Page 1

št.2, februar 2018, 2,10 C

MARIJAN PAPEŽ:

Več denarja za upokojence Juhe pomagajo ozdraveti V SREDINI: Dobro je vedeti


NAŠ POGOVOR

Z rastjo več denarja tudi za upokojence

Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996, ko se je dvakrat znižala prispevna stopnja delodajalca. Več kot 75 odstotkov dohodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov. Lani so povišali najnižje pokojnine za »polno pokojninsko dobo« na 500 evrov in vsem upokojencem izplačali letni dodatek. Tudi število upokojencev se ni bistveno povečalo, kar dokazuje, da zadnja pokojninska reforma deluje. Prvič po osmih letih bodo upokojenci letos deležni redne uskladitve pokojnin, aprila pa še izredne, skupaj za več kot 3 odstotke. Za letos sta napovedani dve uskladitvi pokojnin, redna in izredna. Ali je zadnja neke vrste poračun za nazaj, ko se pokojnine niso usklajevale? Vesel sem, da bo končno prišlo do redne uskladitve pokojnin, ki bo znana sredi februarja in bo veljala od januarja. Pokojnine naj bi se zvišale za približno 2,2 odstotka. Napovedana je še izredna uskladitev v aprilu za 1,1 odstotka, ki je nekako poračun za nazaj, ko ni bilo uskladitev, kar je pozitivno. Od leta 2010 16

se je namreč nabralo za 8,4 odstotka neuskladitev pokojnin. Kako bo letos z letnim dodatkom? Tako kot lani bodo tudi letos dobili letni dodatek vsi upokojenci. Že drugo leto zapored bodo tisti, ki prejemajo sorazmerni del pokojnine iz tujine, morali posredovati podatke o njeni višini in na podlagi tega jim bomo izplačali pripadajoči letni dodatek. Že lani se je to izkazalo kot pozitiven pristop, saj so se Vzajemnost / februar 2018

pokazali tudi finančni učinki — za letni dodatek smo porabili okrog 8 milijonov evrov manj. Predvsem pa je bolj pravično, da nekdo, ki iz tujine dobiva visoko pokojnino, ne prejme sorazmernega dela od višjega dodatka. Letni dodatek bo izplačan z julijsko pokojnino, in sicer v petih višinah, znašal bo od najvišjega 410 evrov do najnižjega 100 evrov. Cenzus za najvišji letni dodatek je do 450 evrov pokojnine, najnižjega pa prejmejo tisti s pokojnino nad 780 evrov.


V podporo svojcem Demenca je ena najtežjih bolezni, saj traja dolga leta, bolnik se v tem času tudi osebnostno močno spremeni, svojci, ki skrbijo zanj, pa so izpostavljeni hudim obremenitvam. Zato je ključno, da se že takoj po postavitvi diagnoze poučijo o bolezni in poiščejo strokovno pomoč. Prvi naslov je zagotovo Spominčica – Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci.

N

a sedežu Spominčice na Linhartovi cesti 13 v Ljubljani vsak delavnik med 9. in 15. uro deluje Posvetovalnica, kamor lahko pridejo osebe z demenco in njihovi svojci po nasvet, pogovor in tolažbo. Pogovori so zaupni. Za osebno svetovanje se dogovorite po telefonu na telefonski številki: 01 25 65 111 ali pišite na info@spomincica.si. Vsak delavnik med 9. in 15. uro, v ponedeljek do 18. ure, deluje še Svetovalni telefon na številki: 059 305 555. Trikrat na leto izide tudi glasilo Spominčica. Po Sloveniji deluje deset Spominčic, ki jih vodijo večinoma zdravstveni delavci, in skupaj z lokalnimi organizacijami (medgeneracijskimi centri, društvi upokojencev, knjižnicami, župnišči …) skrbijo za ozaveščanje s predavanji, srečanji v Alzheimer cafejih, organizirajo skupine za samopomoč … Zlasti zadnje so svojcem, ki doma skrbijo za družinskega člana z demenco, v veliko podporo. Udeleženci na srečanjih pridobivajo informacije in praktične nasvete o življenju z bolnikom, od nege, komunikacije do urejanja pravnih zadev. Dragocena je izmenjava izkušenj z drugimi svojci, saj skupaj

premagujejo osebne stiske. Spisek skupin najdete na: www.spomincica.si/kontakt/skupine-za-samopomoc/. Kako organizirati vsakdanje življenje, da bo bolnik živel čim kakovostnejše, njegovi skrbniki pa bodo zmogli obvladovati obremenitve ob njegovi oskrbi in svojih obveznostih, se svojci naučijo na usposabljanjih v okviru skupin Ne pozabi me, na katerih sodelujejo strokovnjaki s psihiatrične klinike. Praviloma jih organizirajo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Koristne informacije o demenci dobite še v kateri od enajstih Demenci prijaznih točk, ki jih združenje Spominčica odpira v javnih prostorih. Največ jih je v domovih za starejše, imajo jo tudi v uradu varuha človekovih pravic, na Ljudski univerzi v Kranju pa v Koroškem medgeneracijskem centru na Ravnah na Koroškem in v Večgeneracijskem družinskem centru Cerknica. Zaposleni so usposobljeni, da dajejo informacije in v primerih, ko se oseba z demenco izgubi ali se znajde v stiski, ji znajo pomagati, se pogovoriti in poiskati pomoč.

A. Ž.

S čvrstimi mišicami medeničnega dna ponovno do kakovostnega življenja Avtomatizirana vadba mišic medeničnega dna. Izboljšanje koordinacije in funkcionalnosti mišic. Varna in neinvazivna oblika zdravljenja. Izguba funkcije in moči mišic medeničnega dna predstavlja vzrok številnih kroničnih bolezni in težav, med katere spada tudi inkontinenca. S pomočjo terapije TPM ponovno okrepimo mišice medeničnega dna. Terapija temelji na sinergističnem učinku treh fizikalnih metod. Delovanje pulzirajočega magnetnega polja je istočasno dopolnjeno z učinki svetlobne in kisikove terapije. Primerna je v vseh strostnih obdobjih ter učinkuje pri vseh oblikah urinske inkontinence, kakor tudi pri inkontinenci blata ter po prostatektomiji. Težave z uhajanjem lahko prizadenejo vsakega izmed nas, zato nikakor ne podcenjujmo prvih znakov uhajanja. Vsako odlašanje namreč lahko pomeni poslabšanje in prehod v kronično in težje popravljivo stanje. Za več informacij o TPM terapiji pokličite na telefonsko številko 031 774 056.

031 774 056 www.zdravjevsem.si info@zdravjevsem.si Draga 50, 1000 Ljubljana


ZDRAVA PREHRANA

Juhe, zaklad zdravja Pri desetih letih sem zbolela za sklepno revmo in po zdravnikovem naročilu mi je mama kuhala močno juho iz stare domače mastne kokoši. Tako juho sem srebala dan za dnem nekaj tednov. Zdravil tedaj ni bilo, zato je znameniti doktor Kralj, ki je zdravil otroke po zgornji Vipavski dolini, naročil, naj vsak dan pojem tudi dve limoni, narezani na rezine in potreseni s sladkorjem. A sladkor je bil drag, zato je bilo težje zaužiti limone kot spiti žlico ribjega olja – to je bilo edino zdravilo, ki mi ga je prinesel zdravnik.

S

loves, da so zdrave, se drži vseh juh – kostne, goveje, kokošje, ribje in tudi prežganke. Vendar se mora v njih kuhati vse, od kosti z mozgom, hrustanca, krempljev, kit, kurje kože in mesa, razen v prežganki, seveda. Zdravilen učinek kokošje juhe je znan že stoletja. Toda to ljudsko spoznanje ni bilo znanstveno potrjeno, dokler se tega ni lotil dr. Stephen Rennard, predstojnik pljučne medicine na univerzi Nebraska. Zanjo je izvedel od ženine stare mame, po rodu

34

iz Litve. Po 15 letih je dokazal, da kokošja juha zavre migracijo belih krvničk, ki so najpogosteje vzrok in simptom prehlada. Ti se ne morejo nabirati v pljučih, zato se umirijo bolezenski znaki kašlja, vnetja in slabega počutja. Pomnimo: kurja juha pomaga pri bronhitisu in vseh drugih vnetjih dihal.

Juho kuhamo počasi Vre naj zelo rahlo; komaj opazno naj povreva pri 85 stopinjah v napol pokritem loncu. Taka juha bo aromatična in bistra. Med počasnim kuhanjem se v juho sprošča aminokislina cistein, ki je podobna zdravilu acetil-cistein; tega medicina predpisuje pacientom z vnetji dihal in pri bronhitisu, saj redči sluz v pljučih in omogoča, da se lažje izloči. In acetil-cistein so sprva pridobivali prav iz kurje kože in perja. Za pravo domačo govejo juho je najbolje vzeti bočnik in kosti z mozgom, goveji rep ali goveja rebra. Med zelenjavo v juhi nobena sestavina ne sme prevladovati. Dodajmo raznobarvno korenje, gomolj zélene (ne pa njenih zelenih listov ali vsaj ne veliko, ker ti temno obarvajo juho) ter korenino peteršilja in pastinaka. Kolerabe naj ne bo preveč, saj juho sladka, listi luštreka pa so dobrodošli suhi ali sveži. Obvezno uporabimo čebulo, tudi z zunanjimi listi, da bo juha bistra. Priložimo vsaj en lovorov list ter deset ali več zrnc raznobarvnega popra in Vzajemnost / februar 2018

nekaj strokov česna. Lovor, poper in po želji muškat dodamo proti koncu kuhanja. Solimo pa na začetku, že mrzlo vodo. NEKAJ PRIPOROČIL: • Juhe vedno kuhamo počasi več ur, a nikakor ne v ekonom loncu, čeprav je to moderno. V njem beljakovine prehitro zakrknejo in ne gredo v juho. • Ne pobirajmo pene, ki se nabira na vrhu juhe kot rjavkasti kosmi in kosmiči, ker so v njej izlužene beljakovine iz mesa in aromatične snovi. To so namreč kosmiči zakrknjenega mioglobina in drugih beljakovin iz plazme mišičnih vlaken. • Preden skuhano juho precedimo in vanjo zakuhamo rezance, je dobro, da miruje vsaj nekaj minut. Ko jo nalijemo na krožnik, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom; ponekod je po italijanskem vzoru v navadi, da na juho naribajo parmezan ali drug trdi sir.

Blagodejnost juh Kostne juhe vsebujejo veliko mineralov, kalcij in magnezij sta v taki obliki, da ju telo najlažje izkoristi. Juhe iz kosti s hrustancem in vezivnimi tkivi imajo chondroitin sulfate in glukozamine, ki delujejo zoper artritis. Kdor ima raje perutnino, naj si pripravi juho iz težke domače kokoši. Prav posebno dobra je me-


šana juha iz govedine, perutnine in koščka kurjih jeter. V juhah sta tudi aminokislini arginin in glicin, ki pomagata želodcu in črevesju. Želatina je hidrofilni koloid, kar pomeni, da absorbira in zadržuje vlago, tudi prebavne sokove, kostni mozeg je prava pomoč pri celjenju črevesne stene. Vse juhe, v katerih se integralno kuha vse, zagotavljajo gradbeni material za rast in obnovo celic črevesne stene, imajo pa tudi zdravilni učinek na vnetne procese v črevesju. Ker iz črevesja prihaja okrog 80 odstotkov vse imunske zaščite organizma, zdravo črevesje zagotavlja splošno dobro počutje in zdravje. Kostne juhe so dobre za prebavo in so bile stoletja ljudsko zdravilo za prebavni sistem. Imajo namreč veliko mineralov, in to v takšni obliki, da jih telo najlažje izkoristi. V njih so tudi snovi iz hrustanca in kit (chondroitin sulfate in glukozamin), ki jih danes prodajajo kot sestavine dragih pripravkov zoper artritis in bolečine v sklepih. Juhe iz ribjih kosti in glav (brodet) imajo tudi jod in druge snovi za boljše delovanje ščitnice. Precejena čista juha je kot tekočina jušna osnova, ohlajena pa postane želatinasta. Najpomembnejša vloga take želatine je, da uravnava želodčno kislino, zdravi kolitis in Crohnovo bolezen. Pomaga pa tudi pri anemiji, diabetesu, mišični distrofiji in celo raku. Jušna želatina je tako imenovani hidrofilni koloid, kar pomeni, da vpija, zadržuje tekočino in privlači prebavne sokove, ki lažje in temeljiteje prebavijo hrano. Poleg vsega daje jušna osnova ali jušna želatina svoj polni okus hrani, zato jo uporabljajo vsi vrhunski kuharji za pripravo pečenke in drugih jedi. Žal pa se je po drugi svetovni vojni začela taka jušna želatina umikati iz vsakodnevne kuhinje navadnih ljudi. Živilska industrija je namreč odkrila, da je mogoče s poceni mononatrijevim glutaminatom izdelati jušne kocke, ki imajo okus po mesu. Vendar so glutaminati v večjih količinah ali ob nenehni

uporabi škodljivi, zato je bolje, da si sami pripravimo jušno osnovo in jo ohladimo v želatino. Jušnih osnov je več vrst. Lahko so telečje ali junčje, goveje, kokošje ali ribje. Ime dobijo po prevladujočem mesu v juhi, ki jo kuhamo. Vsaka ima sicer rahlo drugačne sestavine in tudi namen uporabe. Za pripravo mineralne ribje jušne osnove nikoli ne uporabimo modrih rib, ker imajo nenasičene maščobne kisline omega 3 in bi pri kuhanju oksidirale. Izberemo pa bele ribe (oslič, bodika, brancin, orada, zobatec, ugor ...), tudi školjke, morske bogomolke, rake in drugo. V njej mora biti veliko jušne zelenjave ter dodatki: paradižnikova mezga, oljčno olje, sol, poper in druge začimbe po želji.

Recepti: BABIČINA JUHA, KREPKA KOKOŠJA JUHA, ki jo priporoča dr. Stephen Rennard Sestavine: okrog 3,5 kg stare kokoši, ki se je gibala na prostem, 3 velike čebule, olupljen sladki krompir, 3 olupljene pastinake, dve repi, 12 do 15 velikih korenov, šop peteršilja, 6 stebel zelene, sol in poper. Priprava: kokoš damo v mrežasto folijo za živila, da jo na koncu lažje izvlečemo iz lonca. Prilijemo vodo, solimo, dodamo čebulo, sladki krompir, pastinak, repo in korenje. Kuhamo na nizkem ognju, da brbota, vsaj poldrugo uro. Nato dodamo zeleno in peteršilj, kuhamo še vsaj 45 minut, vzamemo kokoš iz lonca in vsebino grobo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Če želimo imeti juho proti zamašenim dihalom, vanjo dodamo še česen, poper in ostre začimbe (kari, čili ...). Juho uživamo zelo počasi, srebamo po požirkih, da je vnos zdravilnih snovi postopen. Višek juhe zlahka zamrznemo v primernih količinah, da jo lahko uporabimo po potrebi.

MOZGOVA ŽUPA: v hladno vodo damo 1 kg razžaganih kosti, eno čebulo, šop peteršilja in korenino, rumeni in oranžni koren, vejico in gomolj zelene, malce majarona, dva stroka česna, sol in poper in eno jabolko. Počasi kuhamo, na koncu precedimo, izdolbemo kostni mozeg in mu dodamo sesekljan svež peteršilj, jajce, sol in poper, žlico bele moke in toliko drobtin, da lahko oblikujemo žličnike. Te potem zakuhamo v vrelo juho. PRŠUTNA ŽUPA S TESTENIMI ŽLIČNIKI: v hladno vodo damo pršutovo kost, lovorov list in jušno zelenjavo. To počasi kuhamo, da se meso loči od kosti, potem kost vzamemo iz juhe. Naredimo žličnike iz jajc, moke, ribanega sira, peteršilja, zelene, žlice sode bikarbone ali pecilnega praška, soli in popra in jih zakuhamo v juho. IZDATNA FURMANSKA JUHA: 1 kg kosti in pol govejega repa, dodamo jušno zelenjavo, solimo in popramo in počasi kuhamo. Vanjo zakuhamo žličnike po želji. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. Fotografije: Ivan Merljak

PREŽGANKA: na suho rahlo zarumenimo moko, zalijemo z vodo, solimo, skuhamo in v vrelo tekočino vlijemo žvrkljana jajca. Ponudimo na krožniku s koščkom domačega masla. Vzajemnost / februar 2018

35


Hrušiški škoromati Pravo nasprotje strašnemu škopitu je škoromat z zgonci, ki spada med najštevilčnejše in najlepše v skupini. Prepoznamo ga po visokem stožčastem pokrivalu, okrašenem s papirnatim cvetjem. Oblečen je v ovčji kožuh in bele hlače z rdečo črto, čez katere so povlečene rdeče pletene dokolenke. Likov v škoromatiji je še mnogo več – nikoli ne manjkajo tudi ti zeleni – liki iz bršljana, smrečja, brina ali maha, najdemo tudi cunjarja, medveda, tistega, ki popravlja lonce in marele, babo, ki nosi babca, itd.

Liki z lesenimi maskami

Za škromate so značilna lesena naličja

Ali ste mislili, da je najstarejša omenjena maska na Slovenskem kurent? Še zdaleč ne! Že v 14. stoletju je v Čedadu v Furlaniji v pustnem času omenjena prepoved oblačenja v scaramatta, kar pomeni oblačiti se v nočnega stražarja. Poimenovanje in maska sta se ohranila v Brkinih v jugozahodni Sloveniji. Škoromatija je preživela stoletja v več vaseh, med najpristnejše škoromate pa spadajo hrušiški.

Po čem ločimo hrušiške škoromate od tistih iz sosednjih vasi? Edini so namreč ohranili lesena naličja, ki jih v vasi zdaj izdeluje Dušan Štrancar. Maske so umetelno izrezljane iz lipovega lesa, vsaka ima svoj izraz in svoje lastne poteze. Hrušičani v primerjavi s sosednjimi tradicionalnimi pustnimi skupinami v svoje vrste edini niso nikoli sprejeli žensk. Ampak to še ne pomeni, da pri pustu nimajo nobene vloge. Brez njih ne bi bilo pisanega cvetja

D

anes je škoromat, ki je omenjen v pisnih virih, le eden izmed pustnih likov. V Hrušici, eni večjih vasi v ilirskobistriški občini, ga imenujejo škópit, kar pomeni kastrator, in je na pogled najstrašnejši. Še vedno je oblečen v črn plašč – cerado, ki je prežitek starega vojaškega plašča. Prepoznaven je po velikih kleščah, v katere lovi predvsem dekleta, ki jih oliše s sajami, in širokem pokrivalu, ki je izdelano iz rešeta, oblečeno v zajčje kože. Pokrivalo je okrašeno s perjem ujede ali celo nagačenim kraguljem. Ker je Hrušica velika vas, imajo v skupini po dva škopita.

66

Škoromatek z zvonci

na kapah, pletenih nogavic in še marsičesa drugega ne. V Hrušici se škoromatija tradicionalno začne na štefanovo, ko prvič sestankujejo, in traja vse do pepelnične srede. Pomemben ali celo glavni del pusta je vsekakor poberija, ko imamo priložnost, da vidimo tradicionalne maske v njihovem domačem okolju. Le tam so najpristnejše. Hrušiška poberíja poteka vedno na pustno soboto in nobeno povabilo na karneval, najsi pride od koder koli, ne bo Hrušičanov prepričalo, da se izneverijo svojemu izročilu. So pa Brkini gostoljubne narave, zagotovo bodo veseli vašega obiska tudi na ta dan. Da bi škoromatija v Hrušici zamrla, se nam ni treba bati. Preveč ljubezni in zavesti je prisotno pri njih, da bi pustili, da za vedno izgine dediščina, ki so jo njihovi predniki ohranjali stoletja, morda celo tisočletja. Besedilo in fotografije: Sabina Stambulić Pugelj

Škopit rad lovi dekleta.

Vzajemnost / februar 2018


Pisave od Trubarja do današnjih dni Takrat ko je Primož Trubar spisal prvo knjižico v našem jeziku, so nekatera druga evropska ljudstva že brala drame in romane, da Grkov, Rimljanov in drugih še starejših kultur niti ne omenjam. A tudi naša pisava je doživljala zanimiv razvoj.

V

roke mi je prišla Dušna paša Friderika Barage, ki jo je napisal v Prešernovih časih. Pritegnili sta me tako pisava kot vsebina, saj sem v bohoričici do zdaj bral le Prešernovo Zdravljico, ki je tudi pisal v njej. Primož Trubar je svoj Katekizem, prvo slovensko knjigo na 244 straneh, napisal leta 1550, natisnili so jo v gotici. V njej je svoje rojake prvič imenoval Slovenci in tako utemeljil slovenščino kot knjižni jezik. Kasneje je začel pisati v bohoričici – po rojaku Adamu Bohoriču, ki je v knjigi Arcticae horulae (Zimske urice) določil pravopisna pravila za to pisavo in uvedel sičnike in šumnike v kombinaciji z gotico, kakor je videti na prvi fotografiji. Naj vendarle napišem še nekaj o Frideriku Baragi, ki se je rodil na Dolenjskem leta 1797, študiral najprej pravo na Dunaju in potem teologijo v Ljubljani, kjer je leta 1828 napisal molitvenik Dušna paša za kristjane, kteri žele v duhu in resnici Boga moliti. Knjiga je bila natisnjena kakopak v bohoričici leta 1830 v Ljubljani in je bila naprodaj – kot je natisnjeno – per Janezu Klemenzu, bukvovezu. Leta 1830 je Friderik Baraga odšel v Ameriko misijonarit med Indijance. V Ohiu je bil posvečen v škofa, domačine pa je poučeval tudi o sajenju sadnega drevja. Umrl je v Ameriki. Bohoričico so na Slovenskem uporabljali kar dobrih 200 let in v času do uveljavitve gajice – po Ljudevitu Gaju, Hrvatu, rojenem leta 1809. Njegovo najpomembnejše delo je Kratka osnova horvatsko-slovenskog pravopisanja, ki je v dvojezični obliki izšlo leta 1830. Gajico

smo tudi Slovenci kmalu usvojili in jo s strešicami na c, s in z uporabljamo še danes. V času med bohoričico in gajico, ki se je uveljavljala proti koncu 19. stoletja, sta se na Slovenskem poskušali razviti še metelčica in dajnčica, ki pa sta bili kratkega diha, saj sta razvneli le tako imenovano črkarsko pravdo ali slovensko abecedno vojno. Povzročili so jo Jernej Kopitar ter njegova učenca Metelko in Dajnko s svojima pisavama na eni strani ter France Prešeren in Matija Čop na drugi strani. Trajala je dobri dve leti, začenši leta 1831. Onadva ter Andrej Smole in Miha Kastelic kot urednik so začeli izdajati prvi slovenski pesniški almanah Kranjska čbelica, ki pa je izšel le petkrat v letih med 1830 in 1848. Hkrati s prvim molitvenikom, ki je izšel tik pred Baragovim od-

Dušna paša iz leta 1830 ...

... in iz leta 1905.

hodom v Ameriko, sem naletel na novo izdajo njegove Dušne paše za kristjane, ki jo je izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu leta 1905 že v naši sedanji pisavi. Besedilo in fotografiji: Jože Praprotnik

7 Zdravje je v. DEC 2017.pdf 1 15/12/2017 11:49:04

Vsak drugi torek ob 21. uri

Zdravje je! z Jano Debeljak

C

M

Y

CM

MY

CY

Zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak je zadovoljstvo in izpolnjenost na fizičnem, psihičnem, socialnem in duhovnem nivoju. Vsa ta področja so zajeta v tem ciklusu: uradna medicina, alternativno oziroma komplementarno zdravljenje, psihologija, sociologija, antropologija, duhovnost (pozitivno razmišljanje, čustvena inteligenca, osebnostna rast, učenje medsebojnih odnosov, duhovni razvoj in podobno), kultura kot »hrana za dušo«, problematika različnih družbenih skupin, še posebej skupin z obrobja. Oddaja zajema aktualno življenje, tukaj in zdaj, v vsej svoji raznolikosti.

CMY

K

Oddaje lahko pogledate tudi na www.vaskanal.com v arhivu oddaj po premiernem predvajanju!

Televizija dobrih zgodb! www.vaskanal.com Vidni po vsej Sloveniji prek: Siol TV · kanal 665, T-2 · kanal 26, Amis TV · kanal 303, Telemach · kanal 149

in v drugih kabelskih sistemih ter prek digitalnega prizemnega oddajniškega omrežja DVB-T v medijski krajini CENTER.

Vzajemnost / februar 2018

67


VRT IN DOM

P

rvi kalčki so prišli k nam že pred desetletjem in prepričana sem bila, da kljub številnim delavnicam niso našli veliko uporabnikov. Ko pa sem te dni poiskala svoj stari kalilnik in malo pobrskala po spletu, sem bila presenečena nad izborom tako semen kot pripomočkov za kaljenje. Kalčki v zimskem času zelo popestrijo jedilnik in jedi obogatijo s pomembnimi hranilnimi snovmi. Zaradi nenavadno visoke vsebnosti encimov in antioksidantov jim pripisujejo številne pozitivne lastnosti. Izboljšujejo prebavni proces in ugodno delujejo na prebavo. Pomagajo pri hujšanju, znižujejo holesterol, zmanjšujejo krvni tlak, izboljšajo videz kože in podpirajo imunski sistem. Za vzgojo kalčkov lahko uporabite skoraj vsa semena, ki naj ne bodo obdelana s fitofarmacevtskimi sredstvi. Brez strahu lahko za vzgojo kalčkov izberete semena, ki jih prodajajo z označenimi certifikati, da prihajajo iz ekološke pridelave ali biolinije semen. V trgovinah in vrtnarskih centrih pa najdete tudi vrečke s semeni za kalčke. Začetnikom priporočam semena lucerne (alfa alfa) ali vrtne kreše, ta so namreč najbolj nezahtevna za vzgojo in hkrati enostavna za upo-

Kalčki so vir zdravja Po prebiranju tujih vrtnarskih revij in vrtnarskih forumov opažam, da tudi drugi vrtoljubci komaj čakate, da bi posejali prva semena. Za nekatere setve je še vedno prezgodaj, in preden okenske police zapolnimo z zelenjavnimi sadikami, lahko na njih vzgojimo kalčke.

... in v kartonski embalaži od jajc.

rabo. Za bolj izkušene so priljubljena semena gorčice, rdeče pese, redkvice, graha in soje.

Tudi brez kalilnika gre

Gojenje kalčkov v steklenih kozarcih ...

80

Enostavno in najceneje lahko vzgojite kalčke v steklenem kozarcu ali pa kar kartonski embalaži od jajc. V večji stekleni kozarec za vlaganje položite 2 veliki žlici semen. Zalijete jih z vodo, premešate in pokrijete s tkanino, ki ni preveč gosto tkana, na primer s kosom zavese ali najlonskimi nogavicami. Zelo prav pride neuporabljena mreža proti insektom. Tkanino pritrdite z elastično gumico in tako olajšate odcejanje vode. Semena čez noč naVzajemnost / februar 2018

makate v vodi. Naslednji dan vodo odlijete in semena sperete. Kozarec položite, da je dovolj prostora za vsa semena. Uporabite lahko več kozarcev z različnimi semeni. Dva dni jih pustite v temnem prostoru, tako namreč ustvarite podobne pogoje, kot jih ima seme v naravi, posajeno v zemlji. Po preteklem času kozarec (kalilnik) prestavite na svetlo. Za kalitev je potrebna sobna temperatura. Seme vsak dan dvakrat (najbolje zjutraj in zvečer) sperete z vodo. Iz lucerne boste pridelali kalčke v 5 do 7 dneh. Prvi pridelek lahko uporabite v preprostih namazih ali kot dodatek k solati. So tudi lepa in zelo priroč-


Kalčki na skunem namazu

na dekoracija narezkov in prigrizkov. Številne kulture uporabljajo kalčke v kuhinji, pri pripravi toplih jedi, za dušenje in v zelenjavnih jedeh. Nekatere kalčke, na primer grah, je treba pred uporabo prekuhati. Tudi za kalitev v kartonski embalaži od jajc semena čez noč namočite. Za spremembo sem izbrala seme vrtne kreše. Naslednji dan na dno embalaže položite vlažne kose ali blazinice vate ter po njih razdelite namočeno seme. Nato od dva do osem dni seme rosite dvakrat na dan. Ko kreša zraste, jo režete in uporabite po potrebi.

Velika izbira kalilnikov Če vam bo okus kalčkov všeč, si boste verjetno zaželeli pripomoček, ki ga boste imeli vedno pri roki. Kalilniki so narejeni iz različnih materialov, izbor je širok in je dostopen vsakemu družinskemu proračunu. Zanimivi so stekleni kozarci s pokrovom iz cedila. V spletni ponudbi sem našla steklene posode, namenjene vzgoji kalčkov, ki

imajo za pokrov privito cedilo. Posode, obrnjene na nosilcu, imajo podstavek, na katerem lahko odteče voda, da kalčki ne splesnijo. Enostaven in priročen kalilnik, ki pa ga na slovenskem trgu še nisem zasledila. Vrečka iz mešanice lanu in konoplje. Vzgoja v vrečki je ravno tako enostavna, le da semena stresete v vrečko in jo za 12 ur ali čez noč postavite v skodelo z vodo. Vrečka prepušča vodo, da lahko semena dnevno spirate. Ko kalčki zrastejo, vrečko očistite. Vrečko lahko operete v pralnem stroju, vendar bo primernejše razkuževanje s prekuhavanjem v vodi z dodatkom jabolčnega kisa.

Glineni kalilnik

Glineni kalilnik je zelo dekorativen, varen in učinkovit. Ima pokrov za prve dni, ko mora biti seme v temi, in pladenj za vodo. Material ne vsebuje strupenih spojin, je enostaven za uporabo in bo lepo popestril vsak kuhinjski pult.

Vrečka iz lanu in konoplje

Plastični kalilnik v več nadstropjih. Plastični kalilnik starejše generacije ima več pladnjev, tako da lahko hkrati vzgojite več različnih vrst semen. Posode lahko nanj postavite tako, da med njimi kroži zrak. Vsako posodo lahko posamič snamete in sperete semena. Avtomatski kalilnik

Avtomatski kalilnik je višjega cenovnega razreda. Uporablja se za gojenje različnih vrst kalčkov, saj celoten postopek poteka avtomatsko, zato je primeren za vse, ki se jim zdi spiranje kalčkov dvakrat na dan preveč težavno. Sestavljen je iz več nivojev in sam poskrbi za spiranje semena. Semena namočite, jih sperete in položite v kalilnik, v katerem vsak dan zamenjate vodo. Branka Urbanija Juvančič

Kalilnik s pokrovom iz cedila

Kalilnik v nadstropljih

Vzajemnost / februar 2018

81


Gremo v maškare Zakaj se ne bi pridružili pustnemu rajanju in vsaj za kratek čas pozabili na skrbi? Z nekaj truda se lahko hitro spremenimo v prikupno maškaro: v nežnega metulja ali razposajenega klovna.

Metulj Potrebujemo: pisarniški papir, svinčnik, penasto gumo, nalepke iz penaste gume, magični flomaster, elastiko z okroglim premerom ali širine 1 cm, šivanko in sukanec v barvi elastike, steklene bisere, lepilo za bisere, dva lepa gumba, lahko še drugo okrasje.

Postopek izdelave očal

Skica ogrinjala

Pisarniški papir prepognemo, narišemo pol metulja. Izrežemo, model preizkusimo na obrazu in označimo točki za elastiko. Popravimo po potrebi, nato pa model namestimo na kos mossgumija, to je penaste gume, debeline okoli 3 mm. Naredimo obris s svinčnikom ali čarobnim flomastrom. Nato del izrežemo. S konico škarij naredimo luknjico na levi in desni strani. Namestimo primerno dolgo elastiko, to na eni strani zavežemo, če imate elastiko z okroglim premerom, na drugi pa prišijemo. Poleg šiva prišijemo še lep gumb v obliki metulja. Na očala nalepimo bisere različnih barv in nalepke iz mossgumija. Površino posušimo.

Kako se oblečemo? Tanek bel ali svetlo moder puli in pajkice v enakem odtenku so za podlago, povrh pa oblečemo veliko satenasto modro ogrinjalo, ki ga ob vratnem delu naberemo v gube in prišijemo na trak. Trak spredaj zavežemo v pentljo. Konca ogrinjala držimo in z njima krilimo. Ogrinjalo spodaj oblikujemo tako, kot kaže slika.

Klovn Potrebujemo: belo, rdeče in črno blago za pajaca in ovratnik, šivalni stroj in sukance v ustrezni barvi, zadrgo, šminke za obraz (belo kremo za podlago, rdečo šminko za usta, črn svinčnik za veke in lesketajočo biserno barvo za solzo), bele rokavice in oprijeto črno kapo. Pajac sešijemo po načrtu, ki ga vzamemo iz revije za šivanje ali narišemo sami. Izberemo ohlapen zgornji del in široke hlače. Prilagodimo dolžine in širine, nato dele sešijemo. Dele obšijemo s cikcakastim šivom ali overlokom, spredaj prišijemo zadrgo. Za ovratnik iz blaga izrežemo pravokotnik, širok 20 do 25 cm, dolg okoli 120 cm, in ga nagubamo tako, da naredimo položene gube, nato ga obrobimo s treh strani. Na zgornji rob poševno prišijemo trak. Na začetku in koncu pustimo okoli 30 cm traku za pentljo. Obraz namažemo s kremo Penaten, ki da neprosojno belo barvo in neguje kožo. Okoli oči in ust ne mažemo. Usta narišemo z rdečim svinčnikom, nato jih pobarvamo z rdečo šminko. Narišemo ozka srčasta usta.

Skica s pajacem, ovratnikom, rokavicami in šminko

Oči temno obrobimo s črno barvico, narišemo še solzo in vitice ob strani. Poudarimo obrvi z vijugasto črto. Z zlato barvo poudarimo veke in rob vitic. Z biserno barvo pobarvamo solzo in predel pod obrvmi (glejte skico). Nataknemo rokavice, kapo in črne čevlje in jo popihamo na pustno slavje.

Vzajemnost / februar 2018

Ideje in risbe: Suzana Belak Pungartnik, univ. dipl. inž. tekst. teh.

97

Vzajemnost, februar 2018  

Marijan Papež: Več denarja za upokojence Juhe pomagajo ozdraveti

Vzajemnost, februar 2018  

Marijan Papež: Več denarja za upokojence Juhe pomagajo ozdraveti

Advertisement