Page 1

št.1, januar 2018, 2,10 C

KAREL GRŽAN:

Dileme o holesterolu

Sreča je v srečevanju

V SREDINI: Dobro je vedeti


Letos bo srečanje Vzajemnosti na Lošinju Dragi naši bralci in prijatelji, kot smo vam že namignili v decembrski Vzajemnosti, bo naše 14. srečanje na Lošinju, na otoku vitalnosti in tisočerih vonjev in okusov, kot mu pravijo domačini. Lošinj je zaradi izjemno blagega sredozemskega podnebja, veliko vrst rastlinja, borovega gozda, morske vode in številnih sprehajalnih poti že več kot 120 let znan kot klimatsko zdravilišče, ki zelo ugodno vpliva na dihalne organe, kožo in splošno počutje.

Vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 27. maja, do srede, 30. maja 2018. Nastanjeni bomo v prenovljenem hotelu Vespera s štirimi zvezdicami ob zalivu Sunčana uvala, samo 50 metrov od morja in le dobrih 20 minut hoje od Malega Lošinja. Vse sobe so moderno opremljene in z balkonom. Z veselimi in energičnimi animatorji se bomo ob večerih zabavali, zaplesali ob zvokih dalmatinske glasbe in si ogledali številne znamenitosti v okolici.

Kaj bomo počeli? V nedeljo se bomo na pot podali v jutranjih urah iz različnih krajev Slovenije. Preden se bomo vkrcali na trajekt za Cres, si bomo ogledali nekaj najlepših znamenitosti otoka Krka. Na Lošinju pa nas bodo pričakali prijazni gostitelji s kratkim programom in pijačo dobrodošlice. Vsak večer se bomo po večerji poveselili in zaplesali ob zvokih žive glasbe. Drugi in tretji dan bomo – tako kot vedno – pripravili zanimiva predavanja in izlete. Vsebino in predavatelje kot tudi podrobnejši opis izletov vam bomo odkrili v naslednjih številkah Vzajemnosti. Pridružili se nam boste lahko pri raziskovanju lepot Cresa in Lošinja, s posebno ladjico pa bomo odkrivali najlepše kotičke manjših otokov v bližini Lošinja. Ko se bomo vračali domov, bomo obiskali še Reko in Opatijo. Cena: za naročnike Vzajemnosti in njihove družinske člane je 239 evrov za sobo s pogledom na park in 249 evrov za sobo obrnjeno na morsko stran. Redna cena za tiste, ki niso naročniki Vzajemnosti, je 249 evrov oz. 259 evrov, odvisno od sobe. Mogoče je tudi plačilo na obroke. Za vse, ki boste pohiteli s prijavo, pa velja posebna promocijska cena 229 evrov za sobo s pogledom na park in 239 evrov za sobo obrnjeno na morsko stran. Znižana cena velja do 31. januarja 2018. Cena vključuje: štiridnevno druženje s tremi polpenzioni, avtobusni prevoz in celoten program, uporaba interneta, bazena (v sosednjem hotelu Aurora). Za izlete je potrebno doplačilo. Avtobusi bodo vozili iz vseh večjih slovenskih mest, če bo prijavljenih vsaj 10 potnikov. Za udeležence z lastnim prevozom je 25 evrov popusta. Veselimo se srečanja z vami.

Za vse dodatne informacije pokličite Turistično agencijo Kompas na telefonsko številko 01 2006 111 ali obiščite eno izmed Kompasovih poslovalnic. Informacije in prijave: Kompas Ljubljana, Slovenska cesta, tel. št.: 01/200 62 22, in v poslovalnicah – Pražakova: 01/200 63 33; BTC – hala A: 01/520 69 00; Kranj: 04/201 42 61; Maribor: 02/234 69 55; Škofja Loka: 04/511 17 70; Koper: 05/663 05 84; Nova Gorica: 05/335 80 12.


STARANJE V SLOVENIJI

Življenjske prelomnice M

ed 1546 naštetimi prelomnicami se jih daleč največ nanaša na družino – malo več kot 48 odstotkov. To so zlasti izbira partnerja in poroka, rojstvo otroka in ureditev doma. Na drugem mestu so življenjske krize: smrt bližnjega, bolezen, ločitev, izguba službe in druge težke prelomnice, toda z velikim zaostankom za družinskimi dogodki, saj je kriznih prelomnih dogodkov skupaj le 21 odstotkov. Preostala tretjina prelomnic, ki so nam zaznamovale življenje, se nanaša na poklic in kariero, osamosvojitev, sprijaznitev s starostjo in na trenutek, ko smo v življenju doživeli svojo posebno moč. Raziskovalne podatke o prelomnicah je obdelal Janez Görgner za svoj doktorat. Ob dejstvu, da nam družinske prelomnice najbolj krojijo življenjsko usodo, se je vanje poglobil z novo raziskavo različnih družin. Raziskave po svetu se namreč ujemajo v spoznanju, da je kakovost staranja zelo odvisna od kakovosti lastne družine in drugih predhodnih socialnih mrež. Če je sožitje med partnerjema lepo, po upokojitveni prelomnici ne bo zazijal pred njima prepad življenjske praznote, ki marsikomu požira smisel starosti in življenjsko zadovoljstvo. Ali pa prelomnica ob osamosvojitvi otrok: če se je razpletla v njihovo zrelo samostojnost in novo samostojnost staršev, pelje v lepo medgeneracijsko sožitje med mladim rodom in rodom starih staršev ter enih in drugih z novim rodom vnukov. Nekaterim vse to lepo uspe, drugim ne, večini pa deloma. Med družinami v raziskavi so

tudi take, ki so doživele zelo hude prelomnice, na primer rojstvo prizadetega otroka, ki mu je sledilo zahtevno življenje ob njegovem odraščanju, zdaj pa doživljajo lastno staranje ob odraslem otroku, ki ni zmožen povsem samostojnega življenja. Nelogično je, da ti doživljajo svoje staranje in celostno življenje kot zelo lepo in srečno, vključno s prelomnim rojstvom prizadetega otroka, ki je korenito spremenil njihovo življenjsko pot. Z druge strani pa srečna prelomnica, ko na primer nekdo zadene večmilijonski dobitek, pogosto vodi v njegovo naglo ekonomsko, osebnostno in sožitno propadanje. Enaka prelomnica nekatere usmeri v kakovostnejše življenje, druge v propadanje.

Ni prelom, ampak križišče! Raziskovalna ugotovitev, da enak dogodek nekatere ljudi usmeri v kakovostnejše življenje, kot so ga imeli prej, druge pa v propadanje, se potrjuje v vsakdanjem življenju ob vseh prelomnicah. To pa pomeni, da prelomnica ni prelom na življenjski poti, kakor bi to sklepali po sami besedi, ampak je križišče. Ko se človek znajde v njem, ne more več naprej po starem, nove smeri pa tudi ne vidi, ker je zmeden. Odločilno je spoznanje, da je vsaka prelomnica v življenju križišče, iz katerega vodi več poti, in da je ena med njimi za naš razvoj boljša, kakor je bila utečena pot pred tem. Če se tega zavedamo, ohranimo v zmedi zaupanje v življenje in nujno potreben mir za presojo, kako nadaljevati pot. Dobra izkušnja tistih, ki se jim življenje po prelomnici lepše razviVzajemnost / januar 2018

Foto: Shutterstock

Kdaj vse ste se na svoji življenjski poti znašli v položaju, ko nenadoma ni šlo več naprej po starem? Take življenjske prelomnice so nesreče in nenadni veliki uspehi pa tudi prehodi v življenjskem razvoju: puberteta ob koncu otroštva, zaposlitev, osnovanje svoje družine, menopavza v srednjih letih, upokojitev, odvisnost od pomoči drugih v starostni onemoglosti. V terenski raziskavi o staranju prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let, so zanimivi podatki tudi o naših pomembnih življenjskih prelomnicah.

ja, nam odkriva še drugo pomembno spoznanje. V življenjski prelomnici doživljamo stisko. Čeprav se je morda ne zavedamo ali jo tajimo, nas znotraj nezavedno stiska. Že sama negotovost je stiska. Kaj pa je v resnici stiska? Stiska je stisnjena, zbita energija. Stiska ima v sebi veliko moč, ki ne more ostati neporabljena; če je ne uporabimo za razvoj, nas bo pohabila. Prav ta dodatna moč je nujna za iskanje smiselne poti v življenjski prelomnici. In ko smiselno pot najdemo, spet potrebujemo veliko energije za obvladovanje novih razmer; na primer po upokojitvi za smiselno razpolaganje z vsem svojim časom ali ko nastopi starostno pešanje, za smiselno izpuščanje nepotrebnega, krepitev preostalih moči in hvaležno sožitje s tistimi, ki nam pomagajo obvladovati vsakdanje življenje. Res je, da življenjske prelomnice prinašajo negotovost, prav tako pa je res, da so življenjska priložnost za razvoj in zorenje. Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka

15


Sreča je v srečevanju Magister teologije in doktor literarnih ved pater Karel Gržan je duhovnik in pisatelj. Napisal je več kot 30 knjig, prav pred kratkim dve odmevni: Vstanimo, v suženjstvo zakleti in 95 tez. Slišimo ga kot govornika in predavatelja ter beremo njegove članke in intervjuje. Je eden tistih iščočih in razmišljujočih ljudi, ki brez dlake na jeziku razkriva nehumanost današnje družbe in s svojimi prodornimi in iskrivimi mislimi ozavešča ljudi. Veliko se pogovarja, zna prisluhniti in svetovati. Pravi, da tako kot živi in dela, uresničuje svoje poslanstvo. »Danes bi rad z vami pletel misli o …« po navadi začne predavanje ali pogovor o temi, ki jo je izbral sam ali ga naprosijo, da o njej razkrije svoja spoznanja. Povprašali smo ga, kako vidi današnjo družbo, položaj in vlogo moških, žensk, mladih in starejših v sodobnem svetu, njihovo medsebojno odvisnost in medsebojne odnose. 18

Vzajemnost / januar 2018

Fotografija: Anton Doma

NAŠ POGOVOR


Kaj vas je vodilo, da ste, kot pravite, pribili svojih 95 tez na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev izpod zajedavskega hrematizma – kopičenja bogastva v rokah peščice na račun večine? Rad bi, da bi ljudje spregledali. Da bi prepoznali, zakaj se ob tolikšnem (navideznem) prizadevanju stroke in politike za blaginjo in velikem tehničnem napredku, ki naj bi olajšal naše materialno življenje, vendar dogaja toliko nepravičnosti in gorja. V kakšnem svetu torej živimo? Kaj ste dognali in želite, da bi spoznali tudi bralci? Živimo v svetu, ki je velika priložnost. Zakaj priložnost? Ker vsi ugotavljamo, da bomo morali marsikaj prerasti, kar nas utruja, utesnjuje, kar je v ozadju nepravičnosti, nelagodnosti in spregledanosti. Današnje stanje nas samo po sebi spodbuja k ozaveščanju nepravičnosti, obenem pa nas izziva k iskanju poti do prijaznejše prihodnosti za slehernika. Temeljni poudarek je prijaznejša prihodnost za slehernika, ne le za človeka, pač pa tudi za vse preostalo stvarstvo. V svojih tezah kažem na tiste pojave in stanja v družbi, v katerih vidim izziv za razmislek pri iskanju poti do boljšega, žlahtnejšega.

»Pogovarjajmo se z razumevanjem in sočutjem.«

Razkrivam jezik prevare, ki je mogoč, ker ne razlikujemo med temeljnimi pojmi: med ekonomijo in hrematizmom. Ekonomija je že po samem izvoru besede skrb za dom, to pomeni skrb za to, da so dobro preskrbljeni prav vsi. Na drugi strani je hrematizem pojem, ki so ga kot nasprotje ekonomiji poznali že stari modreci. Pomeni namreč kopičenje imetja posameznikov na račun

bolj ali manj suženjskega razmerja do večine, ne samo ljudi, ampak tudi preostalega stvarstva. Če je v ekonomiji kopičenje namenjeno za dobro vseh, je v hrematizmu omejeno na peščico posameznikov. Ali lahko to še natančneje pojasnite? Danes lahko osem ljudi poseduje toliko kapitala kot revnejša polovica človeštva. To samo po sebi ne bilo narobe, če bi bilo tudi preostalo revnejše človeštvo dobro preskrbljeno. Ker pa vsak dan umre na desettisoče ljudi zaradi revščine, pomanjkanja, zaradi krivičnih odnosov, je to znamenje, da na globalni ravni ne vlada ekonomija, torej pravična skrb za dom, za slehernika, ampak hrematizem, ki smo se mu ljudje slepo predali. Ta zločesti koncept se je razglasil za edino mogočo ekonomijo. Tako nam politiki razlagajo edino mogoče in najboljše rešitve za ekonomijo, ki pa so dejansko le pojavne oblike brutalnega hrematizma. Seveda ekonomija ne pomeni, da moramo imeti vsi enako, temveč da imamo vsi dovolj. Politiki, ki govorijo, da skrbijo za javni blagor, bi morali učinkovitost svojega delovanja preverjati pri najšibkejših članih družbe. Oni pa prevečkrat govorijo o povprečni plači, povprečni pokojnini. Ne, vsak kmet ve, da se učinkovitost verige meri pri najšibkejšem členu, in dolžnost politike je, da zre na najšibkejše in jih utrdi v njihovi zmožnosti preživetja. Na kaj vse opozarjate in o čem vse bi morali razmišljati, ko iščemo poti do bolj humane družbe? Izzivov je veliko. Poglejmo samo najbolj kričeč primer: medtem ko se tretjina hrane na svetu zavrže, tretjina človeštva umira zaradi lakote. Svetovno revščino bi lahko odpravili samo z delčkom proračuna, ki je namenjen za vojskovanje. Za zelo drage igračke smrti, s katerimi se na videz igrajo generali, v resnici pa z Vzajemnost / januar 2018

njimi redčijo odvečne in vzbujajo strah, da lahko vladajo. Ali pomislimo na zločinsko ravnanje z živalmi in rastlinstvom! Koliko preostalih oblik življenja na zemlji v tej vladavini izgine vsak dan! Svet, na katerem živimo, pa nam ni zaupan zato, da ga izkoriščamo, temveč da ga obdelujemo in s spoštovanjem varujemo. Nismo lastniki zemlje, smo le njeni uporabniki in jo moramo kot dobri gospodarji predati naslednjim generacijam. Kako pa utreti pot do sprememb? Pravite, da naš čas potrebuje več ženske energije, ki bo znala preusmeriti družbene tokove v pravo smer. Ozrl sem se na poglede starih civilizacij, na primer Keltov, ki so govorili, da je dal bog moškemu moč in meč, ženski pa je dal srce in intuicijo, s to obdarjenostjo pa drug drugega dopolnjujeta. V družbeni situaciji, kakršna je danes, pa potrebujemo predvsem element ženske srčnosti in intuitivnosti, ki bo znal zaznati poti, po katerih se bomo laže vrnili k bolj humani in pravičnejši družbeni ureditvi. Kelti so razlikovali v razvoju moškega tri faze na poti njegovega dozorevanja: v prvi fazi je moški fant, v drugi bojevnik in tretji modrec. Pri ženski so prav tako razlikovali tri faze: prvo kot dekle, drugo kot ženo in tretjo kot babo, toda babo v najžlahtnejšem pomenu besede. Baba je bila odločilna s svojo intuicijo in srčnostjo, s katerima je znala moško moč in bojevitost speljati v večjo pravičnost, večjo skrb za dom v ožjem in širšem pomenu besede. Ker so bile babe v zgodovini za vse manipulante z ljudmi nevarne, je bilo treba ta pojem ponižati in smo iz babe naredili babico ali pa smo ta pojem celo osramotili. Kaj pa lahko storimo glede tega? Pojmu baba je treba vrniti pravi dostojanstveni pomen, obenem pa pravim babam tudi povrniti tisto vlogo, ki je v družbeni srenji nuj19


ZDRAVJE

Dileme o holesterolu

Foto: Shutterstock

Francoska dokumentarna oddaja Holesterol – velika prevara?, ki so jo pred kratkim predvajali na nacionalni televiziji, je vzbudila nemalo pozornosti. Zdravniki, po večini evropski, a tudi kakšen ameriški, so dokazovali, da je bila teza o škodljivosti holesterola, ki jo je pred desetletji lansiral ameriški fiziolog Ancel Keys in jo je pozneje sprejela tudi evropska uradna medicina, plod manipulacij. Zniževanje holesterola z zdravili naj bi bilo pogosto nesmiselno. Škodljivejši za žile naj bi bil kalcij, od živil pa naj bi bil nevarnejši sladkor kot maščobe.

V

oddaji so bile predstavljene metodološke spornosti takratnih raziskav. Navedeni so bili primeri načrtnega izločanja nasprotnih argumentov in izobčenja tistih, ki se s tezo o škodljivosti maščob in njihovega vpliva na višino holesterola niso strinjali. Poudarjena je bila konkretna korist živilske industrije, ki se je zaradi Keysove teze usmerila v proizvodnjo rastlinskih olj in iz njih narejenih maščob, kakršna je tudi margarina. Pod vprašaj je bila postavljena velika prepletenost medicinskih združenj, uglednih zdravniških revij in organizacij z visoko donosnimi farmacevtskimi podjetji. Poudarjeni so bili dvomi o smiselnosti preventivnega zniževanja holesterola z najpogostejšimi zdravili, statini, češ da ni dokazov, da bi bilo zato srčnih infarktov ali prezgodnjih smrti manj, povzročajo pa druge težave. Oddaja je bila za laike prepričljiva, celo šokantna. Marsikdo, ki mu zdravniki polagajo na srce, naj zniža holesterol, če se hoče izogniti srčnemu infarktu, možganski kapi, prezgodnji smrti, se je znašel v dilemi, komu verjeti, svojemu zdravniku ali neizprosnim kritikom, ki jih je bilo slišati v dokumentarcu.

22

Prof. Aleš Blinc, predstojnik oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem kliničnem centru, pravi, da v tako dobro uglašene zarote ne verjame. Kot na vseh drugih področjih je po njegovem tudi pri pogledih na škodljivost holesterola mogoče srečati goreče vernike in prav tako goreče nasprotnike. »Farmacevtska industrija je seveda zainteresirana, da svoje izdelke prodaja, tega nihče pri zdravi pameti ne bo zanikal. Naloga medicine pa je, da ovrednoti dokaze o koristnosti in tveganju zdravil. Vemo, da imajo lahko zdravila vselej tudi stranske učinke. Dokaze o koristi in tveganju obravnavajo strokovnjaki, ki morajo razumeti raziskave v globino. Šele na tej podlagi se odločijo za oblikovanje priporočil zdravnikom. Zdravniki zdravila predpišemo, ko je korist večja od potencialne škode,« razloži Blinc.

Stari in novi grehi Kakor koli, glede holesterola je v zadnjem času prišlo do nekaterih sprememb. Gledano v celoti, na holesterol ne gledamo več kot na nekaj samo po sebi negativnega, kot je veljalo nekaj časa, opozarja Blinc. »Holesterol kot tak ni samo škodljivec, temveč je nujno potrebna sestavina človeškega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran, tudi mielinskih ovojnic možganskih živčnih celic, in sodeluje pri izdelavi spolnih in drugih hormonov ter vitamina D. Da se živo bitje lahko giblje, mora imeti prožne membrane. Prožnost jim zagotavlja prav holesterol, ki Vzajemnost / januar 2018

Prof. Aleš Blinc

ga proizvajajo celice same,« pravi sogovornik. »Včasih smo tudi mislili, da obstaja zelo enostavna zveza: več hrane, bogate s holesterolom, več srčno-žilnih bolezni. Zdaj že dalj časa vemo, da ni tako.« raziskavah kar 70 do 80 odstotkov holesterola proizvede telo samo, le preostanek, 20 do 30 odstotkov, vnesemo s prehrano.Največ holesterola, pravi Blinc, je v jajčnem rumenjaku, in sicer 200 mg. »V preteklosti je zato jajce veljalo za holesterolsko bombo in zelo škodljivo. Toda izkazalo se je, da to ne drži. Zdaj vemo, da s hrano vnesen holesterol zelo malo vpliva na to, koliko delcev, iz katerih nastaja škodljiv LDL-holesterol, bodo jetra izločala«. Evropsko kardiološko združenje za bolezni srca in ožilja je jajca s seznama odsvetovanih živil zato leta 2012 črtalo, nekaj pozneje pa je to storila tudi Ameriška kardiološka zveza. Ta ga je pred desetletji


DOBRE STARE VIŽE

Zaprla je oči in se vrtela

Foto: D. V.

P

rvi pevski nastop Ivice Vergan pa se je zgodil nekaj let kasneje ob prazniku republike, 29. novembra. V bolnišnici Valdoltra je nastopil pevski zbor in kot majhna punčka je tam zapela Moj rodni kraj, moj rodni dom. Ko je končala, jo je pevski zbor dvignil v zrak in morala je držati Titovo sliko, oni pa so peli himno. Kasneje je hodila v glasbeno šolo, učila se je igranja na harmoniko, pri štirinajstih letih je prvič nastopila na tekmovanju Pokaži, kaj znaš. S harmonikarjem Ottaviem Brajkom sta si delila prvo mesto. In še danes rada kdaj zaigra. V času njene mladosti se je začel sanremski festival, ki je bil na Primorskem zelo priljubljen. »Vsi smo ga komaj čakali in se že naslednji dan odpravili v Trst po besedila, potem pa smo doma prepevali in pred ogledalom posnemali pevce. Italijanska glasba je Primorsko zelo zaznamovala, kar zadeva slovensko glasbo, pa so bili takrat najpomembnejši Beneški fantje pa Avseniki in še nekateri drugi, ki so prišli za njimi,« se spominja.

Ansambel Primorski fantje, s katerim je kasneje zapela, se je predstavil v Četrtkovem večeru, na televiziji pa v oddaji 3 x 3, ki je bila takrat v Škofji Loki. Med gledalce so zmetali na ducate mornarskih kap, kar je pritegnilo veliko pozornost. Ansambel je bil povabljen tudi v studio 14, kjer so prvič snemali, na svoji glasbeni poti pa so Primorski fantje izdali enajst kaset in devet zgoščenk pa tudi tri videokasete. Sestavni del glasbene poti ansambla so bili tudi festivali domače glasbe. »Na festivalih smo bili vedno dva do tri dni, ker so bile na sporedu najprej vaje, potem je prišla daljša noč, saj smo Primorski fantje vedno imeli s seboj flaškon dobrega refoška. Pesem je bilo slišati do jutra in nihče ni šel spat,« se spominja.

Drugače oblečeni narodnjaki Ko je prišla v ansambel, so bili fantje oblečeni v bele hlače in mornarske majice, takoj jim je predlagala opaznejše obleke. Krojač iz Žalca jim je naredil bolj oficirsko uniformo, h kateri so pristajale tudi mornarske kape. Do zdaj so jih med nastopi zmetali med občinstvo že približno 1.300 … Kakšno pa je bilo njeno oblačilo? »Mini krilce, kar med pevkami narodno-zabavne glasbe ni bilo v navadi. Ko smo šli na Ptujski festival, sem tam srečala šiviljo, ki mi je naredila najlepše oblekice, v katerih sem kasneje veselo poskakovala in plesala na festivalih in veselicah. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe je na začetku motilo tako moje mini krilo kot tudi to, da nismo imeli narodnih noš. Vzajemnost / januar 2018

Foto: osebni arhiv

Njeni prvi glasbeni koraki so bili pri štirih letih na nekem družinskem srečanju, ko so sorodniki odšli na ples v Ankaran. »Igrali so zelo razposajeno glasbo, in kar samo me je gnalo na sredino plesišča, zaprla sem oči in se vrtela in vrtela. Ko je muzika nehala igrati, sem odprla oči. Vsi so stali okrog mene in ploskali na vso moč! Tega sem se ustrašila in stekla mami v naročje. To je bil moj prvi javni nastop!«

Kasneje pa je postal to naš zaščitni znak.« S skladbo Še en bičerin so prvič uspešno nastopili na festivalu v Števerjanu, in ko so se peljali tja, si je Ivica zaželela, da bi z božjo pomočjo prejeli vsaj eno »mičkeno« nagrado. Zaželela si je le potrditev, da delajo prav, da imajo dobro glasbo. In uspelo jim je. Skladba Decembrski dan pa je pesem, ki je že dolgo prisotna v marsikateri slovenski hiši in jo igrajo tudi številni mlajši ansambli. Preden so šli prvič v Avstralijo, so prav posebej za svoje prijatelje v Sydneyju napisali skladbo Jast pridem nazaj (na 7. July) in tam so jo takoj vzeli za svojo. Iz novejšega obdobja pa Ivica omeni še skladbo Ledene rože, ki je zelo čustvena. Še vedno zelo rada nastopa. »Kako le ne bi, kajti ko pridem na oder, vidim toliko veselih obrazov, vsi si želijo zabave in biti brez skrbi.« V novem letu bralcem želi, da se čim večkrat zavrtijo in pozabijo na skrbi, kajti najpomembnejše je, da smo zdravi in v dobri družbi, se imamo radi in včasih skupaj zapojemo in zaplešemo. Drago Vovk

43


VRT IN DOM

Male skrivnosti popularnih sobnih rastlin Znano je, da rastline čistijo in izboljšujejo zrak v notranjih prostorih, poleg tega tudi zelo ugodno vplivajo na počutje ljudi. Sobivanje s sobnimi rastlinami je še posebej dobrodošlo v pustih zimskih dneh, ko se je težko odpraviti v naravo. V prostor vnašajo estetiko, dinamičnost in domačnost. Zeleno okolje pomirja in sprošča, prav tako skrb zanje, kar je zadosten razlog, da z lončnico razveselimo sebe in tudi prijatelje.

Eševerija

jemo vodo v podstavek. Domovina vijolic je južni del Afrike, zato je zanjo primeren topel prostor v kuhinji ali kopalnici.

I

zbira sobnih rastlin ni tako zahtevna, kot se zdi na prvi pogled, saj rastline veliko povedo o sebi že s svojim videzom. Tiste z mesnatimi listi so na primer sposobne vzdržati dalj časa brez vode, ker imajo v njih zalogo. Pisanolistne rastline potrebujejo več svetlobe, da obdržijo barvitost. Sobne rastline imajo različne zahteve po mestih, na katerih uspevajo, kar je predvsem odvisno od tega, iz katerih krajev prihajajo. S pravilno izbiro jih lahko postavimo kamor koli v stanovanju.

Afriška vijolica

Skromne vijolice zaradi dolgotrajnega cvetenja najdejo mesto v številnih domovih. Temno zeleni listi so gosto poraščeni z nežnimi dlačicami. Pri zalivanju pazimo, da vode ne polivamo po njih, da ne bi zastajala, kar je lahko vzrok za številne bolezni. Kadar jo zalivamo, liste nežno privzdignemo ali pa nali82

Družinska sreča

Dracene

Dracene so zelo primerne za najbolj neizkušene. Dracene ali zmajevke spadajo v velik rod z več kot 120 vrstami. Med seboj se najbolj razlikujejo po širini listov (tiste s širšimi spominjajo na koruzne liste). Druge imajo okrasne ozke liste z barvito obrobo. Po rasti spominjajo na palmo. Raje prenašajo sušo kot preobilno zalivanje. Lepo bodo uspevale v kotu z manj svetlobe. Sušenje listov od spodaj navzgor za njo ni nič nenavadnega, saj se tako obnavlja. V zimskem času se rade sušijo konice listov, kar pomeni, da dracena pogreša visoko zračno vlago. Pomaga prhanje z vodo. Družinska sreča, plazeča sobna lončnica z drobnimi svetlo zelenimi ali temno zelenimi listki, prihaja s subtropskega območja. V Vzajemnost / januar 2018

naravi uspeva v senci dreves, zato ne mara neposrednega sonca. Namenimo ji lahko svetel prostor na kuhinjski mizi. Čeprav je rada redno zalita, zameri polivanje po listnatem delu, zato je bolj praktično, da vodo natočimo v okrasni lonček in jo po nekaj urah odlijemo.

Flamingovec

Flamingovec je zelo hvaležna rastlina s čudovitimi cvetovi, ki jih velikokrat prinesemo v šopku iz cvetličarne. Anthurium ali flamingovec je lončnica, od katere lahko pričakujemo, da nas bo s svojim cvetjem še kdaj razveselila. Njego-


RAZGIBAJMO MOŽGANE IZ BABIČINE SKRINJE

Pozabljeni poklici in dela

V okvirčke vnesi črke, ki jih s pomočjo znakov najdeš na strehi. Iščemo besede in izraze za predmete, ki jih vidite na sliki.

\

.

<

#

~

&

=

-

@

+

@

(

.

=

(

@

+

<<

=

Beli na potezi zmaga! Krechmer – Lau Aizenah, 1951

1. Dc5!! (Sh7:? Lg1+! In črni ima večni šah!) Lc5: 2. Td8+ Dg8 3. Tg8: mat!

Primer 2

÷

+

<

-

+

@

\

-

=

,

>

.

<

<<

=

Devetka (sudoku)

9 3

4 6

2

Črni na potezi zmaga! Marzyniak - Dobosz Zabrzhe, 1973

1. … Ld4!! 2. Dd4: (2.Dd2 Lb2: in La1:) Te1 + in beli je izgubljen! Sestavil: Adrijan Rožič

Pripravila: Darinka Kobal Risba: Anita Vozelj

=

ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Primer 1

>

6 8

8 2 1

1 2 8 4

6 5

2 3

5 4 5 3 8

9 9

7 3

2

2 8

1 5

Prazna polja izpolnite tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu vse številke od 1 do 9. To velja tudi za vsak kvadrat 3x3.

9 8 4 3 6 7 5 1 2

Vzajemnost / januar 2018

97


Barvito prepletanje Udoben pulover iz večbarvne volne, ki se spleta v živahen vzorec, pletemo malo po dolgem in malo počez. Velikosti: 40/42 in 44/46. Opisi za 44/46 so v oklepajih. Potrebujemo: 300 g (350) večbarvne melirane volne, 250 g (300) modro-zelene melirane volne; pletilke št. 4,5 in 5, krožno pletilko št. 4,5. Vzorci. Patentni vzorec (pletilke št. 4,5): menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke desne petlje (pletilke št. 5): v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Poskusni vzorček: 16 petelj in 26 vrst dajo kvadrat s stranico 10 cm. Hrbtni del: spleten je iz treh delov. Puščice na kroju označujejo smer pletenja. Najprej pletemo sredinski del: na pletilke št. 5 nasnujemo z večbarvno melirano volno 52 (56) petelj in med obema krajnima petljama pletemo gladke desne petlje. 55 (57) cm od nasnutka zazankamo vse petlje. Za stranska dela naberemo z modro-zeleno melirano volno s stranskih robov sredinskega dela po 89 (92) petelj in med obema krajnima petljama pletemo gladke desne petlje. 12,5 (13) cm od nasnutka zazankamo vse petlje. Sprednji del: pletemo kot hrbtni del, le na sredinskem delu pletemo za vratni izrez takole: 46 (48) cm od nasnutka zazankamo sredinskih 18 (20) petelj in končamo vsako stran posebej. Za vratno okroglino zazankamo v vsaki 2. vrsti 1-krat 3, 1-krat 2 in 1-krat po 1 petljo. Preostalih 11 (12) ramenskih petelj zazankamo na isti višini kot pri hrbtnem delu.

Kroj

½ rokava

½ sprednjega in hrbtnega dela

Rokav: na pletilke št. 4,5 nasnujemo z modro-zeleno melirano volno 31 (35) petelj in pletemo 4,5 cm patentnega vzorca. V zadnji vrsti dodamo 14 enakomerno porazdeljenih petelj, da imamo 45 (49) petelj. Nadaljujemo na pletilkah št. 5 in z večbarvno melirano volno pletemo gladke desne petlje. Za rokavno širino dodajamo na obeh straneh menjaje v vsaki 6. in 8. vrsti 14-krat po 1 petljo, da imamo 73 (77) petelj. 40 cm od patentnega roba zazankamo vse petlje. Izdelava: sešijemo ramenske šive. Z modro-zeleno melirano volno naberemo na krožno pletilko št. 4,5 z vratnega izreza 86 (90) petelj in pletemo 8 cm patentnega vzorca. Petlje zazankamo, kot leže. Vratno obrobo prepognemo navznoter in jo prišijemo na vratni izrez. Všijemo rokave. Stranska in rokavna šiva sešijemo obenem. Z modro-zeleno melirano volno naberemo na krožno pletilko s spodnjih robov sprednjega in hrbtnega dela 148 petelj in pletemo 6 cm patentnega vzorca. Petlje zazankamo, kot leže.

Vzajemnost / januar 2018

99

Vzajemnost, januar 2018  
Vzajemnost, januar 2018  

Karel Gržan: Sreča je v srečevanju Dileme o holesterolu

Advertisement