Vzajemnost, april 2016 by Vzajemnost

št. 4, april 2016, 2,10 C

MILOJKA KOLAR CELARC:

Zdravstvo ni v razsulu

Brez očal so lahko tudi starejši V SREDINI: Dobro je vedeti

AKTUALNO

Da ne bomo žejni in lačni Pred mesecem so predstavniki civilne iniciative za neodtuljivo pravico do pitne vode Milanu Brglezu, predsedniku državnega zbora, izročili peticijo z 51.000 podpisi državljanov, s katero so pozvali k zapisu neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Visoko število zbranih podpisov v pičlih šestih tednih kaže, da se širok krog državljanov zaveda, da je nujno čim bolj pravno zaščititi vodo. Ali je ta zavest blizu tudi poslancem državnega zbora, ki bodo odločali o pobudi? »Voda postaja ena najpomembnejših dobrin na našem planetu. Včasih so govorili, da je nafta črno zlato. Danes velja, da je verjetno voda platinasta dobrina,« je pred kratkim na nacionalnem radiu dejal pravnik Marko Pavliha, profesor na fakulteti za pomorstvo in promet. V resnici voda postaja čedalje dragocenejša. V zadnjih sto letih se je njena poraba povečala za šestkrat. Že danes je približno milijarda ljudi prizadetih zaradi občasnega pomanjkanja vode. Samo v Evropi je brez dostopa do vode dva milijona ljudi.

Tarča močnih multinacionalk Prihodnost je zaradi ne prav skrbnega ravnanja z vodo, rasti prebivalstva in grožnje podnebnih sprememb skrb vzbujajoča. Do leta 2030, torej v dobrem desetletju, bo po napovedih Svetovne banke na našem planetu primanjkovalo kar 40 odstotkov vode, zaradi njenega pomanjkanja pa bosta trpeli že skoraj dve milijardi ljudi, četrtina svetovnega prebivalstva. Še več, voda bo, napovedujejo geostrateške analize, v tem stoletju sprožala mednacionalna trenja in vojne. Podobno kot jih je v zadnjih desetletjih želja po obvladovanju z nafto bogatih ozemelj. Slovenija, razen lesa in 10

vode brez klasičnih naravnih bogastev, ima za zdaj kakovostne pitne podzemne vode zadosti. Po podatkih Agencije RS za okolje je prišlo leta 2013 na prebivalca 2.500 kubičnih metrov. Bo tako tudi ostalo? Pitna voda po državi ni enakomerno porazdeljena, na slabšem sta zlasti Primorska in Pomurje. Vodni primanjkljaj zaradi ogrevanja ozračja poleti čedalje pogosteje občuti tudi notranjost države. Skrb vzbuja tudi to, da se gladina podtalnice ponekod znižuje. Na vzhodu države, kjer je manj padavin, na njeno kakovost izdatno negativno vpliva kmetijstvo. Kakor koli, Slovenija za zdaj ne spada med države, ogrožene v tem pogledu. Toda to se lahko hitro spremeni, opozarjajo številni. Transnacionalna in druga velika podjetja namreč kažejo čedalje večjo željo po polastitvi vodnih virov. Prepričljiv dokaz prežeče nevarnosti je direktiva o koncesijah za storitve, ki jo je leta 2013 predlagala Evropska komisija in bi po ovinkih omogočila privatizacijo vodnih virov. Osnutek te direktive so napisale kar transnacionalne korporacije, ki bi želele privatizirati vodne vire. To klavrno dejstvo je nazadnje priVzajemnost / april 2016

znala tudi Evropska komisija. Predlog direktive, ki bi omogočila tiho privatizacijo vode, je naša država najprej podprla. K sreči se je sprožila vseevropska peticija za pravico do vode, ki jo je podpisalo nekaj manj kot 1,9 milijona Evropejcev iz različnih držav. To je bila prva državljanska pobuda, ki je zbrala toliko podpisov, da jo je Evropska komisija morala upoštevati, torej več kot milijon. Podpisniki peticije so komisijo pozvali, da se univerzalna pravica do vode zapiše v listino o temeljnih človekovih pravicah Evropske unije in da naj se vodni viri izključijo iz pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, kakršen je zloglasni TTIP. Ta sporazum kritiki označujejo za državni udar korporacij, s katerim skušajo ob podpori velikih držav in celo evropske komisije vzpostaviti lastni pravni sistem in se tako še bolj izogniti kakršnemu koli demokratičnemu nadzoru. Toda Evropska komisija se je na pobudo odzvala polovičarsko. Vodne vire je iz direktive o storitvah sicer umaknila, drugo (priznanje pravice do vode za temeljno človekovo pravico ipd.) pa je ignorirala. Na to se je odzval evropski parlament. Pripravil je resolucijo Pravica do vode, s katero je evropsko komisijo pozval k nadaljnji obravnavi peticije. Izid glasovanja o resoluciji je bil skrajno tesen. Zanjo je namreč glasovalo le 50,4 odstotka evropskih poslancev, proti jih je bilo 13, 3 odstotka, kar 36,3 odstotka pa se jih je vzdržalo. To pomeni, da bi se ob uspešnem lobiranju transnacionalk, željnih dostopa do vodnih virov, stvari lahko kaj hitro spremenile. Morala evropskih poslancev je, kot vemo, marsikdaj šibka ali celo kupljiva. Med evropskimi poslanci, ki so se pri glasovanju o resoluciji vzdržali, so bili tudi

SVET IN MI

Rubriko pripravlja: Lada Zei

Kreativnost, umetnost in sneg Nekdanji kartograf Simon Beck se je moral invalidsko upokojiti, kajti njegova stopala so skoraj povsem odpovedala. Zdravniki so mu svetovali, naj čim več telovadi z njimi, naj jih ima tako rekoč ves čas v pogonu, sicer mu je grozila popolna ohromelost. Globoko zadolžen (zdravstvene usluge so večinoma povsod precej dražje kot pri nas) je našel dejavnost, ki ga ni le ozdravila, ampak je z njo tudi obogatel. Svoje kartografsko znanje in računalniško usposobljenost je dobro spravil v promet. Že nekaj let je svetovno znan umetnik na snežnih površinah. Orodje, ki ga pri tem uporablja, so krplje, s katerimi naredi vsak dan 40 tisoč korakov. Zdaj že dolgo tega ne počne več samo za svoje zdravje. Od zasneženih površin na Novi Zelandiji do velikih nedotaknjenih brežin v Švici in drugje, kjer pač leži veliko snega, se za kratek čas zarisujejo čudovite podobe, ki nastajajo pod njegovimi nogami. Včasih so podobne čipkam, včasih povečanim geometrijskim likom iz fizike, kemije, etnološkim zapletenim vzorcem vezenja, matematičnim umetnijam, arabskim keramičnim ploščicam ... Delo začenja doma, kjer na računalniku izrisuje pokrajini primerno grafiko, ki jo potem upodobi. Počitka ni, dokler ne konča, in ne more se vreči v sneg, da bi se spočil, saj bi se umetnina pokvarila. Ves dan postavlja čevelj pred čevelj, 60 dvojnih korakov pomeni sto metrov. Umetnine, ki jih izdela, pa so včasih tako dolge kot maratonska proga. Beck je tako lahko poravnal vse stroške zdravljenja, zdaj gredo za med knjige fotografij njegovih umetnin, ki jih večinoma izdeluje za reklame za velika podjetja. Ko so ga vprašali, kako je ozdravel, je rekel: ne gibanje, ampak kreativnost in sreča ob tem, kar ustvarjam, sta me ozdravili. So ljudje, ki znajo iz svoje nesreče ustvariti nekaj lepega za druge in dobrega zase. Če bi radi videli, kaj dela, vpišite na Facebook ali YouTube njegovo ime Simon Beck in se čudite. Povzeto po: thisiscolossal.com

Italija v oklepu Alzheimerjeve bolezni V Italiji, državi, ki dosega največjo dolgoživost v Evropi, tu imajo namreč 13,4 milijona ljudi, starejših od 60 let, je število bolnih za Alzheimerjevo boleznijo preseglo številko 600 tisoč. Podatek je objavila Aima, italijansko združenje Alzheimerjevih bolnikov, ki že 16 let statistično evidentira razvoj te bolezni in spremljajoče zagate bolnikov in njihovih družin. Neposredni stroški pomoči so dosegli 11 milijard evrov na leto, od tega pade 73 odstotkov v breme družine. Letni strošek na pacienta znaša 70.587 evrov, vključno s ceno, ki jo bolnik plača zdravstvenim ustanovam (všteti so stroški za primere pomoči za negovalce, nadomestila za bolniški dopust na delovnem mestu pacienta in podobno). Povprečna starost bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo je 78,8 leta, negovalci, vpeti v pomoč, pa so v povprečju stari 59,2 leta in se posvečajo bolnemu 4,4 ure na dan in 10,8 ure z nadzorom. Zanimivo je, da je kar 40 odstotkov negovalcev, ki so še v aktivni delovni starosti, nezaposlenih. Nezaposlenost se v tej dejavnosti strmo dviga, pred desetimi leti je bilo 3,2 odstotka nezaposle-

nih, lani pa 10 odstotkov. Med zaposlenimi negovalci je stanje njihovega zdravja vprašljivo, 80,3 odstotka jih toži zaradi preutrujenosti, 63,2 odstotka jih spi zelo slabo in premalo, 45,3 odstotka je depresivnih in jemlje antidepresive, 26,1 odstotka pogosto oboleva. Še vedno prevladuje družina oziroma otroci, ki skrbijo za obolelega oziroma obolelo, ženske so tu v večini, saj jih je zbolelo kar 64,2 odstotka. V zadnjih letih opažajo, da prevzemajo skrbi nad obolelim tudi partnerji. Vse to kaže, da je velika večina obolelih doma, če so brez otrok in moža, pa živijo z negovalcem. Takih je med 12 in 17 odstotki, odvisno od kraja bivanja. Družine, ki skrbijo za obolelega, so, čeprav se ob bolniku izmenjavajo, utrujene in prikrajšane za počitek in prosti čas. Narašča število ljudi, ki si poiščejo zasebnega negovalca, takih je kar 38 odstotkov. Država pokriva 42 odstotkov cene, 58 pa jih mora bolni dajati iz svojega žepa.

Vzajemnost / april 2016

Povzeto po: http://www.redattoresociale.it/

NAŠ POGOVOR

Naše zdravstvo ni v razsulu Od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc smo morda pričakovali, da se bo kar najhitreje lotila reforme zdravstvenega sistema, a je na začetku leta marsikoga kar malo »razočarala« z ugotovitvijo, da naš zdravstveni sistem sploh ni pred razsulom. Tako je pokazala analiza zdravstvenega sistema, ki jo je dala narediti. A kljub temu so pred našim zdravstvom veliki izzivi, saj je Slovenija ena izmed evropskih držav, kjer se bodo javni izdatki za zdravstvo zaradi staranja prebivalcev v naslednjih desetletjih najbolj povečali. Milojka Kolar Celarc zagotavlja, da bo ohranila javno zdravstvo in njegovo dostopnost za vse. Začniva pri varovanju zdravja. Se udeležujete presejalnih pregledov za raka? Udeležujem se vseh, na katere sem povabljena, saj presejalni programi rešujejo življenja. Redno dobivam vabila za SVIT, nazadnje pa sem dobila vabilo za DORO, za mamografijo. Tudi te sem se udeležila. Ali vlaganje v preventivne programe v zdravstvu pomeni manjše stroške za zdravljenje? So naložbe v zdravje pomembne? Vsekakor so naložbe v zdravje najboljše dolgoročne naložbe, kajti vemo, da lahko zdravje prebivalstva pomeni večjo gospodarsko rast in s tem večjo blaginjo vseh. Slovenci med vrednotami vedno postavljamo najvišje prav zdravje. Zato je moje načelo zdravstvene politike zagotoviti več denarja za preventivo. Tako bomo svoje ljudi dalj časa ohranjali zdrave, kar bo na eni strani pomenilo boljšo kakovost življenja in večje zadovoljstvo posameznika, na drugi pa tudi prihranek v zdravstvu. Je tudi nov »tobačni zakon«, ki ga pripravljate, korak k boljši preventivi? Imate prav. Vsekakor je nov predlog zakona o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov pomemben korak k preventivi. Vsi poznamo škodljive posledice kajenja. V Sloveniji vsako leto zaradi njih umre 3600 ljudi, kar je zelo veliko. V desetih letih je tako umrlo skoraj toliko ljudi, kot je prebivalcev Celja. Z zakonom želimo ljudi spodbuditi k opuščanju kajenja, predvsem pa ozavestiti mlade, da ne začnejo kaditi. Predlagamo tako imenovani protitobačni cent, s katerim bi zagotovili sredstva prav za ozaveščanje in preventivne akcije. Bomo kdaj prišli tudi do trošarin na sladke pijače, kar bi morda vplivalo še na zmanjšanje vse večjega problema debelosti? Kot veste, so že vsaj trije poskusi obdavčitve sladkih pijač s trošarinami propadli. To je škoda. Res je, da bi nekaj milijonov sicer plačali potrošniki, ne proizvajalci, saj bi se trošarine odrazile v višji maloprodajni ceni. 16

Vzajemnost / april 2016

Pitje sladkih pijač je zelo škodljivo. Kljub dosedanjim prizadevanjem narašča debelost med otroki, med njimi pa se tudi pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila še do nedavnega značilna za odrasle. Z njo pa so povezani res veliki izdatki, okoli 130 milijonov evrov na leto. Vseeno je prišlo do napredka. Industrija pijač je jeseni 2015 pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije podpisala zaveze, ki se nanašajo na odgovorno oglaševanje in omejevanje trženja sladkih pijač otrokom, ter zaveze k usmerjenosti v razvoj zdravju prijaznih ter preoblikovanju obstoječih pijač. Če se zaveze ne bodo uresničevale, pa bomo razmislili o drugih možnostih. Glede na povečanje izdatkov (povezanih s staranjem prebivalstva, naraščanjem kroničnih bolezni) pa bodo za vzdržnost zdravstvenega sistema verjetno nujni še dodatni viri sredstev. V Sloveniji imamo med državami Evropske unije res enega najhitreje starajočih se prebivalstev. Če bomo živeli dalj časa, to prinaša nove obveznosti zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Možnosti je več. Učinkovitejša raba obstoječih virov je pomembna, vendar bo treba zagotoviti tudi nove vire, kajti napovedi za Slovenijo do leta 2060 niso spodbudne. Če ne naredimo nič na področju preventive in učinkovitejše rabe sredstev, bomo morali po nekaterih ocenah za zdravstvo priskrbeti več kot 12 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Kateri so lahko novi viri denarja za zdravstvo, da to ne bo tako odvisno od trga dela? Nekaj sem jih že omenila, to so trošarine od tobaka, sladkih pijač in alkohola. Če pogledamo druge države, je mogoča tudi obremenitev s prispevkom na vse dohodke, tudi pasivne dohodke, kot so najemnine, kapitalski dobički, dividende. Nekatere države dajejo za zdravstvo celo del davka na nepremičnine. Mogoča je obdavčitev dela dobička farmacevtskih družb.

Smo država znotraj EU, ki daje v ta namen najmanj proračunskega denarja, samo tri odstotke celotnih zdravstvenih izdatkov. Mi celo izobraževanje specializantov plačujemo iz prispevkov od plač. Povsod v Evropi to plačuje proračun. Mislim, da tu še nismo rekli zadnje besede in bo treba med letom zadeve uravnotežiti, da bi iz proračuna šlo vsaj plačilo tistih dejavnosti, ki po naravi spadajo v proračun. Dejansko bomo tudi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja skušali v sistem pripeljati več denarja, ker ne bo treba več financirati obratovalnih stroškov zavarovalnic.

» V zdravstvu

je možnost koruptivnih dejanj večja kot kjer koli drugje.

Ali torej govorite o preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, ne o ukinjanju? Če rečem preoblikovanje, to še ne pomeni, da ne gre za ukinitev. O preoblikovanju govorim, ker bo to druge vrste dajatev, ki pa je ne bodo pobirale zavarovalnice oziroma naj bi šla neposredno v zavod za zdravstveno zavarovanje. Tako da ne odstopam od koalicijske pogodbe in od svojih trditev ves čas mandata. Kaj morebitne spremembe pomenijo za upokojence? Bodo morali v zdravstveno blagajno plačevati več ali manj? Se bodo pravice krčile? Ne razmišljamo o krčenju pravic. Analiza je pokazala, da naj bi ohranili univerzalno košarico in dobro dostopnost do zdravstva ne glede na finančni položaj zavarovancev. Kot veste, je zdajšnje dopolnilno zavarovanje regresivno, kar pomeVzajemnost / april 2016

ni, da ne glede na dohodke posameznika vsi plačajo enako mesečno ali letno premijo. V prihodnje naj bi bila ta odvisna od dohodkov, kar pomeni, da bi upokojence z najnižjimi pokojninami skušali razbremeniti, da bi plačevali manj. Sicer ste rekli, da povečana učinkovitost uporabe sredstev ne bo dovolj, a vseeno me zanima, koliko prihranka je še tu in kje se troši denar najbolj neučinkovito? Celovita analiza je pokazala največje slabosti na treh področjih. Prvo je financiranje, ki je odvisno samo od zaposlenosti in plač ter tako zelo ranljivo. Drugo področje, kjer nas čakajo veliki izzivi, je sistem upravljanja in vodenja na vseh ravneh. Nimamo jasno opredeljenih ciljev, pristojnosti in odgovornosti, s čimer bi se sama po sebi povečala učinkovitost. Tretje področje, kjer v zadnjih letih ni bilo nobenih sprememb, pa je obračunski sistem oziroma način plačevanja zdravstvenih storitev. Potrebna bo celovita sprememba in v tem kompleksnem sistemu se je ne da narediti čez noč. Tudi druge države so obračunske sisteme gradile pet in več let. Kar pa ne pomeni, da ne bomo začeli izvajati sprememb takoj, kjer so odstopanja največja. Kjer plačujemo pavšalni znesek delovnim skupinam, na primer pri plačilu nujne medicinske pomoči, ugotavljamo zelo velike in nelogične razlike glede na vsebino in opravljeno delo. Kako velik problem je korupcija v zdravstvu in kako se je lotevate? Včasih povem, da je v zdravstvu 3,2 milijarde interesov, ker se v sistemu zavrti toliko denarja. To ni tako zelo daleč od resnice, saj je res zelo veliko interesnih skupin. Možnost koruptivnih dejanj je večja kot kjer koli drugje. Naloga ministrstva je predvsem, da pripravi take zakone, da s sistemskega vidika korupcijo omeji na najmanjšo mogočo. Govorimo o ničelni toleranci. Vlada je v zvezi s tem že pripravila poseben strateški program. Lansko leto smo začeli izvajati skup17

ZDRAVJE

Brez očal so lahko tudi starejši

foto: MORELA OKULISTI

Očesne operacije so postale izjemno pogoste, nam je pritrdila oftalmologinja mag. Kristina Mikek, dr. med. To niso več le laserski posegi za odpravo dioptrije, ampak tudi menjave očesnih leč, za katere se ljudje ne odločajo le ob pojavu sive mrene, ampak že prej – ko se pojavi starostna daljnovidnost. Vzroke za vse večje povpraševanje strokovnjakinja vidi v tem, da so se laserski posegi izkazali kot zanesljivi in uspešni v razvoju sodobnih znotrajočesnih leč. Res pa takih posegov zdravstveno zavarovanje ne krije.

e na spletnih straneh najdete podatek, da je povprečna vidna ostrina po omenjenem laserskem posegu 102 odstotka, to torej sploh ni napaka. Stoodstotna vidna ostrina je tista, ki jo imajo v povprečju zdravi ljudje. A nekateri lahko vidijo bolje, 110- ali celo 120-odstotno, razloži sogovornica.

Laserski poseg ni za vse Če so kandidati dobro izbrani, jih po laserskem posegu za odpravo dioptrije očala potrebuje le še pol odstotka. »Poseg vedno priporočamo na podlagi skrbno izvedenega pregleda le tistim, za katere smo prepričani, da jim lahko dolgotrajno izboljšamo vid. Pogosto prihajajo k meni posamezniki, ki so jim že priporočili operacijo kje drugje, a jim jo sama odsvetujem. Pri nekaterih je treba s posegom počakati, za nekatere pa ni primeren. Običajno tak nasvet ljudje vzamejo zelo dobronamerno, najdejo pa se tudi taki, ki bi želeli z glavo skozi zid,« pojasni mag. Kristina Mikek iz centra Morela Okulisti, kjer opravijo okoli tisoč operacij na leto, največ prav laserskih. 22

Med tistimi, ki za laserski poseg morda niso primerni, so skoraj vsi po 40. letu starosti. »Lasersko lahko zelo natančno odpravimo kratkovidnost in astigmatizem. To so refrakcijske motnje očesa, zaradi katerih ne vidimo ostro pri gledanju na daljavo. S staranjem pa začnemo zaradi izgubljanja prožnosti naravne očesne leče izgubljati ostrino pri bližinskem vidu. Postopno se starostna daljnovidnost pojavi pri vsakomer, laserske operacije ne pomagajo. Običajno se to zgodi po 45. do 50. letu starosti.« Če

ti že morda še od prej ne vidijo na daleč, bi jim laserski poseg v tem pogledu sicer pomagal, še vedno pa bi potrebovali očala za gledanje na blizu.

Menjava leče A običajno si ti prav tako želijo biti brez očal. Je to mogoče? »To lahko dosežemo le z menjavo očesne leče. Na mesto starostno okvarjene naravne očesne leče, ki je običajno že nekoliko motna, vstavimo umetno očesno lečo, ki omogoča oster vid tako na daljavo kot na bližino.«

Posegi za odpravo dioptrije Odprava dioptrije z laserskim preoblikovanjem roženice (obstaja več tehnik) je primerna za zdrave oči z ustrezno debelino roženice. Običajno lahko normalen vid povrne, če kratkovidnost ne presega dioptrije -8 ali daljnovidnost ne dioptrije +4, in to ne glede na stopnjo astigmatizma. Pri težavah zaradi starostne daljnovidnosti pa ne pomaga. Poseg traja do 15 minut, še nekaj dni po njem odsvetujejo obremenjevanje oči, mogoči so bleščanje, občutljivost in solzenje. Po posegu več kot 98 odstotkov pacientov na daljavo vidi ostro brez očal. Cena je odvisna od vrste posega – od okoli 700 do 1400 evrov za eno oko (zajema pa vse, tudi zdravila in preglede po posegu). Vstavitev dodatne znotrajočesne leče. Manj znana možnost ob visoki kratkovidnosti ali daljnovidnosti, je vstavitev znotrajočesne leče. Pri tem ne preoblikujejo roženice niti ne odstranijo naravne leče. Umetno lečo vstavijo skozi nekaj milimetrov širok rez v sprednjem delu očesa. Poseg izvedejo ambulantno v lokalni anesteziji in traja do 30 minut. Običajno ga opravijo najprej na enem očesu, dva do tri tedne pozneje pa še na drugem. Cena za eno oko je skupaj s pregledi pred posegom in po njem blizu 2000 evrov. Vstavitev večžariščne leče. Starostno daljnovidnost je mogoče odpraviti z večžariščno lečo. Lečo naročijo in izdelajo, tako da je prilagojena posameznikovim očem in dioptriji. Poseg je enak kot pri operaciji sive mrene. Traja 10 do 15 minut in ga lahko opravijo na obeh očesih hkrati. Tveganje zapletov (krvavitve, odstop mrežnice) je manjše od 0,1 promila. Vid je lahko že naslednji dan povsem normalen, a navajanje na novo lečo, predvsem na gledanje od blizu, lahko traja nekaj tednov. Cena za eno oko je odvisna od vrste leče in je vključno s pregledi od skoraj 1500 do nekaj čez 2000 evrov. (Vir podatkov: Morela Okulisti) Vzajemnost / april 2016

RECEPTI Jušni štrukeljci s. Nikoline Za testo potrebujemo: 350 g moke, 1 jajce, sol, približno kozarec tople vode Za nadev potrebujemo: 1 jajce, 30 g masla, peteršilj, 100 g naribanega sira, 3 kuhane korenčke, po želji meso iz juhe Priprava: iz sestavin za testo zgnetemo vlečeno testo, oblikujemo hlebček, položimo v naoljeno posodo, pokrijemo in ga pustimo pol ure počivati. Medtem za nadev vmešamo jajce in razmehčano maslo, dodamo z vilicami pretlačene korenčke, sir in peteršilj. Po želji dodamo še drobno sesekljano meso. Testo razvlečemo kakor za zavitek, premažemo z nadevom, malo zavijemo v tanek svitek premera največ za tri prste in vzdolž zvitka odrežemo. Z leseno lopatico ali robom krožnika narežemo štrukeljce, pri čemer hkrati stisnemo robove. Ponovno zavijemo v svitek in ponavljamo toliko časa, dokler ne porabimo vsega. Štrukeljce kuhamo v juhi pet minut.

Krompirjevi žličniki Potrebujemo: 2 srednje velika krompirja, 3 žlice sladke smetane, 1 jajce, 6 žlic, moke, sol in poper Priprava: krompir skuhamo do mehkega. Smetano in jajce zmešamo, dodamo ohlajen pretlačen ali nariban krompir, moko, sol in poper. Dobro premešamo, da je nadev povsem gladek in brez grudic. Z dvema omočenima žličkama zajemamo žličnike in jih zakuhamo v vrelo juho. Kuhamo jih nad šibkim ognjem pet minut. Koristen nasvet: oblikovane žličnike lahko zamrznete in po potrebi zamrznjene zakuhate v vrelo juho.

Prežganka Potrebujemo: žlico masla, 2 žlici moke, sol, mleto kumino, večje jajce Priprava: v loncu previdno raztopimo maslo in ga poprašimo z moko. Z metlico pomešamo in nad šibkim ognjem svetlo do rahlo rjavo popražimo. Zdaj počasi prilivamo vodo, jušno osnovo, dobro premešamo z metlico in počakamo, da zavre. Juho začinimo s soljo in kumino. Kuhamo pet minut. Posebej v posodici razžvrkljamo jajce in ga med mešanjem z metlico vlivamo v vrelo juho. Kuhamo minuto ali dve, da jajce zakrkne in nastanejo jajčne nitke. Če z metlico mešamo hitro, bodo nitke kratke in tanjše, kar cenijo predvsem otroci, če mešamo počasneje, bodo nitke dolge in debelejše. Različica: juho začinimo še s svežimi sesekljanimi zelišči (drobnjakom, koprom, peteršiljem, krebuljico, majaronom).

Ohrovtova juha s kruhom in sirom Potrebujemo: veliko glavo ohrovta, sol, poper, 1,5 litra kokošje ali zelenjavne osnove ali vode, 150 g starega posušenega kruha v kockah ali tanjših rezinah, 220 g sira, ki se dobro topi, npr. gavde, 100 g parmezana, žlico olivnega olja glavico česna Priprava: ohrovt narežemo na rezance in stresemo v visok lonec. Prilijemo vodo, da je ohrovt napol pokrit, solimo in kuhamo ob blagem vrenju 20 do 30 minut, da se zmehča. Odcedimo. Jušno osnovo posebej zavremo. V lonec nato v plasteh naložimo ohrovt, posušen kruh, rezine sira in parmezan. Naložimo čim več plasti, dokler ne porabimo vseh sestavin. V naložene sestavine naredimo z leseno kuhalnico luknjo in vanjo počasi nalivamo vrelo jušno osnovo. Ponovno pristavimo za pet minut, da juha ostane topla, in počakamo, da se kruh namoči. Medtem stremo ali narežemo česen in ga v majhni kozici na olivnem olju popečemo, da zadiši. Z njim začinimo juho. Čim prej postrežemo. Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., Fotografije: Krištof Koman Vzajemnost / april 2016

KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Platno, nit in šivanka pa dva prijatelja - naprstnika Med pošto, ki jo ob novoletnih praznikih dobivamo v uredništvo, je vsako leto tudi ročno izdelana voščilnica s poštnim žigom iz Rogatca. Že po okrašeni ovojnici vemo, da se je na nas spet spomnila Marica Plavčak. Bil je že čas, da gospo, ki dela tako lepe vezenine, predstavimo tudi bralcem.

Marica Plavčak skrbno hrani svoje vezenine.

eprav se je v mladosti izučila za »moško« šiviljo, je, odkar so jo tete naučile vesti, njena ljubezen ročno delo. Najraje šiva ob kuhinjskem oknu, s katerega ima pogled na bližnjo Donačko goro. »Ne mine dan, da ne bi naredila vsaj enega cvetka,« pravi in pokaže polno škatlo čudovitih izdelkov. Če sem jezna ali hudo žalostna, pa ne morem šivati.« Da si spočije oči od drobnih vzorcev, obdeluje vrt in suši zelišča za domači čaj, priporoča zlasti mešanico kopriv, malin, melise in mete, »da luštno spite«. Če pa le kdaj izpusti šivanko, prime v roke svinčnik in zapiše pesem ali kako lepo misel.

Za vse življenje jo je zaznamovalo trpljenje v najbolj rosnih letih. Rodila se je leta 1942, očeta se ne spomni, ker je odšel v partizane in kasneje padel na Slivni. Mamo so Nemci skupaj z dveletno Marico zaprli na grad Strmol in jo mučili, da bi povedala, kje je mož. Da bi prej kaj izdala, so hčerkico vrgli po betonskih stopnicah. Šele po posredovanju domačina Avguština so ju izpustili. »Verjetno mi je s tem rešil življenje. Imela sem vročino, bila sem poškodovana, tako da je bila tudi mama, ki me je vso pot do doma nesla na hrbtu, vsa krvava. Ker je bil Rogatec že obkoljen, niso mogli do zdravnika. Sosede so mami dajale rdečo peso, da mi je dajala obkladke, pa pesin sok sem pila. Tako sem preživela,« pripoveduje v pojoči govorici, značilni za kraje ob Sotli tik ob hrvaški meji. Do četrtega leta in pol ni mogla hoditi. Sčasoma so se zdrobljene kosti zarasle in spet se je postavila na noge. Posledice pa čuti vse življenje. »Od takrat sem se strašno bala moških, ki so nosili »rajthosne«, jahalne hlače, in visoke škornje. Če sem videla koga tako opravljenega, sem se skrila pod posteljo in sem tam ostala ves dan.«

Vonj po belem kruhu Po vojni so se z mamo in staro mamo težko prebijale skozi življenje. »Oče je delal sode, in ko se je razvedelo, da ga ne bo več nazaj, so krajani iz sosednje vasi pokradli vse njegovo orodje, medtem ko smo Vzajemnost / april 2016

spale. Pobrali so tudi vso pšenico, ki so nam jo podarili sosedi. Huda revščina je bila … Enkrat sem se na paši spotaknila in padla, v roki sem imela kruh, ki je bil tako trd, da sem si na skorji razbila čelo, da sem bila vsa krvava …« Kruha si je v otroštvu najbolj želela. Zato se tako živo spominja še enega dogodka, ki je povezan z Antonom Stresom, nekdanjim ljubljanskim nadškofom. »Takrat smo ga klicali Tonček, štiri leta je bil moj sošolec v osnovni šoli v Donački Gori. En dan je prinesel v šolo velik kos belega kruha. Stopil je na pručko v kotu, mi smo stali okoli, in vsakemu je odlomil košček. Kot da bi delil obhajilo … Ko ga je učiteljica vprašala, kako to, da so doma pekli beli kruh, je povedal, da so dobili dojenčka, sestro Cvetko. Si morete misliti, da se še danes spomnim, kako lepo je dišal tisti kruh.« Čeprav so tri ženske živele same, so se znale postaviti zase. »Njiva nam je ogromno pomenila. Eno leto smo posejale pšenico, pa so nam jo razrili voli. Iz okoliških

SVETUJEJO VAM Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

DRUŽINSKA POKOJNINA ODRASLE INVALIDNE OSEBE PO ENEM IZMED STARŠEV Bralka A. K. iz Kopra navaja, da je hčeri kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni od julija 2014 priznana invalidska pokojnina v višini 400 evrov. Ker hčeri prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za življenje, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičena do družinske pokojnine. Po očetovi smrti spomladi 2013 je od zavoda prejela negativno odločbo glede družinske pokojnine z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bila popolnoma nesposobna za pridobitno delo.

Pravica do družinske pokojnine družinskim članom – otrokom pripada do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Poleg tega pa pravico do družinske pokojnine pridobi tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo, do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma do konca šolanja, dokler traja takšna nezmožnost. Če pa otrok postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oziroma po končanem šolanju, pa pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. Bralkina hči bi morala za priznanje pravice do družinske pokojnine po umrlem očetu poleg ugotovljene invalidnosti

I. kategorije zaradi bolezni pred njegovo smrtjo izpolnjevati še pogoj preživljanja. Zavod le-tega v postopku ni bil dolžan ugotavljati, ker pred očetovo smrtjo pri njej ni bila podana popolna nezmožnost za delo, torej ni bil izpolnjen že osnovni pogoj za priznanje pravice do družinske pokojnine V primeru uveljavljanja družinske pokojnine po bralkini smrti pa bi bil izpolnjen pogoj popolne nezmožnosti za delo pred smrtjo mame, vendar je za priznanje pravice do družinske pokojnine potrebna še izpolnitev dodatnega pogoja, to je, da jo je mama preživljala do svoje smrti. Zakon natančno določa, kdaj se šteje, da je umrli zavarovanec ali upokojenec do svoje smrti preživljal družinskega člana. Ob pogoju skupnega stalnega prebivališča bi bil ta izpolnjen, če hčerini povprečni mesečni dohodki

v zadnjem koledarskem letu pred smrtjo mame ne bi presegali 29 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera (najnižja pokojninska osnova je v letu 2015 znašala 769,19 evra, 29 % te osnove pa predstavlja znesek 223,06 evra). Ker je hče-

rina invalidska pokojnina višja od omenjenega zneska, razmerje se tudi kasneje ne bo bistveno spremenilo, hči, upoštevaje veljavno zakonodajo, ne bo izpolnjevala pogoja preživljanja za priznanje pravice do družinske pokojnine.

UŽIVANJE DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO V DOMU ZA STAREJŠE

Bralka M. J. iz Celja navaja, da je njen oče že nekaj let oskrbovanec doma za starejše. Zdaj se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, zato jo zanima, ali bi bil njen oče, glede na to, da ne živi doma, upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.

Če bo bralkinemu očetu na podlagi vloženega zahtevka za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, upoštevaje mnenje izvedenskega organa zavoda o potrebi po stalni pomoči in postrežbi, z odločbo priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, mu bodo le-tega izplačevali, čeprav je oskrbovanec doma za starejše. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – poleg pridobitve pravice in začetka izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo – določa tudi primere, pri katerih pride do začasne ustavitve tega izplačila. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo namreč traja, dokler je podana potreba po pomoči in negi tuje osebe, izplačevanje pa je začasno ustavljeno v primeru daljšega bivanja v bolnišnici ali v kakšnem

drugem stacionarnem zavodu. Upravičencu torej dodatka za pomoč in postrežbo ne bodo izplačevali za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe. Socialni zavodi, domovi upokojencev, domovi počitka in drugi podobni zavodi, ki uživalcem pokojnin zagotavljajo stalno nego in oskrbo, se ne štejejo med zdravstvene zavode, saj ne zagotavljajo zdravstvene nege in zdravstvenih storitev, ki so financirane iz zdravstvenega zavarovanja. Storitve v omenjenih ustanovah so namreč plačljive in morajo oskrbovanci praviloma sami poravnati stroške. Bivanje upokojenca v domu za starejše torej ne vpliva na pridobitev kot tudi ne na izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličete jo lahko v četrtek, 14. aprila, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53. Vzajemnost / april 2016

Brezrokavnik V muhastem spomladanskem vremenu moški radi oblečejo pleten brezrokavnik. Velikosti: 50/52 in 54/56. Opisi za 54/56 so v oklepajih. Potrebujemo: 500 (550) g džins modre volne; pletilke št. 3 in 3,5 ali 4, krožno pletilko št. 3; 5 gumbov. Vzorci: Patentni vzorec (pletilke št. 3): menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Vse druge vzorce pletemo na pletilkah 3,5 ali 4. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, na hrbtni strani leve petlje. Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, na hrbtni strani desne petlje. Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne vrste. Osnovni vzorec: pletemo po vzorčni risbi. Po širini ponavljamo vzorčno enoto, v višino pa od 1. do 12. vrste. Poskusni vzorček: 27 petelj in 36 vrst osnovnega vzorca dajo kvadrat s stranico 10 cm. Hrbtni del: nasnujemo 151 (157) petelj + 2 krajni petlji in pletemo 5 cm patentnega vzorca. V zadnji vrsti dodamo 10 (18) enakomerno porazdeljenih petelj, da imamo 161 (175) petelj + 2 krajni petlji. Nadaljujemo osnovni vzorec. 41 (43) cm od nasnutka zazankamo na obeh straneh za rokavna izreza po 5 petelj, nato snemamo v vsaki 2. vrsti 1-krat po 4 petlje, 1-krat po 3 petlje, 4-krat po 2 petlji in 5-krat po 1 petljo. 66,5 (68,5) cm od nasnutka zazankamo sredinskih 31 (35) petelj in konDELOVNI ZNAKI:

= 1 gladka desna petlja = 1 gladka leva petlja = 1 kodrasta (desna) petlja = 1 petljo levo prenesemo, nit teče za pletenjem; na hrbtni strani: 1 petljo levo prenesemo, nit teče pred pletenjem = 1. petljo predenemo na prvo pomožno pletilko pred delom, naslednji 2 petlji predenemo na drugo pomožno pletilko za delom, 1 desna petlja, petlji na drugi pomožni pletilki popletemo levo, petljo na prvi pomožni pletilki pa desno KROJ:

čamo vsako stran posebej. Za vratno okroglino snemamo v vsaki 2. vrsti 1-krat 5 petelj, 1-krat 3 petlje in 1-krat 2 petlji. 67 (69) cm od nasnutka zazankamo 1-krat 7 (9) petelj na zunanjem robu za ramo. Nato snemamo v vsaki 2. vrsti 3-krat po 8 (9) petelj. Delo končamo 69 (71) cm od nasnutka. Drugo stran pletemo v zrcalni sliki. Desni sprednji del: nasnujemo 73 (77) petelj + 2 krajni petlji in pletemo 5 cm patentnega vzorca. V zadnji vrsti dodamo 6 (11) petelj, da dobimo 79 (86) petelj + 2 krajni petlji. Nadaljujemo osnovni vzorec. Rokavni izrez in ramo pletemo kot pri hrbtnem delu. 45 (47) cm od nasnutka začnemo snemati za koničasti vratni izrez, in sicer menjaje v vsaki 2. in 4. vrsti 25 (27)-krat po 1 petljo. Delo končamo 69 (71) cm od nasnutka. Levi sprednji del: pletemo kot desnega, a v zrcalni sliki.

SKICA:

Izdelava: sešijemo ramenske šive. Na okroglo pletilko št. 3 naberemo z obeh sredinskih robov sprednjih delov in hrbtnega vratnega izreza ustrezno število petelj in pletemo 3,5 cm patentnega vzorca. Na sredini leve obrobe naredimo 5 gumbnic čez 2 petlji. Prvo gumbnico naredimo 1 cm od spodnjega roba, zadnjo na začetku koničastega vratnega izreza. Preostale 3 gumbnice naredimo v medsebojni razdalji po 11 cm. Na okroglo pletilko št. 3 naberemo ustrezno število petelj z rokavnega izreza in pletemo 2,5 cm patentnega vzorca. Obenem sešijemo rokavni obrobi in stranska šiva. Na desni obrobi prišijemo 5 gumbov.

DESNI SPREDNJI DEL IN 1/2 HRBTNEGA DELA

VE Vzajemnost / april 2016