Issuu on Google+


001-070-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:14 PM

Page 3

1. Nekaj znaËilnosti uËencev bralcev in pouka knjiæevnosti v drugem triletju

I. ZnaËilnosti knjiæevnega pouka v drugem triletju devetletne osnovne πole Milena Mileva BlaæiÊ

1. Nekaj znaËilnosti uËencev bralcev in pouka knjiæevnosti v drugem triletju UËenci si pridobivajo pozitivno Ëustveno in razumsko razmerje do slovenπËine, zavedajo se, da je slovenπËina njihov materni jezik in kot taka najbolj naravna socializacijska danost. UËenci se vseskozi, najlaæe in najuspeπneje izraæajo skozi slovenπËino. Pridobivajo si pozitivno razmerje do knjiæevnosti ter si razvijajo bralno kulturo. UËenci berejo knjiæevna besedila iz slovenske in svetovne knjiæevnosti, in sicer tako, da si πirijo obzorje in postajajo strpni do drugih kultur. Slovenija je 1. maja 2004 postala Ëlanica Evropske unije in tako je slovenπËina postala eden od petindvajsetih uradnih jezikov v EU. UËenci si ob upoπtevanju novih okoliπËin oblikujejo narodno in dræavljansko zavest, pri Ëemer tudi spoπtujejo druge jezike, narode in kulture in so do njih strpni. Obravnava umetnostnih besedil tudi v drugem - tako kot v prvem in tretjem triletju osnovne πole - temelji na komunikacijskem modelu knjiæevne vzgoje. Cilj knjiæevne vzgoje je ohranjanje in razvijanje zanimanja za branje/posluπanje/gledanje umetnostnih besedil ter razvijanje sposobnosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. UËenci v drugem triletju dobivajo t. i. individualne bralne interese, ki so usmerjeni v pripovedno prozo z napeto, pustolovsko, zanimivo zgodbo. Besedila so s podroËja visoke knjiæevnosti (J. R. R. Tolkien: Gospodar prstanov; J. K. Rowling: Harry Potter idr.), polliterarna (strip), trivialna (T. Brezina, I. Sivec idr.) ali veËpredstavnostna (film, video, CD, DVD). V drugem triletju so uËenËevi bralni interesi usmerjeni k modelu obseæne sodobne pravljice ali fantastiËne pripovedi. Ob sporazumevalnih zmoænostih sprejemanja (branje in posluπanje) spodbujamo tudi uËenËeve zmoænosti tvorjenja (govorjenje in pisanje) oziroma spodbujamo uËence k poustvarjalnemu in ustvarjalnemu pisanju.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

≈Kdor piπe, dvakrat bere.« Slovenski pregovor


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 4

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

1. Nekaj znaËilnosti uËencev bralcev in pouka knjiæevnosti v drugem triletju

Milena M. BlaæiÊ

Ob izrazitih bralnih interesih pri uËencih spodbujamo interes za poezijo, katere obravnava v drugem triletju koliËinsko upade. Knjiæevni pouk je osredotoËen na uËenca, kar pomeni, da je uËiteljeva naloga spodbujati uËence in jim pokazati, da se ljudje z branjem marsiËesa nauËimo - tudi o sebi, kar je literarna socializacija. Pomembna novost pri pouku knjiæevnosti je tudi premik od egocentriËnega k sociocentriËnemu zaznavanju, torej k zaznavanju knjiæevnega dogajanja z zornih kotov tudi tistih knjiæevnih oseb, s katerimi se uËenec sicer ne identificira. Razvijanje sociocentriËnih sposobnosti z zornega kota neidentifikacijske figure usposablja uËence, da vidijo tudi svoje realne æivljenjske poloæaje s perspektive drugih udeleæencev. V realnem æivljenju uËenec presega egocentrizem tudi z branjem knjiæevnih besedil, in sicer tako, da se s tem povezuje tudi njegova zmoænost zaznavanja podobnosti med realnimi izkuπnjami in fantastiËnim svetom. W. Iser (2001: 40-51) v recepcijski teoriji pravi, da je knjiæevno besedilo virtualno, dokler ga bralec ne aktualizira. Meni, da v knjiæevnem besedilu obstajata dva pola: prvi je umetniπki, ki ga je ustvaril avtor besedila, drugi pa estetski pol, to je konkretizacija besedila, ki ga je ustvaril bralec. Iser meni, da so knjiæevna besedila literarne umetnine, ki zaæivijo πele v interakciji med besedilom - umetniπkim pomenom - in bralcem, ki ustvari iz umetniπkega estetski predmet. Knjiæevno besedilo ima πele potencialni pomen, ki postane dejanski le, Ëe so uËenci v razredu subjekti komunikacije oz. pravi naslovniki. V recepcijski teoriji oz. teoriji bralËevega odziva so tri dimenzije bralnega procesa: besedilo, bralec in interakcija med njima. Zato so tudi odzivi razliËnih bralcev razliËni.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 5

Milena M. BlaæiÊ

UËni naËrt

Umetnostna besedila in sporazumevalne zmoænosti (branje, posluπanje (in gledanje), govorjenje, pisanje) razred

πt. ur/letno

πt. ur tedensko 1.-8. = 35 tednov

jezikovni pouk, neumetnostna besedila

knjiæevni pouk, umetnostna besedila

sporazumevalne zmoænosti sprejemanja: posluπanje, branje sporoËanja/tvorjenja: govorjenje, pisanje

• zaËetno opismenjevanje • zaËetno opismenjevanje • zaËetno opismenjevanje • enakomeren deleæ sporazumevalnih zmoænosti: • posluπanje • govorjenje • branje • pisanje • razvijanje zmoænosti: • sporazumevanja • spoznavanja • ustvarjanja • uzaveπËanje temeljnih razlik pri (ne)umetnostnih besedilih: • sprejemanje • tvorjenje • zgradba • prepletanje temeljnega in nivojskega pouka • zunanja diferenciacija • niæji/minimalni • srednji/temeljni • viπji

9. r. = 32 tednov 1. 2. 3.

210 245 245

6 7 7

50 % 60 % 60 %

50 % 40 % 40 %

4. 5. 6.

175 175 175

5 5 5

60 % 60 % 60 %

40 % 40 % 40 %

7. 8. 9.

140 140 128

4 4 3,5

60 % 60 % 60 %

40 % 40 % 40 %

1633 Na osnovi UËnega naËrta za slovenπËino (1998) je za pregledno ponazoritev pomembnosti drugega triletja prikazana shema knjiæevnega pouka z delitvijo pouka na knjiæevne zvrsti, okvirna delitev 40 % knjiæevnega pouka pri pouku slovenπËine na poezijo (30 %), prozo (50 %) in dramatiko (20 %) in z besedili iz uËnega naËrta. Preglednica ima informativno, ne pa normativne vrednosti. www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

UËni naËrt slovenπËina - devetletka - πtevilo ur


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 6

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

UËni naËrt

Milena M. BlaæiÊ

UËni naËrt slovenπËina - 2. triletje - πtevilo ur Razred

4. razred

5. razred

6. razred

©tevilo ur - letno

175 ur

175 ur

175 ur

©tevilo ur -

5 ur tedensko

5 ur tedensko

5 ur tedensko

Jezikovni pouk

60 % - 105 ur

60 % - 105 ur

60 % - 105 ur

Knjiæevni pouk

40 % - 70 ur

40 % - 70 ur

40 % - 70 ur

Knjiæevni pouk

poezija 30 %

poezija 30 %

poezija 30 %

proza 50 %

proza 50 %

proza 50 %

dramatika 20 %

dramatika 20 %

dramatika 20 %

poezija 17 ur

poezija 15 ur

poezija 19 ur

proza 28 ur

proza 25 ur

proza 31 ur

dramatika 11 ur

dramatika 9 ur

dramatika 13 ur

poezija

13 besedil

13 besedil

16 besedil

proza

22 besedil

27 besedil

30 besedil

dramatika

5 besedil

6 besedil

4 besedila

Skupaj

40 besedil

46 besedil

50 besedil

tedensko

Knjiæevni pouk

Knjiæevni pouk

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 7

Milena M. BlaæiÊ

UËni naËrt

V poglavju bodo prikazane bistvene znaËilnosti knjiæevnega pouka v drugem triletju devetletne osnovne πole, cilji in vsebine pouka, ki jih uresniËujejo z delovnim zvezkom Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred, teoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka v devetletki ter moænost njihovega uresniËevanja z uËnim gradivom Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred. Sploπni cilji predmeta UËenci ohranjajo in razvijajo zanimanje za posluπanje in branje umetnostnih besedil (posluπajo uËiteljevo pripovedovanje in samostojno berejo), saj je sreËevanje s knjiæevnostjo zanje vir literarnoestetskega uæitka. Razvijajo zanimanje za sprejemanje poezije, proze in dramatike, pa tudi posebne literarne interese (npr. tematske in æanrske); berejo in vrednotijo trivialno knjiæevnost in leposlovje. Gledajo risanke in filme; razlikujejo risanko/igrani film od dokumentarnega, umetniπki film od trivialnega in primerjajo risanke/filme z njihovimi knjiæevnimi predlogami. Funkcionalni cilji UËenci razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnih besedil. Posluπajo pripovedovanje in branje literature. Gledajo, doæivljajo, vrednotijo gledaliπke predstave in filme. UËenci piπejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila. Recitirajo, pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo. Govorno upovedujejo svoje domiπljijske svetove in pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkuπnjah. Izobraæevalni cilji UËenci spoznavajo kanon mladinske knjiæevnosti. UËenci razumejo in pravilno uporabljajo naslednje strokovne izraze:

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka v devetletki in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred


www.svetizbesed.com

• zvoËno slikanje

• tema

predstava

• nesmislica/

• likovna pesem

kostumograf

• kostumi,

oseba

stranska knjiæevna

• glavna in

ilustracija

• ilustrator,

pripoved

• fantastiËna

• evfemizem

• ekloga

• dramsko besedilo

dogajalni prostor

• dogajalni Ëas,

• dejanje

• vloga

• umetniπko besedilo

• trivialno besedilo

mladinski roman

• trivialni

povest

• trivialna mladinska

• strip

• stalna besedna zveza

• pustolovski film

• pustolovska zgodba

• primera

• poosebitev

• okrasni pridevek

• mladinski roman

• mladinska povest

• kriminalka

• igralec

• filmska kriminalka

• film

UËni naËrt - 6. razred

in ljudska pravljica

• avtorska

personifikacija

• poosebitev/

• pasica

okvirna pripoved

• okrasni pridevek

• mladinski roman

knjiæevnost

• mladinska trivialna

• mladinska povest

• kriminalka

knjiæevna oseba

• glavna in stranska

impresionizem

• igralec;

• filmska kriminalka

• film

• dramsko besedilo

• dejanje

• aforizem

za 6. razred

Svet iz besed

UËni naËrt

• lutkovna

• æivalska pravljica

marionete

• sodobna pravljica

• lutke — roËne, • sopomenka

• scena

• ljudska pravljica

lutke na palicah,

• reæiser

• prizor

• pripovedno besedilo

• pesniπki jezik

• lirsko besedilo

• kostumi

knjiæevna oseba

oseba, stranska

glavna knjiæevna

• ljudska pesem

grozljiva zgodba

• grozljivka/

predstava

• gledaliπka

• ritem

• televizijska igra

• gledaliπËe

literarna oseba

• risani film (risanka)

• recitacija

knjiæevna/

• glavna

• nadaljevanka

• knjiæevna oseba,

• fantastiËna pripoved

• besedna zveza

sodobna pravljica

• avtorska/

• anagram

za 5. razred

Svet iz besed

2:14 PM

• radijska igra

• deklamacija

onomatopoija

• dramsko besedilo

• dogajalni prostor

• dejanje

• besedna zveza

UËni naËrt - 5. razred

10/10/05

• lutkovna predstava

• ljudska pravljica

• glasovno slikanje/

risani film)

• glavna knjiæevna oseba

• ljudska pesem

(lutkovni film,

• animirani film

za 4. razred

Svet iz besed

• gledaliπka predstava

• deklamacija

UËni naËrt - 4. razred

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

001-070-novo brez pagin.qxd Page 8

Milena M. BlaæiÊ


www.svetizbesed.com

• slogovno zaznamovane

• tema

• æivalska pravljica

• stavËni paralelizem

sinonim

• umetniπko besedilo

• trivialna knjiæevnost

• trivialni roman

• stalna besedna zveza

zaznamovane besede

• slogovno

• reæiser

• pustolovski film

• pustolovska zgodba

• prizor

komparacija

• primerjava/

• prevod

• prevajalec

za 6. razred

Svet iz besed

Milena M. BlaæiÊ

• sopomenka/

besedne zveze

besede in

• scenograf, scena

• reæiser

• realistiËna pripoved

• strip

sinonim

• sopomenka/

• psevdonim

• protipomenke

• serija knjig/

knjiæna serija

• prizor

prozno besedilo

• rima

• refren/pripev

• pripovedno/

retrospektiva

• predzgodba/

poezija

• pesniπko besedilo/

• pesniπki jezik

6. razred

UËni naËrt -

2:14 PM

• recitacija

• radijska igra

zveze

in besedne

• nove besede

nadaljevanka

poezija nesmisla

• nanizanka,

Svet iz besed za 5. razred

UËni naËrt - 5. razred

za 4. razred

Svet iz besed

10/10/05

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

UËni naËrt - 4. razred

001-070-novo brez pagin.qxd Page 9

UËni naËrt slovenπËina


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 10

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred UËni naËrt za slovenπËino (1998) temelji na komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti. V PriroËniku za 3. triletje je predstavljen kratek oris komunikacijskega modela pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli, ki temelji na recepcijski teoriji (reader-response theory) oz. teoriji bralËevega odziva1 . Glavni predstavniki recepcijske teorije so Louise Rosenblatt, Wolfgang Iser, Hans Robert Jauss in Jonathan Culler. Bistvene znaËilnosti komunikacijskega modela pouËevanja knjiæevnosti so naslednje: komunikacija (pogovor o branju), dialoπkost (pogovori), horizont priËakovanja (napoved priËakovanja), dopolnjevanje (izpolnjevanje praznih in/ali nedoloËljivih mest v besedilu) so kljuËni pojmi, pomembni za knjiæevni pouk v devetletki. Literarna socializacija Literarna socializacija je pojem, tesno povezan s komunikacijskim modelom pouËevanja knjiæevnosti. Kot taka je del πirπega socializacijskega procesa, v katerem so tudi uËenci dejavniki v kulturni komunikaciji. Zmoænosti, ki jih bodo uËenci pridobili, ne pomenijo le literarnega znanja, ampak tudi znanje, ki pomaga uËencem pri razvoju lastne identitete. Mladinska knjiæevnost, od ljudskih pesmi in pravljic, od klasiËnih, avtorskih do sodobnih pravljic ali fantastiËnih pripovedi, pomaga uËencem osmisliti literarno stvarnost. Slednja pripomore, da spoznajo æivljenje, da z literaturo spoznavajo vsa Ëlovekova doæivetja, ki so razloæena v jeziku, ki linearno razlaga ali ubeseduje izkuπnje. Doæivljajske sestavine mladinske knjiæevnosti so v drugem triletju najpomembnejπe, tako kot tudi medbesedilne izkuπnje, ki imajo za uËence oseben pomen. V poglavju je predstavljena literarna socializacija mladega bralca, predvsem v drugem triletju devetletne osnovne πole pri komunikacijskem knjiæevnem pouku. Razvoj mladega bralca (A. Appleyard) Arthur APPLEYARD - Ob navajanju teoretiËnih izhodiπË za knjiæevni pouk v devetletki je smiselno upoπtevati najsodobnejπe teorije o bralnem razvoju otrok oz. mladostnikov v tretjem triletju devetletke. Gre za mlade v prvem in drugem triletju oz. od 7. do 12. leta, ki jih Arthur Appleyard poimenuje bralec kot junak in junakinja (the reader as hero and heroina). Teorija Arthurja Appleyarda Becoming a reader iz leta 1991 govori o petih stopnjah bralnega razvoja. »e na kratko povzamemo, je razvil naslednjo tipologijo bralcev: Prvo obdobje oz. zgodnje otroπtvo je poimenoval ≈bralec kot igralec« (the reader as player); nanaπa se na predπolsko obdobje, ko je otrok 'bralec' oz. posluπalec zgodb in postaja 'igralec' v fantastiËnem svetu, ki posnema realni svet, strahove, æelje, in sicer tako, da se otrok poËasi uËi povezovati na simbolni ravni. Drugo bralno obdobje je poimenoval ≈bralec kot junak in junakinja« (the reader as hero or heroina). Gre za bralca v prvem in drugem triletju, ko se identificira z osrednjo osebo v zgodbi. Bralec rad doæivlja in podoæivlja pustolovπËine knjiæevnega junaka kot lastni Tomo Virk (2001). Moderne metode literarne vede. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 224.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:14 PM

Page 11

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred

2 3

Bruno Bettelheim (2002). Raba Ëudeænega. O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. Miran Hladnik (1983). Trivialna literatura. Ljubljana: DZS.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

pogled na svet; to, kako se ljudje v njem obnaπajo, ga tako izpopolnjuje in razjasnjuje. Knjiæevni svet se mlademu bralcu, ki rad veËkrat doæivlja in podoæivlja besedila z isto vsebino, vendar z razliËnih zornih kotov, zdi bolj strukturiran in manj negotov kot realni svet, zato zlahka 'pobegne' v svet domiπljije in na simbolni ravni izæivlja pozitivna in negativna Ëustva ter doæivlja svojevrstno katarzo. Mladi bralec ima potrebo po pozitivni samopodobi, ki jo steæka uresniËi v realnem svetu, zato jo prenese v fantastiËni svet, kjer se enaËi z junakom, se samouresniËi in se, olajπan negativnih Ëustev, vrne v realni svet. Podobno je Bruno Bettelheim razmiπljal v knjigi Rabe Ëudeænega2. Nekateri strokovnjaki svarijo pred pretirano rabo eskapizma v mladinski in pozneje v trivialni knjiæevnosti in t. i. sedativnimi uËinki knjiæevnosti3. Appleyard pravi, da: si mladi bralec pridobiva in ureja informacije o svetu, se uËi o delovanju sveta, je branje zanj sredstvo za odkrivanje dejstev in idej ter raziskovanje notranjega sveta, posebej v drugem triletju. Podoba moËnega, bistrega junaka ali junakinje je osnovni arhetip, ki motivira uËence za branje. Bistvo tega arhetipa je v zadoπËenju, ki ga Ëuti mladi bralec. Tako zadosti potrebi, da se væivi in predstavlja sebe kot glavno osebo, katere zmoænosti in iniciativa lahko reπijo probleme v neurejenem svetu. Najbolj priljubljena knjiæevna vrsta je obseæna sodobna pravljica ali fantastiËna pripoved, ki strukturalistiËno, na osnovi zgradbe, temelji na variaciji modela ljudske pravljice in vnaπa nove elemente v æanr. UËenci radi berejo fantastiËne pripovedi in serije knjig, ki so kombinacija variacije na isto temo. UËenci tudi radi znova berejo eno in isto knjiæevno besedilo. Pri takem branju uËence zanima bolj junak in njegovo premagovanje teæav in ovir kot pa opisi, misli, moraliziranje. V tretjem triletju je tretje obdobje - mladostniπtvo in ≈bralec kot mislec« (reader as thinker) oz. razmiπljujoËi bralec. Mladi bralec iπËe zgodbe in na simbolni ravni tudi globlji ali notranji smisel æivljenja, ki ga v potroπniπko usmerjenem globalnem svetu ne najde. Razmiπlja o prebranem, iπËe globlji/notranji smisel, stalnice, vrednote, prepriËanja, ideale in avtentiËne vzornike/zglede za posnemanje in moralno vredne realizacije. Prebrano presoja po svojih izkuπnjah in moralnih vrednotah. »etrto obdobje je Appleyard poimenoval ≈bralec interpret« ali ≈interpretativni bralec« (od srednje πole naprej). Glavne znaËilnosti interpretativnega dela uËencev v srednji πoli temeljijo na zaznanju vsebine in oblike, presoji literarnosti, kritiËnem branju, ki ustvarja veËpomenskost. Peto obdobje, ki se nanaπa na odraslega bralca, je obdobje pragmatiËnega bralca; odrasle bralce zanimajo razliËna branja, eskapizem, iskanje resnice in predvsem uporabno znanje. V poglavju so predstavljene bistvene znaËilnosti komunikacijskega modela pouËevanja knjiæevnosti, na katerem temelji knjiæevni pouk v slovenskih osnovnih πolah. V nadaljevanju je predstavljena tipologija bralcev s posebnim poudarkom na bralnih interesih uËencev v drugem triletju.


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 12

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred Vsebinske novosti DidaktiËne novosti TeoretiËne novosti Nova vloga uËitelja - osredotoËenost pouka na uËenca Novost - ustvarjalne naloge

Vsebinske novosti V delovnih zvezkih Svet iz besed 4, 5 in 6 so uvrπËene vsebinske novosti iz starejπe, novejπe in sodobne mladinske knjiæevnosti. Iz starejπe knjiæevnosti je, denimo, uvrπËen Gottfried August Bürger (»udovita popotovanja laænivega Kljukca barona Münchhausna), iz novejπe knjiæevnosti npr. Josip Murn (Pesem) in iz sodobne mladinske knjiæevnosti Anthony Horowitz (Sokolov malteser), Hanna Kraan (Zgodbe o Ëavknjeni Ëarovnici) idr. Poleg vsebinskih novosti so v drugem triletju tudi vsebinskolikovne novosti, npr. stripi: Charles M. Schultz (Snoopy) ter René Goscinny in Alberto Uderzo (Umpah Pah). V skladu z evropskimi smernicami v izobraæevanju so bile v berilih enako upoπtevane tako avtorice kot tudi avtorji. Upoπtevano je bilo tudi merilo nediskriminacije oz. kakovostni avtorji, ne glede na spol, raso, barvo koæe, narodno pripadnost ali socialno poreklo. To so ljudska ali avtorska besedila iz razliËnih kultur - npr. ameriπke, arabske, avstralske, avstrijske, danske, britanske, Ëeπke, eskimske, finske, francoske, hrvaπke, indijanske, italijanske, madæarske, nemπke, nizozemske, romske, ruske, πvedske, tatarske in, jasno, slovenske. Vsebinsko novost predstavlja besedilo v romπËini in slovenπËini mlade romske pesnice Jelenke KovaËiË. Upoπtevani (tudi v berilih za 7., 8. in 9. razred) so bili tudi dobitniki najveËje mednarodne nagrade za mladinsko knjiæevnost, nagrade Hansa Christiana Andersena http://www.ibby.org/index.php?id=308 (od leta 1956 naprej), npr. Eleanor Farjeon, Astrid Lindgren, Erich Kästner, Tove Jansson, Gianni Rodari, Maria Gripe, Cecil Bodker, Christine Nöstlinger, Patricia Wrightson, Annie M. G. Schmidt, Michio Mado. Poleg tega so upoπtevani tudi nagrajenci za nagrado Astrid Lindgren (od leta 2003 naprej), denimo Christine Nöstlinger (2003) in Phillip Pullman (2005) http://www.alma.se/page.php.

DidaktiËne novosti Knjiæevni pouk v devetletki temelji na komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti po metodiËnem sistemu πolske interpretacije knjiæevnih besedil:

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Milena M. BlaæiÊ

Page 13

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

2. DidaktiËni inπtumentarij (Poglavja iz didaktike knjiæevnosti, 2004)4

3. DidaktiËni inπtrumentarij delovnih zvezkov Svet iz besed

• Uvodna motivacija • Napoved besedila, umestitev in interpretativno branje • Premor po branju • Izraæanje doæivetij ter analiza, sinteza in vrednotenje • Ponovno branje in nove naloge

• Uvodna motivacija • Napoved besedila in umestitev • Interpretativno branje • Premor po branju in izraæanje doæivetij • RazËlenjevanje besedila • Sinteza in vrednotenje • Nove naloge

• Dejavnosti pred branjem • Stvarna pojasnila • Branje knjiæevnega besedila • Dejavnosti po branju • Vpraπanja za razumevanje • Ustvarjalne naloge • Medijske predelave • LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila • Misel, anekdota ... • O avtorju kratek æivljenjepis

Pojasnilo k didaktiËnemu inπtrumentariju, strukturi beril Svet iz besed in didaktiËnim novostim: vsako berilo ima kazalo, ki je po navadi razdeljeno na tri posamezne sklope; v delovnih zvezkih za 4., 5. in 6. razred so ti sestavljeni po literarnoteoretiËnem merilu: poezija, proza in dramatika.

4 5

• Dejavnosti pred branjem

• V dejavnosti PRED branjem sodi kratka uvodna motivacijska predstavitev besedila, umestitev odlomka, kratek povzetek celotnega besedila do odlomka oz. motivacija za nadaljnje branje celotnega besedila. Cilj te faze je tudi razvijanje strategijpred branjem5, ko uËenci aktivirajo predznanje o vsebini, ki jo bodo brali in/ali posluπali. Na osnovi dejavnosti pred branjem sestavljajo napovedi v zvezi s tematiko besedila in so osredotoËeni na cilj branja.

• Stvarna pojasnila

• Rubrika, ki spremlja besedilo. Sem sodijo pojasnila neznanih in manj znanih besed, stvarna pojasnila, ki so vËasih natisnjena na robu, zemljevidi ipd.

Boæa Krakar Vogel (2004). Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. Ljubljana: DZS. Sonja PeËjak: IzhodiπËa za prenovo bralnega pouka pri predmetu slovenski jezik. JiS, 41, πt. 12.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

1. ©olska interpretacija umetnostnega besedil (UËni naËrt za slovenπËino, 1998: 86)


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 14

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

• Branje knjiæevnega besedila

• Branje, posluπanje (z gledanjem). • Razvijanje sposobnosti posluπanja (gledanja) pri uËencih pospeπujejo posnetki besedil in didaktiËni inπtrumentarij za njihovo obravnavo v berilih.

• Dejavnosti po branju

• V tej fazi se vzpostavi dialog med mladim bralcem in besedilom. Spodbuja se izraæanje vtisov, mnenj, predstav, obËutij. • Z metodo neusmerjenega tihega branja se razmiπljujoËi bralec individualno sreËuje s knjiæevnim besedilom in podoæivlja obËutja, predstave in vtise. • Z izraæanjem vtisom, mnenj, predstav, obËutij se estetsko doæivljanje besedila usmeri prek individualne komunikacije z besedilom k razmiπljujoËemu bralcu.

• Vpraπanja za razumevanje

• Ob vpraπanjih in nalogah za doæivljanje, razumevanje in interpretacijo je premik od doæivljanja k poglobljenemu zaznavanju, razmiπljanju. Naloge usmerjajo k obnavljanju, povzemanju, spraπevanju, citiranju - razumevanju besedila in k razËlenjevanju (knjiæevne osebe, Ëas, prostor, dogajanje, motivi; tema pesmi, zvoËnost, ritem, rima, metafora, nagovor; govor dramskih oseb, navodila oz. didaskalije, junak, nasprotnik, dejanje, prizor …). • RazmiπljujoËi bralci z metodo dela z besedilom razumejo, vrednotijo, sintetizirajo spoznanja. Pri tem razmiπljajo, pridobivajo nove izkuπnje, osmiπljajo besedilno stvarnost s ponovnim branjem in razvijajo metabesedilne sposobnosti, tj. opisovanje knjiæevnosti, sprejemanje in tvorjenje (po)ustvarjalnih in metabesedil (kritika, esej, ocena …). • V fazi po branju in/ali posluπanju besedila uËenci razvijajo strategije po branju in ugotavljajo glavno misel ali bistvo knjiæevnega besedila. Z vpraπanji za razumevanje vodeno in samostojno loËijo pomembne od nepomembnih informacij v besedilu ter ugotavljajo vzroËno-poslediËne odnose med deli besedila. UËenci v skladu s knjiæevno zvrstjo (poezija, proza, dramatika) in knjiæevno vrsto (ljudska/avtorska pesem; ljudska/klasiËna avtorska/sodobna pravljica; dramatika) presojajo in razvrπËajo vsebino besedila ter izpeljejo ugotovitve in na kratko oriπejo vsebino.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

Page 15

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

• Ustvarjalne naloge

• Naloge za (po)ustvarjalno pisanje spodbujajo k ponovnemu branju knjiæevnega besedila in poglabljanju doæivetja z metodo ustvarjalnega pisanja. • Pri metodi (po)ustvarjalnega pisanja - poleg ponovnega branja besedila skozi pisanje in razvijanja ustvarjalnih sposobnosti - razmiπljujoËi bralci razvijajo tudi svojo sporazumevalno in metabesedilno sposobnost, tako da sprejemajo in tvorijo razliËne vrste besedil (poustvarjalna, ustvarjalna; esejistiËna …), pri tem pa opazujejo sebe in vrstnike ter razËlenjujejo, primerjajo, presojajo … besedilo, ki ga je napisal kdo drug ali oni sami.

• Medijske predelave

• Medijske predelave so novost v veËpredstavnih delovnih zvezkih Svet iz besed. Sem sodijo dejavnosti, kot so posluπanje, gledanje, pisanje, govorjenje, snemanje, ki obravnavano besedilo ali avtorja (Ëas in prostor) obravnavajo v medijski predelavi oz. ga bogatijo z medijskimi predelavami (tisk, radio, TV, medmreæje, prenos, slika, glasba, zvok …). Medijske predelave zajemajo, denimo, govorni posnetek besedila, odlomek na videokaseti, intervju s pisateljem, predstavitev kraja in Ëasa, obisk knjiæne klepetalnice (npr. na spletni strani Bralne znaËke Slovenije http://www.bralnaznacka.com/ ali delovnih zvezkov Svet iz besed http://www.svetizbesed.com/index.php).

• LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila

• Vpraπanja in napotki uËence spodbujajo, da opazujejo doloËen pojav, za katerega tu in tam tudi sami tvorijo nekaj primerov (metafore …), kar pripomore k poglabljanju znanja oz. premik od sprejemanja k tvorjenju. • Seznam literarnoteoretiËnih pojmov je dodan tudi na koncu vsakega delovnega zvezka. • UËenci uporabljajo kazala in slovarje pri iskanju informacij v knjigah/na spletu in s tem razvijajo πtudijske strategije. UËijo se brati tudi vizualna sporoËila (grafe, zemljevide, preglednice, domaËe strani, hipertekst, mape ...) in uporabljajo razliËne hitrostne strategije, npr. strategijo poËasnega/natanËnega branja ali strategijo hitrega preleta6.

S. PeËjak: ibidem.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

6

2:14 PM


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 16

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

• Misel, anekdota

Milena M. BlaæiÊ

• V tej kratki rubriki so predstavljene misli, anekdote, izjave sodobnikov ali bralcev, tudi uËencev, grafit, aforizem … v zvezi z obravnavanim knjiæevnim besedilom, pisateljem in/ali temo.

• Kratke biobibliografske oznake o avtorju, fotografija, naslovnica • O avtorju kratek æivljenjepis obravnavane knjige in morebitni spletni naslovi.

Vsako berilo je na koncu knjige opremljeno s kazalom, abecednim seznamom avtorjev in seznamom literarnoteoretiËnih pojmov, obravnavanih v delovnih zvezkih za 4., 5. in 6. razred, kar poveËuje njihovo preglednost in uporabnost in razvija rabo t. i. πtudijskih strategij: uporaba kazal, slovarjev, iskanje informacij v knjigah, na spletu. Pri tem uËenci uporabljajo tudi æe prej omenjene razliËne hitrostne strategije poËasnega/natanËnega branja ali strategijo hitrega preleta ter πtudijsko strategijo zapisovanja bistvenih informacij.

TeoretiËne novosti V delovnih zvezkih Svet iz besed so vkljuËeni πtevilni avtorji iz razliËnih kultur, ki temeljijo na teoretiËnem konceptu oziroma komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti.

Slovenska knjiæevnost

4. razred

5. razred

6. razred

• Andrej Rozman Roza: Æabec Æan in æolna Æiva • Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda • Frane MilËinski Jeæek: Za poredne otroke • Ljudska: Priπla je miπka iz miπnice • Niko Grafenauer: Æabji radio • Saπa Vegri: Kaj hoËe zdaj • Tone PavËek: Kdo je najboljπi ded & kdo je babica in

• Alenka GoljevπËek • Kermauner: »e zmaj poære mamo ... • Barbara GregoriË: Neæna deklica • Boris A. Novak: NekoË in danes (ekoloπka ekloga) • Boris A. Novak: Prizori iz æivljenja stvari • Dane Zajc: Vrata • Dim Zupan: Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca

• Ksenija ©oster Olmer: Mroæ • Stanko Vuk: Sabotin • Dane Zajc: Indijanec • Saπa Vegri: Prijatelj • Barbara GregoriË: Jaz v zrcalu • Slovenska ljudska: Lisica • Rozman Roza: »e æe pijeπ mojo kokakolo • Tone PavËek: Darovi

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 17

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

5. razred

6. razred

kdo stara mama • Feri LainπËek: Klic v sili • Ljudska: »e Ëlovek Ëe preveË imet • Polonca KovaË: Teæave in sporoËila psiËka Pafija • Bina ©tampe Æmavc: Popravljalnica igraË • Svetlana MakaroviË: Kosovirja na leteËi ælici • Tone Seliπkar: Srna • Ela Peroci: Stara hiπa πt. 3 • Leopold SuhodolËan: Levi in desni klovn • Slavko Pregl: PriroËnik za klatenje • Majda Koren: Protideæevna juha • Fran Levstik in Miki Muster: Martin Krpan • Vid PeËjak: DrejËek in trije marsovËki • Smiljan Rozman: »udeæni pisalni strojËek • Boris A. Novak: V ozvezdju postelje

• Feri LainπËek: Kaj moraπ med poËitnicami storiti • Fran MilËinski: Butalci • France Bevk: Lukec in njegov πkorec • Jelenka KovaËiË: Romnji/Ciganka • Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom • Leopold SuhodolËan: »udeæna srajca dopetajca • Leopold SuhodolËan: Na veËerji s krokodilom • Miha Mate: Babica v supergah • Milan Dekleva: Magnetni deËek • Miro Gavran: SreËni dnevi • Miroslav Koπuta: »e si viπji • Miroslav Koπuta: ©tirje fantje muzikantje • Niko Grafenauer: Peki • Pajo Kaniæaj: Æirafa in Slon • Polonca KovaË: Urπke so brez napake

• Fran Saleπki Finægar: Gospod Hudournik • Feri LainπËek: KovaËeva hvaleænost • France Bevk: Pastirci • Matija Logar: Kralj v Ëasopisu • Anton IngoliË: Tajno druπtvo PGC • Æarko Petan: Poslednja vojna Njegovega veliËanstva • Milan Dekleva: LenËa FlenËa

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 18

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

4. razred

5. razred

Milena M. BlaæiÊ

6. razred

• Preæihov Voranc: Prvo pismo • Slovenska ljudska pesem: Gusarska • Svetlana MakaroviË: Coprnica Zofka • Svetlana MakaroviË: Jaz sem jeæ • Vitan Mal: SreËa na vrvici Svetovna knjiæevnost

• Zvonimir Balog: Kje kdo spi • Roger McGough: Zdaj sem odrasel • Gianni Rodari: »e dedek ne zna pripovedovati pravljic • Manfred Mai: ©olske zgodbe • Pete Johnson: Pasja mora • René Goscinny: Nikec • Tove Jansson: »arodejev klobuk in vraæja kresna noË • Otfried Preussler: Strahek • Roald Dahl: »udoviti lisjak • Helena ©mahelova: Dobra volja • A. A. Milne: Medved Pu • Astrid Lindgren: Pika NogaviËka

• Annie M. G. Schmidt: Mija • Antoine de Saint•Exupéry: Mali princ • Astrid Lindgren: Ronja, razbojniπka hËi • Avstralska ljudska: Kljunaπ Gaja•dari • Brian Jacques: MraËne zgodbe • Christine Nöstlinger: Poæviægamo se na kumariËnega kralja • Edward Lear in Eric Oakley Parrott: Nesmislice • Eleonor Farjeon: Fred • Erich Kästner: Emil in detektivi • Eskimska ljudska: ©amanski boben • Hans Christian Andersen: Mala

www.svetizbesed.com

• Ernst Jandl: Antipodi • Konstanty Ildefons Galczynski: »e bi imel enajst klobukov • Josef Hanzlik: Kapitan Neroda • Milovan DanojliÊ: Razglas Otroπke republike • Erzsi Gazdag: Vrana • Charles M. Schulz: Snoopy • Anthony Horowitz: Sokolov malteser • William Nicholson: Vetrna piπËal • Astrid Lindgren: Brata LevjesrËna • Roald Dahl: Matilda • Jonatan Swift: Guliverjeva potovanja • Patricia Wrightson: Strahec • Gottfried August Bürger: Laænivi Kljukec


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 19

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

5. razred

6. razred

• Hanna Kraan: Zgodbe o Ëavknjeni Ëarovnici • Christine Nöstlinger: Zgodbe o Francu • Norbert Landa: Zgodbe o delfinih • Nikolaj Nosov: Pri modrooËki • Josef Skupa in Fran Wenig: TinËek med æuæki

morska deklica • Indijanska ljudska: To ti je sreËa! • Mark Twain: Jankee na dvoru kralja Arturja • Miro Gavran: SreËni dnevi • Pajo Kaniæaj: Æirafa in Slon • René Goscinny in Albert Uderzo: Asterix na olimpijadi • Roald Dahl: »arovnice • Tatarska ljudska: Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine

baron Münchhausen • Arthur Conan Doyle: Baskervillski pes • Orientalska ljudska: TisoË in ena noË • Hans Christian Andersen: Deklica z væigalicami • Hans Christian Andersen: Grdi raËek • Erich Kästner: DvojËici • Lois Lowry: Anastazija Krupnik

Nova vloga uËitelja - osredotoËenost pouka na uËenca Pouk, osredotoËen na uËenca, naj bi potekal ob uËenËevi dejavnosti, in razvijal ustvarjalnega in kritiËnega bralca. Pri sodobnem, komunikacijsko usmerjenem knjiæevnem pouku je uËenec dejaven; tako se uresniËujejo funkcionalni in izobraæevalni cilji ter pridobiva znanje, posebej v drugem triletju. Knjiæevni pouk, osredotoËen na uËenca, je sodoben in dejaven pouk, ker postavi uËence v srediπËe uËnega procesa - in lastne odgovornosti za uËni proces. Izbrane knjiæevne vsebine so blizu uËenËevemu doæivljajskemu in domiπljijskemu svetu in so strukturirane tako, da so za uËence tudi zanimive. UËitelj ni edini vir informacij, temveË organizira pouk in usmerja uËence, da knjiæevna besedila raziskujejo in ustvarjajo sami (avdio, video, raËunalniki, svetovni splet ...), kar vse prinaπajo delovni zvezki Svet iz besede 4, 5 in 6. Naloge uËitelja, ki ima bolj mentorsko kot pouËevano vlogo, so: • opazovanje uËenËevega razvoja in napredka pri bralnih in pisnih dejavnostih (individualno delo, delo v dvojicah in skupinah; igra vlog, predstavitve, razgovori, individualna dejavnost);

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 20

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

zapisovanje razvoja in napredka na osnovi vnaprej dogovorjenih meril, znanih tudi uËencem; • zapisovanje vtisov (na podlagi vtisov ali subjektivni naËin zapisovanja); • priprava uËenËeve mape z izdelki (pisanje na uËne liste); v njej ima uËenec pisec zbrane pisne sestavke, ki omogoËajo vpogled in pregled individualnega razvoja; • samovrednotenje - s to metodo uzaveπËamo v uËencih cilje pisanja in prevzemanje odgovornosti za lastno napredovanje (branje in pisanje); • javna predstavitev πolskih ali domaËih nalog (znotraj- ali zunajπolska predstavitev). Pouk, osredotoËen na uËenca, razvija tudi pomemben cilj, in sicer zavedanje o tem, kateri procesi sodelujejo pri uËenju in kako lahko vplivamo nanje - tj. metakognicija uËnega procesa. Sonja PeËjak pravi, da se dobri bralci zavedajo, kako berejo in kako poteka sam proces branja/razumevanja7.

Novost - ustvarjalne naloge Razvijanje sposobnosti ustvarjalnega pisanja je izkustvena metoda, ki tvorno poglablja stik s knjiæevnimi besedili in je najbolj poudarjena v drugem triletju. Pri tem je pomembnejπi proces kot pa izdelek, katerega doseganje je nadstandardni cilj v devetletni osnovni πoli. Te metode razvijajo sposobnosti za pisanje in so hkrati motivacija za ustvarjalno branje. Z izkuπenjsko metodo ustvarjalnega pisanja uËenci pridobivajo lastne izkuπnje, razmiπljujoËe piπejo in se uËijo metakomunikacije ne le s sprejemanjem, ampak tudi s tvorjenjem. Poleg pisanja metabesedil (obnova, opis, oris, mini esej, ocena, kritika, referat ...) uËenci piπejo poustvarjalna besedila na osnovi zgleda knjiæevnega besedila, lahko pa tvorijo tudi govorna besedila (dramatizacija, improvizacija ...). UËenci v devetletki tvorijo πolska besedila, ki jih glede na ustvarjalnost lahko delimo na tri vrste: 1. poustvarjalna besedila, ki so vezana na zgled: • vsebina (neumetnostnih ali umetnostnih) besedil ali • besedilnovrstna (umetnostna ali neumetnostna) besedila; 2. ustvarjalna besedila (izvirna), nevezana na vsebino in vrsto, ki lahko vkljuËujejo prvine: • umetnostnega jezika, • umetnostnih besedil; 3. neustvarjalna besedila, ki so vsebinsko in oblikovno vezana na zgled, to so narek, samonarek in prepis z vsemi podvrstami.

7

Sonja PeËjak. IzhodiπËa za prenovo bralnega pouka pri predmetu slovenski jezik. Jezik in slovstvo., 41, πt. 1/2, (nov. 1995/96), str. 75-88. http:/www.ff.uni-lj.si/ijs/lat/041/12c08.htm/

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 21

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

ZnaËilnosti knjiæevnega pouka v drugem triletju Obravnava umetnostnih besedil temelji na komunikacijskem modelu knjiæevne vzgoje

Glavni cilji

4. razred

• ohranjati uËenËeve interese za:

• vsako knjiæevno besedilo je namenjeno branju in/ali posluπanju, kar je tudi poudarjeno z ikonami za branje, posluπanje in gledanje.

• branje in posluπanje umetnostnih besedil ter • razvijanje sposobnosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom.

5. razred

• Napiπite prijazen odgovor na pismo kralja Bumbuma. SIB, str. 149 • Postavite se v vlogo Strahka in v svoj dnevnik zapiπite dogodke odlomka. SIB, iz str. 85 • Izberite si eno izmed znanih pravljic in jo predelajte, tako kot je dedek iz odlomka predelal RdeËo kapico. SIB, str. 46 • V Æivslanovem jeziku napiπite svoj æivljenjepis. SIB, str. 79 • Izmislite si imena

6. razred

• Oblikujte Ëasopisno • Napiπite pismo novico o tem, kako Vikeju, v katerem ga so Emilu Tishbeinu vabite na poËitnice ukradli denar. SIB, v Slovenijo. SIB, str. 105 str. 79. • Postavite se v • Sestavite seznam vlogo Gustava in vpraπanj za v nekaj povedih pastirce. Kaj bi jih opiπite, kako ste vpraπali, da bi Ëim spoznali Emila. SIB, bolj spoznali njihovo str. 106 æivljenje? SIB, • Himna Mijavmijav str. 70 je v maËjem svetu • Po resniËnih zelo pomembna. dogodkih sestavite Nekateri ljudje podoben prizor, menijo, da ki se bo dogajal pripoveduje o med kosilom doma. maËjih junaπtvih, V njem naj nalogah, æeljah itd. nastopajo starπi Napiπite, o katerih in bratje oziroma reËeh govori po sestre. Prizor naj bo vaπem mnenju. SIB, Ëim bolj vsakdanji,

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Pisanje lahko definiramo kot pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano besedilo. Poustvarjalno pisanje je pretvarjanje zamiπljenega besedila, nastalega ob zgledu (knjiæevnega besedila), v zapisano izvirno besedilo. ZnaËilnosti poustvarjalnih besedil so: podatki (dejstva, dogodki) niso preverljivi; govorijo o izmiπljenem svetu; imajo (funkcionalen) cilj (vezanost na vsebino knjiæevnega besedila in besedilno vrsto; razvijajo ustvarjalnost uËencev ob zgledu ali vzorcu ali drugih spodbudah; vloga izvirnosti je zelo pomembna). 8Ustvarjalno pisanje je pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano izvirno besedilo. ZnaËilnosti ustvarjalnih besedil so: prvine (dejstva, dogodki) niso preverljive; govorijo o izmiπljenem svetu; nimajo praktiËnega namena; njihov cilj je razvijati ustvarjalnost uËencev; vloga izvirnosti je zelo pomembna.


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 22

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Tamslanovih prednikov ter nariπite njegovo druæinsko drevo. SIB, str. 80

• Upoπtevati znaËilnosti uËenËevega bralnega razvoja med 8. in 12. letom: • nastanek individualnih literarnih interesov • usmerjenost v prozno literaturo z napeto (pogosto kriminalno, pustolovsko) zgodbo

Milena M. BlaæiÊ

str. 74 • Na kratko obnovite zgodbo o Ëudeæni moËi bobna, kot bi vam o njem pripovedoval deËek. SIB, str. 122

znaËilen za druæino in Ëim bolj zabaven. Najboljπi izdelek iz razreda objavite v πolskem Ëasopisu. SIB, str. 146

• fantastiËna pripoved ali obseæna sodobna pravljica: »arodejev klobuk in vraæja kresna noË (T. Jansson), »arovnice (R. Dahl), Brata LevjesrËna (A. Lindgren) • film: Pika NogaviËka (A. Lindgren), Ronja, razbojniπka hËi (A. Lindgren), Emil in detektivi (E. Kästner), »arovnice (R. Dahl), Kekec (J. Vandot), TisoË in ena noË (orientalska ljudska), Tom Sawyer (M. Twain), Guliver (J. Swift), Brata LevjesrËna (A. Lindgren), DvojËici (E. Kastner), Alica (L. Carroll), Pastirci (F. Bevk) idr. • filmska kriminalka: Sokolov malteser (A. Horowitz) • gledaliπka predstava: DrejËek in trije marsovËki (V. PeËjak), Magnetni deËek (M. Dekleva), Poslednja vojna njegovega veliËanstva (Æ. Petan) • kriminalka: Sokolov malteser (A. Horowitz) • ljudska pesem: Priπla je miπka iz miπnice, Gusarska, Lisica • ljudska pravljica: »e Ëlovek Ëe preveË (slovenska), imeti, Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine (tatarska), TisoË in ena noË (orientalska) • lutkovna predstava: DrejËek in trije MarsovËki (V. PeËjak) • mladinska povest, mladinski roman: Vetrna piπËal • pustolovska zgodba: Guliverjeva potovanja • pustolovski film: Guliverjeva potovanja • radijska igra: »udeæni pisalni strojËek (S. Rozman), Stara hiπa πt. 3 (E. Peroci), ©tirje fantje muzikantje (M. Koπuta) • risani film (risanka): »arodejen klobuk in vraæja kresna noË, Medved Pu, Pika NogaviËka, Mala morska deklica, Alica v Ëudeæni deæeli, Asterix, Snoopy • kratka sodobna pravljica (zbirka kratkih sodobnih pravljic): »e dedek ne zna pripovedovati pravljic, Poæviægamo se na kumariËnega kralja, Anastazija Krupnik • strip: Martin Krpan, Umpah Pah, Asterix, Snoopy • trivialna mladinska povest, trivialni mladinski roman: Pet prijateljev

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 23

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

• Obravnavati raznolika besedila: • leposlovna

• • • • • •

Boris A. Novak Svetlana MakaroviË Tone PavËek Leopold SuhodolËan Slovenske narodne pravljice in pripovedke Hans Christian Andersen

• polliterarna

• stripi: Martin Krpan, Umpah Pah, Asterix, Snoopy

• trivialna besedila

• Victoria Holt: Hiπa tisoËerih latern • Enid Blyton: Pet prijateljev

Smernice knjiæevnega pouka v 2. triletju so naslednje: 4. razred

5. razred

6. razred

• sistematiËno spodbujati in razvijati uËenËev interes za fantastiËno pripoved za: • ljudsko pravljico

• Slovenska ljudska: • Avstralska ljudska: »e Ëlovek Ëe preveË Kljunaπ Gaja-dari • Eskimska ljudska: imet • G. Rodari: »e dedek ©amanski boben ne zna pripovedovati • Indijanska ljudska: pravljic To ti je sreËa!

www.svetizbesed.com

• Orientalska ljudska: TisoË in ena noË

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• trivialno besedilo: Hiπa tisoËerih latern • tv igra (nadaljevanka): Pika NogaviËka, Prigode Toma Sawyerja, idr. • umetniπko besedilo: Slovenske narodne pravljice in pripovedke, S. MakaroviË, B. A. Novak, L. SuhodolËan, T. PavËek in H. C. Andersen • æivalska pravljica


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 24

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

• klasiËno/avtorsko pravljico

• F. Levstik: Martin Krpan9

• H. C. Andersen: Mala morska deklica

• H. C. Andersen: Deklica z væigalicami • H. C. Andersen: Grdi raËek

• sodobno pravljico (obseæno sodobno pravljico ali fantastiËno pripoved)

• Lindgren: Pika NogaviËka • T. Jansson: »arodejev klobuk • A. A. Milne: Medved Pu

• De S. Exupery: Mali princ • Lindgren: Ronja, razbojniπka hËi • R. Dahl: »arovnice

• J. Swift: Guliverjeva potovanja • Lindgren: Brata LevjesrËna • R. Dahl: Matilda

• uËence hkrati spodbujamo k poustvarjanju knjiæevnih besedil ob zgledih in k ustvarjanju lastnih besedil.

• ustvarjalne naloge • medijske predelave

• ustvarjalne naloge • medijske predelave

• ustvarjalne naloge • medijske predelave

• Posebna skrb je namenjena interesu za poezijo in t. i. • individualne bralne interese, usmerjene v napeto zgodbo ter πolsko branje poezije.

• Rozman Roza: Æabec Æan in æolna Æiva • Pete Johnson: Pasja mora

• P. Kaniæaj: Æirafa • P. Kaniæaj: Slon • R. Goscinny in A. Uderzo: Asterix na olimpijadi (strip)

• Rozman Roza: »e æe pijeπ mojo kokakolo • C. M. Schultz: Snoopy (strip)

Knjiæevna vzgoja je osredotoËena na uËenca. Najpomembnejπa uËiteljeva naloga je, da posreduje znanje in spodbuja uËenËevo vedoæeljnost, da se uËenec v knjiæevnosti sreËuje predvsem/tudi s samim seboj. V knjiæevnosti je mogoËe najti osebni pomen oz. najti del sebe, svojega sveta, svojih misli, svojih æelja, kar je najmoËnejπa motivacija za branje leposlovja nasploh.

9

Martin Krpan v oæjem smislu ne sodi v klasiËno/avtorsko pravljico, ker temelji na ljudski pripovedki, vendar je v Ëasu recepcije mladinske knjiæevnosti dobil status klasiËne avtorske pravljice oz. pripovedke. Ob Ëasu svojega nastanka tudi ni bil miπljen kot besedilo za mlade bralce.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 25

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

≈Vrata za identifikacijo« — kot bistvena znaËilnost mladega bralca — pomenijo osebni pomen knjiæevnega besedila za posameznega uËenca. Za uËence je pomembno, da personalizirajo junakove izkuπnje kot svoje, v tretjem triletju pa, da od identificiranja s knjiæevnim junakom in junakinjo poskuπajo preseËi identifikacijski vzorec in biti razmiπljujoËi bralci. V drugem triletju devetletne osnovne πole so za uËenca najpomembnejπe doæivljajske sestavine knjiæevnega besedila in medbesedilne izkuπnje, ki jih ima mladi bralec. V sodobnem Ëasu, Ëasu t. i. IKT (izobraæevalno-komunikacijske tehnologije), imajo uËenci tudi veËpredstavnostne izkuπnje. Knjiæevna besedila poznajo iz filmov, npr. Gospodar prstanov in serija filmov o Harryju Potterju. Svet iz besed za 4. razred

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• dejavnosti pred branjem

• dejavnosti pred branjem

• dejavnosti pred branjem

• pripravljati uËence • Vsi veliki na spoznavanje znanstveniki in s knjiæevnim svetom znanstvenice so bili nekoË otroci. Kaj mislite, kaj jih je zanimalo, ko so bili πe majhni? SIB, str. 28

• Rokavica in njen brat RokaviËnik, ki je πe tako majhen, da je komaj palËnik, se odpravita na potep. SreËata Nogavico in NogaviËnika, Copato in Copatnika ter se naposled odpravita proti domu, a po zelo nenavadni poti. SIB, str. 176

• Kje izvira reka Sava? Od kod pa izvirata ljubezen in sovraπtvo? In Indijanec? SIB, str. 35

• spodbujati k pripovedovanju o lastnih izkuπnjah

• Preberite si konec • Kje so se ljudje domiπljijske igre in ogledovali pred primerjajte svoje iznajdbo zrcala? reπitve z avtorjevimi Si danes predstavljate (B. A. Novak). svet brez ogledal? »igave predstave Poglejte se v zrcalo so bolj domiselne? in opiπite, kaj vidite. SIB, str. 179 • Pa vam ogledalo pokaæe tudi vaπ znaËaj? SIB, str. 12

• motivacija uËencev

• Katera je vaπa najljubπa igraËa? Kako ste jo dobili? Se vam je æe kdaj pokvarila ali poπkodovala? Ste jo lahko popravili sami? SIB, str. 55

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

DidaktiËni koraki knjiæevnega pouka v 2. triletju devetletke


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 26

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 4. razred

Milena M. BlaæiÊ

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• o vsebinah spomina • Verjetno ste æe • V Ëem je bistvena • Naπteje priloænosti, sliπali in tudi peli razlika med ob katerih se slovensko ljudsko odlomkom iz najpogosteje pesem z naslovom Koπutove igre obdarujemo. Se ob Priπla je miπka iz (©tirje fantje teh priloænostih miπnice. Prisluhnite muzikantje) in obdarujemo zaradi posnetku pesmi odlomkom iz pravpriloænosti samih v dodatnem gradivu. ljice bratov Grimm ali hoËemo z darili (Bremenski mestni povedali kaj drugega? godci)? SIB, str. 185 Kaj? SIB, str. 20 • pripraviti ustrezna priËakovanja za sreËanje s knjiæevnim svetom/s samim seboj

• Pravilno poveæite • Ste bili æe kdaj • Kakπno vedenje æivali iz prvega osamljeni? navadno pripisujemo stolpca Pripovedujte, kako zaljubljencem, kadar s prebivaliπËem, ste se takrat poËutili. so skupaj? Kaj pa, Se tudi vaπ prijatelj kadar so vsak zase? ki jim ga pripiπe pesem, nato pa kdaj poËuti • Se je zaljubiti lepo? v zadnjem stolpcu osamljenega? Zakaj? πe navedite, kje te Kako mu takrat • Kako je zaljubljenemu æivali æivijo v resnici. pomagate? Ëloveku, Ëe iz SIB, str. 21 S soπolcem v paru takπnega ali oblikujta kratek oglas, drugaËnega razloga v katerem ponudita ne more biti s tistim, domiselno reπitev za v kogar se je ljudi, ki so osamljeni. zaljubil? Oglase nato • Prav o teh Ëustvih primerjajte. SIB, govorita pesmi Toneta str. 187 PavËka, a vsaka s povsem svojega zornega kota. Njena zgodba - Njegova zgodba SIB, str. 23-25

• ≈vrata za identifikacijo« • poiskati del • Postavite se v vlogo • Opiπite, kako besedila, ki æolne Æive in æabcu nameravata fanta predstavlja podroËje Æanu napiπite reπiti Emilovo (Emil www.svetizbesed.com

• Ste æe bili kdaj zaljubljeni? Pripovedujte, kaj


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 27

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

enakosti/podobnosti med uËenci in izbrano knjiæevno osebo

• mehanizem identifikacije s knjiæevno osebo

Svet iz besed za 5. razred

voπËilnico, a brez streπic na Ërkah Ë, æ, π. Najduhovitejπe voπËilnice, ki jih boste poslali na spletne strani berila, bodo tam tudi objavljene. SIB, str. 9

in detektivi) teæavo. Kako bi jo reπili vi? SIB, str. 105

Svet iz besed za 6. razred vam je bilo na tej osebi najbolj vπeË in kako ste ji izkazovali svojo naklonjenost. • Vam je bila oseba tako zelo vπeË, da bi se z njo celo poroËili? Kaj menite o poroki? Ali razumete besedo 'zaroka'? Razloæite jo. SIB, str. 90

• Predstavljajte si, • Predstavljajte si, • Na kaj vas da ste znan pisatelj. da imate tudi sami spomnijo besede: Izmislite si veË Ëudeæno srajco. ≈Zrcalce, zrcalce, umetniπkih imen, Napiπite spis o tem, povej ...«? ki bodo ustrezala kaj vse vaπa srajca SIB, str. 13 naslovom vaπih del, zmore, in opiπite na primer: Ëim bolj duhovit • Eva Zidar: Hiπa in dogodek, ko ste jo hiπica morali na kom • LuËka Regrat: uporabiti. SIB, Pomlad na naπem str. 202 travniku ... SIB, str. 31

• razvijati sposobnosti doæivljanja knjiæevne stvarnosti • spodbujati • Naredite domiπljijski • Postavite se v vlogo • Napiπite eno zaznavanja intervju LukËeve mame in zgodbo z dveh knjiæevnega sveta z iznajditeljem Ëim natanËneje razliËnih staliπË. Teslo, pisateljem opiπite, kako ste Kako na isti dogodek z zornega kota neidentifikacijske Kafko ali se poËutili, ko ste (æur, sreËanje, znanstvenico Marie ugotovili, da je vaπ SMS …) gleda osebe (perspektiva drugih udeleæencev; Curie. SIB, str. 30 sin izginil? deklica in kako isto sociocentriËna, ne SIB, str. 117 sreËanje/dogodek le egocentriËna vidi deËek. perspektiva) www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 4. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 28

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 4. razred

Milena M. BlaæiÊ

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• zaznavati enakosti • Predstavljajte si, • Napiπite kratek • Kakπna darila so med realno izkuπnjo da nekega veËera sestavek iz lastnih dobivali faraoni? in knjiæevnim vidite starπe, izkuπenj z naslovom: Grπki bogovi? svetom (vrata za da se igrajo z vaπimi Prijatelja spoznaπ Rimski cesarji? identifikacijo) igraËami. O tem v nesreËi. Kralji v srednjem napiπite zgodbo. • Utemeljite, zakaj je veku? Kaj pa danes? SIB, str. 57 pripoved o Emilu (Emil in detektivi) realistiËna. SIB, str. 106 • naËelo uËenËevega • ustvarjalne naloge sestavljanja besedilnega pomena

• ustvarjalne naloge

• ustvarjalne naloge

• uËenec si izmisli dele zgodbe (zakaj kdo v besedilu kaj stori)

• Progasta nogavica • Predstavljajte si, • Na podlagi odlomka se je pred vrati da se Vrhovna in se dekleta postavite πkratovske dupline Ëarovnica »avka, v vlogo Becky in strgala in kosovirja ki ste jo spoznali napiπite pismo Tomu sta padla pred lani (SIB 4), sreËata (Sawyerju), Zvitko … Napiπite ob skodelici kave v katerem mu zgodbo o tem, kako iz zdruznjenih Ërvov. razloæite, zakaj Napiπite, kaj bi si zaroko razdirate. sta se kosovirja vendarle reπila. imeli povedati. Fantje pa se væivite SIB, str. 111 v Toma (Sawyerja) • Faust je napisal nekaj knjig in Becky napiπite o Ëaranju, TinËek res lepo ljubezensko pa tudi. Izmislite si pismo, v kateri jo njihove naslove. prosite za odpuSIB, str. 69 πËanje. SIB, str. 92

• lastno izkuπenjsko razlaganje vzrokov za literarno dogajanje (odvisno od stopnje uËenËevega bralnega razvoja); ni ga mogoËe nadomestiti z uËiteljevim

• Predstavljajte si, • Oglejte si tudi zbirko • Spomnite se πe da imate »uk na palici, kakπne æivalske popravljalnico iz katere je pesem pravljice, ki ste jo o jeæu. Katere æivali æe prebrali, in igraË - kako bi jo poimenovali? Kje bi πe nastopajo v njej? primerjajte znaËaj jo postavili? Opiπite, So vse vaæne? glavnega junaka kakπna bi bila vaπa Kakπne znaËaje z znaËajem grdega popravljalnica. imajo? SIB, str. 19 raËka. V Ëem sta SIB, str. 57 si podobna in v Ëem se razlikujeta? SIB, str. 61 www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 29

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 4. razred branje • Dejavnosti • Kot vse pred branjem zgodbe iz serije o Ëavknjeni Ëarovnici tudi ta govori o »avki in æivalih, ki skupaj z njo æivijo v gozdu. Toda zajec, jeæ in drugi gozdni prebivalci se odloËijo, da se je morajo znebiti. Vedno, kadar je kaj razjezi, namreË besni in razgraja ter se spravlja na æivali. Zato si izmislijo, da jo nujno hoËe videti njena sestra, ki prebiva daleË na jugu. Preberite si, kako je v gozdu, ko »avka odide. SIB, str. 11 • Stvarna pojasnila

posluπanje

govorjenje

pisanje

• Verjetno ste æe sliπali in tudi peli slovensko ljudsko pesem z naslovom Priπla je miπka iz miπnice. Prisluhnite posnetku pesmi v dodatnem gradivu.

• Katera je vaπa najljubπa igraËa? Kako ste jo dobili? Se vam je æe kdaj pokvarila, raztrgala ali kako drugaËe poπkodovala? Ste jo lahko popravili sami?

• Napiπite Ëim daljπo poved s Ëim veË besedami, ki se zaËnejo na Ërko æ (æolna Æiva in æabec Æan …). • Zapiπite Ëim veË besed, ki se jih spomnite ob izrazu medved.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi sprejemanja (posluπanje in branje) ter sporoËanja oz. tvorjenja (govorjenje in pisanje) v Svetu iz besed za 4., 5. in 6. razred devetletne osnovne πole


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 30

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 4. razred branje

posluπanje

Milena M. BlaæiÊ

govorjenje

pisanje

• Branje knjiæevnega besedila • Dejavnosti po branju • Vpraπanja za • PoiπËite v pesmi razumevanje besedne pare, ki se rimajo; opiπite jih in obkroæite tiste dele besed, ki se ujemajo. SIB, str. 26 • Ustvarjalne naloge

• Kaj misli pesnica z vpraπanjem ≈Kaj hoËeπ zdaj ti ...?« SIB, str. 30

• V parih vadite recitiranje pesmi. SIB, str. 37

• Uporabite besedo πËebet v povedi. SIB, str. 17

• NauËite se • Prisluhnite pesmi • V parih vadite • Predstavljajte pesem na Lisica je prav recitiranje si, da imate pamet in jo zvita zver. pesmi. popravljalnico deklamirajte Kakπna je lisica • Poskusite igraË - kako bi pred razredom. v pesmi? razliËne naËine jo poimenovali? SIB, str. 37 Primerjajte jo recitiranja. Kje bi jo z lisjakom iz Preberite postavili? odlomka. V Ëem pesem: Opiπite, kakπna sta si podobna? • momljaje, bi bila vaπa kot da vam je popravljalnica. nerodno, ker • Predstavljajte si, da nekega kliËete; • jezno, kot da veËera zalotite ste uæaljeni; starπe, da se • hitro, kot da igrajo z vaπimi ste velika igraËami. O tem klepetulja; napiπite zgodbo. • poËasi, kot da ste neverjetno utrujeni; • zanosno, kot da bi oznanjali, kdo dobi

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Milena M. BlaæiÊ

Page 31

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

posluπanje

govorjenje

pisanje

Nobelovo nagrado. • NauËite se pesem na pamet in jo deklamirajte pred razredom. • Medijske predelave

• Napiπite in • Posluπajte nariπite obnovo odlomek iz odlomka v obliki radijske igre stripa. »udeæni pisalni strojËek. SIB, str. 150

• LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila

• Gledaliπka • Ali poleg knjiæne • V katero od • Izpiπite rime πe iz predstava je serije poznate πe teh vrst pesmi Zaseda za uprizoritev kakπno drugaËno animiranega medveda in Kje dramskega dela serijo? Naπtejte filma spada film kdo spi. v gledaliπËu, nekaj televizijskih o medvedu SIB, str. 27 umetniπki nanizank in Puju, ki ste si ustanovi, ki se nadaljevank. ga ogledali? ukvarja z SIB, str. 116 SIB, str. 105 izvajanjem dramskih del. SIB, str. 154

• Misel, anekdota

• V kleti starega • Razloæite misli • Dva balona gradu se o prijateljstvu, letita Ëez pomenkujeta ki so jih nekoË puπËavo. Prvi dva duhova, ko zapisali: reËe: ≈Pazi iz nadstropja • Wodrow Wilson: kaktusssss ...!« nad sabo ≈Prijateljstvo je Drugi odgovori: zasliπita ropot. edino lepilo, ki bo ≈Kje ga ≈Misliπ, da ljudje vedno dræalo vidiπππππ ...?« resniËno svet skupaj!« obstajajo?« • William Blake: vpraπa prvi duh ≈Ptica gnezdo, drugega. pajek mreæo,

www.svetizbesed.com

• Izdelajte naprstne lutke in z njimi odigrajte odlomek. SIB, str. 109

• Napiπite besedilo za radijsko voπËilnico svojemu prijatelju ali svojim starπem. SIB, str. 122

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 4. razred branje


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 32

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 4. razred branje SIB, str. 84

posluπanje

Milena M. BlaæiÊ

govorjenje

pisanje

Ëlovek prijateljstvo!« • Cicero: ≈Prijateljstvo potrebujemo nenehno, tako kot ogenj in vodo.«

• O avtorju kratek æivljenjepis

• Preberi πe: Andrej Rozman - Roza: KoraËnica - http://www.svet izbesed.com/ index.php?t= zgodba&i=59

• Oglej si del intervjuja z Andrejem Rozmanom - Rozo. - http://www.svet izbesed.com/ index.php?t= zgodba&i=59 • Celoten pogovor je na CD-romu, ki je priloæen berilu. V intervjuju Roza govori o svojih spominih na 4. razred, najljubπih knjigah (Pika NogaviËka in Mala Ëarovnica!), svojem pisanju za velike in male bralce ter πe o mnogih zanimivih reËeh.

www.svetizbesed.com

• KonËali smo nateËaj za domiπljijski intervju s svetovno znanim znanstvenikom. Prispevek Anje Draksler bomo nagradili s slikanico »udeæ v operi. »estitamo! • Poglej: Nagrajeni prispevek. - http://www.svet izbesed.com/ index.php?t= zgodba&i=66


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 33

Milena M. BlaæiÊ

branje

posluπanje

govorjenje

pisanje

• Dejavnosti pred branjem

• Preberite • Oglejte si • Razloæite naslednje intervju z naπim s svojimi trditve, kako zgodovinarjem, besedami: je bilo vËasih, prof. dr. Janezom • Iz te moke in povejte, kako Maroltom, nato ne bo kruha. je danes. pa odgovorite • ZareËenega • VËasih so ljudje na naslednja kruha se hodili peπ ali se vpraπanja: najveË poje. vozili s koËijo. • Kdo je v starih • Vsi otroci so • Ob veËerih so Ëasih vladal pri kruhu. se vsi zbrali Egiptu? v hiπi in se pogovarjali. • Pili so vodo in jedli zdravo hrano. • Tudi otroci so delali na polju in v gozdu. • Zrak je bil Ëist.

• Opiπite, kako si predstavljate coprnice. Kakπnih barv so njihova oblaËila? • Eskimi v _____________ __ æivijo v Ëasu, ko ___________ udari z najniæjimi temperaturami. V njih je 'zelo toplo', od ________ do _______ stopinj Celzija, vsaj v primerjavi z zunanjimi _____________ _____, ki se lahko gibljejo tudi do _______ stopinj Celzija.

• Stvarna pojasnila

• Uporabite besedo málha v povedi:

• Naslednji dve manj znani besedi pojasnite sami: • naprézati se • umobólnica

• Preberite si pesem Saπe Vegri, ki vam

• Drugi odstavek • Z drugimi v odlomku besedami zapiπite zapiπite stavka iz odlomka:

• Branje knjiæevnega besedila • Dejavnosti po branju

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 5. razred

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 34

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 5. razred

branje

posluπanje

bo povedala, kakπen je po njenem mnenju res pravi prijatelj.

Milena M. BlaæiÊ

govorjenje s svojimi besedami.

• Vpraπanja za razumevanje

pisanje • Toda s tem si ni hotela beliti las. • In πe nekaj: ne divjajta, imejta oËi na pecljih.

• Pesem Jaz sem jeæ je tudi uglasbljena in jo boste naπli v dodatnem gradivu posluπajte jo in ji pritegnite.

• Ustvarjalne naloge

• IzraËunajte, koliko dni æivite na planetu Zemlja. • »ez koliko tednov pa bo vaπ naslednji rojstni dan?

• Igro odigrajte • Predstavljajte si, v razredu, da vaπa soπolka jo posnemite Ëez nekaj deset in posnetek let postane poπljite na predsednica Zaloæbo Rokus; Evropske unije. najboljπi bodo Napiπite ji kratko nagrajeni. Ëestitko.

• Medijske predelave

• Vzemite • Oglejte si enciklopedijo animirani film ali pobrskajte Shrek. po internetu, • V dodatnem kakπne roæe gradivu boste vse gojijo ljudje. naπli zvoËni Katere od njih posnetek poznate? zgornjega odlomka. Posluπajte ga in odgovorite na naslednja vpraπanja: • Ali med posnetkom in odlomkom

• Postavite se v vlogo πportnega komentatorja in s primernimi besedami opiπite, kako kapitan Neroda kroti velikanskega kita.

www.svetizbesed.com

• Kaj bi se zgodilo, Ëe bi priπel slon v trgovino s porcelanom? Napiπite Ëasopisno poroËilo o takem dogodku, dodajte mu primerno fotografijo ali risbo in Ëlanek poπljite na spletne strani berila.


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 35

Milena M. BlaæiÊ

branje

posluπanje

govorjenje

pisanje

obstajajo kakπne razlike? Katere? • Katere osebe so vam na posnetku najbolj vπeË? Zakaj? • LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila

• Stavkom, ki so enako zgrajeni, imajo podoben pomen in stojijo v besedilu drug ob drugem (stojijo vzporedno ali paralelno), pravimo STAV»NI PARALELIZEM. • PoiπËite stavËne paralelizme v ZajËevi pesmi Vrata.

• Ponovite • Dopiπite definicijo protipomenke DRAMSKEGA naslednjim BESEDILA. besedam: Je za takπno • dolg besedilo • okrogel bistveno, ali je • lasat pisano v verzih • nasmejan ali prozi? • Zapiπite imena Katere dramskih oseb, so bistvene ki nastopajo znaËilnosti v zgornjem DRAMSKEGA odlomku: BESEDILA?

• Misel, anekdota

• Najbolj znana Exupéryjeva misel, ki jo je zapisal v Malem princu, je: ≈Kdor hoËe videti, mora gledati s srcem. Bistvo je oËem nevidno.« • Kako si jo razlagate?

• Razloæite spodnja pregovora o starosti in ju poveæite s Koπutovim besedilom. • Starost ni radost. • Starost ne pride sama.

• O avtorju kratek æivljenjepis

• Ponovite, kar ste o avtorju izvedeli ob www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 5. razred

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 36

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

njegovem besedilu Na veËerji s krokodilom. Svet iz besed za 6. razred branje

posluπanje

govorjenje

pisanje

Pozorno posluπajte pesem (ljudska: Lisica) in razmiπljajte o njeni vsebini.

Naπtejte priloænosti, ko se ljudje najpogosteje obdarujejo.

Spomnite se in napiπite, v katerih pravljicah, pesmih in drugih besedilih ima zrcalo pomembno vlogo.

• Vpraπanja za • V kateri kitici razumevanje in v katerem verzu je kljuËno sporoËilo?

Komu je pesem namenjena? Zakaj? Utemeljite. S posebej doæivetim govorom preberite pesem.

Izpiπite kljuËne misli iz pesmi, s katerimi bi otroci izboljπali svet.

• Ustvarjalne naloge

Pripravite govorni nastop osebe, ki govori

Napiπite eno zgodbo z dveh razliËnih staliπË.

• Dejavnosti • Preberite pred branjem naslednje povedi in jih napiπite pravilno (npr. Na steni naπe muËilnice visi kurnik. Za kosilo smo imeli muho in dunajske zvezke.) • Stvarna pojasnila • Branje knjiæevnega besedila

Pozorno posluπajte branje prve in druge pesmi.

• Dejavnosti po branju

• Kaj je πe o sebi napisal Tone PavËek, www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 37

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

• Medijske predelave

v imenu Otroπke republike.

Kako na isti dogodek (æur, sreËanje, SMS …) gleda deklica in kako isto sreËanje/dogodek sreËanje/dogodek vidi deËek. Njena zgodba … Njegova zgodba ...

Sestavite govorno in videoreklamo za pesem.

Napiπite svoje mnenje o pesmi: Menim, da ... Po mojem mnenju ... Zdi se mi ...

• LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila • Misel, anekdota • O avtorju kratek æivljenjepis

• Poglejte na domaËo stran http://www. zupca.net/ dnevna_soba/ knjiga_meseca/ b_gregoric.htm, kaj je o sebi povedala pesnica Barbara GregoriË.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

preberite na http://www. zupca.net/ dnevna_soba/ knjiga_meseca/ t_pavcek.htm


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 38

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Milena M. BlaæiÊ

DidaktiËni inπtrumentarij in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred devetletne osnovne πole DidaktiËni inπtrumentarij komunikacijskega pouka knjiæevnosti je æe predstavljen. Pregledna razpredelnica je namenjena ponazoritvi uresniËevanja funkcionalnih ciljev, postavljenih v uËnem naËrtu.

• Dejavnosti pred branjem

Svet iz besed za 4. razred

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• Vsi veliki znanstveniki in znanstvenice so bili nekoË otroci. Kaj menite, kaj jih je zanimalo, ko so bili majhni? SIB, str. 29

• Izberite besedo, ki ne spada v spodnje skupine, in dodajte eno, ki spada mednje: • Rasna skupina: rumenopolti, temnopolti, kristjani, ______ _________ • Narodnostna skupina: Marsovci, Slovenci, Hrvati, ______ _________ • Verske skupine: muslimani, sosedova Francka, judje, ______ _________ • Za πtevilne rasne, narodnostne in verske skupine je v preteklosti veljalo, da so manjvredne. Poznate katero od njih? • Na katere pridevnike pomislite, kadar sliπite besedo cigan? Kako se pravilno imenuje pripadnik te narodnostne skupnosti?

• Kaj mislite, kje so se ljudje ogledovali pred iznajdbo zrcala? • Poglejte se v zrcalo in opiπite, kaj vidite. • Pa vam ogledalo pokaæe tudi vaπ znaËaj? O tem, zakaj je zrcalo koristno in Ëesa ne zmore pokazati, govori tudi pesem Barbara GregoriË. SIB, str. 12

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 39

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

• Stvarna pojasnila

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• Franc Kafka • Romi - pripadniki • Nepojasnjenim eden najpomemljudstva z obmoËja besedam pripiπite bnejπih pisateljev danaπnje Indije, knjiæne sopomenke: 20. stol., ki je æivel ki je bilo nekdaj • æur in ustvarjal v Pragi nomadskoin se je • zatrapan na »eπkem. razselilo po • bol • Nikola Tesla - znan Evropi, kjer jih danes SIB, str. 22 izumitelj, ki je moËno æivi pribliæno sedem prispeval k razvoju milijonov, ter Aziji, elektrotehnike na v zadnjem stoletju koncu 19. in zaËetku pa tudi po Ameriki. 20. stol. Leta 1979 so jih Zdruæeni narodi • Madame - gospa (francosko, priznali za posebno izg. madám). narodno skupino in 8. april je • Marie Curie znanstvenica, ki je mednarodni dan Romov. za svoje raziskave ob prehodu iz 19. v 20. stol. prejela kar dve Nobelovi nagradi. • Atena - grπka boginja modrosti. SIB, str. 29

• Branje knjiæevnega • Branje/posluπanje/ • Branje/posluπanje/ • Branje/posluπanje/ besedila gledanje knjiæevnega gledanje knjiæevnega gledanje knjiæevnega besedila besedila besedila • o odnosu do Romov govori tudi pesem Ciganka, ki jo je avtorica napisala tako v slovenπËini kot v romπËini. • Dejavnosti po branju

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 4. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 40

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

• Vpraπanja za razumevanje

Milena M. BlaæiÊ

Svet iz besed za 4. razred

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• Naπtejte osebe, omenjene v pesmi. • Kaj si æelite postati, ko boste veliki? • Kaj si je po vaπem æelel postati pisatelj Kafka, ko je bil majhen? Pa madame Curie? • Kako si predstavljate boginjo modrosti Ateno? • Kaj misli pesnica z vpraπanjem: ≈Kaj hoËeπ zdaj ti ...?«

• Kako ravnajo s ciganko iz pesmi ljudje na ulici? • »esa se bojijo, da ji gledajo pod prste? • Kako bi se poËutili, Ëe bi tako ravnali z vami? • Kaj hoËe reËi z vpraπanjem Je moj denar drugaËne vrste? • Kaj napravi, da bi se bolje vklopila v druæbo? Se vam zdi to prav? Kaj se ji zgodi zaradi tega?

• Kdo pripoveduje pesem? • Kako si predstavljate osebo, ki stoji pred ogledalom? Nariπite jo. • Kaj pokaæe in Ëesa ne pokaæe zrcalo? • Kaj pomeni verz ≈æe danes v jutri beæim«? • Na kaj vas spomnijo besede: ≈Zrcalce, zrcalce, povej ...«? • Kaj mislite, kdo lahko deklici odgovori na vpraπanje ≈kaj hoËem in kaj bi rada«? SIB, str. 13

• Ustvarjalne naloge • Napiπite Tesli, • Napiπite 'svetovno' • Napiπite nadaljevanje Kafki in madame zgodbo, zgodbo, pesmi, kaj zrcalo Curie nekaj misli v katero boste vpletli odgovori deklici. v spominsko knjigo. naslednje elemente • Ilustrirajte pesem • Naredite domiπljijski z raznih koncev vsaka kitica ena intervju sveta: afriπka celina, ilustracija. z iznajditeljem Teslo, ameriπki film, • Napiπite dvogovor s pisateljem Kafko avstralski kenguru, ogledala in osebe ali z znanstvenico kitajski zid, pred njim. Mario Curie. novozelandski kivi. SIB, str. 13 • Predstavljajte si, • Predstavljajte si, da ste znan pisatelj. da se znajdete Izmislite si veË v svetu, v katerem umetniπkih imen, vsako vaπe dejanje ki bodo ustrezala razumejo narobe. V obliki dnevnika naslovom vaπih del, na primer: opiπite nekaj dni, • Eva Zidar: ki ste jih preæiveli Hiπa in hiπica v takπnem poloæaju.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 41

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 5. razred

Svet iz besed za 6. razred

• LuËka Regrat: Pomlad na naπem travniku - ______ _________ : Kdo je glavni v gozdu - ______ _________ : Pletenje mreæ - ______ _________ : Cesta na klanec - ______ _________ : Tristo veselih zajcev - ______ _________ : Koza, da o kravi ne govorimo SIB, str. 30 • Medijske predelave • Postavite se v vlogo • Napravite plakat æolne Æive in æabcu na temo Kako Æanu napiπite uresniËiti misel voπËilnico, a brez ≈Vsi drugaËni streπic na Ërkah Ë, æ, vsi enakopravni«. π. Najduhovitejπe voπËilnice, ki jih boste poslali na spletne strani berila, bodo tam tudi objavljene. • Za πolski radio ali πolsko televizijo napiπite kratko oceno pesmi. SIB, str. 9

• Napiπite kratko Ëasopisno novico o tem, kako je poglavar MraËna æaba kaznoval vraËa OblaËno nebo, ko je ugotovil, da si je ta sporoËilo o bizonih izmisli. Kazen naj bo Ëim bolj vzgojna in izvirna. SIB, str. 54

• LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila

• Kriminalka je prozna vrsta, katere osrednji motiv je zloËin, navadno umor, in razkrivanje tega

• GLASOVNO SLIKANJE ali ONOMATOPOIJA je posnemanje zvoËnih pojavov z

• Dramsko besedilo je posebna knjiæevna oblika, ki ni namenjena le branju, temveË navadno

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 4. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 42

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 4. razred

Svet iz besed za 5. razred

jezikovnimi sredstvi. Kakπen zvoËni pojav posnema glasovno slikanje v πali o dveh balonih? S katerimi jezikovnimi sredstvi πala posnema ta pojav? PoiπËite glasovno slikanje πe v stavku Kuæa pa pokaæe zobe in hov, hov, hov! Izmislite si svoj stavek, v katerem boste z jezikovnim slikanjem ponazorili kakπnega od zvoËnih pojavov. SIB, str. 9

• Misel, anekdota

• O avtorju kratek æivljenjepis

Milena M. BlaæiÊ

tudi uprizoritvi. Dramsko besedilo je sestavljeno iz govora dramskih oseb in didaskalij oziroma reæijskih opomb, v katerih so zapisana avtorjeva navodila glede scene, kostumov, kraja in Ëasa dogajanja, pa tudi napotki igralcem ter reæiserju. SIB, str. 179

• Dva balona letita Ëez puπËavo. Prvi reËe: ≈Pazi kaktusss …!« Drugi odgovori: ≈Kje ga vidiπππ …?« SIB, str. 9

• NauËimo se nekaj besed v romπËini:

• Andrej Rozman Roza (1955) se je kot igralec uveljavil

• Romka Jelenka KovaËiË (1976) je napisala to pesem,

• yek - ena • duy - dve • trin - tri • lon - sol • pani - voda • kalo - Ërn • kin - kupiti • nak - nos • rat - noË • kanuni - pravica

www.svetizbesed.com

Svet iz besed za 6. razred zloËina. Kriminalke je prav zaradi poteka zgodbe, torej razkrivanja zloËina, napeto branje, v njihovi klasiËni obliki pa zgodbo pripoveduje detektivu bliænja, od njega manj bistra oseba. Kdo pripoveduje zgodbo Sokolovega malteserja? Je ta oseba bliænja detektivu? Pa je od njega tudi manj bistra? V Ëem se Sokolov malteser torej razlikuje od klasiËne oblike kriminalke? SIB, str. 67 • Dva prijatelja najdeta ogledalo na cesti. Prvi se pogleda vanj in reËe: ≈Poglej, moja slika!« Drugi pogleda in reËe: ≈Uh, kako si grd!«

• Barbara GregoriË, slovenska pesnika, je roj. 1964. leta


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 43

Milena M. BlaæiÊ

2. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4. , 5. in 6. razred

Svet iz besed za 5. razred

v filmih Babica gre na jug, Carmen in Ekspres, ekspres, sicer pa je tudi vodil GledaliπËe Ane Monro v KUD-u France Preπeren. Na literarnem podroËju se je poskusil s filmskimi scenariji, dramskimi deli in prozo za mlade bralce (Skrivnost πpurkov (1997)), predvsem pa je trenutno najvidnejπi sodobni slovenski mladinski pesnik. Za pesmi v njegovih zbirkah - Rimanice za predgospodiËe (1993), »rvive pesmi (1998) in Mali rimski cirkus (2001) - je znaËilno, da nagajivo opisujejo grdo in odvratno. SIB, str. 9.

ko je bila uËenka 5. razreda, in sicer na osnovi svojih lastnih izkuπenj, ki jih je doæivela kot pripadnica romske narodne skupine v slovenskem okolju. Knjiga z naslovom Domislin pe pu mande - Pomisli name je izπla leta 1999 v Novem mestu. Jelenka se zelo zavzema tudi za izboljπanje poloæaja Romov in boljπe razumevanje Romov v okolju, v katerem æivijo.

www.svetizbesed.com

Svet iz besed za 6. razred v Ljubljani. • Za mlade bralce je napisala Nebomske pesmi (1994), Zaklenjeni volk, (1997), Lena luna (1998), Mame, oËki in otroËki (2001). Poglejte na domaËo stran http://www. zupca.net/dnevna _soba/knjiga _meseca/ b_gregoric.htm, kar je o sebi povedala pesnica Barbara GregoriË.

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Svet iz besed za 4. razred


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 44

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki Predlog uËnega naËrta za slovenπËino iz leta 1998 ustvarjalnega pisanja ne pojmuje enotno. V prvem triletju je napisano, da uËenci pisno poustvarjajo in interpretirajo umetnostna besedila. V drugem triletju uËenci piπejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila. V tretjem triletju uËenci razvijajo recepcijske sposobnosti, tako da piπejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljuËujejo prvine umetnostnega jezika. Sposobnost tvorjenja besedil ali spisov je tesno povezana z miselnim in ustvarjalnim razvojem uËencev, ki se pri mladostnikih pribliæa strukturi umetnostnega besedila. Med uËenci osnovne πole so tudi takπni, ki se bodo spontano dvignili nad povpreËno populacijo soπolcev in soπolk. Verjetno je med njimi tudi kakπen bodoËi pisatelj oziroma pisateljica, vendar se didaktika knjiæevnosti ukvarja z navadno populacijo uËencev v osnovni πoli, ki poskuπajo s pisnim ustvarjanjem vzpostaviti dejaven stik z leposlovjem in se na svojstven naËin pisno izraæati in izraziti. Ustvarjalno pisanje je pisna jezikovna dejavnost, ki je ciljno usmerjena k ustvarjalnosti. Avtorstvo pripada otrokom v osnovni πoli od 6. ali 7. do 14. ali 15. leta. Nekateri didaktiki trdijo, da pisna ustvarjalnost otrok ni leposlovna umetnost, toda te oznake ne smemo razumeti kot vrednostno, ampak kronoloπko oznako. Pisna ustvarjalnost otrok v osnovni πoli ne sodi na podroËje umetnosti, temveË v kategorijo otroπtva, in se ne sme presojati z enakimi merili kot umetnostna besedila, vendar zato ni manj vredna. Le spomnimo se znamenitega Dnevnika Anne Frank.10 Sposobnost tvorjenja besedil, ki se pri mladostnikih (tretje triletje) lahko pribliæa celo strukturi umetniπkega besedila, je v dinamiËnem soodnosu z uËenËevim razvojem ter z vzgojo in izobraæevanjem. Sorazmerno s tehtnostjo sporoËila, ki ga hoËe uËenec izraziti, raste tudi zavesten izbor jezikovnih sredstev oz. ubeseditev. Med uËenci osnovne πole so tudi takπni, ki se bodo spontano in samostojno dvignili nad povpreËno populacijo soπolcev, vendar se didaktika knjiæevnosti ukvarja predvsem s takπnimi, ki poskuπajo skozi pisno ustvarjanje vzpostaviti svojevrsten odnos oz. na poseben ali samonikel naËin izraziti svoje misli, Ëustva, izkuπnje in ideje. Ustvarjalna uporaba jezika je eno

10

Otrok kot avtor se je (po dosedanjih virih) pojavil prviË v 17. stoletju (1641); to je bil Francis Hawkins, osemletni deËek, s knjigo Youth Behaviour (Obnaπanje mladih). Druga tiskana knjiga je knjiga enajstletne Mary Shelly The Discoveries of John Bull in a Trip to Paris (Odkritja Johna Bulla na potovanju v Parizu). Najbolj znan je roman devetletne Daisy Ashford iz leta 1919 The Young Visiters (Mladi obiskovalci). Komercialno najuspeπnejπi primer otroπkega (mladinskega) avtorstva sta mladostnika Jerry Siegel in Joe Shuster z iznajdbo Supermana. Najbolj znana je æe omenjena Anna Frank z znamenitim dnevnikom iz Ëasa 2. svetovne vojne. Tudi Slovenija ima avtorja, ki je napisal dnevnik v Ëasu holokavsta — to je (takrat dvanajstletni) Alojz Preloænik, ki je svoj dragoceni dnevnik pisal od leta 1942—1944 v koncentracijskem taboriπËu za otroke in mladino v NemËiji —, in Pepco Medved s spominsko knjigo iz istega Ëasa. Svetovno in politiËno znan je postal dnevnik Zlate FilipoviË; v Sloveniji je izπel Petrin dnevnik avtorice Petre Samec (1998), dnevnik pogumnega dekleta v boju proti raku, sledi Nejka Omahen itn.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:14 PM

Page 45

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Ko govorimo o uËnem procesu ustvarjalnega pisanja, ni mogoËe odmisliti uËnega in zunajuËnega procesa, jezikovnih in zunajjezikovnih izkuπenj uËencev. Organizacijske oblike pouka slovenπËine in njenega vkljuËevanja v predmetnik so: • redni pouk, • dodatni pouk, • dopolnilni pouk • izbirni pouk - izbirni predmet. UËni naËrt za izbirni predmet slovenπËina, ki se v sedmem, osmem in devetem razredu izvaja enkrat tedensko, se deli na tri izbirne predmete: literarni klub, πolsko novinarstvo in gledaliπki klub. Literarni klub se deli πe na bralni klub (bralna znaËka in s knjigo v svet) ter na leposlovno pisanje (tekmovanje v znanju materinπËine za Cankarjevo priznanje in znanost mladini). Sploπni in operativni (funkcionalni in izobraæevalni) cilji so povezani z uËnim naËrtom za devetletko za slovenπËino. SrediπËe pouka je redni pouk. Pouk jezika, sporoËanja in knjiæevnosti je povezan organizacijsko, vsebinsko in didaktiËno. Vsako predmetno podroËje ima svoje znaËilnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo.

Sploπni cilji pisanja v devetletki Predlog uËnega naËrta za slovenπËino za devetletko æe v sploπnih ciljih omenja pisanje. PrviË v smislu motiviranosti za vse πtiri sporazumevalne dejavnosti, potem kot pripravljenost za govorjenje in pisanje ter izraæanje (misli, Ëustev, æelja, domiπljije in ustvarjalnosti). Konkretno o pisanju pravi, da je pisanje medosebna dejavnost, kjer je treba upoπtevati sogovorca (naslovnika) in govorni ali pisni poloæaj. Sploπni cilji pravijo, da je cilj pisnega jezika sporazumevanje, razmiπljanje, ustvarjanje, uËenje in zabava. UËenci tudi razvijajo procese tvorjenja pomena in pravilno rabo ustaljenih grafiËnih sistemov (prvo triletje), v drugem in tretjem triletju, ko so æe opismenjeni, pa razvijajo pozitivno naravnanost do ustvarjanja domiπljijskih, poldomiπljijskih in strokovnih besedil o knjiæevnosti ter do vseh vrst ustvarjalnega odziva na prebrano. Kot ustvarjalni odziv na prebrano je v sploπnih ciljih miπljena jezikovna igra, posnemanje, preobraæanje in pripravljanje gradiva za literarno mapo in literarne prireditve. Sploπni cilji v tretjem triletju tudi poudarjajo pomen dejavnih ustvarjalnih postopkov, ki pomagajo ozaveπËati upovedovanje fiktivnih svetov, zato uËenci bolj poglobljeno dojemamo estetsko plat branega umetnostnega besedila.

11 Otrok ni ‘pomanjπan odrasli’, ampak je bitje s posebnim odnosom do æivljenja, od odraslih se razlikuje bioloπko, na emocionalnem in intelektualnem nivoju, s svojo druæbeno-zgodovinsko doloËenostjo, zato se tudi njegovi izdelki (besedila) ne morejo zoæiti na ‘pomanjπano umetnost’. Sploπno razπirjeno je mnenje o neumetniπkih znaËilnostih otrokovega pisnega ustvarjanja. Jasno je, da je med osnovnoπolci mnogo nadarjenih posameznikov, ki jim ustvarjalno pisanje pri pouku knjiæevnosti v πoli omogoËa razvoj in uveljavljanje. Toda pouk knjiæevnosti in ustvarjalnega pisanja ni namenjen redkim posameznikom, temveË vsem uËencem v osnovni πoli. S spodbujanjem in razvijanjem ustvarjalne uporabe jezika, s primernimi didaktiËnimi metodami, uËnimi oblikami in naËeli omogoËamo uresniËitev tega funkcionalnega cilja — razvoja pisanja in pisnega sporoËanja na ustvarjalen naËin.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

temeljnih sredstev in ciljev ustvarjalnega pisanja pri pouku knjiæevnosti, ki jo spodbujamo ne glede na nadarjenost posameznega uËenca.11


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 46

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

Funkcionalni cilji pisanja in pisnega sporoËanja v devetletki UËenci razvijajo recepcijske sposobnosti, tako da berejo, in sporoËanjske zmoænosti, tako da piπejo. S pisanjem poustvarjalnih in ustvarjalnih besedil, ki se motivno-tematsko navezujejo na knjiæevna besedila, se njihova recepcijska sposobnost poglablja. Tako se razvijajo tudi metakognitivne strategije razmiπljanja o samem razmiπljanju in samorefleksiji. Tvorijo tudi strokovna in publicistiËna besedila o literaturi, kjer uporabljajo znanje zunajbesedilnih prvin, kot so npr. podatki o avtorju, prevajalcu, ilustratorju, avtorju spremne besede; besedilu, zvrsti, knjiæevnozgodovinskih dejstvih, piπejo pa tudi o svojem knjiæevnoestetskem doæivljanju. Razvijajo sposobnost za identifikacijo in vizualizacijo knjiæevnih oseb. Opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje knjiæevnih oseb, na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje, tvorijo in ustvarjajo nove knjiæevne like po analogiji s knjiæevnim besedilom. Sestavijo jih iz oseb, ki so jih spoznali v drugih knjiæevnih delih ali v realnem æivljenju. UËenci tvorijo pisne sestavke, v katerih podrobno pojasnjujejo motive, zakaj mislijo, da knjiæevne osebe kaj storijo ali Ëesa ne storijo. Tvorijo realistiËne spise in fantastiËne sestavke, v katerih spoznavajo razliËne motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Pisno pojasnjujejo motive za dejanja knjiæevnih oseb, kakor jih je mogoËe spoznati iz knjiæevnega besedila. Tvorijo nove knjiæevne prostore. Prostor svojega domiπljijskega sveta opisujejo nazorno in v povezavi s knjiæevno osebo ter fabulo. Pisno upovedujejo zaznavanje, doæivljanje in videnje knjiæevnega prostora: krajino ali detajl v knjiæevnem prostoru. Pri tem upoπtevajo (ali pa tudi ne) dejstva in podatke, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in sploπnega znanja, lahko pa ta dejstva nadgradijo s svojo domiπljijo. Zapisujejo dogodke, ki se godijo v nekem dogajalnem Ëasu, in naredijo premico dogajanj. Ustvarjajo svoje domiπljijske svetove, ki se dogajajo v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti. Dogajalni Ëas v svojih besedilih upovedujejo z omembami okoliπËin, dogodkov, navad, predmetov ipd., znaËilnih za obdobje, in s posrednimi besednimi podatki. Pisno obnavljajo zgodbo knjiæevnega besedila, tako da na kratko ali podrobneje opisujejo glavno dogajanje, ki ga prikaæejo na plakatu v obliki miselnega vzorca, ravno tako vzroËno in poslediËno zaporedje dogodkov (analitiËna in sintetiËna zgradba). Tvorijo domiπljijsko pripoved kot logiËno zaporedje dogodkov, privzemajo vlogo vsevednega pripovedovalca in tvorijo samostojna domiπljijska besedila ali poustvarjalno posnemajo prebrano knjiæevno besedilo. UËenci v svojih ustvarjalnih izdelkih domiselno prepletajo resniËnost in fikcijo. Upoπtevajo zakonitosti æanra (opis, recept, seznam, preglednica …). V ustvarjalnih in poustvarjalnih besedilih vzpostavljajo komiËno knjiæevno perspektivo. Tvorijo pesmi, prozo in dramske forme ter neumetnostna besedila (oglas, recept, seznam, vabilo, intervju idr.) in pri tem upoπtevajo doloËila knjiæevne zvrsti in vrste. Pri poeziji uËenci tvorijo uËinkovite zvoËne nize (onomatopoije), kar imenujemo tudi glasovno slikanje. Tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme. UËenci po

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:14 PM

Page 47

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

UËenci najpogosteje pisno tvorijo raznolike pripovedne vrste; znaËilnosti prebranih knjiæevnih besedil se povezujejo s cilji pisnih nalog. UËenci tvorijo naslednje pripovedne zvrsti: basen, pripovedko in bajko, anekdoto, fragment (realistiËne mladinske, pustolovske, kriminalne) povesti, Ërtico. Predlog uËnega naËrta predvideva pisanje fragmentov ali odlomkov zgodovinskega in znanstvenofantastiËnega romana. V skupini sodelujejo pri zapisovanju in zbiranju ustnega izroËila (pripovedke, bajke, anekdote, uganke, uspavanke). Tvorijo fantastiËne zgodbe na osnovi ljudskih in antiËnih mitov. Kljub temu da ni neposredno izraæena oblika pisanja kolektivne povesti ali podajanke12, je to moæno in zaæeleno. Pri pouËevanju ustvarjalnega pisanja je poglavitna metoda dela z besedilom, naËrtovana je metoda pogovora in predstavitve (predstavitev pisnih izdelkov); ostale uËne oblike dela so veËinoma prepuπËene uËiteljem, ki jih izbirajo po lastni presoji glede na razredno vzduπje. Tvorijo fabulativna (pripovedna) pisma in fiktivne dnevnike s posvetilom. Na podlagi Ëasopisne vesti oblikujejo kratke realistiËne pripovedi, lahko pa na podlagi knjiæevnega besedila tvorijo Ëasopisne novice. Tvorijo doæivljajsko in spominsko spisje (v obliki Ërtice). Po pripovedih starejπih ubesedujejo njihove resniËne zgodbe iz preteklosti. Pisno upovedujejo analogije, posnemajo slog in vrste sporoËevalnega postopka. Poleg naπtetih dejavnosti uËenci tvorijo nove (dodatne) prigode znanih knjiæevnih oseb. Presajajo osebe iz enega knjiæevnega dela v zgodbo drugega in jo tako spreminjajo. Povestim in romanom 'dopisujejo' nove predzgodbe, konce ali 'manjkajoËa' epizodna poglavja. Krajπe knjiæevno besedilo preoblikujejo v strip in nasprotno. Ustvarjalen in kritiËen dialog z besedilom vzpostavljajo tako, da posnemajo njegov jezik in slog, spreminjajo njegovo socialno in funkcijsko zvrstnost ter ga slogovno preoblikujejo. Prestavljajo dogajanje v sodobnost ali v drug prostor, piπejo parodijo ali travestijo. Pri poustvarjalnem in ustvarjalnem pisanju upoπtevajo doloËila pripovednih vrst. Upoπtevajo tudi znaËilnosti pripovedne zgradbe, sloga in sporoËevalnega postopka. Predlog uËnega naËrta za slovenπËino predvideva, da uËenci tvorijo dramske prizore, npr. tvorijo krajπe dramsko besedilo ali komiËne dramske odlomke. Oblikujejo dramatizacijo pripovednega besedila. Knjiæevno besedilo pripravijo za razredno predstavo, lahko posnamejo kratko radijsko igro ali samo posnemajo slog dramskega besedila. Piπejo

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

analogiji tvorijo aliteracije in asonance, ustvarjajo likovno pesem, iz Ëasopisa oblikujejo pesem lepljenko, izmiπljajo si nove besede po analogiji ali samostojno ter govorno razlagajo povezave s sporoËilnostjo. Pisno tvorijo primere, metafore, poosebitve in stalne okrasne pridevke v povezavi z besedilno sliko in knjiæevnim besedilom. Pisno upovedujejo videnje pesemskih besedil, tvorijo nova besedila na ljubezensko temo in pisno izrazijo temo pesmi.


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 48

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

scenarij za krajπi film oz. televizijsko igro ali jo celo posnamejo z videokamero. Po ogledu predstave ali filma zapiπejo svoje doæivetje gledaliπkega dogodka ter opiπejo prvine gledaliπke izraznosti (oder, zvoËna oprema, scena, vzduπje). Pisno primerjajo dramsko ali filmsko besedilo in uprizoritev.

Izobraæevalni cilji pisanja in pisnega sporoËanja v devetletki UËni naËrt za slovenπËino v devetletki pri pouku knjiæevnosti definira izobraæevalne cilje kot usvajanje temeljnih pojmov knjiæevnosti (literarnoteoretiËni pojmi), ki naj bi jih uËenci sprejeli in razumeli (prvo triletje), uporabljali (drugo triletje) in znali opisati (tretje triletje). UËenci pri pisanju torej uporabljajo izraze, znanje dejstev in interpretativne tehnike. Pisanje je sposobnost tvorjenja smiselnih sporoËil, ki so oblikovana v skladu z jezikovnimi pravili, zato se tudi bistveno razlikuje od govora. Med piscem (tvorcem) besedila ali v naπem primeru uËencem in bralcem ni neposrednega stika. UËenec kot uËenec pisec oz. uËenec pisec besedila nima povratne informacije, kako besedilo uËinkuje na bralca in kako ga razume. Tudi bralci uËenËevega besedila, npr. soπolci, uËitelji, oæja in πirπa socialna skupnost, so pri razumevanju odvisni le od besedila in okoliπËin in navadno ne morejo dobiti dodatne avtorjeve razlage. Napake, ki so pri govoru 'dovoljene', so pri pisanju nedopustne. Pisanje naj bo domiπljeno in bolj urejeno, zato je manj spontano kot govor. UËenec pisec naj ima dovolj Ëasa, da premisli, napiπe osnutek ali besedilo, ki naj ga pregleda in dokonËa. Z branjem in pisanjem (tvorjenjem) besedil uËenci bolj spoznavajo lastnosti pisnega besedila - zgradbo povedi, odstavke in besedilo - ter postopoma zaËnejo razvijati veπËine za zgradbo smiselno povezanega pisnega sestavka oz. besedila (vezljivost - kohezija in sovisnost - koherenca) in moænosti ustvarjalnega odziva na vzorËno besedilo. OsredotoËimo se na pisni proces in πele nato na besedilo - produkt pisanja (ne veË samo na slednje); oba dela pisnega modela sta pomembna. Besedni zaklad se razvija, utrjuje in bogati z branjem. Poleg tega uËenci razvijajo razliËne interpretacijske strategije, kot so sklepanje o pomenu besede iz sobesedila, o analogijah in sklepanje o pomenu delov, celote in medbesedilne povezanosti. Poleg pridobivanja novega besediπËa uËenci s pisanjem (dejavna raba) usvajajo novo besediπËe. Nenehne spremembe v πolstvu in svetu nas spodbujajo, da se nenehno izpopolnjujemo in nadgrajujemo svoje znanje ter se prilagajamo novim izzivom v πoli in æivljenju nasploh. Znanje, ki ga uËenci pridobivajo v πoli, in ustvarjalna nadgradnja znanja sta nujno potrebna za razvijanje in ohranjanje informacij.

www.svetizbesed.com


• • • • • •

anketa Ëasopisna novica Ëestitka dnevnik (doæivljajski/domiπljijski) dopolnjevanje besedila dramski prizor

14

Upovedovalne vaje so poimenovalne vaje, ponazorjene v rabi ali povedi. Pod pojmom ustvarjalna besedila mislim na uporabo neumetnostnih besedilnih vrst v domiπljijske namene, npr. Anketa z DrejËkom in tremi Marsovci (V. PeËjak), Ëestitka Kosovirjem (S. MakaroviË), intervju s Povodnim moæem (F. Preπeren), nasvet Urπki (ker ima teæave s koæo v povodnem svetu). 15 Besedilne vrste, uvrπËene v vse tri kategorije, so odprte. ©tevilne temeljijo v uËnem naËrtu, πolski praksi ali so novejπega datuma. Verjetno bi se dalo nekatere besedilne vrste izkljuËiti ali dodati, kar je predmet nadaljnjega raziskovanja.

13

citiranje (misli/definicij/pregovorov) definicija dodajanje novih besed v poved dopolnjevanje manjkajoËih besed v povedi (pridevnikov/samostalnikov/ glagolov ipd.)

• • • •

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

www.svetizbesed.com

besedna premetanka besedna zveza Ëasovni trak dogajalna premica dopolnjevanje povedi ali besedila z danimi besedami ali brez njih

• • • • •

Ustvarjalna14 besedila15 na besedilotvorni ravni

2:14 PM

Poustvarjalna besedila na upovedovalni ravni13

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

Manj ustvarjalna besedila na poimenovalni ravni

Predlog uËnega naËrta za slovenπËino v devetletki predvideva tvorjenje raznovrstnih besedilnih vrst, predvsem proznih. V prvem triletju gre za temeljno loËitev dveh vrst pisanja: stvarnega, ki govori o resniËnem svetu, in ustvarjalnega pisanja o lastnih domiπljijskih svetovih. KljuËni pojem upovedovanja domiπljijskih svetov je v identificiranju uËencev z osrednjo knjiæevno osebo. V prvem triletju uËni naËrt predvideva tudi kombinacijo risbe in zapisa (strip). Poustvarjalna besedila niso izrecno omenjena, ampak jih najdemo pod pojmi, kot je (skrËena) obnova. Drugo triletje s kljuËnim pojmom identificiranja uËenca pisca z eno od knjiæevnih oseb poudarja domiπljijsko pisanje (uËenci ustvarjajo svoje domiπljijske svetove, domiπljijskoËutne predstave knjiæevnih oseb ipd.). V tem triletju se poleg pisanja literarnih (ustvarjalnih) besedil uËenci urijo v pisanju polliterarnih (poustvarjalnih) besedil. Najpogosteje uËenci piπejo vzporedno besedilo ob zgledu z metodami dopolnjevanja, preoblikovanja, priredbe in zamenjave. V tretjem triletju uËni naËrt deli pisanje uËencev na poustvarjalna in ustvarjalna besedila. UËenci pisci se πe vedno lahko enaËijo s knjiæevno osebo in z njenega zornega kota upovedujejo zgodbo. VeËji deleæ ima poustvarjalno pisanje, ki uËenca postopoma pripravlja na srednjo πolo (interpretativni esej) in uvaja prehod od mladinske k nemladinski knjiæevnosti. Poleg navedenih besedilnih vrst bi predlagala tudi uvajanje drugih, kar je predstavljeno v tipologiji vaj:

Vrste pisnih besedil v devetletki

001-070-novo brez pagin.qxd Page 49

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki


dopolnjevanje povedi grafit improvizacija na osnovi povedi nadaljevanje povedi napovedovanje vsebine po naslovu/ odlomku/risbah/ilustracijah/ zunajbesedilnih prvinah • naπtevanje idej • obnova (strnjena) • opis oseb/Ëasa/kraja iz besedila • pisanje besedil z vzorËnimi besedili • pisanje dela povedi (zaËetka/jedra/konca/doloËen prizor) • povezovanje prvega in drugega dela povedi • pregovor • pretvarjanje pesemskega ali proznega ali dramskega besedila v prozno ali dramsko ali pesemsko besedilo • prevod besedila v drug medij (slikopis/strip/risba/ilustracija) • pretvarjanje povedi v verz (in nasprotno) • upovedovanje na osnovi danih/kljuËnih besed

• • • • •

• • • • • •

dramatizacija besedila (igra vlog) druæabna igrica izpis besed/besednih zvez kriæanka lestvica naj loËevanje in smiselno urejanje (abecedno) pomeπanih besedil istega ali razliËnih avtorjev • miselni vzorec • naslov knjiæevnega besedila • naπtevanje Ëim veËjega πtevila idej za naslov besedila/knjiæevne osebe/Ëas/kraj • nov naslov knjiæevnega besedila • oznaka knjiæevnih oseb • podËrtavanje poosebitev • poimenovanje (izmiπljenih) bitij/predmetov/prostorov/pojmov • poimenovanje naslova • poimenovanje neznanih besed na osnovi razlage • postavljanje vpraπanj k reπeni kriæanki • postavljanje vpraπanj odgovorom • povezovanje prvega in drugega dela besed/besednih zvez/stalnih besednih zvez/povedi/odstavkov

Poustvarjalna besedila na upovedovalni ravni

Manj ustvarjalna besedila na poimenovalni ravni • dvogovor (domiπljijski) • intervju (domiπljijski) • izmiπljanje kraja/Ëasa dogodka/ubeseditev • izmiπljanje novih besedil iz prvin æe znanih besedil • izmiπljanje novih oseb/kraja/Ëasa besedila • izmiπljanje novih ustvarjalnih pisnih nalog • izvirna besedila na doloËene naslove • izvirno besedilo • komentar (resniËen/domiπljijski) • mnenje o knjigi • nasvet • obnova (kratka) • obnova besedila/filma/predstave • ocena besedila/filma/predstave • odgovarjanje z utemeljitvijo • odgovori na vpraπanja • opis prostora/poti/zgradbe/kraja ali dræave • opis/oris domiπljijskih oseb/kraja/Ëasa • opis dogajanja v naravi/æivali/rastline • opis oseb/bitij/dogajanja

Ustvarjalna besedila na besedilotvorni ravni

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

001-070-novo brez pagin.qxd 10/10/05 2:14 PM Page 50

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

www.svetizbesed.com

Milena M. BlaæiÊ


Poustvarjalna besedila na upovedovalni ravni • sprememba (vrste povedi/ pripovedovalca/Ëasa/kraja ipd.) • uganka • ustvarjalno dokonËanje povedi (pridevniki v preseænike/sopomenke v protipomenke/nadpomenke v podpomenke ipd.) • seznam (vpraπanj) • seznam stvari

• povezovanje slik s poimenovanji • povzetek besedila (kratek povzetek) • pravilno zapisovanje nepravilno zapisanih stalnih besednih zvez/besednih zvez/povedi • preglednica • preoblikovanje besedila z zamenjevanjem besed s protipomenkami/nadpomenkami/ podpomenkami/veËpomenkami/ sopomenkami/preseæniki/glagoli/novimi besedami ipd. • razlaga neznanih besed na osnovi poimenovanja • razπirjanje iztoËnic v poved • rebus • reπevanje kriæanke • rodovnik (druæin/bogov/æivali/izmiπljenih bitij) • seznam • seznam (dobro jutro v vseh jezikih) • slovar (nareËnih/pogovornih/tujih/starinskih besed) • smiselna delitev pomeπanega besedila na enote (besede/povedi/odstavki) • smiselno loËevanje pomeπanega besedila

opraviËilo oznaka knjiæevnih oseb pesem pisanje besedil (asociativno oddaljenih od vzorËnega besedila) • pisanje besedila po analogiji • pisanje na osnovi podatkov • pismo stvarnim/izmiπljenim naslovnikom • posodobitev besedila • posvetilo • pozdravni govor • predavanje • prerokba • prevod (iz pogovornega v knjiæni jezik) • prevod (v tuj jezik/in nasprotno) • pripoved o dogodku/o poteku • pripoved o doæivetjih/naËrtih • razglednica (domiπljijska) • razlaga naslovov/misli/obËutkov • razlaga nastanka stanja/pojava • razlaga pojma/stalnih besednih zvez/besednih zvez • razlaga pregovorov • recept (domiπljijski)

• • • •

Ustvarjalna besedila na besedilotvorni ravni

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

2:14 PM

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Manj ustvarjalna besedila na poimenovalni ravni

001-070-novo brez pagin.qxd Page 51

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki


na enote (verzi/kitice/odstavki) • smiselno postavljanje loËil in velikih zaËetnic v besedilu • urejanje pomeπanih besed/povedi/ odstavkov v smiselno zaporedje

Manj ustvarjalna besedila na poimenovalni ravni

Poustvarjalna besedila na upovedovalni ravni • scenarij filma/igra vlog/dramska predstava • sestavljanje novih neumetnostnih besedil (anketa/oglas/intervju/ recept idr.) • slavospev • sprememba besedila • sprememba pripovedne perspektive (humoristiËna) • sprememba pripovedovalca • sprememba konca zgodbe • sreËanje s knjiæevnimi junaki • strip • turistiËni prospekt • tvorba kratkega besedila po vzorcu (pisanje voπËilnic/stripa) • tvorjenje novih besedil (pesemskih/proznih/dramskih) • uspavanka • ustvarjanje besedila na osnovi danih besed/kljuËnih besed/otvoritvenih ali povedi • utemeljitev (priznanja) • utemeljitev mnenja • vabilo (tiskovna konferenca)

Ustvarjalna besedila na besedilotvorni ravni

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

001-070-novo brez pagin.qxd 10/10/05 2:14 PM Page 52

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

www.svetizbesed.com

Milena M. BlaæiÊ


Poustvarjalna besedila na upovedovalni ravni vizija prihodnosti vrednotenje z utemeljitvijo vtisi o besedilu zahvala zapis dela besedila zdruæevanje razliËnih besedil (razliËnih oseb; zmeπnjava pravljic) • zgodba (doæivljajska/domiπljijska) • æivljenjepis (lasten/doloËene osebe/bitij)

• • • • • •

Ustvarjalna besedila na besedilotvorni ravni

10/10/05 2:14 PM

Milena M. BlaæiÊ

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Manj ustvarjalna besedila na poimenovalni ravni

001-070-novo brez pagin.qxd Page 53

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki


www.svetizbesed.com

basen Ërtica detektivska zgodba domiπljijska zgodba grozljivi spis kriminalka podajanka pravljica (ljudska/klasiËna/sodobna; metapravljica - zmeπnjava pravljic) • pustolovska zgodba

• • • • • • • •

basen haiku izπtevanka kolaæ pesem likovna pesem ≈nonsens« pesem ≈nonsens« verzi pesem - lepljenka pesem - podajanka prosti verzi rimanice pesem - slikopis

2:14 PM

• doæivljajski spis • nadaljevanje zgodbe • obnova (razπirjena/skrËena/ z zamenjavo oseb) • preoblikovanje dramatike v prozo • preoblikovanje poezije v prozo • prozna interpretacija pesmi • razmiπljanje • spominski spis • zgodba iz desetih besed

• • • • • • • • • • • •

Ustvarjalna besedila

10/10/05

proza

• • • • • • •

poezija

dodajanje rim dodajanje verzov nadaljevanje pesmi preoblikovanje dramatike v poezijo preoblikovanje proze v poezijo ustvarjalni narek ustvarjalni prepis

Poustvarjalna besedila

Knjiæevne zvrsti

Vrste (po)ustvarjalnih besedil na osnovi tipologije vaj

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

001-070-novo brez pagin.qxd Page 54

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki Milena M. BlaæiÊ


ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

www.svetizbesed.com

Polknjiæevne vrste bi lahko poimenovali tudi neumetnostna ali celo praktiËna besedila. Zavedam se, da tipologija vaj in vrste besedil nista dokonËa, ampak sta odprta za nadaljnje raziskave in klasifikacijo.

17

basen dramski fragment dramski prizor dvogovori krajπe dramsko besedilo podajanka

Milena M. BlaæiÊ

anekdota dnevnik horoskop kritika mali oglas navodilo ocena opis oris opraviËilo pismo poroËilo

• • • • • •

2:14 PM

• • • • • • • • • • • •

• dvogovori • dramatizacija proznega besedila • dramatizacija pesemskega besedila

dramatika

• realistiËna pripoved • æivalska zgodba

Ustvarjalna besedila

10/10/05

— samogovor polliterarne vrste17 (neumetnostna besedila)

Poustvarjalna besedila

Knjiæevne zvrsti

001-070-novo brez pagin.qxd Page 55

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki


ilustracija besedila likovna pesem opis slik/pripovedovanje ob sliki/nizu slik reklama slikopis strip

potopis pripoved proπnja razlaga recept reklama utemeljitev vabilo vremenska napoved æivljenjepis • lutkovna igra • muzikal • TV-igra/oddaja/intervju/reklame …

Ustvarjalna besedila

2:14 PM

• • • • • •

• • • • • • • • • •

Poustvarjalna besedila

10/10/05

medpredmetno povezovanje

Knjiæevne zvrsti

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

001-070-novo brez pagin.qxd Page 56

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

www.svetizbesed.com

Milena M. BlaæiÊ


001-070-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:14 PM

Page 57

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Predlog modela pisanja je sestavljen na osnovi kognitivnih modelov Flowerjeve in Hayesa ter Bereiterja in Scardamalie. Upoπteva slovensko πolsko tradicijo in Æagarjeve ©olske besedilne vrste ter sporazumevalni model v Predlogu uËnega naËrta za slovenπËino, prav tako tudi sporazumevalni model jezikovne vzgoje Beπtrove in Kriæajeve. Pisanje pojmujem kot nauËen proces pretvarjanja misli v besedilo s sredstvi pisnega jezika. Pisanje ni prenos misli, ampak je sredstvo za izraæanje misli, zato naj ga v πoli pouËujejo in predstavljajo kot pogosto, vsakdanjo in uporabno dejavnost sporoËanja. Pisanje namreË uËencu piscu omogoËa, da pisno izrazi misli. Ob pouËevanju pisanja uËenec pisec postaja dejaven udeleæenec v sporoËanju. PouËevanje pisanja kot pisnega procesa pri uËencih piscih razvija zavest o lastnem pisnem procesu in fazah tvorjenja. S tem dobi uËenec πirπi vpogled v pisanje, kar mu omogoËa distanco pri branju lastnega besedila s staliπËa bralca, ne pa s staliπËa pisca, s Ëimer ima veË moænosti pri razvoju lastnega pisnega procesa in besedila.19

Temeljni cilj sodobnega, tj. komunikacijskega pouka knjiæevnosti je razvijanje uËenËevih sposobnosti, da sprejema umetnostna besedila, ob knjiæevnih besedilih analizira lastna in jih je sposoben tvoriti. UËenci bodo uspeπno razvijali svoje pisne sposobnosti, Ëe bo uËitelj poskrbel za spodbudne okoliπËine, v katerih besedilo nastaja. PouËevanje pisanja v prvem triletju naj bo spontano in delno vodeno, v drugem triletju delno vodeno in samostojno, v tretjem triletju Ëim bolj samostojno in delno vodeno. UËenËeve pisne sposobnosti razvijamo tako, da uËitelj v prvi fazi - motivaciji za pisanje ali fazi naËrtovanja - uËencem napove, o Ëem bodo pisali - tema (igraËe, praznovanje, potovanje, poËitnice …) -, in kaj bodo pisali - besedilna vrsta (pravljica, pesem, dvogovor …). Tako v njih obudi predznanje in izkuπnje ter vzbudi doloËena priËakovanja. Temu sledi voden pogovor o izkuπnjah in doæivljajih uËencev na podobno temo in o poznavanju besedilnih vzorcev, ki so znaËilni za doloËene besedilne vrste. Pogovor o poznavanju tvorjenja besedil naj uËitelj ponazori in dopolni z gradivom, slikami, miselnimi vzorci. Ob tem pogovoru in priklicu izkuπenjskega znanja na doloËeno tematiko, besedilno vrsto in naslovnika uËenci spominsko prikliËejo tematiko in pisne vzorce, kar napiπejo v obliki miselnega vzorca. Pogovor o tematiki in priklic pisnih vzorcev je izhodiπËe za oblikovanje miselnih vzorcev in iskanje kljuËnih besed za tematski miselni vzorec ter za iskanje sopomenskih izrazov. Pogovor o pisnih izkuπnjah hkrati prikliËe vzorce besedilnih vrst (pisne vzorce). Zato naj bo pouËevanje pisanja v prvem triletju postopno in izkuπenjsko (posluπanje, branje, govorjenje in 'pisanje'), v drugem triletju postopno, izkuπenjsko in spoznavno (sistematiËno razËlenjevanje zapisanih besedil), v tretjem triletju spoznavno in izkuπenjsko (sistematiËno tvorjenje pisnih besedil). Uvodna motivacija za pisanje je

18

Predlog uËnega naËrta za slovenπËino. http://www.mss.edus// MogoËe bi bilo treba raziskovalno ugotoviti, katere so tiste potujitvene metode, ki bi uËencu piscu omogoËile sociocentriËno in ne egocentriËnega branja lastnega besedila, in sicer s staliπËa bralca, ne pisca. 19

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Predlog modela pisnega procesa za devetletko18


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 58

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

izkuπenjski pogovor o tematiki in besedilni vrsti ter priklic iz dolgoroËnega spomina. Sledi lahko branje ali pisanje istovrstnih besedil. UËenci naj bi ob zgledih, vzorcih in drugih spodbudah ponotranjili, kar se v besedilih iste vrste ponavlja - doloËene prevladujoËe znaËilnosti besedilne vrste (pravljice, pesmi, dvogovora …). PouËevanje pisanja je povezano s pouËevanjem branja, ena dejavnost spodbuja drugo in pisne dejavnosti so integralni del bralnih dejavnosti. Zato je lahko poustvarjalno pisanje, ki je tvorjenje besedil po zgledu, komunikacija med bralcem in knjiæevnim besedilom na oseben naËin, je pisni ≈dvogovor« z besedilom in hkrati nova bralna in pisna izkuπnja. V procesu poustvarjanja bralec kot sprejemnik in besedilo kot sporoËevalec drug na drugega medsebojno uËinkujeta; bralec v vlogi pisca pisno izraæa dialoπki pogled, njegovo pisanje pa je zapis branja in pomeni sreËanje ali dialog dveh tvorcev pomenov. Poustvarjalno pisanje je proces poustvarjanja ob knjiæevnih besedilih z besedilotvornimi metodami. Za pisanje uËenec pisec potrebuje razliËno znanje: stvarno znanje, besedilotvorno znanje, jezikovno znanje in poznavanje pisnega procesa. Znanje, ki ga uËenci potrebujejo za pisanje besedil - priprava naËrta, doloËanje teme besedila in besedilne vrste, kljuËne besede, vezane za temo, pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano -, lahko pridobijo tudi ob postopnem in sistematiËnem razvijanju govornega sporoËanja, ob sprejemanju besedil s posluπanjem ali ustnem tvorjenju besedil. V kontekstu kognitivno pojmovanega pisnega procesa definiramo pisanje kot pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano besedilo. ©olske besedilne vrste so vrste besedil, ki so nastala v πoli in jih tvorijo uËenci. Ustvarjalna besedila delimo na dve vrsti: poustvarjalna, ki so vezana na vsebino in/ali besedilno vrsto ne/umetnostnih besedil, in na ustvarjalna besedila, ki imajo prvine umetnostnega jezika in besedil. Ostro mejo med ustvarjalnimi in poustvarjalnimi besedili je teæko zaËrtati, ker skoraj vsa ustvarjalna besedila vsebujejo prvine æe napisanih besedil. Hkrati moram poudariti, da ustvarjalna besedila uËencev niso umetnostna besedila, ker cilj knjiæevnega pouka ni ustvarjanje pisateljev in pesnikov, ampak to, da uËenci tvorijo πolske besedilne vrste, za katere veljajo merila πolskega, ne pa literarnega vrednotenja. Poustvarjalna besedila so uËenËeva vzporedna besedila, ki nastanejo z metodo poustvarjanja ob zgledu, in so zvrst ustvarjalnih besedil, saj so vezana na vsebino in besedilno vrsto knjiæevnih besedil, od katerih se lahko asociativno oddaljijo. Ustvarjalna besedila so izvirna besedila, ki imajo prvine umetnostnega jezika in umetnostnih besedil, vendar niso vezana na zgled. Ob poustvarjanju na osnovi knjiæevnega besedila nastaja vzporedno besedilo uËenca, ki je nastalo s poustvarjalnim tvorjenjem ali ≈dialoπkim« branjem ob zgledu z besedilotvornimi metodami. ZnaËilnosti ustvarjalnih besedil so, da podatki niso preverljivi, da govorijo o izmiπljenem svetu in nimajo praktiËnega namena. Funkcionalni cilj je razvijati ustvarjalnost uËencev, pri Ëemer je vloga vsebinske izvirnosti besedila zelo pomembna. Pisne sposobnosti uËencev razvijamo tako, da πirimo obseg njihovega védenja. To doseæemo, Ëe ustno in pisno tvorijo besedila z razliËnimi temami in v razliËnih besedilwww.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

2:14 PM

Page 59

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti temelji na sporazumevanju, tj. sprejemanju (branju) in tvorjenju (pisanju) besedil. Branje in poustvarjalno pisanje sta komplementarni dejavnosti - tako kot pisni proces in pisni produkt (besedilo). Pisanje definiram kot pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano besedilo. Pisanje je zavestno dejanje uËenca pisca, ki pisno tvori besedilo s sredstvi pisnega jezika. Pisne sposobnosti so tiste sposobnosti za pisanje besedil, ki so sestavljene iz poznavanja pisnega procesa. Pisne strategije so vrsta pisnih sposobnosti, ki uËencu piscu pomagajo pri fazah tvorjenja besedila. S poznavanjem in uporabo pisnih strategij uËenec pisec postopno in sistematiËno razvija pisne sposobnosti. Pisni model je vzorec zgradbe pisnega procesa, ki je sestavljen iz pisnih dejavnikov, dolgoroËnega spomina pisca in faz tvorjenja. Tvorjenje besedil je sestavljeno iz dveh medosebnih dejanj, ki ju opravljata razliËni osebi: prva oseba (uËenec pisec) in druga oseba (uËitelj, soπolci ali vrstniki). Pisni model je vzorec zgradbe pisnega procesa, ki je sestavljen iz pisnih dejavnikov, dolgoroËnega spomina pisca in faz tvorjenja:

Predlog kognitivnega modela pisnega procesa Pisni dejavniki

Dejavnosti faze naËrtovanja (znanje, razumevanje, uporaba)

Dejavnosti faze pretvarjanja (sinteza)

Dejavnosti faze pregledovanje (analiza, vrednotenje)

• Upoπtevanje pisnih dejavnikov • pisna naloga • tema • naslovnik • navodila • nastajajoËe besedilo

• upoπtevanje pisnih dejavnikov • upoπtevanje pisne naloge • upoπtevanje teme • upoπtevanje naslovnika

• produciranje idej • organizacija informacij • postavljanje ciljev • pretvarjanje zamisli v pisni ali besedni jezik • priklic informacij

• pregledovanje osnutka • branje osnutka • vrednotenje osnutka • urejanje osnutka • primerjava med zamiπljenim

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

nih vrstah. Najprej postopno in sistematiËno razËlenjujejo posluπana ali brana besedila, nato pa tvorijo svoje besedilo na podlagi zgleda in razliËnih metod besediloslovja. Pisne strategije so vrsta pisnih sposobnosti, ki uËencu piscu pomagajo pri naËrtovanju, pretvarjanju in pregledovanju besedila. S poznavanjem in z uporabo uËenec postopno in sistematiËno razvija svoje pisne sposobnosti. UËenec pisec je ustvarjalen, kadar je sposoben napisati smiselno, povezano in zakljuËeno izvirno besedilo. Pisanje v kognitivnem modelu je pojmovano kot dvosmerno sporazumevanje, v katerem uËenec pisec sporoËa, uËitelj, soπolci, vrstniki ali drugi pa sprejemajo in se odzivajo na uËenËevo besedilo z opisno oceno, s pogovorom, predstavitvijo ali objavo.


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 60

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

• DolgoroËni spomin pisca • poznavanje teme • poznavanje naslovnika • poznavanje pisnih vzorcev

• upoπtevanje iz spomina navodil • priklic pisnih • upoπtevanje vzorcev nastajajoËega iz spomina besedila • upovedovanje • dolgoroËni zamiπljenega spomin pisca besedila • poznavanje teme • usklajevanje • poznavanje informacij naslovnika iz spomina • poznavanje s temo, pisnih vzorcev z naslovnikom • produciranje idej in besedilno • organiziranje vrsto • postavitev ciljev

Milena M. BlaæiÊ

in napisanim besedilom • ugotavljanje skladnosti • usklajevanje zamiπljenega in napisanega besedila

Kognitivni model πolskega pisanja Definicije I. Pisni dejavniki

Pisni dejavniki so tisti dejavniki, ki jih uËenec pisec upoπteva v pisnem modelu.

• OkoliπËine pisanja • uËenec pisec (uËenec, ki tvori besedilo) • naslovnik (uËitelj, soπolci, vrstniki ali drugi sprejemniki) • kraj (πola, πolsko pisanje ali domaËe πolsko pisanje) • Ëas (blokura ali projektno pisanje) • Cilj pisanja • neposreden naËin izraæanja (uporaba nanizovalne strategije) • posreden naËin izraæanja (uporaba pretvorbne strategije) • Tema (pisanja) • NaËin izraæanja • ustno tvorjenje ›govorjeno besedilo (govorjeno besedilo, igra vlog,

• OkoliπËine pisanja so dejstva, ki vplivajo na potek pisanja.

• Cilj pisanja je sistematiËno razvijanje pisanja z usmerjenimi dejavnostmi.

• Tema pisanja postane vsebina besedila. • NaËin izraæanja je naËin upovedovanja misli.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

2:14 PM

Page 61

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

• Prenosnik je naËin prenosa ali pretvarjanja misli v sluπno ali vidno podobo. • Besedilo je izdelek pisnega procesa.

II. Faze tvorjenja

Faze tvorjenja so osrednji del kognitivnega pisnega modela.

• Dejavnosti v fazi naËrtovanja20 • upoπtevanje pisnih dejavnikov • upoπtevanje pisne naloge • upoπtevanje teme • upoπtevanje naslovnika • upoπtevanje navodil • upoπtevanje nastajajoËega besedila • dolgoroËni spomin pisca • poznavanje teme • poznavanje naslovnika • poznavanje pisnih vzorcev • produciranje idej • organiziranje • postavitev ciljev • Dejavnosti v fazi pretvarjanja • pretvarjanje zamisli v pisni jezik • priklic informacij iz spomina • priklic pisnih vzorcev iz spomina • upovedovanje zamiπljenega besedila

• NaËrtovanje je prva faza tvorjenja besedil, v kateri uËenec pisec naËrtuje pisanje, tako da izdela naËrt (miselni vzorec, vsebino in besedilno vrsto).

• DolgoroËni spomin so tiste informacije, ki jih uËenec pisec prikliËe ob doloËeni temi, naslovniku in besedilni vrsti. • Podfaze faze naËrtovanja so produciranje idej, organiziranje in postavitev ciljev. • Faza pretvarjanja je osrednji del faz tvorjenja, v kateri uËenec pisec pretvarja zamisli v pisno besedilo pisno izraæanje misli.

20

Z razvojem maturitetnega eseja se v srednjeπolski praksi faza naËrtovanja imenuje konceptna faza, listi, na katere piπejo dijaki v prvi fazi tvorjenja besedila, pa konceptni listi.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

dramatizacija) • slikovno-pisno tvorjenje › slikovno-pisno besedilo besedne in nebesedne prvine (piktogrami, slikopis, strip, ilustracije) • pisno tvorjenje ›pisno besedilo • pisni jezik ›besedne prvine • Prenosnik • sluπni • vidni • Besedilo • izdelek pisnega procesa, ki nastaja pri govornem, slikopisnem in pisnem tvorjenju


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 62

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

• Usklajevanje informacij iz spomina s temo, naslovnikom in besedilno vrsto • Dejavnosti v fazi pregledovanja • pregledovanje osnutka • branje osnutka • vrednotenje osnutka • urejanje osnutka • primerjava med zamiπljenim in napisanim besedilom • ugotavljanje skladnosti • usklajevanje zamiπljenega in napisanega besedila

• Pregledovanje je tretji del faz tvorjenja, v kateri uËenec pisec pregleda, bere, vrednoti in ureja osnutek - zapisano besedilo.

III. Uporaba pisnih strategij v fazah tvorjenja

• Pisne strategije so vrsta pisnih sposobnosti, ki uËencu piscu pomagajo pri fazah tvorjenja besedil. S poznavanjem in uporabo pisnih strategij uËenec pisec postopno razvija pisne sposobnosti. • Pisanje je nauËen proces pretvarjanja misli v zapisano besedilo, ki zahteva podporo in razvoj miselnih sposobnosti. • Kognitivna teorija pisanja pojmuje pisanje kot ciljno voden in odprt (rekurziven) proces, sestavljen iz podprocesov. • Pisne sposobnosti razvijamo tako, da bogatimo stvarno, knjiæevno ali pisno znanje uËencev (uËenci posluπajo, berejo, ustno in pisno tvorijo besedila z razliËnimi temami in v razliËnih besedilnih vrstah (neumetnostna - stvarna - in umetnostna - domiπljijska besedila), in sicer tako, da postopno in sistematiËno razËlenjujejo knjiæevna besedila, ki se konËajo s tvorjenjem ob zgledu.

• NaËrti21 • naËrt dela • naËrt upovedovanja ali izraæanja • naËrt faz tvorjenja • Pisne strategije v fazi naËrtovanja • asociogram • kljuËne besede • moæganska nevihta • nizanje idej • oblikovanje naslovov ali konkretizacija naslovov • pomensko drevo • razvijanje teme • razvijanje zgodbe • tematsko jedro • Pretvarjanje • odmisliti ovire

21

Milena M. BlaæiÊ

NaËrtovanje je zapisano miselno kazalo vsebine.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 63

Milena M. BlaæiÊ

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

IV. NaËela uspeπnega pisanja

• NaËela uspeπnega pisanja so tista doloËila, ki usmerjajo pisanje in delujejo tako, da ponotranjimo pisni proces, ki se ga zavestno uËimo.

1. Poznavanje teme • pisanje, tvorjenje, upovedovanje izvirnih zamisli 2. Upoπtevanje okoliπËin pisanja • izbor teme • primernost obsega teme • vsebinska smiselnost • povezanost besedila • zakljuËenost besedila 3. Upoπtevanje prvin in pravil besednega jezika • jezikovna pravilnost • vsebinsko smiselne besedotvorne inovacije • upoπtevanje oz. posnemanje znaËilne zgradbe izbrane vrste besedila (besedilne vrste) • vsebinsko utemeljena odstopanja od besedilne vrste 4. Upoπtevanje prednosti in pomanjkljivosti (znaËilnosti) prenosnika • pisanje (znaËilnosti pisnega jezika) • dvogovorno pisanje • opisno ocenjevanje besedil

• Poznavanje teme

• Prvine in pravila besednega jezika

• Besedilne vrste so vrste besedil, v katerih prevladujejo znaËilnosti, ki jih ima uËenec shranjene v dolgoroËnem spominu kot pisne vzorce. • ZnaËilnosti pisnega prenosnika so prevladujoËe znaËilnosti prenosnika, ki jih uËenec pisec upoπteva (govorna ali slikopisna in zapisana besedila).

• Dvosmerno pisanje je sodobno pojmovanje pisanja, ko uËenec pisec

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• razdelitev veËjih problemov na manjπe • postaviti prednostne naloge • ponotranjenje pisnega procesa • naËrtovanje Pregledovanje • branje (vrednotenje) • urejanje • primerjanje • ugotavljanje • usklajevanje zamiπljenega z zapisanim besedilom


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 64

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

tvori besedilo, bralci (naslovnik, uËitelj, soπolci, vrstniki ali drugi sprejemniki) pa sprejemajo in se odzivajo na besedilo z opisno oceno, s predstavitvijo, pogovorom ali objavo ipd. • PouËevanje pisanja kot proces (ne pa kot izdelek) razvija pri uËencu piscu zavest o lastnem pisnem procesu, in sicer tako, da mu daje veËji vpogled v lastno dejavnost (metakognicija) in mu omogoËa sociocentriËno pisanje (branje lastnega besedila kot bralec) ter uporabo pretvorbne strategije in ne veË egocentriËno pisanje (branje lastnega besedila kot uËenec pisec) in uporabo nanizovalne strategije.

Merila delitve in definiranje πolskih besedil Merila delitve22

Vrste πolskih besedil ali πolske besedilne vrste

1. Merilo ustvarjalnosti • vsebovanost izvirnosti

Neustvarjalna besedila: • besedila, v katerih ni prave ustvarjalnosti, njihov cilj je jezikovna pravilnost (prepis, narek, samonarek) Poustvarjalna ali vzporedna besedila: • besedila, nastala na osnovi motivacije in zgleda (ne)umetnostnega besedila ter tvorjena na osnovi besedilotvornih metod Ustvarjalna besedila: • besedila uËencev, ki nastanejo spontano in vsebujejo prvine izvirnosti

2. Merilo resniËnosti Poustvarjalna besedila: • vsebovanost resniËnih podatkov • podatki, povezani z zgledom - danim (ne)umetnostnim besedilom • govorijo o resniËnem ali izmiπljenem svetu • delno praktiËen namen (funkcionalen cilj poustvarjanje ob zgledih) 22

Beπter idr. (1998). Poskusni uËbenik za 1. letnik gimnazije. Ljubljana: Zaloæba Rokus.

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 65

Milena M. BlaæiÊ

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

3. Merilo prenosnika • namenjenost doloËenemu naslovniku (glede prenosnika)

Govorjena besedila • sluπni prenosnik (ustna oblika) • 'ustno' pisanje ali govorjena besedila • dramatizacije • spontanost, odzivnost, ponavljanje, dopolnjevanje, nejasnost, nejedrnatost (prvo triletje), prilagodljivost, improvizacija Slikovno-pisna besedila • vidni prenosnik • slikopisno pisanje ali slikopisna besedila • piktogrami • slikopis • strip • ilustracije (nebesedna besedila) • slikanica (risano besedilo) • medpredmetna povezanost, dialoπkost, dopolnjevanje, domiπljijskoËutna predstava Zapisana besedila • zapisana besedila ali pisna besedila • vidni prenosnik (pisna oblika) • priprava, popravljanje osnutka besedila, uporaba pravopisnih pravil, uporaba nebesednih prvin pisnega jezika (podËrtavanje, razliËni tipi in velikost pisav, razvrstitev delov besedila na papir ipd.)

4. Merilo namena ali odzivnosti • kaj æeli uËenec pisec doseËi z besedilom pri naslovniku

Enogovorna (enosmerno pisanje) besedila • zasebno pisanje (osebno pisanje, ki ni namenjeno drugim) • tradicionalno pojmovanje pisanja kot enosmerne dejavnosti, ki je namenjena le uËiteljevemu ocenjevanju

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• izvirnost besedila je zelo pomembna (funkcionalen cilj - vsebinska, slogovna ali oblikovna izvirnost) Ustvarjalna besedila • nepreverljivi podatki • govorijo o izmiπljenem svetu • delno praktiËen namen (razvijanje ustvarjalnih sposobnosti) • pomembna je lepotna/estetska vloga besedila


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 66

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

Dvogovorna (dvosmerno pisanje) besedila • uËenec pisec predvideva ali priËakuje (ne)posreden odziv naslovnika (soπolci, vrstniki, uËitelj ali druæba) • opisno ocenjevanje • ustno vrednotenje vrstnikov, soπolcev ali drugih • pogovor, predstavitev ali objava besedila 5. Merilo razodevanja

Subjektivna besedila • izraæanje Ëustev in mnenja (opisuje, pripoveduje, razlaga, utemeljuje in poziva) • uËenec pisec izraæa svoje misli, Ëustva, mnenja, osebno razmerje do vsebine in naslovnika Objektivna besedila • uËenec pisec objektivno izraæa razmerje do vsebine in naslovnika.

6. Merilo naslovnika

Zasebna besedila • glede na naslovnika (naslovnik besedila je posameznik ali javnost) • namenjena le osebni uporabi (pesmi, pisma, dnevniki, izpovedna besedila …); naslovnik je uËenec pisec sam ©olska besedila • namenjena vrstnikom, soπolcem, uËiteljem, πoli, πolski objavi, predstavitvi, pogovoru

7. Merilo druæbenega razmerja

Zasebna besedila • besedilo, tvorjeno v (ne)enakovrednem druæbenem razmerju med sporoËevalcem in naslovnikom • tvorjena le za osebno rabo in vpogled (pesmi, pisma, dnevniki, izpovedna besedila ...), naslovnik je uËenec pisec sam ©olska besedila • delno formalna, tvorjena v πolskem razmerju med piscem ali sporoËevalcem in naslovnikom

8. Merilo okoliπËin nastanka

Ustvarjalna besedila nastajajo v πoli, zato so πolska besedila • (namenjenost posamezniku ali javnosti)

www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Milena M. BlaæiÊ

Page 67

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

9. Merilo namena

SporoËilni namen pisca je tvoriti Ëim bolj ustvarjalno besedilo na osnovi • glede na sporoËilni namen pisca besedila • zgleda knjiæevnega besedila in ob neumetnostnih besedilnih vrstah

10. Merilo obravnave ali razvoja teme • uËenec pisec obravnava ali razvija izbrano temo na razliËne naËine

Merilo razvoja teme je • vsebinska, slogovna in zgradbena izvirnost na razliËne naËine (obvestila, opis, pripoved, razlaga, utemeljitev)

Prikazani predlog pisnega modela je nastal na osnovi kognitivnih modelov Flowerjeve in Hayesa ter Scardamalie, Bereiterja in Æagarja ter ob sprejetem uËnem naËrtu, ki temelji na sporazumevalnem modelu Beπtrove in Kriæajeve ter komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti v novi devetletki Kordiglove in Sakside. Gre za drugaËno pojmovanje pisanja kot procesa, ki ga je treba poznati in na osnovi znanja izkuπenjsko razvijati.

Motivacija pri pouku knjiæevnosti in metode ustvarjalnega miπljenja Uvajanje ustvarjalnega miπljenja pri uvodni fazi knjiæevnega pouka - motivaciji - ima cilj razvijati ustvarjalno miπljenje, ki ga spodbujamo s primernimi metodami, znanimi iz psihologije ustvarjalnosti. Pri motivaciji za ustvarjalno pisanje je smiselno, da uËenci napiπejo dva asociograma. Prvi naj bo vezan na tematiko ali vsebino nastajajoËega besedila, drugi pa na besedilno vrsto. 1. Brainstorming ali metoda moæganske nevihte a) Primer tematskega asociograma (besedno polje): naπtevanje Ëim veËjega πtevila besed na dano besedo (npr.: knjiga):

knjiga

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

in druæbenega razmerja ((ne)enakost) • namenjena posamezniku ali uËitelju in javnosti, soπolcem, vrstnikom ali drugim


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 68

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

b) Primer atematskega asociograma: naπtevanje Ëim veËjega πtevila besed brez dane ali kljuËne besede:

c) Primeri asociogramov za besedilno vrsto (miselni vzorec): naslov

kitica

verz ali vrstica

rime

pesem

osebe

dobro - zlo

zaËetek in konec

?

ponavljanje

pravljica

pravljiËna bitja

Ëas in prostor

Ëudeæni predmeti

odrsko navodilo

dramski prizor

dvogovor

govor

dramski osebi www.svetizbesed.com


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 69

Milena M. BlaæiÊ

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

kaj? (povedek)

kje?

dogajanje zgodbe

kdaj?

kako?

kdo? (osebek)

zakaj?

3. Zgradba besedila - razvijanje zgodbe z uporabljanjem knjiæevnoteoretiËnih pojmov knjiæevne osebe

dogajanje

pripovedovalec

tema besedila

knjiæevni Ëas

knjiæevni prostor

knjiæevna zvrst ali vrsta

4. Nizanje prilastkov a) Primer liste za naπtevanje lastnosti pri poustvarjalnih besedilih: bojevit, -a, -o dobrosrËen, -a, -o duhovit, -a, -o hiter, -a, -o len, -a, -o lep, -a, -o moder, -a, -o pameten, -a, -o pogumen, -a, -o prebrisan, -a, -o prestraπen, -a, -o prevzeten, -a, -o

muca Copatarica Kekec

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

2. Vpraπalnice - razvijanje zgodbe s postavljanjem vpraπanj (kdo, kaj, kje, kako, zakaj)


001-070-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:14 PM

Page 70

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

b) Primer dopolnjevanja naslovov (uËenci poljubno dopolnijo drugi del naslova): Janko, (in) Metka Kekec Kralj Matjaæ Martin Krpan muca Copatarica Obuti maËek Pegam, (in) Lambergar Pepelka Povodni moæ RdeËa kapica SneguljËica Turjaπka Rozamunda

in

5. Oblikovanje naslovov ali morfoloπka analiza Primer liste za naπtevanje lastnosti za ustvarjalna besedila (cilj: sestavljanje naslovov z namenom preseganja inercije miπljenja; uËenci poljubno dodajajo nove besede):

po

Ëokoladen dolgoËasen meden mleËen moknat piπkoten skriven steklen vodén zvezden

cesta cestica jezero morje pot potka proga steza ulica zrak

do k/h nad ob po pri proti s/z skozi v

www.svetizbesed.com

Ëaroben Ëokoladen meden pomanjπan skrivnosten steklen svetel temen velikanov zvezden

gozd grad letaliπËe letalo Pedenjcarstvo podmornica raketa svetloba torta vesolje


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 71

glavne

dogajanje knjiæevne osebe

prvoosebni pripovedovalec

stranske

tretjeosebni TEMA BESEDILA

preteklost sedanjost

poezija izπtevanka ... knjiæevni Ëas

knjiæevna zvrst ali vrsta proza pravljica... dnevnik reklama …

prihodnost knjiæevni prostor doæivljajski: znanstveno-fantastiËen: πola, dom, vesolje igriπËe; vas, mesto …

domiπljijski: pravljiËna deæela fantazija

dramatika

7. Posnemanje a) Posnemanje zunanje oblikovanosti, sloga, vsebine besedila b) Naπtevanje Ëim veËjega πtevila rim za pesem izπtevanko, npr.: maËka - taËka - raËka - kvaËka … c) Posnemanje zunanje oblikovanosti, sloga in vsebine, npr. haiku: ©tevilo verzov:

©tevilo zlogov:

3. verz 2. verz 3. verz Skupaj 3 vrstice/verzi

5 zlogov 7 zlogov 5 zlogov Skupaj 17 zlogov

Teme: letni Ëasi, narava, ljubezen …

d) Pisanje (posnemanje) in pisanje besedila v obliki lune, deæja, hiπe … e) Posnemanje in tvorjenje piktogramov: sRnce praailno smr† kr g -ids www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

6. Razvijanje teme


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 72

Milena M. BlaæiÊ

leñalo A n rob OGL EDALO kl!caj quna qquni pwlwvica ~evarnost boleËinaaaaaa E E

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

8. Narobe svet (mundus inversus, upside-down world) Napisati besedilo po zgledu ali brez zgleda, v katerem so dejanja, stanje postavljeno drugaËe kot v vsakdanjem svetu; sprememba pozitivnega v negativno in nasprotno. 9. Pogojna vpraπanja - zastavljanje pogojnih vpraπanj s ciljem drugaËnega pisanja, ki temelji na domnevi, da bi bilo drugaËe: Kaj bi se zgodilo, Ëe bi … 10. NakljuËno povezovanje (domiπljijski binom, domiπljijski trinom) a) Primer domiπljijskega binoma: iz nakljuËno napisanih besed, uËenec izbere dve besedi in iz njih poskuπa oblikovati domiπljijski binom, npr. Mozart in sviloprejka, Vila in strip, »okoladni kralj … Ëokolada

domiπljija

detektiv

flavta

glasba

kitara

igraËa

kolo

kosovirja

Kosovirija

Mozart

vila

svinËnik

potovanje

raËunalnik

strip

sviloprejka

vesolje

zlato

prihodnost

(in)

www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

2:25 PM

Page 73

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

letalo podmornica preteklost Egipt Ëarovnik kristalen, -a, -o srebrn, -a, -o svetel, -a, -o zaljubljen, -a, -o skrivnosten, -a, -o

disketa f (Ërka f) ilustracija izgubljen, -a, -o leteË, -a, -o moder, -a, -o most preproga smeπen, -a, -o telefon

balon grad izgubljen, -a, -o mavriËen, -a, -o minister miπka predsednica πatulja tiskalnik vrata

Cilj motivacijskih vaj za domiπljijski binom in trinom je naËrtno iskanje nakljuËij in zastavljanje takπnih besed, ki od uËencev zahtevajo prilagajanje besed in besednih zvez ter preseganje predvidljivosti oz. inercije miπljenja.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

b) Primer domiπljijskega trinoma: iz nakljuËno napisanih besed izbere uËenec tri besede in iz njih poskuπa oblikovati domiπljijski trinom, npr. Skrivnostni tiskalnik na mostu, Modra predsednica v Egiptu, Zaljubljeni mavriËni telefon …


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 74

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

Metode tvorjenja besedil za razvijanje (po)ustvarjalnih sposobnosti uËencev piscev Za tvorjenje ustvarjalnih in poustvarjalnih besedil obstajajo razliËne metode, podobne metodam tvorjenja besedil, ki jih razvija jezikovna didaktika in ki temeljijo na tradiciji slovenskega spisja, in sicer:

Metode tvorjenja besedil 1. Dopolnjevanje, nadaljevanje ali izbiranje 2. KljuËne ali dane besede, povedi ali druge spodbude 3. NaËrt ali dispozicija 4. Posnemanje

5. Preoblikovanje

6. Priredba ali predelava

7. Spomin

Dejavnost uËencev • UËenec dopolnjuje besedilo, napiπe predzgodbo, del osrednje zgodbe, konec zgodbe ali nadaljevanje besedila. • UËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec na osnovi kljuËnih ali danih besed ali miselnega vzorca tvori besedilo (tudi: lepljenka). • UËenec poustvarja ob zgledu ali brez njega, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec na osnovi naËrta ali dispozicije tvori besedilo. • UËenec poustvarja ob zgledu ali pa ustvarja brez zgleda, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec tvori podobna besedila po zgledu; posnema slog ali zunanjo oblikovanost ali vsebino besedila. • UËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec tvori novo besedilo (npr. novo besedilno celoto) na osnovi preoblikovanja (dela); vnaπa, denimo, nove prvine v znano besedilo; razπirja ali krajπa besedilo; preoblikuje knjiæevne zvrsti ali vrste, umetnostno besedilo v neumet nostno in nasprotno; spreminja kljuËne znaËilnosti besedila. • UËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec razmiπlja o delu besedila ali o besedilu; priredba zahteva od uËenca spontano in adaptivno fleksibilnost. Gre za priredbo/predelavo: • knjiæevnih zvrsti - dramatizacije pesemskih in proznih besedil; • knjiæevne vrste - pravljica, detektivka, basen …; • celotnega besedila. • UËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec po spominu tvori obnovo (knjiæevnega) besedila: skrËeno ali razπirjeno. • UËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

9. Zamenjave ali spreminjanje

10. Zdruæevanje ali sestavljanje

Page 75

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

• UËenec na osnovi zastavljenih vpraπanj in podvpraπanj tvori besedilo. • UËenec poustvarja ob zgledu ali ustvarja brez zgleda, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec na osnovi zamenjav (zamenjava ali nadomeπËanje knjiæevnih oseb/Ëasa in prostora/dogajanja/pripovedoval ca/bistvenih prvin) v knjiæevnem besedilu tvori besedilo: • posodobitev besedila; • narobe svet - inversus mundus; • uËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • uËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo. • UËenec na osnovi zdruæevanj razliËnih prvin besedila (knjiæevnih oseb/Ëasa in prostora/dogajanja/pripovedoval ca/bistvenih prvin) tvori novo besedilo (npr. Zmeπnjava pravljic). - UËenec poustvarja ob zgledu, ob Ëemer nastaja vzporedno besedilo.

V komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti v osnovni πoli uËenec sprejema knjiæevno besedilo in se ustvarjalno odziva nanj. PrevladujoËi metodi pouka sta metoda dela z besedilom in razgovorna metoda. UËenec samostojno (v dvojicah ali skupinah) raziskuje besedilotvorno problematiko in se ustvarjalno odziva nanjo. Besedilotvorne metode zahtevajo razvite kognitivne in ustvarjalne sposobnosti. »e upoπtevamo posebno naravo knjiæevnih besedil, je jasno, da reπitve istega problema niso enake, npr. nadaljevanje besedila. Pri tem so pomembne razvite intelektualne sposobnosti. Navodila za tvorjenje ustvarjalnih besedil naj bodo sestavljena po Bloomovih taksonomskih stopnjah in usmerjena v poglobljeno branje, tj. uËenje; uËenec se vraËa na æe prebrano in πe enkrat bere z novega zornega kota. V komunikacijskem modelu knjiæevnega pouka v devetletki uËenec sprejema knjiæevno besedilo in se lahko ustvarjalno odziva nanj. PrevladujoËi metodi pouka sta metoda dela z besedilom in metoda ustvarjalnega pisanja. UËenec samostojno (v dvojicah ali skupinah) raziskuje besedilotvorno problematiko in se ustvarjalno odziva nanjo. Besedilotvorne metode zahtevajo razvitejπe kognitivne in ustvarjalne sposobnosti. »e upoπtevamo posebno naravo knjiæevnih besedil v devetletki, je jasno, da reπitve istega knjiæevnega problema niso enake, npr. nadaljevanje besedila.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

8. Vpraπanja

2:25 PM


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 76

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

Milena M. BlaæiÊ

Shema πolskega pisanja Shema πolskega pisanja • Uvodni del — od zamisli k naËrtu

• Osrednji del — od naËrta k osnutku besedila

Dejavnosti uËitelja • UËence seznanimo s sploπno tematiko besedila (junaki), z naslovnikom (vrstniki ...), navodili (naËrtovanje — naËrt, tvorjenje — osnutek, pregledovanje — besedilo). • UËence vpraπamo, ali poznajo (stvarno znanje) junake, junakinje, junaπtva v preteklosti in sedanjosti. • UËence vpraπamo, ali poznajo knjiæevne osebe — junake. Ljudske pesmi? Pripovedke? Avtorje? Junakinje? • UËence vpraπamo, kakπne so znaËilnosti besednih vrst (pesmi, proza, dramatika; uvod, jedro, zakljuËek ipd.). • UËence spodbujamo, da le tvorijo besedilo. • UËence spodbujamo, da odmislijo probleme pri tvorjenju. • UËence spodbujamo, da spontano piπejo. • UËence spodbujamo, da napisanega ne popravljajo sproti, bodo pozneje. • UËence spodbujamo, da se usmerijo le na tvorjenje.

www.svetizbesed.com

Dejavnosti uËencev • UËenci na osnovi lastnih predstav in izkuπenj izrazijo razumevanje pojma junak, junakinja (doæivljajsko-izkuπenjska motivacija). • UËenci zapiπejo v zvezke Ëim veË imen junakov in junakinj, ki jih poznajo. • UËenci zapiπejo v zvezke znaËilnosti junakov in junakinj (pogum, velikost, poπtenost ...). • UËenci naπtevajo knjiæevne zvrsti in vrste, v katerih so brali o junaπtvih. • UËenci ponovijo znanje o bistvenih znaËilnostih pesemskih, proznih in/ali dramskih besedil.

• UËenci naredijo zgradbeni naËrt, doloËijo zaporedje vsebinskih enot (kot toËke, miselni vzorec ...) in zapiπejo osnutek besedila.


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Milena M. BlaæiÊ

3. PouËevanje pisanja in pisnega sporoËanja pri pouku knjiæevnosti v devetletki

• UËence usmerjamo, da preverijo ustreznost naslova in podnaslova. • UËence usmerjamo, da po potrebi zamenjajo kakπne besede. • UËence usmerjamo, da preberejo svoje besedilo s staliπËa bralca. Ali jih bo bralec razumel? • UËence usmerjamo, da pregledajo smiselnost in povezanost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo loËila. • UËence usmerjamo, da preverijo zapis besed. • UËence usmerjamo, da razmislijo, ali so napisali, kar so æeleli in naËrtovali.

• UËenci kritiËno berejo in popravljajo osnutek.

Pisanje kot proces ima veË faz. Zato sta pri ocenjevanju (po)ustvarjalnih besedil potrebna dva naËina ocenjevanja: celostno in analitiËno oz. opisno ali πtevilËno. Opisno ali celostno ocenjevanje zahteva od uËitelja vsaj dvakratno branje uËenËevega (po)ustvarjalnega besedila; najprej naj bo branje na osnovi vtisa, drugo branje pa naj bo analitiËno — po doloËenih merilih, s katerimi bi omogoËili Ëim veËjo objektivnost pri ocenjevanju. Takπen naËin ocenjevanja ima prvine literarnega vrednotenja. Opisno ocenjevanje ima tudi doloËene funkcije, in sicer: informacija uËencu o njegovem pisnem procesu in sestavku, motivacija za nadaljnje pisanje in ugotavljanje ter doloËanje vsebinskih in jezikovnih pomanjkljivosti. Pri opisnem ocenjevanju imamo razliËne vrste opisnih ocen. Prve so sprotne opisne ocene uËencem, zapisane pod sestavek/spis, druge so medletne ali formativne, tretje pa konËne opisne ocene.

2

BlaæiÊ, Milena (2000). TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa opisnega ocenjevanja. V: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna πola (ur. Janez Krek in Majda CenËiË). Ljubljana: ZRS©©.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• ZakljuËni del — od osnutka h konËnemu besedilu

Page 77


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 78

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

Milena M. BlaæiÊ

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju V naslednjem poglavju bodo na kratko predstavljeni temeljni in minimalni standardi znanja ob koncu drugega triletja pri knjiæevnem pouku, ki se uresniËujejo s kompletom delovnih zvezkov Svet iz besed. UËenci z delovnimi zvezki Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred • Temeljni in minimalni standardi znanja ob koncu drugega triletja knjiæevni pouk • UËenec posluπa in razume pripovedovanje/branje umetnostnega besedila • Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, • kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb.

• Svet iz besed 4

• Svet iz besed 5

• Svet iz besed 6

• Primer: Æabec Æan in æolna Æiva, str. 7.-9.

• Primer: Urπke so brez napak, str. 159-62.

• Primer: Pastirci, str. 69-71.

• Kaj sta pekla na æaru? Bi æuæki z æara teknili tudi vam? Zakaj bi teknili njima, Ëe jih ne bi zaægala? • Iz Ëesa sta æabec Æan in æolna Æiva skuhala pivo? Iz Ëesa se v resnici vari pivo? • Kdo nastopa v pesmi? • Kako sta se vedla, ko sta se napila? • Kako sta se poËutila zjutraj? Zakaj?

• Kako je ime deklici, ki je v ospredju dogajanja? Kakπen odnos ima do razgovorov o fantih? Kaj se ji zdi pri tem πe posebej neumno? • Katera od deklet se najbolj vaæi? • PoiπËite v besedilu vsaj tri razloge, zakaj je soπolke ne marajo? • S katero povedjo pisateljica pa tudi dekleta

• Po katerih zunanjih znakih bi doloËili kraj in Ëas dogajanja? • Bi se zgodba lahko odvijala tudi danes? Ste danes bolj zamerljivi - bi, recimo, sËasoma odpustili, Ëe bi se zaradi prijatelja ujeli v past za lisice, ali bi ga do smrti sovraæili? • Kako sta pastirca

www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 79

Milena M. BlaæiÊ

• Napiπite kratko pohvalo maËki iz maËnice, ker vas je reπila pred miπko iz miπnice.

www.svetizbesed.com

pokaæejo, da se s Ëim ne strinjajo? PodËrtajte jo v besedilu in jo pojasnite. • Kolikokrat je zapisana? Zakaj tako velikokrat?

sprejela Terezkin prihod? Izpiπite dve povedi, ki kaæeta na njun odziv. • Kako se je poËutila Terezka? Kako pa se poËutite vi, ko vas kje ne sprejmejo? • Zakaj sta bila fanta pravzaprav razoËarana? »esa vsega po njunem ne bosta mogla poËeti? Se v am zdi, da se z dekleti vsega tega res ne bi dalo poËeti? Zakaj? SIB, str. 70

• Predstavljate si, da vaπa soπolka Ëez nekaj deset let postane predstavnica Evropske unije. Napiπite ji kratko Ëestitko. SIB, str. 27

• Napiπite kratek radijski oglas za Kirrinov otrok. Pozor: oglas naj bo privlaËen, vabljiv za turiste, æeljne pustolovπËin. SIB, str. 123

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• UËenec razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe, tako da: • pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile, • pove/napiπe nadaljevanje zgodbe, • pove/napiπe ≈predzgodbo√, tj. izmisli si dogajanje, ki se je verjetno zgodilo, preden se je zaËela ≈naπa zgodba√, • napiπe ≈manjkajoËi del zgodbe√, ki pojasni motive za ravnanje knjiæevne osebe.

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 80

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

Milena M. BlaæiÊ

• UËenec loËi realni in domiπljijski dogajalni prosto in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo, kar pokaæe, tako da: • opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora, • pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« s svojo domiπljijo; • opiπe svojo predstavo realistiËnega dogajalnega prostora, • pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« s svojo izkuπnjo.

• Faust je • »im • Poznata napisal nekaj natanËneje resniËne kraje knjig o Ëaranju. doloËite iz 1001 noËi? TinËek tudi. dogajalni Razdelite si Izmislite si prostor spodnje naloge njihove naslednjih in na podlagi naslove. odlomkov podatkov SIB, str. 146 v berilu: s svetovnega • Ronja, spleta, razbojniπka hËi turistiËnih • MraËne priroËnikov itd. zgodbe pripravite • Coprnica Zofka v razredu SIB, str. 116 predstavitev • razstavo o æivljenju na Vzhodu: • bivaliπËe (Sultanova palaËa), • oblaËila (©eherezadina modna revija), • hrana (Sultanov kuhar svetuje), • obiËaji (1001 naËin, da se zapolni Ëas), • prazniki (Na leteËi preprogi skozi letne Ëase) itd. SIB, str. 86

www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 81

Milena M. BlaæiÊ

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

• piπe zgodbe, • Martin Krpan je • Ko so v srednjem • Napiπite Ëim ki se dogajajo danes; eden od izjemno veku zidali bolj duhovito • v njih opisujejo svet, moËnih knjiæevnih gradove, se niso in nenavadno kakrπnega pozna junakov. Katere ozirali na lepoto zgodbo ali iz svojega okolja, takπne junake pokrajine, temveË anekdoto, kot • piπe zgodbe, ki se πe poznate? predvsem na bi jo povedal dogajajo v preteklosti Povabite Brdavsa varnost. Gradove baron (nekoË); na tekmo so postavljali Münchhausen, • dogajalni Ëas v njih v koπarki, na sovraænikom ki se je mudil upovedi tako, nogometu, πahu teæe dostopnih v vaπem da uporablja ali raËunalniπkih mestih, od koder domaËem kraju. arhaizme in omenja igricah. Napiπite so se lahko SIB, str. 118 stvari, ki jih v kratko pripoved ubranili danaπnjem Ëasu o tem, kako je napadalcev. ni veË. potekalo Opiπite, kje in tekmovanje. kako bi sami SIB, str. 130 postavili grad, da bi bil Ëim bolj nedostopen. Kakπne ovire bi postavili morebitnim napadalcem? SIB, str. 90 • UËenec prepozna in doæivi pravljico, kar dokaæe, tako da: • samostojno pripoveduje/piπe pravljico in pri tem upoπteva njene znaËilnosti, • piπe/pripoveduje nadaljevanje pravljice, • tvori narobe pravljico.

• Izberite si eno od • Danski pisatelj znanih pravljic in Hans Christian jo predelajte, tako Andersen je kot je dedek iz napisal pravljico odlomka predelal z naslovom RdeËo kapico. Grdi raËek. SIB, str. 46 Preberite jo; Ëe jo æe poznate, pa obnovite njeno

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• Prepozna dogajalni Ëas nekoË in danes, kar dokaæe, tako da:


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 82

Milena M. BlaæiÊ

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

vsebino. • V Ëem se pravljici • Iz odlomka Grdi raËek in razberite Ëas Kljunaπ Gaja-dari dogajanja: kako razlikujeta in v Ëem po navadi sta si podobni? preæivljate ta Katera pravljica dan? Kako ga vam je bolj vπeË? je deklica Zakaj? Ali bi lahko z væigalicami? imeli obe enak Opiπite njen naslov? delovni dan. SIB, str. 101 • Zakaj je omahoval, preden je priægala prvo væigalico? Izpolnite tabelo, kaj se je deklici v resnici dogajalo ob prvi, drugi ... priægani væigalici in kaj je samo sanjala. SIB, str. 58 • UËenec doæivi in prepozna slovensko ljudsko pravljico, kar dokaæe, tako da: • samostojno • Priredite pravljico pripoveduje/piπe »e Ëlovek Ëe pravljico in preveË imet, tako • pri tem upoπteva da se bo sin znaËilnosti slovenske spametoval in ne pravljice. bo veË lakomen. SIB, str. 43

• Na kratko obnovite • Spomnite se πe zgodbo o Ëudeæni kakπne æivalske pravljice, ki ste moËi bobna, kot bi vam o njem jo æe prebrali, pripovedoval in primerjajte deËek. znaËaj glavnega SIB, str. 122 junaka z znaËajem grdega raËka. V Ëem sta si

www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 83

Milena M. BlaæiÊ

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

• UËenec prepozna • Napiπite kratko • »arovnice se • S svojimi in doæivi fantastiËno zgodbo, v kateri v pravljicah besedami pripoved/moderno boste na podlagi pojavljajo zelo razloæite, kaj avtorsko pravljico, izmiπljenega ali pogosto. Naπtejte pomeni, da kar dokaæe, tako da: resniËnega naslove vsaj treh v Nangijali • piπe domiπljijska dogodka utemeljili, pravljic, v katerih ni ≈pravega besedila, pri katerih zakaj je bolje nastopajo. Ëasa«. Kaj naj je dogajanje razpeto sodelovati, kot da • Navedite nekaj bi poËeli tam? med realni in se prepirate. pogojev, ki jih SIB, str. 97 domiπljijski svet; SIB, str. 101 mora Ëarovnica • Preberite Brata • pri tem posebej pazi izpolnjevati, da LevjesrËna na razlog, zakaj pride jo druge sprejmejo v celoti in v zgodbi do potovanja v svojo druπËino. od zgornjih v domiπljijo. • Zapiπite, katere dejavnosti Ëarobne besede izberite tiste, Ëarovnice ki se dejansko najveËkrat odvijajo uporabljajo. v Nangijali. • Izmislite si πe SIB, str. 97 svoje. • Napiπite kratko (retrospektivno) predzgodbo pravljice, v kateri opiπete, kaj se je Zofki zgodilo dan prej, da je bila tako slabe volje. SIB, str. 80-81 • UËenec prepozna in doæivi realistiËno pripoved, kar dokaæe, tako da: • pripoveduje/piπe realistiËno zgodbo,

• Kolikokrat pridejo delavci podret

• RealistiËna pripoved je

www.svetizbesed.com

• Po katerih zunanjih znakih

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

podobna in v Ëem se razlikujeta? SIB; str. 62


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 84

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

Milena M. BlaæiÊ

v kateri je dogajanje staro hiπo πtevilka pripoved, ki temelji podobno tistemu, tri? Zakaj je na stvarnih ki ga pozna iz svojega ne podrejo? elementih, torej sveta, Za kaj prosijo na knjiæevnih • piπe realistiËno otroci delavce? osebah, krajih, zgodbo, v kateri • Kako otroci dogodkih, ki so glavni junaki - otroci poskrbijo za hiπo? ali pa bi bili lahko reπujejo probleme, pri Se pri tem resniËni. katerih so odrasli zabavajo? • Utemeljite, zakaj odpovedali, Zakaj se jim Ëaj, je pripoved o Emilu • prozno besedilo ki ga pijejo v hiπi, resniËna. preoblikuje v dramsko zdi najslajπi, SIB, str. 106 besedilo. Ëeprav je grenak? • Kako bi vi poskrbeli za staro hiπo v vaπi ulici? SIB, str. 92 • Pretvorite knjiæevno besedilo v predlogo za razredno predstavo in ga poπljite na spletno stran besedila. SIB, str. 97

www.svetizbesed.com

bi doloËili kraj in Ëas dogajanja? • Bi se zgodba lahko odvijala tudi danes? Ste danes bolj zamerljivi • bi, recimo, s Ëasoma odpustili, Ëe bi se zaradi prijatelja ujeli v past za lisice, ali bi ga do smrti sovraæili? • Kako sta pastirca sprejela Terezkin prihod? Izpiπite dve povedi, ki kaæeta na njun odziv. • Kako se je poËutila Terezka? Kako pa se poËutite vi, ko vas kje ne sprejmejo? • Zakaj sta bila fanta pravzaprav razoËarana? »esa vsega po njunem ne bosta mogla poËeti? Se vam zdi, da se z dekleti vsega tega res ne bi dalo poËeti? Zakaj? SIB, str. 70


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 85

Milena M. BlaæiÊ

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

• s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloæenje besedila, • doæiveto recitira pesemsko besedilo, ki se ga je nauËil na pamet, • dopolnjuje verze, ki se rimajo, • zapisuje asociacije ob besedi, • tvori preproste primere, • tvori preproste metafore, • slika z besedami, • tematiko izraæa z ilustriranjem pesmi, • po branju pesmi naπteje nekaj knjiæevnih besedil na isto temo, ki jih pozna.

• Kdo vse nastopa v pesmi? • Kaj pomeni, da volk vzame jelena? Kaj pa, da smrt vzame lovca? • Katera æival se v pesmi pojavi prva? Kdo ima v pesmi zadnjo besedo? • Kakπno je sporoËilo pesmi? • Ali po vaπem lahko kdo ≈vzame« tudi smrt? Kakπno je sporoËilo pesmi? • Je njen ritem hiter ali poËasen? Je vesel ali æalosten? Je kot tak v nasprotju s sporoËilom ali je skladen z njim? • Katere besede se v pesmi ponavljajo? Zakaj? SIB, str. 23

• o kom govori prva in o kom druga pesem? Izpiπite iz njih kljuËne besede. • Koliko vrstic imata? Kaj pa kitic? • Kaj πe lahko razberemo o æivalih iz oblikovanih posebnosti pesmi? Zakaj pesnik pravi, da se 'slon z rilcem sladka'? Zakaj pa naj bi imela æirafa dolge noge? SIB, str. 24

www.svetizbesed.com

• Kaj se igrajo otroci iz pesmi? • Kako se imenuje prebivaliπËe Indijancev? Naπtejte nekaj indijanskih plemen. • S katero besedo bi lahko nadomestili besedo izide v tretjem verzu? S katero pa besedo iztrebil v Ëetrtem? Zakaj je avtor po vaπem uporabil prav ti besedi? • Koliko je v pesmi Ërk i? Koliko je drugih samoglasnikov? • Kaj je v pesmi pomembnejπe: Indijanci ali zvoËno igranje z glasom i? Zakaj tako mislite? • Napiπite pesem, v kateri boste od samoglas-

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• UËenec zazna in doæivi pesem, kar pokaæe, tako da:


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 86

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

4. Temeljni in minimalni standardi znanja v 2. triletju

Milena M. BlaæiÊ

nikov uporabili same a-je. SIB, str. 36 • UËenec gleda/posluπa in doæivi dramsko besedilo, kar pokaæe, tako da: • sodeluje v domiπljijski • Kakπen se vam igri vlog, zdi TinËek? Zakaj? • po gledanju Kaj pa Faust (videoposnetka) - kakπen je? gledaliπke predstave • Kdo se vam zdi naπteje glavne iznajdljivejπi ali in stranske osebe bistrejπi? TinËek? ter odgovarja Faust? Zakaj? na vpraπanja, Zakaj si TinËek • kaj se je zgodilo in æviæga, ko dela? • zakaj se je kaj zgodilo; • Mislite, da je • napiπe dramski prizor, TinËek primeren ki ga je videl, Ëarovniπki vajenec • po gledanju otroπkega ali ne? Zakaj? filma, posnetega SIB, 144 po literarni predlogi, naπteje razlike med enim in drugim medijem, • po posluπanju radijske igre naπteje knjiæevne osebe in pove, • kakπne so bile osebe in • kakπen je bil dogajalni prostor, • kaj se je zgodilo in zakaj, ter • zapiπe predlogo za snemanje radijske igre.

• Koliko prizorov sestavlja zgornji odlomek? Kako so loËeni eden od drugega? Kdo nastopa v posameznem prizoru? • Kaj na zaËetku prvega prizora poËne Matjaæ? Kako ga KrojaËek HlaËek prebudi? Ministri in general imajo nenavadna imena. Razloæite, katera ministrstva vodijo po vaπem mnenju in to utemeljite: minister ©tor, minister Vijak, minister Polæ, general Zguba. • Vsak od ministrov je prepriËan, da ima pravico do srajce. Zapiπite, zakaj tako meni: minister ©tor, minister Vijak, minister Polæ, general Zguba. SIB, str. 201

www.svetizbesed.com

• Kdo so ærtve prve akcije Tajnega druπtva PGC? • Zakaj se Ëlani druπtva na nevarnost opozarjajo s temperaturami? • Kdo za hip zmoti akcijo? Razloæite njegov vzdevek. • Izpiπite pravila, po katerih deluje Tajno druπtvo PGC. • Poveæite imena Ëlanov druπtva z njihovimi funkcijami. SIB, str. 153


071-122-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:25 PM

Page 87

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred Shema πolskega pisanja 4. razred - S. MakaroviË: Miπka si skuje sreËo

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

• Uvodni del - od zamisli • UËence seznanimo • UËenci na osnovi lastnih k naËrtu - NA»RTOVANJE s sploπno tematiko predstav in izkuπenj - glasno razmiπljanje besedila (sreËa), izrazijo pojmovanje z naslovnikom junak, junakinja (vrstniki ...), z navodili (doæivljajsko-izkuπenjska (naËrtovanje - naËrt, motivacija). tvorjenje - osnutek, • UËenci zapiπejo pregledovanje - besedilo). v zvezke Ëim veË • UËence vpraπamo, asociacij na besedo ali poznajo (stvarno sreËa, ki jih poznajo. znanje) Ëim veË besed UËenci zapiπejo v zvezek iz besedne druæine sreËa. Ëim veË asociacij na • UËence vpraπamo, besedo nesreËa. ali poznajo stvari, • UËenci zapiπejo v zvezke predmete, znake, za Ëim veË asociacij na katere menimo, da nam znaËilnosti sreËnih prinaπajo sreËo (vesel, zadovoljen) (πtiriperesna deteljica, in nesreËnih oseb. podkev, zvezdni • UËenci naπtevajo utrinek ...)? Kaj pa za knjiæevne zvrsti in vrste, besedo nesreËa (razbito v katerih so brali o sreËi ogledalo, πtevilka 13 ...)? in nesreËi. • UËence vpraπamo, • UËenci ponovijo znanje kakπne so znaËilnosti, o bistvenih znaËilnostih vedenje, izrazi sreËnih besedil (pesemskih, ljudi; kaj pa nesreËnih? proznih in/ali dramskih) besedil o sreËi in nesreËi. • Ali so lahko tudi æivali sreËne? • UËenci izmenjujejo

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

V poglavju so predstavljeni temeljni in minimalni standardi znanja za knjiæevni pouk v drugem triletju. Ponazorjeni so s primeri iz delovnega zvezka Svet iz besed 4, 5 in 6. Iz tega je razvidno, da je standarde znanja mogoËe uresniËevati z rabo delovnih zvezkov v devetletki in tako pripraviti uËence za zunanje preverjanje znanje ob koncu drugega triletja.


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 88

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Milena M. BlaæiÊ

mnenja, vtise in dopolnjujejo asociograme. • KljuËne asociacije zapiπemo na tablo, uËenci ob njih piπejo v zvezke svoje asociacije/kljuËne besede/nizajo ideje/konkretizirajo naslov/pomensko drevo/razvijajo temo/razvijajo zgodbo/tematsko jedro kronoloπko ali po pomembnosti. • Osrednji del - od naËrta k osnutku - TVORJENJE -individualno tvorjenje

• UËence spodbujamo, da le tvorijo besedilo. • UËence spodbujamo, da odmislijo probleme pri tvorjenju. • UËence spodbujamo, da spontano piπejo. • UËence spodbujamo, da napisanega ne popravljajo sproti, bodo pozneje. • UËence spodbujamo, da se usmerijo le na tvorjenje.

www.svetizbesed.com

• UËenci poltiho tvorijo osnutek besedila. • UËenci usmerijo pozornost k pretvarjanju naËrta v osnutek besedila. • UËenci tvorijo svoje poustvarjalno besedilo Miπka si skuje sreËo. • UËenci lahko dopolnijo besedilo, piπejo kljuËne besede, piπejo podrobnejπi naËrt, posnemajo slovensko ljudsko pesem, preoblikujejo besedilo, piπejo priredbo, obnovo, zastavljajo (divergentna) vpraπanja ob besedilu, zamenjujejo knjiæevne osebe/Ëas/prostor ...), zdruæujejo dve podobni ali razliËni knjiæevni besedili/osebi. • UËenci organizirajo svoje ideje (uvod, jedro, zakljuËek).


071-122-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:25 PM

Page 89

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• ZakljuËni del - od osnutka k besedilu PREGLEDOVANJE skupinsko pregledovanje s pisalom druge barve

• UËence usmerjamo, da pregledajo loËila. • UËence usmerjamo, da preverijo zapis besed. • UËence usmerjamo, da preverijo ustreznost naslova in podnaslova. • UËence usmerjamo, da po potrebi zamenjajo kakπne besede. • UËence usmerjamo, da preberejo svoje besedilo s staliπËa bralca. Ali bo bralec razumel besedilo? • UËence usmerjamo, da pregledajo smiselnost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo povezanost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo zakljuËek. • UËence usmerjamo, da razmislijo, ali so napisali, kar so æeleli. • UËence usmerjamo, da primerjajo, kaj so hoteli napisati in kaj je napisano. • UËence usmerjamo, da zamenjajo doloËene besede.

www.svetizbesed.com

• UËenci berejo osnutke besedila in ga popravljajo s pisalom druge barve. • UËenci pregledujejo osnutek besedila: loËila, zapis besed. • UËenci preverjajo ustreznost naslova in podnaslova. • UËenci primerjajo zapisano besedilo z naËrtovanim in poskuπajo uskladiti naËrtovano in zapisano. • UËenci berejo svoje besedilo s staliπËa bralca. • UËenci pregledujejo, ali je njihovo besedilo smiselno, povezano in zakljuËeno.

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• UËenci si postavljajo individualne pisne cilje (nove naslove v primerjavi z okvirnim naslovom): pesem, proza, dialogi; strip; pravljica, detektivka ...; TV-poroËila, knjiæevni kviz ... na okvirno temo.


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 90

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Milena M. BlaæiÊ

UËni listi za naËrtovanje: UËenci dopolnjujejo asociogram: znaËilnosti sreËnih/nesreËnih oseb:

- vesel

- æalosten

- razigran

- nevesel

sreËa/nesreËa

UËenci dopolnjujejo asociogram: znani junaki in junakinje (ali druπtvo kot osrednji ≈junak«):

- sreËni kraljeviË - Kekec

- brata LevjesrËna

- Pika NogaviËka

- deklica Delfina

- Tajno druπtvo PGC

sreËen/nesreËen

www.svetizbesed.com

- deklica z væigalicami


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Milena M. BlaæiÊ

Page 91

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• uvod - Kaj se zgodi v uvodu pravljice Miπka si skuje sreËo? • jedro - Kaj se dogaja v jedru pravljice Miπka si skuje sreËo? • zakljuËek - Kaj se zgodi na koncu pravljice Miπka si skuje sreËo?

UËenci dopolnjujejo asociogram - preoblikovanje v neumetnostna besedila: • Miπkina pritoæba kovaËu • nasveti kovaËa Miπki

• horoskop za Miπko • horoskop za kovaËa

• poroËilo o potovanju

• prerokba Miπki

• opis Miπkine sreËe • opis Miπkine poti

• vremenska napoved za Miπko

• oris Miπke • oris kovaËa

• mali oglas (kupimprodam - zamenjam) za sreËo • mali oglas (kupim prodam - zamenjam) sreËico

• Miπkina zahvala kovaËu

• reklama za kovaËijo, kjer kovaË kuje sreËo

• opraviËilo kovaËu, ker je zgubila sreËo v potoku

• domaËa stran za Miπko/kovaËa na spletu

• vabilo na sreËanje sreËnih miπk • vabilo na sreËanje nesreËnih miπk

• Miπkino e-pismo kovaËu • kovaËev e-odgovor Miπki • SMS-vabilo na ogled razliËno skovanih sreË in sreËic • SMS-odgovor po ogledu skovanih sreË in sreËic

Miπka si skuje sreËo

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

UËenci dopolnjujejo asociogram: zgradba besedilne vrste:


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 92

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Milena M. BlaæiÊ

• æivljenjepis sreËne miπke • æivljenjepis nesreËne miπke

• literarni kviz o Miπki, ki si je skovala sreËo

• ocena Miπkinega pogleda na sreËo v æivljenju

• Ëestitka Miπki • Ëestitka pisateljici Svetlani MakaroviË za besedilo

• slavospev kovaËu

• intervju s kovaËem • intervju z Miπko • intervju s pisateljico

UËenci dopolnjujejo asociogram - priredba ali predelava:

Miπka si skuje sreËo

v pesemsko besedilo

v prozno besedilo

v dramsko besedilo

medpredmetno povezovanje

• izπtevanka

• pravljica

• dialogi

• ilustracija besedila

• haiku

• detektivka

• dramski prizor

• likovna pesem

• rimanice

• Ërtica

• dvogovori

• slikopis

• pesem • slikopis

• kriminalka

• dramatizacija • niz slik pesemskega besedila

• kolaæ pesem • podajanka

• basen

• likovna pesem

• lutkovna igra • fotostrip

• grozljivka

• strip

• pustolovska zgodba • Miπkin dnevnik • kovaËev

• intervju s kovaËem • intervju

www.svetizbesed.com

• scenarij za film Miπka si skuje sreËo


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Milena M. BlaæiÊ

2:25 PM

Page 93

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

z Miπko • intervju z avtorico

• spominski spis

• scenarij za lutkovno igrico Miπka si skuje sreËo

• potopis

UËenci dopolnjujejo asociogram - zamenjava ali spreminjanje: knjiæevne osebe

Miπka si skuje sreËo

Ëasa

prostora

pripovedovalca

• v preteklosti

• v Egiptu

• prvoosebna pripoved s staliπËa miπke • prvoosebna pripoved s staliπËa kovaËa

• v danaπnjem • na Arktiki Ëasu (posodobitev besedila) • Miπka si skuje sreËo danes

• drugoosebna pripoved (pisma miπke novi knjiæevni osebi, npr. miπonu)

• v prihodnosti • na Laponskem

• tretjeosebna pripoved

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

dnevnik


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 94

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Milena M. BlaæiÊ

a) UËenci dopolnjujejo asociogram - zdruæevanje (knjiæevnih oseb):

Miπka (iz pravljice Miπka si skuje sreËo)

in

-

b) UËenci dopolnjujejo asociogram - zdruæevanje (knjiæevnih oseb):

Miπka (iz pravljice Miπka si skuje sreËo)

in

-

muca Copatarica Mojca Pokrajculja sreËni kraljeviË deklica z væigalicami Pika NogaviËka pet prijateljev Martin Krpan dvojËici kosovirja Emil in detektivi laænivi Kljukec

www.svetizbesed.com

©Ëeper in Mba coprnica Zofka Sapramiπka pek Miπmaπ smetiπËni muc vila Malina sovica Oka Ëuk na palici kosovirja Gal v galeriji Strahec v galeriji


071-122-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:25 PM

Page 95

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

1. Dopolnjevanje besedila • UËenci napiπejo nadaljevanje pravljice Miπka si skuje sreËo: Naslednji dan se Miπka zbudi in … • UËenci napiπejo predzgodbo, v kateri pojasnijo, zakaj si je Miπka æelela skovati sreËo. • UËenci tvorijo besedilo, v katerem dodajo nov del: Miπka na poti sreËa miπjaka … 2. KljuËne ali dane besede • UËenci tvorijo besedilo na kljuËne ali dane besede: Miπka - kovaË - kovanje sreËa - potok - veter - shramba. • UËenci tvorijo besedilo na osnovi kljuËnih ali danih besed (10): Miπka - kovaË kovanje - sreËa - maËka - miπjak - izguba - detektiv - sreËica - skrivnost. 3. NaËrt • UËenci nariπejo ali napiπejo naËrt, kaj se je zgodilo na zaËetku, kaj potem in kaj na koncu pravljice Miπka si skuje sreËo. UËenci nariπejo ali napiπejo naËrt za izvirno besedilo, v katerem Miπka zgubi svojo sreËo in najde sreËico … • UËenci napiπejo naËrt za nadaljevanje pravljice o Miπki, ki si je skovala sreËo. 4. Posnemanje • UËenci posnemajo sodobno pravljico S. MakaroviË in tvorijo izvirno besedilo: Kako sem si skoval(a) sreËo. 5. Preoblikovanje • UËenci preoblikujejo pravljico v dnevniπki zapis (retrospektivna zgodba): Kaj si je Miπka zveËer napisala v svoj dnevnik. • UËenci preoblikujejo zgodbo v Ëasopisno novico. • UËenci preoblikujejo pravljico, tako da jo posodobijo in postavijo v danaπnji Ëas in prostor. • UËenci nariπejo zemljevid poti, po katerih je Miπka hodila, ko si je kovala sreËo. 6. Priredba ali predelava • UËenci ustno ali pisno dramatizirajo pravljico Miπka si skuje sreËo. • UËenci predelajo pravljico v slikopis ali strip. • UËenci pretvorijo pravljico v lutkovno igro. • UËenci napiπejo horoskop, vremensko napoved, æenitveni oglas ipd. za miπko. 7. Spomin ali obnavljanje • UËenci napiπejo skrËeno obnovo pravljice. • UËenci napiπejo razπirjeno ali ustvarjalno obnovo pravljice. 8. Vpraπanja • UËenci tvorijo besedilo na osnovi vpraπanj: kaj bi se zgodilo, Ëe si Miπka ne bi skovala sreËe? Kako bi se zgodba nadaljevala, Ëe bi Miπka v potoku zgubila sreËo? Kaj bi se zgodilo, Ëe bi Miπka zgubila sreËo in naπla sreËico? 9. Zamenjava • UËenci tvorijo besedilo na osnovi zamenjave: MaËka si kuje sreËo, kovaË si kuje sreËo, jaz sem si skoval(a) sreËo www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Moæne vaje za poustvarjalno pisanje:


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 96

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Milena M. BlaæiÊ

10. Zdruæevanje • UËenci tvorijo besedilo, v katerem zdruæijo knjiæevne osebe iz dveh (ali veË) razliËnih besedil: Miπka in pek Miπmaπ, Miπka in SmetiπËni muc. • UËenci tvorijo novo besedilo na osnovi zdruæevanja dveh knjiæevnih oseb iz razliËnih besedil: obuti maËek, muca Copatarica in Miπka (iz pravljice Miπka si skuje sreËo), KraljiËna na zrnu graha in Miπka (iz pravljice Miπka si skuje sreËo).

• Shema πolskega pisanja • Dejavnosti uËitelja • 5. razred Niko Grafenauer: Peki

• Dejavnosti uËencev

• Uvodni del - od zamisli k naËrtu NA»RTOVANJE -glavno razmiπljanje

• UËenci glasno razmiπljajo o sploπni tematiki, o kruhu. Pozneje si bodo postavili svoj naslov. • UËenci glasno razmiπljajo o vpraπanju, kakπne poklice poznamo. • UËenci na osnovi lastnih predstav in izkuπenj izrazijo pojmovanje razliËnih poklicev - nekoË (pisar, rabelj, pek, zeliπËar, biriË, piskaË, jeËar, kronist, trubadur ... ) in danes (odvetnik, ekonomist, raËunalniËar, pilot ...) - doæivljajskoizkuπenjska motivacija. • UËenci zapiπejo v zvezke Ëim veË asociacij na razliËne poklice (nekoË in danes), razliËne vrste kruha in peciva. • UËenci naπtevajo knjiæevne zvrsti in vrste, v katerih so brali o kruhu, pecivu, hrani ... • UËenci izmenjujejo mnenja, vtise in dopolnjujejo asociograme. • KljuËne asociacije

• UËence seznanimo s sploπno tematiko besedila (kruh, pecivo, peki ...), z naslovnikom (vrstniki ...), navodili (naËrtovanje - naËrt, tvorjenje - osnutek, pregledovanje besedilo). • UËence vpraπamo, katere poklice poznajo (stvarno znanje), katere vrste kruha poznajo ... UËenci lahko naπtevajo tudi vrste peciva. • UËence vpraπamo, ali poznajo besedila, v katerih ima kruh pomembno vlogo? RazliËne vrste kruha? Beli, Ërni, mleËni, polnozrnati, koruzni ...? Katere vrste kruha najrajπi jeste? Katere vrste peciva poznate: makovka, æemljica, sirova πtruËka, presta, kajzerica ...? • UËence vpraπamo, kakπne so znaËilnosti kruhovih izdelkov www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05

2:25 PM

Page 97

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

(moka, voda, kvas, sol ...)? Kdo izdeluje kruh? Peki? • UËence vpraπamo, kaj menijo o pregovoru Iz te moke ne bo kruha. Kaj pomeni æiveti ob kruhu in vodi? • Ali veste, kakπni so bili peki v srednjem veku v knjigi N. Grafenauerja: Stara Ljubljana ...? • Ali veste, da J. V. Valvazor omenja tudi goljufive peke, ki jih je straπil povodni moæ? • Osrednji del - od naËrta • UËence spodbujamo, k osnutku - TVORJENJE da le tvorijo besedilo -individualno tvorjenje (v tej fazi naj ne popravljajo napisanega). • UËence spodbujamo, da odmislijo probleme pri tvorjenju. • UËence spodbujamo, da spontano piπejo. • UËence spodbujamo, da napisanega ne popravljajo sproti, bodo pozneje. • UËence spodbujamo, da se usmerijo le na tvorjenje.

www.svetizbesed.com

• Dejavnosti uËencev

zapiπemo na tablo; uËenci ob njih piπejo v zvezke svoje asociacije/kljuËne besede/nizajo ideje/konkretizirajo naslov/pomensko drevo/razvijajo temo/razvijajo zgodbo/tematsko jedro kronoloπko ali po pomembnosti.

• UËenci poltiho tvorijo osnutek besedila, spodbujamo jih, da popravljanje pustijo za poznejπo fazo. • UËenci usmerijo pozornost k pretvarjanju naËrta v osnutek besedila. • UËenci tvorijo svoje poustvarjalno besedilo o Povodnem moæu/Urπki/Mali morski deklici/Vodni vili ... • UËenci lahko dopolnijo besedilo, piπejo kljuËne besede, piπejo podrobnejπi naËrt, posnemajo slovensko ljudsko pesem, preoblikujejo besedilo, piπejo priredbo, obnovo, zastavljajo (divergentna)

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• Shema πolskega pisanja • Dejavnosti uËitelja • 5. razred Niko Grafenauer: Peki


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 98

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• Shema πolskega pisanja • Dejavnosti uËitelja • 5. razred Niko Grafenauer: Peki

Milena M. BlaæiÊ

• Dejavnosti uËencev

vpraπanja ob besedilu, zamenjujejo knjiæevne osebe/Ëas/prostor ...), zdruæujejo dve podobni ali razliËni knjiæevni besedili/osebi. • UËenci organizirajo svoje zamisli (uvod, jedro, zakljuËek). • UËenci si postavljajo individualne pisne cilje (nove naslove v primerjavi z okvirnim): pesem, proza, dialogi; strip; pravljica, detektivka ...; TV-poroËila, knjiæevni kviz ipd. na okvirno temo. • ZakljuËni del od osnutka k besedilu PREGLEDOVANJE skupinsko pregledovanje

• UËence usmerjamo, da pregledajo loËila. • UËence usmerjamo, da preverijo zapis besed. • UËence usmerjamo, da preverijo ustreznost naslova in podnaslova. • UËence usmerjamo, da po potrebi zamenjajo kakπne besede. • UËence usmerjamo, da preberejo svoje besedilo s staliπËa bralca. Ali bo bralec razumel besedilo? • UËence usmerjamo, da pregledajo smiselnost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo

www.svetizbesed.com

• UËenci berejo osnutke besedila in ga popravljajo s pisalom druge barve. • UËenci pregledujejo osnutek besedila: loËila, zapis besed. • UËenci preverjajo ustreznost naslova in podnaslova. • UËenci primerjajo zapisano besedilo z naËrtovanim in poskuπajo uskladiti naËrtovano in zapisano. • UËenci berejo svoje besedilo s staliπËa bralca. • UËenci pregledujejo, ali je njihovo besedilo smiselno, povezano in zakljuËeno.


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Milena M. BlaæiÊ

Page 99

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• Dejavnosti uËencev

povezanost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo zakljuËek. • UËence usmerjamo, da razmislijo, ali so napisali, kar so æeleli. • UËence usmerjamo, da primerjajo, kaj so hoteli napisati in kaj je napisano. • UËence usmerjamo, da zamenjajo doloËene besede.

UËni listi za naËrtovanje: UËenci dopolnjujejo asociogram: poklici nekoË in danes: piskaË

astronom

kronist

fizik

jeËar

raËunalniËar

pisar poklici rabelj

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

• Shema πolskega pisanja • Dejavnosti uËitelja • 5. razred Niko Grafenauer: Peki


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 100

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Milena M. BlaæiÊ

UËenci dopolnjujejo asociogram: zgradba besedilne vrste:

• uvod - kaj se zgodi v uvodu pesmi? • jedro - kaj se dogaja v jedru pesmi? • zakljuËek - kaj se zgodi na koncu pesmi?

UËenci dopolnjujejo asociogram - preoblikovanje v neumetnostna besedila;

Staroljubljanski pek

pritoæba dunajskega dvora pritoæba gledalcev

horoskop za staroljubljanskega peka

poroËilo o namakanju pekov v Ljubljanici

prerokba staroljubljanskemu peku

opis staroljubljanskega peka

vremenska napoved za staroljubljanskega peka

oris staroljubljanskega peka

mali oglas (kupim - prodam - zamenjam) staroljubljanskega peka

Pismo staroljubljanskega peka

reklama za raj na Starem trgu

opraviËilo staroljubljanskega peka vabilo na degustacijo peciva na Starem trgu

domaËa stran za staroljubljanskega peka e-vabilo za prodajo peciva na Starem trgu SOS

www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Milena M. BlaæiÊ

Page 101

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

æivljenjepis staroljubljanskega peka

literarni kviz o staroljubljanskem peku

vabilo na tiskovno konferenco o izginotju staroljubljanskega peka

program godcev in seznam pesmi

UËenci dopolnjujejo asociogram - priredba ali predelava:

Staroljubljanski pek

v pesemsko besedilo

v prozno besedilo

v dramsko besedilo

medpredmetno povezovanje

• izπtevanka

• pravljica

• dialogi

• ilustracija besedila

• haiku

• detektivka

• dramski prizor

• likovna pesem

• rimanice

• Ërtica

• dvogovori

• slikopis

• pesem slikopis

• kriminalka

• dramatizacija pesemskega besedila

• niz slik

• kolaæ pesem

• podajanka

• basen

• strip

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

staroljubljanskega peka (vabila na pomoË) SMS vabilo na poskuπnjo peciva staroljubljanskega peka SMS odgovor staroljubljanskega peka SMS vabilo na namakanje pekov v Ljubljanici


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 102

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• likovna pesem

• grozljivka

• pustolovska zgodba

• muzikal

• lutkovna igra

• dnevnik staroljubljanskega peka

Milena M. BlaæiÊ

• fotostrip

• intervju s staroljubljanskim pekom

• spominski spis • potopis

UËenci dopolnjujejo asociogram - zamenjava ali spreminjanje: knjiæevne osebe

Ëas

prostor v preteklosti

v Egiptu

Staroljubljanski pek v danaπnjem Ëasu (posodobitev besedila)

na Arktiki

v prihodnosti

na Laponskem

a) UËenci dopolnjujejo asociogram - zdruæevanje (knjiæevnih oseb):

Staroljubljanski pek

muca Copatarica Mojca Pokrajculja povodni moæ Cefizelj Pika NogaviËka

in

Martin Krpan pek Miπmaπ iz Kamne vasi Butalci

www.svetizbesed.com


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

b) UËenci dopolnjujejo asociogram - zdruæevanje (knjiæevnih oseb): Brdavs Turjaπka Rozamunda

Prizori iz æivljenja stvari

in

Ojstrovhar Martin Krpan Pika NogaviËka lepa Vida

Moæne vaje za poustvarjalno pisanje: 1. Dopolnjevanje besedila • UËenci napiπejo nadaljevanje dogajanja v pesmi Peki Nika Grafenauerja. • UËenci napiπejo predzgodbo, v kateri pojasnijo, kako sta se spoznala Pek in Leo Scriba iz zbirke Stara Ljubljana Nika Grafenauerja. • UËenci dopolnijo zgodbo besedila, in sicer dodajo nov del, ko pek vidi povodnega moæa v Ljubljanici. 2. KljuËne ali dane besede • UËenci tvorijo besedilo na kljuËne ali dane besede: kruh - luna - meπËani - moka -pek - povodni moæ - staroljubljanski - Ljubljanica - testo - trg. • UËenci tvorijo besedilo na osnovi kljuËnih ali danih besed (10): duh - Ëist hrustanje - kruh - luna - mesto - reka - poπtenost - testo - trg. 3. NaËrt • UËenci nariπejo ali napiπejo naËrt, kaj se je zgodilo na zaËetku, kaj potem in kaj na koncu avtorske pesmi N. Grafenauer: Peki. Kaj menijo, zakaj so peki goljufali? Kaj menijo, ali so peki, potem ko so jih kaznovali z namakanjem v reko Ljubljanico, πe naprej goljufali pri peki kruha? • UËenci nariπejo ali napiπejo naËrt za izvirno besedilo. 4. Posnemanje • UËenci posnemajo slog ali vsebino pesmi in tvorijo svojo pesem z naslovom (zlatarji) ali podajanko, tako da vsak uËenec napiπe en verz, drugi pa nadaljujejo. Preoblikovanje • UËenci preoblikujejo balado Prizori iz æivljenja stvari, in sicer tako, da napiπejo novico za Ëasopisno rubriko Ërna kronika v πolski Ëasopis o izginotju znamenitega staroljubljanskega peka. • UËenci preoblikujejo pesem oz. zgodbo o pekih, tako da jo posodobijo in postavijo v danaπnji Ëas in prostor (v πolo ali med vrstnike). www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

Page 103


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 104

Milena M. BlaæiÊ

5. Priredba ali predelava • UËenci ustno ali pisno dramatizirajo pesem. • UËenci predelajo pesem v strip. • UËenci napiπejo predelano pesem kot detektivko. Zaskrbljeni novoljubljanski meπËani najamejo detektiva, ki raziskuje, kakπen kruh peËejo danaπnji peki. 6. Spomin ali obnavljanje • UËenci napiπejo skrËeno obnovo pesmi o pekih. • UËenci napiπejo razπirjeno ali ustvarjalno obnovo pesmi in dodajo nove dele, npr. da pri namakanju nekega peka v stari Ljubljani pride poπtar in razbobna, da v mesto prihaja cesar Maksimilijan in slon Misbaba. 7. Vpraπanja • UËenci tvorijo besedilo na osnovi vpraπanj: • Kaj bi se zgodilo, Ëe bi peki v stari Ljubljani ravnali drugaËe kot v izvirni pesmi in ne bi goljufali pri peki kruha? • Kaj bi se zgodilo, Ëe bi priπla povodna vila in reπila peka iz Ljubljanice? Kaj bi se zgodilo, Ëe bi staroljubljanski meπËani naroËali kruh od celjskih grofov? Ali iz turjaπkega gradu? • Kaj bi se zgodilo, Ëe peki ne bi goljufali v stari Ljubljani? 8. Zamenjava • UËenci tvorijo besedilo na osnovi zamenjave; zamenjamo knjiæevne osebe: v pesmi Peki Nika Grafenauerja imamo peka Miπmaπa, namesto kruha pa staroljubljanski peki peËejo trojanske krofe, prekmursko gibanico, idrijske ælikrofe, francoske rogljiËe ... 9. Zdruæevanje • UËenci tvorijo besedilo, v katerem zdruæijo knjiæevne osebe iz dveh ali veË razliËnih besedil: Peki in Mestni pisar (Leo Scriba). • UËenci tvorijo novo besedilo na osnovi zdruæevanja dveh knjiæevnih oseb iz razliËnih besedil: peki in pπenica, najlepπi cvet na svetu ..., (Staroljubljanski) pek in Cefizelj, (Staroljubljanski) peki v Pekarni Miπmaπ idr. • UËenci napiπejo pogovor med pekom in povodnim moæem. Staroljubljanski pek se pogovarja s pekom Miπmaπem. SreËata se pri odvetniku (oba imata teæave s strankami). • UËenci napiπejo pogovor med Ostrovrharjem in povodnim moæem. • UËenci napiπejo izmiπljen intervju s staroljubljanskim pekom, pekom Miπmaπem, s povodnim moæem, z Nikom Grafenauerjem o zbirki pesmi Stara Ljubljana.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Shema πolskega pisanja 6. razred - KraljiËna na zrnu graha

Page 105

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

Dejavnosti uËitelja

• Uvodni del - od zamisli • UËence seznanimo k naËrtu s sploπno tematiko NA»RTOVANJE besedila (pravljice), glasno razmiπljanje z naslovnikom (vrstniki ...), z navodili (naËrtovanje naËrt, tvorjenje - osnutek, pregledovanje - besedilo). • UËence vpraπamo, ali poznajo (stvarno znanje) razliËne pravljice. Kdo je pisal pravljice? • UËence vpraπamo, ali poznajo knjiæevne osebe, ki nastopajo v pravljicah. SneguljËica, TrnuljËica, RdeËa kapica ... • UËence vpraπamo ali verjamejo v pravljice. • UËence vpraπamo, kakπne so znaËilnosti pravljic (ljudske, klasiËne avtorske in sodobne pravljice). • Kaj se dogaja v uvodu, jedru in zakljuËku? • UËence vpraπamo, ali verjamemo v ljubezen na prvi pogled, kot je v pravljicah? • UËence vpraπamo, kaj menijo o kraljih, kraljiËnah, princih, princesah v pravljicah? Kaj menijo o teh osebah v resniËnem æivljenju? • UËence vpraπamo, kaj menijo o tem - æivljenje kot v pravljici? Kaj pa

www.svetizbesed.com

Dejavnosti uËencev

• UËenci na osnovi lastnih predstav in izkuπenj izrazijo pojmovanje pravljic, pravljiËnosti, pravljiËarjih (doæivljajsko-izkuπenjska motivacija). • UËenci zapiπejo v zvezke Ëim veË imen pravljiËarjev, ki jih poznajo (C. Perrault, J. in W. Grimm, H. C. Andersen ...). • UËenci zapiπejo v zvezke Ëim veË asociacij na vrste pravljic (zimska, glasbena, stara ...). • UËenci naπtevajo knjiæevne zvrsti in vrste, v katerih so brali o ljubezni. • UËenci ponovijo znanje o bistvenih znaËilnostih pravljic (zaËetek in konec, Ëas in prostor, osebe, dobro - zlo, ponavljanje, pravljiËni predmeti in Ëudeæi ...). • UËenci izmenjujejo mnenja, vtise in dopolnjujejo asociograme. • KljuËne besede o znaËilnostih pravljic zapiπemo na tablo, uËenci ob njih piπejo v zvezke svoje asociacije/kljuËne besede/nizajo ideje/konkretizirajo naslov/pomensko drevo/razvijajo temo/razvijajo zgodbo/tematsko

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

2:25 PM


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 106

Shema πolskega pisanja 6. razred - KraljiËna na zrnu graha

Dejavnosti uËitelja

o misli æivljenje ni pravljica? • Osrednji del od naËrta k osnutku TVORJENJE -individualno tvorjenje

• UËence spodbujamo, da le tvorijo besedilo. • UËence spodbujamo, da odmislijo probleme pri tvorjenju. • UËence spodbujamo, da spontano piπejo. • UËence spodbujamo, da napisanega ne popravljajo sproti, bodo pozneje. • UËence spodbujamo, da se usmerijo le na tvorjenje.

www.svetizbesed.com

Milena M. BlaæiÊ

Dejavnosti uËencev

jedro kronoloπko ali po pomembnosti. • UËenci poltiho tvorijo osnutek besedila. • UËenci usmerijo pozornost k pretvarjanju naËrta v osnutek besedila. • UËenci tvorijo svoje poustvarjalno besedilo o kraljeviËu, ki se je hotel poroËiti s pravo kraljiËno. • UËenci lahko dopolnijo besedilo, piπejo kljuËne besede, piπejo podrobnejπi naËrt, posnemajo sonet oz. sonet z odmevom, preoblikujejo besedilo, piπejo priredbo, obnovo, zastavljajo (divergentna) vpraπanja ob besedilu, zamenjujejo knjiæevne osebe/Ëas/ prostor...), zdruæujejo dve podobni ali razliËni knjiæevni besedili/osebi. • UËenci organizirajo svoje ideje (uvod, jedro, zakljuËek). • UËenci si postavljajo individualne pisne cilje (nove naslove v primerjavi z okvirnim naslovom): pesem, proza, dialogi; strip; pravljica, detektivka ...; TV-poroËila, knjiæevni kviz ... na okvirno temo (KraljiËna na zrnu graha danes, KraljeviË na zrnu graha ...).

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

• ZakljuËni del od osnutka k besedilu PREGLEDOVANJE skupinsko pregledovanje s pisalom druge barve

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• UËence usmerjamo, da pregledajo loËila. UËence usmerjamo, da preverijo zapis besed. • UËence usmerjamo, da preverijo ustreznost naslova in podnaslova. • UËence usmerjamo, da po potrebi zamenjajo kakπne besede. • UËence usmerjamo, da preberejo svoje besedilo s staliπËa bralca. Ali bo bralec razumel besedilo? • UËence usmerjamo, da pregledajo smiselnost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo povezanost besedila. • UËence usmerjamo, da pregledajo zakljuËek. • UËence usmerjamo, da razmislijo, ali so napisali, kar so æeleli. • UËence usmerjamo, da primerjajo, kaj so hoteli napisati in kaj je napisano. • UËence usmerjamo, da zamenjajo doloËene besede.

www.svetizbesed.com

• UËenci berejo osnutek besedila in ga popravljajo s pisalom druge barve. • UËenci pregledujejo osnutek besedila: loËila, zapis besed. • UËenci preverjajo ustreznost naslova in podnaslova. • UËenci primerjajo zapisano besedilo z naËrtovanim in poskuπajo uskladiti naËrtovano in zapisano. • UËenci berejo svoje besedilo s staliπËa bralca. • UËenci pregledujejo ali je njihovo besedilo smiselno, povezano in zakljuËeno.

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

Page 107


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 108

Milena M. BlaæiÊ

UËni listi za naËrtovanje: UËenci dopolnjujejo asociogram: znaËilnosti kraljeviËa in 'prave' kraljiËne: razvajen

obËutljiva

bogat

razvajena

vztrajen

mokra po deæju neprespana kraljeviË - ‘prava’ kraljiËna

UËenci dopolnjujejo asociogram na temo pravljic (ljudska, klasiËna/avtorska in kratka sodobna pravljica): J. in W. Grimm:

H. C. Andersen:

S. MakaroviË:

Pepelka

KraljiËna na zrnu

Miπka

graha

si skuje sreËo

zaËetek in konec: Ëas in prostor: literarni liki: dobro - zlo: ponavljanje: pravljiËni predmeti: Ëudeæi:

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

UËenci dopolnjujejo asociogram: zgradba besedilne vrste: • uvod - kaj se zgodi na zaËetku pravljice KraljiËna na zrnu graha? • jedro - kaj se dogaja v nadaljevanju pravljice KraljiËna na zrnu graha? • zakljuËek - kaj se zgodi na koncu pravljice KraljiËna na zrnu graha?

UËenci dopolnjujejo asociogram - preoblikovanje soneta z odmevom v neumetnostna besedila:

KraljiËna na zrnu graha

• pritoæba kraljiËne (iz pravljice KraljiËna na zrnu graha) • mnenje bralcev o vsebini pravljice KraljiËna grahana zrnu

• horoskop za kraljeviËa • horoskop za kraljiËno • horoskop za zrno graha

• kljuËne besede iz KraljiËne na zrnu graha • nakljuËne besede iz KraljiËne na zrnu graha

• prerokba za kraljeviËa • prerokba za kraljiËno

• opis kraljeviËa • opis kraljiËne • opis starega kralja • opis stare kraljice • oris kraljeviËa • oris kraljiËne

• mali oglas (kupim - prodam - zamenjam ... zrno graha za ...)

• kraljeviËevo pismo, v katerem iπËe pravo kraljiËno • poroËilo o dogajanju v pravljici KraljiËna na zrnu graha

• reklama za ogled muzeja, kjer se hrani zrno graha

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

Page 109


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 110

Milena M. BlaæiÊ

• domaËa stran za KraljiËno na zrnu graha

KraljiËna na zrnu graha

• recept za ljubezenski napoj • poroËilo o dogajanju s staliπËa zrna graha v muzeju

• kraljeviËevo e-pismo • kraljiËnin e-odgovor • SMS-anketa o pravljici KraljiËna na zrnu graha • SMS-anketa o pravljici KraljiËna na zrnu graha

• kraljeviËev æivljenjepis/kraljiËnin æivljenjepis po poroki

• literarni kviz o mitu in sonetu KraljiËna na zrnu graha

• ocena pravljice KraljiËna na zrnu graha

• kraljeviËevo razmiπljanje o sebi • razmiπljanje prave kraljiËne o sebi • razmiπljanje zrna graha v muzeju

• skupina A: vpraπanja za razumevanje KraljiËne na zrnu graha; • skupina B: odgovori brez vpraπanj; • skupina A postavlja vpraπanja na odgovore skupine B; • skupina B odgovarja na vpraπanja skupine A (skupini delata razliËne naloge; potem se zamenjata)

• kraljeviËev æivljenjepis • kraljiËnin æivljenjepis • æivljenjepis zrna graha v muzeju

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

UËenci dopolnjujejo asociogram - priredba ali predelava:

KraljiËna na zrnu graha

v pesemsko besedilo

v prozno besedilo

v dramsko besedilo

medpredmetno povezovanje

• izπtevanka

• pravljica

• dialogi

• ilustracija besedila

• haiku

• detektivka

• dramski prizor • likovna pesem

• rimanice

• Ërtica

• dvogovori med kraljiËno in kraljeviËem • kraljeviËev monolog • kraljiËnin monolog • monolog zrna graha

• slikopis

• pesem slikopis

• kriminalka

• dramatizacija pesemskega besedila

• niz slik

• kolaæ pesem

• podajanka

• basen

• strip

• lutkovna igra

• fotostrip

• likovna pesem • grozljivka • pustolovska zgodba

• muzikal

• kraljeviËev dnevnik • kraljiËnin dnevnik

• parfum KraljeviË na zrnu graha (sestavine) • parfum KraljiËna na zrnu graha (sestavine)

• spominski spis

• kraljeviËev portret • kraljiËnin portret

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

Page 111


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 112

• kraljeviËev potopis • kraljiËnin potopis

Milena M. BlaæiÊ

• zemljevid kraljeviËeve poti • zemljevid kraljiËnine poti • zemljevid poti zrna graha od semena .../kraljiËne ... do muzeja

UËenci dopolnjujejo asociogram - zamenjava ali spreminjanje: knjiæevne osebe

Ëas

prostor

• KraljeviË na zrnu graha (zamenjava spolov)

• v preteklosti

• v naπem mestu

• SneguljËica na zrnu graha

KraljiËna na zrnu graha na dvoru kralja Arthurja

• na naπi πoli

• Pika NogaviËka na zrnu graha

KraljiËna na zrnu graha na dvoru kralja Luja XIV.

• na Danskem

• Mala morska deklica na zrnu peska

• KraljiËna na zrnu graha na Kitajskem zidu

• v Egiptu

• v danaπnjem Ëasu (posodobitev besedila)

• na Japonskem

• Jakec in Ëudeæni fiæol/grah/stroËji fiæol ...

• v naπem razredu

• v podvodnem svetu

• KraljiËna na zrnu graha in Urπke brez napak

• na naπi πoli

• v vesolju

KraljiËna na zrnu graha

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6

• KraljiËna na zrnu graha in Tajno druπtvo PGC/zrno graha

• v naπem mestu

• KraljiËna na zrnu graha v Butalah

• v prihodnosti (znanstvenofantastiËna pravljica)

a) UËenci dopolnjujejo asociogram - zdruæevanje (knjiæevnih oseb): RdeËa kapica TrnuljËica

KraljiËna na zrnu graha

in

deklica z væigalicami mala morska deklica Mojca Pokrajculja muca Copatarica Pedenjped maËek Muri in muca Maca

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

Page 113


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 114

Milena M. BlaæiÊ

Moæne vaje za poustvarjalno pisanje: Knjiæevno besedilo: H. C. Andersen: KraljiËna na zrnu graha 1. Dopolnjevanje besedila • UËenci napiπejo nadaljevanje pravljice KraljiËna na zrnu graha • UËenci napiπejo predzgodbo, v kateri pojasnijo, zakaj se je kraljiËna izgubila. 2. KljuËne ali dane besede • UËenci tvorijo besedilo na kljuËne ali dane besede: kralj - kraljica - kraljeviË kraljiËna - grad - grah. • UËenci tvorijo besedilo na kljuËne ali dane besede (10): Ëarovnica - grad kraljiËna - Miπka - potovanje - raËunalnik - skrivnost - vesolje - vitez. 3. NaËrt • UËenci nariπejo ali napiπejo naËrt, kaj se je zgodilo na zaËetku, kaj potem in kaj na koncu pravljice KraljiËna na zrnu graha. • UËenci nariπejo ali napiπejo naËrt za izvirno besedilo 4. Posnemanje • UËenci posnemajo slog H. C. Andersena in piπejo pravljice, npr. KraljiËna na zrnu ajde/graha/kave/maka/peska/riæa/soli/æita ... 5. Preoblikovanje • UËenci preoblikuje pravljico o kraljiËni na zrnu graha, tako da napiπejo novico (rubrika kronika) v πolski Ëasopis. • UËenci preoblikujejo pravljico, tako da jo posodobijo in postavijo v danaπnji Ëas in prostor. 6. Priredba ali predelava • UËenci ustno ali pisno dramatizirajo pravljico KraljiËna na zrnu graha. • UËenci predelajo pravljico v slikopis ali strip. • UËenci napiπejo predelano pravljico kot detektivko. 7. Spomin ali obnavljanje • UËenci napiπejo skrËeno obnovo pravljice. • UËenci napiπejo razπirjeno ali ustvarjalno obnovo pravljice. 8. Vpraπanja • UËenci tvorijo besedilo na osnovi vpraπanj: Kaj bi se zgodilo, Ëe kraljiËna ne bi potrkala na vrata gradu? Kaj bi se zgodilo, Ëe kraljiËna ne bi bila prava kraljiËna? 9. Zamenjava • UËenci tvorijo besedilo na osnovi zamenjave: KraljeviË na zrnu graha, KraljiËna na zrnu riæa. 10. Zdruæevanje • UËenci tvorijo besedilo, v katerem zdruæijo knjiæevne osebe iz dveh ali veË razliËnih besedil: KraljiËna na zrnu graha in kraljeviË - beraË • UËenci napiπejo novo besedilo na osnovi zdruæevanja dveh knjiæevnih oseb iz razliËnih besedil: obuti maËek in muca Copatarica.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

5. Dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja na osnovi delovnih zvezkov SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

2:25 PM

Page 115

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil - uËni naËrt in SIB 4-6

• UËni naËrt za slovenπËino za 4. r.

• Svet iz besed za 4. r.

poezija

• • • • • • • • • • • •

Bor, M.: Pesem o zvezdah Bor, M.: ZajËek suhi ForstneriË, F.: Dedkova slika Grafenauer, N.: Krokodili Koπuta, M.: Morda tudi æabice Koπuta, M.: Zaseda za medveda LainπËek, F.: Klic v sili LainπËek, F.: Ledene roæe PavËek, T.: Kaj vse je tata Snoj, J.: PtiËica pa-pa Snoj, J.: Veronika gre na ples ©tampe Æmavc, B.: Nadobudna budnica • ©tampe Æmavc, B.: ©pela Ëarovnica

• Balog, Zvonimir: Kje kdo spi • Grafenauer, Niko: Æabji radio • Koπuta, Miroslav: Zaseda za medveda • LainπËek, Feri: Klic v sili • Ljudska: Priπla je miπka iz miπnice • McGough, Roger: Zdaj sem odrasel • MilËinski Jeæek, Frane: Za poredne otroke • PavËek, Tone: Kdo je najboljπi ded & kdo je babica in kdo stara mama • Rozman - Roza, Andrej: Æabec Æan in æolna Æiva • Vegri, Saπa: Kaj hoËe zdaj

proza

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil iz UËnega naËrta za slovenπËino (1998) in delovnih zvezkov Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred

• • • • • • • • • •

• Dahl, Roald: »udoviti lisjak • Goscinny, René: Nikec • Jansson, Tove: »arodejev klobuk in vraæja kresna noË • Johnson, Pete: Pasja mora • KovaË, Polonca: Teæave in sporoËila psiËka Pafija • Koren, Majda: Protideæevna juha • Kraan, Hanna: Zgodbe o Ëavknjeni Ëarovnici • Landa, Norbert: Zgodbe o delfinih • Levstik, Fran in Muster, Miki: Martin Krpan • Lindgren, Astrid: Pika NogaviËka • Ljudska: »e Ëlovek Ëe preveË imet • Mai, Manfred: ©olske zgodbe • MakaroviË, Svetlana: Kosovirja na leteËi ælici • Milne, A. A.: Medved Pu • Nöstlinger, Christine: Zgodbe o Francu • Peroci, Ela: Stara hiπa πt. 3 • Preussler, Otfried: Strahek

Andersen, H. C.: Sneæna kraljica Baum, L.: »arovnik iz Oza Bevk, F.: Lukec in njegov πkorec Carroll, L.: AliËine dogodivπËine Ende, M.: »arobni napoj FranËiË, F.: Ulica svobode Koren, M.: Protideæevna juha KovaË, P.: Vezalkine sanje Lindgren, A.: Ronja, razbojniπka hËi MakaroviË, S.: Kam pa kam, kosovirja • Nöstlinger, C.: Poæviægamo se na kumariËnega kralja • Nöstlinger, C.: Zgodbe o Francu • PeËjak, V.: DrejËek in trije MarsovËki • Rodari, G.: »e dedek ne zna pripovedovati pravljic • Rozman, S.: »udeæni pisalni stroj • Seliπkar, T.: Mule • Sempe-Gosciny: Nikec • SuhodolËan, L.: Levi in desni klovn • ©tampe Æmavc, B.: Popravljalnica igraË

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 116

• Pregl, Slavko: PriroËnik za klatenje • Rodari, Gianni: »e dedek ne zna pripovedovati pravljic • Seliπkar, Tone: Srna • SuhodolËan, Leopold: Levi in desni klovn • ©mahelova, Helena: Dobra volja • ©tampe Æmavc, Bina: Popravljalnica igraË

dramatika

• • • •

• Nosov, Nikolaj: Pri modrooËki • Novak, Boris A.: V ozvezdju postelje • PeËjak, Vid: DrejËek in trije MarsovËki • Rozman, Smiljan: »udeæni pisalni strojËek • Skupa, Josef in Wenig, Fran: TinËek med æuæki

• S. MakaroviË: Slovenske narodne pravljice in pripovedke • (Slovenska) ljudska pesem

poezija

• ©tampe Æmavc, B.: Ure kralja Mina • Trdina, J.: Vile • Vandot, J.: Kekec + FILM

kanon

Milena M. BlaæiÊ

Koπuta, M.: Vitez na obisku Novak, B. A.: V ozvezdju postelje PeËjak, V.: DrejËek in trije MarsovËki Rudolf, F.: Vrabec Æivæav najde prijatelja • Æmavc, J.: DomaËa naloga

• UËni naËrt za slovenπËino za 5. r.

• Svet iz besed za 5. r.

• Dekleva, M.: Mehke sneæinkaste pesniπke race • Grafenauer, N.: NebotiËniki • Grafenauer, N.: Peki • Grafenauer, N.: Slon Misbaba • KoviË, K.: KoËija • Krakar, L.: »eπnja v belem • KunËiË, M.: Markova ladja • Ljudska: Pleπi, pleπi, Ërni kos • PavËek, T.: Vesoljec • Snoj, J.: Kje pesem prebiva • Vegri, S.: Prijatelj • Zajc, D.: Vrata • ÆupanËiË, O.: Breza in hrast

• • • • • •

Grafenauer, Niko: Peki GregoriË, Barbara: Neæna deklica Kaniæaj, Pajo: Æirafa in Slon Koπuta, Miroslav: »e si viπji KovaËiË, Jelenka: Romnji/Ciganka LainπËek, Feri: Kaj moraπ med poËitnicami storiti • Lear, Edward in Oakley Parrott, Eric: Nesmislice • MakaroviË, Svetlana: Jaz sem jeæ • Novak, Boris A.: NekoË in danes (ekoloπka ekloga)

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil - uËni naËrt in SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

proza

2:25 PM

Page 117

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil - uËni naËrt in SIB 4-6

• Andersen, H. C.: Mala morska deklica + FILM • Blyton, E.: Pet prijateljev - tri dela • Blyton, E.: Skrivnosti - tri dela • Dahl, R.: »arovnice • FranËiË, F.: Skarabeji in otroπka srca • GoljevπËek, A.: »udozgodbe • Horvat, J.: Waitapu • Jurca, B.: UhaË in njegova druæina • Jurca, B.: VohljaËi in prepovedane skrivnosti • KovaË, P.: Urπke so brez napak • Ljudske pripovedi, svetovne: Mamka brπljanka • Lowry, L.: Anastazija Krupnik • MakaroviË, S.: Coprnica Zofka • Mal, V.: SreËa na vrvici + FILM • Mate, M.: Babica v supergah • MilËinski, F.: Butalci • Pregl, S.: Odprava zelenega zmaja • Pregl, S.: PriroËnik za klatenje • SuhodolËan, L.: Rumena podmornica • SuhodolËan, L.: Stopinje po zraku • SuhodolËan, L.: Na veËerji s krokodilom • Travers, P. L.: Mary Poppins • Voranc, P.: Prvo pismo

• Andersen, Hans Christian: Mala morska deklica • Bevk, France: Lukec in njegov πkorec • Dahl, Roald: »arovnice • Farjeon, Eleonor: Fred • Gavran, Miro: SreËni dnevi • Goscinny, René in Uderzo, Albert: Asterix na olimpijadi • Jacques, Brian: MraËne zgodbe • Kästner, Erich: Emil in detektivi • KovaË, Polonca: Urπke so brez napake • Lindgren, Astrid: Ronja, razbojniπka hËi • MakaroviË, Svetlana: Coprnica Zofka • Mal, Vitan: SreËa na vrvici • Mate, Miha: Babica v supergah • MilËinski, Fran: Butalci • Nöstlinger, Christine: Poæviægamo se na kumariËnega kralja • de Saint-Exupéry, Antoine: Mali princ • Schmidt, Annie M. G.: Mija • SuhodolËan, Leopold: Na veËerji s krokodilom • Twain, Mark: Jankee na dvoru kralja Arturja • Vandot, Josip: Kekec nad samotnim breznom • Voranc, Preæihov: Prvo pismo • Zajc, Dane: Vrata • Zupan, Dim: Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca • Avstralska ljudska: Kljunaπ Gaja-dari • Eskimska ljudska: ©amanski boben • Indijanska ljudska: To ti je sreËa! • Slovenska ljudska pesem: Gusarska • Tatarska ljudska: Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ

10/10/05


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 118

dramatika kanon

• UËni naËrt za slovenπËino za 6. r.

• Svet iz besed za 6. r.

poezija

• B. A. Novak • L. SuhodolËan

• Dekleva, Milan: Magnetni deËek • GoljevπËek Kermauner, Alenka: »e zmaj poære mamo ... • Koπuta, Miroslav: ©tirje fantje muzikantje • Novak, Boris A.: Prizori iz æivljenja stvari • SuhodolËan, Leopold: »udeæna srajca dopetajca

• • • • • • • • • • • • • • • •

• DanojliÊ, Milivoj: Razglas Otroπke republike • Galczynski, Konstanty Ildefons: »e bi imel enajst klobukov • Gazdag, Erzsi: Vrana • GregoriË, Barbara: Jaz v zrcalu • Hanzlík, Josef: Kapitan Neroda • Jandl, Ernst: Antipodi • Olmer ©oster, Ksenija: Mroæ • PavËek, Tone: Darovi • PavËek, Tone: Njena zgodba/Fantova zgodba • Rozman, Andrej - Roza: »e æe pijeπ mojo kokakolo • Vegri, Saπa: Prijatelj • Vuk, Stanko: Sabotin • Zajc, Vane: Indijanec • Slovenska ljudska: Lisica

proza

• Dekleva, M.: Magnetni deËek • Dekleva, M.: Sanje o govoreËi Ëeπnji • Golia, P.: JurËek • GoljevπËek, A.: »e zmaj poære mamo • Novak, B. A.: Prizori iz æivljenja stvari • Petan, Æ.: Poslednja vojna Njegovega veliËanstva

Milena M. BlaæiÊ

• Andersen, H. C.: Cesarjeva nova oblaËila • Andersen, H. C.: Deklica z væigalicami • Arabske pravljice: TisoË in ena noË + FILM • Bevk, F.: Pastirci • Dolenc, M.: Strupena Brigita

FilipiË, F.: Vse je drugaËe ForstneriË, F.: Hitra pesem Grafenauer, N.: Poezija Grafenauer, N.: Uπesa Krakar, L.: Jesen Ljudska: Desetnica Murn, J.: Pesem Novak, B. A.: Prebesedimo besede Novak, B. A.: Vogali besede hiπa Novak, B. A.: Zzzbudilka PavËek, T.: Junak ©oster Olmer, K.: Mroæ Zajc, D.: Numizmatiki ÆupanËiË, O.: BarËica ÆupanËiË, O.: Na Jurjevo Minatti, I.: Pesem

• Andersen, Hans C.: Deklica z væigalicami • Andersen, Hans C.: Grdi raËek • Bevk, France: Pastirci • Blyton, Enid: Pet prijateljev na otoku zakladov • Bürger, Gottfried August Lewis: Laænivi kljukec baron Münchhausen

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil - uËni naËrt in SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 119

• Dolinar, B.: Detektivi na jeklenih konjiËkih • Finægar, F. S.: Gospod Hudournik • IngoliË, A.: Tajno druπtvo PGC • Kästner, E.: DvojËici • Kästner, E.: Emil in detektivi • Kästner, E.: LeteËa uËilnica • Lamb, C. in M.: Pripovedke iz Shakespeara Lindgren, A.: Brata LevjesrËna • Lindgren, A.: Detektivski mojster Blomkvist • Mebs, G.: Nedeljka • MilËinski, F.: Pravljice (Desetnica) • Novak, B.: Super ©pon • Novak, B.: Zaljubljeni vampir • Novak, B.: Zelena poπast • Pregl, S.: »e bi in Ëe ne bi • Pregl, S.: Geniji v dolgih hlaËah • Pregl, S.: Geniji v kratkih hlaËah • Swift, J.: Guliver med pritlikavci • Twain, M.: Prigode Toma Sawyerja • Wilde, O.: SreËni kraljeviË in druge pravljice • Wrightston, P.: Strahec • Zidar, P.: KukaviËji Mihec + FILM • Zupan, D.: Tri noËi Drekca Pekca in Pukca Smukca • Zupan, D.: Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca • Zupan, D.: Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca

• Carroll, Lewis: Alica v Ëudeæni deæeli • Dahl, Roald: Matilda • Doyle, Arthur Conan: Baskervillski pes • Finægar, Fran S.: Gospod Hudournik • Goscinny René, Uderzo Albert: Umpah Pah • Horowitz, Anthony: Sokolov malteser • Holt, Victoria: Hiπa tisoËerih latern • Jonsson, Rune: Vike Viking in Brdavsi • Kästner, Erich: DvojËici • LainπËek, Feri: KovaËeva hvaleænost • Lindgren, Astrid: Brata LevjesrËna • Lowry, Lois: Anastazija Krupnik • Nicholson, William: Vetrna piπËal • Schultz, Charles M.: Snoopy • Swift, Jonathan: Guliverjeva potovanja • Twain, Mark: Prigode Toma Sawyerja • Wrightson, Patricia: Strahec

dramatika

• • • •

• • • •

kanon

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil - uËni naËrt in SIB 4-6

• Tone PavËek • Hans Christian Andersen

Bevk, F.: Bedak Pavlek Dekleva, M.: LenËa FlenËa IngoliË, A.: Tajno druπtvo PGC Petan, Æ.: Starπi naprodaj

Dekleva, Milan: LenËa FlenËa IngoliË, Anton: Tajno druπtvo PGC Logar, Matija: Kralj v Ëasopisu Petan, Æarko: Poslednja vojna Njegovega veliËanstva

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 120

Milena M. BlaæiÊ

V priroËniku so predstavljene nekatere znaËilnosti uËencev bralcev in pouka knjiæevnosti v drugem triletju, novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed, pouËevanje pisanja v drugem triletju, temeljni in minimalni standardi znanja v drugem triletju ter dodatni predlogi za razvijanje ustvarjalnega pisanja po delovnih zvezkih Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred osnovne πole. Nazorno je prikazana razporeditev ur za slovenπËino v devetletki (jezikovni in knjiæevni pouk), s posebnim poudarkom in znaËilnostmi pouka v drugem triletju. Primerjalno so prikazani obvezni avtorji, priporoËena besedila, sploπni funkcionalni in izobraæevalni cilji, temeljni in minimalni standardi znanja na osnovi UËnega naËrta za slovenπËino in v delovnih zvezkih Svet iz besed za 4., 5. in 6. razred. Posebna pozornost je namenjena novostim v delovnih zvezkih - npr. ustvarjalnemu pisanju. Te novosti sovpadajo s poudarki pri knjiæevnem pouku v drugem triletju.

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

6. Primerjalna analiza avtorjev in knjiæevnih besedil - uËni naËrt in SIB 4-6


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 121

7. Literatura

7. Literatura: APPLEBEE, Arthur (1978). The Child’s Concept of Story: Ages Two to Seventeen. APPLEYARD, J. A. (1994). Becoming a Reader. The Experience of Fiction from Childhood to Adulthood. CUP. BEREITER, Carl, in Scardamalia, Marlene (1987). The Psychology of Written Composition. Hillsdale, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates. BE©TER, Marja, Kriæaj Ortar, Martina, idr. (1998). Poskusni uËbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazije (1. del). Ljubljana: Zaloæba Rokus. BETTLEHEIM, Bruno (2002). Rabe Ëudeænega. O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. BLAÆI∆, Milena (2000). TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa opisnega ocenjevanja. V: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna πola (ur. Janez Krek in Majda CenËiË). Ljubljana: ZRS©©. CULLER, Jonathan: Structuralist poetics: structuralism, linguistics and the study of literature, 1980. FLOWER, Linda S., in Hayes, John R. (1981). A Cognitive Process Theory Of Writing. HLADNIK, Miran (1983). Trivialna literatura. Ljubljana: DZS. JAUSS, Hans Robert: Aesthetic experience and literary hermeneutics, 1982 ; (Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, Ljubljana: Literarno-umetniπko druπtvo Literatura, 1998). KORDIGEL, Metka (1993). Mladinska literatura, otroci in uËitelji, Komunikacijski model pouËevanja mladinske knjiæevnosti, I. in II. Ljubljana: ZRS©©. KOVA», Miha, KovaË ©ebarat, Mojca, Krek, Janez, ©tefanc, Damijan (2005). UËbeniki in druæba znanja. Zbirka Obrazi edukacije. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta: Znanstveni inπtitut Filozofske fakultete. KRAKAR Vogel, Boæa (1992). Novejπi slovenski pogledi na pouk knjiæevnosti kot dejavnik sooblikovanja njegovih ciljev, metod in vsebin: doktorska disertacija, Ljubljana. KRAKAR Vogel, Boæa (2004): Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. DZS Ljubljana. KRIÆAJ Ortar, Martina, idr. (2000). SlovenπËina v 1. triletju devetletne osnovne πole, 1. del. Trzin: Zaloæba Izolit. KRIÆAJ Ortar, Martina, (2000). Sporazumevanje v prvem triletju devetletke, Trzin: Zaloæba Izolit. KRIÆAJ Ortar, Martina, idr. (2000). SlovenπËina v prvem triletju devetletne osnovne πole, 1. del. Trzin: Zaloæba Izolit. KUNST - GNAMU©, Olga (1983). Govorno dejanje - druæbeno dejanje: Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Ljubljana: Pedagoπki inπtitut. NODELMAN, Perry. (2003). The Pleasures of Children's Literature ÆAGAR, France (1992). ©olske besedilne vrste. Maribor: ZO. PE»JAK, Sonja. IzhodiπËa za prenovo bralnega pouka pri predmetu slovenski jezik. Jezik in slovstvo., 41, πt. _, (nov. 1995/96), str. 75-88. http://www.ff.unilj.si/ijs/lat/041/12c08.htm/ www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

Milena M. BlaæiÊ


071-122-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:25 PM

Page 122

Milena M. BlaæiÊ

RODARI, Gianni (1996). SreËanje z domiπljijo. Ljubljana: MK. ROSENBLATT, Louise. Literature as exploration, 1938; The Reader, the Text, the Poem: The transactional Theory of the Literary Work, 1978. VIRK Tomo, (2001). Moderne metode literarne vede. Ljubljana: Filozofska fakultetta. ÆAGAR, France (1996). Didaktika slovenskega jezika v osnovni πoli. Maribor: ZO. Teaching Writing as a Process (1997). http://www.psu.edu/dept/english/comp/writprocess.html// UËni naËrt za predmet SlovenπËina v devetletki (1998). http://www.mss.edus.si// Wolfgang ISER: The Act of Reading, 1976; The implied reader, 1978; (Bralno dejanje: teorija estetskega uËinka, Ljubljana: Studia humanitatis, 2001).

www.svetizbesed.com

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

ZNA»ILNOSTI KNJIÆEVNEGA POUKA V DRUGEM TRILETJU DEVETLETNE O©

7. Literatura


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

III. Informacije o manj znanih avtorjih in delih v Svetu iz besed 4, 5 in 6 Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje Prispevek bo utemeljeval nabor besedil za drugo triletje v berilih Svet iz besed (SIB) z najrazliËnejπih znanstvenih glediπË: didaktiËno-pedagoπkega, literarnovednega, psiholoπkega in drugih. Pri tem bo najprej obdelal vpraπanje odlomka, ki je osnova πolski obdelavi besedila, v nadaljevanju pa πe πtevilne druge, predvsem vpraπanje raznolikosti, ustreznosti ter razmerja med soËasno in nadËasno ≈klasiko√.

A kakor koli, da bi smotrno pokazali posredniπkim zelo sorodna znanstvena merila za nabor besedil v berilih SIB 4—6, moramo najprej seËi k enemu temeljnih vpraπanj pouËevanja knjiæevnosti nasploh, k vpraπanju odlomkov. Tega bi bilo najpreprosteje razreπiti na podlagi izkuπenj, izhajajoËih iz spora o smotrnosti pouËevanja knjiæevnosti na podlagi odlomkov oziroma posebej za literarne uËbenike napisanih besedil. Slednje vpraπanje je predvsem v anglosaksonskem prostoru tlelo æe dlje Ëasa, a do spora v najbolj dobesednem smislu je priπlo v osemdesetih, ko se je kar nekaj raziskovalcev postavilo na staliπËe, da ≈zgolj prave knjige napravijo pravega bralca√ (MEEK 1982: 23). Iz takπnih problematiËnih predpostavk izhajajoËi oËitki literarnemu pouku so bili ustrezno zavrnjeni — Meekovo je med drugimi najbolj smotrno odpravil Beard (gl. BEARD 1995: 3—6) —, a obenem je seveda treba priznati, da so v zadnjih dveh desetletjih vendarle koristili pouku knjiæevnosti. V anglosaksonskem svetu so dvignili raven uËbeniπkih www.svetizbesed.com

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Nabor besedil v berilih SIB je vsekakor znanstveno utemeljen in kot takπnega ga bo to pisanje tudi predstavilo. A obenem velja æe na zaËetku poudariti, da je dejansko potekal tudi s strokovnih izhodiπË, ki se vsaj z vidika znanosti zdijo manj utemeljena. Izbor novejπih tujih besedil, na primer, se je veËinoma naslanjal na izkuπnje s podroËja t. i. posredniπtva. Z njimi je v slovenski prostor priπel marsikateri nov avtor — denimo Gazdagova, pa Nicholson in Horrowitz, Schmidtova, McGough in πtevilni drugi — ali prej prezrto delo, kot sta Fred Farjeonove in Hanzlíkov Kapitan Neroda. Najpodrobnejπa obdelava posredniπtva na Slovenskem je sicer πe vedno Ocvirkova, ki posrednikom nameni tudi zelo laskavo definicijo: to so organizacije ali ljudje, ≈ki so seznanjali narode s tujimi izsledki in jim tako rekoË odpirali pogled v svet.√ (OCVIRK 1975: 118) Za kaj takπnega pa je potrebne seveda kar nekaj razgledanosti po ≈tujih izsledkih√, v naπem primeru torej po sodobnih tujih literarnih delih, nato vedenja o kulturi, iz katere izhajajo, ter ne nazadnje meril in obËutka za to, katera teh besedil bi bila zanimiva ali nujna za slovenski trg in duha.


Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Jakob J. Kenda

besedil, nato pa obnovili staro modrost, kakrπno sta æe v πtiridesetih preteklega stoletja zapisali J. Betzner in A. E. Moore: ≈NemogoËe je pretirano poudariti, kako pomembno je, da karseda zgodaj odpremo zaklade prave literature. »e predolgo odlagamo dostop do knjig, kakrπne najdemo v knjiænicah, tako razliËnih od uËbenikov, povzroËimo izgubo otroπtva, kar je lahko usodno za razvoj branja in trajno zanimanje zanj.√ (BETZNER & MOORE 1940: viii) Tovrstna nasprotja so v tujini danes æe veËidel preseæena, pri nas pa oËitno πele nastajajo: nedavno pisanje Grosmanove (GROSMAN 2004) namreË nastopa prav proti literarnemu pouku, ki bazira na odlomkih. Ravno s tem pa nam daje izvrstno izhodiπËe za razreπevanje vpraπanja, ki smo si ga zastavili. »e namreË po vzoru Bearda in drugih na kratko pokaæemo, v Ëem je razpravljanje Grosmanove nesprejemljivo, lahko nato po preprostem naËelu per negationem pokaæemo na osnovna izhodiπËa pri izbiri odlomkov za pouk knjiæevnosti.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Slovenska razliËica opisanega spora iz osemdesetih si za svoj edini pravi temelj jemlje prispevek, ki ga je R. Barthes pripravil za kongres o pouku knjiæevnosti, pri Ëemer pa ta kratki spis razume povsem napaËno; priznani teoretik naj bi v njem podal ≈nazorno in uniËujoËo kritiko knjiæevnega pouka z literarnimi besedili, ki uËencu ponujajo odlomke, opremljene s povzetki integralnega besedila in podatki o avtorju√ (GROSMAN 2004: 265), a Ëesa takπnega v njegovem prispevku nikakor ni zaslediti. Barthes se na tem mestu namreË ukvarja zgolj s problemi aplikacije tradicionalno zastavljene francoske literarne zgodovine na pouk knjiæevnosti, pri kateri ga moti predvsem ideoloπko problematiËna klasifikacija. Tako ni nenavadno, da je dober odlomek v berilih seveda prav tisto, kar Grosmanova oznaËi za nemogoËe: v prvi vrsti je ustrezen pribliæek celote, iz katere je izbran, na taisti naËin kot je dober enciklopediËen zapis ustrezen pribliæek pojma, ki ga obravnava. Ugovor, da je presoja o tem, kaj je ustrezen pribliæek celote in kaj ne, nujno subjektivna, bi bil seveda nesmiseln prav toliko kot mnenje, da ≈povzetek integralnega besedila, ki pogosto spremlja odlomek v berilu […] ne more nadomestiti izpuπËenih besedilnih podatkov√. (isto: 269) Povzetek namreË lahko nadomesti ravno besedilne podatke, pri Ëemer mora seveda povzeti tiste, ki so bistveni za odlomek. Ker ne more nadomestiti izpuπËenega besedila samega, pa vsekakor — kot bomo πe pokazali — lahko vabi k branju celotnega literarnega dela. A poglejmo najprej, kako se v odlomkih kaæe cilj ustreznosti celoti. Pri krajπih delih je izbira odlomka glede na takπno ustreznost seveda povsem neproblematiËna — ≈odlomek√ je tu v veËini primerov isto kot delo samo, saj na primer pesem ali pravljico zajema scela. Med besedili z veËjim zunanjim obsegom pa bi si v odslikavo pojma primernega pribliæka integralnega dela lahko izbrali domala kateri koli odlomek iz daljπe poezije, proznih in dramskih del v SIB, saj je pri veliki veËini æe na prvi pogled jasno, kako zrcalijo bistveno iz celote. Kot primer si tako na slepo izberimo besedilo iz Sokolovega maltezerja, www.svetizbesed.com


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

ki v prvi vrsti najoËitneje prikazuje svetovni nazor glavnega junaka Horowitzovega romana: ironiËni odnos, ki ga mladoletni prvoosebni pripovedovalec goji do sveta in predvsem do starejπih, je najbolj skoncentrirano izraæen prav v njegovih opaæanjih iz odlomka, izvira pa seveda prav iz junakovega prepriËanja, da je bolj odrasel od odraslih. Dogajanje v odlomku, tako kot v celotnem delu nasploh, pozneje ta njegov svetovni nazor potrjuje, s tem pa tudi afirmira junakovo etiko, ki je zaradi debele plasti ironije sicer na prvi pogled videti utemeljena v leæernem bistroumju. A prav preciznost pripovedovalËeve ironije nas tako v odlomku kot v celoti opozarjata, da je leæerno bistroumje zgolj dovrπena in prikupna poza: mladi detektiv je izrecno dejavna osebnost, Ëe mu æivljenje le nudi izziv. In ne nazadnje: vse to se seveda v odlomku pokaæe tudi na estetski ravni besedila — ironija, poza in dejavnost so izpriËani z metaliterarnimi namigi (namig na SneguljËico v prvem odstavku besedila v berilu je izvrsten pandan naslovu celotnega dela, ki se seveda poigrava z Malteπkim sokolom), besednimi igrami (junakov brat si nikakor ne more zapomniti priimka stranke, gospoda Rome, zato pa ga naslavlja kot gospoda Venecijo, Romarja in Rumarja), za delo znaËilno karakterizacijo oseb (nikakor ne gre spregledati, da se bratov junak piπe Bebbo) itn.

Za primer zaokroæenosti, samoreferencialnosti in markantnosti bomo veËidel nakljuËno izbrali odlomek iz Koπutovih ©tirih fantov muzikantov. Tu je zaokroæenost kar se da oËitna, saj gre za enega od Ëlenov dramskega dela, ki temelji na t. i. dramaturgiji postaj; ©tirje fantje so torej niz prizorov, ki so medsebojno sicer moËno povezani, a so te povezave jasno razvidne, sami prizori pa delujejo kot zakljuËena celota. To seveda www.svetizbesed.com

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Podrobnejπa analiza med besedilom v berilu in njegovo celoto bi naπtela πe vrsto drugih povezav, a niti ni smiselna, saj je iz povedanega vendarle dovolj jasno, da je odlomek lahko (in mora biti) izvorno delo v malem. Tako se bomo posvetili preostalim znaËilnostim dobrega odlomka, ki jih bomo uvedli s trditvijo, da ima besedilo berila za razliko od enciklopediËnega zapisa, preobremenjenega s prostorsko stisko in potrebo po posredovanju Ëim veË podatkov, vsekakor tudi moænost in nujo, da deluje v smislu promocije branja. S tem lahko postori vse tisto, kar mu Grosmanova odreka — ustvarja Ëustveno zavzetost ter uæitek pri branju, omogoËa fantazijsko dejavnost, empatiËno Ëustvovanje ipd. Vse to pa je mogoËe doseËi z nekaj precej preprostimi merili za izbiro odlomka, kakrπne smo zapisali v navodilu sodelavcem pri berilih za drugo triletje in jih bomo tu strnili v nekaj povedi: odlomku mora biti lastna izrazita zaokroæenost in izraæati mora lastnosti, zaradi katerih je sam sebi najveËja referenca; tako paË ne pride do moteËe koliËine ≈diektiËnega kazalnega [sic!] sklicevanja√ (isto: 267), kakrπno priËakuje v njem Grosmanova. Biti mora tudi markanten, saj to po eni strani od njega zahtevajo sami izobraæevalni cilji (onomatopejo bomo paË utemeljevali na besedilu, za katerega je takπna figura kar najznaËilnejπa) in po drugi æelja po navduπevanju mladih za vse, kar je povezano z branjem. Prav s tem trojim — zaokroæenostjo, samoreferencialnostjo in markantnostjo — pa se lahko dokoplje do fiktivnega statusa umetniπkega dela, kar pomeni naslednje: Ëe bi nepouËenemu bralcu lahko predstavili dober odlomek brez vsega dodatnega uËbeniπkega aparata, bi moral v njem videti samostojno umetniπko stvaritev.


Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Jakob J. Kenda

velja tudi za izbranega, ki zaokroæenost πe najbolj izraæa na vsebinski ravni, kjer se osredotoËi na to, kako se muzikalni druπËini pridruæi njen tretji Ëlan, maËek. Zaradi opisane lastnosti posameznih prizorov v dramaturgiji postaj pa je za izbrani odlomek poslediËno znaËilna tudi moËna samoreferencialnost — zaËetna in konËna umestitev prinaπata zgolj okvirno zgodbo, torej vezi med posameznimi prizori omenjene dramaturgije, pri Ëemer je umestno celo vpraπanje, ali je teh nekaj podatkov sploh potrebnih. Umestitvi okvirjata besedilo torej bolj zaradi formalnega uvoda in zakljuËka, kakrπnega so uËenci ob SIB vajeni, in s tem æe namigujeta, da si takπen odlomek verjetno lahko lasti fiktivni status samostojne umetniπke stvaritve. Sama markantnost izbranega besedila pa je scela naslonjena na Koπutovo priredbo znane pravljice, ki ob izrazito duhoviti verzifikaciji predela in okrepi nastopajoËe karakterje, podËrta problem starosti in odnosa do nje itn.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Iz zgornjega je verjetno jasno, da naπa poprejπnja oznaËitev meril za dober odlomek — opisali smo jih kot preprosta — velja zgolj naËelno. A praksa postavlja πe drugaËne omejitve, kot jih lahko razberemo iz æe povedanega. Te dodatne zahteve pa skupaj z opisanimi izkljuËijo iz obravnave pri pouku kar nekaj del ali celo avtorjev, ki jih takπni ali drugaËni viri sicer toplo priporoËajo. Tako se na primer Kroppov namig, da bi bilo branje med mladimi modro promovirati tudi s Stephenom Kingom (KROPP 2000: 145), ki bi bil vsekakor ustrezen tudi razlagi vrste literarnoteoretiËnih pojmov (npr. grozljivka, znanstvena fantastika, trivialni roman), pokaæe za neuporabnega v okviru beril. Iz njegovih romanov preprosto ni mogoËe izbrati odlomka, ustreznega vsem zahtevam. Kingov primer — ob izkuπnjah z izbiro odlomka pri πe nekaterih drugih æanrskih avtorjih — namiguje, da je dober odlomek teæko ali celo nemogoËe najti prav zaradi trivialnosti njihovih del. To sicer ne pomeni, da na teæave izbora ne naletimo pri klasikih (tu se zdijo nepremostljive ovire predvsem doloËeni tipi slogovne zaznamovanosti), je pa dobro opozorilo glede naslednjega: vsa nadaljnja merila za nabor besedil za drugo triletje se morajo vsekakor podrediti merilom za dober odlomek; najsi bi bilo besedilo πe tako vredno in modro predstaviti mladim bralcem v πolskem okolju, jim ga preprosto ni smotrno, Ëe za to ni mogoËe najti dobrega odlomka, ki je osnova tej predstavitvi. Drugo, s Ëimer mora biti usklajen nabor besedil v berilih, je nedvomno razreπitev vpraπanja raznolikosti. Na potrebo po slednji opozarjajo domala vsi razpravljavci, pri katerih smo se æe ustavili (npr. KROPP 2000: xi) ali se πe bomo, tako da gre vsekakor za enega redkih konsenzov najrazliËnejπih strok in znanosti, vpletenih v mladinsko knjiæevnost. Tudi razlogov za raznolikost odlomkov v berilih je mnogo, zato jih naπtejemo le nekaj: sama potreba po utemeljevanju literarnozgodovinskih in teoretiËnih pojmov, kot smo æe pokazali, zahteva besedila, ki so markantna vsako na svoj naËin, s tem pa mnogovrstna. Literarna razliËnost uËencem nudi vpogled tudi v πirπi spekter samega sveta, veËja raznovrstnost nabora pa ne nazadnje sluæi tudi bralnopromocijskim teænjam SIB — pomen raznolikosti je vsekakor tudi v tem, da bi se vsak uËenec vendarle lahko www.svetizbesed.com


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

poistovetil vsaj z nekaterimi odlomki, posegel po samih literarnih delih, iz katerega izvirajo, in nato πe po kakπnem drugem. V Ëem vsem so si razliËni odlomki v berilih, smo nekajkrat æe nakazali, na primer prav pri markantnosti, in na veË mestih πe bomo; kot bomo videli pozneje, so si besedila znotraj vsakega posameznega berila zelo razliËna po zahtevnosti. Na tem mestu bomo tako glede raznolikosti na hitro razËlenili samo tisto njeno bistveno prezentacijo v SIB, ki bi jo ta spis sicer povsem prezrl: nabor odlomkov na podroËju tujih del v slehernem berilu teæi k zastopanosti Ëim veËjega πtevila razliËnih narodov. V SIB 4 jih je na primer v sedemnajstih odlomkih iz tujih del prisotnih kar dvanajst, pri Ëemer je na podroËju raznolikosti narodov v celotnem SIB zaradi kulturne bliæine in s tem razumljivosti mlademu bralcu prednost dana evropskim oziroma tistim, ki spadajo v duhovno sfero zahoda; zunaj tega obmoËja se podajajo zgolj besedila, namenjena kakπnemu od posebnih ciljev uËnega naËrta, npr. spoznavanje ≈svetovne√ pravljice v SIB 5. Tretji problem nabora bi bilo najbolj smotrno poimenovati vpraπanje ustreznosti: kakπna literarna dela oziroma konkretno katera naj bi brali mladi v posameznih fazah svojega razvoja, za katere so znaËilne predvsem razliËne zmoænosti in zanimanja. Na Slovenskem na podroËju takih vpraπanj æe po tradiciji prednjaËi knjiæniËarstvo, ki je posredno, od hrvaπkih kolegov, in deloma neposredno, iz prakse mladinskih knjiæniËarjev v Internationale Jugendbibliothek, prevzelo iz nemπko govoreËega strokovnega podroËja sistem starostnih stopenj, po katerih danes razporeja mladinsko leposlovje. Razdelitev iz nemπkega govornega podroËja se je seveda tudi sama naslanjala na najrazliËnejπe tuje znanstvene izsledke in teorije, na primer na Piagetovo razvojno psihologijo, sicer pa je od pomembnejπih posameznikov, ki so vplivali na slovenski sistem, najbolj reprezentativen Bamberger.

www.svetizbesed.com

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Njegovo pisanje je z danaπnjega vidika namreË po eni strani mestoma nevzdræno moralizirajoËe in preseæeno; strip, na primer, se s sodobnega staliπËa lahko celo v svojih manj kakovostnih primerkih zdi izjemnega pomena za razvoj mladega bralca (gl. npr. KROPP 2000: 8), Bambergerju pa je kakor ≈kamenje namesto kruha√ (BAMBERGER 1957: 10). A takπni pomisleki ob njegovi razporeditvi bralskih stopenj so pravzaprav postranski, saj je ne nazadnje eden utemeljiteljev naËela, ki je danes ustrezno prav toliko kot pred pol stoletja — 'Prava knjiga in pravi otrok se morata sreËati ob pravem Ëasu.' (isto 1957: 20) —, prek tega pa ustreznih stopenj. Slednje jasno pokaæe kot abstraktne strukture, kar pomeni, da se konkretni otroci ravnajo po njih ali pa tudi ne. »e naj za to damo primer, ki resda ne spada v obmoËje osnovnoπolskega branja, vendar ga lahko zagovarjamo tako iz izkuπenj najstnikov kot srednjeπolskih uËiteljev: idealni bralec Adamsovega ©toparskega vodnika po galaksiji je prav na meji med srednjo in viπjo izobrazbo, a temu navkljub se marsikomu od realno obstojeËih bralcev nikdar ne posveti, v Ëem je kakovost te znanstvenofantastiËne serije, po drugi strani pa nekaterim æe pri petnajstih nudi domala religiozno razsvetljenje. Zato bomo ves Ëas razpravljanja o


Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Jakob J. Kenda

vpraπanju ustreznosti imeli v mislih, da smo si bralci torej tako razliËni. Na podlagi Bambergerja in drugih so tako v ljubljanski Pionirski knjiænici v πestdesetih razdelili obmoËje mladinskega bralstva v tri starostne skupine: C, P in M (gl. predvsem ÆNIDAR 1961). Njihove meje so od takrat sicer malenkostno nihale. Po Ænidarjevi naj bi bile pri desetem letu, pri trinajstem oz. πtirinajstem in nato pri πtirinajstem oz. petnajstem; v sedem let poznejπem zapisu Kobetove (gl. KOBE: 1968) so pri desetem letu, pri trinajstem in pri πtirinajstem oz. petnajstem; v danaπnji razporeditvi pa se C konËa pri devetem, P se zaËne z desetim in M s trinajstim (gl. npr. PRIPORO»ILNI 1998). Takπnim malenkostnim variacijam navkljub (ali prav z njimi) pa je ta sistem vendarle moËno vplival na najraznovrstnejπa podroËja ukvarjanja z mladinsko literaturo, saj je bil na primer æe v πestdesetih gonilo sprememb v literarnem kurikulumu: namesto peπËice klasiËnih avtorjev so zaËeli v πolstvu zlasti ob spodbudah Pionirske knjiænice, naslanjajoËe se na opisani sistem in njegove temelje, uvajati veË avtorjev, predvsem pa sodobnejπe.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Sistem C-P-M je svoj vpliv uveljavljal tudi na drugih podroËjih, a pri zgornjem primeru se velja πe nekoliko pomuditi, saj danaπnji poloæaj vsaj v doloËeni meri ni prav niË drugaËen od tistega v πestdesetih: zaradi sprememb v druæbi in razvoja mladinske knjiæevnosti se namreË venomer kaæe potreba, da v literarni pouk uvajamo Ëim veËje πtevilo avtorjev, in to predvsem sodobnejπih. Berila SIB 4—6 vsekakor delujejo tudi v tej smeri. Kaj vse pridobimo ob pripravljenosti, da v uËni proces sprejmemo veË avtorjev in v prvi vrsti sodobnejπih, pa smo deloma æe nakazali — na primer ob vpraπanju raznolikosti in z opominom na potrebo po kulturni bliæini odlomkov; tako kot utegne biti mlademu bralcu marsikatero delo sodobnih neevropskih knjiæevnosti kulturno pretuje, velja isto tudi za mnoge starejπe literarne stvaritve, Ëeprav so bile napisane za mlade. Toda vrnimo se k uveljavljanju knjiæniËarskih starostnih stopenj na drugih podroËjih. Bistveno za SIB je seveda njihov nadaljnji vpliv na πolstvo, ki je v preteklosti od knjiæniËarjev æe sprejelo marsikatero spodbudo, med drugim opisano, a stopnje same nikdar niso bile scela sprejete v literarnoizobraæevalni sistem. Razlogov za to je bila cela vrsta, tako kot tudi razliËnih drugih sistemov starostnih stopenj, med katerimi velja omeniti predvsem tistega, ki pokriva po dva razreda osemletke (I. stopnja pokriva 1. in 2. razred, II. 3. in 4., III. 5. in 6. ter IV. 7. in 8.). Ta je namreË tipiËen primer tovrstne, knjiæniËarski spremljevalne klasifikacije, saj ne le, da nima jasne strokovne utemeljitve, temveË se tudi zdi nemogoËe nedvoumno izslediti njen izvor. Kakor koli, eden temeljnih razlogov, da se literarnoizobraæevalni sistem ni oprijel knjiæniËarskih izhodiπË, Ëeprav se je moËno naslanjal nanje, je bil vsekakor v drugaËni periodizaciji znotraj osemletke; tu se je kot temeljna meja seveda postavljala razmejitev med razrednim in predmetnim poukom, nekoliko manj odloËilni meji pa sta bili πe znotraj razrednega pouka med drugim in tretjim razredom ter znotraj predmetnega med πestim in sedmim. S prehodom na devetletko pa je πolstvo pravzaprav v osnovi prevzelo www.svetizbesed.com


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

knjiæniËarske razmejitve, saj se konec prvega triletja povsem pokriva s knjiæniËarskim C, drugo triletje s stopnjo P in tretje z M, s tem pa seveda za drugo triletje glede vpraπanja ustreznosti velja prav isto kot za starostno stopnjo P. A preden vsaj v grobem pregledamo osnovne lastnosti takπne skupine del, bi veljalo nekaj besed nameniti temelju za kakrπno koli doloËanje, v katero stopnjo spada posamezno literarno delo: tu gre za doloËanje starosti idealnega ali primarnega bralca. Slednji se s Ëasom vsekakor spreminja: grobo reËeno so bile Mayeve indijanarice nekdaj namenjene preprostim odraslim bralcem, nato so se kot njihovi idealni bralci uveljavili fantje od desetega do dvanajstega leta, v zadnjem Ëasu pa se zdi, da primarnega bralca sploh nimajo veË. Toda dokler idealni bralec katerega koli dela obstaja, ga lahko precej jasno doloËimo, tako kot tudi vse morebitne sekundarne. Prvi del Harryja Potterja, na primer, oËitno prebira kar nekaj skupin bralcev. A njegova primarna nikakor ni na starostni stopnji sedmega razreda devetletke (delo smo iz razlogov, opisanih na drugem mestu, umestili v SIB 7), temveË je vsaj dve leti mlajπa. Pri prvem delu iz serije J. K. Rowling namreË brez zadrækov lahko uporabimo merilo, ki ga Kropp v svoji poljudnosti aplicira kar na vso mladinsko knjiæevnost — ≈vsak mlad Ëlovek si æeli brati o malce starejπih od sebe√ (KROPP 2000: 146). Da so stvari lahko precej zapletenejπe, kot piπe Kropp, nas opozarja æe primer trilogije Njegova temna tvar; po Kroppovemu merilu bi bilo treba to delo umestiti v SIB 4 ali 5, saj sta oba glavna junaka stara 12 let, kar pa bi bilo zaradi razmeroma zahtevnih svetovnih nazorov, etike in estetike naravnost smeπno. Toda sodbe o idealnem bralcu ob konkretnih delih so vendarle æe stvar druge zgodbe in pomembno je le, da smo pokazali, za kaj pri tem gre; kako je bilo treba ob vsakem delu, ki se je zdelo zanimivo za uporabo v SIB 4—6, doloËiti tudi njegovega primarnega bralca in ga ustrezno umestiti v enega od treh beril tega triletja oziroma se odloËiti, da vanje sploh ne spada, saj ni primerno starostni stopnji skupine P.

Temu na rob seveda velja dodati, da gre v berilih od Ëetrtega do πestega razreda vendarle misliti tudi pomembni premisi: prva je v tem, da se bralci v tem Ëasu razvijajo, celo zelo hitro, zato gre zahtevnost besedil v sploπnem iz berila v berilo neprestano stopnjevati: Zgodbe o delfinih, Medvedek Pu, »e Ëlovek Ëe preveË imet in πtevilna druga besedila iz SIB 4 so seveda izrazito laæje branje v primerjavi z Emilom in detektivi, Mijo, www.svetizbesed.com

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Glede slednje velja po svetu pravzaprav precej sploπen konsenz o tem, katera oziroma kakπna dela spadajo vanjo, kar je redkost. Slovenski sistem stopenj se sicer precej razlikuje od anglosaksonskih, na primer glede na obdobje zgodnje adolescence, kjer naπ predvideva skupino M, ena najbolj priznanih ameriπkih razporeditev, Appleyardova, pa to skupino preprosto zdruæuje s srednjeπolci v obdobje bralca misleca. Temeljni razlog za strinjanje v zvezi z osrednjim delom mladinskega bralstva pa je verjetno prav v tem, da je osrednja; pri tej skupini gre vendar neizpodbitno za jedro mladinskega bralstva z vsemi zanimanji, ki so zanj znaËilna, ter sposobnostmi, kot si jih predstavlja æe zdrav razum. Od tod na primer tudi Appleyardova trditev, da ≈domala vso prozo, ki jo pri tej starosti berejo, lahko ohlapno poimenujemo dogodivπËine√ (APPLEYARD 1994: 60).


Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Jakob J. Kenda

©amanskim bobnom in mnogimi drugimi odlomki iz SIB 5, sploh pa so mnogo manj zahtevna od Anastazije Krupnik, LenËe FlenËe, æe omenjenega Sokolovega malteserja in veËine drugih besedil iz SIB 6. Druga premisa pa izhaja iz æe zapisane relativizacije abstraktnih struktur; dejanski bralci so v vsakem od razredov drugega triletja bolj ali manj zahtevni in ponujeni odlomki morajo biti takπni, da bodo lahko zadovoljili veliko veËino uËencev: v SIB 5 imamo tako na primer zgoraj omenjena besedila, ki so namenjena predvsem bralski zlati sredini v tem razredu, nato nabor v tem berilu ponuja Lukca in druge odlomke, ki bodo zanimivi manj veπËim bralcem, ne nazadnje pa tudi Ronjo in sorodna besedila, ki jih bodo v njihovi celoti lahko razumeli zgolj za svojo starost bralno zelo razviti uËenci.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Ob tako zahtevnih postavkah æe opisanih treh vpraπanj pa se je bilo znotraj izbora del treba ozirati na πe en vidik, ki ga bomo tule poimenovali vpraπanje razmerja med ≈brezËasno√ in ≈soËasno√ mladinsko ≈klasiko√. Kot uvod k temu razmerju se zdi najlaæe nasloniti na pisanje Hearnove, avtorice enega najbolj znanih ameriπkih del o izbiranju knjig za mlade, v katerem z mladinskimi deli iz πestdesetih po eni strani in nizom starejπih po drugi opisuje prav zgornja pojma. Resda ju pri tem ne poimenuje kot soËasno oziroma brezËasno klasiko in ju ne definira (njen priroËnik vendar nosi podnaslov Zdravorazumski vodnik). Toda iz pisanja (gl. HEARNE 1999: 12—13) je vendarle jasno razvidno tole: soËasna klasika se z danimi duhovnimi razmerami ujame toliko, da pri bolj tradicionalno naravnanih duhovih (predvsem odraslih) sproæa celo zaskrbljenost ali ogorËenje. NadËasna pa izraæa kvalitete, kakrπne so sprejemljive tudi bolj tradicionalno naravnanim bralcem in so se s Ëasovno distanco od njihovega nastanka izkazale za trajnejπe. Pri tem velja opozoriti na dvoje. PrviË, oba pojma se nikakor ne pokrivata z izrazom klasika, kakor ga po navadi obravnava naπa literarna veda znotraj triade trivialno-klasiËno-hermetiËno. Primeri, ki jih daje Hearnova, so namreË tako iz mladinske klasike kot trivialne literature za mlade, vsekakor pa gre za dela, ki so pri bralcih pustila moËan vtis. Prav s tem pa sta pojma izvrstna za zajem tiste literature, ki jo po eni strani zahteva uËni naËrt (trivialne in klasiËne), po drugi strani pa povsem ustrezata zahtevam za dober odlomek, na primer tisti po markantnosti. In drugiË: prav pisanje Hearnove nam je lahko v opomin, kako spremenljiv je nabor soËasne in nadËasne klasike od ene do druge nacionalne literature. Poglejmo si, kakπne primere soËasne klasike πestdesetih let navaja: Sendakovo slikanico Kjer so divji stvori, Vohunko Harriet L. Fitzhughove in Outsiderja S. E. Hintonove. Takπna dela na Slovenskem seveda ne morejo biti klasika v nobenem smislu, saj jih πirπi krog bralcev preprosto ne pozna, vpraπanje pa je tudi, ali bi o vseh treh vedela kaj povedati veËina naπih poklicnih bralcev mladinske literature. Podobno je pri primerih brezËasne klasike, kjer Hiπico v veliki hosti L. I. Wilderjeve sicer imamo tudi v slovenskem prevodu, vendar se nekako ni uveljavila kot pripadnica zgornje kategorije. Kaj je soËasna in kaj brezËasna klasika, bi tako veljalo doloËevati predvsem s staliπËa doloËenega naroda oziroma kulture; zgornji primeri so vsekakor ameriπka klasika, slovenska pa je precej drugaËna. www.svetizbesed.com


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Z merili za eno in drugo kategorijo pa smo seveda πele pri zaËetku vpraπanja o razmerju med tema dvema tipoma literature. Oba bi morala biti namreË naËeloma zastopana v enakovrednih deleæih, med drugim zato, ker bi bili uËenci s tem deleæni tako uvida v historiat mladinske knjiæevnosti kot njenega trenutnega stanja. A kot se je izkazalo ob premisleku tega vpraπanja znotraj nabora del za tretje triletje, deleæa obeh klasik vendarle nista nujno uravnoteæena. Pomisleke, praktiËne razloge in teoretiËne temelje, ki so nas napeljali k tej ugotovitvi ob tretjem triletju, pa velja navesti tudi tule, saj so bili pomembni pri doloËitvi odgovora na ta vpraπanja v drugem triletju. Prvi razlog za neuravnoteæenost klasik v tretjem triletju je bil v tem, da marsikaj iz soËasne klasike zaradi pozne uveljavitve v slovenskem prostoru vendarle odseva tudi vrednosti nadËasne; ko je na primer Hobit konec osemdesetih pri nas postal soËasna klasika, ga vendarle ni bilo veË mogoËe brati povsem brez obËutka, da je nastal pol stoletja pred tem. Drugi razlog izhaja iz potrebe po kompenzaciji teænje uËnega naËrta, ki uvaja v tretjem triletju vedno veËje πtevilo del za odrasle; pri teh delih se mora tehtnica med brezËasno in soËasno klasiko nujno nagniti v prid prvi, saj je druga za mladega bralca te starosti najveËkrat prezahtevna. In tretji razlog se skriva v vpraπanju, koliko je zaradi sprememb v sodobnem æivljenju, ki ga navadno opisujemo kot prehajanje v postmoderno, brezËasna klasika sploh πe blizu bralcem samim. T. i. padec velikih zgodb bi namreË vendarle lahko aplicirali precej dobesedno, torej na sam literarni kanon ali vsaj njegov precejπen del, saj se zdi mnogokateri njegov avtor danes precej manj blizu bralcem, kot je bil πe pred nekaj desetletji: kdo, na primer, se πe vedno lahko objektivno ponaπa z domala ekstatiËnim navduπenjem nad Perraultovim Obutim maËkom, kakrπnega izraæa Hazardov zapis iz πestdesetih? »e odmislimo preseæek izjemnih sodobnih ilustratorjev Perraulta, na primer »ohova, in se osredotoËimo zgolj na besedilo, bomo verjetno teæko menili, da je Obuti maËek ≈sveæ kakor zora√ in mu je lastna ≈preprostost […], ki gane srce√ (HAZARD 1967: 17—18).

A tega, da nas k vkljuËevanju silijo nespregledljive zahteve uËnega naËrta, ki nekatere starejπe avtorje doloËa za kanonske, vendarle ne gre spregledati. Ne nazadnje zato, ker takπne doloËitve brækone temeljijo na veliko pomembnejπem dejstvu, da mora prav osrednje mladinsko bralstvo (starostna stopnja P oziroma drugo triletje) usvojiti literarnozgodovinske temelje mladinske literature. Le tako bo namreË lahko razumelo novejπa dela za svojo starost (kaj nam pomeni Dahlova RdeËa kapica, Ëe ne poznamo verzije bratov Grimm?), pozneje pa tudi marsikatero besedilo za odrasle (kako bi lahko segli vsaj nekoliko pod povrπino Tournierjevega Jelπevega kralja, Ëe nam ni poznano evropsko ljudsko izroËilo?). www.svetizbesed.com

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

Od navedenih treh razlogov sta za razpravljanje zanimiva predvsem zadnja dva, tudi zato, ker je njun pomen za drugo triletje tako razliËen. Drugi je za naπ premislek namreË oËitno odveËen, saj znotraj SIB 4—6 ni treba upoπtevati literature, primarno namenjene odraslim, in njenih specifiËnih teæav. Povsem drugaËe pa je s tretjim; Ëe namreË starejπa literarna dela niso ravno najboljπa oblika promocije branja, je vsekakor vpraπanje, koliko jih velja vkljuËevati v berila.


Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Jakob J. Kenda

Predvsem s tem v mislih smo zato v SIB 4—6 umestili tudi niz starejπih besedil, od velikega πtevila pravljic razliËnih ljudstev in starejπih klasikov slovenske mladinske literature, kot sta MilËinski in Bevk, pa vse do temeljnih avtorjev v svetovnem merilu, kakrπen je Andersen. A pri tem smo po eni strani vendarle izbirali tista besedila, ki se kaæejo med mladimi bralci πe danes vsaj razmeroma æiva, po drugi strani pa izbora tudi nismo povsem uravnoteæili. Novejπih besedil je v skladu z zgornjimi razlogi in tendencami, opisanimi pri prejπnjem vpraπanju, namreË vsekakor veË kot starejπih, predvsem pa je mnogo izrazito pripadnih povsem soËasni klasiki — od Hanne Kraan in Peta Johnsona do Briana Jacquesa in Rogerja McGougha pa vse do Nicholsona in Horowitza ter πtevilnih drugih. Takπna merila in izhodiπËa so nas torej vodila pri naboru v SIB 4—6 in v zvezi z njimi je nujno omeniti samo πe eno, s Ëimer se bomo vrnili na izhodiπËe tega pisanja. Prav sodobni del nabora namreË postavlja na preizkuπnjo v uvodnem odstavku omenjeno posredniπtvo, ki je nujno omejeno na poznavanje trenutnih razmer v skromnem πtevilu tujih kultur in literatur, Ëe naj bo dejansko strokovno. Ob izkuπnjah posredniπtva in predlaganih besedilih UËnega naËrta je tako treba omeniti πe en pomemben vir, ki je neprecenljive vrednosti tudi pri naboru soËasne klasike za berila, Ëeprav je namenjen potrebam πtevilnih strokovnih krogov (dobro ga poznajo na primer mentorji Bralne znaËke): PriporoËilne sezname, kakrπne predvsem od devetdesetih izdaja æe omenjena Pionirska knjiænica.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

S tem smo torej v grobem pregledali merila, kakrπna smo uporabljali pri naboru besedil v letih 2001—2004, ko je potekalo delo pri SIB 4—6. Razveseljivo pri tem pa je, da se ta merila moËno, Ëe æe ne scela, ujemajo z ugotovitvami zadnje slovenske raziskave na podroËju razvoja bralnih zmoænosti. Za konec bomo tako pokazali povezave med takπnimi ugotovitvami, predvsem tistimi, ki sta jih pred kratkim objavili PeËjakova in Bucikova, ter merili nabora. Raziskava, katere mnenjski in eksperimentalni del je potekal v istem Ëasu kot projekt SIB 4—6 (gl. JAMIK & PERKO 2003: 208), izsledki evalvacijskega dela pa se objavljajo prav v zadnjem Ëasu, je bila seveda usmerjena na obπolsko dejavnost Bralne znaËke. A njene ugotovitve, kakor jih PeËjakova in Bucikova uporabita v okviru motivacije za branje, se lahko veËinoma aplicirajo tudi na sam pouk knjiæevnosti. Psiholoπki mehanizmi kompetentnosti, avtonomnosti in osebnega interesa ter zanimivega branja, ki jih kot poglavitne spodbujevalce motivacije za branje utemeljujejo tako razliËni raziskovalci kot izsledki omenjene raziskave, so namreË veËidel vkorporirani v nabor tujih besedil. NajoËitneje se pri tem kaæeta osebni interes in zanimivo branje, saj smo nanju z drugimi besedami opozorili æe ob vpraπanjih raznolikosti in pojmu markantnosti. Nekoliko veË utemeljitve znotraj nabora potrebuje mehanizma kompetentnosti, ki daje ≈obËutek, da si sposoben ali uËinkovit, ko si vpleten v neko aktivnost√ (BUCIK & PE»JAK 2004: 53): predvsem z razliËno zahtevnimi besedili znotraj posameznih zvezkov SIB se bo za vsakega uËenca vendarle naπlo kar nekaj odlomkov, ki jim bodo vlili ta obËutek. Pri tem www.svetizbesed.com


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

je seveda bistveno, da tudi uËitelj izbere iz bogate ponudbe besedil tiste, ki bodo kar se da ustrezna razredu in posameznikom v njem. Prav slednje pa je πe pomembnejπe pri mehanizmu avtonomnosti, ki v okviru uporabe SIB v uËnem procesu usmerja uËitelja k Ëim veËjemu pribliæevanju ideala individualnega pouka, Ëe je v vsakdanjih danostih to le mogoËe. »e naj naπtejemo zgolj dva primera uveljavljanja takπnega mehanizma, bi namreË avtonomnost v okviru razreda lahko naπli tako v skupnem odloËanju uËitelja in uËencev o tem, katera besedila bi predelali, kot tudi v πe bolj individualnem obdelovanju odlomkov, kakrπna ponujajo razliËni tipi nalog. Vse to pa seveda utrjuje staro modrost, da je tako kot nekdaj tudi danes daleË najpomembnejπi Ëlen izobraæevanja prav uËitelj. Z drugimi besedami: Ëe je bralna izkuπnja po Fryu piknik, na katerega avtor prinese besede, bralec pa pomen, potem je pouk knjiæevnosti restavracija, berila so zgolj boljπe ali slabπe kuharske knjige, pravi chef pa je uËitelj.

www.svetizbesed.com

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

V prispevku smo pokazali na πtiri vpraπanja, ki so bila temeljna za nabor besedil za berila SIB drugega triletja. Pri vpraπanju odlomka smo na podlagi spora o odlomkih tako teoretiËno kot s primeri pokazali, s Ëim vsem se mora ponaπati dober odlomek: predstavljati mora ustrezen pribliæek celote, obenem pa izkazovati πe zaokroæenost, samoreferencialnost in markantnost. Ob vpraπanju raznolikosti smo razloæili, da gre pri tem za enega redkih konsenzov najrazliËnejπih znanosti in strok, ter pregledali, kakπna je razreπitev tega vpraπanja v berilih SIB. Z vpraπanjem ustreznosti smo na podlagi historiata slovenskih bralskih stopenj pokazali na nekaj nujnih pomislekov ob razporejanju literature po starosti — od potrebe po relativizaciji takπnih abstraktnih form in nuje po vkljuËevanju Ëim πtevilnejπih ter predvsem novejπih avtorjev do temeljev razvrπËanja del po starosti bralcev in osnov starostne stopnje drugega triletja. Ob vpraπanju razmerja med soËasno in nadËasno ≈klasiko√ pa smo ta dva pojma, izhajajoË iz Hearnove, najprej utemeljili. Nato smo razloæili, na kakπen naËin sta relativna in kakπni pomisleki ter praktiËni razlogi so nas πe vodili pri aplikaciji razreπitve tega vpraπanja znotraj SIB. Za konec pa smo se ustavili πe pri izsledkih zadnjih raziskav na podroËju branja, saj te razveseljivo potrjujejo naËela, po kakrπnih je potekal nabor tujih besedil za tretje triletje.


Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

Jakob J. Kenda

SEKUNDARNA BIBLIOGRAFIJA: APPLEYARD, J. A. (1994): Becoming a Reader: The Experience of Fiction from Childhood to Adulthood. Cambridge: Cambridge University Press, 3rd ed. BAMBERGER, Richard (1957): Dein Kind und seine Bücher: von guten und schlechten Büchern für unsere Kinder. Wien: Verlag für Jugend und Volk. BARTHES, Roland (1997): Reflections on a Manual. V: Publications of a Modern Language Association of America. Baltimore: The Association, str. 72—75. BEARD, Roger (1995): Learning to Read: Psychology and Education. V: Funnell & Stuart (ur.): Learning to Read: Psychology in the Classroom. Oxford, Cambridge (USA): Blackwell, str. 1—30. BETZNER, Jean & MOORE, Annie E. (1940): Everychild and Books. New York: BobbsMerill. BUCIK, Nataπa & PE»JAK, Sonja (2004): UËenËev izbor — kljuË do motivacije za branje? V: Otrok in knjiga 60/2004. Maribor, Ljubljana: Mariborska knjiænica, Pedagoπka fakulteta Maribor, Pionirska knjiænica Ljubljana, str. 52—67. GROSMAN, Meta (2004): Zagovor branja: bralec in knjiæevnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia. HAZARD, Paul (1967): Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. HEARNE, Betsy (1999): Choosing Books for Children: A Commonsense Guide. Urbana, Chicago: University of Illinois Press, 3rd ed. JAMNIK, Tilka & PERKO, Manca (2003): Razvoj bralnih zmoænosti z bralno znaËko. V: Pogovor o prebranem besedilu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za πolstvo, str. 208—233.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

KOBE, Marjana (1968): Delo z mladim bralcem. V: Knjiænica 1968. Ljubljana: Druπtvo bibliotekarjev Slovenije, str. 23—28. KOZMI»NI poljubi vzporednih svetov: izbor mladinskih knjig iz leta 2002 po temah, zvrsteh in æanrih (2003). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. KROPP, Paul (& JAMNIK, Tilka) (2000): Vzgajanje bralca: naj vaπ otrok postane bralec za vse æivljenje. TræiË: UËila. LOV na klone in superjunake: na sledi popularnim knjiænim zbirkam za mladino: izbor mladinskih knjig iz leta 2001 po temah, zvrsteh in æanrih (2002). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. MED tabuji in fantastiko: izbor mladinskih knjig iz leta 2000 po temah, zvrsteh in æanrih (2001). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. MEEK, Margaret (1982): Learning to Read. London: Bodley Head.

www.svetizbesed.com


Jakob J. Kenda

Merila in izhodiπËa nabora besedil za drugo triletje

OCVIRK, Anton (1975): Teorija primerjalne literarne zgodovine. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1. pon. PRAVLJI»NI vrtovi, seznami æelja in druge dobre zgodbe: pregledni in priporoËilni seznam mladinskih knjig iz leta 2003 po temah, zvrsteh in æanrih (2004). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. PRIPORO»ILNI seznam mladinskih knjig: izbor iz let 1991—1997 (1998). Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. PRIPORO»ILNI seznam mladinskih knjig iz leta 1998 (1999). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. SVET iz besed 4: samostojni delovni zvezek za branje v 4. razredu devetletne osnovne πole (2005). Ljubljana: Rokus, 2. nat. SVET iz besed 5: samostojni delovni zvezek za branje v 5. razredu devetletne osnovne πole in 4. razredu osemletne osnovne πole (2003). Ljubljana: Rokus. SVET iz besed 6: delovni zvezek za branje v 6. razredu devetletne osnovne πole in 5. razredu osemletne osnovne πole (2004). Ljubljana: Rokus. U»NI naËrt: program osnovnoπolskega izobraæevanja. SlovenπËina (2002). Ljubljana: Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport: Zavod Republike Slovenije za πolstvo. ZWITTER, Savina (2001): Bi raje Danteja ali Nejko? V: Zbornik bralnega druπtva Slovenije: RazliËne vrste branja terjajo razvijanje razliËnih bralnih strategij. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za πolstvo, str. 134—144. ÆNIDAR, Andra (1961): Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjiænicah. V: Knjiænica 1961. Ljubljana: Druπtvo bibliotekarjev Slovenije, str. 74—83.

MERILA IN IZHODI©»A NABORA BESEDIL ZA DRUGO TRILETJE

www.svetizbesed.com


www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 SLOVENSKI AVTORJI France Bevk (18901970), izjemno produktiven avtor, je pisal tako za otroke kot za odrasle, vendar v njegovih delih prevladuje predvsem kratka proza: Ërtice, novele, povesti, kratki romani. Pripovedi za odrasle sodijo v dva tematska sklopa: zgodovina Tolminske — Znamenja na nebu (1927—1929), »lovek proti Ëloveku (1930) — in æivljenje v tedanjih primorskih mestih (Krivda (1929)). Bevkovo osrednje besedilo je πe danes Kaplan Martin »edermac (1938), a je ustvarjalni vrh dosegel z mladinsko knjiæevnostjo, v kateri velja za enega slovenskih klasikov. Tako πe danes segamo po TatiËu (1923), Lukcu in njegovem πkorcu (1931), Pastircih (1935), Pestrni (1939) in < (1963). V svojem delu Bevk ni loËeval med temami in motivi za odrasle in otroke, temveË je tudi v mladinskih povestih na realistiËen naËin pisal o druæbenem dogajanju, ne da bi svojim junakom kakor koli prizanaπal ali pred njimi skrival slabosti æivljenja. Njegovi junaki prihajajo iz revnejπih slojev in so veËinoma tako ali drugaËe prikrajπani. Nekateri se s svojo usodo sprijaznijo, drugi pa se z æivljenjem spoprimejo in tako se je prav z Bevkom na podroËju mladinske knjiæevnosti poleg romantiËnega realizma uveljavil tudi psiholoπki naturalizem, kar je bilo v tistem Ëasu nekaj povsem novega. V njegovih osebno izpovednih Ërticah, realistiËnih meπËanskih novelah ter simbolistiËnih povestih se zato sooËata intimni in zunanji svet, ki ju avtor opisuje z zmernim poetiËnim slogom in bogatim jezikom, s katerima ob neizËrpni domiπljiji, æivih likih ter zanimivih zgodbah nagovarja tudi danaπnjega bralca.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Milan Dekleva (1946), pesnik, dramatik, publicist in urednik, se je sprva posveËal predvsem pisanju za odrasle in njegova hermetiËna lirika sodi v obmoËje skrajnega literarnega modernizma, kakrπen se je pri nas razvil po letu 1970. Snovno se navezuje na motive in teme ljubezni, narave, vpraπanj pesnikovega jaza, ustvarjanja, kar je razvidno predvsem iz njegovih zgodnejπih zbirk, kot so Dopisovanja (1978), Nagovarjanja (1979), NareËje telesa (1984), πe bolj pa se eksistencialnim vpraπanjem posveËa v zbirki PaniËni Ëlovek (1990). Piπe tudi za otroke, vendar predvsem dramska besedila — med katerimi so najbolj znana Magnetni deËek (1982), Sanje o govoreËi Ëeπnji (1982), LenËa FrenËa (1991) — in otroπke muzikale (Totalka odπtekan dan (1992) in BuËka na Broodwayu (1993)), Igra o straπnem volku (1991) pa je bila posneta kot radijska igra. Njegovi prozi in dramatiki za mladino se vsekakor pozna, da je avtor v svojem bistvu predvsem pesnik, ki se vseskozi poigrava z jezikom, iπËe nove besedne kombinacije in v besedila vpleta najrazliËnejπe govorice, pa naj gre za nareËja, æargon ali argo. Prav s sooËenjem razliËnih plasti jezikovnega izraæanja iz vsakdanjega sveta preskoËi v izmiπljenega, v katerem postane domiπljija povsem otipljiva in se junaki za nekaj Ëasa z njo popolnoma poistovetijo. V njej vladajo druga pravila, ki jih Deklevovi liki razreπujejo kot zabavne uganke, pri tem pa s svojo nedolænostjo in z otroπko igrivostjo sami zaËnejo ustvarjati nove pomene, besede in svetove.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Alenka GoljevπËek - Kermauner (1933), dramatiËarka, pisateljica in esejistka, je poleg zbirke pravljic z naslovom »udozgode (1977) objavila πe πtevilne gledaliπke igre za otroke in odrasle. Za slednje je znaËilna mitiËno-pravljiËna vsebina ali satira. NajveËji uspeh je na odru dosegla s satiriËno komedijo Pod Preπernovo glavo (1984), omeniti pa velja πe besedili SreËanje na Osojah (1981) in Otrok, druæina, druæba ali Lepa Vida (1987). Med deli za otroke so najpomembnejπe igre, zbrane v zbirki »udeæni kamen (1981), pa tudi Zakaj avto zjutraj noËe vægati (1989) in Gornastenisedimuha (1989). V njih avtorica znotraj stvarnega, neustvarjalnega in suhoparnega sveta iπËe pozabljeni svet domiπljije in pristnih Ëloveπkih Ëustev, kot so prijateljstvo, zvestoba in drznost. Njeni liki se namreË lahko realizirajo le z junaπkimi dejanji, ki jim danaπnji svet ni naklonjen, in tako iπËejo situacije, kjer bi lahko uresniËili svoje ideale. V tem se zagotovo skriva vzgojni element avtoriËinih del, ki mladega bralca nagovarja k dejavnosti, k iskanju svojih Ëustvenih in intelektualnih meja. Stvarnemu in domiπljijskemu svetu se nemalokrat pridruæuje πe pravljiËni svet izroËila — mitologija, ki avtorico spremlja kot raziskovalko, se v otroπke igre najveËkrat prikrade s skrivnostnim svetom sanj. Fran Saleπki Finægar (1871—1962), pisatelj in dramatik, je veËino svojega æivljenja deloval kot duhovnik in sluæboval po raznih krajih Slovenije, po upokojitvi pa je bil dejaven predvsem v kulturnih ustanovah. Na zaËetku svojega literarnega ustvarjanja je nadaljeval romantiËni realizem svojih predhodnikov (povest Gozdarjev sin (1893)) in pod vplivom moderne ustvaril nekaj lirskih novel, ki so bile objavljene v ciklu Moja duπa vasuje (1903). Najodmevnejπi je bil njegov obseæni roman Pod svobodnim soncem (1906—07), toda srediπËe Finægarjevih stvaritev so predvsem kmeËke povesti po zgledu dediπËine slovenskega poetiËnega realizma, kakrπnega najdemo pri TavËarju in Kersniku. V njih opisuje najbolj vsakdanje æivljenje kmeta ter teæave, s katerimi se spopada, odlikuje pa jih æivahno slikanje okolja, nravi in predvsem zelo æiv, nareËno obarvan jezik. Z novimi temami, kot so odnosi med razliËnimi socialnimi sloji, druæinske razprtije in erotika, posega tudi v skrajno stvarno obmoËje in se deloma pribliæuje naturalizmu. S Ërticami in povestmi Naπ vsakdanji kruh (1911), Dekla AnËka (1913), Strici (1927) ter drugimi pa razvija teænjo, da morajo kmeËke zgodbe ljudi moralno vzgajati, kar dopolni πe s tedanjo katoliπko miselnostjo. Podobne kvalitete najdemo tudi pri njegovih mladinskih delih, na primer pri povesti ©tudent naj bo (1909) in zbirki zgodb Gospod Hudournik (1941), s stvarnimi, Ëasovno zaznamovanimi vsebinami, kmeËko obarvanim jezikom in opazno vzgojno naravnanostjo. Niko Grafenauer (1940), pesnik, esejist, urednik in prevajalec, velja za enega pomembnejπih slovenskih pesnikov druge polovice dvajsetega stoletja. Njegovo zgodnjo liriko oznaËujejo kot refleksivno modernistiËno (zbirka VeËer pred praznikom (1962)), ki pa se prek radikalizacije (Stiska jezika (1965)) izkristalizira v hermetiËni simbolizem (©tukature (1975)). Kot urednik se je podpisal tudi pod veË pomembnih izborov poezije, na primer Ketteja in antologijo svetovne ljubezenske lirike Oko in Roæa. Vendar Grafenauer ne ustvarja le za odrasle, temveË se v svojem opusu velikokrat sproπËeno in igrivo posveËa tudi mladinskemu bralstvu. Takπne so njegove zbirke Pedenjped www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

(1966), Kaj je na koncu sveta (1973), Kaj ima sonce najraje (1979), NebotiËniki sedite (1980) in Skrivnosti (1983), poznejπa dela pa so æal mnogo manj kvalitetna. Najodmevnejπa je bila svojËas zbirka Pedenjped z istoimenskim junakom, ki je osnovan na resniËnem fantiËu, hkrati pa uteleπa lastnosti otroka nasploh, podobno kot ÆupanËiËev Ciciban. Toda Pedenjped je postavljen v okolje vsakdanjega mestnega æivljenja, njegovega raziskovanja pa se loteva z igro, s katero ne prikazuje zgolj otrokove nemirne, radovedne narave, temveË tudi estetsko moË igre kot literarnega postopka. Æe s Pedenjpedom, πe bolj pa z naslednjimi zbirkami Grafenauer postavi otroka v vlogo enakovrednega sogovornika, obenem pa mu uspeva zdruæevati poetiËnost, ljudskost in humor tradicionalnega pesniπtva z moderno senzibilnostjo sodobnega otroka. Tudi slogovno je za njegove zbirke znaËilen pomemben preskok, saj estetskost uresniËuje z inovativnimi zvezami, metaforiko in zgovorno simboliko. Barbara GregoriË (1964), slovenska pesnica, je v mladinsko pesniπtvo vnesla lik samostojnega, upornega otroka, predvsem deklice. V svojih pesmih se poskuπa poistovetiti z otrokovo trmo, jezo in drugimi Ëustvi, ki so se jim njeni predhodniki raje izognili, ter jih predstavi kot enakovredna obËutja, do katerih imajo otroci vso pravico in si zasluæijo svoje mesto tudi v pisani besedi. S posluhom za otroπko doæivljanje sveta, ki ga kali razoËaranje nad odraslimi, se avtorica posveËa dojemanju resniËnosti sodobnega otroka. Vendar njena lirika ne pouËuje in ne moralizira, junake zgolj pusti, da se sËasoma potolaæijo, sami najdejo ustrezen odnos do pojavov, ki jih obkroæajo, ter tako pomirjeni in odloËnejπi stopajo po poti odraπËanja. Do danes so bile objavljene naslednje avtoriËine zbirke: Nebomske pesmi (1994), Zaklenjeni volk (1997), Lena luna (1998), Mame, oËki in otroËki (2001) ter »rke na vrtiljaku (2003).

Majda Koren (1960), pisateljica in uËiteljica, je veliko objavljala v razliËnih revijah za mlade, na primer v Cicibanu, Galebu, Pikapolonici in Firbcu. Doslej je napisala veË www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Anton IngoliË (1907—1992), slovenski pisatelj, je poleg Preæihovega Voranca, Miπka Kranjca in Cirila KosmaËa najpomembnejπi predstavnik realistiËne proze pri nas. Eden najbolj plodovitih slovenskih avtorjev se je preskusil v najrazliËnejπih zvrsteh: v romanu, noveli, mladinski povesti in zgodovinski pripovedi. Vidnejπi idejni element njegovih del je druæbena kritika, s samim naËinom pisanja in poudarjanja doloËenih motivov pa se pribliæuje celo naturalizmu. Med njegovimi deli za odrasle je bila odmevna trilogija o izseljencih (Kje ste, Lamutovi? (1958), Nebo nad domaËijo (1960) in Lastovka Ëez ocean (1966)) ter priljubljeni zgodovinski roman Pradedje (1975). IngoliË se je znal prilagoditi nenehno menjajoËemu se okusu bralcev, v poznejπih delih pa slediti tudi nekaterim elementom modernega romana. Za njegova najbolj priljubljena mladinska dela, kot so DeËek z dvema imenoma (1955), Tajno druπtvo PGC (1958), Mladost na stopnicah (1962) in Gimnazijka (1967), pa je znaËilno, da orisuje najstnike in njihove vsakdanje teæave pri odraπËanju. Z dodelanimi ter psiholoπko utemeljenimi znaËaji svojih junakov ustvarja tudi verodostojen vpogled v æivljenje in miselnost mladih pri nas v obdobju po drugi svetovni vojni.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

strokovnih pedagoπkih del, ki segajo v obmoËje matematike (Zgodbice za matematike) in slovenskega jezika (Besedne zmeπnjave). Na knjiæevnem podroËju pa se je zaenkrat uveljavila kot prozaist, in sicer z besedili Mala poπast Mici (1994), Mici v mestu (1996), Ta knjiga ne grize (1997), Poπasti (1998), Teta kuha (2003) ter Æupcin dnevnik (2003). Doslej je izπlo tudi veË slikanic, med katerimi je nekaj didaktiËnih: ©tejem do 10, UËimo se igraje ter VeËje-manjπe.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Miroslav Koπuta (1936), pesnik, prevajalec in dramatik, je svojo liriko za odrasle, ki sodi predvsem v obmoËje pokrajinsko in osebno obarvanega intimizma, med drugim zbral v zbirkah Morje brez obale (1963), Træaπke pesmi (1974), Robidnice in maline (1983) ter Riba kanica (1991). Za njegove gledaliπke songe (zbirka Selivci (1977)) je znaËilen bolj realistiËen slog. V otroπki poeziji je nadaljeval pesniπko tradicijo predhodnikov, ki so s poosebljanjem æivalskega sveta opisovali stvarni svet ljudi. Vsebinsko tako ostaja pri preizkuπenih pesniπkih temah in se ne spuπËa v opisovanje globljih otroπkih doæivetij, po drugi strani pa predvsem z razliËnimi duhovitimi besednimi igrami, ki vlivajo pesmim izrazito svojski izraz, daje svoji mladinski liriki veËjo vrednost. Omeniti velja predvsem pesniπke zbirke Kje stanujeπ, mala miπka? (1975), Zaseda za medveda (1979), Abecerime (1979), PtiËka smejalka (1984), Na Krasu je krasno (1988) in Straπnice (2002). Podobne odlike kot za liriko pa veljajo tudi za njegova boljπa dramska dela za mlade: Vitez na obisku (1980) in ©tirje fantje muzikantje (1980). Polonca KovaË (1937), mladinska pisateljica in prevajalka, se je rodila v Ljubljani, ker æivi in dela πe danes. Znana je predvsem po svojih mladinskih delih, med katera se uvrπËajo æivalske zgodbe in mladinska proza s tematiko iz sodobnega æivljenja. Med æivalskimi pripovedmi so priljubljene Zverinice z VeËne poti (1975), Klepetava æelva (1975), Pet kuækov iπËe pravega (1982) in Teæave in sporoËila psiËka Pafija (1986). V upodobljenih æivalih se skrivajo ljudje s konkretnimi znaËaji, predstavami o svetu in z najrazliËnejπimi teæavami. Avtorica jih v preprostih zgodbah sooËa in v æivo izpraπuje bralËevo vest o medsebojnih odnosih. Poleg njih so pomembna tudi dela Jakec in stric Hladilnik (1976), po katerem je leta 1979 nastala lutkovna igra, Andrejev ni nikoli preveË (1977), Deæeven dan je krasen dan (1979), Urπke so brez napake (1980), O dveh obËutljivkah (1989) ter knjiga Kaja in njena druæina, za katero je leta 2000 prejela tudi VeËernico. V teh pripovedih se loteva æivljenja najstnikov in njihove negotovosti, ki jih spremlja na poti odraπËanja. »e so otroci starejπih del tega sklopa manj obremenjeni, imajo manjπe stiske in jih avtorica opisuje na lahkotnejπi naËin, pa se s Kajo podaja v svet sodobnih otrok, ki jih danaπnja druæba postavlja pred marsikatero zahtevno preizkuπnjo. Jelenka KovaËiË (1976), pripadnica romske narodne skupine in podpredsednica Zveze Romov Slovenije, se aktivno zavzema za izboljπanje poloæaja Romov in boljπe razumevanje njihove skupnosti v okolju, v katerem æivijo. Od njenih literarnih del je treba omeniti predvsem knjigo z naslovom Domislin pe pu mande oziroma Pomisli name, ki je izπla leta 1999. V njej opisuje izkuπnje, ki so plod njenega æivljenja v romski skupnosti, ter www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

razmiπljanja o svoji preteklosti ter poloæaju, ki ga doloËa njena narodnostna zaznamovanost. Feri (Franc) LainπËek (1959), slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, se je rodil na GoriËkem in æivi v Murski Soboti, kjer je urednik pri zaloæbi Franc-Franc in sodelavec πtevilnih literarnih ter drugih revij. Kot knjiæevnik je sprva pisal predvsem poezijo za odrasle, ki je med drugim izπla v zbirkah Dnevnovina (1986), Visoka pesem (1988) in Hiπa Sv. Nikolaja (1990), kot avtor besedil pa sodeluje z mnogimi slovenskimi glasbenimi skupinami. Pozneje se je posvetil tudi mladinski knjiæevnosti in izdal vrsto zbirk, romanov in pripovedi za otroke. Omeniti velja pesniπki zbirki Cicibanija (1987) ter ©krat sanjavec (1992), roman Ajπa Najπa (1989), pripovedi Cufek v æivalskem vrtu (1989) in Cufek modrijan (1989) ter konËno pravljice, zbrane v knjigi Mislice (2000), za katero je prejel tudi VeËernico. Njegova literatura za otroke je preprosta, jasna in dovolj konkretna, da je dostopna tudi najmlajπim bralcem. Svet je prijazen in varen ter mladim omogoËa veselo otroπtvo. Bolj kot druæbena in socialna vpraπanja avtorja zanimajo otrokov vsakdan ter njegova domiπljija, v poeziji pa razmeroma uspeπno raziskuje besedne igre in ritmiËne moænosti.

Matija Logar (1949), slovenski dramatik, esejist in aforist, je bil gledaliπki reæiser in vodja Preπernovega gledaliπËa v Kranju ter celjskega Slovenskega narodnega gledaliπËa. Danes je svobodni umetnik, ki se ukvarja predvsem z gledaliπËem in filmom. Je avtor otroπkih predstav Kvik æabe rig, R. kapica in …, ©peckahla na kahli ter StriËek Metla. Pomembne so tudi knjiæne izdaje, ki jih prevevata humor in satira, kar velja tudi za otroπko komedijo Kralj v Ëasopisu (1985), esejistiËno zbirko Pege med vËeraj in jutri (1993) ter zbirki aforizmov AforistiËna tinktura (1996) in Klofute: zbirka aforizmov (2000). Za njegovo mladinsko delo so znaËilni hudomuπno poigravanje z besedami, situacijska komika, norËevanje iz znanih junakov ter predvsem domiselni zapleti. www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Fran Levstik (1831—1887), slovenski pesnik, pripovednik, dramatik, kritik in jezikoslovec, je preteæno pisal za odrasle bralce, vendar je pomemben tudi kot mladinski avtor, Ëeprav se je pisanju za otroke posvetil pozneje. Med pomembne ustvarjalce za odrasle se je uvrstil s svojo pesniπko zbirko Pesmi (1854) in ciklom Tonine pesmi (1859), potopisom Popotovanje od Litije do »ateæa (1858) in pripovedjo Deseti brat (1863). Njegovo pesniπtvo velja za manj pomembnega od proznega ustvarjanja, saj v njem prevladuje razumsko oblikovanje nad spontanimi Ëustvi in domiπljijo. Na zaËetku je poskuπal posnemati ton ljudskega pesniπtva, pozneje pa se je zgledoval po Goethejevi predromantiËni liriki. V svoji prozi je sledil predvsem svojim naËelom, da mora pisatelj ustvarjati za ljudstvo, sluæiti njegovi zabavi in ozaveπËanju, s Ëimer se pribliæuje razsvetljenskim idejam. Od del za otroke je najpomembnejπa pripoved Martin Krpan z Vrha (1858), ki predstavlja enega od zgodovinskih vrhov slovenskega mladinskega pripovedniπtva. Odlikuje jo dovrπena zgradba, znotraj katere se ne ukvarja z osrednjimi dogodki, temveË z drobnimi pripetljaji, s katerimi opisuje Krpanovo osebnost in odnos do stvarnosti.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Svetlana MakaroviË (1939), pesnica in pisateljica, je sprva pisala predvsem poezijo za odrasle. Zanjo so znaËilni baladni, temaËni ton, nadrealistiËno podobje ter motivi in teme slovenske ljudske pesmi. Najpomembnejπe pesniπke zbirke so Kresna noË (1968), VolËje jagode (1972), Pelin æena (1974) in Kaj lepega povej (1993). Eno pomembnejπih mest v slovenski ustvarjalnosti pa si je avtorica pridobila s pisanjem za otroke. Njen opus obsega poezijo (MaËek Titi (1980), »uk sedi na palici (1986)), zgodbe in povesti, na primer Miπka spi (1972), Kam pa kam, kosovirja? (1975), in MaËja preja (1992), ter vrsto pravljic, od katerih je bilo veliko predelanih tudi v gledaliπke, lutkovne in radijske igre. Danes veljajo za klasiko Pekarna Miπmaπ (1974), ©krat Kuzma dobi nagrado (1974), Sapramiπka (1976, 1986), Coprnica Zofka (1989), Medena pravljica (1995) in druge. Avtorica je iznaπla povsem svojski tip pravljice in naËin govorice, v katerem æivali prevzemajo vlogo ljudi, tako odraslih kot otrok. Pripovedi so Ëustveno bogate, polne domiπljije in pripovedujejo o izkuπnji sveta, smislu obstoja, motivih Ëloveπkega ravnanja, predvsem pa so venomer hudomuπne, pri Ëemer se pod πegavim povrπjem skriva kritika Ëloveπkih napak in sodobnega sveta. Vendar pa MakaroviËeva sveta ne opisuje neposredno in otrokom ne svetuje, kako naj se vedejo, temveË jih navaja k razmiπljanju. Vitan Mal (1946), slovenski mladinski pisatelj, novinar, urednik in filmski snemalec, je postal znan æe z mladinsko povestjo Ime mi je Tomaæ (1972), po kateri je leta 1986 nastal tudi scenarij za priljubljen mladinski film Poletje v πkoljki I. A Ëeprav je sodobnik pripovednikov, ki so naπli nove naËine videnja otroπkega sveta, je Mal ostal zvest tradiciji. V svojih delih, med katerimi so pomembnejπe zgodbe Teci, teci, kuæa moj (1975), SreËa na vrvici (1977), »arodejni novËiË (1981) in povest Poletje v πkoljki II (1988), ki jo je napisal po lastnem filmskem scenariju, se loteva æivljenja otrok na pragu pubertete, ki se sreËujejo s teæavami odraπËanja, prijateljstva, druæinskih vezi, ljubezni in tudi spolnosti. Prizadeval si je, da bi bili njegovi junaki stvarni, vendar jih opisuje statiËno, saj se osredotoËi na zunanje dogajanje, v katerem opiπe tudi najmanjπe podrobnosti. Literarne osebe so tako podobne figuram, katerih dejanja nimajo prave psiholoπke osnove, avtor pa se tudi ne spuπËa v njihovo notranje doæivljanje sveta. Zunanje dogajanje je navadno stereotipno in nekoliko okorno, ideologija v ozadju brez prave globine, jezik suhoparen in brez pesniπkih sestavin. Tako kljub aktualni tematiki njegova dela zgolj skromno oæivljajo otroπki svet, vsekakor pa ne dosegajo ravni ustvarjalnega pisanja prave estetske vrednosti. Ne glede na to pa so kot lahkotno branje πe danes priljubljena pri mladih bralcih. Miha Matè (1942), slovenski prevajalec iz hrvaπkega in srbskega jezika, publicist, urednik ter pisatelj, prvenstveno piπe otroπko in mladinsko prozo, ki je obarvana z igrivim humorjem in satiro. V njegovih delih igrajo kljuËno vlogo predvsem zgodbe iz lastnega otroπtva, opisi odraslih posebneæev in najrazliËnejπe razburljive in komiËne dogodivπËine. V takπnem duhu so na primer spisane zbirka humoresk ©iroka usta (1972, 1993) in nekoliko osebnejπe pripovedi, kot so Leskova mladost (1976), Bosopeta druπËina (1982) ter Smeh in solze moje doline (2000). V Ëas svoje mladosti se ne ozira s sentimentalwww.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

nostjo ali nostalgijo, ampak poskuπa z domiπljijo zajeti vedrino, polet in nemir deπkega doæivljanja sveta. Sicer realistiËen, a slikovit slog zaËini z æivimi, nareËnimi in krepkimi izrazi, ki jih dopolni tudi z izvirnimi primerami. S svojim humorjem nadaljuje tradicijo humoristiËnega pisanja, ki je znaËilen na primer za Frana MilËinskega, po vsebini in obËutju pa ga je mogoËe primerjati z neobremenjenim Markom Twainom. Fran MilËinski (1867—1932), slovenski pisatelj in dramatik, je po konËanem πtudiju prava na Dunaju sluæboval v razliËnih sodnijskih sluæbah. Med drugim je bil tudi mladinski sodnik ter socialni delavec na podroËju mladinskega prestopniπtva. Prav njegov poklic je zaznamoval del njegovega literarnega ustvarjanja, predvsem vzgojne povesti. V njih se na poetiËnorealistiËen naËin loteva pereËih socialnih vpraπanj na Slovenskem v zaËetku prejπnjega stoletja. Problematiko zanemarjenih otrok obravnava v svojem najpomembnejπem delu PtiËki brez gnezda (1917); tematike se loteva po vzorcu romantiËnorealistiËne povesti, v katero v skrajnih situacijah vstopajo psiholoπko Ëudaπki znaËaji. Njegova proza v marsiËem spominja na Kersnikovo, vendar se MilËinski kot modernist bolj posveËa jeziku in njegova dela so slogovno bolj stilizirana. Posebno skrb namenja govorici junakov, zaradi Ëesar njegove knjige πe danes delujejo sveæe, hkrati pa je z izjemnim Ëutom za psihologijo karakterjev subjektiven od svojih vzornikov. Glavnino njegovega opusa sicer predstavlja humoristiËna proza, objavljena v zbirkah IgraËke (1909), Muhoborci (1912), Gospod Fridolin Æolna in njegova druæina (1923) itn., v katerih se hudomuπno in groteskno posveËa slovenskemu malomeπËanstvu. A ker gre za Ëisto satiro brez æelje po kritiki tedanjih razmer, danes ne dosegajo vrhunske literarne vrednosti.

Miki Muster (1925), slovenski kipar in ilustrator, je najuspeπnejπi in tudi daleË najbolj priznani slovenski avtor stripov. Njegov prvi stripovski junak je bil Zvitorepec, temu pa sta se kmalu pridruæila πe æelvak Trdonja in volk Lakotnik. O treh likih je Muster narisal in napisal okoli πtirideset stripov, poleg njih pa je ustvaril πe mnoge druge, predvsem po literarnih predlogah, kot je na primer Martin Krpan. V πestdesetih se je zaËel ukvarjati tudi z reklamnimi spoti, med katerimi so bili najbolj priljubljeni zajËki Cikcak, ©umi (bonboni visoki C), Kolinska (Viki krema, »unga lunga) itn. Muster si je ves Ëas æelel ustvarjati tudi animirani film in tako je leta 1973 kot svobodni umetnik pri Bavaria filmu v Münchnu zaËel animirati serijske filme. Ko je sredi sedemdesetih let prejπnjega stoletja www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Frane MilËinski Jeæek (1914—1988), pisatelj, igralec in reæiser, je eden najveËjih slovenskih humoristov ter πansonjerjev. Sin Frana MilËinskega je æe zgodaj priπel v stik z gledaliπËem, bil je urednik Pavlihe, sodeloval je z radiem in bil udeleæen tudi pri prvih poskusnih snemanjih slovenske televizije, kjer je nastopal predvsem v humoristiËnih in otroπkih oddajah. Leta 1959 je napisal znamenito Zvezdico Zaspanko, prvo slovensko radijsko igro za otroke, prav tako pa je avtor scenarija za mladinski film Kekec, v katerem je tudi nastopil. Njegova pestra ustvarjalna paleta zajema med drugim radijske igre, skeËe in πtevilne songe. Bil je tudi eden prvih kantavtorjev pri nas in avtor πe danes priljubljenih popevk, kot so MariËka, Ne Ëakaj na maj in Ko boπ priπla na Bled.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

sreËal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija πtiristotih risanih filmov v skupni dolæini tristo minut, ki je imela izreden uspeh in so jo vrteli po vsem svetu. Za svoje delo je prejel πtevilne nagrade, med drugim priznanje za æivljenjsko delo, ki mu jo je podelilo zdruæenje Klub devetih umetnosti.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Boris A. Novak (1953), slovenski pesnik, dramatik, dramaturg, prevajalec in univerzitetni profesor, je zagotovo eden najveËjih slovenskih poznavalcev in mojstrov pesniπkih oblik. Med pesniπkimi zbirkami za odrasle so najbolj znane Stihoæitje (1977), HËi spomina (1981) in Mojster nespeËnosti (1995). Hkrati je tudi eden najpomembnejπih sodobnih avtorjev za mladino. Za njegove otroπke pesniπke zbirke je znaËilen πaljiv ton, igriv slog, zvoËnost jezika, pri kateri pa vztraja tudi pri pomenskem naboju. Poigravanje s pesniπkimi oblikami in pomeni besed odlikuje zbirke, kot so Prebesedimo besede (1981), Periskop (1989) ter Oblike sveta (1997). S slednjo predstavlja kar sedemdeset razliËnih pesniπkih oblik, v katerih pridejo do izraza pesnikove mnogotere plasti æivljenjskih in Ëloveπkih izkuπenj. Kvalitetna so tudi njegova dramska dela za mladino od Nebesne trilogije (1983—1984) z igrami V ozvezdju postelje, Nebesno gledaliπËe ter Mala in velika luna, do »arovnij sveta (1985), Prizorov iz æivljenja stvari (1990) in StotisoËnoge (1992). Tudi v njih se poigrava s pomenom in zvenom besed, πe bolj pa pride do izraza avtorjevo naËelo, da je otroπki svet enakovreden odraslemu, saj svojih spoznanj ne poenostavlja, ampak otroke nagovarja kot svoje enakovredne sogovornike. VeËina njegovih besedil je doæivela tudi veË lutkovnih uprizoritev in predelav v radijske igre. Tone PavËek (1928), slovenski pesnik, prevajalec in esejist akademik, piπe predvsem poezijo za odrasle in je skupaj s KoviËem, Menartom in Zlobcem leta 1953 izdal znamenito zbirko Pesmi πtirih. Za njegovo poezijo sta znaËilna intimna, liriËna nota in æivljenjski vitalizem, ki se kaæeta æe v naslovih zbirk, kot so Sanje æivijo dlje (1958), Iskanje sveta (1973), Poganske hvalnice (1976), Staroæitja (2004). Obenem je tudi pomemben pesnik za otroke, ki nadaljuje predvsem izroËilo svojih predhodnikov in velja za enega bolj tradicionalnih sodobnih pesnikov. »eprav je njegova poezija æiva, polna ritma in dogajanja, namreË ne posega v obmoËje izraznosti moderne pesmi, ampak raje oæivlja æe znane motive. Toliko pomembnejπi so pri njem domiπljijski dejavnik, iskriv humor, zvoËni uËinki ter igra, skozi katero se najbolj neposredno izraæa otrokova narava. Z najrazliËnejπimi temami razπirja krog otrokovih spoznanj o æivljenju, ki se jih loteva odkrito, pa vendar lahkotno in πegavo. Zanimivo je tudi, da je skoraj vse svoje delo posvetil mestnim otrokom, kar je bila gotovo novost v povojni slovenski mladinski literaturi. Eno najpomembnejπih njegovih mladinskih del je pripoved v verzih Juri Muri v Afriki iz leta 1958, poleg njega pa zbirke »enËarija (1975), Besede za sladkosnede (1991), Majhen dober dan (1992), Æivalski ringaraja (1994) ter Majnice: fulaste pesmi (1996), za katero je prejel tudi VeËernico. Vid PeËjak (1929), slovenski pisatelj in doktor psihologije, je vsestranski ustvarjalec, ki je objavil vrsto znanstvenih in publicistiËnih del s podroËja psihologije, potopisov (med www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

drugim Ameriπke razglednice (1970)), povesti, pripovedi in zbirko modernih basni Æivali v ukrivljenem ogledalu (1957). Kot literat je danes znan predvsem po svojem znanstvenofantastiËnem pripovedniπtvu. Med deli za odrasle, ki pripadajo omenjeni zvrsti, je treba omeniti romane Adam in Eva na planetu starcev (1972), Roboti so med nami (1974) in Beg med zvezde (2004). Med otroπkimi znanstvenofantastiËnimi deli pa sta najbolj znani mladinska povest DrejËek in trije MarsovËki (1961) ter pripoved Pobegli robot (1967). Z njima je zaËel razvijati slovensko mladinsko znanstveno fantastiko, ki je nastala iz navduπenja nad izsledki sodobne znanosti in iz æelje po odkrivanju in spoznavanju vesolja. V DrejËku se fantastiËna pripoved prepleta z realno, zaradi Ëesar se zgodba mestoma zatakne. NavzoËnost DrejËkovih starπev junaku namreË onemogoËa, da bi ostal zgolj v obmoËju svoje domiπljije, hkrati pa avtor posega v zgodbo s svojimi staliπËi in nazori, ki ne izvirajo iz poteka dogajanja, ampak izzvenijo kot humanistiËna sporoËila. Podobno velja za Pobeglega robota, kjer je junak prikazan kot tuzemsko bitje in ne kot lik zunaj Ëloveπke izkuπnje. Kljub temu je DrejËek danes izjemno priljubljeno branje, doæivel je dramsko predelavo, po kateri je nastala radijska, lutkovna in gledaliπka igra, zanj pa je prejel tudi Levstikovo nagrado.

Æarko Petan (1929), pesnik, pisatelj, dramatik, reæiser, je tudi eden najbolj znanih slovenskih aforistov. Njegove humoreske in satire, zbrane v zbirkah Zgodbe v eni sapi (1966), »rni smeh (1970), PPP (1977) in Ubeæali smo svobodi (1992), Ëe naj omenimo le nekatere, se na zabaven naËin lotevajo aktualnih tem sodobne druæbe. Uveljavil se je tudi kot mladinski avtor, in sicer s Pravljico za Jasmino (1962), predvsem pa s knjigama drobnih zgodb Kako je svet postal pisan (1974) in Dobro jutro, dober dan (1979). V njih postavlja otroka v srediπËe njegovih vsakodnevnih doæivljajev ter opravil in se duhovito www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Ela Peroci (1922—2001), ena najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljic, je v svoji prvi objavljeni pravljici Moj deænik je lahko balon (1955) odkrivala svet otrok v urbanem okolju, ki je bil povsem drugaËen od kmeËkega, kakrπno je dotlej prevladovalo v mladinski knjiæevnosti. Ena najbolj priljubljenih njenih pravljic je zagotovo tudi Muca Copatarica, ki je z ilustracijami AnËke Goπnik Godec prviË izπla leta 1957. Tako doma kot na tujem je bila veËkrat uprizorjena kot lutkovna igrica. Omeniti velja πe slikanice Stara hiπa πt. 3 (1973), Modri zajec (1975) in Reci sonce, reci luna (1979). Njene pravljice so tematsko raznovrstne, vse pa pripovedujejo o vsakdanjih stvareh, ki gredo rade mimo nas, a so za otroke pomembne in je nanje treba opozarjati. Na preprost naËin popelje otroke iz stvarnosti v domiπljijski svet, nato pa jih neæno odpelje spet nazaj v resniËno æivljenje. Pri skupnih potovanjih jih ne posiljuje z odveËnimi prispodobami in simboli, res pa je, da je omenjeni postopek najti v vseh njenih pripovedih, zaradi Ëesar lahko mestoma delujejo enoliËno. Junaki so prepoznavni, dogajanje dostikrat predvidljivo. Najbolj sveæe so kratke epizode znotraj posameznih pravljic, kjer avtorica z izjemnim Ëutom za podrobnosti jasno in popolnoma naravno zajema doloËena obËutja, trenutke v dogajanju in podobno. Za svoje delo je prejela tudi veË nagrad, in sicer leta 1955 in leta 1956 Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Preπernovega sklada. Uvrstila se je tudi na Ëastno listo Mednarodne zveze za mladinsko knjiæevnost.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

poigrava z njegovim razmiπljanjem o samem sebi, svojem æivljenju ter Ëudnem, celo nedoumljivem pogledu na svet, ki ga zaznava pri odraslih. Pri tem se ne spuπËa v vzgajanje, ampak zgolj v razlago sveta in æivljenja, opisana skozi radoæive oËi. Tako Petanovo prozno pisanje kot tudi dramatiko za otroke (Starπi na prodaj (1964), Obtoæeni volk (1978), itd.)) odlikujejo domiselno poigravanje z besedami in duhoviti, (ne)logiËni pomenski prevrati.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Slavko Pregl (1945), pisatelj, pripovednik in zaloænik, je eden pomembnejπih slovenskih mladinskih prozaistov, ki piπe predvsem za najstnike. Pribliæal se jim je æe s svojo prvo pripovedjo, Odpravo zelenega zmaja iz leta 1976, po kateri je nastala tudi televizijska nadaljevanka. Sledili so ji πe PriroËnik za klatenje (1977), Papiga v πoli (1978), Geniji v kratkih hlaËah (1978), Bojni zapiski mestnega mulca (1982), Srebro iz modre πpilje (2003) in Usodni telefon (2004), Ëe naj omenimo le nekatere. Njegove realistiËne pripovedi o vsakdanu sodobnih najstnikov odlikujejo izbruπen slog in humorni elementi, ki mestoma mejijo na ironijo. Opisuje sodobne mulce — brihtneæe, vsevede, heroje, filozofe —, ki ravno vstopajo v svet, polni vpraπanj ter odgovorov o vsem, kar se okoli njih dogaja. Komika ne zaznamuje zgolj njegovih znaËajev ter prizorov, ampak je oËitna tudi na besedni ravni. Avtor otrok namreË ne posnema v govoru, temveË posega v njihov besedni zaklad, ki je popolnoma v skladu z lahkotnim, sproπËenim æivljenjskim slogom mladih. Na svojski naËin se loteva veËnih tem — prijateljstvo, odnosi s starπi, spolnost, druæba —, o katerih govori brez predsodkov, dostikrat pa z ironijo in zdravim humorjem, zaradi Ëesar so njegove knjige mladim v zabavo, sama tematika pa v poduk. Za svoje pisanje je prejel vrsto nagrad, v zadnjem Ëasu za Srebro iz modre πpilje VeËernico, za Usodni telefon pa Desetnico. Smiljan Rozman (1927), plodovit slovenski pisatelj, se je v svojih ustvarjalnih zaËetkih sredi petdesetih let prejπnjega stoletja posveËal predvsem prozi za odrasle. Z romani, npr. Nekdo (1958), Obala (1959) in Ruπevine (1965), je æe sledil tedanjim modernejπim evropskim literarnim tokovom, vendar je njegova proza ostajala poljudna in dostopna πirπemu bralstvu. Na mladinsko knjiæevnost se je osredotoËil πele konec πestdesetih, vendar v njegovem opusu danes prevladuje. V delih za mladino ga po eni strani zanima æivljenje mestnih otrok njegovega Ëasa (Janko in njegov svet (1969), Sin Martin (1971), Martin fantalin (1976) in Ta glavna Urπa (1981)), po drugi strani pa pravljiËne zgodbe, kot sta OblaËek PohajaËek (1978) in »udeæni pisalni strojËek (1966). Slednji je leta 1971 doæivel dramsko predelavo in je danes znan predvsem kot mladinska radijska igra. Rozmanova proza je na prvi pogled realistiËna, a se v zgodbi osnovni motiv navadno dvigne do preprostega simbola in od bralca zahteva doloËen miselni napor pri razvozlavanju skritih pomenov besed, znakov in postopkov. Glavna avtorjeva teænja je humanizacija Ëloveka, zato svoje bralce tudi vzgaja, vendar dovolj nevsiljivo. Njegova dela odlikujeta tudi veder smisel za humor ter trdna in razgibana zgodba, zaradi Ëesar je med mlajπimi bralci priljubljen πe danes. Andrej Rozman - Roza (1955), pesnik, dramatik in igralec, se je uveljavil kot vodja GledaliπËa Ane Monro v KUD-u France Preπeren in igralec v πtevilnih reklamah ter www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

filmih: Babica gre na jug, Carmen, Ekspres, ekspres in V kraljestvu svizca. Njegova mladinska dela, denimo roman Skrivnost πpurkov (1997) in zbirke otroπke poezije Rimanice za predgospodiËe (1993), »rvive pesmi (1998) ter Mali rimski cirkus (2001), pa igrivo opisujejo narobe svet in se odvraËajo od preprostega Ërno-belega slikanja æivljenja. Rozman - Roza je tudi mojster domiselnega poigravanja z jezikom in se mladim bralcem ne prilizuje z neænimi, ljubkimi rimami, temveË se pogumno in πaljivo loteva novih tem, dostikrat zamolËanih v mladinski literaturi, ter estetike grdega. Njegovo pisanje izæareva domiπljijo in uæivanje ob draæenju otrok ter izviren, zdrav humor. Za otroke piπe tudi dramska besedila, s katerimi se loteva znanih zgodb, a jih preoblikuje nekoliko po svoje, na primer Pika, Erazem in potepuh (2002).

Leopold SuhodolËan (1928—1980), izjemno plodovit in vsestranski avtor, je pisal za odrasle in mladino. Njegova dela za odrasle so predvsem realistiËno obarvana in opisujejo æivljenje v malih slovenskih mestih. Omeniti velja romana Svetlice (1965) in Bog ljubezni (1968) ter zbirke novel Dobrijska balada (1967) ter Med reko in zemljo (1977). Loteval se je tudi vojne in ljubezenske tematike (npr. roman Trenutki in leta (1979)). Vendar pomembna ostajajo predvsem njegova mladinska dela, ki πe danes veljajo za ena najbolj priljubljenih iz obdobja po drugi svetovni vojni. Za otroke je pisal igre (Ukaz rdeËega zmaja (1964), »udeæna srajca dopetajca (1972) itn.) ter zgodbe in povesti. Med slednjimi izstopajo Skriti dnevnik (1961), Moj prijatelj Jumbo (1968), Rumena podmornica (1969), KrojaËek hlaËek (1970), Mornar na kolesu (1973) ter najbolj priljubljene pripovedi o detektivih — NaoËnik in OËalnik, mojstra med detektivi (1973) in Na veËerji s www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Tone Seliπkar (1900—1969), slovenski pesnik in pisatelj, je pred vojno sluæboval kot uËitelj v razliËnih krajih Slovenije, med drugim v Trbovljah, kjer je spoznaval rudarsko æivljenje. S tem se je tudi na podroËju literature usmeril k problematiki tedanjega proletariata, kar je oËitno predvsem iz socialno obarvane pesniπke zbirke Trbovlje (1923). Na zaËetku je sicer veljal za enega pomembnejπih predstavnikov ekspresionistiËne lirike pri nas, pozneje pa se je usmeril k novi stvarnosti (Pesmi priËakovanja (1937)) in tradicionalnejπim verznim oblikam, kot se to na primer kaæe v zbirki V naroËju domovine (1947). Napisal je tudi veË povesti in romanov za odrasle, npr. Nasedli brod (1932) ter NoË in svitanje (1964), ki pa nimajo veËje literarne vrednosti. Pomembnejπa je njegova proza za mladino, ki je nastajala æe pred vojno (BratovπËina sinjega galeba (1936)), predvsem pa po njej. Omeniti velja Ërtice Mule (1948), ki so verjetno eno njegovih najboljπih mladinskih del in jih odlikuje hudomuπen, veder ton, LiπËki (1950) ter Deklica z junaπkim srcem (1959). Seliπkar je ob Francetu Bevku postal osrednji pisatelj povojne mladinske proze. V svojih povestih z veliko domiπljije odkriva otroπki svet in prikazuje otrokovo dojemanje resniËnosti. Pri tem ostaja v obmoËju humanistiËne realistiËne pripovedi, saj svojim junakom ne prizanaπa s surovostjo æivljenja. Njegovi liki odraπËajo hitreje in so delno prikrajπani za igro in brezskrbnost, pa vendar jih avtor ne pomiluje, ampak jim skozi stiske pomaga s humorjem in optimizmom. Zaradi omenjenih kvalitet je njegova mladinska proza med mladimi priljubljena πe danes.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

krokodilom (1976). Omenjena prozna mladinska dela so si tematsko med seboj zelo razliËna, vsem pa je skupna humanistiËna ideologija in izjemna pisateljska domiπljija. Njegovi junaki so æivi in polni poleta, nemira in æelje, da bi poËeli kaj pomembnega. Ksenija ©oster - Olmer (1961), slovenska pesnica, novinarka in prevajalka, je v Ljubljani diplomirala iz umetnostne zgodovine, danes pa z druæino æivi v Zdruæenih dræavah Amerike, kjer se kot novinarka in pisateljica ukvarja s problematiko sodobne ameriπke druæine in predvsem z vzgojo otrok. V pesniπki zbirki za otroke, ki nosi naslov Kamela ©pela (1989), se avtorica podaja na domiπljijsko potovanje okoli sveta, kjer sreËuje nenavadne æivali. Zbirko odlikujeta izviren humor in preprost, tekoË pesniπki jezik. Njene pesmi so namenjene izkljuËno otrokovi zabavi in tako v njih ni pretirane simbolike, prav tako pa niso obremenjene s poglobljeno ideologijo.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Bina ©tampe Æmavc (1951), slovenska pisateljica in pesnica, je med drugim izdala dve zbirki sonetov za odrasle, Pesek v pesem (1999) in Poπevno sonce (2001), vendar je predvsem mladinska avtorica, ki se lahko pohvali s precejπnjim πtevilom avtorskih naslovov, prevodov, objav na tujem in z vrsto nagrad. Med pomembnejπe pesniπke zbirke sodijo »aroznanke (1990), Zrna sonca (1994), Nebeπke koËije (1994) in Klepetosnedke (1996), od proznih del pa ne gre pozabiti na pripovedi in pravljice, kot so Popravljalnica sanj (1992), Popravljalnica igraË (1994), Ure kralja Mina (1996), Bajka o svetlobi (1997) in Muc Mehkoπapek (1998). Njena optimistiËna dela izraæajo avtoriËino globoko razumevanje otroka ter danaπnjega Ëasa in sveta, hkrati pa prijazno nakazujejo pot iz vsakdanjih stisk. Zanje je znaËilna tudi izjemna, æe skorajda sanjska domiπljija, ki jo avtorica ubeseduje z bogato metaforiko in simbolno govorico. Posebno pomembno mesto namenja pozabljenim in prezrtim stvarem, æivalim ali ljudem, ki jih s Ëloveπko solidarnostjo in liriËno tankoËutnostjo znova obuja v bralËevem spominu. Priljubljena so tudi njena dramska besedila za otroke, ki so doæivela πtevilne uprizoritve in predelave za radijske igre. Med slednjimi je treba omeniti Ure kralja Mina (2000), Princesa kamnitih besed (2000) ter O petelinu in pavu (2001). Josip Vandot (1884—1944), slovenski mladinski pisatelj, je otroπtvo preæivel na Gorenjskem, kjer se dogaja tudi glavnina njegovih mladinskih pripovedi. Pisateljsko pot je sicer zaËel z otroπkimi pesmimi in Ërticami, ki jih je objavil v razliËnih slovenskih revijah, v tridesetih letih pa je za revijo Odmevi prispeval vrsto ocen in πtudij o mladinski literaturi. Danes je znan skoraj izkljuËno po svoji mladinski, deloma pravljiËni seriji planinskih pripovedi o Kekcu, s tematiko divjih lovcev in pastirskega æivljenja: Kekec na hudi poti (1918), Kekec na volËji sledi (1922) in Kekec nad samotnim breznom (1924). Pripovedi o pogumnem, zvitem pastirËku Kekcu so na prvi pogled pisane na stvaren naËin. V njih poskuπa verno posneti tedanji slab socialni poloæaj otrok na vasi. Obenem pa zgodbe o Kekcu preveva tudi pravljiËna fantastika, ki z idiliËnim opisom planinske narave πe danes prevzema mladega bralca. Zato ni Ëudno, da so knjige o Kekcu doæivele vrsto ponatisov, prevodov, dramatizacij in celo ekranizacijo. Film Kekec je bil tako leta 1951 prvi slovenski mladinski celoveËerni film, SreËno, Kekec! (1963) pa prvi slovenski barvni film. www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Saπa Vegri (Albina Vodopivec) (1934), najpomembnejπa slovenska pesnica med avtorji, ki so se na Slovenskem uveljavili konec petdesetih in v zaËetku πestdesetih let, je nadaljevala tradicijo intimne æenske lirike, ki ji je dodala absurdne motive ter oblikovne elemente avantgardistiËnega eksperimentalizma. To velja predvsem za njeno poezijo za odrasle, zbrano v zbirkah MeseËni konj (1958), Naplavljeni plen (1961) in Konstelacije (1980), za katero je znaËilna kratka verzna oblika. To je opaziti tudi pri njeni otroπki poeziji, ki se ji je zaËela posveËati πele v sedemdesetih letih. Gre za moderno mladinsko liriko, ki v pesem vnaπa nenavaden jezik, nepredvidljive miselne zasuke in bister humor. V sodobno slovensko mladinsko pesniπtvo se je zapisala tudi kot pesnica, ki opuπËa tradicionalno osebno izpoved in z æensko senzibilnostjo iπËe neposrednejπe poti za komuniciranje z otroki. Vpeljala je tudi tematiko otroπkega uporniπtva in negotovosti, ki preveva predvsem pesniπko zbirko To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983), zbirke Jure kvak kvak (1975), Mama pravi, da v oËkovi glavi (1978) in Kaj se zgodi, Ëe kdo ne spi (1991) pa so lahkotnejπe in igrivejπe. Preæihov Voranc (Lovro Kuhar) (1893—1950), slovenski pisatelj, se je uveljavil v tridesetih letih prejπnjega stoletja, ko je æivel v emigraciji, a je objavljal v slovenski reviji Sodobnost. Kot avtorja ga je najbolj zaznamovalo kmeËko proletarsko okolje, iz katerega je izhajal, snovno in motivno-tematsko pa prva svetovna vojna, poloæaj malega Ëloveka na slovenskem obrobju in teæavne razmere na Koroπkem. Sodi med socialne realiste, ki so se posveËali predvsem realistiËnim in naturalistiËnim zvrstem, med katerimi je najbolj zastopana kolektivna pripoved z reportaænimi elementi. Takπni so njegovi najpomembnejπi romani Poæganica (1939), Doberdob (1940) in Jamnica (1945). Po konËani drugi svetovni vojni je pisal manj, a so iz tega obdobja najbolj znane prav mladinske povesti, zbrane v zbirki Solzice (1949). Zanje je znaËilen iskren humanizem, ki izvira iz junakovih obËutij in avtorjevih sporoËil. Pripovedi so najveËkrat avtobiografske in nadaljujejo kmeËko tematiko, opisi otroπkih strahov in radosti pa so neænejπi, vËasih celo fantastiËni in poetiËni.

Dane Zajc (1929), eden najvidnejπih povojnih slovenskih pesnikov, je s svojo prvo zbirko Poægana trava (1958) zaznamoval prehod od romantiËnega intimizma, ki je πe verjel v smiselnost sveta, v neoekspresionizem s temaËno, absurdno vsebino. Zaradi destruktivnega in krutega obËutja je avtor postal priljubljen πele v Ëasu avantgard, ko je do izraza priπel tudi njegov preroπki slog in strasten, ritmiËno dovrπen svobodni verz. Obenem je tudi eden boljπih slovenskih lirikov za otroke. V svojih zbirkah Bela maËica (1968), Abecedarija (1975) in Na papirnatih letalih (1978) v otroπko poezijo vnaπa nove www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Stanko Vuk (1912—1944), slovenski pisatelj in pesnik, je v Benetkah doktoriral iz politiËnih in diplomatskih ved. Oba z æeno so neznanci ustrelili v Trstu leta 1944. O njuni tragiËni usodi je znani sodobni italijanski pesnik Fulvio Tomizza napisal roman MladoporoËenca iz ulice Rosetti. Besedila Stanka Vuka so knjiæno zaËela izhajati πele po njegovi smrti. Obseæen izbor, ki prinaπa njegove pesmi, prozo in pisma, nosi naslov Pomlad pod Krasom (1998).


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — slovenski avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

vsebine, ki jih na izviren naËin poskuπa pribliæati otrokovemu estetskemu doæivljanju. Pri tem upoπteva posebnosti otrokovega naËina razmiπljanja in v duhovitih verzih z domiselno simboliko in bogato zvoËnostjo poje o notranjem razpoloæenju bralca in njegovi avtentiËni viziji sveta. Zajc je tudi pomemben dramatik za odrasle (Otroka reke (1963), Potohodec (1971) in Voranc (1978)) ter avtor otroπkih iger Kralj Matjaæ in AlenËica (1978), Petelin se sestavi (1978) in Zakaj in vpraπaj (1991). Za slednje so znaËilni duhoviti zapleti in domiselno poigravanje z besedami ter njihovim pomeni.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Dim Zupan (1946), slovenski pisatelj, je v Ljubljani πtudiral pravo in se je pisanju posvetil precej pozno. Leta 1991 je objavil svoje prvo delo za otroke Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca, realistiËno pripoved, ki so ji sledila πe druge knjige z istima glavnima junakoma: Tri noËi Drekca Pekca in Pukca Smukca (1993), Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukc (1994), Tri zvezdice Drekca Pekca in Pukca Smukca (1995) ter Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca (1998). V omenjenih delih se na prijazen naËin loteva otroπkega odraπËanja z iskanjem odgovorov na vélika bivanjska vpraπanja o æivljenju, vlogi v svetu, druæini, prijateljstvu, ljubezni in tudi smrti. Pri tem otrok ne podcenjuje, ampak jih nagovarja kot sebi enakovredne sogovornike, ki jim sicer manjka æivljenjskih izkuπenj, pa so vendar sposobni razumeti tudi zapletenejπe æivljenjske resnice. Podobno velja za zgodbe, zbrane v delu Trnovska mafija (1992), Trnovska mafija drugiË (1997) in Trnovska mafija: v tretje gre rado (2002), kjer otroci s pustolovπËinami, zabavnimi medsebojnimi pogovori in globokim razmiπljanjem preverjajo ideje, ki so jih pobrali od odraslih. Snovno in idejno zapletenejπi pa je njegov realistiËni in razgibani roman za najstnike LeteËi maËki (1997). Ta pripoveduje o klapi fantov, ki se v danaπnjem Ëasu spoprijemajo s konkretnimi teæavami odraπËanja v mestu in se s preskuπanjem telesa in duha poskuπajo iz nevednosti prebiti do spoznanja resnice o sebi in druæbi. Za LeteËe maËke je Zupan leta 1997 prejel tudi Levstikovo nagrado.

www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

TUJI AVTORJI Hans Christian Andersen (1805—1875), danski pesnik in pisatelj, je plodovit avtor mnogih del za odrasle in otroke, slovi pa seveda predvsem po svojih pravljicah, ki so znane po vsem svetu in so postale del evropske kulturne dediπËine. Za razliko od bratov Grimm ali Charlesa Perraulta, ki so snov za svoje pravljice Ërpali predvsem iz ljudske tradicije, je le peπËica Andersenovih del nastala iz konkretnih ljudskih pripovedk. PoveËini jih je namreË popolnoma preoblikoval s svojo domiπljijo in je tako zaËetnik avtorske pravljice, ki ji je s tem dal tako stilne kot vsebinske osnove. »eprav je za njegova dela dolgo Ëasa veljalo, da so namenjena otrokom, je Andersen trdil, da je marsikatero izmed njih primernejπe za odrasle. S svojimi filozofskimi temami smrti (npr. Poslednjega dne (1952)), Ëloveπke neËimrnosti (Cesarjeva nova oblaËila (1837)) ali ærtve (Mala morska deklica (1837)) se pribliæuje alegorijam, ki zajemajo vpraπanja Ëloveπke eksistence. Nov je tudi koncept vpeljevanja sanj, s katerimi je æelel preseËi vsakdanjo resniËnost in poseËi po nadnaravnem. »eprav je za njegova zgodnejπa dela znaËilen humor, pa v poznejπih prevladuje mraËno, deloma æe kruto vzduπje, ki ga sicer skuπa omiliti s konËnim izrazom upanja. Zaradi slednjega so njegove pravljice veËinoma sprejemali preveË sentimentalno, Ëeprav je sam hotel s fantazijo usmeriti bralËevo pozornost predvsem na napake ljudi in druæbe svojega Ëasa, pri tem pa je uporabljal uËinkovite meπanice patosa ter humorja. S svojim delom je med drugim vplival na Dickensa, Thackerayja in Wilda, πe danes pa se po njem zgleduje marsikateri sodobni avtor fantastiËne literature.

Enid Blyton (1897—1968), izjemno plodovita angleπka avtorica, je objavila veË kot 600 del — od romanov, pesniπkih zbirk do dramskih besedil —, ki so bila prevedena v veË kot πtirideset jezikov in so πe danes priljubljena po vsem svetu. Ta dela so veËinoma mladinska, med njimi pa sta bili odmevni predvsem seriji Pet prijateljev in Skrivnosti. AvtoriËino pisanje je za manj izkuπene bralce razburljivo in privlaËno, s Ëimer lahko pri njih vzbuja bralne navade, sicer pa nima pretirane literarne vrednosti. Dogajanje v njenih www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Zvonimir Balog (1932), mladinski dramatik in ilustrator, predvsem pa pesnik, se je uveljavil kot eden od petih najpomembnejπih hrvaπkih avtorjev za mlade. MoËno je odmevala æe njegova zbirka Nevidna Iva (1970), sicer pa je v sedemdesetih s celim nizom pesniπkih zbirk in kratkih zgodb postal tedaj najvidnejπi hrvaπki mladinski pisec. Zanj je znaËilna zlasti besedna igra, ki precizno upoπteva tudi ritem samih besed, na katere se naslanja. Pri tem ponuja najveËkrat povsem otipljive podobe in resne teme ter ironijo meπa z neænostjo; takπno lastnost izraæajo zbirke Trapasti (1975), Pesmi s smetano ali gozdar nosi gozd na dlani (1975) in Zlata nit (1978). Svoj primat je Balog v hrvaπki mladinski poeziji obdræal tudi v osemdesetih in devetdesetih, teæiπËe njegovega pisanja pa se je pri tem z besedne igre preneslo na duhovitost in nenadne preobrate. Slednji so znaËilni za pesmi iz zbirke Veseli zemljepis (1983), razπiril pa je tudi svojo tematiko, med drugim v ljubezen (Ljubezen za zaËetnike (1991)) in religiozna vpraπanja.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

serijah je namreË stereotipno in junaki so bolj figure kot pravi karakterji, saj je njihova psihologija skrajno poenostavljena. Svet njenih junakov je Ërno-bel, literarna kritika pa ji oËita tudi reven besedni zaklad, pretirano neverjetne zgodbe, podtalen seksizem in elitizem. Gottfried August Bürger (1747—1794), nemπki pesnik in profesor estetike, je bil Goethejev sodobnik in eden najpomembnejπih nemπkih predromantikov. Njegova dela obsegajo osebnoizpovedne lirske pesmi, zlasti sonete z erotiËnimi motivi. Ustvaril je tudi prve nemπke umetne balade, od katerih je najznamenitejπa Lenora (1774), priredba ljudske pesmi z znanim evropskim motivom mrtvega ljubimca, ki pride po ljubico. Bürger ni prvenstveno pisal za otroπko ali mladinsko bralstvo, a so ga kljub temu brali tudi mladi. Slednje velja predvsem za njegovo priredbo znamenitih prigod Laænivega kljukca barona Münchhausna, ki je postala klasika otroπke knjiæevnosti 19. stoletja in jo πe danes objavljajo v najrazliËnejπih izdajah, celo kot slikanico in strip. Bürger je Münchhausnovim prigodam s svojimi predelavami dal umetniπko podobo, ki jo skuπajo ohranjati tudi avtorji πtevilnih modernih priredb, kakrπna je na primer zadnja iz leta 1951, ki jo je spisal Erich Kästner.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Lewis Carroll (1832—1898), angleπki pisatelj s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson, je bil duhovnik ter profesor matematike in logike na oxfordski univerzi. Poleg matematiËnih znanstvenih del je pisal humoristiËne Ëlanke, uganke, pesmi in satiriËne kratke zgodbe, ki jih je sprva objavljal v revijah in Ëasnikih. Kljub dokaj uspeπni pisateljski karieri pa si je Carroll æelel napisati tudi delo za otroke, in ko je objavil prvo knjigo o Alici (Alica v Ëudeæni deæeli (1865)), je nemudoma zaslovel; bralce in kritike je oËaral predvsem z domiselnimi besednimi igrami, nelogiËnimi preobrati in fantazijskimi zapleti. Prvi knjigi je sledilo tudi nadaljevanje z naslovom Skozi ogledalo in kaj je Alica tam naπla (1872), oba dela pa sta doæivela πtevilne filmske in televizijske priredbe. Carroll je z njima moËno zaznamoval celotno otroπko fantastiËno knjiæevnost, vplival pa je tudi na modernistiËne avtorje dvajsetega stoletja, kot sta James Joyce in Jorge Luis Borges. Roald Dahl (1916—1990), Ëigar starπa sta bila sicer Norveæana, je eden izmed britanskih pisateljev in pesnikov, ki so se æe za æivljenja uveljavili kot sodobni klasiki mladinske knjiæevnosti. Svojo pisateljsko kariero je sicer zaËel po drugi svetovni vojni kot pisatelj za odrasle, æe v petdesetih pa je napisal nekaj vidnejπih del za mlade. Z romanom Charlie in tovarna Ëokolade (1964) je prviË res opozoril nase, obenem pa se je zaËela tudi moËna polemika v strokovnih krogih, ki se je v njegov prid razreπila πele proti koncu osemdesetih. Njegove kritike je æe ob tem delu namreË ob izraziti subverzivnosti in nagnjenosti k estetiki grdega motilo nasilje, v katerem pa je literarna veda sËasoma prepoznala tradicijo pisanja za mlade, kakrπno izpriËujejo tako πtevilne ljudske kot zgodnje avtorske pravljice. Pri Dahlu naj bi πlo v okviru nasilnosti tudi za izrecno poudarjeno moralno praviËnost — dobri so venomer nagrajeni, hudobni pa skrajno, vËasih æe kar groteskno kaznovani.

www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

To je vsekakor znaËilno tudi za njegova druga najpomembnejπa dela, ki so vsa iz Dahlovega najplodnejπega ustvarjalnega obdobja, torej iz osemdesetih: Veliki dobroduπni velikan (1982), Odvratne rime (1982), »arovnice (1983), Poba (1984) in Matilda (1988). Za prozna dela je znaËilno tudi, da niso najpomembnejπi sicer zabavno ekscentriËni znaËaji in njihov razvoj, temveË jih predvsem odlikuje domiselna in na nenavaden naËin presenetljiva zgodba, ki se veËinoma zanaπa na Ëarobnost. V Dahlovi najpomembnejπi zbirki poezije za mlade, v Odvratnih rimah, pa so bistvene tudi bistre besedne igre in skovanke. Milovan DanojliÊ (1937), srbski pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec, je kot pravi svetovljan dolga leta æivel v Londonu, New Yorku in Parizu. Objavil je veË kot trideset knjig, od katerih so mnoge namenjene tudi mladim bralcem, denimo najbolj znana prva pesniπka zbirka z naslovom Kako spijo tramvaji (1959), ki jo imamo od leta 1984 tudi v slovenskem prevodu. V njej z naklonjenostjo, a brez idealiziranja opisuje æivljenje ljudi v mestu, ki jih druæbeni napredek ni pokvaril. Iz pesmi veje tudi avtorjev optimizem in vera v sodobni svet, vendar poudarja tradicionalne vrednote, recimo poπtenost in zvestobo. Taka ideologija se kaæe tudi na tematski ravni. DanojliÊ opisuje male ljudi ter njihovo vsakdanje æivljenje, obenem pa otroka nevsiljivo, komaj opazno vzgaja. PouËnost uravnava zgolj z izborom tematike, hkrati pa jo podaja na otrokom razumljiv naËin. Tudi na ravni jezika ne pozna skrajnosti, ampak uporablja preprost, zmeren pesniπki izraz, ki πe poudarja njegov umirjeni, zreli odnos do sveta. Od preostalih del velja omeniti πe zbirki Furunica jogunica (1969) in Kako æivi poljska miπ (1978), ki predstavljata vrh pesnikovega obËutljivega in tenkoËutnega lirizma.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Sir Arthur Connan Doyle (1859—1930), angleπki pisatelj, je v literarnem svetu znan predvsem po dveh zvrsteh, ki sta zaznamovali njegovo ustvarjanje: po detektivskem in fantastiËnem romanu. Njegove detektivske in fantastiËne pripovedi so napete, razburljive in zapletene, kar jim daje tiste vrste mikavnost, ki je πe posebej privlaËna za odraπËajoËe bralce. Æe s ©tudijo o πkrlatnem (1887), prvo knjigo o detektivu Sherlocku Holmesu ter njegovem pomoËniku dr. Watsonu, je zaslovel kot utemeljitelj novodobne kriminalke. Zapletene primere glavnega junaka je zatem popisal v kar sedemnajstih delih, med drugim v Znamenju πtirih (1889), Spominih Sherlocka Holmesa (1893) in Baskervillskem psu (1902), Ëe naj omenimo le nekatere. Po seriji teh del je nastala tudi vrsta priljubljenih filmskih upodobitev, ki so πe dodatno pripomogle k uveljavitvi in hitremu razvoju æanra. Na podroËju fantastiËne proze pa je treba omeniti predvsem roman Izgubljeni svet (1912), ki popisuje raziskovanje nepoznanih geografsko-civilizacijskih koncev sveta, na katero se s svojimi kolegi poda profesor Challenger. UtopiËno delo o dogodivπËinah na obmoËju, kamor πe ni stopila Ëloveπka noga in ki je nekakπen prasvet, vsebuje predvsem prvine znanstvenofantastiËne knjiæevnosti, ki si je v avtorjevem Ëasu πele utirala svojo pot.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

Eleanor Farjeon (1881—1965), angleπka pisateljica in pesnica, je ustvarjala veËinoma za mlade. Pisati je zaËela æe kot otrok in je pri osemnajstih napisala libreto za opereto z naslovom Floretta, za katero je zloæil glasbo njen starejπi brat Harry, pozneje priznan komponist in profesor. Prijateljevala je z vrsto priznanih knjiæevnikov svoje dobe, kot sta bila D. H. Lawrence in pesnik Edward Thomas. Slednjemu je posvetila eno svojih najpomembnejπih del Martin Pippin v nasadu jablan (1922), ki je osnovano na otroπki peti igri in je liriËni skupek poezije, drame in proze, v njem pa razmiπlja o naravi ljubezni. Med njenimi deli za otroke omenimo predvsem krajπa prozna dela, na primer zbirko Mali knjiæni molj (1955), poleg njih pa πe tri gledaliπke igre in triintrideset pesniπkih zbirk. Za svoje doseæke na podroËju mladinske knjiæevnosti je Eleanor Farjeon leta 1956 prejela tudi Andersenovo nagrado za æivljenjsko delo.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Konstanty Ildefons Galczynski (1905—1953), poljski pesnik in pisatelj, je eden najpomembnejπih poljskih pesnikov tako imenovane druge avantgarde, ki se je na Poljskem razvila po letu 1930. Njegova lirika je sveæa, oblikovno inovativna, vsebuje pa elemente fantazije in groteske, ki vËasih meji na absurd. Na Poljskem je njegova poezija zelo priljubljena tako med odraslimi kot mladimi bralci, ki se navduπujejo predvsem nad avtorjevim humorjem in nesmislom. Med zbirkami sta najbolj znani ZaËarana koËija (1948) in PoroËna prstana (1949), za otroke pa je napisal tudi zgodbo Kavni mlinËek (1935). Miro Gavran (1961), eden najobetavnejπih hrvaπkih avtorjev svoje generacije, se je po konËani igralski akademiji sprva aktivno ukvarjal z gledaliπËem, zadnje desetletje pa se popolnoma posveËa pisanju. Je najbolj znan sodobni hrvaπki avtor, ki se mu je uspelo prebiti tudi v tujino, saj so πtevilna njegova dela prevedena v kar sedemnajst jezikov. Uveljavil se je æe z dramo Kreontova Antigona (1983) in od takrat napisal veË kot trideset dramskih tekstov, ki so jih igrali na domaËih in mednarodnih odrih. Njegove drame uæivajo doma in po svetu velik ugled, enako pa velja za njegova prozna dela, ki πtejejo kar πest romanov za odrasle (med drugim roman Judita (2001), ki je bil leta 2003 nominiran za dublinsko knjiæevno nagrado) in sedem otroπkih ter mladinskih knjig. Slednje so po tematiki ter snovi zelo raznovrstne, visoko cenjene pa zaradi avtorjevega poznavanja otrokovega Ëustvovanja in psiholoπkih vzgibov. Med najbolj priljubljene sodi pripoved SreËni dnevi (1994), ki je prevedena tudi v slovenπËino, zanjo pa je v domaËem prostoru prejel nagrado za najboljπi mladinski roman. Sodobnim najstnikom se posveËa v delu Skuπaj pozabiti (1996), kjer v zgodbo umeπËa pisemske in dnevniπke zapise glavnih junakov, iz katerih se neposredno razkriva paleta najrazliËnejπih, tudi zmedenih Ëustev mladih na pragu odraπËanja. Presunljiva pripoved Pozabljeni sin (1989) realistiËno, hkrati pa ganljivo pripoveduje o duπevno prizadetem Mislavu, ki se po dolgih letih bivanja v razliËnih institucijah vrne æivet k svoji druæini. V dnevniπki tehniki se zdaj dvajsetletni junak sooËa s svojimi starimi strahovi, obËutkom krivde in sramu svojih starπev ter z druæbenimi predsodki, ki doloËajo naËin njegovega bivanja, razmiπljanja in Ëustvovanja. S tem romanom se je leta 2002 uvrstil tudi na Ëastno listo Mednarodne zveze za mladinsko knjiæevnost (IBBY), prav tako pa je za svoje delo leta 1999 prejel nagrado za najboljπega srednjeevropskega pisatelja, ki jo podeljujejo na Madæarskem. www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Erzsi Gazdag (1912—1987), madæarska mladinska pisateljica in pesnica, je za svoje delo dobila πtevilne nagrade. Njene pesmi so vsaj na videz lahkotne, vesele, preproste in igrive, a imajo pogosto pouËno vsebino. V njih je Ëutiti vpliv ljudskega pesniπtva, predvsem v sami obliki, ki ne teæi k verznim in jezikovnim eksperimentom, pa tudi v vsebini, ki sicer popreproπËena spominja na stare ljudske balade. Osnovne ideje, ki jih obravnava avtorica, segajo v obmoËje spraπevanja o Ëloveπkem hrepenenju, bivanju in preæivetju. René Goscinny (1926—1977), francoski pisatelj, humorist, scenarist in ilustrator, je na zaËetku svoje kariere kot avtor besedil sodeloval z razliËnimi oglaπevalskimi agencijami, kot karikaturist pa je delal za priznane francoske Ëasnike. Vendar je danes po vsem svetu znan predvsem zaradi svojih zgodb o Nikcu (1960—1965), ki jih je ilustriral Sempé, ter zaradi izvirnih besedil k stripom Umpah-Pah, SreËni Luka ter Asterix. Goscinny je eden od preroditeljev stripa, saj je tehniËno in vsebinsko nadgradil svoje predhodnike. Priljubljenost Asterixa izvira predvsem iz drznega humorja in komiËnih likov, ki so osnovani na nacionalnih znaËajskih stereotipih ali na konkretnih avtorjevih sodobnikih iz francoskega javnega æivljenja. V njegovih stripih najdemo tudi kopico bolj ali manj prikritih namigovanj na aktualne druæbene dogodke, zaradi Ëesar je strip priljubljen tudi med odraslimi bralci. Hkrati pa otroku ne uidejo izvirne besedne igre, komiËna poimenovanja junakov, ki πe poudarjajo kakπno njihovo lastnost, ter razburljive dogodivπËine, ki jim vedno sledi sreËni konec. Pogumni, prebrisani in praviËni bojevniki imajo tudi vzgojno funkcijo, ki pa je zgolj prikrita. Seveda pa njegovih stripov ne bi bilo brez ilustratorja in osebnega prijatelja Alberta Uderza (1927), ki je karakterjem vdahnil tudi nepozabno podobo. Po Goscinnyjevi smrti se je odloËil, da bo sam nadaljeval Asterixove dogodivπËe in je tako poleg ilustracij napisal tudi vsa besedila k zadnjim sedmim delom stripa. Po delih slavnega stripovskega para je nastala tudi vrsta znanih filmov in risank.

Eleanor Alice Hibbert (1906—1993), angleπka pisateljica, je v petdesetletni karieri napisala veË kot dvesto romanov, pod katerimi se je podpisala s πestimi razliËnimi imeni oziroma psevdonimi. Svoj prvi zgodovinski roman je izdala leta 1949 pod psevdonimom www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Josef Hanzlík (1938), Ëeπki pisatelj in pesnik, je po izobrazbi psiholog, a se je na »eπkem uveljavil predvsem kot filmski dramaturg in scenarist, pomemben pa je tudi kot mladinski avtor. Njegova dela za otroke zajemajo tako poezijo kot prozo, v kateri velja omeniti predvsem njegove moderne pravljice (npr. Sneæena zvezdica (1966) in Princ v zelenem kraljestvu (1971)). V njih mu je uspelo ustvariti domiπljijsko privlaËno zgodbo s πtevilnimi vmesnimi pripetljaji, igrivim humorjem in poetiËnim, precej metaforiËnim slogom. Humor, celo Ëisti nesmisel, najdemo tudi v njegovih daljπih pripovedih za mlade in v pesmih. V slednjih se kaæe avtorjevo odliËno psiholoπko poznavanje otroπkega sveta, njegovih radosti in teæav, ki jih opisuje zelo odkrito ter z izrazito naklonjenostjo do odraπËanja. »eprav je sam jezik preprost, pa je stilno zelo poetiËen, zaradi Ëesar so njegova dela dostopnejπa mladim bralcem, ki æe lahko razumejo literarno simboliko.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

Jean Plaidy. »eprav sprva ni bila zelo uspeπna, je njena priljubljenost z vsakim delom naraπËala. DokonËno se je uveljavila leta 1960, ko je bila pod psevdonimom Victoria Holt objavljena njena prva uspeπnica, Gospodarica Mellyna. Z njim je zaËela razvijati podæanr ljubezenskega gotskega romana, ki vsebuje prvine romance, kriminalke in grozljivke, ter si prisluæila oznako kraljica ljubezenske grozljivke. V zaËetku sedemdesetih pa je pod psevdonimom Philippa Carr izdala tudi prvi del serije o Sv. Brunu, obseæne druæinske sage v kar sedemnajstih delih. »eprav jo literarna kritika uvrπËa med pisce trivialne knjiæevnosti, ji drugi raziskovalci priznavajo, da je mojstrica romantiËnih zgodb in odliËna poznavalka zgodovinskih dejstev. Imela je tudi velik vpliv na mnoge sodobne trivialne avtorje, njeni romani pa so prevedeni v veË kot dvajset jezikov.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Anthony Horowitz (1955), angleπki dramatik, pisatelj in scenarist, se je uveljavil kot eden vodilnih sodobnih scenaristov kriminalnih filmov in nanizank, od katerih pri nas poznamo na primer nanizanki Hercule Poirot (1991) Agathe Christie in Umori na podeæelju. Za enega vidnejπih sodobnih angleπkih mladinskih pisateljev pa se je zapisal z detektivskim romanom Sokolov Malteser (1986) in njegovimi nadaljevanji Jugjugovzhod (2002) in Vem, kaj ste poËeli prejπnji Ëetrtek (2003). Horowitz je s svojimi mladinskimi deli ustvaril samozavestnega mladoletnega junaka, ki do sveta in starejπih goji ironiËen odnos in je vsaj navzven videti skrajno leæeren. A prav preciznost pripovedovalËeve ironije nas opozarjata, da je leæerno bistroumje zgolj dovrπena in prikupna poza, saj so njegovi junaki izrecno dejavne osebnosti, Ëe jim æivljenje le nudi izziv. Tako avtorjevo prikrivanje resniËne narave stvari se ne nazadnje kaæe tudi na estetski ravni besedil — ironija, poza in dejavnost so izpriËani z besednimi igrami in s premiπljenimi dialogi, kjer z govorom oseb posega tudi na obmoËje indirektne karakterizacije, in z duhovitimi podobami ter nesmisli. Med mladimi bralci je poleg zgornjih del πe posebej priljubljena serija kriminalnih zgodb o Alexu Riderju, πtirinajstletnem detektivu, ki trenutno obsega πest delov in je prevedena v veË kot dvajset jezikov. James Brian Jacques (1939), angleπki mladinski pisatelj, je po konËanem πolanju opravljal najrazliËnejπa priloænostna dela — bil je mornar, gasilec, boksar itn. Obenem se je æe posveËal pisanju, sprva dramskih del, zaslovel pa je v osemdesetih s serijo mladinskih fantastiËnih romanov Redwall, ki je zaËela izhajati leta 1986, danes pa πteje æe prek petnajst knjig. Prvotno je bila namenjena slepim otrokom πole Royal Wavertree. To dejstvo pojasnjuje izredno nazoren jezikovni stil in podroben opis prizoriπË in dogodkov, ki naj bi si jih predstavljali tudi slepi otroci. Junaki njegovih pripovedi so sicer najveËkrat osnovani na resniËnih ljudeh, ki jih je Jacques sreËal v svojem æivljenju in na πtevilnih potovanjih. Napisal je tudi veË romanov in zbirk grozljivih zgodb za otroke, med katerimi velja omeniti MraËne zgodbe (1991), ki so obenem tudi edino avtorjevo delo, prevedeno v slovenπËino.

www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Ernst Jandl (1925—2000), eden najbolj znanih modernih avstrijskih pesnikov, je bil profesor knjiæevnosti, dramatik in avtor πtevilnih radijskih iger, precej pa je tudi prevajal. Njegov opus obsega veË kot πestdeset del, najizvirnejπe pa je njegovo pesniπko ustvarjanje, s katerim je pustil velik peËat v sodobni avstrijski poeziji. ZaËetki njegovega pesnikovanja segajo v petdeseta leta, ko je pod vplivom dadaizma spisal prve eksperimentalne pesmi in jih leta 1952 objavil v reviji Neue Wege. Z znaËilnimi besednimi, zvoËnimi in oblikovnimi igrami ter z novimi pesniπkimi postopki, ki segajo v obmoËje konkretne lirike, velja za enega drznejπih modernistiËnih lirikov v avstrijskem prostoru. Precej svojih pesmi je namenil tudi otrokom (npr. zbirka Umetno drevo (1970)). V njih je preizkuπal izvirne jezikovne kombinacije, s katerimi je izraæal dvom v ustaljeno rabo jezika, obenem pa se je duhovito poigraval tudi z obliko pesmi, s pravopisom in slovnico ter tako besedam ustvaril nove pomene. Tove Marika Jansson (1914—2001), πvedska slikarka in pisateljica, se je rodila na Finskem, vendar je vse æivljenje vztrajala pri svoji manjπinski identiteti in vedno pisala le v πvedπËini. Kot mladinska ilustratorka se je najprej poskusila v stripu, a se je kmalu povsem posvetila pisanju o dogodivπËinah prebivalcev Mumindola, ki jih je tudi sama ilustrirala. Knjige o prisrËnih pravljiËnih bitjih odlikujejo πtevilni fantastiËni elementi, domiπljijsko slikoviti prizori, hudomuπni dialogi, pravljiËni opisi skrivnostne severnjaπke pokrajine in ljubke ilustracije. Mumini so po svojih znaËajih, obnaπanju, Ëutenju in razmiπljanju v marsiËem podobni ljudem, le da so pravzaprav takπni, kakrπni bi ljudje morali biti: poπteni, prijazni, radovedni, pogumni, a hkrati tudi previdni. Janssonova se tudi ne izogiba neprijetnih tem, kot so Ëloveπki strah, ljubosumje ali jeza. Pomembna bivanjska vpraπanja, s katerimi se ukvarja mladi bralec, obravnava v iskrivih, vËasih nekoliko absurdnih dialogih in nam domala neopazno postreæe s preprostimi æivljenjskimi modrostmi. Serija obsega osem knjig, tri imamo prevedene tudi v slovenπËino: »arodejev klobuk (1948), Vraæja kresna noË (1954) in Zima v Mumindolu (1957). Za izvirni opus je avtorica leta 1966 v Ljubljani prejela tudi najviπje odlikovanje za mladinsko knjiæevnost, nagrado Hansa Christiana Andersena.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Pete Johnson (1956), angleπki mladinski pisatelj, je po poklicu uËitelj, sicer pa dela tudi kot novinar in filmski kritik pri razliËnih Ëasnikih. Svoje prvo delo za mladino, roman Skrivnosti πolskega podzemlja, je izdal leta 1986, sledila pa mu je vrsta drugih romanov in zbirk kratkih zgodb, ki veËinoma sodijo med grozljivke in so namenjene predvsem osnovnoπolcem. Omeniti velja romane Pasja mora (1996), OËi nezemljana (1999) in Opozorilo (2000), ki so jih ugledni kritiki oznaËili kot izjemne, spretno grajene pripovedi, ki obenem kaæejo na globoko razumevanje otroπkega razmiπljanja in Ëutenja. Tudi za njegova ostala dela velja, da se v njih osredotoËi na moËna Ëustva in otroπko doæivljanje srhljivih dogodkov. Napetost, grozljivost, nepredvidljivost in skrivnostnost so glavne kvalitete njegovih pripovedi, ki so mu prinesle izjemno priljubljenost med mladimi bralci, pa tudi vrsto knjiæevnih nagrad.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

Runer Jonsson (1916), πvedski pisatelj, je sicer pisal tudi poezijo, aforizme in eseje ter je soavtor πtevilnih zgodovinskih uËbenikov za osnovne ter srednje πole. Najbolj pa se je uveljavil kot mladinski pisatelj, in sicer s svojo serijo romanov o Vikeju Vikingu (1963— 1975). V napetih dogodivπËinah malega Vikeja izjemno duhovito in tudi pouËno prikazuje naËin æivljenja starodavnih Vikingov, hkrati pa uveljavlja nov tip mladinskega junaka, ki se — sicer strahopeten — iz πe tako zapletene situacije reπi izkljuËno s svojo bistrostjo. S tem se avtor tudi hudomuπno, mestoma celo ironiËno loteva odraslih in njihovih ustaljenih predstav o svetu ter parodira njihovo vsevednost. Obenem se pripoved duhovito poigrava s stereotipi, ki obvladujejo odnose med otroki in odraslimi ter med moπkimi in æenskami, ter jih namenoma postavlja na glavo. Za serijo je Jonsson prejel veË mednarodnih priznanj, od katerih je najpomembnejπa Nemπka nagrada za mladinsko knjiæevnost, ki so mu jo podelili leta 1965. Serija je prevedena v veË kot trideset jezikov, po njej pa je nastala tudi vrsta filmov, risank in stripov.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Pajo Kaniæaj (1939), hrvaπki pesnik, humorist in satirik, je πtudiral v Zagrebu in dolga leta deloval kot urednik otroπkega programa na HTV. V sedemdesetih letih prejπnjega stoletja je zaËel objavljati tudi otroπko poezijo in prozo. Med njegovimi deli za otroke so znane predvsem pesniπka zbirka ©arabara, slikanice Album æivali (1991) in Ura tukaj ni okras, mali Niki kaæe Ëas (1991), ki so prevedene tudi v slovenπËino. Za njegov opus so znaËilni predvsem sveæ humor, nelogiËnost in besedne igre, ki domiselno raziskujejo jezikovne moænosti. Zanimivi so njegovi poskusi, ki sodijo v obmoËje konkretne lirike in s katerimi povezuje literarno besedilo z zvoËnostjo in likovnostjo kot njenima enakovrednima prvinama pri podajanju lirskega sporoËila. ZvoËne sestavine in figurativne podobe tako dajejo besedam nov pomen, obenem pa poudarjajo igrivost in duhovitost posamezne pesmi. »eprav pesnik v razreπevanju pomena svoje lirike od bralca zahteva doloËen miselni napor, pa je otrokom zlahka dostopen, saj se omeji na njihov psihiËno-spoznavni ter Ëustveno-doæivljajski svet. Erich Kästner (1899—1974), nemπki pisatelj, je ustvaril vrsto satiriËnih in moralistiËnih proznih ter lirskih del, naperjenih zoper malomeπËansko miselnost in moralo, pozneje pa tudi militarizem in faπizem. A veliko bolj od njegovega opusa za odrasle je pomembna Kästnerjeva ustvarjalnost za mlade, s katero je postal eden najpomembnejπih mladinskih pisateljev dvajsetega stoletja. Prelomnico predstavlja veË njegovih del za mlade, vsa po vrsti pa so prozna in vsebujejo zanj znaËilno nevsiljivo vzgojnost ter domiselno in napeto zgodbo. Roman Emil in detektivi (1929) je v knjiæevnost za mlade vpeljal æanr kriminalnega romana, v katerem je junak vrstnik primarnega bralca, tematika pa njemu ustrezna. Kästnerjev model je bil vsekakor tako uspeπen, da je sproæil cel niz tovrstnega pisanja — od trivialne serije Pet prijateljev do odliËnega Detektivskega mojstra Blomquista, ki Kästnerjevo osnovo moËno dodeluje. Med Kästnerjevimi deli velja omeniti tudi Pikico in TonËka (1931), ki po eni strani odpira za tedanjo mladinsko literaturo nova socialna vpraπanja, po drugi strani pa s svojim www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

razmiπljanjem o fantazijskih in utopiËnih predstavah zaznamuje v okolju celinske Evrope pomemben zaËetek afirmacije fantazije. K slednji je Kästner vsekakor prispeval tudi z romanom 35. maj (1931), z LeteËo uËilnico (1933) pa je prenesel v celinskoevropski prostor æanr πolskega romana, ki mu je dal tudi veliko sodobnejπo obliko od njegovih anglosaksonskih izvorov. Æanrska inovativnost je ne nazadnje bistvena tudi za DvojËici (1949), saj gre tu brækone za prvi pravi problemski roman, ki sicer dovolj veristiËno obravnava pereËo socialno temo, a jo s sentimentom in nekaj karikiranja napravi ustrezno mlademu bralstvu. Hanna Kraan (1946), nizozemska pisateljica, je po poklicu sicer profesorica italijanπËine, a se v svojem prostem Ëasu æe veË kot desetletje posveËa pisanju za otroke. Leta 1990 je objavila svojo prvo knjigo o jeznoriti coprnici z naslovom Zgodbe o Ëavknjeni Ëarovnici, ki pa se je razrasla v serijo in danes obsega sedem naslovov: »avknjeno Ëarovnico spet meËe (1992), ©opek za Ëavknjeno Ëarovnico (1994), »aranje s Ëavknjeno Ëarovnico (1996), »avknjena Ëarovnica mora zmagati (1999), »avknjena Ëarovnica priredi zabavo (2002) in Naj æivi Ëavknjena Ëarovnica (2003). Ob sicer prijazni Ëarovnici, ki pa jo vsake toliko nevarno pograbi jeza, nastopajo πe ljubke æivali, ki jim je avtorica vdihnila Ëloveπke znaËajske lastnosti in imajo kot takπne tudi svoje slabosti. Sredi gozda je tako nastala povezana druæba, ki se ravna po svojih lastnih pravilih, njihovo prijateljstvo pa se z zabavnimi dogodki, duhovitimi pregovarjanji, prepiri in pobotanji iz serije v serijo poglablja. Avtorica je za razliËne dele serije prejela vrsto nagrad, med drugim tudi priznanje nizozemske Otroπke æirije; knjige prevajajo v πtevilne jezike, po prvi pa je bil posnet tudi film.

Edward Lear (1812—1888), angleπki pesnik, se je na zaËetku svoje ustvarjalne poti preæivljal veËinoma s svojimi ilustracijami. Leta 1846 pa je izdal prvo zbirko limerikov z naslovom Knjiga nesmisla, s katero je nemudoma zaslovel in z njo pripomogel uveljaviti limerik kot eno najbolj priljubljenih pesemskih oblik v tedanji Angliji. Leta 1865 je izπla Zgodba sedmih druæin jezera Pipple-Popple, leta 1867 pa njegova najbolj znana zbirka nesmislic — Sova in muca. Njegove nesmislice odlikujejo besedna izvirnost, zvoËnost in izjemna jezikovna inovacija na ravni besediπËa, zaradi katere je marsikatera Learova skovanka naπla svoje mesto tudi v slovarjih angleπkega jezika. »eprav so limeriki danes izkljuËno petvrstiËnice, je Lear uporabljal razliËne oblike, paË glede na prostor, ki je ostal pod posamezno iluswww.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Norbert Landa (1952), avstrijski mladinski pisatelj, pesnik in dramatik, je bil po konËanem πtudiju najprej novinar, potem pa politiËni svetovalec. Danes se popolnoma posveËa pisanju, ustvarja pa predvsem za najmlajπe. Napisal je πtevilne radijske igre, zgodbe in pesmi za otroke, priljubljen pa je zaradi svojih slikanic, ki jih ustvarja skupaj s svojo æivljenjsko sopotnico, priznano ilustratorko Hanne Türk. Ena najslavnejπih serij slikanic je Miπek Filip (1991—1992), ki ga poznajo in z veseljem berejo tudi naπi malËki, leta 2000 pa smo Slovenci v prevodu dobili πe njegove Zgodbe o delfinih.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

tracijo. Zanimiva je tudi primerjava z limeriki Lewisa Carrolla. Slednji gradi predvsem na pomenu besed in parodira navadno logiko, pri Learu, ki se poigrava predvsem z zvenom besed, pa gre za popolno odsotnost kakrπne koli logike.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Astrid Lindgren (1907—2002), po rodu ©vedinja, je ena najveËjih mladinskih pisateljic v svetovnem merilu, katere knjige so prevedene v veË kot petdeset jezikov, njihovi junaki pa so znani po vseh celinah. Med njimi je najveËji uspeh dosegla njena druga knjiga, Pika No-gaviËka (1945—1948), ki je doæivela πtevilne gledaliπke, filmske in stripovske predelave. V Ëasu izida je bila njena izvirna, predrzna in sodobna junakinja v najrazliËnejπih institucijah deleæna tudi marsikatere negativne kritike, a se je tedanjim bralcem nemudoma prikupila. Njenemu uspehu je zagotovo botroval konec vojne, saj so ljudje hrepeneli po optimistiËni, neobremenjeni literaturi. V dogodivπËinah moËne, pogumne in svobodne deklice so se tako uresniËevale sanje tedanjih izmuËenih, razoËaranih ljudi, obenem pa nagovarjajo tudi sodobne bralce, zato ni Ëudno, da Pika ostaja priljubljena πe danes. Med mladinsko klasiko sodijo tudi druga avtoriËina dela: Detektivski mojster Blomquist (1946), Erazem in Potepuh (1972), Najboljπi Kljukec na svetu (1973), predvsem pa Brata LevjesrËna (1973) in Ronja, razbojniπka hËi (1981). Povest o Bratih LevjesrËnih je poetiËna pravljica s fantastiËnimi in grozljivimi prvinami, ki pa dovolj stvarno govori o bratovski ljubezni, pogumu, boju med dobrim in zlom. Zgodba torej deluje na dveh ravneh in kot takπna tako odraslim kot otrokom ponuja vrsto vpraπanj o njihovem odnosu do sveta. Pripoved o Ronji je bolj optimistiËna, znaËaji otipljivejπi in zgodba kljub vrsti pravljiËnih prvin preprostejπa. Po svoje je Ronja tudi sodobnejπa razliËica Pike, z bolj izdelanim in zapletenejπim znaËajem. Ena najveËjih vrednosti literarnih del avtorice, ki je leta 1958 prejela Andersenovo nagrado za mladinsko knjiæevnost, je zagotovo odvrnitev od neoporeËnih junakov, ki so do tedaj nastopali v mladinski knjiæevnosti, in uveljavitev predrznih, nekoliko anarhiËnih znaËajskih lastnosti, ki se skrivajo v vsakem otroku. Lois Lowry (1937), ameriπka mladinska pisateljica, se je rodila na Havajih in nato z druæino æivela na razliËnih koncih sveta. Trenutno biva v ZDA in se od sredine sedemdesetih let prejπnjega stoletja ukvarja izkljuËno s pisanjem. Je avtorica πtevilnih romanov, ki so priljubljeni tako med otroki kot med najstniki. V njih se dotika razliËnih snovi, tudi loËitve, duπevne prizadetosti, holokavsta in neozdravljivih bolezni. Svoje junake in bralce prisili, da se sooËajo tudi z neprijetnimi situacijami in s slabostmi sodobne druæbe. S tem najstnikom pomaga odgovarjati na njihova lastna vpraπanja o æivljenju, svoji identiteti in medËloveπkih odnosih. Za svoja dela, v katerih prikazuje æivljenje sodobnih druæin, ki kljubujejo teæavam z dobro voljo in humorjem, je prejela kar nekaj uglednih knjiænih nagrad: leta 1978 nagrado Mednarodnega bralnega zdruæenja za roman Poletje za umret, leta 1990 in 1994 pa najviπje ameriπko priznanje za mladinsko knjiæevnost za zgodovinsko pripoved ©tevilo zvezd ter za fantastiËni roman Dajalec. Pri nas slovi po seriji knjig o Anastaziji Krupnik www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

in njenem bratu Samu, ki v ZDA izhaja æe od leta 1979. Manfred Mai (1949), nemπki pesnik in pisatelj, je odraπËal v preprostem kmeËkem okolju in je po konËani osemletki zaËel delati kot pleskar. ©ele pozneje se je vpisal na veËerne teËaje in tako konËal srednjo πolo, nato pa πtudiral pedagogiko ter veË let pouËeval na osnovnih πolah. Leta 1978 je izdal svoje prvo delo, do danes pa jih je objavil veË kot sto. Seznam njegovih knjig je zelo pester: piπe slikanice za najmlajπe z vzgojno vsebino, ugankami in igricami, izobraæevalne slikanice, ki posegajo na najrazliËnejπa podroËja, od matematike do zgodovine, ter zgodbe, s katerimi se dotika teæav in vpraπanj danaπnjih otrok. Objavil je vrsto detektivskih romanov pa tudi poljudnoznanstvenih del, na primer o svetovni zgodovini, ter uËbenikov za pouk jezika in literature v osnovni in srednji πoli. Roger McGough (1937), priznan angleπki pesnik, je avtor gledaliπkih songov in popevk, sodeloval pa je tudi pri razliËnih drugih projektih, od reklamnih do animacijskih. Obenem je tudi eden priljubljenih ter odmevnih sodobnih pesnikov za mlade, ki se v svojih pesmih dotika povsem vsakdanjih teæav danaπnjih otrok, vendar jih obravnava s humorjem in bistrimi domislicami, spretno pa se poigrava tudi z jezikom in besednimi kombinacijami. Njegove pesmi so izπle v veË kot tridesetih zbirkah, med katerimi velja omeniti predvsem Kaj pa ti misliπ? (1979) in odmevno Nebo v piti (1983).

William Nicholson (1848), angleπki pisatelj in dramatik, je sprva snemal dokumentarne filme za BBC, uveljavil pa se je s scenariji za televizijske drame, ki jih je ustvaril v osemdesetih, in s scenariji za razliËne filmske uspeπnice iz devetdesetih — Serafina (1992), Nell (1994), Prvi vitez (1995) in Gladiator (2000). Med njegovimi dramskimi deli velja posebej izpostaviti Deæelo senc (TV-drama leta 1983, filmska predelava deset let pozneje), biografsko dramo o znanem angleπkem mladinskem pisatelju C. S. Lewisu. V njej je www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Alan Alexander Milne (1882—1956), angleπki pisatelj, pesnik in dramatik, je sprva pisal humoreske in komedije, ko pa se mu je po prvi svetovni vojni rodil sin Christopher Robin, se je posvetil pisanju otroπkih zgodb o znamenitem medvedu Puju, s katerimi si je pridobil svetovni sloves. Prozni povesti Medved Pu (1926) in Hiπa na Pujevem oglu (1928) danes veljata za klasiko mladinskega pripovedniπtva in sta doæiveli najrazliËnejπe filmske ter gledaliπke predelave. Zabavne dogodivπËine Christopherja Robina ter njegovih prijateljev Pujska, SivËka, Puja in drugih so na prvi pogled sicer preproste, za njimi pa se skriva avtorjevo subtilno Ëutenje otroπkega razmiπljanja in Ëustvovanja. Robin v izmiπljenem literarnem svetu ostaja moËan, spreten in pogumen junak, ki skrbi za svoje nerodne in nevedne, pa tudi prijazne in velikoduπne prijatelje. V zabavnih situacijah in pretanjenih dialogih, v katerih se junaki spraπujejo o najrazliËnejπih æivljenjskih vpraπanjih, se skriva tudi marsikatero vzgojno naËelo avtorja, ki pa ni nikjer preveË oËitno ali prisiljeno. Zgodbe namreË preveva iskriv humor, dopolnjujejo pa jih tudi domiselni verzi, v katerih Pu kot pesnik opisuje svoje dogodivπËine in svoja razmiπljanja. Omeniti je treba tudi znamenite ilustracije E. H. Sheparda, ki so nepozabnim junakom vdihnile skrajno izvirno podobo.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

namreË tako kot v svojem najboljπem mladinskem delu, fantazijski trilogiji Ognjeni veter (2000—02), izpostavil svoja platonistiËna naËela, ki v tem svetu vidijo zgolj odsev viπje resniËnosti. Z zapletenimi filozofskimi izhodiπËi predstavlja omenjena trilogija v razvoju æanra pomembno uveljavitev t. i. filozofske fantazije, ki v estetsko bogati æanr vnaπa tudi moËnejπe etiËne in predvsem svetovnonazorske prvine. Od estetskih prvin pri Nicholsonu sicer velja pohvaliti tako njegovo obrtniπko spretnost pri filmskem oblikovanju posameznih postaj na poti njegovih junakov, na kljuËnih mestih pa tudi ravno pravπnjo mero patetike, ob kateri izkaæe vrhunski obËutek za pisano besedo.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Nikolaj NikolajeviË Nosov (1908—1976), ruski pisatelj in reæiser, je eden najbolj priznanih ustvarjalcev ukrajinske (Je bil torej Rus, æiveË v Ukrajini, ali je napaka?) mladinske proze. Mladim se je prikupil æe s svojimi humornimi kratkimi zgodbami o mladostnikih in s πolskim romanom, posebej pa je zaslovel z mojstrsko trilogijo o palËku NeznalËku, ki obsega naslove NeznalËkove dogodivπËine (1954), NeznalËek v SonËnem mestu (1958) in NeznalËek na Luni (1965). Omenjene knjige, ki sodijo v pustolovsko-fantastiËni æanr, so po svojem bistvu druæbena satira sprevræenih vrednot kapitalistiËne druæbe. Predvsem tretji del je pretirano didaktiËen, NeznalËek v SonËnem mestu pa slovi kot najbolj dovrπen. Zanj so znaËilne napete epizode, v katerih se junak predaja halucinacijam, okultizmu, Ëarovniπtvu in podobnim izkuπnjam, s katerimi beæi iz suhoparne, tehnicirane resniËnosti, ki jo je v SonËno mesto prinesel kapitalizem. Po razliËnih razburljivih pustolovπËinah se NeznalËek prelevi v anarhista in s prijatelji uspe vzpostaviti prejπnji druæbeni red, ki spominja na komunizem. Za NeznalËkove dogodivπËine je znaËilen duhovit slog, ki mestoma meji æe na absurd, ter izvirna domiπljija, ki je navduπevala mlajπe ustvarjalce fantastiËne mladinske proze. Christine Nöstlinger (1936), avstrijska pisateljica, se je rodila na Dunaju, kjer æivi in dela πe danes. Je zelo plodovita avtorica za otroke, ki se je uveljavila æe z delom Ognjevita Friderika (1970), zaslovela pa je s fantazijsko zgodbo Poæviægamo se na kumariËnega kralja (1972). Nöstlingerjeva sicer slovi po svojih stvarnih pripovedih, v katerih se loteva danaπnjih stisk otrok, ki se sooËajo s priËakovanji sodobnega sveta, podrejenega medijem. S tovrstnimi deli je zaËela novo obdobje v mladinski knjiæevnosti, ki je nastopilo proti avtoriteti in ki je na tematski in idejni ravni zaËelo razgaljati dotedanje tabuje, pri Ëemer pa vseskozi ohranja zdrav humor. Med preostalimi deli je treba omeniti πe pripovedi Fant za zamenjavo (1982), Pes gre v πirni svet (1987), TV Karel (1995) ter Debela Neli in zavaljeni Jani (1998). Prejela je vrsto knjiæevnih nagrad, med njimi leta 1984 tudi najpomembnejπe evropsko priznanje za mladinsko knjiæevnost — Andersenovo nagrado. Eric Oakley Parrott (1924—1990), angleπki pesnik in dramatik, se je rodil v Londonu. Po poklicu je bil najprej kartograf, veË let pa je tudi pouËeval. V angleπkem svetu slovi predvsem kot dramatik in pisec radijskih iger, znan pa je tudi kot avtor poezije nesmisla. V njegovih nesmislicah se kaæe avtorjevo psiholoπko poznavanje otroπkega sveta, ki ga www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

opisuje z domiselnimi besednimi inovacijami, izvirno zvoËnostjo in drznimi posegi v samo besediπËe. Otroπko domiπljijo πe poudarja z duhovitimi in nelogiËnimi povezavami, s katerimi se v presenetljivih podobah poigrava z ustaljenimi predstavami in æivljenjskimi resnicami. Otfried Preussler (1923), nemπki mladinski pisatelj in dramatik, se je sicer rodil na »eπkem, po drugi svetovni vojni pa se je nastanil v NemËiji. Dolga leta je bil osnovnoπolski uËitelj in si je æe pri pouku izmiπljal najrazliËnejπe zgodbe; nekatere je pozneje tudi zapisal in objavil. V javnosti je zaslovel predvsem s knjigami Mali povodni moæ (1956), Mala Ëarovnica (1957) in Strahek (1966). Pomembna so tudi njegova besedila za gledaliπËe, med katerimi so najboljπe predvsem priredbe njegovih proznih del (npr. Nerodna Avguπtina). VeËina Preusslerjevih knjig je osnovana na starih pravljicah ali legendah, ki jih nadgradi z izrazitejπo psihologijo junakov, nevsiljivo vzgojnostjo ter predvsem s humorjem. V svojih zgodbah vztraja pri sreËnem koncu, junakih, ki so pravzaprav fantazijske figure, kot so duhovi ali Ëarovnice, in pri napetih dogodivπËinah. V knjigah za najmlajπe so glavni junaki skoraj vedno prijazni in ljudem pomagajo, zgodbe za nekoliko starejπe bralce pa so bolj straπne ter napete. V teh se morajo glavni junaki z mogoËnimi nasprotniki spopasti za svoje æivljenje, zmago pa si izbojujejo le zahvaljujoË svojim dobrim znaËajskim lastnostim, kot so ljubezen, prijateljstvo, iznajdljivost, usmiljenje itn. Kljub blagi vzgojni komponenti so njegova dela med otroki πe danes zelo priljubljena.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Gianni Rodari (1920—1980), italijanski pisatelj, je zaslovel predvsem s svojimi deli za mladino, s katerimi je nadaljeval tradicijo najboljπih pravljiËarjev. Rodari je bil sicer dolga leta uËitelj v osnovni πoli, novinar in pozneje tudi urednik otroπke revije. Æe kot priznan avtor je za nekaj let tudi popolnoma prenehal pisati, da se je lahko sreËeval z otroki in se z njimi pogovarjal ter se ukvarjal s posameznimi besedili. Leta 1970 je prejel Andersenovo nagrado za mladinsko knjiæevnost, ki mu je prinesla mednarodni sloves in danes velja za najboljπega italijanskega mladinskega avtorja druge polovice dvajsetega stoletja. Rodarija so pravljice navduπevale s prvinsko domiπljijo in fantastiËnostjo, a je v svojih stvaritvah vztrajal, da je pravljiËno vedno utemeljeno v stvarnosti. Pri takem sreËanju fantazijskega sveta in resniËnosti prihaja do duhovitih situacij, ki jih avtor dopolnjuje z izvirnimi izmiπljijami in zanj znaËilnimi nesmisli. Njegova najbolj znana dela — Modra puπËica (1954), Vid v televizorju (1962), Pravljice po telefonu (1962) in Torta na nebu (1966) — so polna iskrivega humorja in mladega bralca nagovarjajo dobrohotno ter z izrazitim Ëutom za njegova razmiπljanja in obËutja. S svojimi deli skuπa avtor otroke tudi pouËevati in vzgajati, zato jim podaja celosten svet, v katerem veliko vlogo igrajo tudi izvirni odrasli junaki. Rodari je bil namreË prepriËan, da vloge odraslih v otrokovem æivljenju ne gre omejiti zgolj na banalen pogovor, posredovanje informacij in represivno vzgojo, ampak lahko predvsem z iskrenostjo in neposrednostjo otroku pomagajo pri odraπËanju in razumevanju samih sebe.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Antoine de Saint-Exupéry (1900—1944), francoski pisatelj, je bil po poklicu vojaπki in linijski pilot, ki se je med drugo svetovno vojno pridruæil zavezniπki vojski in proti koncu vojne izgubil æivljenje. Pisal je predvsem romane za odrasle, v katerih je uporabljal reportaæno tehniko, zajemajo pa skoraj izkljuËno tematiko iz pilotskega æivljenja. V romanih, kot so NoËni polet (1931), Veter, pesek in zvezde (1939), ki velja za njegovo najboljπe delo, ter Bojni pilot (1942), opisuje junaπke akcije iz letalskega æivljenja, ki jih dopolnjuje z obseænimi razmiπljanji o Ëlovekovi naravi, æeljah in dvomih, s katerimi se osmiπlja naπa eksistenca. NajveËjo priljubljenost pa mu je zagotovo prinesla poetiËna pravljica Mali princ (1943), ki je prevedena v vse svetovne jezike in je postala eno najbolj branih mladinskih del. V njej najdemo vrsto sestavin otroπke pravljice, kljub temu pa se v njej skriva filozofsko raz-miπljanje o æivljenjskih resnicah, ki okvire dela za otroke moËno presega. Avtor je delo tudi sam ilustriral in preproste, stilno naivne risbe so danes znane prav toliko kot knjiga sama. Annie M. G. Schmidt (1911—1995), nizozemska pesnica in pisateljica, je bila dolga leta novinarka pri uglednem nizozemskem Ëasopisu Het Parool, pisanju za otroke pa se je posvetila πele v petdesetih letih prejπnjega stoletja. Kot pisateljica se je uveljavila leta 1953, ko je izπla prva zbirka zgodb o Jipu in Janneke in je hitro doæivela prevode v mnoge druge jezike. Zabavne zgodbice o deËku in deklici, ki se ob popoldnevih skupaj igrata in marsikakπno zakuhata, so obogatene z znamenitimi ilustracijami Fiepa Westendorpa, ki je opremil veËino njenih otroπkih del. To velja tudi za knjige o junaku Pluku, ki ima rdeË avtomobilËek in se skupaj s prijatelji podaja na najrazliËnejπe pustolovπËine. Po njem je leta 2003 nastal tudi muzikal s songi iz avtoriËine zapuπËine. Mija (1970) pa je namenjena nekoliko starejπim otrokom in je skupek realistiËne in fantastiËne pripovedi. Hkrati je tudi kritika sodobne druæbe in odraslih, katerih znaËajski napaki sta srameæljivost in zasanjanost. Avtorica je za svoje delo leta 1988 prejela prestiæno Andersenovo nagrado. Napisala je tudi veË dramskih besedil za odrasle, predlóg za televizijske serije (Ja, sestra, ne, sestra (1966)) in songov za najrazliËnejπe predstave. »e je njena literatura za otroke ljubka, prijazna, hudomuπna in igriva, pa so njena dela za odrasle podobna groteskam, v katerih hoËe s pretiravanjem pokazati na Ëloveπke napake in dolgoËasnost ter kriviËnost ljudi, ki so pozabili, da so bili kdaj otroci. Charles M. Schultz (1922—2000), ameriπki avtor stripov, je hkrati eden najbolj znanih ustvarjalcev stripa v svetovnem merilu. Njegova dela so izπla v veË kot sedemdesetih deæelah in v veË kot 2600 Ëasopisih ter bila objavljena v veË kot 1400 knjigah. ©e danes je edini pisec stripov, ki so mu v Louvru pripravili pregledno razstavo njegovih del. Na podlagi njegovih junakov so posneli tudi veËkrat nagrajene risane filme, na primer BoæiË Charlieja Browna (1965), nekatere stripe pa so priredili za gledaliπËe. KomiËni stripi s skupnim imenom Oreπki, v katerem nastopajo Snoopy, Charlie Brown in njuni prijatelji, so izhajali od leta 1950 pa vse do leta 2000. Schultz se v njih dotika druæbenih in nravstvenih vpraπanj, ki jih pogosto obravnava s filozofskim pristopom in grenkim humorjem, pri tem pa vseskozi ohranja otroπko perspektivo. www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Josef Skupa (1892—1957), Ëeπki mladinski dramatik, reæiser in scenograf, se je za lutke zanimal æe kot otrok. Sicer je πtudiral kiparstvo, svojo prvo lutkovno igro, Hurvinek se uËi Ëarati, pa je napisal leta 1926. Leta 1930 je v Plznu ustanovil lutkovno gledaliπËe. Vse do leta 1957 je bil tudi predsednik mednarodne lutkovne zveze Unima in je tako doma kot v drugih evropskih deæelah moËno pripomogel k razvoju lutkovnega gledaliπËa. Jonathan Swift (1667—1745), angleπko—irski pisatelj in satirik, je po πtudiju teologije in krajπi politiËni karieri prestopil iz katoliπke v anglikansko cerkev, nato pa veË let na Irskem opravljal duhovniπki poklic. Kot znaËilen predstavnik razsvetljenstva je v svojih satiriËnih spisih posegal na razliËna podroËja in se dotikal πtevilnih polemik v tedanji britanski druæbi. Njegovo prvo mojstrsko delo je bilo Zgodba o cevi, ki jo je objavil leta 1704 in je njegova najbolj zapletena satira; gre za prozno delo, ki je po eni strani posmeh in kritika cerkve, po drugi pa zanesenjaπka parodija tedanje knjiæevnosti, politike, teologije in celo medicine. Danes za najpomembnejπe Swiftovo delo velja satiriËni, utopiËni, fantastiËni in potopisni roman Guliverjeva potovanja (1726). Æe takoj po objavi je satira Ëloveπke narave in obenem parodija na literarni æanr ≈popotnih zgodb√ dosegla neverjeten uspeh. Z junakom, ki potuje od ene deæele do druge ter sreËuje najrazliËnejπa ljudstva s svojevrstnimi problemi, se Swift ostro loteva stanja v tedanji angleπki druæbi, hkrati pa se prepuπËa tudi filozofskim razmiπljanjem o Ëloveπkih vrednotah nasploh, o vrednosti religij, monarhije, Ëlovekove zdrave pameti in preteklosti.

Mark Twain (1835—1910), ameriπki pisatelj s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens, je opravljal veË poklicev; med drugim je bil ladijski navigator, tiskar in Ëasopisni poroËevalec. Kaj kmalu se je posvetil tudi pisanju humoresk, satir in absurdnih anekdot, ki jih je objavljal v Ëasopisih, vendar se je v pisateljevanje popolnoma usmeril πele v sedemdesetih in osemdesetih letih devetnajstega stoletja, ko so nastala tudi njegova najpomembnejπa dela. Mednje spadata romana Prigode Toma Sawyerja (1876) in Prigode Hucklebarryja Finna (1884). Z njima je ustvaril nepozabna mladinska junaka, ki sta sicer postavljena v realen Ëas in prostor ter se zapletata v povsem veristiËne dogodivπËine, a Twain dogajanju www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Helena ©mahelovà (1910—1997), Ëeπka pisateljica, je sprva pisala predvsem za odrasle, zaslovela pa je s svojimi romani za mlade, za katere je prejela πtevilna priznanja in se leta 1966 uvrstila tudi na Ëastno listo Mednarodne zveze za mladinsko knjiæevnost. V svojih romanih za mladostnike, med katerimi so najbolj cenjeni Mladost na krilih (1956), Veliki kriæ (1958), Magda (1959) in Dobra volja (1964), izhaja iz prepriËanja, da svet mladostnika ni zares drugaËen od sveta odraslih in da so otroci na svojstven naËin enakovredni Ëlani druæbe. Junakov, ki imajo svoje potrebe in æelje, ne pa tudi vseh moænosti, da bi jih izpolnili, ©mahelovà ne idealizira in jih tudi ne puπËa v umiπljenem svetu otroπke nedolænosti. Namesto tega jim podeljuje odloËne in dejavne znaËaje ter vero, da lahko svet preoblikujejo po svoji podobi.


Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Mateja Seliπkar Kenda

obenem doda marsikateri fantastiËni element, zaradi Ëesar je zgodba πe toliko bolj napeta in oËarljiva. Bistveno za njegovo pisanje je tudi, da je dodobra posodobil uporabo jezika v ameriπki knjiæevnosti in v svoja dela uvajal celo pogovorno izrazje. To velja tudi za roman Jenki iz Connecticuta na dvoru kralja Arturja (1889), ki se pod pretvezo satire loteva zelo resnih tem in prikrito predstavlja avtorjeva staliπËa o monarhiji, veri in druæbeni neenakosti. Zaradi tega je knjiga v Angliji vzbudila ogorËenje, toliko bolj pa je bila priljubljena v Ameriki, kjer so jo cenili zaradi demokratiËnih staliπË in obravnavanja druæbenih vpraπanj ter izjemnega humorja.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Alice Patricia Wrightson (1921), avstralska mladinska pisateljica, je s svojim zanimivim opusom odloËilno vplivala na razvoj avstralske knjiæevnosti za mlade. Avtorica je namreË zaËetnica avtentiËne avstralske fantastike, ki se bolj naslanja na izroËilo prvotnih prebivalcev deæele kot njenih evropskih priseljencev. Zametke njenega izvirnega pisateljevanja najdemo æe v realistiËnem romanu Medene skale (1960), ki izpostavlja teme, kot so globoka povezanost aboriginov z naravo, moænost medsebojnega razumevanja med njimi in sodobnimi Avstralci, spoπtovanje starih vrednot in podobno. Z romanom Nargun in zvezde (1974) pa je iz veristiËnega prestopila v fantastiËni æanr, ki ji je omogoËal, da je v zgodbo vnesla magiËne, duhovne in nadnaravne elemente. Pripoved z moËno simboliko, ki deluje na razliËnih ravneh, ter z idejo, da svet ni zgolj Ërno-bel, pa je πe vedno preprosta v primerjavi z znamenito trilogijo Wirrunova pesem (1977—1981) — vrhunsko fantastiko, kakrπne Avstralija pred njo ni poznala. Gre za junaπki razvojni roman, v katerem verno povzema stare legende prvoselcev, se s spoπtovanjem dotika njihove mitologije ter poudarja povezanost med Ëloveπtvom in naravo. V Strahcu (1983) svoje raziskovanje Ëlovekove duhovne rasti razπiri πe na tematiko staranja in bolezni. Pripoved o starki, ki v æelji po svobodi uide iz doma za ostarele, tenkoËutno razkriva resniËni obraz lepe, a krute deæele, kjer sta za preæivetje potrebna pogum in poniænost. Za svoje delo je prejela najrazliËnejπa avstralska in mednarodna priznanja, leta 1986 pa tudi nagrado Hansa Christiana Andersena.

www.svetizbesed.com


Mateja Seliπkar Kenda

Bio- in bibliografije avtorjev, zastopanih v berilih Svet iz besed 4—6 — tuji avtorji

Literatura CLUTE, John & GRANT, John (1999): The Encyclopedia of Fantasy. New York: St. Martin's Griffin. CULLIAN, Bernice E.; Diane Goetz Person (ur.) (2003): The Continuum encyclopedia of Children's literature. New York, London: Continuum. Czech and Slovak authors of books for small children. Prague: Albatros, 1980. DODERER, Klaus (1975): Lexikon der Kinder—und Jugendlitertur (I—III). Weinheim, Basel: Beltz Verlag. GOLOB, Berta (1995): Do zvezd in nazaj. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga. HUNT, Peter (2004): International Companion Encyclopedia of Children's Literature. London, New York; Routledge. IDRIZOVIΔ, Muris (1984): Otroπka in mladinska knjiæevnost v Jugoslaviji 1, 2. Maribor: Zaloæba Obzorja. KOS, Janko (1995): Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS. KOS, Janko (1991): Pregled svetovne knjiæevnosti. Ljubljana: DZS. KÜMMERLING — MEIBAUER, Bettina (1999): Klassiker der Kinder—und Jugendlitertur. Ein internationales Lexikon. Band 1, 2. Stuttgart; Weimar: Verlag J. B. Metzler. Leksikon Literatura. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba, 1987. Leksikon Slovenska knjiæevnost. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba, 1996. Leksikon Svetovna Knjiæevnost. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba, 1984. LINDERS, Joke & DE STERCK, Marita (1996): Behind the Story. Children's books authors in Flanders and The Netherlands. Amsterdam. PENDERGAST, Sara & PENDERGAST, Tom (1999): St. James guide to children's writers. Detroit, London: St. James Press. PENDERGAST, Sara & PENDERGAST, Tom (1999): St. James guide to joung adult writers. Detroit, London: St. James Press.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

www.svetizbesed.com


www.svetizbesed.com


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 169

Uvod v razvrstitev tematskih/uËnih sklopov v πolskem letu

Uvod v razvrstitev tematskih/uËnih sklopov v πolskem letu Mag. Nataπa ©polad Celoletna uËna priprava (predvsem po tematskih sklopih) je za uËiteljevo delo zelo pomembna, saj omogoËa primerno razporeditev Ëasa za obravnavo posameznih tem po uËnem naËrtu in orientacijo o napredku dela, uËitelja pa tudi opozarja, Ëe se je kje preveË zamudil ali pa je bil prehiter. UËitelj lahko s pomoËjo priprav enakomerno razporeja dejavnosti uËencev skozi πolsko leto, kar je pomembno predvsem pri razporejanju pisnih preizkusov znanja. UËitelj mora pri sestavljanju priprav misliti na veË stvari, npr. na to, katere dodatne izbirne vsebine in dejavnosti bo vkljuËil v svoje delo in s kakπnim namenom, kakπne oblike preverjanja bo uporabil pri doloËeni temi, katere vire bo uporabil, katere bodo poglavitne medpredmetne povezave, kako se bodo menjavale jezikovne in knjiæevne uËne teme iz uËnega naËrta, koliko ur bo namenil doloËeni temi in tudi posameznim enotam v njej, kateri poglavitni cilji bodo ob teh temah doseæeni … Vse to je bilo upoπtevano tudi pri oblikovanju spodnjih tematskih sklopov in pozneje pri oblikovanju priprav na posamezne uËne enote. Sklopi so oblikovani kot vsebinska celota, ki upoπteva cilje, predvidene v uËnem naËrtu. Navedeni so posamezni izobraæevalni cilji za vsak uËni sklop in standardi znanja. Funkcionalni cilji so razdeljeni na dejavnosti branja, posluπanja oziroma gledanja, govorjenja in pisanja. Za vsak sklop so tudi vnaprej predvideni naËini preverjanja znanja, ki vËasih vkljuËujejo tudi ocenjevanje (tako pisnih izdelkov kot govornih nastopov), veËinoma pa gre le za sprotno preverjanje znanja oziroma razumevanja ob obravnavi posameznega besedila. Za vsak sklop so vnaprej predvidene tudi uËne strategije, izobraæevalne tehnologije in medpredmetne povezave. Predvidene so tudi ure, potrebne za obravnavo posameznega sklopa, ki so v pripravah na posamezne uËne enote πe natanËneje razËlenjene. Delu z umetnostnimi besedili je treba po doloËilih uËnega naËrta za 4. razred devetletke nameniti 40 odstotkov vseh ur v πolskem letu, kar znese od skupno 175 ur slovenπËine v πolskem letu 70 ur dela z umetnostnimi besedili oziroma 70 ur pouka knjiæevnosti. V uËnem naËrtu za 4. razred ni posebej predvideno, kolikπen deleæ pouka bi moral biti namenjen prozi in kolikπen poeziji in dramatiki. Ker pa so v viπjih razredih priporoËila, naj se prozi nameni 50, liriki 30 in dramatiki 20 odstotkov razpoloæljivih ur knjiæevnosti, se mi je zdelo smiselno to razdelitev upoπtevati tudi pri naËrtovanju pouka knjiæevnosti v 4. razredu devetletke (glej skico). Za celotno πolsko leto je predvidenih pet uËnih sklopov umetnostnih besedil, posamezni sklopi pa naj se ne bi delili, ampak naj bi bili obravnavani v celoti skupaj. Pri izboru knjiæevnih besedil za posamezni sklop so bila upoπtevana razliËna knjiæevnodidaktiËna naËela razvrπËanja. Najpomembnejπe je literarnorecepcijsko merilo, torej uËenec in njegova recepcija, kar se ujema tudi s priporoËili uËnega naËrta. Besedila so bila v posamezne sklope razvrπËena tudi glede na dolæino, snov, motive, temo in druge literarnoteoretiËne znaËilnosti (literarnoteoretiËno merilo). Izbrana besedila naj bi tako ohranjala in razvijala zanimanje uËencev za posluπanje in branje tako proze kot poezije in dramatike.


UËni sklop: 1. V slogi je moË 2. Tudi drugi imajo teæave 3. Na pomoË! 4. Skoraj nemogoËe 5. Vsak ima svoje æelje

Proza (21 ur)

Dramatika (14 ur)

2:35 PM

Poezija (35 ur)

Delo z umetnostnimi besedili (40 % ali 70 ur)

10/10/05

Delo z neumetnostnimi besedili (60 % ali 105 ur)

175 ur (5 ur tedensko)

Shema razporeditve uËnih ur za delo z neumetnostnimi in umetnostnimi besedili v 4. razredu devetletne osnovne πole (letna priprava)

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 170

Razvrstitev tematskih sklopov


Glavni cilj sklopa

Ocenjevanje znanja: pisanje poustvarjalnega besedila

Strnjeno v enem delu - september.

»as obravnave, dinamika

2:35 PM

Sprotno preverjanje znanja

Majda Koren: Protideæevna juha

13

©t. ur

10/10/05

Ela Peroci: Stara hiπa πt. 3

Leopold SuhodolËan: Levi in desni klovn

Besedila/vsebina

A Razvrstitev tematskih sklopov v 4. razredu

UËenci fantastiËno besedilo doæivijo po metodi dolgega branja. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, doæiv(sodobna avtorska pravljica, ljanje in vrednotenje gledaliπke predstave - ogledajo si fantastiËna pripoved, radijs- gledaliπko in lutkovno predstavo. Po vlogah samostojno ka igra, tema, knjiæevna berejo besedilo, razËlenjeno na veË prizorov, in oseba) poiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Besedilo uprizorijo v razredu. Prepoznajo zgradbo dramskega besedila. Gledaliπki dogodek primerjajo z branjem besedila. Razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliπke/lutkovne predstave. Zaznavajo sestavine predstave (gledaliπËe, gledalci, oder, dogajanje, zaËetek in konec predstave, lutke in vrste lutk). Dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. Dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledaliπËa. Piπejo fantastiËne zgodbe.

V slogi je moË

Tematski sklop

Nataπa ©polad

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 171

4. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije in proze. Po predpripravi glasno berejo in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost. Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko; pri posamezni knjiæevni osebi zaznavajo veË znaËajskih lastnosti. Zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, rimo kot zvoËni lik, zaznavajo likovnost pesmi, razumejo temo besedila (kar pokaæejo tudi z ilustriranjem). Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala. FantastiËno prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in dramatizirajo. Piπejo sodobno avtorsko pravljico, realistiËne zgodbe, okvirne in nesmiselne zgodbe, v katerih glavna oseba ravna v nasprotju z ravnanjem, ki bi ga izbrali oni v sorodni situaciji.

Tudi drugi imajo teæave

(knjiæevna oseba, tema, zvoËno slikanje)

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

Sprotno preverjanje znanja

Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda

Svetlana MakaroviË: Kam pa, kam, kosovirja?

Polonca KovaË: Teæave in sporoËila psiËka Pafija

Besedila/vsebina

16

©t. ur

Strnjeno v enem delu - november.

»as obravnave, dinamika

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 172

A • Razvrstitev tematskih sklopov 4. razred


UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije. Zmoæni so se identificirati s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Razumejo temo besedila (otroπtvo). Upovedujejo analogije k literarnim motivom. Zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, zaznavajo ritem, rimo kot zvoËni lik in laæje primere besedotvorne inovacije. Zaznavajo in doæivljajo rabo nenavadnih besednih zvez. Tvorijo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopoija, zvoËno slikanje), nizajo sopomenke. Recitirajo in deklamirajo. Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram. Piπejo rimane verze, æivalske pravljice in ≈predzgodbo«.

Na pomoË

(tema, zvoËno slikanje, ritem, recitacija, deklamacija, ljudska pesem)

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

15

Andrej Rozman Roza: Æabec Æan in Æolna Æiva

Ocenjevanje: pisanje doæivljajskega spisa

Strnjeno v enem delu - januar.

»as obravnave, dinamika

10/10/05

Sprotno preverjanje znanja

Feri LainπËek: Klic v sili

Ljudska: Priπla je miπka iz miπnice

©t. ur

Besedila/vsebina

169-214-novo brez pagin.qxd

2:35 PM

Page 173

4. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


UËenci fantastiËno besedilo doæivijo po metodi dolgega branja. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje gledaliπke predstave - ogledajo si gledaliπko in lutkovno predstavo. Po vlogah samostojno berejo besedilo, razËlenjeno na veË prizorov, in poiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Besedilo uprizorijo v razredu. Prepoznajo zgradbo dramskega besedila. Gledaliπki dogodek primerjajo z branjem besedila. Razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliπke/lutkovne predstave. Zaznavajo sestavine predstave (gledaliπËe, gledalci, oder, dogajanje, zaËetek in konec predstave, lutke in vrste lutk). Dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. Dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledaliπËa. Piπejo fantastiËne zgodbe.

Skoraj nemogoËe

(knjiæevna oseba - glavna, radijska igra, gledaliπka, lutkovna predstava, televizijska igra, risani film)

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

Ocenjevanje: pisanje doæivljajskega spisa

Sprotno preverjanje znanja

Vid PeËjak: DrejËek in trije MarsovËki

Boris A. Novak: V ozvezdju postelje

Besedila/vsebina

14

©t. ur

Strnjeno v enem delu - marec.

»as obravnave, dinamika

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 174

A • Razvrstitev tematskih sklopov 4. razred


UËenci berejo mladinske povesti in romane; realistiËno besedilo doæivijo po metodi dolgega branja. Literarni svet povezujejo s svojimi izkuπnjami. Sestavljajo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe prvine. Opazijo tudi perspektivo knjiæenih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo, Ëe jih uËitelj nanje posebej opozori. Ne zaznavajo veË le Ëasovno zapovrstnega nizanja dogodkov. Doæivljajo in prepoznavajo znaËilnosti ljudske pravljice in realistiËnega romana. Pripovedujejo ljudsko prozo, pri tem razvijajo lastnosti zanimivega, doæivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja. Piπejo premico dogajanja, ljudske pravljice, realistiËne zgodbe in podajanko s tematiko iz vsakdanjega æivljenja.

Vsak ima svoje æelje

(ljudska pravljica, tema besedila, nadaljevanka)

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

Strnjeno v enem delu - maj

»as obravnave, dinamika

2:35 PM

2. pisni izdelek - pravljica z znaËilnostmi ljudske pravljice

Ocenjevanje: 1. govorni nastop - ljudska pravljica.

12

©t. ur

10/10/05

Sprotno preverjanje znanja

Christine Nöstlinger: Zgodbe o Francu

Ljudska: »e Ëlovek Ëe preveË imet

René Goscinny: Nikec

Besedila/vsebina

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 175

4. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


B Primer priprave na obravnavo sklopa v 4. razredu

UËenci ob posluπanju (uËiteljevega) branja literarnega dela ohranijo in razvijajo interes za posluπanje proze.

gledanje

Posluπanje/

UËenci razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, poglabljajo literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo svoja

Govorjenje

UËenci upovedijo svojo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da kopiËijo prilastke

Pisanje

UËenci razumejo in pravilno uporabljajo strokovne izraze knjiæevna oseba in tema ter radijska igra.

cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

UËenec: - posluπa in razume branje umetnostnega besedila. Po branju odgovarja na vpraπanja o bistvenih podatkih;

Standardi

Sprotno preverjanje razËlemba prebranega UB (prim. naloge v Svet iz besed 4).

ocenjevanje

Preverjanje in

delo v parih

delo v skupini

frontalna oblika

Bralne uËne strategije: individualno delo

strategije

DidaktiËne

13

»as

ne povezave

Medpredmet-

ZgoπËenka Svet iz besed 4.

Delovni zvezek Naravoslovje Svet iz besed 4, in tehnika www.svetizbesed.com

tehnologija

Izobraæevalna

V slogi je moË

UËenci razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Po predhodnem uËiteljevem glasnem branju samostojno tiho berejo besedilo.

Branje

Funkcionalni cilji

- Leopold SuhodolËan: Levi in desni klovn - Ela Peroci: Stara hiπa πt. 3 - Majda Koren: Protideæevna juha

2:35 PM

Besedila:

10/10/05

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci razvijajo zmoænost razumevanja fantastiËne pripovedi, identificirajo se s knjiæevno osebo, razumejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Na doloËeno temo piπejo kratke zgodbe, ki temeljijo na njihovih lastnih izkuπnjah, ter fantastiËne pripovedi.

UËni sklop: V slogi je moË

Mag. Nataπa ©polad

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 177

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


Po poprejπnji pripravi glasno berejo in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost (Levi in desni klovn). UËenci so se zmoæni identificirati s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim (Protideæevna juha). Sestavljajo domiπlijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajoËe prvine iz svoje izkuπnje in domiπljije (Levi in desni klovn). Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Pri posamezni knjiæevni osebi zaznavajo veË znaËajskih lastnosti (Levi in desni klovn).

Ob tem oblikujejo domiπljijskoËutne predstave knjiæevnih oseb, literarnega prostora in literarnega dogajanja. Sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo. Posluπajo radijsko igro. Oblikujejo domiπljijskoËutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora in zvoËne opreme radijskega besedila.

literarnoestetska doæivetja. Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala. Upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. Besedilo primerjajo z drugimi besedili z isto temo. in uporabijo primere. OdloËajo se, katere knjiæevne lastnosti bodo prisodili svoji glavni knjiæevni osebi in kako bodo to upovedili, da bo bralec zgodbe razumel. Zaznavajo rabo neknjiænih prvin v besedilu in jih povezujejo s knjiæevnimi osebami. Pisno oznaËujejo dogajalni prostor na podlagi avtorjevega opisa in lastnih dopolnil. Napiπejo sodobno avtorsko pravljico, katere dogajanje je razpeto med realni in fantastiËni svet. - razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe tako, da pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile;loËi domiπljijski in realni dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo (opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora; pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« s svojo domiπljijo); - prepozna in doæivi fantastiËno pripoved/moderno avtorsko pravljico (piπe domiπljijska besedila, pri katerih je dogajanje razpeto med

Ocenjevanje: pisanje poustvarjalnega besedila sodobna avtorska pravljica, v kateri je dogajanje razpeto med realni in fantastiËni svet.

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 178

B • Primer priprave na obravnavo sklopa V slogi je moË


Opazijo tudi perspektivo knjiæevnih oseb - s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo -, Ëe jih uËitelj nanjo posebej opozori (Protideæevna juha, Stara hiπa πt. 3). Prepoznajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Sledijo dogajanju na veË dogajalnih prostorih (Stara hiπa πt. 3). Literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le, Ëe je povezano v trden vzroËno-poslediËni sistem. Odstopanja zavraËajo, razen Ëe

Branje

Posluπanje/

gledanje

Govorjenje

Besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna oseba in potem ena izmed stranskih oseb. Tako loËijo pripovedovalca in avtorja.

Pisanje cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

realni in domiπljijski svet); - prepozna in doæivi realistiËno pripoved (pripoveduje/piπe realistiËno zgodbo, v kateri je dogajanje podobno tistemu, ki ga pozna iz svojega sveta; piπe realistiËno zgodbo, v kateri glavni junaki - otroci - reπujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali); - po posluπanju radijske igre naπteje knjiæevne osebe in pove, kakπne so bile osebe in kakπen je bil dogajalni prostor;

Standardi

DidaktiËne strategije

Preverjanje in ocenjevanje

»as tehnologija

Izobraæevalna

Medpredmetne povezave

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 179

V slogi je moË B • Primer priprave na obravnavo sklopa


- zapiπe predlogo za snemanje radijske igre.

10/10/05

2:35 PM

Samoevalvacija

besedilo ni prepoznavno kot fantastiËno (Protideæevna juha). Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s to knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja - npr. sodobna avtorska pravljica (Levi in desni klovn, Stara hiπa πt. 3), fantastiËna pripoved (Protideæevna juha).

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 180

B • Primer priprave na obravnavo sklopa V slogi je moË


B Primer priprave na obravnavo sklopa v 4. razredu

UËenci ob posluπanju (uËiteljevega) branja literarnega dela ohranijo in razvijajo interes za posluπanje proze.

gledanje

Posluπanje/

UËenci razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, poglabljajo literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo

Govorjenje

UËenci v pripovedi (poustvarjalno besedilo) upovedijo svojo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da

Pisanje

UËenci razumejo in pravilno uporabljajo strokovne izraze: knjiæevna oseba, tema, zvoËno slikanje.

/vsebinski cilji

Izbraæevalni

UËenec: - posluπa in razume branje umetnostnega besedila. Po branju odgovarja na vpraπanja

Standardi

Sprotno preverjanje razËlemba prebranega UB (prim. naloge v Svet iz besed 4).

ocenjevanje

Preverjanje in

delo v skupini

frontalna oblika

individualno delo

Bralne uËne strategije:

strategije

DidaktiËne

16

»as

ZgoπËenka Svet iz besed 4.

Delovni zvezek Svet iz besed 4, www.svetizbesed.com

tehnologija

Izobraæevalna

ne povezave

Medpredmet-

Tudi drugi imajo teæave

UËenci razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Po predhodnem uËiteljevem glasnem branju samostojno tiho berejo besedilo.

Branje

Funkcionalni cilji

- Polonca KovaË: Teæave in sporoËila psiËka Pafija - Svetlana MakaroviË: Kam pa, kam, kosovirja? - Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda

2:35 PM

Besedila:

10/10/05

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko, doæivljajo zvoËnost pesmi, zaznavajo rimo kot zvoËni lik (pomenska razmerja med rimanima besedama), zaznavajo likovnost pesmi, razumejo temo besedila. FantastiËno prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in dramatizirajo. Napiπejo sodobno avtorsko pravljico, katere dogajanje je razpeto med realni in fantastiËni svet. Piπejo realistiËne zgodbe, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzroËno-poslediËni sistem. Piπejo tudi nesmiselne zgodbe, v katerih glavna oseba ravna povsem drugaËe, kot bi ravnali sami v podobni situaciji.

UËni sklop: Tudi drugi imajo teæave

Mag. Nataπa ©polad

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 181

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


Po poprejπnji pripravi glasno berejo in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost. UËenci so se zmoæni identificirati s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Sestavljajo domiπlijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajoËe prvine iz svoje izkuπnje in domiπljije. Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Pri posamezni knjiæevni osebi zaznavajo veË znaËajskih lastnosti (Teæave in sporoËila psiËka Pafija, Kosovirja na leteËi ælici). Prepoznajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb.

Ob tem oblikujejo domiπljijskoËutne predstave knjiæevnih oseb, literarnega prostora in literarnega dogajanja. Sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo. Ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju interpretativnega branja pesmi, zvoËnost povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. Zaznavajo rimo kot zvoËni lik.

svoja literarnoestetska doæivetja. Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala. Upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. FantastiËno prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in dramatizirajo. kopiËijo prilastke in uporabijo primere. Pisno oznaËujejo dogajalni prostor na podlagi avtorjevega opisa in lastnih dopolnil. Napiπejo sodobno avtorsko pravljico, katere dogajanje je razpeto med realni in fantastiËni svet. Piπejo realistiËne zgodbe, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzroËnoposlediËni sistem. Piπejo okvirne zgodbe. Piπejo nesmiselne zgodbe, o bistvenih podatkih; - razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe tako, da pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile; - loËi domiπljijski in realni dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo (opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora; pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« s svojo domiπljijo), - prepozna in doæivi fantastiËno pripoved/moderno avtorsko pravljico

delo v parih

M. Koπuta (1979): Zaseda za medveda. Ljubljana: Mladinska knjiga.

S. MakaroviË (1994), Kosovirja na leteËi ælici. Ljubljana: DZS.

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 182

B • Primer priprave na obravnavo sklopa Tudi drugi imajo teæave


DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s to knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, zaznavajo rimo kot zvoËni lik (pomenska razmerja med rimanima besedama), zaznavajo likovnost pesmi, razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi (æivalski svet).

Branje

gledanje

Posluπanje/

Govorjenje

v katerih glavna oseba ravna povsem drugaËe, kot bi ravnali sami v podobni situaciji.

Pisanje cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

(piπe domiπljijska besedila, pri katerih je dogajanje razpeto med realni in domiπljijski svet); - tematiko izraæa z ilustriranjem pesmi, s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloæenje besedila, doæiveto recitira pesemsko besedilo; - prozno besedilo preoblikuje v dramsko.

Standardi

DidaktiËne strategije

Preverjanje in ocenjevanje

»as tehnologija

Izobraæevalna

ne povezave

Medpredmet-

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Tudi drugi imajo teæave

Page 183

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


Samoevalvacija

Zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skladu z ravnanjem, ki bi ga v podobni situaciji izbrali sami.

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

B â&#x20AC;˘ Primer priprave na obravnavo sklopa

Page 184

Tudi drugi imajo teĂŚave


B Primer priprave na obravnavo sklopa v 4. razredu

UËenci zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju interpretativnega branja. Ob posluπanju doæivljajo

gledanje

Posluπanje/

UËenci govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo, razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, poglabljajo

Govorjenje

UËenci piπejo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje) ter opazujejo doæivljanje zanimivih

Pisanje

UËenci razumejo in pravilno uporabljajo strokovne izraze: tema, zvoËno slikanje, ritem, recitacija,

vsebinski cilji

Izobraæevalni/

- posluπa in razume branje umetnostnega besedila. Po branju odgovarja na vpraπanja o bistvenih podatkih;

UËenec:

Standardi

delo v skupini

frontalna oblika

individualno delo

Bralne uËne strategije:

strategije

ocenjevanje Sprotno preSprotno preverjanje razËlemba prebranega UB (prim. naloge v Svet iz besed 4).

DidaktiËne

Preverjanje in

15

»as

glasbena vzgoja,

likovna vzgoja,

ne povezave

Medpredmet-

ZgoπËenka Svet naravoslovje iz besed 4

Delovni zvezek Svet iz besed 4, www.svetizbesed. com

tehnologija

Izobraæevalna

Na pomoË!

UËenci razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Po predhodnem uËiteljevem glasnem branju samostojno tiho berejo besedilo. Po poprejπnji

Branje

Funkcionalni cilji

- Andrej Rozman - Roza: Æabec Æan in æolna Æiva - Ljudska: Priπla je miπka iz miπnice - Feri LainπËek: Klic v sili

2:35 PM

Besedila:

10/10/05

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci zvoËnost povezujejo s predstavami, ki jih vzbuja zanimiv zvoËni niz. Zaznavajo in doæivijo pesem, kar pokaæejo, tako da s posebej oblikovanim govorom ponazarjajo razpoloæenje besedila, doæiveto recitirajo pesemsko besedilo, ki so se ga nauËili na pamet, dopolnjujejo verze, ki se rimajo, zapisuje asociograme ob besedi, tvorijo preproste primere in metafore, slikajo z besedami. Tematiko pesmi izraæajo z ilustriranjem.

UËni sklop: Na pomoË!

Mag. Nataπa ©polad

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 185

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


pripravi glasno berejo in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost. UËenci so se zmoæni identificirati s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Prepoznajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s to knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, pesmi, zaznavajo ritem, rimo kot zvoËni lik

zvoËnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. Zaznavajo ritem - na menjavo ritma se Ëustveno odzovejo. Zaznavajo rimo kot zvoËni lik. Ponovijo rimane besede in ob tem æe veËje dele verza. Ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije.

literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo svoja literarnoestetska doæivetja. Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala. Upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. Tvorijo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje). ZvoËnost povezujejo s predstavami, ki jih vzbuja zanimiv zvoËni niz. Doæiveto recitirajo in deklamirajo. zvoËnih nizov. deklamacija, Piπejo rimane ljudska pesem. verze. Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram. Pisno nizajo asociacije ob kaki opazni besedi. Nizajo sopomenke in se zavedajo razliËne Ëustvene obarvanosti besede. Po vzorcu in samostojno tvorijo nove besede. Tvorijo primere in upovedujejo lastno razumevanje teh prvin besedila. Tvorijo nenavadne besedne zveze. Besede nakljuËno povezujejo, nizajo prilastke ob opazni besedi. - razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe tako, da pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile, napiπe ≈predzgodbo«; - zazna in doæivi pesem, kar pokaæe tako, da s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloæenje besedila, doæiveto recitira pesemsko besedilo, ki se ga je nauËil na pamet, dopolnjuje verze, ki se rimajo, zapisuje asociograme ob besedi, tvori preproste primere in metafore, slika z besedami,

- tiho prebere besedilo in ga razume;

Ocenjevanje: delo v parih doæivljajski spis

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 186

B • Primer priprave na obravnavo sklopa Na pomoË!


(pomenska razmerja med rimanima besedama), razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi (otroπtvo). Ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti. Z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo laæje primere besedotvorne inovacije. Razumejo primere. Zaznavajo in doæivljajo rabo nenavadnih besednih zvez. Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo. Razumejo temo besedila (otroπtvo). Ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti. Z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo laæje primere besedotvorne inovacije. Razumejo primere. Razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo.

Branje

Posluπanje/

gledanje

Govorjenje

Besedilo primerjajo z æe znanim besedilom na isto temo. Strnjeno in ustvarjalno povzemajo vsebino besedila. Tvorijo lastna besedila na podlagi osrednje teme. Pisno nizajo asociacije ob kaki opazni besedi. Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram. Piπejo æivalske pravljice.

Pisanje cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

tematiko izraæa z ilustriranjem pesmi, po branju pesmi naπteje nekaj knjiæevnih besedil na isto temo, ki jih pozna.

Standardi

DidaktiËne strategije

Preverjanje in ocenjevanje

»as

Medpredmetne povezave

Izobraæevalna tehnologija

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Na pomoË!

Page 187

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


B Primer priprave na obravnavo sklopa v 4. razredu

UËenci razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Besedilo, razËlenjeno na veË prizorov, samostojno berejo po vlogah.

Branje

Funkcionalni cilji

UËenci (fantastiËno) besedilo doæivijo po metodi dolgega branja. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, doæivljanje

gledanje

Posluπanje/

UËenci govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. UËenci razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti,

Govorjenje

UËenci upovedijo svojo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da kopiËijo prilastke in uporabijo

Pisanje

UËenci razumejo in pravilno uporabljajo strokovne izraze: knjiæevna oseba glavna, radijska igra,

vsebinski cilji

Izobraæevalni/

UËenec: - posluπa in razume branje umetnostnega besedila. Po branju odgovarja na vpraπanja o bistvenih podatkih;

Standardi

delo v skupini

14

»as

ne povezave

Medpredmet-

ZgoπËenka Svet iz besed 4

(Opomba: na ta sklop se navezuje tudi ogled gledaliπke predstave.)

Delovni zvezek likovna vzgoSvet iz besed 4, ja, www.svenaravoslovje tizbesed. com

tehnologija

Izobraæevalna

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

frontalna oblika

individualno delo

Bralne uËne strategije:

strategije

ocenjevanje Sprotno preverjanje razËlemba prebranega UB (prim. naloge v Svet iz besed 4).

DidaktiËne

Preverjanje in

2:35 PM

- Boris A. Novak: V ozvezdju postelje - Vid PeËjak: DrejËek in trije MarsovËki

10/10/05

Besedila:

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci razumejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, gledajo/posluπajo in doæivijo dramsko besedilo. Dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledaliπËa in napiπejo dramski prizor, ki so ga videli.

UËni sklop: Skoraj nemogoËe

Mag. Nataπa ©polad

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 188

Skoraj nemogoËe


PoiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavlja. Besedilo uprizorijo v razredu. Po poprejπnji pripravi glasno berejo in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost. Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Sestavljajo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe prvine. Prepoznajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËe

Branje

Posluπanje/

in vrednotenje gledaliπke predstave ogledajo si gledaliπko in lutkovno predstavo. Gledaliπki dogodek primerjajo z branjem besedila. Razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliπke/lutk ovne predstave in zaznavajo njihove lastnosti (Ëustvena stanja). Zaznavajo sestavine predstave (gledaliπËe, gledalci, oder, dogajanje, zaËetek in konec predstave, lutke in vrste lutk).

gledanje

poglabljajo literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo svoja literarnoestetska doæivetja. Igrajo vloge iz besedila, razËlenjenega na veË prizorov. PoiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Dramski prizor opremijo s sceno, kostumi, z glasbeno spremljavo. Dramatizirajo. Zamenjujejo vloge in opazujejo besedilno stvarnost s perspektive knjiæevne osebe, s katero se prvotno niso identificirali. Pripravijo odrsko predstavitev

Govorjenje

primere. Piπejo fantastiËne zgodbe.

Pisanje

gledaliπka, lutkovna predstava, televizijska igra, risani film.

cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

- tiho prebere besedilo in ga razume; - razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe tako, da pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile; - loËi realni in domiπljijski dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo (opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora); gleda/posluπa in doæivi dramsko besedilo (sodeluje v domiπljijski igri vlog, po gledanju gledaliπke predstave naπteje glavne

Standardi

delo v parih

DidaktiËne strategije

Preverjanje in ocenjevanje

»as

Vid PeËjak (1992): DrejËek in trije marsovËki. Ljubljana: Mladinska knjiga.

tehnologija

Izobraæevalna

Medpredmetne povezave

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

Skoraj nemogoËe

2:35 PM

Page 189

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


mladinske gledaliπke igre po skupinah. Neposredno po branju dramskega dela, ogledu predstave ali posluπanju radijske igre opisujejo svoje doæivljanje elementov besedila/uprizoritve. Dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledaliπËa. in stranske osebe ter odgovarja na vpraπanja, kaj se je zgodilo, zakaj; napiπe dramski prizor, ki ga je videl).

10/10/05

2:35 PM

Samoevalvacija

ga in njegovega govora, oznaka prostora).

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 190

B • Primer priprave na obravnavo sklopa Skoraj nemogoËe


B Primer priprave na obravnavo sklopa v 4. razredu

UËenci (realistiËno) besedilo doæivijo po metodi dolgega branja. Posluπajo in prepoznavajo znaËilnosti ljudske

gledanje

Posluπanje/

UËenci govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah.

Govorjenje

UËenci pisno pripovedujejo zgodbo tudi s perspektive tistih knjiæevnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo.

Pisanje

UËenci razumejo in pravilno uporabljajo strokovne izraze: ljudska pravljica, tema besedila, nadaljevanka.

vsebinski cilji

Izobraæevalni/

UËenec: - posluπa in razume branje umetnostnega besedila. Po branju odgovarja na vpraπanja

Standardi

Sprotno preverjanje razËlemba prebranega UB (prim. naloge v Svet iz besed 4).

ocenjevanje

Preverjanje in

delo v skupini

frontalna oblika

individualno delo

Bralne uËne strategije:

strategije

DidaktiËne

12

»as

ZgoπËenka Svet iz besed 4

Delovni zvezek Svet iz besed 4, www.svetizbesed. com

tehnologija

Izobraæevalna

ne povezave

Medpredmet-

Vsak ima svoje æelje

UËenci berejo mladinske povesti in romane. Literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim. Razvijejo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb.

Branje

Funkcionalni cilji

- René Goscinny: Nikec - Ljudska: »e Ëlovek Ëe preveË imet - Christine Nöstlinger: Zgodbe o Francu

2:35 PM

Besedila:

10/10/05

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci prepoznajo dogajalni Ëas nekoË in danes, poznajo in doæivijo slovensko ljudsko pravljico ter doæivijo in prepoznajo realistiËno pripoved. Ljudske pravljice in realistiËne pripovedi tudi piπejo.

UËni sklop: Vsak ima svoje æelje

Mag. Nataπa ©polad

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 191

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Sestavljajo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe prvine. Zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti, oziroma s tisto, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Opazijo tudi perspektivo knjiæevnih oseb - s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo -, Ëe jih uËitelj nanjo posebej opozori. Prepoznajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo man

pravljice ter jo razlikujejo od realistiËne pripovedi. Sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo.

Pripovedujejo ljudsko prozo, pri tem pa razvijajo lastnosti zanimivega, doæivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja. UËenci razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, poglabljajo literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo svoja literarnoestetska doæivetja. Dogajalni Ëas v svoji pripovedi upovedijo tako, da omenjajo predmete, znaËilne za ≈takratno obdobje«. Piπejo premico dogajanja. Piπejo ljudske pravljice, realistiËne zgodbe, podajanko s tematiko iz vsakdanjega æivljenja. Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæenih oseb. o bistvenih podatkih; - tiho prebere besedilo in ga razume; - razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe tako, da pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile; - loËi realni in domiπljijski dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo (opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora); - prepozna dogajalni Ëas nekoË in danes (piπe zgodbe, ki so se dogajale v preteklosti, uporablja arhaizme in omenja stvari, ki jih v danaπnjem svetu ni veË); 2. pisni izdelek - pravljica z znaËilnostmi ljudske pravljice.

Ocenjevanje: 1. govorni nastop - ljudska pravljica.

10/10/05

2:35 PM

Christine Nöstlinger (2000): Franceve poËitniπke zgodbe. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva zaloæba.

René Goscinny, knjige Nikec … Ljubljana: Mladinska knjiga. Christine Nöstlinger (2003): Vse o Francu. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva zaloæba.

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 192

B • Primer priprave na obravnavo sklopa Vsak ima svoje æelje


jkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Ne zaznavajo veË le Ëasovno zapovrstnega nizanja dogodkov. Povezujejo dogajalni Ëas in prostor. Sledijo lahko dogajanju na veË dogajalnih prostorih (pojasnijo prazne prostore, tako da si izmislijo dogajanje, ki se je verjetno zgodilo). Doæivljajo znaËilnosti ljudske pravljice in realistiËnega romana.

Branje

Posluπanje/

gledanje

Govorjenje

Pisanje cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

- pozna in doæivi slovensko ljudsko pravljico (samostojno pripoveduje/piπ e pravljico in pri tem upoπteva znaËilnosti slovenske pravljice). - UËenec doæivi in prepozna realistiËno pripoved (pripoveduje/pi πe realistiËno zgodbo).

Standardi DidaktiËne strategije

Preverjanje in ocenjevanje

»as tehnologija

Izobraæevalna

Medpredmetne povezave

169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 193

Vsak ima svoje æelje B • Primer priprave na obravnavo sklopa


2002: UËni naËrt: Program osnovnoπolskega izobraæevanja. SlovenπËina. Ljubljana: Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport: Zavod RS za πolstvo. KRAKAR VOGEL, B. (1990): MetodiËni sistem πolske interpretacije umetnostnega besedila. Ljubljana: Jezik in slovstvo, letnik 35, πt. 4/5. str. 91—98. KRAKAR VOGEL, B. (2000/01): Obravnavanje literarne klasike v sodobni πoli — na primeru Preπerna. Jezik in slovstvo XLVI/4, 125—135. KRAKAR VOGEL, B. (2004): Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. Ljubljana: DZS. KRAKAR VOGEL, B. (1991): Skice za knjiæevno didaktiko. Ljubljana: ZRS©©. KRAKAR VOGEL, B. (1997): Teme iz knjiæevne didaktike. Ljubljana: ZRS©©.

2:35 PM

— — — — — —

10/10/05

Viri

Samoevalvacija

169-214-novo brez pagin.qxd

Page 194

B • Primer priprave na obravnavo sklopa


C · Primeri priprav na posemezne uËne enote

Mag. Nataπa ©polad

Uvod v priprave na uËne enote — uvod Pri nas se je kot temeljna metoda pri pouku knjiæevnosti uveljavila πolska interpretacija literarnega (umetnostnega) besedila — branje in obravnava celotnih literarnih besedil ali odlomkov v πoli. Ta metoda naj bi spodbujala celovit stik (Ëuten, Ëustven, razumski, vrednotenjski) z besedilom (Krakar Vogel, B. (1991): Skice za knjiæevno didaktiko. Ljubljana: ZRS©©). Metoda πolske interpretacije umetnostnega besedila se je razvila na podlagi spoznanj in metod razliËnih ved; tako vsebuje tudi elemente znanstvene interpretacije umetnostnega besedila. ©olska interpretacija upoπteva tudi teorijo recepcije, ki sprejemanje knjiæevnega dela razlaga kot estetsko izkuπnjo, ob kateri prihaja do refleksije in komunikacije z besedilom. Recepcija literarnega dela prehaja od zaznavanja prek razumevanja v interpretacijo. Tudi pri pisanju priprav za pouk knjiæevnosti v 4. razredu je bila upoπtevana metoda πolske interpretacije. Tako je vsaka priprava na uËno enoto (obravnavo posameznega besedila) razËlenjena na sedem faz obravnave, znaËilnih za metodo πolske interpretacije. V fazi uvodne motivacije uËitelj uËence pripravi na branje besedila, v fazi najave besedila uËitelj besedilo (na obravnavo katerega se pripravljajo uËenci) napove in ga umesti v prostor in Ëas, v fazi interpretativnega branja uËitelj ali drug dober bralec prebere besedilo; tej fazi sledi premor in izraæanje doæivetij, ko uËenci zberejo svoje vtise o prebranem besedilu, uËitelj pa jih pri tem spodbuja. Po izraæanju doæivetij pride navadno na vrsto razËlenjevanje besedila, ko uËenci ob uËiteljevi pomoËi besedilo analizirajo in ga primerjajo z zunajliterarno stvarnostjo ali drugimi besedili, v tej fazi pa uËitelj preverja tudi razumevanje besedila oziroma razumevanju spodbuja. Fazi razumevanja sledita sinteza in vrednotenje, ko uËenci besedilo vrednotijo na podlagi literarnih in zunajliterarnih meril, uËitelj pa jih pri tem znova spodbuja. Zadnja faza pri obravnavi umetnostnega besedila je navadno faza novih nalog, ko naj bi bili uËenci na podlagi na novo pridobljenih spoznanj æe sposobni opraviti nekaj nalog, povezanih s temi spoznanji. Od posameznega besedila in predvsem ciljev obravnave je odvisno, kateri fazi bo uËitelj posvetil veË Ëasa. MogoËe je tudi, da je katera od faz izpuπËena ali pa da si faze ne sledijo po zgornjem vrstnem redu, kar je v pripravah v nadaljevanju vidno predvsem pri obravnavi besedil, ki so jih uËenci v celoti sami prebrali doma (Nikec, Zaseda za medveda), ali pa pri obravnavi besedil, ki jih je uËitelj uËencem v celoti prebral v πoli (Kam pa, kam, Kosovirja?, DrejËek in trije MarsovËki). Vse priloæene priprave prikazujejo zgolj eno od moænih razliËic obravnave posameznega umetnostnega besedila, zato so povsod mogoËe razne spremembe. Kljub spremembam pa morajo ostati metode obravnave πe vedno primerne starostni stopnji uËencev, upoπtevani pa morajo biti tudi vsi cilji, predvideni v uËnem naËrtu.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 196

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Majda Koren: Protideæevna juha

Nataπa ©polad

Ela Peroci: Majda Koren: Stara Protideæevna hiπa πt. 3 juha UËni UËni sklop: sklop: V V slogi slogi je je moË moË ©t. ur: 4 ©t. ur: 4 UËni pripomoËki: SIB 4 UËni pripomoËki: SIB 4 (delovni zvezek in zgoπËenka) DidaktiËne strategije: individualna, frontalna DidaktiËne strategije: frontalna, individualna

UËiteljeva prognoza UËiteljeva prognoza V besedilu gre za povezavo realnega s fantastiËnim. UËenci se poskuπajo væiveti v otroke iz besedila in Besedilo govori o tem, kako so otroci z voljo in s skupnimi moËmi storili skoraj nemogoËe in reπili hiπo. na podlagi svoje domiπljije tvorijo fantastiËne pripovedi o tem, kaj bi oni storili v podobnem primeru. UËenci naj bi se v junake zgodbe væiveli in jih primerjali s svojimi izkuπnjami in æeljami. Razpravljali naj bi tudi o tem, kako so nam pri srcu stvari, ki jih pridobimo z lastnim trudom.

Operativni cilji obravnave

UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom:

Operativni cilji obravnave

UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci se z identificirajo s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Doæivljanje Govorno izraæajo svoje izkuπnje, povezane z okoliπËinami, predstavljenimi v besedilu. UËenci se identificirajo s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Posluπajo interpretativno branje besedila in ga sami tiho in glasno berejo. Govorno izraæajo svoje izkuπnje, povezane z okoliπËinami, predstavljenimi v besedilu. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave ob prebranem besedilu. Posluπajo interpretativno branje besedila in ga sami tiho in glasno berejo. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave ob prebranem besedilu. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Posluπajo radijsko igro. Oblikujejo domiπljijskoËutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora in Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo, opisujejo zunanjost in znaËaj ter ravnanje knjiæevnih zvoËne opreme radijskega besedila. oseb. Govorno navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Sinteza, vrednotenje Opazijo tudi perspektivo knjiæevnih oseb — s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo —, Ëe jih Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. uËitelj nanjo posebej opozori. Govorno navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Nove naloge DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtoriËin opis in dodaNapiπejo sodobno avtorsko pravljico, katere dogajanje je razpeto med realnim in fantastiËnim svetom. jo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 197

Majda Koren: Protideæevna juha

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

1. ura Uvodna motivacija

UËence vpraπam, ali imajo radi deæ, kaj poËnejo, Ëe dolgo Ëasa deæuje, ali se takrat dolgoËasijo in kakπni so, ko se dolgoËasijo. Motiviram jih tudi z vpraπanji v SIB 4, 110.

Odgovarjajo na podlagi lastnih izkuπenj.

Najava besedila in lokalizacija

Napovem branje besedila o otrocih, ki niso mogli veË prenaπati deæja. Navedem avtorico.

Umirijo se in posluπajo.

Interpretativno branje

Interpretativno berem besedilo.

Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Utihnem in poËakam, da uËenci zberejo vtise.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

UËence vpraπam, kaj menijo o besedilu.

DoloËeni uËenci doæiveto berejo, drugi posluπajo ob besedilu.

Spodbudim uËence k ponovnemu branju besedila po odlomkih.

2. ura Razumevanje besedila

Spodbujam k razumevanju (in ga preverjam) z vpraπanji: O Ëem govori besedilo? (Pojasnim termin tema.) Kdo nastopa v zgodbi? Kje se dogaja? Kaj je otroke presenetilo? Kam jih je vabila teta Kuha? Zakaj? Kaj so morali prinesti s sabo?

Odgovarjajo na vpraπanja na podlagi razumevanja besedila.

Pomagam si z nalogami v SIB 4, 111—112. Razdelim delovne liste, kamor morajo uËenci narisati, kaj je kateri otrok dal v juho. Zraven napiπejo recept za pripravo juhe.

Piπejo in riπejo na podlagi razumevanja besedila.

3. ura Sinteza in vrednotenje

Vpraπam: Ali mislite, da ima protideæevna juha posebno moË? Ali menite, da je pomembno, da so otroci in teta Kuha sodelovali? Kaj bi se zgodilo, Ëe bi kdo manjkal? Ali menite, da so otroci na podoben naËin reπevali πe kaj drugega? Kaj vse bi vi reπili s podobno juho?

Ustno odgovarjajo na vpraπanja in odgovore utemeljujejo z literarnimi in zunajliterarnimi izkuπnjami ter z domiπljijo.

Nove naloge

UËence razdelim v pare in jim naroËim, naj napiπejo sodobno avtorsko pravljico z enim od predlaganih naslovov (Protipretepaπko kosilo, Zaljubisevame sladica, Vednovsezmorem

Izberejo si naslov in piπejo fantastiËne zgodbe, ki temeljijo tudi na razumevanju obravnavanega besedila.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 198

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Majda Koren: Protideæevna juha

Dejavnosti uËencev

napitek, Vsevem veËerja), lahko pa si naslov izmislijo tudi sami.

4. ura Nove naloge

Ko uËenci napiπejo pravljico, jih spodbudim, da preberejo svoj izdelek. Opozorim jih na to, da bodo morali preostali o vsaki zgodbi povedati svoje mnenje (zanimiva, moæna, kaj je sporoËilo …) in ga tudi utemeljiti. Izdelke ocenim.

En uËenec bere, drugi posluπajo. Po vsaki prebrani zgodbi uËenci vrednotijo sliπano zgodbo.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 199

Svetlana MakaroviË: Kam pa, kam, kosovirja?

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Nataπa ©polad

Svetlana MakaroviË: Kam pa, kam, kosovirja? UËni sklop: Tudi drugi imajo teæave ©t. ur: 6 UËni pripomoËki: SIB 4, knjiga Kosovirja na leteËi ælici (S. MakaroviË) DidaktiËne strategije: individualna, frontalna, delo v skupini

UËiteljeva prognoza Besedilo zanimivo in nekoliko zabavno govori o eni izmed prigod kosovirjev. Na podlagi lastnih izkuπenj bodo uËenci vrednotili besedilo in vedenje knjiæevnih oseb. Iskali bodo tudi znaËajske znaËilnosti nastopajoËih oseb ter jih primerjali z ljudmi, ki jih poznajo.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci se z identificirajo s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Govorno izraæajo svoje izkuπnje, povezane z okoliπËinami, predstavljenimi v besedilu. Posluπajo uËiteljevo interpretativno branje besedila in besedilo sami tiho in glasno berejo. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo, opisujejo zunanjost in znaËaj ter ravnanje knjiæevnih oseb. Govorno navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave ob prebranem besedilu. Sestavljajo domiπlijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtoriËin opis in le dodajajo manjkajoËe prvine iz svoje izkuπnje in domiπljije. Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Pri posamezni knjiæevni osebi zaznavajo veË znaËajskih lastnosti. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtoriËin opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Sinteza, vrednotenje Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. Nove naloge UËenci piπejo ustvarjalne naloge. FantastiËno prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in dramatizirajo.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 200

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Svetlana MakaroviË: Kam pa, kam, kosovirja?

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

1. ura Uvodna motivacija

UËence motiviram z nalogo v SIB 4, 67.

Najava besedila in lokalizacija

Napovem branje besedila o dveh kosovirjih in dveh πkratih. Pokaæem risbo kosovirjev in razloæim, kaj in kakπni so. Napovem avtorico. Vpraπam, ali poznajo avtorico in ali so æe brali kakπno njeno pravljico.

Odgovarjajo. Nato se umirijo in posluπajo.

Interpretativno branje

Interpretativno berem besedilo (posebej poudarim govor oseb).

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Utihnem in poËakam, da uËenci zberejo vtise.

Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

2. ura Razumevanje besedila

Vpraπam, ali poznajo kakπnega πkrata iz pravljice.

Individualno odgovarjajo in piπejo. Odgovarjajo na podlagi poznavanja drugih literarnih besedil.

UËence vpraπam, kaj menijo o besedilu.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

Spodbudim uËence k ponovnemu branju besedila. UËencem razdelim vloge za branje.

DoloËeni uËenci berejo po vlogah, drugi posluπajo ob besedilu.

Spodbujam in preverjam razumevanje z vpraπanji: Kje se zgodba dogaja? Kdo nastopa v zgodbi? Opiπite, kako si predstavljate prostor.

Na podlagi razumevanja besedila in lastnih izkuπenj odgovarjajo na vpraπanja in reπujejo naloge. Naloge v SIB tudi pisno reπujejo.

Pomagam si tudi z vpraπanji v SIB 4, 69.

3. ura Sinteza in vrednotenje

Kakπne znaËajske lastnosti bi pripisali nastopajoËim osebam? Znova doloËim uËence za branje po vlogah. Opozorim jih, naj naπtete znaËajske lastnosti oseb pri branju tudi upoπtevajo.

DoloËeni uËenci berejo po vlogah, drugi posluπajo ob besedilu.

Vpraπam: Zakaj je kosovirjema uspelo pobegniti? Kaj mislite, kako je potekal pobeg? Ali mislite, da se je kje ≈zataknilo«?

Ustno odgovarjajo na vpraπanja in utemeljujejo z zunajliterarnimi izkuπnjami. Vrednotijo.

Ali se vam zdi prav, da sta πkrata pomagala kosovirjema? Ste tudi vi æe kdaj pomagali komu, ki je bil v teæavah? Ali ste za to dobili kakπno nagrado? Kaj mislite, da je bila ≈nagrada« za πkrata?


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 201

Svetlana MakaroviË: Kam pa, kam, kosovirja?

Faza obravnave Nove naloge

4., 5., 6. ura

DomaËe branje, nove naloge

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

UËencem naroËim, naj reπijo ustvarjalno nalogo v SIB 4, 69.

Individualno piπejo potek dogajanja - piπejo zgodbo, katere dogajanje je razpeto med realni in fantastiËni svet.

Besedilo Kam pa, kam, kosovirja? je lahko izhodiπËe za domaËe branje celotne knjige Kosovirja na leteËi ælici. V πoli z razliËnimi vpraπanji preverjam razumevanje besedila. UËence razdelim v skupine in vsaki skupini doloËim odlomek, ki ga bo preoblikovala v dramsko besedilo. Komentiram, popravljam, dodajam … Pripravim vse potrebno za izdelavo roËnih lutk. Pomagam pri izdelavi. Na koncu vseh uprizoritev komentiram izvedbe.

Za domaËo nalogo morajo narediti osebno izkaznico Glala in Glili (delovni list 3). Odgovarjajo na podlagi razumevanja besedila in lastnih izkuπenj. Besedilo preoblikujejo v dramsko.

Preberejo svoje izdelke po vlogah. Izdelujejo roËne lutke.

Z lutkami vsaka skupina uprizori svoj odlomek. Drugi posluπajo in na koncu komentirajo.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 202

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda

Nataπa ©polad

Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda UËni sklop: Tudi drugi imajo teæave ©t. ur: 6 UËni pripomoËki: SIB 4 (delovni zvezek in zgoπËenka) DidaktiËne strategije: frontalna, individualna, delo v skupinah

UËiteljeva prognoza Pesem na zabaven naËin govori o otroπki nagajivosti in iznajdljivosti. UËenci se bodo poskuπali væiveti tako v otroke kot v medveda.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci se z identificirajo s knjiæevno osebo, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Govorno izraæajo svoje izkuπnje, povezane z okoliπËinami, predstavljenimi v besedilu. Posluπajo uËiteljevo interpretativno branje besedila in besedilo sami tiho in glasno berejo. Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s to knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja — zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, zaznavajo rimo kot zvoËni lik (pomenska razmerja med rimanima besedama), zaznavajo likovnost pesmi. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Govorno navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave ob prebranem besedilu. Sestavljajo domiπlijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajoËe prvine iz svoje izkuπnje in domiπljije. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi (æivalski svet). Sinteza, vrednotenje Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. Nove naloge Dramatizirajo besedilo.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 203

Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

UËence motiviram z nalogo v SIB 4, 10.

Individualno odgovarjajo in piπejo.

Vpraπam, ali poznajo kakπno pravljico o medvedu.

Odgovarjajo na podlagi poznavanja drugih literarnih besedil.

Najava besedila in lokalizacija

Napovem branje pesmi, ki govori o teæavah nekega medveda. Napovem avtorja. Predvajam videoposnetek avtorjeve predstavitve.

Umirijo se in posluπajo.

Interpretativno branje

Interpretativno berem besedilo (ali predvajam posnetek pesmi).

Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Utihnem in poËakam, da uËenci zberejo vtise.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

1. ura Uvodna motivacija

2. ura Razumevanje besedila

UËence vpraπam, kaj menijo o besedilu. Spodbudim uËence k (veËkratnemu) ponovnemu branju besedila.

DoloËeni uËenci berejo, drugi posluπajo ob besedilu.

DoloËim uËenca za ponovno branje pesmi.

DoloËeni uËenec interpretativno bere, drugi posluπajo.

Spodbujam in preverjam razumevanje z vpraπanji: O Ëem govori pesem? Kje se zgodba dogaja? Kdo nastopa v zgodbi?

Na podlagi razumevanja besedila in lastnih izkuπenj odgovarjajo na vpraπanja in reπujejo naloge. Naloge v SIB reπujejo tudi pisno.

Pomagam si tudi z vpraπanji v SIB 4, 12.

Sinteza in vrednotenje

Spodbudim k opazovanju zvoËnega slikanja: uËenci morajo poiskati besede, ki se zvoËno ujemajo. Uvedem termin rima (SIB 4, 26)

IπËejo rime.

Nato spodbudim k opazovanju likovne podobe kitic. UËencem naroËim, naj obkroæijo posamezno kitico, in jih vpraπam, na kaj jih spominja dobljeni lik.

Riπejo, povezujejo likovni videz z vsebino.

Vpraπam, ali so æe brali kakπno besedilo, v katerem nastopajo æivali in ljudje skupaj.

Ustno odgovarjajo na vpraπanja in utemeljujejo z zunajliterarnimi izkuπnjami. Vrednotijo.

Vpraπam: Kaj mislite, kako se je poËutil medved, ko je ostal brez hruπke? Ali mislite, da je vedel, kdo mu je pojedel hruπko? Ali mislite, da so se otroci bali, kaj se bo zgodilo, Ëe jih zaloti medved?


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 204

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Miroslav Koπuta: Zaseda za medveda

Dejavnosti uËencev

Ali so bili pogumni? Nove naloge

Za domaËo nalogo dam pisanje povzetka pesmi.

3. ura Nove naloge

UËencem naroËim, naj se razdelijo v skupine in napiπejo igro za razredno predstavo (SIB 4, 12).

V skupinah piπejo igre.

4. ura Nove naloge

Spodbudim k uprizarjanju napisanih iger.

Vsaka skupina zaigra svojo igro. Drugi posluπajo, gledajo in komentirajo.

5., 6. ura DomaËe branje

UËencem (lahko) predhodno naroËim, naj doma preberejo celotno zbirko. ReËem jim, naj si izberejo najljubπo pesem in jo ilustrirajo.

Vsak uËenec prebere svojo najljubπo pesem. Nato pove, o Ëem pesem govori, in razloæi ilustracijo. Razloæijo tudi, zakaj so si izbrali doloËeno pesem.

UËence spodbudim k branju pesmi in h komentiranju ilustracij.

Skupine preberejo svoje izdelke. Neustrezno skupaj popravimo.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 205

Feri LainπËek: Klic v sili

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Nataπa ©polad

Ljudska: Feri LainπËek: PriπlaKlic je miπka v sili iz miπnice UËni sklop: Na pomoË! 3 ©t. ur: 7 pripomoËki: UËni SIB 4 4 (delovni (delovni zvezek zvezek in in zgoπËenka) zgoπËenka) UËni pripomoËki: SIB DidaktiËne strategije: individualna, frontalna, delo v parih, delo v skupini DidaktiËne strategije: individualna, frontalna, delo v parih

UËiteljeva UËiteljeva prognoza prognoza Pesem na zanimiv naËin govori o naravnem prehranjevalnem krogu. UËenci se v pesem væivijo in Pesem govori o otroπki nagajivosti in prvih ljubeznih. UËenci se zlahka væivijo v besedilo in pripovedujerazmiπljajo, koliko resnice je v njej. jo o svojih doæivetjih.

Operativni Operativni cilji cilji obravnave obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje Doæivljanje Posluπajo uËiteljevo interpretativno branje besedila in besedilo sami tiho in glasno berejo. Posluπajo interpretativno branje besedila in besedilo sami tiho in glasno berejo. Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s to knjiæevno vrsto in Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s to knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja — zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, zaznavajo rimo na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja — zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, zaznavajo rimo kot zvoËni lik (pomenska razmerja med rimanima besedama). kot zvoËni lik (pomenska razmerja med rimanima besedama). Zaznavajo ritem — na menjavo ritma se Ëustveno odzovejo. Zaznavajo ritem — na menjavo ritma se Ëustveno odzovejo. Zaznavajo in doæivljajo rabo nenavadnih besednih zvez. Zaznavajo in doæivljajo rabo nenavadnih besednih zvez. Ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti. Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih ob tem spremljala. Z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo laæje primere besedotvorne inovacije. Nizajo asociacije ob kaki opazni besedi. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Zaznavajo Ëasovno zapovrstje nizanja dogodkov. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave ob prebranem besedilu. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave ob prebranem besedilu. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo laæje primere besedotvorne inovacije. Po vzorcu in samostojno tvorijo Strnjeno in ustvarjalno povzemajo vsebino besedila. nove besede. Razumejo temo besedila (otroπtvo). Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi (æivalski svet). Strnjeno in ustvarjalno povzemajo vsebino besedila. Sinteza, vrednotenje Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. Sinteza, vrednotenje Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. Nove naloge Tvorijo lastno besedilo na podlagi osrednje teme, recitirajo in deklamirajo pesem. Nove naloge


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 206

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Feri LainπËek: Klic v sili

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Motiviram z nizanjem asociacij: reËem, naj v zvezek zapiπejo tri besede, ki jim ob besedni zvezi NUJNA POMO» pridejo prve na misel. Vse besede potem napiπemo na vnaprej pripravljen plakat.

Pisno nizajo asociacije.

UËence motiviram tudi z uprizarjanjem dialogov - naloga v SIB 4, 36.

Uprizarjajo dialoge, drugi posluπajo.

Vpraπam, ali vedo, katero πtevilko je treba poklicati, Ëe potrebujemo nujno pomoË.

Odgovarjajo na podlagi lastnih izkuπenj in zunajliterarnega vedenja.

Najava besedila in lokalizacija

Napovem posluπanje pesmi. Predstavim avtorja in vpraπam, ali ga poznajo.

Posluπajo in odgovarjajo na podlagi lastnega vedenja.

Interpretativno branje

Predvajam posnetek pesmi.

Umirijo se in posluπajo. Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje. Pred seboj nimajo berila.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Po predvajanju posnetka malo poËakam, da uËenci zberejo vtise.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

UËence vpraπam, kaj menijo o besedilu.

Izraæajo svoja doæivetja in razumevanje pesmi.

DoloËim uËenca za ponovno branje pesmi opozorim ga na ustrezno interpretacijo.

DoloËeni uËenec interpretativno bere, drugi posluπajo.

DoloËim uËenca za ponovno branje pesmi.

DoloËeni uËenec interpretativno bere, drugi posluπajo.

Spodbujam in preverjam razumevanje z vpraπanji za razumevanje v SIB 4, 37.

Na podlagi razumevanja besedila in lastnih izkuπenj odgovarjajo na vpraπanja in reπujejo naloge. Naloge v SIB reπujejo tudi pisno.

1. ura Uvodna motivacija

2. ura Razumevanje besedila, sinteza in vrednotenje

Vpraπam πe: Kdo sta Vili in Mojca? Kaj mislite, koliko je star tisti, ki kliËe? Ali se vam je æe zgodilo kaj takega (da bi o vas kdo kaj napisal na zid, da bi se kdo norËeval iz vaπe ljubezni …)? Kje je tisti, ki kliËe? Zakaj ima pesem naslov klic v sili? Ali se vam zdi klic res tako nujen?

Ustno odgovarjajo na vpraπanja in utemeljujejo z zunajliterarnimi izkuπnjami. Vrednotijo.

Spodbudim k opazovanju zvoËnega slikanja uËence spodbudim k opazovanju ritma pesmi.

Opazujejo ritem pesmi in ga povezujejo s pomenom.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 207

Feri LainπËek: Klic v sili

Faza obravnave

3. ura Nove naloge

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Spodbudim k opazovanju zvoËnega slikanja uËenci morajo poiskati besede, ki se zvoËno ujemajo. Uvedem (ali obnovim æe znani) termin rima (SIB 4, 26). UËencem naroËim, naj v pesmi poiπËejo besede, ki se rimajo. Pozneje dam navodilo, naj poiπËejo metaforo.

V pesmi iπËejo rime.

Vpraπam, ali so æe kdaj kaj deklamirali ali recitirali in kakπna je razlika. UËencem povem, da bodo najprej recitirali, nato pa deklamirali pesem. Uvedem oba termina (SIB 4, 37).

Posluπajo, odgovarjajo na podlagi lastnih literarnih in zunajliterarnih izkuπenj.

Razdelim jih v pare in doloËim naloge.

Vadijo recitiranje na razliËne naËine. Po vaji recitacije izvedejo pred razredom. Drugi uËenci posluπajo in vrednotijo.

IπËejo metafore na podlagi literarnovednega znanja.

Za domaËo nalogo naroËim, naj se pesem nauËijo na pamet, in povem, da bodo potem v πoli deklamirali, zato naj se ustrezno pripravijo.

4., 5. ura Nove naloge

Ocenjujem deklamacije (govorni nastop).

UËenci deklamirajo. Tudi uËenci povejo svoje mnenje o oceni in ga utemeljijo.

6., 7. ura Nove naloge

UËencem dam navodilo za pisanje doæivljajskega spisa z naslovom NA POMO»!

Piπejo spis na podlagi lastnih izkuπenj.

Spise ocenim, pri pouku jih skupaj z uËenci analiziramo.

Sledi analiza napak in pomanjkljivosti. Najboljπi svoje izdelke tudi preberejo.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 208

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Vid PeËjak: DrejËek in trije MarsovËki

Nataπa ©polad

Vid PeËjak: DrejËek in trije MarsovËki UËni sklop: Skoraj nemogoËe ©t. ur: 7 UËni pripomoËki: SIB 4, knjiga DrejËek in trije marsovËki (Vid PeËjak) DidaktiËne strategije: individualna, frontalna

UËiteljeva prognoza UËenci se ob dolgem branju (celotnega) besedila hitro væivijo v zgodbo. Posluπanje zgodbe sproæa v njih Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje Posluπajo uËiteljevo interpretativno branje besedila in besedilo sami tiho in glasno berejo. UËenci razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, poglabljajo literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo svoja literarnoestetska doæivetja. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Samostojno berejo besedilo, razËlenjeno na veË prizorov, po vlogah. PoiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega govora, oznaka prostora). Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliπke/lutkovne predstave in zaznavajo njihove lastnosti (Ëustvena stanja). Zaznavajo sestavine predstave (gledaliπËe, gledalci, oder, dogajanje, zaËetek in konec predstave). Sinteza, vrednotenje Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. Nove naloge Napiπejo (fantastiËen) opis svojega potovanja z leteËim kroænikom na Luno.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 209

Vid PeËjak: DrejËek in trije MarsovËki

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Vpraπam uËence, ali verjamejo, da obstaja æivljenje tudi drugje, ne samo na Zemlji, kje, kako si ga predstavljajo …

Odgovarjajo na podlagi lastnih izkuπenj in zunajliterarnega vedenja ter na podlagi svoje domiπljije.

Najava besedila in lokalizacija

Napovem branje besedila o sreËanju deËka DrejËka s tremi MarsovËki. Povem, da bomo prebrali vso knjigo. Predstavim avtorja.

Umirijo se in posluπajo.

Interpretativno branje

Interpretativno berem besedilo (prvo uro eno poglavje, naslednje ure po dve.)

Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

Izraæanje doæivetij, razumevanje besedila, sinteza in vrednotenje

Na koncu vsake ure uËence spodbujam k izraæanju doæivetij ob prebranem in preverjam razumevanje z razliËnimi vpraπanji.

Izraæajo svoja doæivetja in razumevanje besedila ter odgovarjajo na podlagi svojih izkuπenj, vedenja in razumevanja besedila.

Ko preberem celotno besedilo, uËence spodbudim k sintezi in vrednotenju besedila: Ali vam je bila zgodba vπeË? Kaj vam je bilo najbolj/najmanj vπeË? Ali se vam zdi kaj takega mogoËe? …

Ustno odgovarjajo na vpraπanja in odgovore utemeljujejo z zunajliterarnimi izkuπnjami. Utemeljujejo. Vrednotijo.

Napovem branje odlomka v berilu.

Posluπajo, odprejo berilo.

Vpraπam, koliko bralcev potrebujemo.

DoloËijo πtevilo bralcev (tudi za didaskalije).

Pozovem k branju.

UËenci, ki se javijo za branje, berejo besedilo. Drugi pozorno posluπajo.

Po branju vpraπam: Kje v celotni zgodbi se je to zgodilo? Zakaj so se DrejËku zdeli MarsovËki nenavadni? Kaj pa on njim? Kaj je bilo MarsovËkom na Zemlji zelo vπeË? Zakaj je DrejËek uæaljen? Kako si MarsovËki predstavljajo Zemljo? Od kod in kako so pripotovali? Kaj se je v knjigi zgodilo po tem odlomku?

Odgovarjajo na podlagi razumevanja odlomka, celotnega besedila in lastnih izkuπenj.

UËencem reËem, naj reπijo ustvarjalno nalogo v SIB 4, 136.

Samostojno riπejo in opisujejo svoje potovanje (v zvezke).

Spodbudim k predstavitvi izdelkov in h komentiranju ter ocenjevanju.

Ko konËajo, pokaæejo risbe in preberejo zgodbe drugim uËencem, ki posluπajo in komentirajo.

1.-5. ura Uvodna motivacija

6. ura Analiza odlomka

7. ura Nove naloge


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 210

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

René Goscinny: Nikec

Nataπa ©polad

René Goscinny: Nikec UËni sklop: Vsak ima svoje æelje ©t. ur: 3 Viri/literatura: SIB 4 (delovni zvezek in zgoπËenka), knjiga Nikec (René Goscinny) DidaktiËne strategije: individualna, frontalna, delo v skupini

UËiteljeva prognoza V zgodbo se uËenci zlahka væivijo in se primerjajo z glavnim junakom, ki jim je veËinoma zelo podoben.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci doæivijo in prepoznajo realistiËno pripoved. Samostojno berejo mladinski roman — v veË obrokih — in si vsakiË v spomin prikliËejo literarni svet in vse, kar se je v njem do tedaj zgodilo. UËenci razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, poglabljajo literarnoestetska doæivetja, posredno izraæajo svoja literarnoestetska doæivetja. Zaznavajo tiste znaËajske lastnosti knjiæevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Opazijo tudi perspektivo knjiæevnih oseb — s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo — Ëe jih uËitelj nanjo posebej opozori. Razvijejo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb. Zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti, ali s tisto, katere æivljenjske okoliπËine so podobne njihovim. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Navajajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb. Sestavljajo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, tako da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe prvine. Prepoznajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb. DomiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoπtevajo avtorjev opis in dodajo manjkajoËe predstave iz svojih izkuπenj. Ne zaznavajo veË le Ëasovno zapovrstnega nizanja dogodkov. Povezujejo dogajalni Ëas in prostor. Napiπejo »premico dogajanja«, s katero spremljajo literarno dogajanje. Sinteza, vrednotenje Govorno zdruæujejo spoznanja o besedilu in ravnanju oseb ter jih vrednotijo na podlagi lastnih izkuπenj. Nove naloge Piπejo podajanko s tematiko iz vsakdanjega æivljenja — kako NikËeva mama in oËe pripovedujeta o NikËevih dogodivπËinah.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 211

René Goscinny: Nikec

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev UËenci so doma prebrali eno od knjig o Nikcu. Napisali so ≈premico dogajanja«, s katero so spremljali literarno dogajanje.

1. ura

Izraæanje doæivetij

UËence spodbudim k izraæanju doæivetij ob prebranem z vpraπanji: Ali vam je bila knjiga vπeË? Zakaj?

Izraæajo svoja doæivetja. Odgovarjajo na podlagi lastnih izkuπenj, zunajliterarnega vedenja in svoje domiπljije.

Razumevanje besedila

Preverjam razumevanje: Kdo je glavna knjiæevna oseba v knjigi? (Uvedem termin glavna knjiæevna oseba - SIB 4 , 65). Kaj vse ste izvedeli v knjigi? Kje se zgodbe dogajajo? Katere osebe πe nastopajo v knjigi? Kateri dogodek v knjigi se vam je najbolj vtisnil v spomin? Zakaj? …

Odgovarjajo na podlagi razumevanja prebranega besedila.

Sinteza in vrednotenje

Spodbudim k sintezi in vrednotenju prebranega: Kakπen je Nikec (zunanjost, znaËaj)? Ali vam je kaj podoben? Ali vedno pravilno ravna? Kaj pa njegovi starπi? …

Odgovarjajo na podlagi razumevanja prebranega besedila in na podlagi lastnih izkuπenj.

Uvedem termin nadaljevanka/nanizanka (SIB 4, 116). Spodbudim uËence, da ugotovijo, ali bi knjigam o Nikcu lahko rekli nadaljevanka.

Ugotavljajo, ali gre za nadaljevanko na podlagi razumevanja literarnoteoretiËne definicije in na podlagi razumevanja besedila.

2. ura Uvodna motivacija Najava besedila

ReËem, naj reπijo nalogo v SIB 4, 63.

Piπejo na podlagi lastnih izkuπenj.

Napovem, da bomo sliπali πe eno od zgodb o tem, kaj Nikec poËne, ko mu je dolgËas.

Posluπajo.

Interpretativno branje

Predvajam posnetek.

Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

UËence spodbudim k izraæanju doæivetij ob prebranem z vpraπanji: Ali vam je bila zgodba vπeË? Zakaj? Ali ste jo æe brali doma?

Izraæajo svoja doæivetja. Utemeljujejo.

Preverjam razumevanje in spodbujam sintezo ter vrednotenje z vpraπanji v SIB 4, 65-66. Vpraπam: Ali mislite, da je za toliko stare otroke, kot je Nikec, obiËajno, da poËnejo take stvari, ko jim je dolgËas?

Odgovarjajo na podlagi razumevanja prebranega besedila in lastnih izkuπenj. Vrednotijo.

Izraæanje doæivetij

Razumevanje, sinteza, vrednotenje


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 212

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

René Goscinny: Nikec

Dejavnosti uËencev

Zakaj je mama vedno jezna? Ali bi lahko ona kaj storila, da Nikcu ne bi bilo toliko dolgËas? Kaj?

3. ura Nove naloge

UËencem povem, da bomo pisali podajanko. Razloæim termin. Povem, kako bo delo potekalo: pisali bomo, kot da o NikËevih dogodivπËinah pripovedujeta njegova starπa. Povem primer.

Posluπajo navodila.

Klopi v razredu postavimo tako, da si bodo uËenci besedilo brez teæav podajali. Posedejo se eden zraven drugega. DoloËimo vrstni red. Sledim pisanju uËencev in jim pomagam, Ëe imajo kakπne teæave.

UËenci piπejo podajanko — prvi uËenec se odloËi, o Ëem bo pisal. Vsak uËenec napiπe kratek del zgodbe, naslednji predhodne zapise prebere in nadaljuje zgodbo. Med pisanjem se ne pogovarjajo med seboj. Na koncu ure eden od uËencev prebere izdelek.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 213

» • Primer preverjanja

Ocenjevanje govornega nastopa Priloga k uËnemu sklopu: Vsak ima svoje æelje Ljudska pravljica

Navodilo za uËence Prebrali smo ljudsko pravljico »e Ëlovek Ëe preveË imet. Vaπa naloga pa je, da doma vpraπate starπe ali stare starπe, Ëe poznajo tudi oni kakπno ljudsko pravljico. »e ne poznajo nobene, jo skupaj z njimi poiπËite v kakπni knjigi z ljudskimi pravljicami. Starπi naj vam povejo ali preberejo pravljico, vi pa jo zapiπite. Nato se pravljico nauËite tekoËe pripovedovati (ni potrebno, da je vse dobesedno tako, kot ste sliπali, pomembno je, da ostanejo isti osnovni podatki in smisel zgodbe). Ko se boste uËili pripovedovati oz. ko boste pripovedovali, pazite, da boste pripovedovali zanimivo in doæiveto.


169-214-novo brez pagin.qxd

10/10/05

2:35 PM

Page 214

» • Primer preverjanja

Kriteriji za vrednotenje govornega nastopa

VSEBINA 5 UËenec upoπteva temeljne znaËilnosti besedilne vrste (ljudska pravljica). Pripovedovanje je razumljivo. 4 UËenec veËinoma upoπteva temeljne znaËilnosti besedilne vrste (ljudska pravljica). Pripovedovanje je slabπe razumljivo. 3 UËenec deloma upoπteva temeljne znaËilnosti besedilne vrste (ljudska pravljica). Pripovedovanje je slabo razumljivo. 2 UËenec slabo upoπteva temeljne znaËilnosti besedilne vrste (ljudska pravljica). Pripovedovanje je slabo razumljivo. Posamezni elementi so nesmiselno povezani. 1 UËenec skoraj ne upoπteva temeljnih znaËilnosti besedilne vrste (ljudska pravljica). Pripovedovanje je skoraj nerazumljivo. Posamezni elementi so nesmiselno povezani, povedi so pretrgane.

SLOG, JEZIK 5 BesediπËe je bogato, tema se smiselno razvija, pripovedovanje je razloËno, zanimivo in naravno. UËenec uporablja knjiæni jezik. 4 BesediπËe je zadovoljivo z redkimi ponavljanji. Razvijanje teme je smiselno. Govor je razloËen. Opazna so odstopanja od knjiænega jezika. 3 BesediπËe je manj bogato, pogosta so ponavljanja. Tema se smiselno razvija. Pripovedovanje je manj razloËno in manj naravno. UËenec uporablja knjiæni jezik s pogostimi nepravilnostmi/napakami. 2 BesediπËe je skromno, pogosta so ponavljanja. Tema se πe da izluπËiti. Pripovedovanje je manj slabo razloËno. Veliko je jezikovnih nepravilnosti. 1 Tema besedila je komaj prepoznavna. BesediπËe je skopo. V besedilu prevladujejo jezikovne nepravilnosti.


UËenci doæivljajo ljudske pravljice razliËnih svetovnih narodov in klasiËne avtorske pravljice. Med njimi poiπËejo razlike in podobnosti. Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi besedili na isto temo (Kljunaπ Gaja-dari in Grdi raËek). Spoznajo in doæivljajo sodobno pravljico, ki se ne dræi veË zakonitosti klasiËne ljudske pravljice (formalni zaËetek in konec, dvodelna ali tridelna struktura, pravljiËna πtevila, tipiËne osebe, zmaga dobrega nad zlim itn.), in æivalsko pravljico, v kateri so glavni junaki poosebljene æivali. Zaznajo, da æivalske pravljice posredno pripovedujejo o ljudeh. Piπejo poustvarjalna besedila (narobe pravljice, kombinacije dveh pravljic, nadaljevanje pravljic) in po vzorcu sodobne avtorske pravljice oblikovane lastne pravljice. Pripovedujejo o svojih realnih izkuπnjah in jih povezujejo s knjiæevnimi besedili.

Pravljica zraste na polju domiπljije

Ocenjevanje znanja: poustvarjanje

Preverjanje znanja

14

©t. ur

Strnjeno v enem delu - september.

»as obravnave, dinamika

3:41 PM

Indijanska ljudska: To ti je sreËa!

Tatarska ljudska: Kako je πaljivec vladarju pripovedoval izmiπljotine

Hans Christian Andersen: Mala morska deklica

Avstralska ljudska: Kljunaπ Gaja-dari

Besedila/vsebina

10/10/05

(sodobna pravljica, æivalska pravljica)

Glavni cilj sklopa

A Razvrstitev tematskih sklopov v 5. razredu

Tematski sklop

Drago MegliË

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 215

5. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


Glavni cilj sklopa

UËenci berejo svoji starosti in izkuπnjam primerno knjiæevnost. Zaznavajo kategoriji knjiæevnega Ëasa in (pesniπko besedilo, pesniπki prostora, loËijo glavne od stranskih oseb. Opazijo rabo jezik, besedna zveza, sopomenk (ob upoπtevanju Ëustvenih plasti besedila) in sopomenka, dogajalni Ëas, doæivljajo zvoËnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, dogajalni prostor, Boris A. ki tvorijo besedilno stvarnost. LoËijo pesniπki jezik od Novak) pripovednega ter ljudsko pesem od avtorske. Doæivljajo posebnost pesniπkega jezika in spoznavajo notranjo zgradbo pripovednega besedila (knjiæevni Ëas in knjiæevni prostor). Pri tem upoπtevajo omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. Zaznavajo rimo, okrasni pridevek, Ëlenjenost besedila, refren in ritem pesmi. ZvoËnost pesniπkega jezika povezujejo z domiπljijsko-Ëutnimi predstavami, ki jim jih vzbujajo zanimivi zvoËni nizi. Piπejo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje) in opazujejo doæivljanje zanimivih zvoËnih nizov. Spoznajo kanon mladinske knjiæevnosti, pesnika Borisa A. Novaka. Ob branju pripovednega besedila zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak, nato opiπejo kljuËne dogajalne prostore. Spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. Pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe, te zgodbe med seboj primerjajo in vrednotijo.

NekoË in danes

Tematski sklop

Strnjeno v dveh delih - konec novembra in zaËetek decembra.

»as obravnave, dinamika

3:41 PM

Ocenjevanje znanja: branje in razËlenitev umetnostnega besedila

17

©t. ur

10/10/05

Preverjanje znanja

Boris A. Novak: NekoË in danes (ekoloπka ekloga)

France Bevk: Lukec in njegov πkorec

Milan Gavran: SreËni dnevi

Slovenska ljudska: Gusarska

Niko Grafenauer: Peki

Besedila/vsebina

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 216

A • Razvrstitev tematskih sklopov 5. razred


UËenci samostojno tiho ter glasno, brez priprave, berejo literarna besedila. Spoznajo razlike med sodobno/avtorsko in ljudsko pravljico. Seznanijo se z ljudskimi pravljicami ≈obrobnih« ljudstev. Posluπajo radijsko igro. Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb (v zaËetni fazi osebi razliËnega spola); uËenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. Predvidijo del zgodbe, ki ga je po njihovem avtor zamolËal, »pozabil« zapisati (Coprnica Zofka). LoËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe in si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjiæevni osebi ali iz naËina govora knjiæevne osebe). Doæivljajo fantastiËno pripoved. Piπejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, razliËno oddaljenih preteklostih in v Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetovih. Piπejo fantastiËno pripoved in dramatizirajo prozno besedilo.

O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih

(dramsko besedilo, fantastiËna pripoved, dejanje, prizor)

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

Strnjeno v enem delu - januar.

»as obravnave, dinamika

3:41 PM

Ocenjevanje znanja: govorni nastopi

Preverjanje znanja

14

©t. ur

10/10/05

Svetlana MakaroviË: Coprnica Zofka

Boris A. Novak: Prizori iz æivljenja stvari

Alenka GoljevπËek - Kermauner: »e zmaj poære mamo …

Roald Dahl: »arovnice

Besedila/vsebina

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 217

5. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


Glavni cilj sklopa

UËenci berejo mladinske povesti in romane. Po zunanji zgradbi prepoznajo pesniπko, dramsko in pripovedno besedilo. Spoznajo kanonskega avtorja slovenske (reæiser, scena, kostumi, glavna in stranska knjiæevna mladinske knjiæevnosti, Leopolda SuhodolËana. Identificirajo se s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take oseba, Leopold dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami. LoËujejo SuhodolËan) glavne in stranske knjiæevne osebe ter zaznavajo njihova Ëustvena stanja. Spoznavajo kanon mladinske knjiæevnosti: Leopold SuhodolËan. Piπejo realistiËne zgodbe, v katerih so glavne knjiæevne osebe otroci, ki se zapletajo v dogodivπËine, ki se otrokom v vsakdanjem svetu ne dogajajo. Opisujejo in prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega izvora, oznaka prostora, oznake Ëustvenega stanja oz. sprememb ter druge oznake osebe, na primer videz). TekoËe in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe; besedilo uprizorijo v razredu. LoËijo trivialni film od estetsko polnovrednega. Primerjajo knjiæevni odlomek s filmsko postavitvijo. V lirskem besedilu zaznavajo opaznejπe primere besedotvorne inovativnosti (Vrata). Pri interpretaciji dramskega besedila poiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo.

Zgodbe iz soseπËine

Tematski sklop

Ocenjevanje znanja: posluπanje in razËlenitev umetnostnega besedila

14

©t. ur

Strnjeno v dveh delih - konec februarja in zaËetek marca.

»as obravnave, dinamika

10/10/05

Preverjanje znanja

Milan Dekleva: Magnetni deËek

Dane Zajc: Vrata

Vitan Mal: SreËa na vrvici (+ ogled filma)

Leopold SuhodolËan: Na veËerji s krokodilom

Besedila/vsebina

215-296-novo brez pagin.qxd

3:41 PM

Page 218

A • Razvrstitev tematskih sklopov 5. razred


Glavni cilj sklopa

UËenci se seznanijo s pesmimi, v katerih ≈nastopajo« æivali. Te ≈æivalske zgodbe« aktualizirajo in jih razlagajo s primeri iz vsakdanjega æivljenja. Ugotavljajo, da posredno opisujejo (tudi) lastnosti ljudi. Spoznajo likovno pesem in se sami preizkuπajo v tvorjenju likovne poezije, tako da razporejajo besede na papir. Zaznavajo preprosto simboliko in preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni. Ob branju pesmi razvijajo asociativne sposobnosti, doæivljajo Ëustveno in domiπljijsko bogastvo pesniπkega jezika. Nenavadne besedne zveze povezujejo s sporoËilnostjo besedila in poiπËejo preprostejπe stalne besedne zveze ter okrasne pridevke. Interpretativno berejo besedila (spreminjanje hitrosti, registra in barve), razumljivo in doæiveto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih nauËili na pamet. Razumejo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni.

Tematski sklop

Tudi æivali imajo obraze

Preverjanje znanja

9

©t. ur

Strnjeno v enem delu - april.

»as obravnave, dinamika

10/10/05

Miroslav Koπuta: »e si viπji

Elenor Farjeon: Fred

Pajo Kaniæaj: Æirafa in Slon

Svetlana MakaroviË: Jaz sem jeæ

Besedila/vsebina

215-296-novo brez pagin.qxd

3:41 PM

Page 219

5. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


3:41 PM

Branje • UËenci samostojno tiho berejo literarna besedila; • po poprejπnji pripravi berejo glasno in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost; • razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z besedilom; branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben poloæaj in pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim svetom; • razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb; zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami; • oblikujejo si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe, tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjiæevni osebi ali iz naËina govora knjiæevne osebe); • loËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe, oblikujejo lastno staliπËe do njihovega ravnanja in ga znajo utemeljiti; • zaznavajo znaËajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno znaËajsko oznako (npr. negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi), tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o osebi ali iz govora osebe); • opazijo tudi perspektivo tistih knjiæevnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo, Ëe jih uËitelj nanje posebej ne pripravi (»e zmaj poære mamo …); • najdejo razlago za ravnanje knjiæevne osebe, Ëe jo je mogoËe izpeljati iz knjiæevnega dogajanja; • razvijajo sposobnost razumevanja in doæivljanja besedilne stvarnosti; • pri oblikovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz npr. zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja: • ne zaznavajo veË le Ëasovno zaporednega nizanja dogodkov, dogajalni Ëasi se v pripovedi lahko prepletajo (npr. kronoloπki in retrospektivni tok dogodkov), povezujejo dogajalni Ëas in prostor; • sledijo lahko dogajanju na veË dogajalnih prostorih; Ëe iz literarnega sveta ne razberejo vseh potrebnih podatkov, pojasnijo »prazne prostore« tako, da si izmislijo dogajanje, ki se je ≈verjetno zgodilo«; • literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le, Ëe je povezano v trden vzroËno-poslediËni sistem; odstopanja zavraËajo, razen Ëe literarno besedilo ni prepoznavno kot fantastiËno; • zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu naveden; • zaznavajo, da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat, kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov;

UËenci ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje ljudske proze, pri Ëemer razvijajo lastnosti zanimivega, doæivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja. Berejo in doæivljajo pravljice - ljudsko, klasiËno avtorsko in sodobno avtorsko pravljico - ter spoznajo razlike med njimi. Oblikujejo si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, literarnega dogajanja in prostora, sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo. Pripovedujejo o pravljicah, ki jih poznajo iz najzgodnejπih let otroπtva: spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala. Piπejo okvirne pravljice, pri Ëemer posnemajo slog avstralske/indijanske pravljice in vanje vpletajo elemente, znaËilne zanjo (nenavadne æivalske vrste, dogodivπËine indijanskih bojevnikov - lovcev itn.), s Ëimer se pribliæujejo literarni temi. Prav tako piπejo pravljice, ki so oblikovane po vzoru klasiËnih avtorskih pravljic, æivalske pravljice, katerih glavni junaki so Ëudeæna bitja, pravljice, v katerih oæivijo predmeti, narobe pravljice, kombinacije dveh pravljic, nadaljevanje pravljice.

Temeljni funkcionalni cilji

10/10/05

Funkcionalni cilji

Pravljica zraste na polju domiπljije

B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 5. razredu

UËni sklop

Drago MegliË

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 221

Pravljica zraste na polju domiπljije B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Pisanje 1. Sposobnost identificiranja z eno od knjiæevnih oseb: • podobe knjiæevne osebe upovedujejo tudi s posrednimi besedilnimi signali; • v svojem literarnem svetu piπejo tudi o takih osebah, pri katerih je ena znaËajska lastnost v nasprotju z njeno sploπno znaËajsko oznako (npr. negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi); • znaËajske lastnosti izraæajo tudi s posrednimi besedilnimi signali (z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi); • pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe in zgodbe primerjajo; tako zaËnejo opaæati, da vidijo (doæivljajo) knjiæevne osebe literarni svet na razliËne naËine; ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja; • zaznavajo rabo neknjiænih prvin v besedilu in jo povezujejo s knjiæevnimi osebami; • v pisni pripovedi uporabljajo neknjiæne prvine in z njimi posredujejo informacije o svoji knjiæevni osebi. 2. Motivi za ravnanje knjiæevnih oseb: • zapisujejo »manjkajoËe dele zgodbe«; Ëe v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje knjiæevne osebe, zapiπejo racionalno razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolËal, »pozabil« zapisati. 3. Dogajalni prostor: • pri opisovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora æe upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja; • ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak, nato opiπejo kljuËne dogajalne prostore. 4. Dogajalni Ëas: • Piπejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, razliËno oddaljenih preteklostih in v Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetovih. 5. Dogajanje: • piπejo »premico dogajanja« (= neke vrste ≈zgodovinski trak« literarnega dogajanja) in z njo spremljajo literarno dogajanje; • znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja, tudi Ëe to v literarnem delu, ki ga obnavljajo, ne teËe Ëisto kronoloπko: okvirna zgodba, pramenasta zgradba, retrospektivna zgradba. 6. Avtor — pripovedovalec: • literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb (v zaËetni fazi osebi razliËnega spola); uËenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. 7. Ljudska pravljica; • piπejo okvirne pravljice, pri tem posnemajo slog npr. arabskih pravljic in vanje vpletajo elemente, znaËilne zanjo (npr. leteËa preproga, duh v steklenici, "sezam").

Posluπanje in gledanje • UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje proze; • posluπajo uËiteljevo branje prozne oblike, ki je bila po svojem nastanku namenjena pripovedovanju; • oblikujejo si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, literarnega dogajanja in prostora, sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo; • posluπajo pravljice in ugotavljajo njihove znaËilnosti; • posluπajo pravljice drugih narodov sveta (tudi antiËne pripovedke — medpredmetni projekt z zgodovino) in primerjajo njihove znaËilnosti z znaËilnostmi slovenskih ljudskih pravljic.

• ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s TO knjiæevno vrsto, na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja; • doæivljajo naslednje prozne vrste — klasiËna avtorska pravljica, æivalska pravljica.

215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

3:41 PM

Page 222

Pravljica zraste na polju domiπljije


UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija). UËne oblika: frontalna, individualna.

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

15 ur

NiT

Sprotno in celostno.

Sprotno ustno ocenjevanje znanja: govorni nastopi (izbrana pravljica iz zbirke Mamka Brπljanka)

DidaktiËne strategije

Izobraæ. tehn.

»as

Medpred. pov.

Prev. znanja

Ocen. znanja

Avstralska ljudska: Kljunaπ Gaja-dari Hans Christian Andersen: Mala morska deklica Tatarska ljudska: Kako je πaljivec vladarju pripovedoval izmiπljotine Indijanska ljudska: To ti je sreËa! Preverjanje znanja Ocenjevanje znanja

1. 2. 3. 4. 5. 6.

Vsebina

3:41 PM

UËenec razume in pravilno uporablja naslednje strokovne izraze: sodobna pravljica, æivalska pravljica.

10/10/05

Izobraæevalni cilji

Govorjenje 1. UËenci upovedujejo svoje domiπljijske svetove in pri tem • razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti • razvijajo motivacije za literarnoestetska doæivetja, jih poglabljajo in posredno izraæajo. 2. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah: • uËenci se Ëustveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom, • spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala, • upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. 3. Proza: • ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje literature, pripovedujejo ljudsko prozo, pri tem pa razvijajo lastnosti zanimivega, doæivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja.

8. KlasiËna avtorska pravljica; • piπejo pravljice, ki so oblikovane po vzoru klasiËnih avtorskih pravljic, æivalske pravljice, katerih glavni junaki so Ëudeæna bitja, pravljice, v katerih oæivijo predmeti, narobe pravljice, kombinacije dveh pravljic, nadaljevanje pravljice. 9. Sodobna avtorska pravljica; • piπejo pravljice, ki so oblikovane po vzoru sodobne avtorske pravljice, kjer je dogajanje razpeto med realni in fantastiËni svet.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 223

Pravljica zraste na polju domiπljije B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Ali so izbrana besedila za uËence primerna? »emu bo potrebno posvetiti veË pozornosti?

Samoevalvacija

UËenec posluπa in razume pripovedovanje/branje umetnostnega besedila. Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, kje in kdaj se je dogajalo, kdo so knjiæevne osebe, zakaj se je kaj zgodilo in kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. UËenec razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe, tako da: pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile, pove/napiπe nadaljevanje zgodbe, pove/napiπe ≈predzgodbo«, tj. izmisli si dogajanje, ki se je verjetno zgodilo, preden se je zaËela ≈naπa zgodba«, napiπe ≈manjkajoËi del zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje knjiæevne osebe. UËenec loËi realni in domiπljijski dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo, kar pokaæe, tako da: opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora; pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« s svojo domiπljijo, opiπe svojo predstavo realistiËnega dogajalnega prostora; pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« s svojo izkuπnjo. Prepozna dogajalni Ëas nekoË in danes, kar dokaæe, tako da: piπe zgodbe, ki se dogajajo danes; v njih opisujejo svet, kakrπnega pozna iz svojega okolja, piπe zgodbe, ki se dogajajo v preteklosti (nekoË); dogajalni Ëas v njih upovedi tako, da uporablja arhaizme in omenja stvari, ki jih v danaπnjem Ëasu ni veË. UËenec prepozna in doæivi pravljico, kar dokaæe, tako da: samostojno pripoveduje/piπe pravljico in pri tem upoπteva njene znaËilnosti, piπe/pripoveduje nadaljevanje pravljice, tvori narobe pravljico. UËenec doæivi in prepozna slovensko ljudsko pravljico, kar dokaæe, tako da: samostojno pripoveduje/piπe pravljico in pri tem upoπteva znaËilnosti slovenske pravljice.

1. • • • • • 2. • • • • 3. • • • • 4. • • • • 5. • • • 6. • •

Standardi znanja

215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 224

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa Pravljica zraste na polju domiπljije


UËenci berejo svoji starosti in izkuπnjam primerno knjiæevnost. Zaznavajo kategoriji knjiæevnega Ëasa in prostora, loËijo glavne od stranskih oseb. Opazijo rabo sopomenk (ob upoπtevanju Ëustvenih plasti besedila) in doæivljajo zvoËnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. LoËijo pesniπki jezik od pripovednega, zaznavajo rimo, okrasni pridevek, Ëlenjenost besedila, refren in ritem pesmi. Piπejo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje) in opazujejo doæivljanje zanimivih zvoËnih nizov. Spoznajo kanon mladinske knjiæevnosti, pesnika Borisa A. Novaka. Ob branju pripovednega besedila zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak, nato opiπejo kljuËne dogajalne prostore. Spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. Pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe, te zgodbe med seboj primerjajo in vrednotijo. Branje 1. UËenci razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnih besedil: • uËenci samostojno tiho in glasno, brez priprave, berejo literarna besedila. 2. Razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z besedilom: branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben poloæaj in pripravijo ustrezen model odzivanja, literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim svetom; • razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb: zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami; • domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjiæevni osebi ali iz naËina govora knjiæevne osebe); • loËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe; • oblikujejo lastno staliπËe do ravnanja knjiæevnih oseb in ga znajo utemeljiti; • pri knjiæevni osebi zaznajo tudi tako znaËajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno znaËajsko oznako (negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi); • pri skupinskem glasnem branju tekoËe in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe; besedilo uprizorijo v razredu; • prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega izvora, oznaka prostora, oznake Ëustvenega stanja oz. sprememb ter druge oznake osebe, na primer videz); • zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost; • zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo, prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloæenja; • zaznavajo rimo kot zvoËni lik, opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama; • interpretativno berejo besedila (spreminjanje hitrosti, registra in barve), razumljivo in doæiveto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih nauËili na pamet; • zaznavajo likovno podobo in Ëlenjenost besedila (dolæina verza, πtevilo kitic); • ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti, doæivljajo Ëustveno in domiπljijsko bogastvo pesniπkega jezika; • rabo sopomenk zaznavajo in opazujejo ob upoπtevanju Ëustvenih plasti besedila; • zaznavajo opaznejπe primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu; • razumejo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni; • zaznavajo in razumejo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporoËilnostjo besedila; v besedilu poiπËejo ukrasni pridevek; • opazijo rabo stalnih besednih zvez; • z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo preprosto simboliko;

Temeljni funkcionalni cilji

10/10/05

Funkcionalni cilji

NekoË in danes

B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 5. razredu

UËni sklop

Drago MegliË

215-296-novo brez pagin.qxd

3:41 PM

NekoË in danes

Page 225

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


10/10/05

3:41 PM

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

Pisanje 1. Sposobnost identificiranja z eno od knjiæevnih oseb: • podobe knjiæevne osebe upovedujejo tudi s posrednimi besedilnimi signali; • v svojem literarnem svetu piπejo tudi o takih osebah, pri katerih je ena znaËajska lastnost v nasprotju z njeno sploπno znaËajsko oznako (npr. negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi); • znaËajske lastnosti izraæajo tudi s posrednimi besedilnimi signali (z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi); • pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe, te zgodbe primerjajo; tako zaËnejo opaæati, da vidijo (doæivljajo) knjiæevne osebe literarni svet na razliËne naËine, in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja; • zaznavajo rabo neknjiænih prvin v besedilu in jo povezujejo s knjiæevnimi osebami; • v pisni pripovedi uporabljajo neknjiæne prvine in z njimi posredujejo informacije o svoji knjiæevni osebi. 2. Motivi za ravnanje knjiæevnih oseb: • zapisujejo ≈manjkajoËe dele zgodbe«; Ëe v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje knjiæevne osebe, zapiπejo racionalno razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolËal, »pozabil« zapisati. 3. Dogajalni prostor: • pri opisovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora æe upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja; • ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak, nato opiπejo kljuËne dogajalne prostore. 4. Dogajanje: • piπejo ≈premico dogajanja« (= neke vrste »zgodovinski trak« literarnega dogajanja) in z njo spremljajo literarno dogajanje; • znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja, tudi Ëe to v literarnem delu, ki ga obnavljajo, ne teËe Ëisto kronoloπko: okvirna zgodba, pramenasta zgradba, retrospektivna zgradba.

Govorjenje 1. UËenci upovedujejo svoje domiπljijske svetove in pri tem • razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti; • razvijajo motivacije za literarnoestetska doæivetja, jih poglabljajo in posredno izraæajo. 2. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah: • uËenci se Ëustveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom; • spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala; • upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi.

Posluπanje in gledanje 1. UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije; • zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju interpretativnega branja pesmi (branje soπolca, uËiteljevo branje, posluπanje posnetka) ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost; • zaznavajo ritem pesmi ter ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo, zaznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloæenja; • zaznavajo rimo kot zvoËni lik, ponovijo rimane besede in ob tem æe veËje dele verza.

• razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi besedili na isto temo; osrednje teme so nenavadna stvarnost, tradicija in izroËilnost, prijateljstvo.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 226

NekoË in danes


UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija). UËne oblika: frontalna, individualna.

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

15 ur

NiT

Sprotno in celostno.

DidaktiËne strategije

Izobraæ. tehn.

»as

Medpred. pov.

Prev. znanja

Niko Grafenauer: Peki Slovenska ljudska: Gusarska Milan Gavran: SreËni dnevi France Bevk: Lukec in njegov πkorec Boris A. Novak: NekoË in danes (ekoloπka ekloga) Preverjanje znanja Ocenjevanje znanja

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Vsebina

3:41 PM

UËenec spoznava kanon mladinske knjiæevnosti: • Boris A. Novak UËenec razume in pravilno uporablja naslednje strokovne izraze: • pesniπko besedilo, pesniπki jezik, • besedna zveza, • sopomenka, • dogajalni Ëas, dogajalni prostor.

10/10/05

izobraæevalni cilji

5. Avtor — pripovedovalec: • literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb (v zaËetni fazi osebi razliËnega spola); uËenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. 6. Knjiæevne zvrsti in vrste: • piπejo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje) in opazujejo doæivljanje zanimivih zvoËnih nizov; • piπejo rimane verze; • razporejajo besede po papirju v likovno pesem; • razvijajo asociativne sposobnosti ob pisnem odzivanju na prvine pripovedne, lirske in nonsenske poezije; • tvorijo sopomenske nize in opazujejo njihovo rabo glede na Ëustvene plasti besedila; • tvorijo zahtevnejπe besede ter opazujejo povezave s sporoËilnostjo; • tvorijo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni, in opazujejo njihovo uËinkovanje v besedilu; • tvorijo nenavadne besedne zveze in na podlagi takih zvez tvorijo krajπe besedilo; samostojno tvorijo besedne zveze z okrasnim pridevkom.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 227

NekoË in danes B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Sprotno ustno ocenjevanje znanja: govorni nastopi

1. UËenec posluπa in razume pripovedovanje/branje umetnostnega besedila • Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, • kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 2. UËenec tiho prebere neznano umetnostno besedilo in ga razume. • Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, • kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 3. UËenec razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe, tako da: • pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile, • pove/napiπe nadaljevanje zgodbe, • pove/napiπe ≈predzgodbo«, tj. izmisli si dogajanje, ki se je verjetno zgodilo, preden se je zaËela ≈naπa zgodba«, • napiπe ≈manjkajoËi del zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje knjiæevne osebe. 4. UËenec loËi realni in domiπljijski dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo, kar pokaæe, tako da: • opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora; • pri tem dopolni avtorjeve »opise« s svojo domiπljijo, • opiπe svojo predstavo realistiËnega dogajalnega prostora; • pri tem dopolni avtorjeve »opise« s svojo izkuπnjo. • UËenec prepozna in doæivi fantastiËno pripoved/moderno avtorsko pravljico, kar dokaæe, tako da: • piπe domiπljijska besedila, pri katerih je dogajanje razpeto med realni in domiπljijski svet. • Pri tem posebej pazi na razlog, zakaj pride v zgodbi do potovanja v domiπljijo. • UËenec prepozna in doæivi realistiËno pripoved, kar dokaæe, tako da: • pripoveduje/piπe realistiËno zgodbo, v kateri je dogajanje podobno tistemu, ki ga pozna iz svojega sveta, • piπe realistiËno zgodbo, v kateri glavni junaki — otroci — reπujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali, • prozno besedilo preoblikuje v dramsko besedilo.

Ali so bile oblike preverjanja znanja primerne? Kaj je treba spremeniti?

Ocen. znanja

Standardi znanja

Samoevalvacija

215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 228

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa NekoË in danes


UËenci samostojno tiho in glasno, brez priprave, berejo literarna besedila. Posluπajo radijsko igro. Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb (v zaËetni fazi osebi razliËnega spola); uËenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. Predvidijo del zgodbe, ki ga je po njihovem avtor zamolËal, »pozabil« zapisati (Coprnica Zofka). LoËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe in si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjiæevni osebi ali iz naËina govora knjiæevne osebe). Doæivljajo fantastiËno pripoved. Piπejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, razliËno oddaljenih preteklostih in v Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetovih. Piπejo fantastiËno pripoved in dramatizirajo prozno besedilo.

Branje 1. UËenci razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnih besedil: • uËenci samostojno tiho ter glasno, brez priprave, berejo literarna besedila. 2. Razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z besedilom: branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben poloæaj in pripravijo ustrezen model odzivanja, literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim svetom; • razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb: zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami; • domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjiæevni osebi ali iz naËina govora knjiæevne osebe); • loËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe; • oblikujejo lastno staliπËe do ravnanja knjiæevnih oseb in ga znajo utemeljiti; • pri knjiæevni osebi zaznajo tudi tako znaËajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno znaËajsko oznako (negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi); • najdejo razlago za ravnanje knjiæevnih oseb, Ëe jo je mogoËe izpeljati iz literarnega dogajanja; • Ëe ravnanja knjiæevne osebe NI MOGO»E POJASNITI Z LITERARNIM DOGAJANJEM, seæe uËenec po (racionalno) razlago zunaj besedilnega sveta (= predvidi del zgodbe, ki ga je po njegovem avtor zamolËal, »pozabil« zapisati: Coprnica Zofka); • pri skupinskem glasnem branju tekoËe in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe; besedilo uprizorijo v razredu; • prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega izvora, oznaka prostora, oznake Ëustvenega stanja oz. sprememb ter druge oznake osebe, na primer videz). 3. Doæivljajo fantastiËno pripoved (R. Dahl: »arovnice).

Temeljni funkcionalni cilji

Funkcionalni cilji

10/10/05

3:41 PM

O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih

Posluπanje in gledanje 1. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje gledaliπke predstave: • ogledajo si vsaj po eno gledaliπko predstavo v vsakem letu (lahko tudi na videoposnetku); • zaznavajo in doæivljajo prvine gledaliπkega dogodka (igralec, vloga, luË, scena, kostumi, glasbena oprema). 2. Razvijajo sposobnost doæivljanja radijske igre: • posluπajo radijsko igro; • oblikujejo domiπljijskoËutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora in zvoËne opreme radijskega besedila.

O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih

B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 5. razredu

UËni sklop

Drago MegliË

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 229

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


10/10/05

3:41 PM

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

Pisanje 1. Sposobnost identificiranja z eno od knjiæevnih oseb: • podobe knjiæevne osebe upovedujejo tudi s posrednimi besedilnimi signali; • v svojem literarnem svetu piπejo tudi o takih osebah, pri katerih je ena znaËajska lastnost v nasprotju z njeno sploπno znaËajsko oznako (npr. negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi); • znaËajske lastnosti izraæajo tudi s posrednimi besedilnimi signali (z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi); • pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe in te zgodbe primerjajo; tako zaËnejo opaæati, da vidijo (doæivljajo) knjiæevne osebe literarni svet na razliËne naËine, in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja; • zaznavajo rabo neknjiænih prvin v besedilu in jo povezujejo s knjiæevnimi osebami; • v pisni pripovedi uporabljajo neknjiæne prvine in z njimi posredujejo informacije o svoji knjiæevni osebi. 2. Motivi za ravnanje knjiæevnih oseb: • zapisujejo ≈manjkajoËe dele zgodbe«; Ëe v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje knjiæevne osebe, zapiπejo racionalno razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolËal, ≈pozabil« zapisati. 3. Dogajalni prostor: • pri opisovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora æe upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja; • ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak, nato opiπejo kljuËne dogajalne prostore.

Govorjenje 1. UËenci upovedujejo svoje domiπljijske svetove in pri tem • razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti; • razvijajo motivacije za literarnoestetska doæivetja, jih poglabljajo in posredno izraæajo. 2. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah: • uËenci se Ëustveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom; • spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala; • upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. 3. Razredno gledaliπËe: • igrajo vloge iz besedila, razËlenjenega na veË prizorov; poiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo; dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi, dramatizirajo; • zamenjujejo vloge in opazujejo besedilno stvarnost s perspektive knjiæevne osebe, s katero se prvotno niso identificirali; • pripravijo odrsko postavitev mladinske gledaliπke igre po skupinah (npr. vsaka skupina eno dejanje ali vse skupine postavitev iste enodejanke) — projektno delo; • opisujejo zgradbo dramskega besedila oz. gledaliπkega dogodka; • dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledaliπËa. 4. Radijska igra: • pripravijo, oblikujejo, po moænosti pa tudi posnamejo radijsko igro — projektno delo.

4. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, vrednotenje in doæivljanje trivialnega in estetskega filma: • doæivljajo in razlikujejo trivialni in estetsko polnovredni film; opazujejo kliπeiziranost trivialnega filma.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 230

O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih


Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

15 ur

Izobraæ. tehn.

»as

O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih

Medpred. pov.

UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija). UËne oblika: frontalna, individualna.

DidaktiËne strategije

Roald Dahl: »arovnice Alenka GoljevπËek - Kermauner: »e zmaj poære mamo … Boris A. Novak: Prizori iz æivljenja stvari Svetlana MakaroviË: Coprnica Zofka Preverjanje znanja Ocenjevanje znanja

1. 2. 3. 4. 5. 6.

Vsebina

3:41 PM

UËenec razume in pravilno uporablja naslednje strokovne izraze: • dramsko besedilo, • fantastiËna pripoved, dejanje, prizor

10/10/05

Izobraæevalni cilji

4. Dogajalni Ëas: • piπejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, razliËno oddaljenih preteklostih in v Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetovih. 5. Dogajanje: • piπejo ≈premico dogajanja« (= neke vrste ≈zgodovinski trak« literarnega dogajanja) in z njo spremljajo literarno dogajanje; • znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja, tudi Ëe to v literarnem delu, ki ga obnavljajo, ne teËe Ëisto kronoloπko: okvirna zgodba, pramenasta zgradba, retrospektivna zgradba. 6. Avtor - pripovedovalec: • literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb (v zaËetni fazi osebi razliËnega spola); uËenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. FantastiËna pripoved: • Piπejo fantastiËno pripoved. Pri tem upoπtevajo njene naslednje znaËilnosti: • dogajanje na dveh ravneh: realni in fantastiËni, • prehajanje iz realne v fantastiËno ravnino je mogoËe razloæiti z razlogi, ki veljajo v realnem svetu, • v fantastiËnem svetu veljajo zakoni otrokovih æelja, • pripoved se zakljuËi z vrnitvijo v realni svet, ki je prav tako pojasnjen z razlogi, veljavnimi v realnosti. Dramatika: • dramatizirajo prozno besedilo; upoπtevajo posebnosti dramatike in pripravijo predlogo za uprizoritev v razrednem gledaliπËu, • samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume, • piπejo predlogo za radijsko igro in si zapisujejo osnutke za zvoËno kuliso.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 231

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Sprotno in celostno.

Sprotno ustno ocenjevanje znanja: govorni nastopi

1. UËenec posluπa in razume pripovedovanje/branje umetnostnega besedila; • po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, • kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 2. UËenec tiho prebere neznano umetnostno besedilo in ga razume; • po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, • kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 3. UËenec gleda/posluπa in doæivi dramsko besedilo, kar pokaæe, tako da: • sodeluje v domiπljijski igri vlog.

Ali je bila motivacija primerna? Kako so se uËenci poistovetili z izbranimi besedami?

Prev. znanja

Ocen. znanja

Standardi znanja

Samoevalvacija

215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 232

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih


3:41 PM

Funkcionalni cilji

UËenci samostojno tiho berejo mladinske povesti in romane. Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb; zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami. LoËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe, oblikujejo lastno staliπËe do njihovega ravnanja in ga znajo utemeljiti. Spoznavajo kanon mladinske knjiæevnosti: Leopold SuhodolËan. Piπejo realistiËne zgodbe, v katerih so glavne knjiæevne osebe otroci, ki se zapletajo v dogodivπËine, ki se otrokom v vsakdanjem svetu ne dogajajo. Opisujejo in prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega izvora, oznaka prostora, oznake Ëustvenega stanja oz. sprememb ter druge oznake osebe, na primer izgled). Pri skupinskem glasnem branju tekoËe in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe; besedilo uprizorijo v razredu.

Temeljni funkcionalni cilji

10/10/05

Branje 1. UËenci samostojno tiho berejo literarna besedila; mladinske povesti in romane (take, ki jih je treba brati v veË obrokih in si vsakiË priklicati v spomin »literarni svet in vse, kar se je v njem do tedaj zgodilo«). 2. Razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z besedilom; branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben poloæaj in pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim svetom; • razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb; zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami; • oblikujejo si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe, tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjiæevni osebi ali iz naËina govora knjiæevne osebe); • loËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe, oblikujejo lastno staliπËe do njihovega ravnanja in ga znajo utemeljiti; • zaznavajo znaËajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno znaËajsko oznako (npr. negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi), tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o osebi ali iz govora osebe). 3. Opazijo tudi perspektivo tistih knjiæevnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo, Ëe jih uËitelj nanje posebej opozori. 4. Najdejo razlago za ravnanje knjiæevne osebe, Ëe jo je mogoËe izpeljati iz knjiæevnega dogajanja; • razvijajo sposobnost razumevanja in doæivljanja besedilne stvarnosti; • pri oblikovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz npr. zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja; • sposobni so slediti dogajanju na veË dogajalnih prostorih hkrati, si obdræati v spominu domiπljijskoËutno predstavo dogajalnega prostora, medtem ko teËe dogajanje v drugem dogajalnem prostoru, in si jo v nespremenjeni podobi priklicati v zavest, ko se literarno dogajanje spet preseli vanj; • ne zaznavajo veË le Ëasovno zaporednega nizanja dogodkov, dogajalni Ëasi se v pripovedi lahko prepletajo (npr. kronoloπki in retrospektivni tok dogodkov), povezujejo dogajalni Ëas in prostor; • sledijo lahko dogajanju na veË dogajalnih prostorih; Ëe iz literarnega sveta ne razberejo vseh potrebnih podatkov, pojasnijo ≈prazne prostore« tako, da si izmislijo dogajanje, ki se je »verjetno zgodilo«; • literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le, Ëe je povezano v trden vzroËno-poslediËni sistem; odstopanja zavraËajo, razen Ëe literarno besedilo ni prepoznavno kot fantastiËno; • zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu naveden;

Zgodbe iz soseπËine

B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 5. razredu

UËni sklop

Drago MegliË

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 233

Zgodbe iz soseπËine B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


3:41 PM

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

Pisanje 1. Sposobnost identificiranja z eno od knjiæevnih oseb: • zapisujejo svoje domiπljijsko-Ëutne predstave knjiæevnih oseb, tako da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje realne izkuπnje in predstave iz drugih literarnih ter filmskih svetov; • v svojem literarnem svetu piπejo tudi o takih osebah, pri katerih je ena znaËajska lastnost v nasprotju z njeno sploπno znaËajsko oznako (npr. negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi); • znaËajske lastnosti izraæajo tudi s posrednimi besedilnimi signali (z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi); • pisno pripovedujejo zgodbo tudi s perspektive tistih knjiæevnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo; • zaznavajo rabo neknjiænih prvin v besedilu in jo povezujejo s knjiæevnimi osebami;

10/10/05

Posluπanje in gledanje 1. UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje proze; • posluπajo uËiteljevo branje prozne oblike, ki je bila po svojem nastanku namenjena pripovedovanju; • posluπajo uËiteljevo branje kratke pripovedne proze in proznih odlomkov iz berila, oblikujejo si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnih oseb, literarnega dogajanja in prostora, sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo; • po metodi dolgega branja doæivijo skupaj vsaj dve besedili. 2. UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije; • zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju interpretativnega branja pesmi (branje soπolca, uËiteljevo branje, posluπanje posnetka) ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost; • zaznavajo ritem pesmi ter ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo, zaznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloæenja; • zaznavajo rimo kot zvoËni lik, ponovijo rimane besede in ob tem æe veËje dele verza. 3. Razvijajo sposobnost za sprejemanje, vrednotenje in doæivljanje trivialnega oz. estetsko polnovrednega filma: • doæivljajo trivialni in estetsko polnovredni film.

• zaznavajo, da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat, kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov; • ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s TO knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja; • pri skupinskem glasnem branju tekoËe in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe; besedilo uprizorijo v razredu; • prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega izvora, oznaka prostora, oznake Ëustvenega stanja oz. sprememb ter druge oznake osebe, na primer videz); • zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost; • zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo, prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloæenja; • zaznavajo rimo kot zvoËni lik, opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama; • zaznavajo likovno podobo in Ëlenjenost besedila (dolæina verza, πtevilo kitic); • rabo sopomenk zaznavajo in opazujejo ob upoπtevanju Ëustvenih plasti besedila; • zaznavajo opaznejπe primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu; • razumejo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni; • zaznavajo in razumejo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporoËilnostjo besedila, v besedilu poiπËejo ukrasni pridevek; • opazijo rabo stalnih besednih zvez; • z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo preprosto simboliko.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 234

Zgodbe iz soseπËine


10/10/05

3:41 PM

Zgodbe iz soseπËine

Govorjenje 1. UËenci upovedujejo svoje domiπljijske svetove in pri tem • razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti; • razvijajo motivacije za literarnoestetska doæivetja, jih poglabljajo in posredno izraæajo. 2. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah: • uËenci se Ëustveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom; • spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala; • upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. 3. Proza: • ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje literature, pri tem razvijajo lastnosti zanimivega, doæivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja. 4. Razredno gledaliπËe: • igrajo vloge iz besedila, razËlenjenega na veË prizorov; poiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo; dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi, dramatizirajo; • zamenjujejo vloge in opazujejo besedilno stvarnost s perspektive knjiæevne osebe, s katero se prvotno niso identificirali;

• v pisni pripovedi uporabljajo neknjiæne prvine in z njimi posredujejo informacije o svoji knjiæevni osebi. 2. Motivi za ravnanje knjiæevnih oseb: • zapisujejo »manjkajoËe dele zgodbe«; Ëe v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje knjiæevne osebe, zapiπejo racionalno razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolËal, »pozabil« zapisati. 3. Dogajalni prostor: • pri opisovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora æe upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja; • ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak, nato opiπejo kljuËne dogajalne prostore. 4. Dogajalni Ëas: • dogajalni Ëas so sposobni upovediti tudi s posrednimi besedilnimi podatki, npr. arhaizmi, tj. omembami stvari, ki jih v danaπnjem svetu ne najdemo veË. 5. Dogajanje: • piπejo ≈premico dogajanja« ( = neke vrste ≈zgodovinski trak« literarnega dogajanja) in z njo spremljajo literarno dogajanje; • piπejo retrospektivno zgodbo, v skupini (npr. kot ≈podajanko«). 6. Avtor - pripovedovalec: • literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena od stranskih knjiæevnih oseb (v zaËetni fazi osebi razliËnega spola); uËenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna. 7. RealistiËna kratka pripovedna proza: • piπejo realistiËne zgodbe, v katerih so glavne knjiæevne osebe otroci, ki se zapletajo v dogodivπËine, ki se otrokom v vsakdanjem svetu ne dogajajo. 8. Dramatika: • dramatizirajo prozno besedilo; upoπtevajo posebnosti dramatike in pripravijo predlogo za uprizoritev v razrednem gledaliπËu; • samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume; • piπejo predlogo za radijsko igro in si zapisujejo osnutke za zvoËno kuliso.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 235

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija). UËne oblika: frontalna, individualna.

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

15 ur

DidaktiËne strategije

Izobraæ. tehn.

»as

Sprotno in celostno.

Sprotno ustno ocenjevanje znanja: govorni nastopi

1. UËenec posluπa in razume pripovedovanje/branje umetnostnega besedila Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo,

Ocen. znanja

Standardi znanja

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

Prev. znanja

3:41 PM

Medpred. pov.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Vsebina

10/10/05

Leopold SuhodolËan: Na veËerji s krokodilom Vitan Mal: SreËa na vrvici Ogled filma SreËa na vrvici Dane Zajc: Vrata Milan Dekleva: Magnetni deËek Preverjanje znanja Ocenjevanje znanja

UËenec spoznava kanon mladinske knjiæevnosti: • Leopold SuhodolËan. UËenec razume in pravilno uporablja naslednje strokovne izraze: • reæiser, scena, kostumi, • glavna in stranska knjiæevna oseba.

Izobraæevalni cilji

• pripravijo odrsko postavitev mladinske gledaliπke igre po skupinah (npr. vsaka skupina eno dejanje ali vse skupine postavitev iste enodejanke) — projektno delo; • opisujejo zgradbo dramskega besedila oz. gledaliπkega dogodka; • dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledaliπËa. 4. Knjiæevne zvrsti in vrste: • piπejo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje) in opazujejo doæivljanje zanimivih zvoËnih nizov; • piπejo rimane verze; • tvorijo sopomenske nize in opazujejo njihovo rabo glede na Ëustvene plasti besedila; • tvorijo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni, opazujejo njihovo uËinkovanje v besedilu; • tvorijo nenavadne besedne zveze in na podlagi takih zvez tvorijo krajπe besedilo; samostojno tvorijo besedne zveze z okrasnim pridevkom.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 236

Zgodbe iz soseπËine


Zgodbe iz soseπËine

3:41 PM

Ali je bil naËin ocenjevanja primeren? Kako je nanj vplivalo preverjanje znanja?

10/10/05

Samoevalvacija

• kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 2. UËenec tiho prebere neznano umetnostno besedilo in ga razume Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, • kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 3. UËenec razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe, tako da: • pojasnjuje vzroke, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile, • pove/napiπe nadaljevanje zgodbe, • pove/napiπe ≈predzgodbo«, tj. izmisli si dogajanje, ki se je verjetno zgodilo, preden se je zaËela »naπa zgodba«, • napiπe ≈manjkajoËi del zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje knjiæevne osebe. 4. UËenec loËi realni in domiπljijski dogajalni prostor in si ustvari njegovo domiπljijskoËutno predstavo, kar pokaæe, tako da: opiπe svojo predstavo dogajalnega prostora; • pri tem dopolni avtorjeve »opise« s svojo domiπljijo, • opiπe svojo predstavo realistiËnega dogajalnega prostora; • pri tem dopolni avtorjeve »opise« s svojo izkuπnjo. 5. UËenec prepozna in doæivi fantastiËno pripoved/moderno avtorsko pravljico, kar dokaæe, tako da: • piπe domiπljijska besedila, pri katerih je dogajanje razpeto med realni in domiπljijski svet. Pri tem posebej pazi na razlog, zakaj pride v zgodbi do potovanja v domiπljijo. 6. UËenec prepozna in doæivi realistiËno pripoved, kar dokaæe, tako da: • pripoveduje/piπe realistiËno zgodbo, v kateri je dogajanje podobno tistemu, ki ga pozna iz svojega sveta; • piπe realistiËno zgodbo, v kateri glavni junaki — otroci — reπujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali; • prozno besedilo preoblikuje v dramsko besedilo. 7. UËenec gleda/posluπa in doæivi dramsko besedilo, kar pokaæe, tako da: • sodeluje v domiπljijski igri vlog, • po gledanju otroπkega filma, posnetega po literarni predlogi, naπteje razlike med enim in drugim medijem; • po posluπanju radijske igre naπteje knjiæevne osebe in pove, • kakπne so bile osebe in • kakπen je bil dogajalni prostor, • kaj se je zgodilo in zakaj se je zgodilo.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 237

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Funcionalni cilji

Temeljni funkcionalni cilji

UËni sklop

Drago MegliË

10/10/05

3:41 PM

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

Posluπanje in gledanje • UËenci ohranijo in razvijajo interes za posluπanje poezije; • zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju interpretativnega branja pesmi (branje soπolca, uËiteljevo branje, posluπanje posnetka) ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost; • zaznavajo ritem pesmi ter ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo, zaznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloæenja; • zaznavajo rimo kot zvoËni lik, ponovijo rimane besede in ob tem æe veËje dele verza.

Branje 1. UËenci razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnih besedil: • uËenci samostojno tiho berejo literarna besedila. 2. Razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z besedilom: branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben poloæaj in pripravijo ustrezen model odzivanja, literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim svetom; • zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost; • zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporoËilnostjo, prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloæenja; • zaznavajo rimo kot zvoËni lik, opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama; • interpretativno berejo besedila (spreminjanje hitrosti, registra in barve), razumljivo in doæiveto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih nauËili na pamet, • zaznavajo likovno podobo in Ëlenjenost besedila (dolæina verza, πtevilo kitic); • ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti, doæivljajo Ëustveno in domiπljijsko bogastvo pesniπkega jezika; • rabo sopomenk zaznavajo in opazujejo ob upoπtevanju Ëustvenih plasti besedila; • zaznavajo opaznejπe primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu; • razumejo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni; • zaznavajo in razumejo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporoËilnostjo besedila; v besedilu poiπËejo ukrasni pridevek; • opazijo rabo stalnih besednih zvez; • z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo preprosto simboliko; • razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z æe znanimi besedili na isto temo; osrednje teme so nenavadna stvarnost, tradicija in izroËilnost, prijateljstvo.

UËenci pridobivajo zmoænost branja pesmi, v katerih nastopajo poosebljene æivali. Te »æivalske zgodbe« aktualizirajo in jih razlagajo s primeri iz vsakdanjega æivljenja. Spoznajo likovno pesem in njene izrazne moænosti ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. Sami sestavijo likovno pesem, tako da razporejajo besede na papir. Zaznavajo rimo kot zvoËni lik, ponovijo rimane besede in ob tem æe veËje dele verza. Zaznavajo in razumejo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporoËilnostjo besedila. V besedilu poiπËejo ukrasni pridevek in opazijo rabo stalnih besednih zvez. Z uËiteljevo pomoËjo zaznavajo preprosto simboliko. Interpretativno berejo besedila (spreminjanje hitrosti, registra in barve), razumljivo in doæiveto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih nauËili na pamet. Razumejo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni.

Tudi æivali imajo obraze

B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 5. razredu

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 238

Tudi æivali imajo obraze


1. 2. 3. 4. 5. 6.

UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija). UËne oblika: frontalna, individualna.

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

15 ur

LVZ

Sprotno in celostno.

Sprotno ustno ocenjevanje znanja: govorni nastopi

1. UËenec posluπa in razume pripovedovanje/branje umetnostnega besedila. 2. Po branju odgovori na vpraπanje o bistvenih podatkih: • o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo,

Vsebina

DidaktiËne strategije

Izobraæ. tehn.

»as

Medpred. pov.

Prev. znanja

Ocen. znanja

Standardi znanja

3:41 PM

Svetlana MakaroviË: Jaz sem jeæ Pajo Kaniæaj: Æirafa in Slon Elenor Farjeon: Fred Miroslav Koπuta: »e si viπji Preverjanje znanja Ocenjevanje znanja

UËenec razume in pravilno uporablja naslednje strokovne izraze: v pesniπko besedilo, pesniπki jezik.

10/10/05

Izobraæevalni cilji

Pisanje • Knjiæevne zvrsti in vrste: • piπejo zvoËno uËinkovite kombinacije besed (onomatopeja, zvoËno slikanje) in opazujejo doæivljanje zanimivih zvoËnih nizov; • piπejo rimane verze; • razporejajo besede po papirju v likovno pesem; • razvijajo asociativne sposobnosti ob pisnem odzivanju na prvine lirske poezije; • tvorijo sopomenske nize in opazujejo njihovo rabo glede na Ëustvene plasti besedila; • tvorijo zahtevnejπe besede ter opazujejo povezave s sporoËilnostjo; • tvorijo preprostejπe metafore, ki temeljijo na podobnosti med Ëleni, opazujejo njihovo uËinkovanje v besedilu; • tvorijo nenavadne besedne zveze in na podlagi takih zvez tvorijo krajπe besedilo, samostojno tvorijo besedne zveze z okrasnim pridevkom.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 239

Tudi æivali imajo obraze B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


3:41 PM

Ali je bila dinamika pouka ustrezna? Kaj bi bilo treba spremeniti?

10/10/05

Samoevalvacija

• kje in kdaj se je dogajalo, • kdo so knjiæevne osebe, • zakaj se je kaj zgodilo in • kakπne posledice je imelo ravnanje oseb. 3. UËenec zazna in doæivi pesem, kar pokaæe, tako da: • s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloæenje besedila, • doæiveto recitira pesemsko besedilo, ki se ga je nauËil na pamet, • dopolnjuje verze, ki se rimajo, • zapisuje asociacije ob besedi, • tvori preproste primere, • tvori preproste metafore, • slika z besedami, • tematiko izraæa z ilustriranjem pesmi, • po branju pesmi naπteje nekaj knjiæevnih besedil na isto temo, ki jih pozna. • pove, kaj se je zgodilo in zakaj se je zgodilo, • zapiπe predlogo za snemanje radijske igre.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 240

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa Tudi æivali imajo obraze


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 241

Alenka GoljevπËek - Kermauner: »e zmaj poære mamo ...

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

C Primeri priprav na posamezne uËne enote v 5. razredu Drago MegliË

Alenka GoljevπËek - Kermauner: »e zmaj poære mamo … UËni sklop: O Ëarovnicah, zmajih in drugih prikaznih Vir: SIB 5

UËiteljeva prognoza/beleæke Odlomek iz dramskega besedila gradi na zamenjavi identitete; StriËek se ima za straπnega psa Hanibala, psiËek Pikec pa mu to ≈prevzetnost« hitro izbije iz glave z veË kot prepriËljivimi dokazi. Gre za kombinacijo veË vrst komike: karakterne (deluje kot nekakπen vaπki posebneæ, ki mu manjka nekaj kolescev v glavi), besedne (npr. na PikËevo vpraπanje, kje ima gobec, StriËek odgovori, da ima protezo) in situacijske (poloæaj, v katerem se znajde JurËek, æe sam po sebi izzove smeh). UËenci naj bi ob besedilu zaËutili komiËno knjiæevno perspektivo in se predvsem dobro zabavali. Ob identifikaciji naj bi spoznali, da je na isto situacijo mogoËe gledati z razliËnih zornih kotov: kar je nekomu vrednota, je drugemu pomanjkljivost in obratno. Z izraæanjem svojih vrednostnih sistemov naj bi besedilo poustvarjali in ob tem spoznali literarnoteoretiËna pojma prizor in dejanje.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom:

Doæivljanje UËenci dramsko besedilo berejo glasno po vlogah in samostojno tiho. Doæivljajo in vrednotijo MLADINSKO DRAMSKO BESEDILO in njegove znaËilnosti. Pri skupinskem glasnem branju tekoËe in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe. Razredno gledaliπËe: • igrajo vloge iz besedila, razËlenjenega na veË prizorov; poiπËejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo, • zamenjujejo vloge in opazujejo besedilno stvarnost s perspektive knjiæevne osebe, s katero se prvotno niso identificirali.

Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje knjiæevne osebe. LoËijo junaka in protijunaka. Prepoznavajo zunanjo zgradbo dramskega besedila: dejanje in prizor. Govorno opisujejo dramsko dogajanje. Prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjiæevnih oseb. Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govoreËega in njegovega izvora, oznaka prostora, oznake Ëustvenega stanja oz. sprememb ter druge oznake osebe, na primer videz).

Sinteza, vrednotenje, nove naloge Dramatika: piπejo predlogo za radijsko igro in si zapisujejo osnutke za zvoËno kuliso. Sposobnost identificiranja z eno od knjiæevnih oseb: pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe in te zgodbe primerjajo; tako zaËnejo opaæati, da knjiæevne osebe vidijo (doæivljajo) literarni svet na razliËne naËine in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 242

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Alenka GoljevπËek - Kermauner: »e zmaj poære mamo ...

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

1. ura Uvodna motivacija Z vodenim razgovorom uËence pripravim na besedilo (SIB 5, str. 193)

Najava besedila in lokalizacija.

Umestim odlomek in uËence pripravim na interpretacijo besedila.

2. ura RazËlenjevanje besedila, sinteza, vrednotenje

Razgledajo se po razredu in zapiπejo prvih pet predmetov, ki jih opazijo. Aktivirajo svojo domiπljijo in opisujejo, kaj bi se zgodilo, Ëe bi izbrani predmeti oæiveli. Nato vloge zamenjajo in opisujejo, v kaj bi se najraje spremenili sami in kakπne posledice bi taka sprememba prinesla. Posluπajo, se pripravljajo na literarnoestetsko doæivetje. Besedilo berejo tiho in se nanj Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo. Med branjem podËrtavajo besede, ki jih ne poznajo.

Interpretativno branje

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Dejavnosti uËencev

V miru poËakam nekaj trenutkov, da zberejo vtise. • Kakπno se vam zdi besedilo? Kako bi ga ocenili z ocenami od ena do pet? • Ali besedilo uËinkuje smeπno? »e da, kaj se vam zdi smeπno? Katera oseba vam je bila najbolj vπeË in zakaj? • Ste æe sliπali, da nekateri ljudje postanejo podobni æivalim, ki jih imajo æe veË let? (Pokaæem jim nekaj primerkov — vir: svetovni splet.) Ali poznate kakπnega takega? • Kaj menite, zakaj si je StriËek tako æelel biti pes?

Po branju umolknejo. Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem. Izraæajo mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkuπnjah.

Predstavim nadaljevanje besedila in njegov konec.

Posluπajo.

Besede, ki so jih uËenci podËrtali, zapiπem na tablo.

S pomoËjo soπolcev, slovarjev, priroËnikov, uËitelja razlagajo manj znane besede.

Pripravim jih na branje po vlogah in razdelim vloge.

Besedilo preberejo po vlogah in se z njim poistovetijo. Pri branju spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloæenja kake dramske osebe (npr. StriËek je najprej hud, potem vedno bolj neodloËen). Upoπtevajo reæijske opombe (didaskalije), ki jih bere eden od uËencev.

Z vodenim razgovorom spodbudim uËence k obnovi besedila.

Z aktivacijo predznanja se pripravijo na samostojno analizo besedila.

UËence razdelim v dvojice. Predstavim jim kljuËna vpraπanja za razËlenitev odlomka: • Katere osebe nastopajo v odlomku? Katere so glavne in katere stranske? Kakπne so po vaπem videti? Opiπite jih.

Dvojice pomensko in oblikovno razËlenjujejo besedilo. Pomagajo si z berilom SIB 7, str. 108-09 (Vpraπanja za razumevanje). S pomoËjo razËlenitve dramatskih


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 243

Alenka GoljevπËek - Kermauner: »e zmaj poære mamo ...

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

oseb dopolnijo definicijo literarnoteo• Zakaj se Pikec ne strinja, da je StriËek pes? Katere pomanjkljivosti mu naπteje? Ali se StriËek z njim strinja? retiËnih pojmov prizor in dejanje. • Kaj o JurËkovi mami izvemo iz odlomka?

3. in 4. ura Nove naloge

Frontalno vodim preverjanje.

Sodelujejo pri razËlenitvi besedila.

Spodbudim k poustvarjanju, pri Ëemer si pomagam s SIB 5 (delo v skupinah). 1. naloga Obnovite razgovor med Pikcem in StriËkom, tako kot Ëe bi vam o njem pripovedoval kuæa Pikec. 2. naloga Zamenjajte vlogi Pikca in StriËka in napiπite dramski prizor, v katerem Pikec trdi, da je Ëlovek, StriËek pa mu naπteva razliËne pomanjkljivosti. 3. naloga Pripravite osnutke za zvoËno kuliso, s katero boste obogatili radijsko igro, ki jo bomo posneli po vaπi knjiæevni predlogi.

Pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive druge knjiæevne osebe. Tako zaËnejo opaæati, da vidijo (doæivljajo) knjiæevne osebe literarni svet na razliËne naËine in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja.

Pripravijo tehniËno podlago za snemanje radijske igre po lastni knjiæevni predlogi in jo posnamejo ter predvajajo na πolskem radiu.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 244

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Tatarska ljudska: Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine

Drago MegliË

Tatarska ljudska: Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine UËni sklop: Pravljica zraste na polju domiπljije Vir: SIB 5

UËiteljeva prognoza/beleæke Slovencem malo znano ljudstvo Tatarov se ponaπa z bogatim ljudskim izroËilom, v katerem se zrcali njegova pestra zgodovina od vladarja Dæingiskana naprej. Pravljica o πaljivcu pa ni geografsko omejena na æivljenje ob reki Volgi, ampak je duhovito zrcalo Ëloveπkih slabosti: oπabnosti, vasezagledanosti in vzviπenosti. Preprosti pastir in sluæabnik Taz Ëlovekovo nrav dobro pozna: ne samo da pretenta mogoËnega vladarja padiπaha, ki okoli sebe seje strah, in mu vzame zlato, ampak ga razgali pred svojimi podloæniki. UËenci naj bi prepoznali idejo besedila, namreË da Ëlovek od vseh ljudi najbolj ceni sebe; da je pripravljen plaËati kakrπno koli ceno, da bi obdræal dobro ime. ZaËutili naj bi tudi, kar pravljica sporoËa med vrsticami: da bogastvo in razni naslovi πe ne prinaπajo tistega, Ëemur se reËe zdrava kmeËka pamet. Obleka paË ne naredi Ëloveka, zdrava kmeËka pamet pa tudi ni podarjena vsakomur. Ob analizi znaËajev naj bi opazili negativno lastnost sicer pozitivne knjiæevne osebe (padiπah).

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom:

Doæivljanje UËenci samostojno tiho berejo literarna besedila. Po poprejπnji pripravi berejo glasno in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost. Razvijajo zmoænost ustvarjalnega dialoga z besedilom; branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben poloæaj in pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim izkuπenjskim svetom. Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjiæevnih oseb; zmoæni so se identificirati s tisto knjiæevno osebo, ki doæivlja take dogodivπËine, ki bi si jih æeleli doæivljati sami. Oblikujejo si domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe, tudi iz posrednih besedilnih signalov. LoËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe, oblikujejo lastno staliπËe do njihovega ravnanja in ga znajo utemeljiti. Zaznavajo znaËajsko lastnost (padiπah), ki se zdi v nasprotju z njeno znaËajsko oznako (npr. negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi), tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o osebi ali iz govora osebe). Posluπajo pravljice drugih narodov sveta, ugotavljajo njihove znaËilnosti in jih primerjajo z znaËilnostmi slovenskih ljudskih pravljic. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah: • uËenci se Ëustveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom, • spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega æivljenja in Ëustev, ki so jih spremljala, • upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi.

Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Razvijajo sposobnost razumevanja in doæivljanja besedilne stvarnosti. Pri oblikovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz npr. zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. Ne zaznavajo veË le Ëasovno zaporednega nizanja dogodkov, dogajalni Ëasi se v pripovedi lahko prepletajo (npr. kronoloπki in retrospektivni tok dogodkov), povezujejo dogajalni Ëas in prostor. Zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu naveden. Zaznavajo, da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat, kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov. Ob imenu knjiæevne vrste si prikliËejo v spomin svoje literarnoestetske izkuπnje s TO knjiæevno vrsto in na podlagi tega oblikujejo svoja priËakovanja. Doæivljajo naslednje prozne vrste: ljudska pravljica.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 245

Tatarska ljudska: Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Sinteza, vrednotenje, nove naloge • Sposobnost identificiranja z eno od knjiæevnih oseb: • pisno pripovedujejo zgodbo vsak s perspektive druge knjiæevne osebe, te zgodbe primerjajo; tako zaËnejo opaæati, da vidijo (doæivljajo) knjiæevne osebe literarni svet na razliËne naËine, in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja. • Dogajalni prostor: • pri opisovanju domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora æe upoπtevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. • Dogajanje: • znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja, tudi Ëe to v literarnem delu, ki ga obnavljajo, ne teËe Ëisto kronoloπko: okvirna zgodba, pramenasta zgradba, retrospektivna zgradba. • Ljudska pravljica; • piπejo okvirne pravljice. • UËenci upovedujejo svoje domiπljijske svetove in pri tem • razvijajo domiπljijskoËutne predstavne zmoænosti, • razvijajo motivacije za literarnoestetska doæivetja, jih poglabljajo in posredno izraæajo. • Proza: • ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje literature, pripovedujejo ljudsko prozo, pri tem razvijajo lastnosti zanimivega, doæivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja.

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

1. ura Uvodna motivacija UËence razdelim na skupine in podam navodila za pisno podajanko.

Na zemljevidu pokaæem ozemlje, na katerem æivijo Tatari. Predstavim jim vladarja Dæingiskana, ki je tatarska plemena v 13. stoletju zdruæil in zaËel njihovo skupno zgodovino.

Dejavnosti uËencev

Skupine napiπejo kar najbolj neverjetno zgodbo, in sicer tako, da vsak uËenec predlaga eno poved, drugi pa jo nadaljuje. ZaËnejo s povedjo ≈Teæko je verjeti, toda ko sem hodil …«. Skupine svoje zgodbe predstavijo, se posluπajo in izberejo najboljπo.

Najava besedila in Naveæem slavno tatarsko zgodovino na njeno ljudsko lokalizacija. slovstvo, v katerem odsevajo njene najbolj tipiËne znaËilnosti (boji, vojne, slavni vladarji). Napovem obravnavano pravljico kot vzorËni primerek tatarskega ljudskega slovstva.

Pripravljajo se na literarnoestetsko doæivetje in si ustvarijo domiπljijskoËutno predstavo Tatarov in njihovega naËina æivljenja.

Interpretativno branje

Predvajam zvoËni posnetek pravljice (SIB 5, zgoπËenka).

Posluπajo in se na besedilo Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo. Med branjem obkroæujejo besede, ki jih ne poznajo.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

V miru poËakam nekaj trenutkov, da zberejo vtise. Povpraπam o vtisih: • Ali se vam je zdela pravljica razumljiva? Katero stvar ste si najbolj zapomnili? • »e bi sami nastopali v njej, katero vlogo bi izbrali, vlogo Taza ali padiπaha? Zakaj? • Kakπen je Taz po znaËaju? S katerimi besedami bi ga oznaËili? Ali ste mu sami kdaj podobni? Poznate koga, ki je pretkan tako kot on? • Ali ste tudi sami iznajdljivi? Ste kdaj doæiveli kakπno podobno ≈pustolovπËino«? Opiπite jo.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

Poistovetijo se z besedilom in izraæajo svoje mnenje. Neznane besede iz besedila razloæijo s pomoËjo SIB 5 (Dejavnosti po branju).


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 246

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

2. ura RazËlenjevanje besedila, sinteza

Tatarska ljudska: Kako je πaljivec pripovedoval vladarju izmiπljotine

Podam navodila za ponovno branje.

Pesem preberejo πe enkrat, tokrat individualno tiho. V zvezek si zapiπejo ogrodje miselnega vzorca (knjiæevne osebe, kraj in Ëas dogajanja …).

Zapiπem naslov pesmi na tablo.

Predstavijo miselni vzorec, kamor so vpisali besedilne informacije, ki se jim zdijo najpomembnejπe. Svojo izbiro utemeljijo.

UËence usmerjam v razËlenjevanje besedila: • Kaj za vas pomeni ≈dobra mera zlata«? Koliko je to za vas v tolarjih/evrih? • Kakπno je vaπe mnenje o padiπahu in kakπno o Tazu? • Kateri drobci iz Tazove pripovedi se vam zdijo verjetni in kateri ne? • Zakaj je padiπah na koncu vendarle rekel ≈To ni mogoËe!«? Bi vi ravnali enako, Ëe bi bili na njegovem mestu? • Kaj mu pomeni veË kot ≈dobra mera zlata«?

Pomensko in oblikovno razËlenjujejo besedilo. Pomagajo si z berilom SIB 5, str. 52-53 (Vpraπanja za razumevanje).

3. ura Vrednotenje, nove Frontalno vodim preverjanje. naloge, preverjanje

Padiπah v nekaterih muslimanskih deæelah pomeni vladar. Ali poznate πe kakπno besedo, ki pomeni enako?

Sodelujejo pri analizi besedila. Primerjajo svoje odgovore, zlasti tiste, ki so stvar osebne interpretacije. Primerjajo jih z drugimi in ugotavljajo, kateri odgovori so najbolj verjetni. Spomnijo se na sopomenke (cesar, kralj, poglavar, πah …).

IπËejo rime in pesem v berilu (Ustvarjalne naloge) dopolnijo z manjkajoËimi besedami. Pesem naslovijo.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 247

Andrej Rozman Roza: Æabec Æan in æolna Æiva

» • Primeri preverjanja in ocenjevanja znanja

» Primer preverjanja in ocenjevanja znanja Drago MegliË

Primeri pisnega preverjanja in ocenjevanja znanja v 5. razredu - branje in razËlenitev neznanega umetnostnega besedila

Andrej Rozman Roza Æabec Æan in æolna Æiva Æolna Æiva in æabec Æan na æivahen sonËen dan sta iz æira in æeloda piva skuhala pol soda. Potlej sta πe æar priægala æuæke pekla in ælobudrala. VroËe pivo sta ælampala, æuæke skoraj vse zaægala. In ko sta se ga napila, æabec Æan in æolna Æiva sta se poπteno sprla in se kot dve sraki drla. Rogovilila sta v noË, zjutraj pa: ≈O, na pomoË!« stokala sta in jokala in za glavi se dræala.

Vir: Svet iz besed 4


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 248

» • Primeri preverjanja in ocenjevanja znanja

Andrej Rozman Roza: Æabec Æan in æolna Æiva

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi pesem in reπi naloge.

1 2. Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom. Besedilo je a) lirsko. b) pripovedno. c) dramsko.

1 3. Dopolni. Pesem je sestavljena iz ______ kitic. 5 4. Odgovori tako, da obkroæiπ DRÆI ali NE DRÆI. •

Vse kitice so enako dolge.

DRÆI

NE DRÆI

Prva in tretja kitica sta enako dolgi.

DRÆI

NE DRÆI

Druga kitica ima πest vrstic (verzov).

DRÆI

NE DRÆI

Pesem ima rimo.

DRÆI

NE DRÆI

Prva kitica ima enako πtevilo verzov kot druga kitica.

DRÆI

NE DRÆI

1 5. O kom pesem govori? Odgovori v eni povedi.

__________________________________________________________________________________

5 6. Odgovori tako, da obkroæiπ DA ali NE. •

Pesem se dogaja na deæeven dan.

DA

NE

Vse æuæke sta Æan in Æiva zapekla ravno prav.

DA

NE

Na zabavi sta bila zelo glasna.

DA

NE

Zabava se je konËala zveËer.

DA

NE

Zjutraj ju je bolela glava.

DA

NE

3 7. Kaj vse sta æabec in æolna poËela zjutraj? Dopolni.

Ko sta se æabec Æan in æolna Æiva zjutraj prebudila, sta,______________________________________

5

__________________________________________________________________________________

8. Poveæi, da bo prav. pivo

sraki

glava

dan

æuæki

zaægani

æivahen

glasni

vroËe

boleËa

4 9. Na naslednja vpraπanja odgovori z eno samo besedo. •

Kaj sta prijatelja skuhala? __________________________________________________________


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 249

Andrej Rozman Roza: Æabec Æan in æolna Æiva

» • Primeri preverjanja in ocenjevanja znanja

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kaj sta pekla? ____________________________________________________________________

Kako sta se sprla? ________________________________________________________________

Kdaj ju je bolela glava? ____________________________________________________________

1

10. Kaj pomeni beseda ≈ælampala« z zaËetka druge kitice? Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom. a) kuhala b) polivala c) popivala d) segrevala

4

11. Dopolni besedilo z manjkajoËimi besedami.

Æabec Æan in æolna Æiva sta pivo skuhala iz ____________ in ____________.

Ker sta se ga zveËer ____________, sta zjutraj klicala na ____________.

4

12. Poveæi besede, ki se rimajo, tj. zvoËno ujemajo. Æan

soda

æeloda

zaægala

sprla

dan

ælampala

drla

13. Izpiπi verz, v katerem izvemo, da æabec Æan in æolna Æiva nista bila spretna kuharja.

14. S Ëim pesnik primerja vpitje obeh æivali?

1 1


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 250

» • Primeri preverjanja in ocenjevanja znanja

Andrej Rozman Roza: Æabec Æan in æolna Æiva

©tevilo toËk

Odstotki

Ocena

0-15

0-44 %

Nezadostno (1)

16-22

45-64 %

Zadostno (2)

23-28

65-80 %

Dobro (3)

29-32

81-90 %

Prav dobro (4)

33-36

91-100 %

OdliËno (5)

Reπitve 1. 2. 3. 4.

/ a treh NE DRÆI, NE DRÆI, DRÆI, DRÆI, DRÆI

/ (1 toËka) (1 toËka)

(Za vsak pravilen odgovor 1 toËka, skupaj 5 toËk.) 5. Pesem govori o æabcu Æanu in æolni Æivi. (Ali podoben smiseln odgovor; 1 toËka. Za vsaki 2 pravopisni napaki odπtejemo 0'5 toËke, vendar samo do 0 toËk. Za odgovor v veË kot eni povedi ne damo nobene toËke.) 6. NE, NE, DA, NE, DA (Za vsak pravilen odgovor 1 toËka, skupaj 5 toËk.) 7. sta stokala, jokala in se dræala za glavo. (Za vsako dejavnost 1 toËka, skupaj 3 toËke.) 8. pivo vroËe, glava boleËa, æuæki zaægani, sraki glasni, dan æivahen (Za vsako pravilno povezavo 1 toËka, skupaj 5 toËk.) 9. Pivo. Æuæke. Poπteno. Zjutraj. (Za vsak pravilen odgovor 1 toËka, skupaj 4 toËke.) 10. c (1 toËka) (Za vsak pravilen odgovor 1 toËka, skupaj 4 toËke.) 11. æira, æeloda, napila, pomoË 12. Æan — dan, æeloda — soda, sprla — drla, ælampala — zaægala (Za vsako pravilno povezavo 1 toËka, skupaj 4 toËke.) 13. æuæke skoraj vse zaægala (1 toËka) 14. S srako. (1 toËka)


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 251

» • Primeri preverjanja

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Drago MegliË Primeri pisnega preverjanja in ocenjevanja znanja v 5. razredu - poustvarjanje

SLOVEN©»INA, 5. razred: pisno ocenjevanje znanja (poustvarjanje)

Ime in priimek: Razred:

Doseæeno πtevilo toËk, odstotkov: Datum:

Ocena:

Izberi si eno od navodil in si za pravljico, ki jo boπ napisal/-a, izmisli svoj naslov. Besedilo Ëleni na uvod, jedro in zakljuËek ter na odstavke. Piπi s kemiËnim svinËnikom ali z nalivnim peresom. Pazi na pravopis in lepopis. Navodila natanËno in dosledno upoπtevaj. Æelim ti veliko uspeha!

1. Napiπi svojo pravljico, v kateri poveæeπ dogajanje dveh ljudskih pravljic, ki si ju spoznal/-a pri pouku: indijansko ljudsko To ti je sreËa! in tatarsko ljudsko Kako je πaljivec vladarju pripovedoval izmiπljotine. Tvoja pravljica se mora navezovati na obe, kako ju boπ zdruæil/-a, pa naj odloËi tvoja domiπljija. 2. V odlomku iz Male morske deklice, ki jo je napisal Hans Christian Andersen, si spoznal/-a deklico-ribo, ki je reπila æivljenje lepemu princu, v katerega se je bila zaljubila. Ti pa napiπi narobe pravljico, ki bo govorila o princu, ki je reπil sireno in se vanjo zaljubil. 3. Napiπi nadaljevanje avstralske ljudske pravljice Kljunaπ Gaja-dari, ki se v odlomku iz SIB 5 konËa na mestu, ko mala kljunaπa ostaneta sama.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 252

» • Primeri preverjanja

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OCENJEVALNI OBRAZEC ZA VREDNOTENJE PISNEGA POUSTVARJALNEGA UMETNOSTNEGA BESEDILA

MERILA

TO»KE

1. ZnaËilnost besedilne vrste

skupaj 4

• naslov

2

• obseg

2

2. Vsebina

skupaj 17

• navezanost na prebrano

5

• izvirnost in prepriËljivost

4

• nova dejstva; niæji nivo - preprosto, neizvirno

1

viπji nivo - zanimivo, duhovito

3

• vtis celote

5

3. Zgradba

skupaj 6

• razvidnost in smiselnost uvodnega in sklepnega dela

2

• primernost osrednjega dela

2

• povezava posameznih delov besedila

2

4. Jezik

skupaj 12

• pravopis (loËila, velika zaËetnica, zapis besed …)

4

• oblikoslovje (skloni, raba predlogov, glagolskih oblik …)

4

• skladnja (besedni red, tvorba povedi …)

4

5. Slog

skupaj 8

• primernost

4

• æivahnost, jasnost

4

6. Pisava

skupaj 3

• Ëistopis, Ëitljivost

3


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 253

» • Primeri preverjanja

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Doseæeno πtevilo toËk

Odstotki

Ocene

0-22

0-44 %

1

22'5-32'5

45-65 %

2

33-39'5

66-79 %

3

40-44'5

80-89 %

4

45-50

90-100 %

5


Glavni cilj sklopa

UËenci poglabljajo svojemu doæivljanju in izkuπnjam primerno literaturo s pravljiËno tematiko. Pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah v zvezi z ljudskimi, klasiËnimi avtorskimi, æivalskimi, slovenskimi pravljicami. Nato posluπajo in berejo pravljice - tuje in slovenske -, izraæajo svoje obËutke in vtise ob branju. Poskuπajo ugotoviti pravljiËne elemente, ki jih primerjajo v razliËnih pravljicah. Opisujejo njihove stilne in zgradbene posebnosti. Primerjajo film in literarno besedilo, ob doloËenem odlomku znajo naπteti nekaj konkretnih razlik. Preizkusijo se v pisanju besedil s podobno tematiko in stilom (slog arabskih pravljic, narobe pravljica, kombinacija in nadaljevanje pravljice, sodobna avtorska pravljica, obnova pravljice) in spoznavajo pot do literature πe z lastno ustvarjalno izkuπnjo. Poznajo æivljenje in delo pravljiËarja H. C. Andersena.

V ©KATLO SE JE SKRILA PRAVLJICA (pravljica/sodobna avtorska pravljica/arabska pravljica z okvirno zgodbo)

©t. ur

Preverjanje in ocenjevanje (obnova pravljice neumetnostno besedilo!; opomba: ure razporejene pri neumetnostnih tematskih sklopih)

3:41 PM

Preverjanje (pisanje poustvarjalnih, ustvarjalnih besedil - posnemanje sloga pravljic/avtorska pravljica/narobe pravljica)

Orientalska ljudska: TisoË in ena noË

Strnjeno v enem delu konec septembra.

»as obravnave, dinamika prekinjeno/strnjeno

10/10/05

Feri LainπËek: KovaËeva hvaleænost

Hans Christian Andersen: Grdi raËek/Deklica z 11 væigalicami

Besedila/vsebina

A Razvrstitev tematskih sklopov v 6. razredu

Tematski sklop

Neæa Cigüt

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 255

6. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


Barbara GregoriË: Jaz v zrcalu

UËenci spoznavajo, doæivljajo in vrednotijo pesemska besedila iz slovenske in tuje literature, umetna in ljudska. Pred branjem in posluπanjem besedil na podlagi izkuπenj in predznanja loËujejo prozo od poezije, umetno slovstvo od ljudskega - utemeljujejo razlike med enim in drugim. Posluπajo in berejo besedila, izraæajo svoje obËutke in vtise. Pridobivajo zmoænost razumevanja lirskega izpovedovalca, s katerim se identificirajo, ter pripovedne poezije in nesmiselnic. Doæivljajo pesniπki jezik (sporoËilnost in zvoËnost). Iz pesmi razberejo na ravni rabe temeljne prvine tako zunanje kot notranje zgradbe: verz, kitica, rima, ritem, tema pesemskega besedila, slog (stalna besedna zveza, preprosta metafora, nesmiselna beseda), pesniπka sredstva (poosebitev, primera, okrasni pridevek). Svoje razumevanje in doæivljanje pokaæejo s pisanjem poustvarjalnih pesemskih besedil/vaj v slogu (posnemanje prvin prebranih pesemskih besedil) in govornega nastopanja (deklamacije z govorno utemeljitvijo). Avtorja uvrπËajo v Ëas in prostor - poznajo æivljenje in delo pesnika Toneta PavËka.

JAZ V ZRCALU PESMI (poezija v 6. razredu)

Strnjeno v enem delu - konec novembra in december.

20

novembra/januarja).

sklopa lahko tudi v dveh delih )(npr. konec

(Opomba: Zaradi dolæine

»as obravnave, dinamika prekinjeno/strnjeno

©T. UR

10/10/05

Preverjanje (deklamacija poljubno izbrane pesmi)

Ljudska: Lisica

Stanko Vuk: Sabotin

Milovan DanojliÊ: Razglas Otroπke republike

Tone PavËek: Njena zgodba, Fantova zgodba

Besedila/vsebina

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

215-296-novo brez pagin.qxd

3:41 PM

Page 256

A • Razvrstitev tematskih sklopov 6. razred


Milan Dekleva: LenËa FlenËa

UËenci spoznavajo dramska besedila s humornimi prvinami, besedila, v katerih nastopajo otroci kot glavne knjiæevne osebe, kot junaki. MoË percepcije pokaæejo tako, da z igro vlog/pantomimo/improvizacijo uprizorijo "otroπki svet dogodivπËin in dojemanja realnosti". Nato besedila berejo. Pridobivajo sposobnost dojemanja sporoËilnosti - kar vnaπajo v svojo vsakdanjo izkuπnjo. LoËijo dramsko besedilo od pripovednega: dramatizirajo prozno besedilo. Opisujejo stilne/zgradbene posebnosti dramskega besedila oziroma gledaliπkega dogodka. Dramski prizor dramatizirajo, opremijo s sceno, z glasbo, kostumi. Razumevanje humornih prvin v dramskem besedilu dokaæejo s pojasnjevanjem, Ëemu so se smejali, z opisovanjem notranje zgradbe - (oznaka knjiæevne osebe/jezik), sporoËilo, ideja - in z lastno ustvarjalnostjo.

DVIGNIMO ZAVESO (dramska besedila)

Tretje besedilo - ogled gledaliπke predstave v sklopu LDN πole

Anton IngoliË: Tajno druπtvo PGC

Besedila/vsebina

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

»as obravnave, dinamika prekinjeno/strnjeno Strnjeno v enem delu - februar (+ ogled gledaliπke predstave po naËrtu πole).

©t. ur

10

215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 257

6. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


Glavni cilj sklopa

UËenci spoznavajo svoji starosti in izkuπnjam primerno literaturo, izhajajoË iz domiπljije. Pripovedujejo/povedo nekaj zgodbic/pripovednih fragmentov, vezanih na domiπljijsko, fantastiËno tematiko. Berejo besedila in razvijajo sposobnost razumevanja in vrednotenja domiπljijske, fantastiËne pripovedi: pojasnjujejo svoje domiπljijsko Ëutne predstave o osebah (motive za ravnanje knjiæevnih oseb), dogajalnem prostoru, Ëasu. Zapisujejo premico dogajanja/ga obnavljajo, tako da se poistovetijo s prvoosebnim pripovedovalcem (identifikacija) ali z doloËeno knjiæevno osebo. Opisujejo stilne, zgradbene znaËilnosti fantastiËne pripovedi. Svoje doæivljanje domiπljijskoËutnih predstav pokaæejo z ustvarjalnimi in poustvarjalnimi besedili piπejo/pripovedujejo fantastiËne zgodbe iz Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetov, tudi v obliki stripa.

Tematski sklop

©ESTO©OLSKA DOMI©LJIJA (domiπljijska/fantastiËna pripoved, strip)

Preverjanje in ocenjevanje - govorni nastop (Moja fantastiËna/domiπljijska pripoved)

Charles M. Schulz: Snoopy

Lewis Carroll: Alica v Ëudeæni deæeli

Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja

Besedila/vsebina

»as obravnave, dinamika prekinjeno/strnjeno Strnjeno v enem delu - maj.

©t. ur

15

215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 258

A • Razvrstitev tematskih sklopov 6. razred


Glavni cilj sklopa

UËenci spoznavajo svoji izkuπnji primerno literaturo s poudarkom na doæivljanju sveta in odnosov v njem, in sicer v realistiËnih mladinskih pripovedih, povestih, romanih do dojemanja s pomoËjo igre, domiπljije, æanrskih doloËil v detektivkah/kriminalnih trivialnih romanih. Pripovedujejo o svojem otroπtvu doæivetja/domiπljijskoËutne predstave in o sprejemanju trivialne ustvarjalnosti (npr. trivialni film/ nadaljevanke). Besedilo berejo, izraæajo svoje obËutke, dojemanja in jih utemeljujejo. Identificirajo se s knjiæevnimi osebami - pojasnjujejo motive za njihova ravnanja. IzluπËijo temo, sporoËilo, idejo prebranih besedil. LoËijo na ravni rabe vrste proznih besedil - opisujejo njihovo zunanjo in notranjo zgradbo (poudarek na knjiæevni osebi). Z lastno ustvarjalnostjo pokaæejo svojo moË percepcije piπejo zgodbe, v katerih otroci reπujejo probleme odraslih/obnavljajo literarno dogajanje/zgodbe, pripovedujejo s perspektive doloËene knjiæevne osebe/upovedujejo podobo knjiæevnih oseb/dramatizirajo odlomek in ga opisujejo (odrska navodila)/piπejo fragmente realistiËnih pripovedi iz vsakdanjega æivljenja/trivialnih pripovedi. Govorno predstavijo knjigo za domaËe branje (poljubno s seznama).

Tematski sklop

JUNAK PA TAK (zgode in nezgode otrok in mladostnikov)

in marec.

3:41 PM

Moja knjiga za domaËe branje - preverjanje in ocenjevanje

Victoria Holt: Hiπa tisoËerih latern/Ogled trivialnega filma

demonstracija uËitelja)

uËence/primer interpretacije v πoli -

(opomba:

V dveh delih -december

15

navodila za DB/dejavnosti za

»as obravnave, dinamika prekinjeno/strnjeno

©t. ur

10/10/05

Erich Kästner: Emil in detektivi

Lois Lowry: Anastazija Krupnik

Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja

France Bevk: Pastirci

Besedila/vsebina

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 259

6. razred A • Razvrstitev tematskih sklopov


B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 6. razredu

(Opomba: ure razporejene pri neumetnostnih tematskih sklopih)

Preverjanje in ocenjevanje (obnova pravljice - neumetnostno besedilo!

V πkatlo se je skrila pravljica

Preverjanje (pisanje poustvarjalnih, ustvarjalnih besedil - posnemanje sloga pravljic/avtorska pravljica/narobe pravljica)

Orientalska ljudska: TisoË in ena noË

Feri LainπËek: KovaËeva hvaleænost

Besedila: Hans Christian Andersen: Grdi raËek/Deklica z væigalicami

3:41 PM

UËenci poglabljajo svojemu doæivljanju in izkuπnjam primerno literaturo s pravljiËno tematiko. Pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah v zvezi z ljudskimi, s klasiËnimi avtorskimi, æivalskimi, slovenskimi pravljicami. Nato posluπajo in berejo pravljice - tuje in slovenske, izraæajo svoje obËutke in vtise ob branju. Poskuπajo ugotoviti pravljiËne elemente in jih primerjajo v razliËnih pravljicah. Opisujejo njihove stilne in zgradbene posebnosti. Primerjajo film in literarno besedilo, ob doloËenem odlomku znajo naπteti nekaj konkretnih razlik. Preizkusijo se v pisanju besedil s podobno tematiko in stilom (slog arabskih pravljic, narobe pravljica, kombinacija in nadaljevanje pravljice, sodobna avtorska pravljica) in spoznavajo pot do literature πe z lastno ustvarjalno izkuπnjo. Poznajo æivljenje in delo pravljiËarja H. C. Andersena.

10/10/05

Ali:

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost posluπanja, branja pravljic, zmoænost zaznavanja pravljiËnih elementov, doæivljanja in razumevanja pravljiËnega sveta - dogajanja in pravljiËnih oseb - njihove motiviranosti in identifikacije z njimi. Væivljajo se v pravljiËni svet - piπejo in obnavljajo pravljice.

UËni sklop: V πkatlo se je skrila pravljica (pravljica/sodobna avtorska pravljica/arabska pravljica z okvirno zgodbo)

Neæa Cigüt

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 261

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Posluπanje/ gledanje

UËenci razvijajo vizualno in sluπno sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje pravljic drugih narodov sveta in primerjajo njihove znaËilnosti z znaËilnostmi slovenskih ljudskih pravljic (Orientalska ljudska: TisoË in ena noË).

Branje

UËenci berejo tiho, glasno knjiæevna besedila in razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil (sodobna avtorska pravljica, tuje ljudske pravljice z znaËilnimi motivi); loËijo glavne in stranske osebe, znaËajske lastnosti prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov/ govor osebe in govor o osebi (H. C. Andersen: Grdi raËek; Feri LainπËek: KovaËeva hvaleænost; Orientalska ljudska: TisoË in ena noË), najdejo razlago za ravnanje knjiæevnih oseb v besedilnem svetu in zunaj njega, oblikujejo domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnega Ëasa in prostora, poiπËejo temo in idejo prebranega besedila, razumejo zgodbo pravljiËnega besedila.

Funkcionalni cilji

UËenci v poustvarjalnem pisanju (pravljice) pokaæejo svoje doæivljanje, razumevanje prebranih besedil (povzemajo motive, temo prebranih besedil) piπejo svoje pravljice s podobno tematiko/zgradbo/p ravljiËnimi elementi, Opomba: ocenjevanje obnove pravljice neumetnostno besedilo/ preverjanje (ustvarjalno/poustvarjalno besedilo).

Pisanje Standardi

UËenci berejo umetnostna besedila in po branju (pisno) odgovarjajo na uËiteljeva vpraπanja o doæivljanju, vrednotenju, analizi umetnostnega besedila. Razumejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, si ustvarjajo domiπljijskoËutne predstave dogajalnega Ëasa, prostora, sledijo dogajanju, prepoznajo knjiæevne vrste pravljice, tako da samostojno pripovedujejo, piπejo pravljice, nadaljevanje pravljic, narobe pravljice, tipiËne slovenske ljudske pravljice, moderne pravljice.

Izobraæevalni cilji/vsebinski cilji UËenci spoznavajo kanon mladinske knjiæevnosti H. C. Andersena. Razumejo in uporabljajo naslednje strokovne izraze (æe iz prejπnjih razredov): sodobna avtorska pravljica, æivalska pravljica, ljudska pravljica, dogajalni Ëas, prostor, glavna in stranska knjiæevna oseba. Preverjanje ustvarjalno besedilo Moja pravljica.

Preverjanje in ocenjevanje: obnova prebrane pravljice (NB).

Preverjanje in ocenjevanje

10

»as

www.svetizbesed.com

Zbirke pravljic.

Delovni zvezek Svet iz besed 6.

likovna vzgoja, glasbena vzgoja

Izobraæevalna Medpred metne tehnologija povezave

3:41 PM

sodelovalno uËenje

frontalna oblika

individualno delo

delo v dvojicah

bralne uËne strategije

DidaktiËne strategije

10/10/05

Govorno upovedujejo, zaznavajo, doæivljajo in vrednotijo pravljice (H. C. Andersen: Grdi raËek; Feri LainπËek: KovaËeva hvaleænost; Orientalska ljudska: TisoË in ena noË).

UËenci pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkuπnjah z branjem pravljic. Upovedujejo in razvijajo svoje pravljiËne svetove.

Govorjenje

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 262

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa V πkatlo se je skrila pravljica


B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 6. razredu

Govorjenje

UËenci se pogovarjajo/pri povedujejo o bralnih izkuπnjah

Posluπanje /gledanje

UËenci razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje

Branje

UËenci tiho in glasno po vlogah berejo knjiæevna dramska besedila. Razvijajo sposobObnovijo prebrano/gledano besedilo. Na podlagi besedilnih in

Pisanje

Standardi (P/O)

UËenec sodeluje v domiπljijski igri vlog. Po gledanju gledaliπke pred-

Izobraæevalni cilji/Vsebinski cilji Poznajo in uporabljajo naslednje strokovne pojme in jih

Sprotno prever- bralne uËne janje: strategije UËenec sodeluje v domiπljijski frontalni pouk v igri vlog.

Preverjanje in DidaktiËne ocenjevanje strategije

10

»as

Delovni glasbena zvezek Svet iz vzgoja, besed 6. likovna vzgoja

Izobraæevalna Medpredtehnologija metne povezave

Dvignimo zaveso

Funkcionalni cilji

3. besedilo - ogled gledaliπke predstave v sklopu LDN πole

Anton IngoliË: Tajno druπtvo PGC

Milan Dekleva: LenËa FlenËa

Besedila:

3:41 PM

Glavni cilj sklopa: UËenci spoznavajo dramska besedila s humornimi prvinami, besedila, v katerih nastopajo otroci kot glavne knjiæevne osebe, kot junaki. MoË percepcije pokaæejo tako, da z igro vlog/pantomimo/improvizacijo uprizorijo "otroπki svet dogodivπËin in dojemanja realnosti". Nato besedila berejo. Pridobivajo sposobnost dojemanja sporoËilnosti, kar vnaπajo v svojo vsakdanjo izkuπnjo. LoËijo dramsko besedilo od pripovednega: dramatizirajo prozno besedilo. Opisujejo stilne/zgradbene posebnosti dramskega besedila oziroma gledaliπkega dogodka. Dramski prizor dramatizirajo, opremijo s sceno, kostumi, z glasbo. Razumevanje humornih prvin v dramskem besedilu dokaæejo s pojasnjevanjem, Ëemu so se smejali, opisovanjem notranje zgradbe - (oznaka knjiæevne osebe/jezik), sporoËilo, ideja - in z lastno ustvarjalnostjo.

10/10/05

Ali:

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja dramskih besedil s humornimi prvinami; zaznavajo prvine v besedilih, ki kaæejo na to, tako da dramatizirajo prebrane dramske fragmente in opisujejo posebnosti dramskih besedil.

UËni sklop: Dvignimo zaveso

Neæa Cigüt

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 263

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


gledaliπke predstave: ogledajo si eno gledaliπko predstavo. Zaznavajo in doæivljajo prvine gledaliπkega dogodka (igralec, vloga, luË, scena, kostumi, glasbena oprema).

(dramska besedila) razvijajo, poglabljajo in izraæajo svoja literarnoestetska doæivetja. Govorno obnavljajo knjiæevno besedilo ter opisujejo zgradbo dramskega besedila/gledali πkega dogodka. Igrajo vlogo iz besedila. Dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. Dramatizirajo, pripravijo odrsko postavitev mladinske gledaliπke igre po skupinah. nebesedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe. Ustvarjajo nove knjiæevne osebe . Piπejo nove prigode znanih knjiæevnih oseb - nadaljevanje dramskega besedila.

znajo opisati: - igralec, - vloga (æe od prej: dramsko besedilo, reæiser, scena, kostumi, dejanje, prizor, gledaliπka predstava). stave naπteje glavne in stranske osebe ter odgovarja na uËiteljeva vpraπanja (Kaj se je zgodilo? Zakaj se je zgodilo?). Napiπe dramski prizor, ki ga je videl. delo v dvojicah

skupinsko delo (sodelovalno uËenje )

individualno delo

(www.svetizbesed.com).

10/10/05

3:41 PM

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa

Spoznavajo knjiæevne zvrsti - na podlagi izkuπenj oblikujejo svoja priËakovanja ob branju dramskih besedil.

nost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih dramskih besedil: - identificirajo se s knjiæevno osebo (Milan Dekleva: LenËa FlenËa, Anton IngoliË: Tajno druπtvo PGC), - prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb in se osredotoËajo na njihove namere, misli in Ëustva, zaznavajo in razumejo, v kateri dogajalni Ëas, prostor je postavljeno dogajanje, - prepoznavajo znaËilnosti dramske zgradbe besedila: oznaËijo govoreËega in njegov govor, Ëustveno stanje oseb in videz.

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 264

Dvignimo zaveso


B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 6. razredu

Moja knjiga za domaËe branje - preverjanje in ocenjevanje

Victoria Holt: Hiπa tisoËerih latern / ogled trivialnega filma

Junak pa tak

Erich Kästner: Emil in detektivi

Lois Lowry: Anastazija Krupnik

Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja

France Bevk: Pastirci

3:41 PM

Besedila:

10/10/05

Glavni cilj sklopa: UËenci spoznavajo svoji izkuπnji primerno literaturo s poudarkom na doæivljanju sveta in odnosov v njem, in sicer v realistiËnih mladinskih pripovedih, povestih, romanih, ki jih dojemajo s pomoËjo igre, domiπljije, æanrskih doloËil v detektivkah/kriminalnih trivialnih romanih. Pripovedujejo o svojem otroπtvu - doæivetja/domiπljijskoËutne predstave - in o sprejemanju trivialne ustvarjalnosti (npr. trivialni film/nadaljevanke). Besedilo berejo, izraæajo svoje obËutke, dojemanja in jih utemeljujejo. Identificirajo se s knjiæevnimi osebami - pojasnjujejo motive za njihova ravnanja. Na ravni rabe loËijo vrste proznih besedil - opisujejo njihovo zunanjo in notranjo zgradbo (poudarek na knjiæevni osebi). Z lastno ustvarjalnostjo pokaæejo svojo moË percepcije - piπejo zgodbe, v katerih otroci reπujejo probleme odraslih/obnavljajo literarno dogajanje/zgodbe pripovedujejo s perspektive doloËene knjiæevne osebe/upovedujejo podobo knjiæevnih oseb/dramatizirajo odlomek in ga opisujejo (odrska navodila)/piπejo fragmente realistiËnih pripovedi iz vsakdanjega æivljenja ali iz trivialnih pripovedi. Govorno predstavijo knjigo za domaËe branje (poljubno iz seznama).

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja æanrskih (trivialnih) in umetniπkih besedil s tematiko odraπËanja, zaznavajo prvine v besedilih, ki kaæejo na to, razumejo motiviranost knjiæevnih oseb. Pripovedujejo in piπejo tako trivialna kot umetniπka besedila (proza - fragmenti) na tematiko odraπËanja. Ali:

UËni sklop: Junak pa tak

Neæa Cigüt

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 265

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


UËenci razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje proze. Oblikujejo domiπljijskoËutne predstave knjiæevnih oseb, literarnega prostora in dogajanja. Sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo.(Razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja trivialnega filma: primerjajo dogajanje v knjiæevnem delu s tistim na filmu

UËenci berejo tiho in glasno knjiæevna besedila s tematiko otroπtva, odraπËanja. Razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil identificirajo se z eno izmed knjiæevnih oseb (Erich Kästner: Emil in detektivi, Lois Lowry: Anastazija Krupnik), prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, domiπljisko-Ëutno predstavo o osebi zaznavajo s besedilnimi/nebesedilnimi signali (Lois Lowry: Anastazija Krupnik, Victoria Holt: Hiπa tisoËerih latern) in razumejo, v kateri dogajalni Ëas, prostor je postavljeno dogajanje (France Bevk: Pastirci) Doæivljajo realistiËno povest, roman s tematiko iz vsakdanjega æivljenja, mladinsko detektivko, trivialni roman.

ni/umetniπki).

vrednotijo film (trivial-

Gledajo, doæivljajo in

besedilu.

kliπe v trivialnem

Obnovijo prebrano/gledano besedilo. Pisno upovedujejo dogajanje s perspektive razliËnih knjiæevnih oseb. Zapisujejo "manjkajoËe dele zgodbe". Opiπejo dogajalne prostore. Piπejo realistiËne zgodbe/fragmente s tematiko iz vsakdanjega æivljenja, kriminalni roman (tudi z zakoni trivialnega romana).

Pisanje

UËenci razumejo in pravilno uporabljajo naslednje strokovne pojme: trivialno/umetniπko besedilo, kriminalka, mladinska povest/roman, trivialna mladinska povest/roman.

Izobraæevalni cilji/vsebinski cilji UËenec prepozna in doæivi realistiËno pripoved, tako da pripoveduje/piπe realistiËno zgodbo, podobno tistemu dogajanju, ki ga pozna iz svojega sveta, in tako, v kateri glavni junaki otroci reπujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali. Po branju pripovednega besedila odgovarja na vpraπanja o bistvenih podatkih (dogajanje, motivi, prostor, Ëas, oseba, tema).

Standardi (P/O)

DomaËe branje: razËlemba prebranega pripovednega besedila s tematiko odraπËanja

Preverjanje in ocenjevanje

delo v dvojicah

skupinsko delo

individualno delo

frontalni pouk

bralne uËne strategije

DidaktiËne strategije

15

»as

(www.svetizbesed.com).

Internet.

Trivialni film po izboru. /France Bevk: Pastirci.

ZgoπËenka, videokaseta Svet iz besed 6.

Delovni zvezek Svet iz besed 6.

glasbena vzgoja likovna vzgoja

Izobraæevalna Medpred metne tehnologija povezave

3:41 PM

prepoznavajo dogajalni

UËenci se pogovarjajo/pri povedujejo o bralnih izkuπnjah (tematika otroπtva in odraπËanja). Pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se identificirali, in vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe. Govorno obnavljajo knjiæevno besedilo/ film (trivialni). Razumejo in opisujejo lastnosti umetniπke in trivialne pripovedi. Po ogledu trivialnega filma opisujejo svoje doæivljanje filma ter prvine njegove izraznosti.

Govorjenje

10/10/05

(op. »e je moæno!);

Posluπanje /gledanje

Branje

Funkcionalni cilji

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 266

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa Junak pa tak


B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 6. razredu

Posluπanje /gledanje

UËenci berejo tiho in UËenci razvijaglasno domiπljijske, fan- jo interes za tastiËne pripovedi in

Branje

Funkcionalni cilji

UËenci se pogovarjajo/pri

Govorjenje

Obnovijo prebrano/gledano

Pisanje

Razumejo in pravilno

Izobraæevalni cilji/vsebinski cilji

Preverjanje in ocenjevanje:

Standardi (P/O)

Preverjanje in ocenjevanje:

Preverjanje in ocenjevanje

bralne uËne strategije

DidaktiËne strategije

»as

Delovni glasbena zvezek Svet iz vzgoja

Izobraæevalna Medpredtehnologija metne povezave

©estoπolska domiπljija (domiπljijska, fantastiËna pripoved, strip)

Preverjanje in ocenjevanje - govorni nastop (Moja fantastiËna/domiπljijska pripoved); razËlemba UB.

Charles M. Schulz: Snoopy

Lewis Carroll: Alica v Ëudeæni deæeli

Jonathan Swift: Gulliver med pritlikavci

3:41 PM

Besedila:

Glavni cilj sklopa: UËenci spoznavajo svoji starosti in izkuπnjam primerno literaturo, izhajajoË iz domiπljije. Pripovedujejo/povedo nekaj zgodbic/pripovednih fragmentov, vezanih na domiπljijsko, fantastiËno tematiko. Berejo besedila in razvijajo sposobnost razumevanja in vrednotenja domiπljijske, fantastiËne pripovedi: pojasnjujejo svoje domiπljijskoËutne predstave o osebah (motive za ravnanje knjiæevnih oseb), dogajalnem prostoru, Ëasu. Zapisujejo premico dogajanja/obnavljajo tako, da se poistovetijo s prvoosebnim pripovedovalcem (identifikacija) ali doloËeno knjiæevno osebo. Opisujejo stilne, zgradbene znaËilnosti fantastiËne pripovedi. Svoje doæivljanje domiπljijskoËutnih predstav pokaæejo z ustvarjalnimi in poustvarjalnimi besedili - piπejo/pripovedujejo fantastiËne zgodbe iz Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetov, tudi v obliki stripa.

10/10/05

Ali:

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja, razumevanja in vrednotenja fantastiËnih, domiπljijskih pripovedi, ki jih doæivljajo z lastnim poustvarjanjem in ustvarjanjem - pripovedovanjem domiπljijskih, fantastiËnih zgodb/oblikovanjem stripa.

UËni sklop: ©estoπolska domiπljija (domiπljijska, fantastiËna pripoved, strip)

Neæa Cigüt

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 267

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


posluπanje proze in si oblikujejo domiπljijskoËutne predstave knjiæevnih oseb, literarnega prostora, Ëasa, dogajanja. Besedilo vrednotijo. poveduje o bralnih izkuπnjah s fantastiËnimi, domiπljijskimi besedili, stripi. Razvijajo, poglabljajo in izraæajo svoje domiπljijskoËutne predstave in literarnoestetska doæivetja. Upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako bliæajo literarni temi. Pripovedujejo literaturo domiπljiska pripoved.

besedilo. Piπejo fantastiËno pripoved z zakoni otrokovih æelja. Literarno delo pripovedujejo kot glavna/stranska knjiæevna oseba. Piπejo premico dogajanja. Opisujejo domiπljijskoËutne predstave dogajalnega prostora. Piπejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, v Ëasovno nedefiniranih fantastiËnih svetovih. uporabljajo naslednji strokovni izraz: strip (æe od prej: fantastiËna pripoved). UËenec zazna in doæivi razliËnost pripovednih/dra mskih/pesemskih besedil, tako da prebere neznano umetnostno besedilo in odgovarja na vpraπanja o bistvenih podatkih. Pripoveduje fantastiËno zgodbo.

razËlemba prebranega umetnostnega besedila Govorni nastopi - domiπljijska/ fantastiËna pripoved

(www.svetizbesed.com).

Internet.

ZgoπËenka, videokaseta Svet iz besed 6. Stripi.

besed 6.

likovna vzgoja

10/10/05

delo v dvojicah

skupinsko delo

individualno delo

frontalni pouk

naslov

strip. Razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja (Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja, Lewis Carroll: Alica v Ëudeæni deæeli, Charles M. Schulz: Snoopy). Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjiæevnih oseb, domiπljijskoËutno predstavo knjiæevne osebe si oblikujejo tudi iz nebesedilnih signalov. LoËujejo glavne in stranske knjiæevne osebe ter prepoznavajo motive za njihovo ravnanje. (Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja, Lewis Carroll: Alica v Ëudeæni deæeli.) Sposobni so slediti dogajanju na veË dogajalnih prostorih hkrati (Charles M. Schulz: Snoopy). Povezujejo dogajalni Ëas in prostor. Literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le, Ëe je povezano v trden vzroËno-poslediËni sistem; odstopanja zavraËajo, razen v fantastiËnih besedilih. Zaznavajo kategorijo pripovedovalca (Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja). Doæivljajo fantastiËno, domiπljijsko pripoved. Posluπanje/gledanje

215-296-novo brez pagin.qxd

3:41 PM

Page 268

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa ©estoπolska domiπljija (domiπljijska, fantastiËna pripoved, strip)


B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 6. razredu

Preverjanje (deklamacija poljubno izbrane pesmi)

Dane Zajc: Indijanec

Ljudska: Lisica

Stanko Vuk: Sabotin

Jaz v zrcalu pesmi

Milovan DanojliÊ: Razglas Otroπke republike

Tone PavËek: Njena zgodba, Fantova zgodba

Barbara GregoriË: Jaz v zrcalu

3:41 PM

Besedila:

Glavni cilj sklopa: UËenci spoznavajo, doæivljajo in vrednotijo umetna in ljudska pesemska besedila iz slovenske in tuje literature. Pred branjem in posluπanjem besedil na podlagi izkuπenj in predznanja loËujejo prozo od poezije, umetno slovstvo od ljudskega - utemeljujejo razlike med enim in drugim. Posluπajo in berejo besedila, izraæajo svoje obËutke in vtise. Pridobivajo zmoænost razumevanja pripovedne poezije, nesmiselnic in lirskega izpovedovalca in se identificirajo z njim. Doæivljajo pesniπki jezik (sporoËilnost in zvoËnost). Na ravni rabe iz pesmi razberejo temeljne prvine tako zunanje kot notranje zgradbe (verz, kitica, rima, ritem, tema pesemskega besedila, slog (stalna besedna zveza, preprosta metafora, nesmiselna beseda), pesniπka sredstva (poosebitev, primera, okrasni pridevek). Svoje razumevanje in doæivljanje pokaæejo s pisanjem poustvarjalnih pesemskih besedil/vaj v slogu (posnemanje prvin prebranih pesemskih besedil) in govornega nastopanja (deklamacije z govorno utemeljitvijo). Avtorja uvrπËajo v Ëas in prostor - poznajo æivljenje in delo Toneta PavËka.

10/10/05

Ali:

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja pesemskih besedil - lirike, pripovedne poezije, nesmislic -, zaznavajo prvine v besedilih, ki kaæejo na to, razumejo, doæivljajo in vrednotijo prebrane pesmi. Pripovedujejo in piπejo besedila (poezija - fragmenti) na doloËeno temo/pesemsko sliko. Govorno interpretirajo - deklamirajo poljubno izbrano pesem.

UËni sklop: Jaz v zrcalu pesmi

Neæa Cigüt

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 269

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


Posluπanje /gledanje

UËenci berejo tiho in glasno knjiæevna besedila (pesem). Razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja pesemskih knjiæevnih besedil. Zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi, razumejo povezanost ritma s sporoËilnostjo pesmi, razumejo in zaznavajo preproste metafore, rabo okrasnih pridevkov, poosebitev in nagovor, primero, razumejo temo pesemskega besedila - primerjajo z æe znanimi besedili na isto temo

UËenci razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje pesemskih besedil: ohranjajo interes za posluπanje poezije posluπajo interpretativno branje pesmi in doæivljajo, zaznavajo zvoËnost pesmi, ritem pesmi in ga povezujejo z njegovo sporoËilnostjo. Zaznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spreBarbara GregoriË: membo Jaz v zrcalu razpoloæenja (deklica - lirski (Tone PavËek: izpovedovalec, Njena in metafore) Fantova zgodba, Tone PavËek: Njena Stanko Vuk: zgodba in Fantova Sabotin). zgodba

Branje

Funkcionalni cilji

UËenci se pogovarjajo/pri poveduje o bralnih izkuπnjah s pesemskimi besedili - na podlagi izkuπenj iz svojega æivljenja/Ëustev. Govorno upovedujejo, doæivljajo, zaznavajo videnje pesemskih slik, razpoloæenje v pesmi ter vrednotijo pesem. Razumejo in govorno strnjeno izrazijo temo pesemskega besedila. Izgovarjajo zvoËno zanimive besede in opazujejo povezanost zvoËne oblikovanosti in pomena besede.

Govorjenje

UËenci piπejo zvoËno zanimive besede, opazujejo svoje doæivljanje povezanosti pomena in zvoka. Tvorijo sopomenske nize in opazujejo njihovo rabo glede na Ëustvene plasti besedila. Tvorijo zahtevnejπe besede in opazujejo povezave s sporoËilnostjo. Tvorijo metafore, ki temeljijo podobnosti. Posnemajo skladnjo besedila. Tvorijo lastna pesemska besedila. Strnjeno in ustvarjalno povzemajo vsebino besedila.

Pisanje Standardi (P/O)

UËenec zazna in doæivi pesem, tako da: s posebej oblikovanim govorom ponazarja Razumejo in razpoloæenje pravilno besedila, uporabljajo doæiveto recitira naslednje pesemsko strokovne besedilo na pojme: pamet, poosebitev, dopolnjuje okrasni prideverze, ki se vek, rimajo, primera, tvori preproste stalna besedna primere, zveza metafore, (æe od prej): slika z besedalirsko besedilo, mi, ljudska pesem, naπteva tema, recitacija, knjiæevna deklamacija. besedila na isto temo.

UËenci spoznavajo kanon mladinske knjiæevnosti poznajo æivljenje in delo Toneta PavËka.

Izobraæevalni cilji/vsebinski cilji 20

»as

(www.svetizbesed.com)

Pesniπke zbirke T. PavËka in drugih.

CD Svet iz besed 6 (poezija).

ZgoπËenka, videokaseta Svet iz besed 6.

Delovni zvezek Svet iz besed 6.

glasbena vzgoja likovna vzgoja

Izobraæevalna Medpredmetne tehnologija povezave

3:41 PM

delo v dvojicah

skupinsko delo

individualno delo

frontalni pouk

bralne uËne strategije

DidaktiËne strategije

10/10/05

Preverjanje: deklamacija poljubno izbranega pesemskega besedila.

Sprotno preverjanje: razËlemba prebranega pesemskega besedila.

Preverjanje in ocenjevanje

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 270

B • Primeri priprav na obravnavo sklopa Jaz v zrcalu pesmi


3:41 PM

Dane Zajc: Indijanec (besedna inovativnost)

Ljudska: Lisica (okrasni pridevek)

10/10/05

Stanko Vuk: Sabotin (simbolika)

Milovan DanojliÊ: Razglas Otroπke republike (stalna besedna zveza)

(rima, ritem, primerjava/komparacija)

215-296-novo brez pagin.qxd

Page 271

Jaz v zrcalu pesmi B • Primeri priprav na obravnavo sklopa


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 273

Tone PavËek: Njena zgodba, Fantova zgodba

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Neæa Cigüt

Tone PavËek: Njena zgodba, Fantova zgodba Vir: SIB 6

UËiteljeva prognoza/beleæke: PavËkove pesmi, fulaste, majniπke, a hkrati "ful resne", ko mora "deËek iti za soncem", mladi bralci z navduπenjem prebirajo. ©e toliko bolj, ko se lahko identificirajo z zaljubljenim junakom. A zaljubljen si lahko iz Ëisto navihane, predrzne, uporniπke plati ali pa, ko nisi zaljubljen v pravega in to boli in ostanejo zgolj spomini, hrepenenja. Taka dva zorna kota odraπËanja prikazujeta PavËkovi pesmi Njena in Fantova zgodba. Elemente ene in druge zgodbe je mogoËe obravnavati primerjalno æe od zaËetka same komunikacije s knjiæevnim besedilom, hkrati pa ves Ëas izpostavljati lastna doæivljanja uËencev. Na takπen naËin samo sprejemanje pesmi ne bi smelo povzroËati posebnih teæav: uËenci bodo prepoznali temo, sporoËilo, zaznali slogovno obarvanost verzov (vkljuËevanje najstniπkega izraæanja), zaznali ritem (æivahen: umirjen) v povezavi s sporoËilnostjo in doæivljali fantova, dekletova Ëustva na podlagi primerjav (izobraæevalni cilj: primera) - tistih iz samih pesmi in lastnih, ki jih bodo tvorili v povezavi s pesemskimi slikami. Tudi pri poznavanju PavËka kot avtorja je bolj ali manj realno, da bomo izhajali iz uËenËevega predznanja PavËek je konec koncev avtor/mladinski pesnik, ki je v "trenutni" πolski praksi med najbolj branimi in zastopanimi v razliËnih didaktiËnih gradivih.

Operativni cilji obravnave: (upoπtevamo tudi faze pred branjem, motivacijo) UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom

Doæivljanje UËenci posluπajo interpretativno branje pesmi in sami glasno in tiho, interpretativno berejo. Doæivljajo pesem z otroπko tematiko odraπËanja (ljubezen, ljubezenska pesem) in njene znaËilnosti. Izraæajo zaznave, predstave, ki jih je v njih zbudila pesem s svojim sporoËilom/temo/zvoËnostjo, se pogovarjajo in izmenjujejo svoja mnenja.

Razumevanje (razËlenjevanje besedila) UËenci govorno in pisno (frontalno, v dvojicah) razËlenjujejo pesemsko besedilo. Opazijo rabo slogovno zaznamovanih besed. Zaznavajo in razumejo primero. Razumejo in govorno strnjeno izrazijo temo in sporoËilo pesmi. Zaznavajo in razumejo povezanost ritma s sporoËilnostjo pesmi.

Sinteza, vrednotenje UËenci razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje pesemskega besedila (iπËejo, primerjajo PavËkova pesemska besedila z isto/podobno temo): povejo svoje mnenje/spoznanja o prebranih pesmih; interpretativno berejo PavËkovo poezijo. Poustvarjajo prebrano pesemsko besedilo - poustvarjajo pesniπka sredstva v povezavi s sporoËilnostjo (primere). Pripravijo govorni nastop/predstavitev PavËkovega æivljenja in dela (npr. razstava v πolski knjiænici)


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 274

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Tone PavËek: Njena zgodba, Fantova zgodba

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

1. ura Uvodna motivacija UËencem razdelim "besedno solato", sestavljeno iz 30 (s preverjanjem besed, ki predstavljajo pojme kanonskih avtorjev iz 5. znanja) razreda (Boris A. Novak, Leopold SuhodolËan) in T. PavËka. Poprosim jih, da si jih ogledajo, razmislijo, na podlagi Ëesa bi jih loËili - razvrstili v tri skupine. Kateri od besednih skupin ne znajo doloËiti nadpomenke (ime in priimek avtorja!)? Pomagam s podvpraπanji/slikovnim ponazorilom (fotografija Toneta PavËka). Nalogo frontalno pregledamo. Nato jih povpraπam, o katerem avtorju so v πoli najmanj zvedeli.

Dejavnosti uËencev

Posluπajo, aktivirajo predznanje in besede razvrstijo. Skupine besed poimenujejo z nadpomenko imenom avtorja. Z uËiteljevo pomoËjo (razlaga, razgovor) poimenujejo tretjo skupino (gre za besede o Tonetu PavËku). PriËakujem, da bodo ugotovili, da se o æivljenju T. PavËka in njegovih delih (razen branja posameznih pesmi) πe nismo pogovarjali. Posluπajo, se pripravljajo na sprejemanje: se umirijo, udobno usedejo.

Povem, da bomo v nadaljevanju zbirali podatke o pesPosluπajo in se doæivljajsko, Ëutno, nikovem æivljenju in delu na razliËne naËine (berilo, Ëustveno odzivajo na posluπano. obisk knjiænice, videoposnetek), najprej pa si bomo ogledali videokaseto. (Opomba: UËence opozorim, naj samo posluπajo - podatke bomo zbrali pozneje.) UËenci se v medsebojnem tihem dialogu ukvarjajo z informacijami o Posluπanje/gledan- Po posluπanju poËakam nekaj trenutkov, da zberejo Tonetu PavËku. je vtise, uredijo misli. Dovolim, da tiho izmenjajo mnenja Naπtevajo, kaj so si zapomnili, si v s soπolcem. zvezek oblikujejo miselni vzorec o pesniku. UËence vpraπam, kaj jim je najbolj ostalo v spominu. Sprejmejo zadolæitve v skupinah: Njihove kljuËne besede zapisujem na tablo, nastane pojmovna mreæa (PavËkovo otroπtvo, njegova mladost, - iskanje in predstavitev podatkov z medmreæja (npr. zanimiv intervju s njegove pesmi, zbirke, "poklic", PavËek prevajalec …). Tonetom PavËkom); Hkrati jih vzpodbudim, da sami predlagajo, kje vse bi - nekaj skupin branje in predstavitev πe lahko poiskali podatke o Tonetu PavËku in tako PavËkovih pesniπkih zbirk (uËenci dopolnili pojmovno mreæo, ki je nastala pri uri (oblikujesi izberejo eno zbirko: povedo, mo skupine). komu je namenjena, katere teme/motivi prevladujejo; izberejo 2. ura nekaj pesmi, ki so jim bile vπeË Opomba: UËencem doloËimo termin, do katerega (navedejo merila, zakaj so se tako zberejo/poiπËejo/uredijo svojo predstavitev. Nato v eni odloËili) in jih preberejo soπolcem); πolski uri poroËajo o svojem poËetju. »e je mogoËe, - razstava PavËkovih knjig v knjiænici uro opravimo v knjiænici/raËunalniπki uËilnici, tako da (razstavijo razpoloæljivo PavËkovo uËenci uporabljajo tudi raËunalnik, splet (prim. SIB 6, gradivo s komentarjem - vodenjem str. 22), razstavni pano ipd. soπolcev po razstavi); - priprava in izvedba kviza o æivljenju 3. ura in delu Toneta PavËka. Uvodna motivacija, UËencema v paru razdelim besedno razrezanko najava besedila pomeπani pesmi Toneta PavËka Njena zgodba in Fantova zgodba. Povabim jih, da z dvema barvama loËijo obe pesmi in ju nato preberejo. Zakaj so se tako odloËili? Interpretativno branje/posluπanje

Dva uËenca povabim, da prebereta vsak eno PavËkovo UËenci doæivljajo pesemske slike — barvajo posamezne kitice. Primerjajo pesem. med seboj pobarvane kitice, pojasnjujejo, na podlagi Ëesa so loËevali.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 275

Tone PavËek: Njena zgodba, Fantova zgodba

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

PoËakam nekaj trenutkov.

UËenci se pripravijo na posluπanje. Pesmi dva uËenca prebereta na glas, preostali ju posluπajo. Po posluπanju/branju zbirajo vtise. Nato πe enkrat posluπajo obe pesmi v interpretaciji "πolanega" govorca (CD SIB 6).

Premor, izraæanje doæivetij

Razumevanje besedila, sinteza, vrednotenje

Poprosim jih, da na podlagi sliπanega povedo svoja Doæivljajo posluπano/prebrano mnenja o besedilih (npr. z dopolnjevanjem povedi: sodelujejo v pogovoru, odgovarjajo. Njeno zgodbo bi bral, ko …/Fantovo zgodbo bi bral, ko …/izbira njim ljube pesmi s pojasnilom). UËence spodbujam k iskanju podobnosti in razlik med obema pesmima z vpraπanji v SIB 6, str. 24, in lastnim vedenjem (oblika - pesem, kitica, verz, lirski izpovedovalec, tema, sporoËilo, jezik, ritem, rima …).

UËenci v paru iπËejo podobnosti in razlike: prikaæejo jih v obliki Vennovega diagrama (presek dveh mnoæic: Njena zgodba, Fantova zgodba)./Reπujejo uËni list.

Pomagam, svetujem posameznikom, nato usmerjam povzemanje o prebranem in nadgradim z razlago.

O svojem delu nato poroËajo.

Opomba: Razumevanje pesmi (pa tudi poustvarjanje) lahko preverimo tudi tako, da uËenci dobijo uËni list z nalogami. (Priloæen na koncu priprave.)

4. ura Postavim problemsko vpraπanje, vezano na medbesedilno izkuπnjo: Kaj pomeni, "Pa je potem kot lepa Vida odπla vseeno neznano kam?" Kaj smo poËeli s stvarmi? (Poudarim veznik kot.)

Posluπajo in doæivljajo pesem Lepa Vida (prim SIB 6, str. 25). Ugotavljajo, da gre za primerjanje. Iz izkuπenj naπtevajo primere, ki jih rabijo v vsakdanjem æivljenju.

Katere primerjave pa vi uporabljate vsak dan? Razloæim pojem primera ob SIB 6, str. 25. Nove naloge

Posluπajo, svoje razumevanje pokaæejo tako, da reπijo nalogo in πe sami dodajo kako primero, povezavi s sporoËilnostjo obeh pesmi. Svoje primere prebirajo, iπËejo "najbolj" ustvarjalne - povedo, zakaj so se tako odloËili.


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 276

Tone PavËek: Njena zgodba in Fantova zgodba

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Tone PavËek: Njena zgodba in Fantova zgodba Znova posluπajte pesmi Njena zgodba in Fantova zgodba in reπite spodnje naloge. 1. PoiπËite tri podobnosti in tri razlike med pesmima.

PODOBNOSTI

RAZLIKE

2. a) Kako vse deklica poimenuje Jana? PoiπËite iz pesmi vsaj dve sopomenki zanj.

______________________________________

______________________________________

b) Zaradi Ëesa se je πe posebej zaljubila vanj? Izpiπite verz iz prave pesmi.

__________________________________________________________________________________

c) Katero Ëustvo najbolje opiπe dekliËino priznanje, "da jo boli glava, Ëe z drugo preveË govori"? a) zaljubljenost

b) jeza

c) ljubosumje

Ë) Kakπen je na zunaj fant, ki je "prava pojava"?

__________________________________________________________________________________

3. Uredite po vrsti sporoËilo kitic glede na posamezne pesemske slike, MOTIVE (to so drobci zgodb/pesmi) v pesmi.

____________________ spomin na poletje

____________________ obËutek zapuπËenosti

____________________ osamljenost fanta

____________________ prezahtevna deklica

4. Po svoje razloæite drugo kitico v Fantovi zgodbi.

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 277

Tone PavËek: Njena zgodba in Fantova zgodba

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Kaj menite, kako se govori z "iskro prebliska", kot je govorila deklica ? Lahko izberete veË odgovorov in dodate πe svojega. a) delaπ se pametnega in pomembnega b) govoriπ neumnosti c) se prilizujeπ

Ë) ______________________________________

6. Poveæite, da bo prav. vroËiËni krik

PRIMERA

plazi - fazi

RIMA

Po meni se kdovekaj cvizli.

POOSEBITEV

Pa je potem kot Lepa Vida odπla neznano kam.

OKRASNI PRIDEVEK

7. Izberite si eno od pesemskih zgodb (Njeno ali Fantovo) in jo preoblikujte v pripoved.

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________


215-296-novo brez pagin.qxd

10/10/05

3:41 PM

Page 278

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Milan Dekleva: LenËa FlenËa

Neæa Cigüt

Milan Dekleva: LenËa FlenËa Vir: SIB 6

UËiteljeva prognoza/beleæke Dramatik se s humorno perspektivo, z æivahnimi slogovno obarvanimi dialogi odraπËajoËega s sovrstnikom (prijatelj, sestra, brat) in z odraslimi (uËitelj, starπi) pribliæa mlademu bralcu. Ti se zlahka identificirajo z odrezavo LenËo FlenËo pri njenih vsakdanjih zgodah in nezgodah, polnih komiËnih zapletov. UËencem so taka besedila blizu: po lastnih izkuπnjah doæivljajo in vrednotijo osebe, medgeneracijske in generacijske odnose, opisujejo dramsko dogajanje ter prvine dramskega dogodka, predvsem pa z lastno igr