Issuu on Google+

RA ZIS PR KU ET JEM EK LO ST 9 pri

roË n

ik z

au

Ëite

lje

Jer i He ca Do len a bni Da mja PaËn k, An i An ka n Sno ik, Jel ta Mi Zu k j ljan , Hel a Ra rjaniË ena zpo , Ver tnik dev , ,

za z

god ovi n

oz

a9

. ra

zre

do

sno vne

πol

e


Jerica Dobnik, Anita MirjaniË, Helena PaËnik, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9 PriroËnik za uËitelje Strokovni pregled: dr. Danijela Trπkan, Elissa Tawitian Jezikovni pregled: mag. Damir MilinoviÊ

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com ∂ 2006 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:93/94

Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com www.rokus.com

RAZISKUJEM preteklost 9. PriroËnik za uËitelje za zgodovino za 9. razred osnovne šole / Jerica Dobnik ... [et al.]. - Ljubljana : Rokus, 2006 ISBN 961-209-601-5 1. Dobnik, Jerica 224351488 U0623-03


Dragi uËitelji zgodovine, Komplet Založbe Rokus Raziskujem preteklost za 9. razred osnovne šole ob uËbeniku in delovnem zvezku tvori tudi priËujoËi priroËnik za uËitelje. Trudili smo se, da bi vanj vkljuËili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo mislili na to, da bi Vam bil priroËnik v resniËno pomoË pri naËrtovanju in izvedbi uËnih ur. V priroËniku so razliËni vsebinski deli povezani v celoto: vsako poglavje najprej prinaša podatke o uËnem gradivu za doloËeno temo, ki obsegajo seznam literature, filmov, spletnih strani in uËil, rešitve delovnega zvezka Raziskujem preteklost 9 z uËnimi cilji (za vsako uËno uro) ter uËno motivacijo, množico idej za razliËne metode in oblike obravnave teme pri pouku, dodatne informacije o obravnavani (Anekdote, VeË o …), in aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev. Drage uËiteljice in uËitelji, upamo, da Vam bo ta nenavadni priroËnik v pomoË pri pouËevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

VSEBINA Prva svetovna vojna: vojna, ki je pretresla svet

2

Svet med svetovnima vojnama: izgubljeni mir

23

Slovenci med svetovnima vojnama: upanje na avtonomnost

49

Druga svetovna vojna: totalna vojna

71

Slovenci v času druge svetovne vojne: boj za osvoboditev

92

Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti

114

Slovenci po drugi svetovni vojni: izgradnja in propad socializma

152


Prva svetovna vojna: vojna, ki je pretresla svet 5 8 11 14 17 20

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna Vojne bo konec do božiča Kakšno je bilo življenje med vojno Revolucija, ki je pretresla svet Slovenci in prva svetovna vojna Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Kathleen Berton Murrell, Rusija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999, (zbirka Svet okrog nas). • Roberto Bonchio, Zgodovina revolucij 20. stoletja, Komunist, Ljubljana, 1970. • Enciklopedija Slovenije (pojmi: Prva svetovna vojna, Begunci, Slovenski polki, Upori slovenskih vojakov, Dobrovoljci, Vojna v podobah), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Roger Gogala, Slovenci v vojnah 593–1918, Ljubljana, Potencial, 1992. • Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, (zbirka Človek in čas). • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Vasja Klavora, Plavi križ; Soška fronta; Bovec 1915–1917, Mohorjeva družba, Celovec, 2000. • Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • Kronika 20. stoletja: 1910–1920, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Branko Marušič, Prva svetovna vojna, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 283–287. • Janusz Pielalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996. • Janko Pleterski, Jugoslovansko vprašanje, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 288–293. • Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija slovenske državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana,1998. • Gerard du Ry van beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 15 (1850–1918), DZS, Ljubljana, 1980 • Peter Schubert, Piava 1918: Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2001. • Marko Simič, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Slovenska kronika 20. stoletja, 1900-1941, Nova revija, Ljubljana, 1995. • Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Soški protokol, (ur. Andrej Moritsch, Gudmund Tributsch), Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994. • Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981. • Petra Svoljšak, Soška fronta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. • Janez J. Švajcer, Vojna zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998. • Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982. • Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Od začetka dvajsetega stoletja do konca prev svetovne vojne 1900-1918, DZS, Ljubljana, 1996. • Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003. • 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg, , 2000.

LITERATURA ZA UČENCE: • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Janusz Pielalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996. • Marko Simič, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Petra Svoljšak, Rudi Skočir, Prvi med junaki je naš Kranjski Janez, Mladika, Ljubljana, 1997, (Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke). • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

LEPOSLOVJE: • Ivan Cankar, Podobe iz sanj, DZS, Ljubljana, DZS, 1966. • Dorothy Gies Mcguigan, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. • Vladimir Gradnik, Krvavo Posočje, Založništvo tržaškega tiska in Založba Lipa, Trst, Koper, 1977. • Jaroslav Hašek, Dobri vojak Švejk 1,2, DZS, Ljubljana, 2004. • Ernest Hemingway, Zbogom, orožje, Založba Obzorja, Maribor, 1972. • Milan Jarc, Novo mesto, Založba Obzorja, Maribor, 1989. • Juš Kozak, Izbrano delo (Celica), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974. • Bogdan Novak, Krvave reke, (Zbirka Lipa zelenela je 3), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Bogdan Novak, V senci dvoglavega orla, (Zbirka Lipa zelenela je 2), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Boris Pasternak, Doktor Živago, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975. • Erich Maria, Remarque, Na zahodu nič novega, Založba Obzorja, Maribor, 1966. • Joseph Roth, Radetzky- jeva koračnica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982. 4


Prva svetovna vojna: vojna, ki je pretresla svet • Miloš Vauhnik, Spomini, Mohorjeva družba, Gorica, 1988. • Prežihov Voranc, Doberdob, Založba Obzorja, Ljubljana, 1981.

FILMI: • Doktor Živago, r. David Lean, ZDA, 1965 (predstave o diktaturi boljševikov za posamezne sloje ljudi). • Črno in belo v barvi, r. Jean-Jacques Annaud, Francija, 1976. • Gallipoli, r. Peter Weir, Avstralija, 1982. • Jesenska pripoved, r. Edward Zwick, ZDA, 1994 (odlomek, ki prikazuje udeležbo bratov v prvi svetovni vojni) • Kanoni grmijo, se trese celi svet: 80 let po koncu prve svetovne vojne 1918–1998 (dokumentarni film), Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1998. • Kralj in dežela, r. Joseph Losey, Velika Britanija, 1964. • Lawrence Arabski, r. David Lean, ZDA, Velika Britanija, 1962. • Many wars ago, r. Francesco Rosi, Italija, 1970 (vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko, soška fronta). • Na zahodu nič novega, r. Lewis Milestone, ZDA, 1930. • Paths of Glory, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1957. • Rdeči, r. Warren Beatty, ZDA, 1981. • Soška fronta, Nova Gorica, Video audio film, 1992. • Ta čudovita vojna, r. Richard Attenborough, Velika Britanija, 1969. • Titanik, r. James Cammeron, ZDA, 1997. • Vojna med kraljevimi družinami (dokumentaren film), Šolski video, Založba Jaka, Ljubljana, 1993.

SPLETNE STRANI: Prva svetovna vojna • www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWW.htm (enciklopedija prve svetovne vojne) • www.ww1-propaganda-cards.com (propagandni plakati) • www.higlandschools-virtualib.org.uk/secondary-curriculum/world-war1.htm (enciklopedija, dokumenti, spomini na vojno, igre) • www.activehistory.co.uk/games/trenches/frameset.htm (simulacija življenja v jarkih) • www.worldwar1.com • www.schools.ash.org.au/immanuel/htm/wwarone.htm • www.news.bbc.co.uk/1/hi/special-report/1998/10/98/world-war-i/197437.stm • www.nls.uk/experiencesofwar/index.htm • www.great-britain.co.uk/history/w-war1.htm • raven.cc.ukans.edu/~kansite/ww-one/comment/sarajevo.html (predstavljeni dogodki, ki so pripeljali do atentata v Sarajevu) • www.pitt.edu/~novosel/ww1html (kronologija prve svetovne vojne, kulturno ustvarjanje v času vojne, pesmi, slike…) • www.multimedialearning.org/games • www.historychannel.com/classroom/documents (prva svetovna vojna)

Revolucija v Rusiji • alexanderpalace.org/palace/mainpage.html (zgodovina Rusije pred in med rusko revolucijo, vključuje opis umora Romanovih) • www.barnsdle.demon.co.uk/russ/rusrev.html (različni vidiki ruske revolucije)

Slovenci in prva svetovna vojna • www.kobariški-muzej.si (soška fronta) • www.mohorjeva.org/zgodovina.html • www.drustvo1313.s5.com (o Klužah in soški fronti) • www.projekti.svarog.org/prva-svetovna-vojna • www.jugoslavija.com • www.karadzordzevici.com

UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

5


Prva svetovna vojna: vojna, ki je pretresla svet METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Dominique Chansel, Europe on-screen - cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.

6


Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna

Nasprotja med evropskimi državami na različnih področjih so Evropo in svet potiskala v vojno, ki je nihče ni znal ustaviti. Atentat Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu je spremenil tok zgodovine.

Zakaj vojna ni bila preseneËenje Prva svetovna vojna ni bila preseneËenje, saj so nasprotja med dræavami naraπËala æe veË let in na koncu Evropo razdelila na dva tabora. a) Preberi spodnje trditve. Z njihovo pomoËjo odgovori na spodnja vpraπanja. Rusija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je podpirala teænje Srbov po osamosvojitvi Juænih Slovanov.

NemËija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju.

Evropske dræave so tekmovale za kolonije v Afriki. Starim kolonialnim velesilam so se pridruæile nove dræave, zlasti Italija in NemËija.

Francija se je æelela maπËevati NemËiji za poraz v francosko-pruski vojni.

• Kateri so bili glavni vzroki za izbruh prve svetovne vojne? Boj za kolonije med najveËjimi dræavami in prevlado na posameznih obmoËjih sveta, nasprotja med velesilami. • Katere dræave so si æe pred vojno stale nasproti? NemËija in Francija zaradi Alzacije in Lorene ter kolonij v Afriki, NemËija in Velika Britanija zaradi prevlade na svetovnih morjih, Avstro-Ogrska in Rusija zaradi interesov na Balkanu.

▶ UČNI CILJI: ▶ Učenec: ▶ pozna bistvene vzroke za začetek prve svetovne vojne, ▶ pozna razmere na Balkanu pred izbruhom vojne, ▶ pozna povod za prvo svetovno vojno in sklepa, zakaj je imel takšne posledice, ▶ zna poimenovati nasprotna tabora, ▶ utemelji razloge za vključitev posamezne države v določen tabor.

• S povezovanjem dræav sta nastala dva tabora: CENTRALNE SILE in ANTANTA. b) Eden od vzrokov za napetosti pred prvo svetovno vojno je bil boj za ≈praviËno delitev sveta« oziroma boj za kolonije. Pojasni, kaj so kolonije pomenile evropskim dræavam. Kolonije so evropskim dræavam pomenile vir poceni surovin in delovne sile ter træiπËe za prodajo izdelkov.

Ali je bil Gavrilo Princip odgovoren za zaËetek vojne Nasprotja v Evropi so bila tolikπna, da se ni nihËe veË æelel pogajati in vsi so se zaËeli pripravljati na vojno. »akali so le πe na povod, na nekaj, kar bi lahko izkoristili za zaËetek vojne. a) Oglej si oba vira in z njuno pomoËjo odgovori na vpraπanja. • Zakaj sta Gavrilo Princip in organizacija, ki ji je pripadal, iz≈ZloËinec nisem, saj sem odvedla atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, in ne stranil nekoga, ki je delal zlo. katerega drugega Ëlana evropskih vladarskih rodbin? Dobro sem mislil. /…/ Jugoslovanski nacionalist sem in si Franc Ferdinand je pripadal rodbini (Habsburæanom), ki prizadevam, da bi se vsi Jugoje zavirala osamosvojitvene teænje juænoslovanskih narodov. slovani zdruæili v kakrπnokoli dræavno obliko in da bi se osAvstro-ogrska oblast v Bosni in Hercegovini je povzroËila vobodili Avstrije. /…/ Mnenja odpor pri Srbih, saj so æeleli æiveti skupaj z ostalimi Srbi. smo bili, da bi se vsi Jugoslova• Avstro-Ogrska je osebno tragedijo sprejela kot povod za zani zdruæili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov Ëetek dolgo naËrtovane vojne. Za atentat so obdolæili Srbijo. imela moralno dolænost pomaZakaj? gati k temu zedinjenju /…/.« (Izjava Gavrila Principa na zasliπanju, Srbija je vzpodbujala osamosvojitvene teænje juænoslovanjunija 1914) skih narodov. Poleg tega je æelela k svojemu ozemlju prikljuËiti Bosno in Hercegovino.

6

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Ob filmu »Vojna med kraljevimi družinami« in literaturi učenci: • poiščejo podatke o vladarskih rodbinah, ki so vodile najpomembnejše države, udeležene, v prvi svetovni vojni, in zanimivosti o njih, • raziščejo sorodstvene povezave med posameznimi vladarskimi družinami, • pojasnijo razliko med monarhijo in republiko.

Zakaj vojna ni bila presenečenje UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učenci si ogledajo del filma »Vojna med kraljevimi družinami«, ki prikazuje evropske vladarske družine ob prelomu stoletja. Pri tem spoznajo življenje posameznih slojev prebivalstva na začetku 20. stoletja. Primerjajo ga z življenjem danes. Predstavljajo si življenje brez televizije, računalnikov, radia … Svoje zamisli zapišejo na list papirja, se o njih pogovorijo s sosedom ter jih predstavijo celotnemu razredu.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zgodovinsko karto)

Ali je bil Gavrilo Princip odgovoren za začetek vojne

AKTUALNO

RAZISKOVALEC

Z zgodovinsko karto, ki prikazuje svet konec 19. stoletja, učenci ugotovijo, katere evropske države so imele na prehodu iz 19. v 20. stoletje največ kolonij. Utemeljijo: • Zakaj so imele posamezne države več ali manj kolonij? • Kaj so kolonije pomenile evropskim državam? • Zakaj sta se Italija in Nemčija šele konec 19. stoletja vključili v boj za kolonije?

28. junija 1992 je francoski predsednik Mitterrand nepričakovano in nenajavljeno obiskal Sarajevo, ki so ga obstreljevale srbske in jugoslovanske sile. Njegov namen je bil opomniti svet na resnost krize v Bosni in Hercegovini. Izbor datuma ni bil naključen, saj je želel opozoriti na zgodovinsko katastrofo, ki se je tu začela leta 1914 zaradi napačne presoje in ravnanja takratnih politikov.

Učenci na zgoščenki, internetu ali v literaturi poiščejo podatke o atentatih na znane medijske osebnosti v daljni ali bližnji preteklosti ter argumentirano odgovorijo na vprašanje: •Ali je kateri od teh atentatov imel tako usodne posledice kot atentat v Sarajevu leta 1914?

7


VEČ O ...

Vidov dan (28. junij) je obletnica velikega srbskega poraza na Kosovem polju leta 1389. Takrat se je začela večstoletna nadvlada Turkov nad Srbi. •Ali je bilo primerno, da je AvstroOgrska ravno na ta dan v Bosni in Hercegovini izvedla velike vojaške vaje? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Prvi raziskovalci atentata in avstrijski vohuni v Srbiji so ugotovili, da neposredno povezanost Srbije z atentatom ni mogoče dokazati. •Zakaj je Avstro-Ogrska to dejstvo vztrajno ignorirala?

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna

b) V Evropi je balkansko obmoËje æe dolgo veljalo za ≈sod smodnika«. • Pojasni, zakaj so ga tako imenovali. Balkan je takπno ime dobil zaradi napetih razmer, ki so vladale na tem ozemlju in ki so bile posledica dolgotrajnega vpadanja moËi turπke dræave. Na tem obmoËju so potekale πtevilne vojne. Med narodi so obstajala moËna nacionalna gibanja. V æe tako napete razmere so se vmeπale velesile, da bi zadovoljile svoje interese.

• Angleπka karikatura z naslovom TurËija v nevarnosti je bila objavljena æe leta 1853. Pojasni, kakπne namere Rusije na Balkanu prikazuje. Rusija, ki je prikazana kot medved, objema ptiËa, ki ponazarja turπko dræavo. Ruski objem je videti kot dobrohotna in prijateljska skrb Rusije, da bi pomagala πibki prijateljici. V resnici pa pogled medveda nakazuje æeljo Rusije, da bi na raËun πibke turπke dræave pridobila Ëim veË vpliva in interesa na turπkem ozemlju.

Angleπka karikatura, ki prikazuje Rusijo v skrbi za Balkan (nastala 1853)

Pogajanj je konec, pripravlja se orožje

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

V internetu učenci poiščejo, kateri pomembni dogodki, poleg izbruha prve svetovne vojne, so se še zgodili v letu 1914. Priporočamo ogled: www. hyperhistory.com

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (simulacija)

Vsaka vojna je povezana z mobilizacijo. Učenec si predstavlja, da je eden izmed vpoklicanih. Razred razdelite v dve skupine. Prva z navdušenjem pozdravlja vojno in se prostovoljno vanjo vključi. Druga naj ima pomisleke pred vojno, vendar se vpoklicu ne more izogniti. Ni bilo časa za premislek, niti za izmikanje, velikokrat niti za ureditev osnovnih življenjskih vprašanj. Soočite njihovo doživljanje.

Pogajanj je konec, pripravlja se oroæje Avstro-Ogrska je atentat Gavrila Principa izkoristila za pritisk na Srbijo, kar je na koncu pripeljalo do vojne napovedi. a) 23. julija 1914 je Avstro-Ogrska poslala ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor. Srbska vlada je bila skrajno popustljiva in πe pred iztekom roka sprejela skoraj vse avstro-ogrske zahteve, razen 5. in 6. toËke. • Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada v prvi in drugi toËki ultimata. Avstro-ogrska vlada je zahtevala prepoved revij in Ëasopisov, ki so 1. Da bo prepovedala vsako publikacijo, ki neti sovraπsovraæno pisali o Avstro-Ogrski, ter razpustitev druπtev v Srbiji, ki so tvo in prezir do monarhije in s svojo sploπno tendenco nasprotuje njeni teritorialni integriteti. delovala proti Avstro-Ogrski. 2. Da bo takoj razpustila ≈Narodno obrano« in da bo • Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada v peti in πesti toËki ultimata. enako ravnala z drugimi druπtvi v Srbiji, ki delajo propagando proti avstro-ogrski monarhiji. /…/ Srbska vlada bi na svojem ozemlju morala sprejeti sodelovanje 5. Da bo sprejela sodelovanje cesarske in kraljeve Avstro-Ogrske pri zatiranju gibanj v Srbiji, ki so bila do Avstrovlade pri duπenju subverzivnega gibanja, naperjenega Ogrske sovraæna, ter pri sodni preiskavi zoper udeleæence atentata. proti teritorialni integriteti monarhije. 6. Da bo zaËela sodno preiskavo proti udeleæencem v • Pomisli, zakaj teh dveh toËk srbska vlada ni sprejela. zaroti dne 28. junija, ki so na srbskem ozemlju. Pri tej Sprejetje teh dveh toËk bi za Srbijo pomenilo poseg preiskavi naj bi sodelovali organi, ki bi jih delegirala cesarska in kraljevska vlada. v njeno samostojnost. b) Ministrstvo za zunanje zadeve Avstro-Ogrske je 28. julija 1914 ob 11.10 z Dunaja poslalo v Beograd brzojavko z naslednjo vsebino: ≈Ker kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki ji jo je izroËil avstro-ogrski poslanik v Beogradu dne 23. julija 1914, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da sama poskrbi ter zavaruje svoje pravice in koristi in da se zateËe k sili oroæja. AvstroOgrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.«

• Kakπno sporoËilo vsebuje navedena brzojavka? Avstro-Ogrska napoveduje vojno Srbiji.

7

ANEKDOTA GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevid) in metoda pisnografičnih izdelkov

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku, stran 8. Na zemljevidu poiščejo lego evropskih držav in jih opredelijo glede na tabor, ki so mu pripadale. Za vsako državo izpišejo naslednje značilnosti: • Katere države jih obkrožajo? • Kakšna je bila njihova lega glede na drug tabor? Svoje ugotovitve ponazorijo s skico. 8

»Britanski poveljnik v neki afriški koloniji je ob začetku vojne dobil telegram iz Londona z ukazom naj zapre vse sovražne tujce na svojem ozemlju. Telegrafiral je nazaj: Zaprl sem osem Nemcev, dva Francoza, štiri Italijane, tri Avstrijce, enega Bolgara, dva Rusa in tri Američane. Sporočite, proti komu se borimo.« (vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 143)

BELEŽKE:


PONOVITEV

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna



RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna na straneh 8∑10. Na Ëasovni trak vnesi dogodke, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne. V pomoË ti je lahko tudi spletni naslov http://hyperhistory.com.

1900 NemËija zaËne graditi vojno mornarico

1905

1908

prva maroπka kriza

Avstro-Ogrska druga prikljuËi maroπka Bosno in kriza Hercegovino

1911

1912

1913

prva balkanska vojna

druga Gavrilo balkanska Princip vojna izvede atentat

28. 6. 1914 28. julij 1914 Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji

PONOVIMO

ZANIMA ME: Leta 1923 je bila napisana biografija Gavrila Principa z naslovom Sarajevski atentat: seÊanja i utisci.

 ZANIMA ME: Britanski predvojni tehniËni ponos, Ëezoceanko Titanik, in njeno usodo si lahko ogledaπ v filmu Titanik (1997).

napetosti v Evropi

boj za kolonije

- kolonije v Afriki - poceni surovine in delovna sila, træiπËe

- napetosti na Balkanu - tekma v oboroæevanju - spor med velesilami - peπanje moËi TurËije - nacionalna gibanja - interesi velesil

ZAKAJ VOJNA NI BILA PRESENE»ENJE

23. julija 1914

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovu teme: Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna?, Zakaj vojna ni bila presenečenje?, Ali je bil Gavrilo Princip kriv za začetek vojne? • Katere države so bile v taboru antantnih in katere v taboru centralnih sil? • Zakaj je bil Balkanski polotok znan kot »sod smodnika«? • Opišite povod za prvo svetovno vojno. • Koga je Avstro-Ogrska obtožila za atentat? Kaj je sledilo atentatu? • Kdaj se je začela prva svetovna vojna? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 8.

BELEŽKE:

avstro-ogrski ultimat

Balkan ∑ “sod smodnika”

ALI JE BIL GAVRILO PRINCIP ODGOVOREN ZA VOJNO

ZAKAJ JE IZBRUHNILA PRVA SVETOVNA VOJNA

POGAJANJ JE KONEC, PRIPRAVLJA SE OROÆJE

avstro-ogrska vojna napoved

atentat v Sarajevu

- 28. junija 1914 - ubit je prestolonaslednik Avstro-Ogrske

28. julija 1914

8

9


Vojne bo konec do božiča ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše način bojevanja v prvi svetovni vojni in ga primerja z načini bojevanja do prve svetovne vojne, našteje fronte, na katerih so se bojevali vojaki v času prve svetovne vojne in pozna glavne bitke na posameznih frontah, utemelji vzroke in pomen vstopa ZDA v vojno na strani antante, utemelji pojem svetovna in totalna vojna.

Resnica je bila daleč od pričakovanj

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

Eden od učencev ali učitelj na glas prebere odlomek iz pisma angleškega vojaka staršem (pisni vir v učbeniku, stran 11). Učenci vir analizirajo: • V kaj je bil prepričan omenjeni general? • Kakšno razpoloženje lahko začutimo pri vojaku?

Ko se je vojna začela, so bili vsi navdušeni. Vojne napovedi so ljudje spremljali na ulicah s petjem. Vsi so pričakovali kratko vojno in zmago. Politiki so obljubljal, da bo vojne konec do božiča. Pozabili so povedati, do katerega božiča.

Resnica je bila daleË od priËakovanj V kratkem Ëasu je bila v vojno vkljuËena veËina evropskih dræav. V razliËnih delih Evrope so se spopadle nasprotnice, povezane v dva tabora. a) Oglej si zemljevid v uËbeniku na strani 7, ki prikazuje fronte v Evropi. Izpolni razpredelnico, tako da: • v prvi stolpec vpiπeπ poimenovanje fronte v posameznem delu Evrope, • v drugi in tretji stolpec vpiπeπ dræave udeleæenke na posamezni fronti na strani centralnih in antantnih sil, • v Ëetrti stolpec vpiπeπ letnico zaËetka in konca bojevanja na posamezni fronti ter pomembnejπe bitke ∑ na posamezni fronti.

FRONTE

CENTRALNE SILE

ANTANTNE SILE

TRAJANJE VOJSKOVANJA (ZA»ETEK IN KONEC); NAJPOMEMBNEJ©E BITKE

ZAHODNA

NemËija

Francija, Velika Britanija, 1914∑1918; reka Marna, Verdun, Soma ZDA

VZHODNA

NemËija, Avstro-Ogrska

Rusija

1914∑1917; Tannenberg, Mazurska jezera

BALKANSKA SOLUNSKA

Avstro-Ogrska

Rusija

1914∑1915; Cer, Kolubara; 1916∑1918;

SO©KA

Avstro-Ogrska

Italija

1915∑1917; Kobarid, Doberdob, reka Piava

b) Pojasni, ali so dræave napadalke napredovale hitro. Ali je kateri od napadalk uspelo zavzeti veliko ozemlja? Napredovanje dræav napadalk se je hitro ustavilo, tako da nobeni dræavi ni uspelo osvojiti veliko ozemlja.

Kako Ëim bolj oslabiti nasprotnika TehniËni napredek, ki je bil znaËilen za Ëas pred prvo svetovno vojno, je pokazal vse svoje novosti med bojevanjem. Cilj novih oroæij je bil nasprotnika Ëim bolj onesposobiti. a) Oglej si posnetek πt. 1 (Prva svetovna vojna), ki prikazuje bojevanje med prvo svetovno vojno. Izpiπi oroæje, ki se je uporabljalo med vojno. puπke, bajoneti, strojnice, topovi, letala, bojni plini, tanki



• Katero oroæje je bilo v prvi svetovni vojni uporabljeno prviË? PrviË so uporabili bojne pline, letala in tanke.

VEČ O …

Na začetku vojne je bilo število prostovoljcev zelo veliko. Po zaustavitvi bojev v jarkih je število prostovoljcev hitro upadlo in britanska vlada je januarja 1916 uvedla obvezno služenje vojaškega roka za vse samske moške med 18. in 41 letom. Že marca istega leta so vpoklic razširili tudi na poročene moške. Pozneje so jih morali veliko prisiliti, nekateri so odklonili biti udeleženci v vojni.

• S kakπnimi teæavami so se vojaki sreËevali pri uporabi novega oroæja? Prvi tanki so bili zelo okorni in poËasni, ko so se premikali po ozemlju, uniËenem od topov. Bili so tudi zelo glasni, kar je onemogoËalo komunikacijo med posadko. Pri uporabi plinskih granat je pretila nevarnost, da bi se smer vetra obrnila proti vojakom, ki so granate izstreljevali.

9

BODIMO USTVARJALNI: motivacijska tehnika (uganke)

Učitelj si izmisli besedo, povezano s temo, in na tablo nariše vislice. Učenci ugotavljajo skrivno besedo. Ko jo ugotovijo, jo skupaj razložijo.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci si ogledajo zemljevid bojevanja v prvi svetovni vojni (učbenik, stran 7). Izpišejo, kje v Evropi se je bojevanje dogajalo. • Koliko front je bilo med vojno?

Učenci obiščejo www.bbc.co.uk/ history/war/wwone. Poiščejo razdelek Multimedia Zone in izberejo The Western Front Animation. Pred njimi bo zemljevid dogajanj na zahodni fronti.

10

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenciv internetu poiščejo pregovore na temo vojne, Nato jih poskušajo razložiti. Priporočamo ogled www. worldwar1.com. Ali pa jim nekaj pregovorov navede učitelj, učenci pa razložijo njihov pomen. Na primer: »Ko se začne vojna, je vsa pamet v trobenti.« »Ko se začne vojna prva umre resnica.«

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

S slikami, posnetki in pisnimi viri so učenci spoznali način bojevanja v prvi svetovni vojni. Doma poskusijo izdelati maketo fronte, za tiste manj spretne je dovolj skica ali risba.


Kako čim bolj oslabiti nasprotnika

Vojne bo konec do boæiËa

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE b) Kljub naËrtu za hitro napredovanje Nemci niso bili uspeπni. Fronte so se spremenile v sedeËo vojno ali POZICIJSKO bojevanje. Angleæi so zaradi tega uvedli novo taktiko bojevanja. V prazne kvadrate vpiπi, katere znaËilnosti bojevanja prikazujejo.

topovi so obstreljevali nasprotnikove poloæaje

nikogarπnja zemlja med jarki obeh strani

bodeËa æica med jarki

vojaki, vkopani v strelske jarke

Zakaj so ZDA stopile v vojno »eprav na morju ni bilo pomembnejπih spopadov med mornaricami nasprotujoËih si dræav, je vendarle vojna na morju vplivala na razplet vojne. a) V spopadih na morju sta svoje moËi merili Velika Britanija in NemËija. Zemljevid prikazuje poloæaj v Severnem morju. • Kako so nameravali Britanci oslabiti NemËijo? S pomorsko blokado, ki je veljala tudi za nevtralne ladje. • Kako so Nemci odgovorili na akcijo Britancev? S podmorniπko vojno. Do leta 1917 so potapljali le ladje Ëlanic antante, nato pa tudi ladje drugih (nevtralnih) dræav. • Britanci so, da bi zavarovali svoje ladje, uvedli konvoje. Razloæi, kako so delovali konvoji. Konvoji so bili skupine trgovskih ladij, ki so jih spremljali ruπilci (bojne ladje) in letala. b) Leta 1917 so v vojno na strani antantnih sil vstopile ZDA. Preberi trditve, ki prikazujejo razliËne vzroke, zaradi katerih so ZDA vstopile v vojno. 99 % ameriπkih posojil med vojno je πlo v roke antantnih sil, predvsem Velike Britanije.

Leta 1917 je zaËela NemËija na morju totalno vojno. Njene podmornice so zaËele potapljati tudi nevtralne ladje.

Potopitev Lusitanije leta 1915.

NemËija je leta 1917 Mehiki ponujala zavezniπtvo. Predlagala ji je, naj napade ZDA.

Nemπki vohuni so v ZDA leta 1916 podtikali bombe na ameriπke ladje in izvedli veË poskusov atentatov.

Odprava carizma v Rusiji.

10

Zakaj so ZDA stopile v vojno

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku, stran 10, si učenci ogledajo zemljevid bojevanja na Atlantiku. Z uporabo legende, ugotovijo: • Kje so bila postavljena nemška in britanska minska polja? • Kje so potekali večjo pomorski spopadi? AKTUALNOST Danes se nam zdi samoumevno, da sta ZDA in Velika Britanija zaveznici. Pred prvo svetovno vojno ni bilo tako. Več

milijonov Američanov je imelo nemške in irske prednike, ki niso bili naklonjeni Veliki Britaniji. Poleg tega do aprila 1917 ZDA niso posegale v evropske konflikte, bile so osredotočene le na Ameriko. S tem letom se to za vselej spremeni. • Kje vse so vojaško udeležene ameriške enote po svetu danes? • Kakšno vlogo igrajo ZDA danes (vlogo svetovnega policaja)? V pomoč učencem so lahko rubrike AKTUALNO v učbeniku, na straneh 13 in 47.

BODIMO USTVARJALNI: metoda reševanja problemov

Učitelj uporabi zgoščenko (DVD) Raziskujem preteklost 9, na kateri posnetki št. 1, 9, 15, 18 in 31 prinašajo podobe iz različnih vojn 20. stoletja. Učenci v parih iščejo odgovor na problemsko nalogo z raziskovalnim vprašanjem. Parom lahko učitelj postavi različna vprašanja: • Kako se je spremenilo orožje v 20. stoletju? • Kako se je spremenila oprema vojakov v 20. stoletju? …

Učencem preberemo zapis o vojni, ki je nastal leta 1915. »Vojna je neizmerno zlo, neizmerna nesreča za človeštvo. Ne le, da uničuje duševne, kulturne in gospodarske vrednote, ki jih je ustvarilo človeštvo tekom dolgih časov z velikim /…/. Da niti ne govorimo o najdragocenejšem, kar imenuje človek svojo last; o potokih prelite krvi – o izgubah na človeškem življenju. To je bila ena ne izrecno žalostna stran vojne. Ali vojna prinaša tudi dobro, ker ustvarja! Četudi ne direktno, ampak s tem, da po svojem učinkovanju odpravlja marsikatero zlo, ki je razjedalo in zastrupljalo organizem človeške družbe /.../.« (iz časopisa Edinost, l. 1915, objavljeno v: Marta Verginella, Soška fronta v slovenskem tisku in zapiskih slovenskih vojakov, v: Soški protokol, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994, str. 52) Učence vprašamo: • V čem se je prva svetovna vojna razlikovala od dotedanjih? • Kakšne so bile vojne do prve svetovne vojne? Pri tem upoštevamo: teritorialno omejenost, spopade kraljevih vojsk z določenim številom vojakov, spopade na zelo omejenem območju, poznano in uporabljeno tehnologijo … • Nekateri so ne glede na okrutnost in uničenje, ki ga je povzročala vojna, bili prepričani, da je vojna kljub temu nujno potrebna. • Zakaj naj bi bila po njihovem vojna potrebna? • Kaj ti misliš o smiselnosti vojne? • Kakšne podobe prinaša vojna danes? Opozorimo na rubriko AKTUALNO v učbeniku, stran 13 (vojna v Iraku 2003). AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku, stran 10, si učenci ogledajo zemljevid bojevanja na Atlantiku. S pomočjo legende, ugotovijo: • Kje so bila postavljena nemška in britanska minska polja? • Kje so potekali večji pomorski spopadi? RAZISKOVALEC

Učitelj učencem razdeli referate z naslovom Bojevanje nekoč in danes; Razvoj orožja (podmornice, letala, strelno orožje), Navdušenje nad vojno nekoč in danes … Potrebne podatke poiščejo v literaturi in internetu. Svoje izdelke (ugotovitve) predstavijo v razredu. 11


VEČ O … Leta 1914 so Nemci menili, da jim bodo torpedi in podmornice omogočili prednost. Na začetku so Nemci res imeli prevlado vsaj na Severnem morju, kjer so jim nasprotovale zastarele ladje, ki so bile lahke tarče. Nato so se Britanci odločili za napad na nemško kopno, toda ne z obstreljevanjem, temveč z blokado. »Nemčijo moramo izstradati in ohromiti. Uničenje nemškega ladjevja je zgolj sredstvo, ne cilj.« (John Jellicoe, admiral britanske flote) Britanske bojne ladje so zaprle izhode iz Severnega morja. Severno morje je postalo mrtvo morje, saj Nemci niso mogli več pluti po njem. Ostali so tudi brez življenjsko pomembne oskrbe. Britanci so prisilili tudi nevtralne države, da so spoštovale blokado. Vsako tovorno ladjo so lahko zaustavili, če je bil tovor namenjen v Nemčijo. Nemci so si Nato domislili rešitev v obliki podmornic, dolgih več kot 60 metrov in zmožnostjo nositi več kot 1000 ton tovora. Junija 1916 se je ena takih podmornic odpravila proti Ameriki. To je bil prvi poskus podmorniške plovbe čez Atlantski ocean. Podmornica se je srečno vrnila, njena pomoč pa je bila zanemarljiva v primerjavi z učinkom na moralo Nemcev. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere dejstva o nemški potopitvi ameriške trgovske ladje Lusitanije 7. maja 1915 ob irski obali. »Ladja je iz New Yorka izplula 1. maja. Na ladji naj bi bilo nekaj kanadskih prostovoljcev in nekaj zabojev streliva. Ladjo je do irske obale spremljal rušilec, ki je bil Nato iz neznanega vzroka odpoklican. Ob nemškem napadu je utonilo 1200 ljudi, 700 se jih je rešilo. Štiri dni po potopitvi se je nemška vlada opravičila Američanom. Potopitev so utemeljevali s tem, da je bilo na ladji po njihovih informacijah 5400 zabojev s strelivom in drug vojaški material.« • Kaj se je v resnici dogajalo z Lusitanijo? Kolikšna je bila krivda Nemčije? Učence seznani z nekaterimi dodatnimi dejstvi: Nemčija je na britansko blokado odgovorila z blokado britanskih pristanišč za ves ladijski promet in uporabo podmornic. Britanci so zato oborožili tudi trgovske in potniške ladje ter jih brez vednosti potnikov uporabljali tudi za prevoz vojaškega materiala. Ker je bilo to v nasprotju z mednarodnim dogovorom, je britanska vlada podkupovala pristaniške uprave in ponarejala ladijske papirje. Za Lusitanijo so bili narejeni kar štirje različni tovorni listi. Ameriški predsednik W. Wilson je zatrdil, da bodo ameriški državljani še vedno potovali čez Atlantski ocean tako na britanskih kot nevtralnih ladjah, napad nemških podmornic na njih pa bi lahko bil vzrok za vstop ZDA v vojno. Nemška 12

Vojne bo konec do boæiËa

• Navedene vzroke za vstop ZDA v vojno razvrsti glede na to, ali so gospodarski: ZDA so bile z antantnimi silami gospodarsko povezane, ponudile so jim πtevilna posojila politiËni: NemËija je ponudila zavezniπtvo Mehiki druæbeni: vpliv novic o nemπkem potapljanju ladij nevtralnih dræav, πe posebno potopitev ladje Lusitania



RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in zraven zapiπi njihov pomen.

T Z F A R A

R R T T A D

» G U N © A

A A K O B K

N N O R O O

V T P F J L

O A » A N B

N N N N I A

F T D D P K

F N A O L S

E E S H I R

I S B A N O

L I N Z I M

H L O U P O

C E K T N P

S G I W O M

SCHLIEFFNOV NA»RT ∑ naËrt NemËije, po katerem naj bi NemËija najprej napadla Francijo, nato pa πe Rusijo ANTANTNE SILE ∑ Francija, Rusija, Velika Britanija ZAHODNA FRONTA ∑ fronta, ki je potekala od Rokavskega preliva do πvicarske meje BOJNI PLINI ∑ kemiËno oroæje POMORSKA BLOKADA ∑ blokada nemπkih pristaniπË

PONOVIMO ZANIMA ME: VeË o poveljnikih prve svetovne vojne lahko izveπ na naslovu www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWmilitary. htm.



nemπki naËrt

fronte v Evropi

Schlieffnov naËrt: napad najprej na Francijo, nato na Rusijo

ZANIMA ME: Film Ta Ëudovita vojna (1969) prikazuje dogajanje med prvo svetovno vojno.

zahodna vzhodna soπka balkansko-solunska

VOJNE BO KONEC DO BOÆI»A novo oroæje tabori dræav

bojni plini tanki letala avtomatsko oroæje

antantne sile centralne sile

vstop ZDA v vojno

aprila 1917 razliËni vzroki pomen vstopa v vojno 11

vlada se je odločila, da bodo ladje, ki prevažajo tudi vojaški material, napadli s podmornicami. Zaradi suma, da je tudi Lusitanija prevažala vojaški material, je nemški veleposlanik v ZDA je 22. aprila 1915 v ameriških časopisih objavil novico: »Potnike, ki potujejo preko Atlantika, opominjamo, da so Nemčija in njeni zavezniki v vojni in da je vojno območje tudi morje okoli britanskih otokov. Ladje, ki plujejo v teh vodah pod zastavo Velike Britanije ali njenih zaveznikov, so zato izpostavljene uničenju. Potniki, ki so na teh ladjah, pa potujejo na lastno odgovornost.« • Kdo je bil torej odgovoren za potopitev

Lusitanije in smrtne žrtve med potniki? Učenci oblikujejo svoje mnenje, ki ga morajo znati argumentirano zagovarjati.

PONOVITEV ▶ Učenci razložijo trditvi v naslovih: »Vojne bo konec do božiča« in »Resnica je bila daleč od pričakovanj«. • Katere so bile značilnosti nemškega načrta za vojno? Zakaj je bil neuspešen? • Državam, ki so že pred vojno oblikovale dva tabora, so se med vojno pridružile še druge. Za katere bi lahko rekli, da so bile v vojno potisnjene proti svoji volji?

• Z uporabo zemljevida naštej in pokaži fronte na katerih so se borili vojaki v prvi svetovni vojni. Katere države so se borile na posameznih frontah? • Opiši značilnosti bojevanja in orožja v prvi svetovni vojni. • Kakšen je bil namen britanske pomorske blokade? Kako je nanjo odgovorila Nemčija? Ali sta obe dejanji vplivali na izid vojne in kako? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 11.


Življenje na fronti je zaznamovalo čakanje v strelskih jarkih. V občasnih poskusih, da bi prebili fronte, so vojaki množično izgubljali življenja. Vojna pa je vplivala tudi na življenje v zaledju, za katero sta bila značilna pomanjkanje živil in večja vloga žensk

Kakšno je bilo življenje med vojno

Kakπno je bilo æivljenje v strelskih jarkih Ker se je vojna spremenila v pozicijsko bojevanje, so se vse strani vkopale v strelske jarke. Vojaki so æiveli, se prehranjevali in bojevali v jarkih. a) Oglej si posnetek πt. 1 (Prva svetovna vojna) in sliko, ki prikazuje strelski jarek. Preberi tudi vir, zatem pa opiπi æivljenje vojakov v strelskih jarkih.



≈Vojake v jarkih je zdruæeval strah pred smrtjo, ki je lahko priπla iz zraka, v obliki bomb, granat, πrapnelov ali plina; in prihajala je ‘od znotraj’, v obliki infekcij, slabo zdravljenih ran in razliËnih bolezni, ki so jih raznaπali paraziti, podgane in so bile posledica slabih higienskih razmer. V rovih in jarkih so vojaki izgubljali obËutek za prostor, letne Ëase, nadomeπËali so jih vidni in zvoËni znaki vojne, kar je povzroËalo izgubo zavesti, nervozo, norost. Odnos med mrtvim in æivim se je spremenil, ne le zaradi njunega nenehnega soæitja, temveË zaradi usmiljenja, gnusa in groze, ki ga je vzbujalo truplo, obenem pa je mrtvi v bojni zmedi æivemu nudil zaklon in zaπËito.«

UČNI CILJI Učenec: ▶ pozna in opiše vpliv vojne na življenje ljudi (na fronti in v zaledju), ▶ razume pomen propagande, ▶ opiše vpliv vojne na življenje žensk.

Kakšno je bilo življenje v strelskih jarkih

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

(Petra Svoljπak, Soπka fronta, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1994)

Učenci si ogledajo fotografiji strelskega jarka v učbeniku, stran 14. Fotografiji analizirajo: • Kako je bil urejen strelski jarek? • Katero opremo lahko najdemo na fotografiji? • Kako so deževna obdobja vplivala na jarke?

Vojaki so v jarkih æiveli, se prehranjevali in bojevali. Jarki so vojake povezovali z zaledjem in jim omogoËali komunikacije in preskrbo. V jarkih so zemljo utrdili z vreËami peska, vendar so se jarki ob deæju kljub temu spremenili v blatne mlakuæe. Æivljenje v jarkih je bilo teæko. Smrt je lahko prihajala od zunaj (od sovraænikov) ali od znotraj (bolezni, podgane, infekcije). Velika teæava v jarkih je bilo vzdræevanje ËistoËe.

• Kakπne poπkodbe so bile med vojaki najpogostejπe? Vojake so najpogosteje poπkodovale granate. Mnogi so umrli ali oslepeli zaradi zastrupitve z bojnimi plini. Ko so vojaki napadli iz jarka, so postali æive tarËe pred strojnicami nasprotnikov in πtevilni so umrli zaradi posledic strelnih ran.

Kakπno je bilo æivljenje v zaledju V vojni je bilo vse gospodarstvo podrejeno vojnim zahtevam, zaradi Ëesar je vojna prizadela tudi zaledje. Primanjkovalo je najosnovnejπih dobrin. Da bi prebivalce spodbudile k varËevanju in vojni podpori, so se vlade vseh dræav zatekale k propagandi. a) S pomoËjo posnetka πt. 2 (Prva svetovna vojna) ugotovi, kaj se je zgodilo s civilisti, ki so æiveli ob frontah.



Civilisti, ki so æiveli ob fronti, so bili preseljeni v notranjost dræav, kjer so jih nastanili v begunska taboriπËa.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Vohuni med vojno. O vohunstvo se je veliko govorilo med prvo svetovno vojno, po njej in še tudi danes. Učenci poiščejo primer vohunstva iz časa prve svetovne vojne. Svoje ugotovitve predstavijo. Za motivacijo jim učitelj predstavi življenjsko zgodbo slavne vohunke Mata Hari: eksotična lepotica, igralka, napisala romantično biografijo, številni ljubimci, tajna agentka H 21, obsojena na smrt z ustrelitvijo. Ali je bila primerna za tajno agentko?

12

ANEKDOTA

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Velikokrat so si vojaki poslali sporočilo oziroma opozorila, npr. vrgli bomo granato. Vodilni so se zavedali, da pri bojih v jarkih obstaja nevarnost otopelosti in mrtvila. Napadalni duh je bilo treba vzpodbujati. Pri elitnih četah in na glavnih frontnih črtah o načelu »Živi in pusti živeti« ni bilo govora. Vojaki so morali kot dokaz v poročilih o napadu prinesti kos nemške žice. Rešitev za njih je bila, da so ob enem od napadov našli velik zvitek nemške žice in so ga potem vsak dan pošiljali nadrejenim.

Vojake je na bojiščih spremljala tudi glasba. Učenci na spletnih straneh www.ww1photos. com/ww1MusicIndex.html in wwwfirstworldwar.com (razdelek poets) poiščejo pesmi, ki so jih prepevali vojaki v jarkih in so bile takrat popularne. Nekaj pesmi izpišejo in razložijo njihovo vsebino. Ker so pesmi v angleškem jeziku, bodo verjetno potrebovali pomoč učitelja za angleščino.

Učenci obiščejo www.bbc.co.uk/history/war/wwone. Poiščejo razdelek Multimedia Zone in izberejo razdelek Life in The Trenches Panorama, kjer lahko z ukazom Play panorama izberejo več 3-D sprehodov v strelskih jarkih: Dogfight Over The Trenches Panorama, Dog-out Entrance Panorama in Front Line Trench Panorama. Po ogledu navedenih strani učenci odgovorijo na vprašanje: • Katere so bile značilnosti življenja v strelskih jarkih oziroma podobe strelskih jarkov? 13


Kakšno je bilo življenje v zaledju Kakπno je bilo æivljenje med vojno

RAZISKOVALEC

Razglednice, izdane med prvo svetovno vojno, so prikazovale idealne spomine na dom in družino, ki so pomagale vojakom, zdržati v jarkih… V literaturi in internetu učenci poiščejo razglednice iz prve svetovne vojne. Predstavijo jih sošolcem. VEČ O …

Pisma od doma so vojakom vlivala voljo do življenja. Nemški vojaki so imeli na voljo prijetne razglednice, na katerih je že bilo izpisano sporočilo - zadovoljni, varni, srečni. Prijetne novice s fronte so bile namreč redke. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

V učbeniku, stran 15, učenci preberejo pisni vir - navodila za prehrano v Veliki Britaniji leta 1918. Učenci si predstavljajo, da so gospodinja v času prve svetovne vojne, in sestavijo tedenski jedilnik Svoj izbor živil v jedilniku argumentirano obrazložijo. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) in metoda pisnografičnih izdelkov

Učitelj učencem na prosojnici pokaže poljubno sliko, povezano z življenjem v zaledju med prvo svetovno vojno. Sliko proučujejo na primer 2 minuti in si poskušajo zapomniti čim več podrobnosti o njej. Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo življenje v zaledju. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učencem prebere enega od izrekov o vojni. Pozove jih, da skušajo izrek razložiti. »Generali in drugi častniki so si za osvajanje nekaj metrov zemljišča zaslužili zlate in železne, vojaki pa lesene križe.« (vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, 1996, str. 145) »Ne zmaguje se samo s kanoni in puškami, temveč tudi z živili.« Razložite. Po Aristotelu obstajata dve vrsti vojne: STATIS: vojna med državami, katere cilj je poraziti sovražnika, ne pa ga iztrebiti. Izživljanje nad sovražnikom je redko, odnos do civilistov in ujetnikov je korekten. POLEMOS: cilj je uničenje sovražnika, sovražniki niso le vojaki, ampak tudi civilisti. Kakšen tip vojne je bila glede na navedeno prva svetovna vojna? 14

b) Pomanjkanje v zaledju so obËutili vsi prebivalci. Ob pomoËi vira opiπi æivljenje ljudi v zaledju. Primanjkovalo je osnovnih æivil in tudi vseh ostalih surovin. Zaradi vsesploπnega pomanjkanja so se med prebivalci πirile razliËne bolezni. • Kako so se ljudje bojevali proti pomanjkanju? Uporabljali so prej odvræene surovine (volnene, bombaæne odpadke, izdelke iz gume, star papir). Oblasti so zbirale staro posodo, orodje in celo cerkvene zvonove ter jih uporabljale za izdelavo oroæja. Pomanjkanje æivil so skuπali urediti z racionalizacijo æivil, ob Ëemer so vpeljali uradne izkaznice za nabavo osnovnih æivil. DoloËali so celo brezmesne dneve. • Ali veπ, katere svetovne organizacije danes pomagajo ljudem v Ëasu vojne ali naravnih nesreË? RdeËi kriæ, Karitas, RdeËi polmesec (v arabskem svetu), Unicef ...

≈Vsled velikega pomanjkanja surovin za izdelovanje raznih potrebπËin in priprav porabljajo se sedaj snovi, katere smo poprej kot izrabljene æe zametavali. Tako se naprimer pobirajo sedaj razni volneni, bombaæasti in kavËukasti odpadki, cunje, stari papir, raznovrstne kovine, rekvirirale so se celo medene, cinaste in bakrene posode in orodje, ter celo cerkveni zvonovi. /…/ Glede æivil je oblastveno urejeno tako, da dobe vsi sloji potrebno mnoæino najpotrebnejπih æivil, in so v ta namen vpeljali uradne izkaznice za dobavo moke oziroma kruha, za sladkor in kavo, pa tudi za zabelo (πpeh, maslo, olje). Da bi vsled vojnih potreb ne postalo preveliko pomanjkanje æivine, zato so se doloËili trije brezmesni dnevi v tednu, in sicer: ponedeljek, sreda in petek.« (Zapisi v πolski kroniki Osnovne πole LjubeËna, 1916)

c) Med vojno je delovala moËna propaganda. V uËbeniku na strani 15 lahko vidiπ dva plakata angleπke vlade. K Ëemu pozivata? Prvi poziva prebivalce, naj varËujejo s kruhom. Drugi pa poziva moπke, naj se pridruæijo vojski.

Kakπna je bila med vojno vloga æensk Pred vojno je veljalo, da so æenske neæna in slabotna bitja. Vojna je ta pogled spremenila, saj so æenske zaradi pomanjkanja moπkih prevzele mnoga teæka dela. a) Angleπka vlada je leta 1915 objavila spodnji plakat, s katerim je prebivalcem predstavila, kako se lahko vkljuËijo v vojno. V prazne kvadrate vpiπi, kako naj bi vojno podprli moπki in kako æenske.

moπki lahko sodelujejo kot topniËarji

moπki naj se pridruæijo vojski

v zaledju naj se vsi vkljuËijo v proizvodnjo

æenske naj delajo kot bolniËarke ali delavke v tovarnah

Vojni plakat ≈Ali sodelujeπ√?

• Katera dela so opravljale æenske med vojno? V pisarnah, tovarnah, trgovinah. Opravljale so tudi poklice, ki so bili pred tem dostopni le moπkim: delale so v tovarnah oroæja, orale polja, vozile tramvaje, tlakovale ceste. b) Teæko delo v tovarnah ni bilo novost za vse æenske. Kateri sloj æensk je delal v tovarnah æe pred vojno? Æe pred vojno so za preæivljanje druæine morale delati æenske iz delavskih druæin.

13

Kakšna je bila med vojno vloga žensk

VEČ O …

Nekaj argumentov, s katerimi so v času prve svetovne vojne moški nasprotovali ženski volilni pravici: • Ženske so fizično in umsko podrejene moškim. • Ženska sposobnost je, da so lepe in očarljive, medtem ko so moški razumni. • Ženske so vir greha in potrebujejo trdo moško roko. • Ženske so draga, sladka bitja, ki potrebujejo močno moško roko, na katero se oprejo in ki jih obvaruje

pred zunanjim svetom. • Ženske so narejene le za poroko. • Učitelj argumente predstavi učencem, potem jih pozove, da jih komentirajo.

BODIMO USTVARJALNI: metoda debatnega razgovora

Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato«. Ena skupina zagovarja žensko volilno pravico, druga ji nasprotuje. Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, Nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Preostali ocenjujejo, kdo je bolje zagovarjal stališče.


AKTUALNO

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

c) Pojasni, kakπne posledice je mnoæiËna vkljuËitev æensk v razliËna dela imela za poloæaj æensk v druæbi. Dobile so veË svobode. Zasluæile so svoj denar in zato postale bolj samostojne in samozavestne. V svojih zahtevah po enakopravnosti so postale πe glasnejπe. Po vojni so v πtevilnih evropskih dræavah dobile volilno pravico.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1915 in te je obrambno ministrstvo zaprosilo, da nariπeπ plakat, ki naj bi prebivalce spodbudil k sodelovanju v vojni. OdloËiπ se lahko za plakat, ki naj bi spodbujal moæe, da se pridruæijo vojakom; plakat, ki naj bi spodbujal æene, da z delom podprejo vojno, ali plakat, ki prebivalce spodbuja k varËevanju med vojno.

Učitelj se z učenci pogovori o položaju žensk med prvo svetovno vojno in danes. • Ali smo tudi danes priča zapostavljanju žensk; v družini, družbi, športu? • Koliko žensk je danes med ministri slovenske vlade? Koliko imamo poslank? • Ali se poklici delijo na moške in ženske? • Kakšno obnašanje ni primerno za fante? Kakšno za dekleta? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci narišejo dva kroga, ki se deloma prekrivata. V en krog napišejo značilnosti življenje v jarkih, v drugega pa značilnosti življenja v zaledju. V del, kjer se kroga prekrivata, pa vpišejo tiste značilnosti, ki so bile skupne življenju v jarkih in zaledju.



ZANIMA ME: Æivljenje v strelskih jarkih prikazuje film Na zahodu niË novega (1930), ki je dobil tudi oskarja za najboljπi film.

ZANIMA ME: Æivljenje v strelskih jarkih lahko podoæiviπ v igri na naslovu www.highlandschools-virtualib.org. uk/secondary-curriculum/world-war1.htm

življenje v jarkih

življenje v zaledju

PONOVIMO

PONOVITEV

Dopolni spodnjo preglednico. GLAVNE ZNA»ILNOSTI/NOVOSTI

PREHRANA

»ISTO»A

NAJVE»JE TEÆAVE

æivljenje v strelskih jarkih

pozicijsko bojevanje, granate sejejo smrt, napad iz jarka je prinesel smrt mnogim

enoliËna: konzerve, nasoljena govedina, kruh

pomanjkanje vode, infekcije, zajedalci, dezinfekcije

nevarne granate, nalezljive bolezni, podgane

æivljenje v zaledju

nadzor s strani vojaπkih oblasti, cenzura, begunci, propaganda

pomanjkanje hrane, racionalizacija æivil, brezmesni dnevi

nalezljive bolezni

pomanjkanje moπke delovne sile, pomanjkanje hrane

æivljenje æensk

opravljale so dela, ki so jih prej opravljali moπki

pomanjkanje, racionalizacija æivil

nalezljive bolezni

brez politiËnih pravic, slabπe plaËane kot moπki

14

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako imenujemo način bojevanja v prvi svetovni vojni? Opiši način bojevanja. • Kakšno je bilo življenje vojakov v jarkih? Katero ozemlje je bilo označeno kot »nikogaršnja zemlja«? • Zakaj pravimo, da je bila prva svetovna vojna totalna vojna? • Čemu je bila namenjena racionalizacija živil? Kako je vojna vplivala na prebivalce ob frontah? • Kaj so države udeleženke v vojni želele doseči s cenzuro in propagando? • Zakaj je bilo med vojno ženskam dovoljeno opravljati delo moških? Ali se je s tem njihov položaj spremenil? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 14.

BELEŽKE:

15


Rusija je bila velika in zaostala država, za katero so Nemci pred vojno verjeli, da se ne bo mogla hitro vključiti v vojno. Z ogromnimi človeškimi žrtvami je Rusija upravičila zaupanje antantnih sil. Vendar pa so težke razmere na fronti in v zaledju povzročile nezadovoljstvo ter pripeljale do prve socialistične revolucije na svetu.

Revolucija, ki je pretresla svet ▶ ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna življenje v Rusiji v času vojne, pozna in razume okoliščine, ki so pripeljale do oktobrske revolucije, opiše spremembe v Rusiji, ki so nastale z revolucionarnim prevratom, zna razložiti pojem socialistična država, pozna razlike med socialistično in kapitalistično državo, ve, zakaj je Nemčija vojno izgubila.

Vzroki za nezadovoljstvo v Rusiji Ob zaËetku prve svetovne vojne so v Rusiji obstajali skoraj πe fevdalni odnosi. Oblast je bila v rokah avtokratskega carja, ki je oporo iskal med plemstvom in Cerkvijo. a) Karikatura prikazuje delitev ruske druæbe na razliËne sloje. Ob posamezni druæbeni skupini v kvadrat dopiπi, za kateri sloj gre. V pomoË so ti gesla, ki jih pripisujemo sloju. ≈Mi vam vladamo«

CAR IN PLEMSTVO

≈Mi streljamo na vas«

VOJSKA ≈Mi vas vodimo«

RUSKA CERKEV ≈Mi dobro jemo«

KAPITALISTI ≈Mi delamo za vas«

Vzroki za nezadovoljstvo v Rusiji

INDUSTRIJSKI DELAVCI

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija

Učitelj učencem prebere odlomek. »Ofenzive na fronti, ki so zahtevale milijone mrtvih, niso dale pričakovanih rezultatov, temveč so se spremenile v polom: v letu 1915 so se ruske čete morale umakniti. /…/ Povprečnost, večkrat pa tudi popolna nesposobnost visokih poveljstev sta drago stali vojsko in deželo. Celo ministri so se na svojih sejah posmehovali »pogumu naših generalov pri umikanju«. Toda tudi ministri niso bili nič kaj bolj prida. Generala Suhomlinova, ki je vodil ministrstvo za vojsko /…/ so povsod imenovali »general Poraz« /…/, ni bil zmožen niti tega, da bi zagotovil redno dobavljanje streliva na fronto /…/ tako, da je morala vojska že po štirih tednih vojne začeti varčevati pri vojaškem materialu. /…/ Neodposlane pošiljke so naraščale iz dneva v dan. /…/ Konec leta 1916 je vojska prejela le polovico pošiljk hrane, ki jih je potrebovala.« (vir: Roberto Bonchio, Zgodovina revolucij, Komunist, Ljubljana, 1970, str. 54) • O čem pripoveduje prebrani odlomek?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učitelj učence razdeli v skupine: prva predstavlja rusko buržoazijo, druga ruske kmete in tretja delavce. Učenci podoživijo položaj in občutke pripadnikov posamezne skupine v času tik pred izbruhom revolucije. Svoje ugotovitve predstavijo drugim. 16

b) Kljub reæimskemu nadzoru so v Rusiji obstajali nasprotniki reæima. Smiselno izpolni preglednico. NASPROTNIKI REÆIMA

NJIHOVE ZAHTEVE parlamentarna monarhija

z reformami

izboljπanje poloæaja delavcev

z reformami

kadeti manjπeviki

socialni revolucionarji

NJIHOV NA»IN BOJEVANJA

izboljπati poloæaj malih kmetov

revolucija

c) Kako je na razmere v Rusiji vplivala vojna? Utemelji svoj odgovor. Zaradi neuspehov na fronti so se razmere v dræavi poslabπale, ljudje pa so bili Ëedalje bolj nezadovoljni s carjem.

Kako so boljπeviki prevzeli oblast Po treh letih vojskovanja je v Rusiji zavladalo pomanjkanje, kar je privedlo do vstaje ljudstva. Februarja 1917 je car odstopil. Vendar je istega leta sledila πe ena vstaja. a) Vstajo delavcev oktobra 1917 je vodil Vladimir IljiË Lenin, ki se je dolgo bojeval proti reæimu. Preberi njegov portret v uËbeniku na strani 18. • Katera dejstva kaæejo na to, da je deloval proti reæimu? Bil je izgnan iz dræave zaradi revolucionarnih idej, kasneje pa je iz istega razloga zapustil Rusijo in æivel v razliËnih evropskih dræavah. • Vrnitev Lenina v Rusijo marca 1917 so omogoËili Nemci. Pomisli, zakaj so mu pomagali. PriËakovali so, da se bodo ob njegovi vrnitvi v dræavi zaËeli nemiri (revolucija) in da bo Rusija izstopila iz vojne.

15

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

VEČ O …

AKTIVNOST: metoda razgovora

Učenci obiščejo www.alexanderpalace.org in opišejo nekdanji dvorec Romanovih.

Po ocenah zgodovinarjev je k nezadovoljstvu z družino Romanovih veliko prispeval tudi menih Grigorij Jefimovič Rasputin, ki se je poimenoval »sveti mož« ruskega dvora. Bil je sibirski kmet in mistik z zdravilnimi in hipnotičnimi sposobnostmi. Zaradi nemoralnega življenja si je pridobil vzdevek Razuzdanec. Zaradi uspešnega zdravljenja mladega princa, ki je imel hemofilijo, je pridobil spoštovanje carice. Ob odsotnosti carja, ki je bil na fronti, pa tudi velik vpliv na dvoru. Leta 1916 ga je umorila skupina plemičev.

Revolucija, ki je pretresla svet, se je zgodila v noči s 24. na 25. oktober oziroma s 6. na 7. november 1917. Učitelj učence povpraša: • Zakaj se v literaturi pojavljata dva datuma? • V čem je razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem? • Katere države še danes uporabljajo julijanski koledar, in ne gregorijanskega?


Kako so boljševiki prevzeli oblast

Revolucija, ki je pretresla svet

b) Po revoluciji, 25. oktobra, je oblast v Rusiji prevzela zaËasna vlada, ki jo je vodil Lenin. Ob pomoËi vira ugotovi, katera so bila temeljna naËela, za katera so se bojevali ljudje v oktobrski revoluciji. Izpiπi jih v prazne kvadrate. Dræavljani Rusije! ZaËasna vlada je strmoglavljena. Dræavna oblast je preπla v roke organa Petrograjskega sovjeta delavskih in vojaπkih odposlancev ∑ Vojaπko-revolucionarnega komiteja, ki stoji na Ëelu petrograjskega proletariata in garnizije. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: Takojπnja predloæitev demokratiËnega miru, odprava veleposestniπke zemljiπke lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade, ta stvar je zagotovljena. Æivela revolucija delavcev in kmetov! (Lenin-Stalin, O oktobrski revoluciji, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1947)

takojπen mir

odprava veleposestniπke lastnine, delavski nadzor nad proizvodnjo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

V učbeniku, na strani 18 spodaj, učenci preberejo ukrepe, ki jih je sovjetska oblast začela uvajati ob uspešno izvedeni revoluciji (so v svetlo modroem okvirju). Učitelj učencem postavi vprašanje: • Kateri družbeni sloj je vsak od navedenih ukrepov zadovoljil?

ustanovitev sovjetske vlade

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

c) Kakπna dræava je z revolucijo postala Rusija? Z revolucijo je Rusija postala socialistiËna dræava: · dræava, v kateri so imeli oblast delavci in kmetje, · dræava, v kateri ni bilo privatne lastnine. Ë) Marca 1918 je Rusija z NemËijo podpisala premirje in izstopila iz vojne. Zakaj se je Lenin odloËil za takπen korak? Lenin se je za takπen korak odloËil, ker je potreboval mir z NemËijo, da so se boljπeviki lahko posvetili razmeram v dræavi, utrjevanju oblasti in dræavljanski vojni.

Učenci razmislijo o vzrokih in posledicah socialistične revolucije v Rusiji. Izdelajo shemo, v katero razvrstijo vzroke in njihove posledice (rezultate), ki so Nato vodile v revolucijo. Vsak navedeni vzrok povežejo z ustrezno posledico.

Zakaj se je zlomila NemËija »eprav spomladi 1918 vojni πe ni bilo videti konca, so se jeseni zlomile centralne sile. Nazadnje je premirje 10. novembra 1918 podpisala NemËija. a) Premirje, ki ga je Rusija podpisala v Brest-Litovskem, je presenetilo antantne sile. Ugotovi, kaj je pomenil podpis sporazuma za: ≈1. Vojno stanje med podpisnicami je konËano. /…/ 4. • centralne sile Izpraznitev doloËenih obmoËij tako z nemπke kot z ruske strani. Mir z Ukrajinsko republiko in odhod ruskih konec bojev na vzhodni fronti oziroma ena fronta manj • antantne sile teæji poloæaj, ker so se centralne sile okrepile na drugih frontah • Rusijo izguba velikega dela ozemlja, vendar tudi æeleni mir

Ëet ali ruskih gardistov iz nje, prav tako Estonije, Latvije in Finske. 5. Nadzor nad politiËno in gospodarsko neodvisnostjo Perzije in Afganistana. 6. Izpustitev in medsebojna repatriacija vseh vojnih ujetnikov. 7. Vzpostavitev konzularnih in diplomatskih predstavniπtev po ratifikaciji pogodbe. 8. Podpisnice se odpovedujejo medsebojnim povraËilom vojne πkode oziroma odπkodnine.« (Premirje v Brest-Litovskem, 3. marca 1918)

b) Danes zgodovinarji menijo, da je NemËija vojno izgubila zaradi veË vzrokov. Ti so navedeni v uËbeniku, stran 19. Kateri od navedenih dejavnikov je bil odloËujoË? Utemelji svoj odgovor. Tu uËenci lahko napiπejo razliËne dejavnike, vendar morajo vsekakor zraven napisati utemeljitev.

RAZISKOVALEC

Učitelj učence razdeli v dve skupini. Prva skupina se podrobneje seznani in preuči socialistično ureditev, druga pa kapitalistično ureditev. Obe skupini uporabita dodatno literaturo. Pri obravnavi teme sta pozorni na: značilnosti vodenja države, možnosti za delovanje strank, vlogo policije in vojske, možnosti za svobodno izražanje mnenja, možnosti za svobodno gibanje, lastništvo tovarn in podjetij, položaj delavcev in kmetov, delovanje gospodarstva. Ob zaključku dela vsaka skupina predstavi svojo temo ter jo ob vprašanjih zna argumentirano zagovarjati.

16

VEČ O …

Družina Romanov je veljala za eno najbogatejših vladarskih družin v Evropi. O usodi družine oziroma o njenih posmrtnih ostankih se je dolgo le domnevalo. Nekaj let po revoluciji se je v zahodni Evropi pojavila ženska, ki je trdila, da je princesa Anastazija, ki je skrivnostno preživela pokol družine. Govorice je dokončno ovrgla šele forenzična raziskava leta 1996, ki je dokazala, da so bili leta 1917 pobiti vsi člani carske družine. V resnici je med odkritim okostjem res manjkalo eno, vendar je bilo to okostje princa Alekseja, ki naj bi zgorelo na grmadi.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Zakaj se je zlomila Nemčija

Učenci si zamislijo, da so uredniki časopisa. Piše se oktober leta 1917 in iz Rusije prihajajo novice o revoluciji. Učenci napišejo naslove člankov, s katerimi bodo povzeli dogajanje v Rusiji.

Na morju se je med nemško in britansko mornarico odvila le ena pomembna bitka. Kljub temu je dogajanje na morju močno vplivalo na potek in tudi konec vojne. • Kako je vojna na morju vplivala na Nemčijo? • Ali je bila nemška taktika bojevanja na morju uspešna?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci dogodke, povezane z dogajanjem v Rusiji med letoma 1900 in 1918, kronološko razporedijo in izdelajo časovno tabelo.

AKTIVNOST: metoda razgovora

VEČ O …

Nemške podmornice, ki so jih označevali s črko U in številko (na primer U 9), so bile velika nevarnost

antantnim ladjam. Samo v letu 1917 so potopile okoli 3000 antantnih ladij, ki so prevažale hrano, orožje ali vojake. Podmornice je gradila in uporabljala tudi britanska mornarica. V zadnjem letu vojne so Nemci načrtovali izgradnjo trikrat več podmornic kot do tedaj. V zadnjem trimesečju leta 1918 naj bi jih tako izdelali kar 48. Vendar pa se nemški načrti niso uresničili (v celem letu 1918 so splovili le 74 podmornic), kajti Urad za podmornice ni imel dovolj strokovnih delavcev. 17


AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci v učbeniku na strani 19 preberejo vzroke za poraz Nemčije. Izberejo enega od njih in zapišejo utemeljitev, zakaj in kako je ta vzrok pripomogel k porazu Nemčije.

Revolucija, ki je pretresla svet



RADOVEDNEÆ Kot novinar ugledne revije æeliπ napisati Ëlanek o tem, kakπno vlogo je imel Lenin pri izvedbi boljπevistiËne revolucije. V pomoË sta ti dve oceni zgodovinarjev.

RAZISKOVALEC

Prva svetovna vojna je pustila ogromno žrtev. Države, ki so izgubile svoje vojake v vojni, so jim po vojni zgradile številne spomenike. Učenci poiščejo podatke o tem, kje so največji spomeniki žrtvam prve svetovne vojne v Evropi.

ZANIMA ME: Na naslovu www.barnsdle.demon. co.uk/russ/rurev.html lahko izveπ veË o Leninu in revoluciji boljπevikov.

[Oktobrska] Revolucija se pogosto omenja predvsem kot uspeh Lenina. Ali je to res bila? Gotovo je imel Lenin velik vpliv na dogodke. Vendar velikih dogodkov v zgodovini nikoli niso sproæili le posamezniki. Prav tako je na dogajanje v Rusiji leta 1917 vplivalo veË dejavnikov. /…/ Vsega gotovo ni naredil Lenin. (angleπki zgodovinar Robert Service, 1990)

Vstajo je vodil Lenin, ki je vodil Centralni komite partije, uredniπki odbor Pravde in je vzdræeval stike s pokrajinskimi odbori partije. /…/ Pogosto je nagovoril mnoæice na zborovanjih. Njegova pojava na govorniπkem odru je vedno pritegnila navduπenje posluπalcev. Leninovi briljantni govori so navdihnili delavce in vojake, da so podprli vstajo. (sovjetski zgodovinar J. Kukuπkin, 1981)



ZANIMA ME: Film Doktor Æivago (1965), posnet po istoimenskem romanu, pripoveduje eno najlepπih zgodb, ki se dogaja v Ëasu oktobrske revolucije. Film je prejel pet oskarjev.

PONOVIMO

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učencem prebere izjavo visokega britanskega častnika Winstona Churchilla: »Zmaga je bila kupljena za tako veliko ceno, da se skoraj ne more razlikovati od poraza!« Učenci razmislijo: • Ali je bilo veliko število žrtev v vojni upravičeno? • Ali bi se bilo mogoče izogniti tako velikemu številu žrtev v vojni?

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kateri so bili vzroki za nezadovoljstvo v Rusiji? Kakšen je bil položaj kmetov, delavcev, buržoazije? • Opiši način vladanja carja Nikolaja II. • Kako se je delila opozicija in kaj je zahtevala? • Kakšen je bil položaj Rusije v vojni? Zakaj je vojna povzročila tudi družbene spremembe? • Od kod je izviral program boljševikov in kaj so zagovarjali? • Katera je bila največja napaka vlade, ki je prevzela oblast po februarski revoluciji? • Katere so bile Leninove obljube ljudstvu? • Kaj je postala Rusija z oktobrsko revolucijo? Utemelji, zakaj je imela velik odmev v Evropi? • Z mirovno pogodbo z Nemčijo je Rusija izgubila precej ozemlja. Utemelji, zakaj so jo Rusi podpisali? Kaj je podpis pogodbe pomenil za Nemčijo? • Zakaj je bila Nemčija v prvi svetovni vojni poražena? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 17. 18

RUSIJA PRED REVOLUCIJO

· kmetje: revni, nepismeni, æiveli v velikem pomanjkanju; · delavci: brez pravic, dolg delavnik; · buræoazija: πibka, nerazvita industrija, · avtokratski vladar · πibka opozicija proti vladarju

KONEC PRVE SVETOVNE VOJNE

· marca 1918 je bila podpisana mirovna pogodba z NemËijo · Rusija izgubi veliko ozemlja, vendar dobi æeleni mir · centralne sile so se zlomile · NemËija je novembra 1918 podpisala premirje

KAKO SO BOLJ©EVIKI PREVZELI OBLAST

· februarska revolucija: odstop cesarja, ustanovljena vlada · krepitev sovjetov po dræavi: krajevni odbori sovjetov prevzemajo oblast, poveËa se nezadovoljstvo ljudi · oktobrska revolucija: prevzem oblasti

REVOLUCIONARNE SPREMEMBE

· ustanovitev zaËasne delavske in kmeËke vlade · razdelitev zemlje veleposestnikov · podræavljene tovarne · pogovori o prekinitvi bojevanja in izstop iz vojne

17

BELEŽKE


Slovenci in prva svetovna vojna

Vpletenost Avstro-Ogrske v vojno je v vojno pritisnila tudi Slovence. Možje so odšlii na fronto. Tisti, ki so ostali doma, so se soočili s pomanjkanjem. Z odprtjem soške fronte pa so se Slovenci z grozotami vojne srečali na domačem ozemlju.

Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni Slovence sta atentat v Sarajevu in izbruh vojne presenetila. Vendar so se politiËne stranke na vojno odzvale zelo razliËno. a) Dopolni besedilo. Leta 1914, ko se je zaËela prva svetovna vojna, so Slovenci veËinoma æiveli v okviru AVSTRO-OGRSKE dræave. S tem so se v vojni znaπli na strani CENTRALNIH sil. VeËina strank je obsodila atentat, a imela do avstro-ogrske vojne napovedi RAZLI»NO staliπËe.

• Kakπen je bil poloæaj Slovencev v tej dræavi? Slovenci so imeli v primerjavi z Nemci in Madæari neenakopraven poloæaj.

▶ b) Ne glede na poloæaj Slovencev v dræavi so bili slovenski fantje poklicani v vojsko. Bojevali so se na vseh frontah, v katere je bila vpletena dræava. Z uporabo zemljevida v uËbeniku na strani 7 poimenuj fronte, na katerih so se bojevali Slovenci. vzhodna fronta balkanska (solunska) soπka c) Vojna je vplivala tudi na æivljenje v zaledju. Opiπi, kakπno je bilo æivljenje v zaledju. Vladalo je vsesploπno pomanjkanje. Vse æivljenje je bilo podrejeno vojaπkim potrebam, primanjkovalo je moπke delovne sile. Hudo so trpele druæine, v katerih so moæje na fronti izgubili æivljenje.

≈/…/ je bil 24. maja 1917 ustanovljen Vdovski in sirotinski sklad, ki naj bi pomagal siromaπnim vdovam in sirotam vojakov. Premoæenje sklada se je kopiËilo z darovi, na katere so pozivali z oklici, predvsem ob cerkvenih ali cesarskih praznovanjih. NajveË darov za raznovrstne vojaπke dobrodelne namene pa se je zbralo z dobrodelnimi akcijami /…/.« (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh Italija se je ob izbruhu vojne odloËila za nevtralnost. Medtem ko se je pogajala z obema stranema za vstop v vojno, je iskala tudi moænosti, da bi pridobila ËimveË ozemlja. a) »lanica katerega tabora je bila Italija pred vojno? ≈Na zaËetku vojne je Italija objavila svojo nevtralnost. Bila je Ëlanica centralnih sil. PrviË zato, ker nanjo ni bila pripravljena, drugiË pa • S Ëim je pogojevala svoj vstop v vojno? zato, ker ni bila obvezana vstopiti v njo. V pogodbi, ki jo je sklenila z Avstro-Ogrsko in NemËijo, se je namreË Svoj vstop je pogojevala s pridobitvijo doloËenih, veËinoma avstriobvezala, da bo vstopila v vojno le v primeru, Ëe bi ena jskih ozemelj. od treh zaveznic bila napadena.« • Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil? (Vladimir Gradnik, Krvavo PosoËje, Zaloæniπtvo træaπkega tiska, Trst; Lipa, Koper, 1977) Antantne sile so ji ponudile veË ozemlja. b) Z antantnimi silami je Italija podpisala londonski sporazum. • Kateri del slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji? S sporazumom so antantne sile Italiji obljubile Ëetrtino ≈Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih slovenskega ozemlja, in sicer do Ërte po razvodju Julijskih Alp, Ëez Alp naj bi se prek Predela, Ëez Mangart in Triglav spuMangart in Triglav ter do Idrije in Sneænika. S sporazumom so stila do Podbrda, PodlaniπËa in Idrije; od tu naj bi se antantne sile Italiji obljubile tudi Tridentinsko, Tirolsko do usmerila na jugovzhod proti Sneæniku ter potekala tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italiBrennerja, Goriπko-GradiπËansko, Istro, nekaj otokov in obmoËij v janskem ozemlju.« Dalmaciji, del TurËije ter kolonije v Afriki. (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

18

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (razglednico)

Učenci si ogledajo razglednico v učbeniku na strani 20 zgoraj. Razglednico in njeno sporočilo analizirajo: • Kakšno je razpoloženje vojakov, ki odhajajo na fronto? • Kako so vojaki opremljeni? • Kaj sporoča verz na razglednici?

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem prebere pet cesarjevih odločb, ki so bile objavljene ob začetku vojne. 1. Ukinitev državnega in deželnih zborov. 2. Ukinitev porote pri sodiščih, vse civilne osebe spadajo v prihodnje pod vojaško sodišče. 3. Občine postanejo podrejene vojaškim oblastem. 4. Pravice do shodov, obveščanja, pošiljanja poštnih pošiljk, osebne

pravice so podrejene vojaškim oblastem. 5. Telefonski in telegrafski promet je pod nadzorom vojaške cenzure. • Učenci razmislijo, kaj so pomenile te odločbe za tedanje življenje v Avstro-Ogrski.

UČNI CILJI Učenec: opiše položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno, pozna odziv Slovencev ob atentatu v Sarajevu, pozna življenje med vojno na slovenskem ozemlju, ob viru pojasni posledice londonskega sporazuma in italijanskega vstopa v vojno, na zemljevidu pokaže potek soške fronte (geografsko), razume pomen soške fronte za Slovence.

Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

»Kakšna je vojska, to povej, Matijče /…/ povest pripoveduj!« Matijče ji razloži: »Vojska je pač taka, da se ljudje koljejo z noži, sekajo s sabljami in streljajo s puškami. Kolikor več jih pokolješ in posekaš, toliko boljše je, nobeden ti nič ne reče; ker tako mora biti. To je vojska.« »Za cesarja !« je rekel Matijče in obmolknili so. Nato je Matijče vdrugič zamahnil z naglo roko ter zagrabil svojo misel, morda le zato, da bi na obe strani razmaknil tišino, ki je mrko ležala nad njimi. »Tudi jaz pojdem na vojsko /…/ nad sovražnika pojdem!« »Kakšen pa je sovražnik … ali ima rogove?« je iznenada vprašal tenki Milkin glas. »Seveda jih ima /…/ kako pa bi drugače bil sovražnik?« je resno in skoraj jezno zatrdil Tonček. Tudi sam Matijče ni vedel pravega odgovora. »Mislim da jih nima!« je rekel počasi, toda beseda se mu je gredoč ustavila. »Kako bi imel rogove /…/ človek je, kakor mi!« se je oglasila nejevoljno Lojzka; Nato pa se je zamislila in je še rekla: »Samo duše nima!« (vir: Ivan Cankar, Podobe iz sanj, črtica Otroci in starci, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, str. 24–25) V odlomku se pogovarjajo otroci, starih od štiri do deset let, katerih oče je padel na fronti. Učitelj z učenci analizira pisni vir: • Kakšne podobo so o sovražniku imeli otroci? • Kakšno je razpoloženje med otroki, ko se pogovarjajo o vojni? 19


Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh

Slovenci in prva svetovna vojna

RAZISKOVALEC

Učenci z uporabo domoznanske literature in časopisja predstavijo življenje svojega kraja med prvo svetovno vojno. Zelo koristne so lahko tudi takratne šolske kronike.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Italija je svoj vstop v vojno pogojevala s pridobitvijo nekega ozemlja. Učitelj se z učenci pogovori o pravičnosti takšnih političnih dejanj. • Zakaj so bile antantne sile bolj radodarne kot Avstro-Ogrska? • Ali je takšno dogovarjanje o delitvi ozemlja pravično? • Ali poznaš še kakšen primer podobnega dogovarjanja o delitvi ozemlja?

BODIMO USTVARJALNI: metoda reševanja problemov in terensko delo (anketiranje)

Učenci izdelajo anketni list, s katerim preverijo poznavanje vzrokov za vstop Italije v prvo svetovno vojno, vsebino in posledice londonskega pakta za slovensko ozemlje. Anketirajo svoje starše, stare starše, druge sorodnike ali sosede.

Zakaj se je soπka fronta vtisnila globoko v spomin Slovencev Italijanska vojna napoved Avstro-Ogrski je odprla novo fronto, katere del ∑ tako imenovana soπka fronta ∑, je potekal po slovenskem ozemlju. Postal je slovensko prizoriπËe teækih spopadov in velikih ærtev. a) Potek soπke fronte je doloËal naravni teren. Na zemljevidu oznaËi potek fronte po slovenskem ozemlju. • Zakaj se je Avstro-Ogrska odloËila, da bo mejo branila na levi strani SoËe? V gorski svet in na kraπke planote se je avstro-ogrska vojska umaknila, da bi imela boljπi poloæaj za obrambo. b)

 Po ogledu posnetka πt. 2 (Prva svetovna vojna) odgovori

na vpraπanja. • Zakaj je bilo bojevanje na soπki fronti teæko? Bojevanje je bilo teæko zaradi teæke dostopnosti terena, uËinkovitega oroæja, kraπkega terena.

• S katerimi teæavami so se spopadali vojaki na soπki fronti? Vojakom so teæave povzroËali visokogorski teren, nevarni plazovi pozimi, okruπki skal, ki so jih povzroËale granate in jim zadajali rane. Poleg tega pa tudi slaba hrana in teæke razmere v jarkih.

• Kaj se je zgodilo s prebivalci, ki so æiveli ob SoËi? Prebivalci so postali begunci, saj so jih izgnali oziroma preselili v notranjost deæele (tako Italije kot Avstro-Ogrske). Omejili so jim gibanje in mnogim so zaplenili njihovo premoæenje.

≈Neki kmet, kateremu se je posreËilo, da se je preplazil iz svoje domaËe vasi /…/ skozi laπko Ërto in priπel v Ljubljano, je poroËal: Lahi so zagrozili, da bodo izgnali vse domaËine nekam v Italijo, /…/ ker dolæe vse prebivalstvo, da so vohuni. Brez dovoljenja vojaπkih oblasti ne sme nihËe zapustiti kmetskih domov. Celo za delo na polju se mora izposlovati dovoljenje. Ljudem so vzeli vse: opravo, sukno, kotle, obleko, æivila itd.; æivino so za slabo ceno odkupili /…/.« (Slovenec, 7. oktobra 1915)

Zakaj se je soška fronta vtisnila globoko v spomin Slovencev

SPREHOD PO SPLETNIH STRANI

Učenci obiščejo spletno stran Kobariškega muzeja www.kobariškimuzej.si in ugotovijo: • Čemu je muzej posvečen? • Kaj si v muzeju obiskovalci lahko ogledajo? • Katere dodatne dejavnosti so organizirane v okviru muzeja? • Katero pomembno mednarodno nagrado je muzej prejel?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

a) Učenec se prelevi v novinarja, njegov sosed pa v vojaka, ki se je boril na soški fronti. Novinar pripravi vprašanja, ki jih bo zastavil intervjuvancu. Vojak pa pripravi primerne odgovore. b) Učenec se prelevi v novinarja, njegov sosed pa v kmeta, ki je živel v bližini soške fronte. Novinar pripravi vprašanja, ki jih bo zastavil intervjuvancu. Kmet pa pripravi primerne odgovore. 20

c) Soπka fronta se je vtisnila globoko v spomin slovenskega naroda. Pojasni, zakaj. Z zgraditvijo infrastrukture za potrebe vojske (na primer cest) je bila trajno spremenjena podoba pokrajine ob SoËi. Mnoga ob ≈Vojaki so zgradili πtevilne ceste, vozne in peπ poti /…/. Tako fronti leæeËa naselja in gozdovi so bili uniËeni. so uniËili veliko æe sicer skopo odmerjene orne zemlje, gozdov, Fronta se je zapisala v spomin ljudi tudi zaradi πtevilnih Sloven- paπnikov in senoæeti. Vsevprek so izsekali æe prej preveË izkoriπËene in redke gozdove. /…/ Topniπko obstreljevanje je unicev, ki so postali njene ærtve, kot mrtvi ali kot ranjeni vojaki. Ëilo mnogo hiπ, polj, gozdov in paπnikov. /…/ DaleË najhujπe TragiËna znaËilnost soπke fronte pa je bilo tudi dejstvo, da so in najdaljnoseænejπe pa so bile posledice vojne na ljudeh ∑ se slovenski vojaki bojevali tudi drug proti drugemu, saj so se domaËinih in vojakih. /…/ Tudi telesno povsem neprizadetim je vojna neizbrisno onesnaæila notranje okolje. Sesul se je bojevali na obeh straneh, italijanski in avstro-ogrski. dolga stoletja veljavni sistem vrednot.« (Tomaæ BudkoviË, Vojna in okolje, v: Soπki protokol, Mohorjeva druæba, Celovec, 1994)

19

RAZISKOVALEC

VEČ O …

Slikar Hinko Smrekar je med vojno izdelal razglednice z vojno tematiko, ob katerih so naročniki pobledeli od strahu in trdili, da »vojna že ne more biti tako strašna«. V literaturi in internetu učenci poiščejo vojne razglednice Hinka Smrekarja ter jih komentirajo.

V vsaki vojni je pomembna identifikacija vojakov. V prvi svetovni vojni so imeli vojaki, zato, da so jih lahko identificirali, v uniformo všito kovinsko škatlico v kateri so nosili osebne podatke. V avstro-ogrski vojski so jo imenovali »legitimacija smrti«. Škatlice niso bile vodotesne, zato je ostalo veliko vojakov nelegitimiranih oziroma neznanih, saj so se podatki o njih uničili. • Kako prepoznajo padle vojake danes?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se postavijo v vlogo slovenskega vojaka, ki je na fronti, in svoji ženi napiše razglednico.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 6 si učenci ogledajo zemljevid italijanskoavstrijske fronte. Zemljevid analizirajo: • Kje je potekala italijanskoavstrijska fronta? • Kam je bila usmerjena glavnina italijanskih napadov? • Kako se je premikala frontna črta?


VEČ O …

Slovenci in prva svetovna vojna

Moderna vojska je zahtevala dobre povezave za dovoz materiala in ljudi na fronto. Utrjevanje poti se je deloma začelo že pred vojno. Maja leta 1915 se je začela gradnja dostavne ceste čez Vršič (1611 m) v Trento. Pred tem je čezenj vodila le pot za spravilo lesa. Za izgradnjo ceste so uporabili ruske ujetnike, ki jih je bilo več kot 10.000. Poleg mraza in zahtevnega terena so jih ogrožale tudi številne bolezni in pozimi plazovi. Eden od plazov je marca 1916 pod seboj pokopal več sto ujetnikov in šest ali sedem stražarjev. Na mestu, kjer so našli zadnjo žrtev, so v spomin na svoje umrle ruski ujetniki postavili leseno kapelico.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da je danes 25. oktober 1917. VËeraj se je zaËela velika bitka, ki so jo pozneje poimenovali ≈Ëudeæ pri Kobaridu«. Si avstro-ogrski vojak, ki se bojuje na soπki fronti./Si avstro-ogrska bolniËarka, ki skrbi za ranjence na soπki fronti. Vsak veËer si v svoj dnevnik zapiπeπ doæivetja in obËutke, ki si jih doæivel/a. Opiπi doæivetja in obËutke danaπnjega dne.

Fotografija nagrobne ploπËe padlim avstrijskim vojakom med junijem 1915 in oktobrom 1917



ZANIMA ME: V delu Ob SoËi (2004) lahko najdeπ zgodbe beguncev s soπke fronte.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH ZANIMA ME: Na spletni strani muzeja v Kobaridu www.kobariskimuzej.si si lahko ogledaπ virtualno zbirko o soπki fronti.

PONOVIMO PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI

ITALIJA IN LONDONSKI SPORAZUM

neenotnost:

italijanska nevtralnost

razliËni odzivi slovenskih strank na vojno

izkoristi jo za diplomatska pogajanja

navduπenje veselje slovenskih vojakov ob odhodu v vojno

propaganda

SLOVENCI IN PRVA SVETOVNA VOJNA

pogajanja z antanto tajni dogovori, Italija zahteva ozemlje

londonski sporazum 26. aprila 1914; Italija in antanta

oblast je poskrbela za primerno propagando

æivljenje v zaledju

doloËila sporazuma

pomanjkanje, skrb za ranjence

Italija mora vstopiti v vojno, dobi pa ozemlje

begunci

Slovenci in sporazum

preseljeni v zaledje

Italija zahteva Ëetrtino slovenskega ozemlja

RAZISKOVALEC

Soška fronta se je v spominu slovenskega naroda ohranila tudi v pesmi, spominih in drugih zapisih. Učenci poiščejo katerega izmed omenjenih virov o soški fronti ter ga predstavijo pred razredom. BODIMO USTVARJALNI: skupinsko delo

SO©KA FRONTA

Učenci se razdelijo v skupine po štiri. Pripravijo predstavitev ogledov, ki si jih bodo njihovi sošolci ogledali na ekskurziji. Tema ekskurzije je Ljudje in prva svetovna vojna ob reki Soči. Vsaka skupina predstavi eno točko ogleda: njen opis, pomen v prvi svetovni vojni, njeno stanje danes.

pozicijsko bojevanje vkopavanje v jarke

Svetozar BorojeviÊ uspeπen avstro-ogrski poveljnik

12. soπka bitka ∑ Ëudeæ pri Kobaridu

20

BELEŽKE

V Sloveniji, predvsem na zahodu države, delujejo številna društva, katerih glavna dejavnost je povezana s prvo svetovno vojno. Eno izmed njih, Društvo 1313, je še posebno zanimivo. Na spletni strani www.drustvo1313. s5.com učenci poiščejo, s čim se to društvo ukvarja. Poiščejo tudi druga podobna društva in opišejo njihovo dejavnost

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih. • V okviru katere države so živeli Slovenci na prehodu v dvajseto stoletje? • Kako so se slovenske politične stranke odzvale na atentat v Sarajevu? • Na katerih frontah so se borili slovenski vojaki? • Kakšno je bilo življenje ljudi v zaledju? Katere družine so bile najbolj prizadete? • Na čigavi strani bi glede na

vključenost držav v posamezen tabor morala vstopiti Italija? • Zakaj je v vojno vstopila na strani antantnih sil? Kaj je določal londonski sporazum? • Kje je potekala fronta med AvstroOgrsko in Italijo čez naše ozemlje? • Utemelji, zakaj je bila to ena najtežjih front v prvi svetovni vojni. • Katera je bila najodmevnejša bitka v Posočju? V čem se je ta bitka razlikovala od drugih? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 20.

21


Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS ▶

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: primerja in utemelji razlike med Majniško in Krfsko deklaracijo, razume težnje deklaracijskega gibanja, pojasni vzroke za nastanek Države SHS, utemelji razloge za združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo in Črno goro, razlikuje pojma Država SHS in Kraljevina SHS.

Za Avsto-Ogrsko je vojaški poraz pomenil tudi razpad države. Novo državo so si skupaj z drugimi južnimi Slovani v monarhiji izbrali tudi Slovenci. Najprej s samostojno državo, Nato so se povezali s Kraljevino Srbijo

Kakπne spremembe je prinesla obnova parlamentarnega æivljenja v AvstroOgrski Ob zaËetku prve svetovne vojne je bilo v Avstro-Ogrski ukinjeno parlamentarno æivljenje. ZaËelo se je preganjanje nasprotnikov vojne in tistih, ki so izkazali preveliko naklonjenost Srbiji. Razmere med vojno so poveËale nezadovoljstvo Slovencev in drugih Juænih Slovanov v monarhiji. a) Obnova parlamentarnega æivljenja spomladi 1917 pa je prinesla æivahne razprave o prihodnjem poloæaju Slovencev. V slovenskih nacionalnih zahtevah sta bili πe posebno pomembni dve deklaraciji iz leta 1917. Pod navedeni vir zapiπi, iz katere deklaracije je izvzet. ≈Podpisani poslanci, ki so zdruæeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega naËela /…/, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zdruæijo pod æezlom habsburπko-lotarinπke dinastije v samostojno dræavno telo /…/.«

≈Dræava Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so znani tudi pod imenom Juæni Slovani, bo svobodno neodvisno kraljestvo z enotnim teritorijem in enotnim dræavljanstvom. To bo ustavna, demokratiËna in parlamentarna monarhija pod vodstvom dinastije KaraoreviÊ /…/.«

MAJNI©KA DEKLARACIJA

Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino Slovenijo

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskim besedilom

Učenci preberejo odlomek. Ali pa ga prebere učitelj. »Draga mati! Sporočam ti, da sem kot kolovodja upornikov v Judenburgu obsojen na smrt. Še nekaj trenutkov in preselim se v večnost. Vem, da te bodo biriči preganjali zato, ker si rodila takega sina. Toda bodi ponosna, da je tvoj sin umrl za pošteno slovensko stvar. Če nismo mogli doseči svojega cilja mi, pridejo za nami drugi, ki bodo to delo nadaljevali in dovršili. Naša kri bo prelita zato, da se bo bolje godilo našim potomcem /…/. Hudo mi je, ker boš na starost, ko si tako potrebna moje pomoči, ostala sama /…/. Tvoj sin Lojze.« (Pismo judenburškega upornika Lojzeta Štefaniča, v: Štefka Zadnik, Ivan Križnar, Zgodovinska čitanka 8, DZS, Ljubljana, 1991, str. 10) Pisni vir učenci analizirajo: • Ali pisec obžaluje svoje dejanje? • Na kaj naj bo ponosna mati judenburškega upornika? • V kaj verjame pisec pisma? • O kakšnem odnosu Slovencev do avstrijske oblasti priča pismo? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Mnogi slovenski pesniki so podpirali idejo Slovenije kot samostojne politične enote. Učenci poiščejo zbirko pesem Simona Gregorčiča. Preberejo pesmi V pepelnični noči in Soči ter ju analizirajo: • Kaj je vsebina obeh pesmi? • Kakšno je razpoloženje v pesmih? • Kakšno prihodnost napovedujeta? 22

KRFSKA DEKLARACIJA

• Katera deklaracija je bila v svojih zahtevah bolj radikalna? Pojasni, zakaj. Krfska deklaracija, ker je predvidevala razpad Avstro-Ogrske in nastanek nove juænoslovanske dræave.

b) Majniπka deklaracija je pri Nemcih spodbudila odpor, Slovenci pa so jo mnoæiËno podprli z deklaracijskim gibanjem. Pojasni, v Ëem je bil njegov pomen. Z deklaracijskim gibanjem, ki se je izrazilo z mnoæiËnim ≈Po obËinah, v druπtvih in strankah so zaËeli zbirati podpise v podpopodpisovanjem v podporo deklaraciji ter zborovanji po ro in 15. decembra je izπel poziv slovenskemu æenstvu, naj deklaracijo podpiπe vsaka slovenska hiπa; æe prvi dan jo je podpisalo 10 000 slovenvseh slovenskih deæelah, so Slovenci izkazali veliko skih æena.« navduπenje oziroma podporo majniπki deklaraciji in (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995) preureditvi Avstro-Ogrske.

Zakaj je bila pomembna Dræava SHS Ob razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci skupaj z drugimi Juænimi Slovani v monarhiji izkoristili zgodovinsko priloænost in ustanovili samostojno dræavo. a) Slovenski politiËni predstavniki so po neuspeπnem obisku pri avstrijskem cesarju Karlu 25. maja 1918 najprej ustanovili Narodni svet za Slovenijo. ≈Zahteve po zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni dræavi ne • Pojasni, zakaj so ustanovili Narodni svet. moremo in ne bomo opustili. Ta zahteva je vsem plastem naπega naroda preπla v meso in kri. UresniËenje te zahteve nam daje edino moæZ ustanovitvijo narodnega sveta so izrazili nost, da reπimo vsaj golo narodno æivljenje /…/.« voljo slovenskega naroda do samoodloËbe. (Izjava slovenskih strank, maja 1918)

• Kakπno usodo je ob koncu prve svetovne vojne doæivela Avstro-Ogrska? Avstro-Ogrska je razpadla, saj so se njeni narodi odloËili za odcepitev in so razglasili svoje samostojne dræave.

21

BODIMO USTVARJALNI: metoda diskusijskega razgovora

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (asociacije)

Med prvo svetovno vojno se je na Slovenskem pogosto pisalo o narodni zavesti. • Ali smo Slovenci danes narodno zavedni? Ali ob državnih praznikih izobesimo zastave? Pojasni. Učenci ob naslednjem državnem prazniku opazujejo svoje Naselje in preštejejo, koliko hiš v njihovem Naselju je izobesilo zastave.

Učitelj pove učencem eno ključno besedo, ki je povezana s politično zgodovino Slovencev v letih 1914—1918. Nato pozove enega učenca (ali pa se učenec javi sam). Učenec pred razredom v 1 minuti predstavi slovensko zgodovino, ki je povezana s ključno besedo (zgodovina v eni minuti).

AKTUALNO

V učeniku na strani 171 omenjena Majniška deklaracija, ki so jo leta 1989 objavili sodelavci revije Nova revija. Učenci vsebino te deklaracije primerjajo z vsebino majniške deklaracije iz leta 1917, katere zapis je v učbeniku na strani 23: • Ali lahko najdemo kakšno povezanost ali podobnost med obema deklaracijama? • Zakaj so avtorji deklaracije leta 1989 uporabili ime majniška? Učitelj učence povpraša, ali poznajo še kakšno drugo pomembno deklaracijo.


Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili za Kraljevino SHS

Zakaj je bila pomembna Država SHS

BODIMO USTVARJALNI: metoda debatnega razgovora

b) Ob pomoËi slike odgovori na vpraπanja. • Kako se je imenovala novoustanovljena dræava? Imenovala se je Dræava Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Učitelj učence seznani z vsebino obeh pomembnih deklaracij, majniške in krfske. Razdeli jih v dve skupini. Prva skupina zagovarja majniško, druga pa krfsko deklaracijo. Svoje zagovore soočijo.

• Kdaj je bila ustanovljena? Ustanovljena je bila 29. oktobra 1918.

• Kako so Slovenci pozdravili ustanovitev nove dræave? Ustanovitev nove dræave so podprli z navduπenjem in ljudskim zborovanjem v Ljubljani in drugih mestih. c) Dræava SHS ni povezala le Slovencev, ampak veliko veËje ozemlje. Katero? Dræava SHS je bila sestavljena iz treh glavnih delov: 1. slovenski del 2. Hrvaπka z Dalmacijo 3. Bosna in Hercegovina Ali je Slovencem z Dræavo SHS uspelo uresniËiti idejo Zedinjene Slovenije? Ne, ker je veliko Slovencev ostalo zumaj meja Dræave SHS. Ë) Pomisli, zakaj je bila Dræava SHS pomembna v slovenski zgodovini. Z ustanovitvijo Dræave SHS so Slovenci prviË po tisoË letih dobili lastno dræavo (sicer v povezavi z drugimi juænoslovanskimi narodi) in so samostojno odloËali o svojem æivljenju.

Zakaj je bila ustanovljena Kraljevina SHS Dræava SHS je imela veliko teæav, ki so vplivale na to, da so se njeni voditelji odloËili za zdruæitev s Kraljevino Srbijo. a) Preberi vzroke za nastanek Kraljevine SHS in obkroæi tiste, ki so bili odloËilni. A. teænja po ohranitvi svojega jezika in kulture B. nezadovoljstvo z razmerami v Avstro-Ogrski C. æelja po hitrejπem gospodarskem razvoju ∑ veËji trg ». strah pred razkosanjem slovenskega narodnega ozemlja ∑ pritisk Italijanov in Avstrijcev D. slabo poznavanje srbske politike E. idealistiËna predstava o drugih jugoslovanskih narodih b) Dopolni besedilo z besedami v okvirju. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila ustanovljena 1. DECEMBRA 1918. Zdruæitev dræav Kraljevine Srbije in DRÆAVE SHS sta podpisala srbski princ regent ALEKSANDER KARA–OR–EVIΔ in delegacija NARODNEGA VIJEΔA (SVETA) Dræave SHS.

1. decembra 1918 29. oktobra 1918 24. januarja 1919

Kraljevine »rne gore Dræave SHS Kraljevine Hrvaπke

Peter ObrenoviÊ Aleksander KaraoreviÊ Peter KaraoreviÊ

dræavnega odbora Narodnega vijeÊa (sveta) skupπËine

22

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniška slika)

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci si v učbeniku na strani 24 ogledajo znamko Ivana Vavpotiča z naslovom Verigar. Sliko analizirajo: • Kateri prizor prikazuje znamka? • Zakaj je imel njen naslov – Verigar – simbolen pomen? • Katerih »verig« so se Slovenci osvobodili leta 1918?

Učenci se vživijo v različne vloge in opišejo doživljanje praznovanja slovenske odcepitve od Avstro-Ogrske dne 29. oktobra 1918. Njihove vloge so različne: udeleženec proslave, predsednik Narodne vlade, avstrijski uradnik v Ljubljani, slovenski vojak na fronti. Podatke, ki učencem pomagajo pri vživljanju, poiščejo v literaturi. Priporočamo predvsem spominsko literaturo.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učencem razdeli članek Padec Avstrije in rojstvo prve jugoslovanske (tudi slovenske) države, ki ga je Davorin Vuga objavil v reviji Gea (novembra 1998, str. 10–11). Učenci članek preberejo in odgovorijo na vprašanji: • Ali bi Slovenci po prvi svetovni vojni lahko »obstali« sami, brez povezave z južnimi Slovani? • Zakaj lahko trdimo, da so Slovenci v Državi SHS prvič po dolgih stoletjih nastopili kot samostojen politični dejavnik?

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela zgodovinskim besedilom

Učitelj učencem prebere pisni vir. »Mi Slovenci, poprej vedno zaničevan in od Nemcev zatiran narod smo prišli sedaj do svojih pravic, a preslabi smo še, da bi se zmogli sami braniti še vedno velike zunanje nevarnosti, zato smo se združili /…/. Žal naše veselje glede samostojnosti ne more biti popolno.« (vir: Šolska kronika OŠ Ljubečna, šolsko leto 1918/19) Učenci pisni vir analizirajo: • Kakšen je bil položaj Slovencev v Avstro-Ogrski? • Zakaj so se Slovenci združili z drugimi narodi? • Katero »veliko zunanjo nevarnost« je imel pisec besedila v mislih?

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci narišejo sliko, s katero bodo prikazali pomen odcepitve Slovencev od Avstro-Ogrske. Izberejo si lahko poljuben simbol ali motiv. Morda tudi iz sodobnega časa.

RAZISKOVALEC

V učbeniku na strani 24 je predstavljen portret predsednika Narodne vlade Josipa viteza Pogačnika. Učenci z uporabo strokovne literature: • izdelajo poročilo o takratni slovenski vladi (pri tem upoštevajo: koliko ministrov je štela, katerim strankam so ministri pripadali, katere resorje so vodili, kako uspešno so ministri vodili svoja ministrstva …) ali • predstavijo posameznega ministra v Narodni vladi (pri tem navedejo: kdaj in kje je bil rojen, kakšno izobrazbo je imel, kje je deloval v času Avstro-Ogrske, kateri resor je upravljal v Narodni vladi in kako uspešen je bil, kje je deloval, ko Narodne vlade ni bilo več). 23


Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili za Kraljevino SHS

Zakaj je bila ustanovljena Kraljevina SHS

VEČ O …

Najpomembnejši hrvaški politik tega obdobja, Stjepan Radić, ki je bil predsednik Hrvaške kmečke stranke, je za člane delegacije Narodnega sveta Države SHS, ki so potovali iz Zagreba v Beograd k regentu Aleksandru Karađorđeviću, da bi podpisali združitev s Kraljevino Srbijo, izjavil, da so kot »goske v megli«. Po treh dneh pogajanj so bili poslanci Narodnega sveta prisiljeni, da privolijo v združitev pod pogoji, ki jih je narekovala Kraljevina Srbija. Kljub temu da so neradi sprejeli diktat regenta Aleksandra, so mu popustili, saj so se zavedali, da »smo še brez meja, brez države, a že imamo krizo«.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si predsednik Dræave SHS, ki se 30. novembra 1918 odpravlja v Beograd na pogajanja o zedinjenju v Kraljevino SHS. Napiπi tri toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju zapisane v spomenici in bodo najbolje izraæale interese prebivalcev Dræave SHS v novi dræavi.

1. samostojnost (avtonomija) 2. uporaba lastnega jezika v skupnih organih ∑ veË uradnih jezikov 3. soodloËanje pri vodenju dræave



ZANIMA ME: O zadnjih dneh oblasti Habsburæanov v AvstroOgrski lahko prebereπ veË v delu Habsburæani: zgodovina evropske rodbine (1994).

PONOVIMO

SPREHOD SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.jugoslavija. com učenci poiščejo podatke o nastanku Države SHS in Kraljevine SHS. AKTUALNO

Slovenci so živeli v skupni državi z drugimi južnimi Slovani do leta 1991, ko so se odločili državo zapustiti. • Kako se je ta skupna država imenovala takrat in kateri narodi so jo sestavljali? • Zakaj je razpadla? • Sedaj se evropski narodi zopet povezujejo. Ali so del tega povezovanja tudi Slovenci? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci v literaturi ali na spletnih straneh poiščejo državne simbole (grb, zastava, himna, denar) AvstroOgrske, Države SHS in Kraljevine SHS. Simbole narišejo in jih primerjajo. PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih. • Kaj so zahtevali Slovenci v majniški deklaraciji? • Kaj je predvidevala krfska deklaracija? • Primerjaj obe deklaraciji in ugotovi, v čem se razlikujeta. • Kakšen je bil namen ustanovitve Narodnega sveta za Slovenijo? • Kaj je predstavljal Narodni svet (vijeće) v Zagrebu? • Kdaj je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov? Katera ozemlja je obsegala? • Kateri so bili problemi novonastale Države SHS? Zakaj so se združili s Kraljevino Srbijo in Črno goro? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 23. 24



ZANIMA ME: VeË o vzrokih razpada Avstro-Ogrske lahko prebereπ v delu Habsburπka monarhija 1809∑1918 (1956).

Kdaj? ves Ëas, πe posebej oËitni leta 1917 in 1918

Nacionalni: neenakopravnost narodov, zahteve po preureditvi dræave A ETN V? PAM »ITE LO OD

Kdo? Dræava SHS in Kraljevina Srbija in »rna gora Zakaj? Zaradi problemov v Dræavi SHS

PROBLEMI AVSTRO-OGRSKE

ZAKAJ SO SE SLOVENCI LETA 1918 ODLO»ILI ZA KRALJEVINO SHS

USTANOVITEV KRALJEVINE SHS

Reπitev: razpad Avstro-Ogrske

DRÆAVA SHS

KDAJ? 29. OKTOBRA 1918

Pomen samostojno odloËanje o svoji usodi

Problemi · neurejene meje · mednarodno nepriznana · Srbi æelijo æiveti skupaj · socialni problemi

Kdaj? 1. decembra 1918

Ali so se Slovenci po prvi svetovni vojni pravilno odloËili za zdruæitev z drugimi jugoslovanskimi narodi v Kraljevino Jugoslavijo? Utemelji odgovor. Slovenci in drugi juænoslovanski narodi so v skupni dræavi preæiveli 73 let. Odcepitev Slovencev od Avstro-Ogrske je pripeljala do ustanovitve Jugoslavije in v 90. letih 20. stoletja do samostojne Slovenije. Domnevamo lahko, da bi bili v drugaËnih okoliπËinah Slovenci deleæni πe veËjega pritiska s strani sosednjih dræav.

23

BELEŽKA:


Svet med svetovnima vojnama: izgubljeni mir Zakaj so posledice vojne pretresle svet Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo Svet med obema vojnama - kriza demokracije? Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

27 30 33 36 39 42 45

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Alan Bullock, Hitler-slika tiranstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1963. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968 • Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998. • Karmen Erjavec in Zala Volčič, Odraščanje z mediji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Dick Geary, Hitler in nacizem, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Sadoul Georges, Zgodovina filma, Cankarjeva založba, Ljubljana, CZ, 1960. • Nathaniel Harris, Picasso: življenje in delo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Timothy Hilton, Picasso, Thames and Hudson, London, 1992. • Adolf Hitler, Mein Kampf, Croatiaprojekt, Zagreb, 1999. • Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000. • Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Jeremy Kingston, Kaj pomnijo ljudje: Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Kronika 20. stoletja. 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • Federico Garcia Lorca, Pesnik v New Yorku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Tomaž Mastnak, H kritiki stalinizma, Krt, Ljubljana, 1982. • Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Lucien O. Meysels, Nacionalsocializem: fenomen množičnega gibanja: Kaos na začetku – kaos na koncu Celovec, Mohorjeva družba, Ljubljana, Dunaj, 1994. • David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000. • Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985. • Gerard du Ry van Beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980. • Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969. • The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999. • Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Evropa in svet med obema vojnama 1918 1939, DZS, Ljubljana, 1996. • Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982. • Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003. • Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg, , 2000.

LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Pam Brown, Charlie Chaplin, Mohorjeva družba, Celovec; Ljubljana, 1995 (zbirka Veliki ljudje za boljši svet). • Alan Bullock, Zgodovina od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • CD Enciklopedija: Znanost za otroke in mladino, DZS, Ljubljana, 2003. • Ernst H. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS, PaNatal, Ljubljana, 1991. • Jeremy Kingston Kaj pomnijo ljudje, Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Steve Parker, Letenje, Domus, Ljubljana, 1990. • Edmond Privat, Gandhijevo življenje, Mohorjeva družba, Celovec, 1997. • Gerard du Ry van Beest Holle in sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.

LEPOSLOVJE • Pierre Babin, Sigmund Freud – tragična osebnost v dobi znanosti, DZS, Ljubljana, 1994. • Alfred Döblen, Berlin, Alexanderplatz, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1968. • Gunther Grass, Pločevinasti boben, DZS, Ljubljana, 1999. • Ernest Hemingway, Komu zvoni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Sergej Aleksandrovič Jesenin, Pesmi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1957. • Hans Helmut Kirst, Noč dolgih nožev, Lipa, Koper, 1983. • Charles A. Lindbergh, Duh St. Luisa, Zagreb, Trgo rast, 1997. • André Maurois, Fleming, življenje in delo, Založba Obzorja, Maribor, 1969. • George Orwell, Kataloniji v čast, Avgust Cesarac, Zagreb, 1983. 25


Svet med svetovnima vojnama: izgubljeni mir • Bris L. Pasternak, Doktor Živago, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Viktor Pelevin, Čapajev in praznota, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Erich Maria Remarque, Črni obelisk, Založba Maribor, 1981. • Erich Maria Remarque,Trije tovariši, DZS, Ljubljana, 1966. • F. Scott Fitzgerarald, Tostran raja, Goga, Novo mesto, 2005. • F. Scott Fitzgerald, Veliki Gatsby, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976. • Aleksander Isajevič Solženicin, Prvi krog, Založba Obzorja, Maribor, 1970. • Aleksander Isajevič Solženicin, En dan Ivana Denisoviča: povesti, črtice, DZS, Ljubljana , 1971. • John Steinbeck, Sadovi jeze, Plug, Ljubljana, 1943. • Mihail Šolohov, Tihi Don, Založba Obzorja, Maribor, 1967. • Rabindranath Tagore, Sadhana ali pot k popolnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Rabindranath Tagore, Spevi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958. • Rabindranath Tagore, Dom in svet, Cankarjev založba, Ljubljana, 1977. • Robert Wewerka, Želo, Založba Obzorja, Maribor, 1979. • Stefan Zweig, Včerajšnji svet, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1958.

FILM: Zakaj so posledice vojne pretresle svet • Rosa Luxemburg, r. Margarethe von Trotta, ZRN, 1986. • War Requiem, r. Derek Jarman, Velika Britanija, 1988.

Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti • Bilo je nekoč v Ameriki, r. Sergio Leone, Italija/ZDA, 1984 (o času prohibicije). • Čarovnik iz Oza, r. Victor Fleming, ZDA, 1939. • Ford: človek in stroj, r. Allan Eastman, Kanada,1987 (biografija H. Forda). • Hindenburg, r. Robert Wise, ZDA, 1974. • Jazz, r. Ken Burns, Velika Britanija/ZDA, 2001. • Nedotakljivi, r. Brian De Palma, ZDA, 1987 (o preganjanju mafije v ZDA). • Pevec džeza, r. Alan Crosland, ZDA, 1927. • Ples v dežju, r. Stanley Donen in Gene Kelly, ZDA, 1952. • Tarzan, r. W.S. Van Dyke, ZDA, 1932. • Veliki Gatsby, r. Jack Clayton, ZDA, 1974.

Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo • Bilo je nekoč v Ameriki, r. Sergio Leone, Italija/ZDA, 1984 (o času prohibicije). • Boter 2, r. Francis Ford Coppola, ZDA, 1974. • Dobri fantje, r. Martin Scorsese, ZDA, 1990. • Državljan Kane, r. Orson Welles, ZDA, 1941. • Moderni časi, r. Charlie Chaplin, ZDA, 1936. • Nekateri so za vroče, r. Billy Wilder, ZDA, 1959. • The Blues Brothers, r. John Landis, ZDA, 1980. • Tudi konje streljajo, mar ne?, r. Sydney Pollack, ZDA, 1969.

Svet med obema vojnama – kriza demokracije? • Doktor Živago, r. David Lean, ZDA, 1965. • Dvajseto stoletje, r. Bernardo Bertolucci:, Francija/Italija/ZRN, 1976 (o vzponu fašizma v Italiji). Opomba: film je primernejši za učitelje. • Land and Freedom, r. Ken Loach, Velika Britanija/Španija/Nemčija/Italija, 1995 (o britanskih prostovoljcih v španski državljanski vojni). • Mladi Mussolini, r. Luigi Calderone, Italija, 1992. • Ninočka, r. Ernst Lubitsch, ZDA, 1939. • Poseben dan, r. Ettore Scola, Italija, 1977. • Sleparsko sonce, r. Nikita S. Mihalkov, Francija/Rusija, 1994 (o stalinističnih čistkah). • Stalin, r. Ivan Passer, ZDA,/Madžarska, 1992. • Življenje je lepo, r. Roberto Benigni, Italija,1997.

Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo • Berlin, Symphony of a City, r. Walter Ruttman, Nemčija, 1927. • Blut und Ehre: Jugend unter Hitler, r. Bernd Fischerauer, Nemčija, 1982. • Comedian Harmonists, r. Joseph Vilsmaier, Nemčija/Avstrija, 1997 (drama o nemškem moškem sekstetu, katerega trije člani so bili Judje v času od 1927 do 1934). • Kabaret, r. Bob Fosse, USA, 1972. • Moje pesmi, moje sanje, r. Robert Wise, ZDA, 1965. • Olimpiada, r. Leni Riefenstahl, Nemčija, 1938. • Pločevinasti boben, r. Volker Schloendorff , Nemčija, 1979 (V svobodnem Gdansku je 1924. rojen Oskar, ki se pri tretjem rojstnem dnevu odloči, da v protest proti svetu, ki ga obkroža ne bo rasel. Ko svet odraslih opazuje z otroške perspektive, vidi vso brutalnost političnega vzpona nacizma in prihajajoče druge svetovne vojne. Njegov svet je pločevinasti boben s katerim para živce tudi nacistom in njegov glas s katerim razbija stekla. Zasedba Gdanska pa je vseeno v rokah močnejših sil). Opomba: film je primernejši za učitelje. • Somrak bogov, r. Luchino Visconti, Zahodna Nemčija/Švica/ Italija,1969 (Dogajanje se odvija v tridesetih letih dvajsetega stoletja. V ospredje pa postavlja nemško družino, ki se ukvarja s proizvodnjo orožja. V neustavljivi želji po bogastvu se družina zaplete z nacisti, kaj kmalu pa zapade v korupcijo, izdajo in umor. Somrak bogov je visoko stilizirana upodobitev dekadence, ki jo je Visconti tako intenzivno prikazal, da so filmu ob predvajanju v ZDA pripeli nalepko X). Opomba: film je primernejši za učitelje. • Veliki diktator, r. Charles Chaplin, ZDA, 1940. • Zmagoslavje volje, r. Leni Riefenstahl, Nemčija, 1934 (propagandni film o nacističnem zborovanju v Nürnbergu).

26


Svet med svetovnima vojnama: izgubljeni mir Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino • Gandhi, r. sir Richard Attenborough, Velika Britanija/Indija, 1981. • Zbogom, moja konkubina, r. Chen Kaige, Kitajska, 1993 (prikaz razmer na Kitajskem v prvi polovici 20. stoletja, od buržoazne revolucije, prek vojne proti japonskim okupatorjem do zmage komunistov) Opomba: film je primernejši za odrasle. • Poslednji kitajski cesar, r. Bernardo Bertolucci, Velka Britanija/Italia,1987.

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen • Berlinska afera, r. Liliana Cavani, Italija/ZRN, 1985 Opomba: primerno bolj za odrasle • Hanussen, r. Istvan Szabo, Madžarska, Nemčija Avstrija, 1988 (Po resnični zgodbi posnet film o vojaku veteranu prve svetovne vojne, ki zaradi posledic rane glave postane jasnovidec. Napove Hitlerja, nacizem in njegove posledice ter konča kot žrtev nacistov). • Liam, r. Stephen Frears, Velika Britanija , 2000 O gospodarski krizi v Veliki Britaniji • Mefisto, r. Istvan Szabo, Madžarska, 1981.

SPLETNE STRANI: Zakaj so posledice vojne pretresle svet • www.schoolhistory.co.uk/gcselinks/modern/hitler_worksheets.shtml (pripravljene tabelske slike v Power Pointu) • www.pbs.org/wgbh/amex/influenza (gradivo za špansko gripo) • www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.htm (o Društvu narodov in pariški mirovni konferenci) • www.schoolhistory.co.uk/lessons/germany/weimarcrisis.html (miselni vzorec) • www.historylearningsite.co.uk/weimar.htm (različne vsebine o povojni Nemčiji)

Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti • www.juliantrubin.com/quiz/einsteinquiz.html (kviz o Albertu Einsteinu) • www.si.edu/lemelson/centerpieces/whole_cloth/u7sf/index.html (o oblačenju in navadah) • vlib.iue.it/history/USA/ERAS/20TH/1920s.html (o dogodkih v ZDA v zlatih dvajsetih letih, filmih, predstavah, športu, ženski,mafiji …)

Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo • www.edhelper.com/ReadingComprehension_35_145.html (osnovna dejstva o gospodarski krizi, kviz) • www.schoolhistory.co.uk/games/walk/walk_depression.html (skozi igro do znanja o gospodarski krizi) • history1900s.about.com/library/photos/blyindexdepression.htm (fotografije, ki prikazujejo težave, v katere je svet zašel po letu 1929)

Svet med obema vojnama – kriza demokracije? • www.schoolshistory.org.uk/russianrevolutionactivities.htm (vsebine, igre, kvizi o sovjetski oblasti, Stalinu) • www.spartacus.schoolnet.co.uk/LRUSsimulation.htm (gradiva in priprave o Sovjetski zvezi) • www.schoolhistory.co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm (o Stalinu) • www.bistreglave.com/ (o fašizmu v slovenščini) • www2.arnes.si/~ssposk8/carji/sestavki/kviz.html (kviz o fašizmu v slovenščini) • www.schoolhistory.co.uk/diagrams/ (različne oblike miselnih vzorcev in diagramov za učitelje na to temo)

Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo • www.triv.net/html/history.htm (O Hindenburgu, nacizmu, Sovjetski zvezi) • www.schoolhistory.co.uk/games/walk/ (igre, pa tudi: noč dolgih nožev, hiperinflacija v Nemčiji, nemška revolucija 1919–1923; Nemčija pod Stresmannom1923–1929, pariška mirovna konferenca, Italija po prvi svetovni vojni, posledice prve svetovne vojne, svetovna gospodarska kriza) • www.schoolhistory.co.uk/games/penaltyshootout/ (igre in teme: Nemčija 1919–1939, Rusija/Sovjetska zveza 1918–1941, Versailles (zanimiva igra), Adolf Hitler) • www.schoolhistory.co.uk/lessons/riseofhitler/index.htm (o vzponu Hitlerja na oblast) • www.schoolhistory.co.uk/lessons/germany/weimarcrisis.html (miselni vzorci o nacistični Nemčiji) • www.historylearningsite.co.uk/weimar.htm (različne vsebine o Nemčiji po prvi svetovni vojni) • www.schoolshistory.org.uk/gcsehistoryrevision_nazi.htm (ponovitev teme) • www.schoolhistory.co.uk/games/noughtscrosses/index.shtml (noč dolgih nožev) • www.historygcse.org/

Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino • www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.html (o Indiji) • www.mkgandi-sarvodaya.org/ (Gandhi) • hanami-web.com/eng/lastempr.html (o filmu Zadnji kitajski cesar) • chinavista.com/beijing/gugong/meridian.html (obisk palače v Pozabljenem mestu) • www.chinavista.com/beijing/gugong/!start.html

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen • worldatwar.net/timeline/other/league18-46.html (o Društvu narodov) • www.indiana.edu/~league/book/title.html • www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html (razlogi za drugo svetovno vojno) • www.schoolhistory.co.uk/quizzes/wordsearch/weimar_wordsearch.html (o razlogih za drugo svetovno vojno, kvizi) • www.triv.net/html/history.html (o Hindenburgu, nacizmu, Sovjetski zvezi)

27


Svet med svetovnima vojnama: izgubljeni mir UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Issues in History Teaching, ur. James Arthur in Robert Phillips, Routledge, London, 2003. • Jean Michel Lecomte, Teaching about the Holocaust, Svet Evrope, Strasbourg, 2001. • Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Ruth Tudor, Teaching 20th century women’s history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, slovenski jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, državljanska vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo.

28


Zakaj so posledice vojne pretresle svet

Prva svetovna vojna je za seboj pustila veliko opustošenje, tako materialno kot človeško. Kljub velikemu številu mrtvih, ranjenih in podhranjenih se je življenje nadaljevalo. Tisti, ki jim je uspelo kljubovati revščini, bolezni in pomanjkanju, so se morali soočiti s političnimi nemiri in gospodarskimi krizami.

RevπËina, bolezni in pomanjkanje Kot da ni bilo dovolj, da je vojna terjala milijone mrtvih, je preæivele takoj po vojni prizadela πe neozdravljiva bolezen, πpanska gripa. a) Preberi odlomek in z njegovo pomoËjo odgovori na vpraπanja. ≈V zadnjih dneh l. 1919 si je svet konËno oddahnil. Po enoletnem smrtonosnem pohodu je prav tako nenadoma, kot se je pojavila, poπastna gripa, ki se je imenovala πpanska, izginila: pobrala je strahoten krvni davek ∑ 21 milijonov æivljenj /…/. Bolezen se zaËne z boleËinami v grlu. Ljudje so pomodreli zaradi pomanjkanja kisika, bljuvali krvavo peno. Zdravniki niso znali pomagati, predpisovali so razne praπke, aspirin, ali alkoholne pijaËe, potapljanje bolnikov v vrelo vodo, ali zavijanje v ledene rjuhe. Ljudje so se umivali s kisom, vdihavali so æveplove pare /…/. Vse kaæe, da je epidemijo gripe zaustavilo preprosto zaπËitno sredstvo ∑ zaπËitna maska iz gaze, ki so jo, ko niso pomagale mnoæice nekoristnih zdravil, zaËeli nositi po vsem svetu.« (NajveËje katastrofe, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988)

▶ ▶

• Kakπni so bili znaki obolenja pri πpanski gripi? BoleËine v grlu, zaradi pomanjkanja zraka so ljudje pomodreli, bljuvanje krvi.

▶ • Kako so se ljudje skuπali ubraniti gripe? Pomagali so si na razliËne naËine: z razliËnimi praπki, aspirinom, alkoholnimi pijaËami, potapljanjem bolnikov v vroËo ali mrzlo vodo. Ljudje so se umivali s kisikom, vdihavali æveplove pare.

UČNI CILJI Učenec: ve, kje in pod kakšnimi pogoji je bil sklenjen mir po prvi svetovni vojni, pozna posledice prve svetovne vojne v Evropi, pozna spremembe meja in novonastale države v Evropi, razume, kakšno vlogo so v Evropi imele ZDA (odločitve na konferenci, gospodarska obnova), pozna naloge Društva narodov, zna utemeljiti slabosti versajske Evrope in Društva narodov.

• Zakaj je bila zaπËitna maska iz gaze uËinkovita? ©Ëitila je pred novimi okuæbami.

Revščina, bolezni in pomanjkanje Mnoge ljudi je po vojni prizadelo pomanjkanje.

• Pomisli, zakaj je bila nasploh odpornost ljudi po vojni slabπa. Ljudje so bili telesno izËrpani, mnogi ranjeni ali Ëustveno pretreseni. Pomanjkanje zdravil, slaba in enoliËna prehrana so prav tako pripomogli k nizki odpornosti.

PolitiËne in gospodarske krize Po prvi svetovni vojni so bile dræave finanËno izËrpane. Neuspeπno reπevanje gospodarstva se je v mnogih dræavah pokazalo kot gospodarska kriza. Nove vlade se v tej zmeπnjavi pogosto niso znaπle najbolje. 1921 1922 1923 zaËetek januarja 1923 konec januarja 1923 julij 1923 avgust 1923 november

≈NemËijo je zajela najbolj Ërna inflacija. Ob koncu vojne je bila marka vredna pribliæno 25 centov, novembra se je marka zmanjπala na enomilijardokrat. Delavci v Essnu so nosili domov plaËo v sodih in tristo papirnic in sto petdeset tiskarn ni moglo dovolj naglo izdelovati bankovcev /…/. Z uvedbo rentne marke so gospodarsko krizo ustavili, ni pa to reπilo uniËenega in zagrenjenega srednjega razreda.« (Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)

75 400 7.000 18.000 160.000 1.000.000 4.000.000.000

Vrednost enega dolarja v nemπkih markah

a) Kakπne teæave so pretresale NemËijo po vojni? Stroπki vojne so izËrpali dræavo. Staro cesarstvo je razpadlo, dræava je imela velike teæave pri uveljavljanju demokracije, zaradi Ëesar se je zamenjalo veË vlad. Delavske stavke in poskusi revolucij so pretresali dræavo. Primanjkovalo je moπke delovne sile. DoloËila pariπke mirovne konference so prizadela gospodarstvo. b) Kako so delavcem izplaËevali plaËe? Svoj odgovor utemelji. PlaËo so delavci nosili kar v vreËah ali sodih, kajti marka je tako hitro izgubljala vrednost, da je izplaËevanje potekalo veËkrat na dan, ker se je popoldne æe vse podraæilo.

25

Politične in gospodarske krize

RAZISKOVALEC

Učenci poiščejo podatke o usodi cesarskih družin v Avstro-Ogrski (Habsurg), Nemškem cesarstvu (Hohenzoller), Rusiji (Romanov) in Turčiji (Otoman). Pomagajo si z literaturo in spletnimi stranmi. AKTIVNOST: besedna demonstracija

Učitelj prebere besedilo. »1923 sem vodil reklamo neke tovarne gumija /.../ Bilo je med inflacijo. Dvesto bilijonov mark sem zaslužil na mesec. Dvakrat na dan smo dobivali plačo, potem pa

vsakikrat pol ure odmora, da smo lahko dirkali od trgovine do trgovine in kaj kupili, preden je bil objavljen naslednji tečaj dolarja. Potem je bil denar vreden samo še polovico.» (vir: Erich Maria Remarque, Trije tovariši, DZS, Ljubljana, 1966, str. 8) Učitelj Nato učence povpraša za pojem inflacija.

kvizu. Da jim bo strokovna ekonomska terminologija bližje, si lahko na naslovu www2.arnes.si/~zsehov/ potrebe.html preberejo preprosto razlago osnovnih zakonitosti ekonomije.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH:

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Na spletni strani ingrimayne.saintjoe. edu/econ/review_question.htm učenci preberejo tekst o hiperinflaciji ter nato svoje znanje preverijo v

Učenci izdelajo miselni vzorec, s katerim prikažejo posledice prve svetovne vojne.

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija

Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 28 zgoraj (prikazuje Števerjan ob koncu prve svetovne vojne). Učitelj se z njimi pogovori o: • posledicah, ki jih vojne prinašajo na splošno, • o bolezenskih stanjih, ki so posledica oslabelosti telesa, na primer o gripi. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www. hoover.archives.gov/exhibits/ Hooverstory/gallery02/gallery02. html, kjer se seznanijo s tegobami povojne Evrope in vlogo ZDA pri njeni obnovi. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo)

Učenci si ogledajo tabelo v učbeniku na strani 28 (število žrtev vojne v milijonih). Tabelo analizirajo: • Katere države so imele največ žrtev? Zakaj ravno te države? • Katere države so imele najmanj žrtev? BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) in metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učitelj učence razdeli v dve skupini. Prva skupina se vživi v vlogo otroka ob koncu vojne, druga pa v vlogo matere. Opišejo tegobe njunega vsakdana. Svoje občutke primerjajo in predstavijo z zapisom na tablo ali plakat. 29


VEČ O …

Čeprav je inflacija v Weimarski republiki ena od bolj znanih, pa se ne more kosati s tisto, ki je nastopila na Madžarskem po drugi svetovni vojni. Med avgustom 1945 in julijem 1946 so cene rasle 19.000 % na mesec, oziroma 19 % na dan. Huda inflacija je zajela tudi Argentino v devetdesetih letih 20. stoletja. Leta 1977 je stal liter mleka 1 peso, štirinajst let pozneje pa si za isti izdelek moral odšteti 1 bilijon pesov. Cene so rasle 330 % na leto. Ob koncu 1990 je v dvanajstih mesecih inflacija narasla za 20.266 %. Inflacija je bila značilna tudi za Jugoslavijo po Titovi smrti. Leta 1979 je bila 50 odstotna, 1987 je narasla na 1950 %, po osamosvojitvi se je v Sloveniji zmanjševala in je leta 2003 znašala 5 %.

AKTUALNO

Vsaka vojna prinaša posledice. Marca 2003 je ameriška vojska napadla Irak. Kljub temu da so bile glavne operacije zaključene, se vojno stanje nadaljuje. Nekaj dejstev o tej vojni lahko učenci preberejo v učbeniku v rubrikah Aktualno na straneh 13 in 82.

Zakaj so posledice vojne pretresle svet

c) PreuËi podatke v preglednici. Kdaj je bila gospodarska kriza v NemËiji najhujπa? Kriza je bila najhujπa leta 1923. Ë) Za kolikokrat je padla vrednost nemπke marke v letu 1923? Kako imenujemo ta gospodarski pojav? Vrednost marke se je zmanjπala za milijardkrat. Ta gospodarski pojav imenujemo inflacija.

Ali je bila pariπka mirovna konferenca praviËna Januarja 1919 so se v palaËi Versailles zbrali zmagovalci in poraæenci vojne, da bi uredili povojni svet. Glavne odloËitve so bile v rokah treh velikih (predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije), ki se jim je pridruæil italijanski ministrski predsednik. a) Zakaj je imel pomembno vlogo predsednik ZDA? ZDA so bile med zmagovalci vojne. Poleg tega so iz vojne izπle gospodarsko ≈1. Nobenih tajnih sporazumov. 2. Prosti dostop do morij v miru in vojni. /…/ 4. Vse moËne, druge dræave pa so bile moËno zadolæene. dræave naj bi se razoroæile. 5. Kolonije naj b) Preberi program 14 toËk. Kaj je mnogim narodom priznaval predsednik soodloËajo o svoji prihodnosti. /…/ 9. Italijanska meja naj poteka po narodnostni Wilson? meji. 10. Narodi v Avstro-Ogrski naj imajo Pravico do avtonomije in samoodloËbe, kar bi pomenilo, da narodi sami pravico do samoodloËbe. 11. Narodi na odloËijo o svoji prihodnosti. Balkanu naj imajo pravico do samoodloËbe in avtonomije. /…/ 13. Poljska naj postane neodvisna dræava, z izhodom na morje. 14. Ustanovi naj se Druπtvo narodov, ki bo zagotavljalo politiËno in ozemeljsko neodvisnost dræav.« (Program 14 toËk ameriπkega predsednika Wilsona)

c) Kakπno Evropo si je zamislil Wilson? Obkroæi pravilne trditve. A. razoroæeno ». kolonialistiËno B. monarhistiËno D. militaristiËno C. naklonjeno malim narodom E. demokratiËno

Ë) O povojni usodi Evrope so odloËali voditelji najpomembnejπih antantnih dræav. K sliki voditelja pripiπi njegovo ime in dræavo, ki jo je predstavljal. V pomoË ti je razmiπljanje voditelja, ki ga najdeπ ob njem. Kaj pa londonska pogodba? Zahtevamo Ëim veË ozemlja.

Vse sem jim zapisal v 14 toËkah.

Ali je bila pariška mirovna konferenca pravična

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci primerjajo zgodovinsko karto v učbeniku na strani 7 s karto na strani 26: • Katere spremembe meja opazijo? • Katere države so se zmanjšale? • Katere države so nastale na novo? • Katera država je bila ozemeljsko največja v Evropi?

ANEKDOTA

Ko so določali uro sestankov štirih sil antante so imeli velike težave. Ameriški predstavnik je zahteval, naj seja ne bo po 18 uri, saj mora pred večerjo počivati, italijanski pan, naj ne bo pred 15. uro, ker mora počivati po kosilu (oba menda po zdravnikovem navodilu). Angleški predstavnik ni imel podobnih zahtev. Clemencau (francoski predsednik, ki je predsedoval) je odločil, da bo seja med 15. in 18. uro rekoč: »Ameriški predstavnik bo tako lahko spal po seji, italijanski pred sejo, angleški pa med sejo.« (vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 157) 30

Vittorio Orlando, Italija

Woodrow Wilson, ZDA

NemËijo moramo Ëim bolj kaznovati. Ne smemo ji pustiti nobenega oroæja.

NemËije ne moremo prehudo stisniti.

Lloyd George, Velika Britanija

Georges Clemenceau, Francija

d) Katerih dræav ti voditelji niso povabili medse? Zakaj ne? Rusije zaradi komunistiËne revolucije, ker so naspotovali revoluciji. Dræav centralnih sil, ker so bile poraæenke. Drugim dræavam so svoje odloËitve le sporoËili.

26

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci najprej preberejo portret ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona v učbeniku na strani 30. Učitelj lahko doda opise Clemenceauja, Georgea in Orlanda. Vsak učenec se vživi v vlogo enega od teh voditeljev. Občutke, ideje, zahteve in zadrege izbranega voditelja predstavi.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

RAZISKOVALEC

Učenci pretehtajo odločitve in napake velikih treh (štirih) na pariški mirovni konferenci. Podajo svoje mnenje o vprašanjih: • Ali so veliki trije ravnali prav, ko so se odločili, da druge države, čeprav zaveznice v vojni, niso bile enakovredno udeležene v razpravi? • Ali so bila določila v mirovni pogodbi z Nemčijo pravična? • Ali so se veliki trije odločili prav, ko so priznali nastanek novih držav, ki so bile šibke? Opredelijo se do vloge ZDA kot bodočega pokrovitelja sveta.

Učenci v literaturi in na spletnih straneh poiščejo podatke o delovanju Organizacije združenih narodov. Njene dejavnosti primerjajo z aktivnostmi Društva narodov. Poiščejo razlike in skupne točke. Priporočamo ogled: www.un.org. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom

Učenci med Wilsonovimi 14. točkami (v učbeniku na strani 29) poiščejo tiste, ki so ustvarjale drugačno Evropo. Svoj izbor argumentirano utemeljijo.


PONOVITEV

Zakaj so posledice vojne pretresle svet

e) Katero organizacijo so ustanovili, da bi varovala mir v svetu? Druπtvo narodov. f) DoloËila versajske konference so NemËiji odvzela veliko ozemlja. Oglej si zemljevid in odgovori na vpraπanja. • Katere dræave so dobile nemπko ozemlje? Danska, Poljska, Litva, »eπkoslovaπka, Belgija in Francija. • Kaj se je zgodilo z nemπkimi kolonijami? Kolonije so bile NemËiji odvzete. Nadzor nad njimi sta dobili Velika Britanija in Francija. • Ob pomoËi doloËil versajske konference v uËbeniku (str. 30) ugotovi, katera doloËila mirovne pogodbe so NemËijo zelo prizadela. Izguba ozemlja, visoka vojna odπkodnina in obsodba, da so bili edini krivec vojne.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si novinar, ki mora napisati Ëlanek o pariπki mirovni konferenci. Urednik priËakuje, da boπ doseæke konference tudi ocenil. Med kolegi kroæijo razliËne ocene o uspehu konference (najdeπ jih v okvirjih). Kako boπ konferenco ocenil ti? Svojo izbiro utemelji.

Konferenca dela ni dobro opravila. Bili so preveË zagledani v svoj ponos, da so zmagovalci, in niso prisluhnili poraæencem.

Konferenca je delo opravila dovolj praktiËno. NemËijo bi lahko zavzeli in razdelili.

Delo bi konferenca lahko opravila bolje, Ëe bi NemËiji popolnoma prepovedali vojaπko oboroæitev. Tako pa NemËija ostaja premoËna in nekoË se lahko zgodi nova vojna.

Konferenca je svoje delo opravila kar dobro. NemËija je bila odgovorna za vojno, zato je bilo prav, da so jo strogo kaznovali.

ZANIMA ME: Na naslovu www.schoolhistory.co.uk/games/penaltyshootout/ lahko v igri preizkusiπ svoje znanje o versajski konferenci. »e pa te zanima, kaj se je takrat zgodilo z Irsko, lahko pogledaπ na www.anderle.info/_notes/Erin.doc.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ali je bila pariška mirovna konferenca pravična? • Katere države zmagovalke so odločale o usodi premaganih držav? • Kaj so naložili Nemčiji? Kakšne so bile ozemeljske spremembe v Evropi? • Kako je pariška konferenca vplivala na Avstro-Ogrsko? • Katera država je bila odstranjena s političnega prizorišča? Zakaj? • Kakšno nalogo naj bi imelo Društvo narodov? Zakaj ni moglo biti učinkovito? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 27.

BELEŽKE:



ZANIMA ME: Posledice prve svetovne vojne in krizo v povojnem obdobju v NemËiji je v svojih delih Trije tovariπi (1966) in »rni obelisk (1981) opisal Erich Maria Remarque.

PONOVIMO KDAJ? od januarja do junija 1919

ZAKAJ? · svet je bilo treb po vojni urediti · zmagovalke so nameravale v Evropi zarisati nove meje · ZDA so æelele okrepiti proces demokratizacije v Evropi

POLITI»NE • mirovne pogodbe (z NemËijo, Avstrijo, Madæarsko, Bolgarijo, TurËijo) • Druπtvo narodov: da bi prepreËili nove vojne v svetu

PARI©KA MIROVNA KONFERENCA

ODLO»ITVE

KDO? dræave zmagovalke, glavne odloËitve pa so bile v rokah ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije GEOGRAFSKE · nastanejo nove dræave · ozemeljske spremembe · ozemlje zmagovalk se poveËa, poraæenk pa zmanjπa

ZAKAJ, TOREJ, SO POSLEDICE VOJNE PRETRESLE SVET?

27

31


Čas med obema vojnama je obdobje mnogih odkritij v znanosti in tehniki. Med velesile na znanstvenem področju so se povzdignile ZDA, ki so privabile znanstvenike z vsega sveta. Nova odkritja so temeljito spremenila način življenja, hkrati pa povzročila med ljudmi veliko negotovost. Medvojno obdobje je spremenilo tudi položaj žensk.

Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: ve kakšno vlogo pri razvoju v svetu so imele ZDA, pozna in razume bistvene značilnosti znanstvenega napredka v času med obema vojnama, primerja človeške dosežke takratnega časa z današnjimi in z vživljanjem utemeljuje kakovost bivanja in razlike v svetu, pozna značilnosti vsakdanjih opravil, navad in novosti v gospodinjstvu in družbi, razume tokove, ki so jih ubirale znanost, umetnost in kultura, pozna tri večje slikarje, pomembnejše znanstvenike in njihova dela, pozna vpliv filmske in glasbene industrije na vsakdanje življenje in gospodarstvo, sklepa in utemelji, kakšne posledice je imel razvoj v času med obema vojnama za današnji razvoj sveta.

Ali Ëlovek ustvarja ali uniËuje Znanost je zelo napredovala na podroËju tehnike, kemije in fizike. Nova prevozna sredstva so omogoËala potovanje na daljπe razdalje ter s tem bolj povezala svet. a) Poveæi pomembne znanstvene doseæke in izume z njihovimi posledicami. V pomoË ti je lahko posnetek o razvoju znanosti med obema vojnama na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29, 1930∑39 (Mladinska knjiga). Sigmund Freud je raziskoval Ëlovekovo podzavest z uporabo psihoanalize. (1)

Odprta je bila pot do izdelave atomske bombe. (10) Izboljπali so se postopki zdravljenja. (12)

Leta 1927 je Charles Lindbergh v 33 urah preletel Atlantik. (2) Spremenila se je teorija o zgradbi atoma. (4) Leta 1930 so ameriπki znanstveniki odkrili planet Pluton. (3) Izpopolnilo se je znanje o vesolju. (3) Leta 1932 so odkrili nevtrone. (4) Premagana sta bila vrhova Matterhorn in Eiger. (8) Uspeπno so preizkusili prve helikopterje. (5) Leta 1935 je Wallace Carothers izumil sintetiËno vlakno ∑ najlon. (6)

ZraËna prevozna sredstva so zmogla izpeljati manever v zraku. (5)

Vse veË ljudi je posluπalo radio, pojavila se je tudi æe prva televizija. (7)

Medicina je dobila uËinkovito zdravilo. (11)

Alpinisti so osvojili najviπje vrhove v Alpah. (8)

Zlomljen je bil monopol sviloprejk. (6)

Ferdinand Porsche je 1935 izdelal volkswagen, priljubljenega hroπËa. (9)

Avtomobil je postal dostopen πirokim mnoæicam. (9) ZaËeli so zdraviti teæave psihiËnih bolnikov. (1)

Leta 1938 sta Otto Hahn in Lise Meitner uspeπno cepila uranove atome.(10) Bakteriolog Alexander Fleming je odkril, da penicilin uniËuje bakterije. (11) V medicini so odkrili inzulin, krvne skupine, nevrone in srËni kateter. (12)

Med ljudmi so se informacije hitreje πirile. (7) Odprta je bila pot najdaljπim letalskim poletom. (2)

b) Za enega najveËjih znanstvenikov tega obdobja πtejemo Alberta Einsteina. Preberi njegov opis v uËbeniku (str. 31) in obkroæi pravilne odgovore. • Albert Einstein se je rodil v: A. NemËiji B. ZDA • Bil je: A. nori profesor B. izredno nadarjen profesor • Ukvarjal se je z: A. gravitacijo B. gravuro • Kako se glasi njegova formula? E = mc2

Ali človek ustvarja ali uničuje

Kako se je spremenilo æivljenje æensk

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora

Medvojno obdobje je spodbudilo svobodnejπe vedenje æensk, pri Ëemer so velike spremembe doæivele priËeske in krila. Tehnika pa je v zahodnoevropske in ameriπke domove prinesla nove gospodinjske strojËke. a) Oglej si sliko in napiπi o njej tri stvari, ki se nanaπajo na: • podobo æenske: vesela in spoπËena, mati, razbremenjena v gospodinjstvu; • podobo deËka: sproπËen, kratke hlaËe, brezrokavnik; • stroj: pralni stroj; • naËin oblaËenja: lahka obleka, klobuk na æenski glavi, Ëevlji z nizko peto.

Učitelj na tablo napiše Einsteinovo formulo: E = mc². Učence povpraša: • Ali znajo razložiti formulo? Morda vedo, kdaj je bila prvič formula zapisana? • Kaj vedo o izumitelju formule?

28

RAZISKOVALEC:

Učenci v parih izdelajo krajše seminarske naloge o tehničnem razvoju med obema vojnama. Nekaj idej za raziskovanje: Kako je tehnologija vstopila v gospodinjstvo?, Kako je tehnologija spremenila vojskovanje?, Ali je razvoj filma prispeval k splošnemu napredku človeka? … Preden se učenci lotijo izdelave naloge, priporočamo ogled strani www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/ dokumenti/napotki.html, na kateri so nasveti, kako napisati raziskovalno nalogo. 32

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo portret Alberta Einsteina v učbeniku na strani 31. Besedilo analizirajo: • Kakšna oseba je bil Albert Einstein? • Katere posledice je imelo njegovo delo oziroma odkritje?

Učenci raziščejo porast avtomobilske industrije od začetkov do danes. Stanje predstavijo z grafikonom. Sposobnejši lahko dodajo primerjalno tabelo prometnih nesreč v medvojnem obdobju.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH:

Na www.lucidcafe.com/library/ 96may/freud.html učenci poiščejo informacije o psihoanalizi in svoje ugotovitve predstavijo.

RAZISKOVALEC:

Učenci v literaturi in na spletnih straneh poiščejo podatke o Sigmundu Freudu in njegovem delu. Izdelajo njegov portret, v katerem zbrane podatke predstavijo. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci naredijo reklamne letake za nove proizvode na tržišču iz obdobja med obema vojnama in jih razstavijo v učilnici. Na letaku mora biti predstavljen pomen izuma v znanosti in gospodinjstvu.


Kakπne novosti je prinesla doba negotovosti

Kako se je spremenilo življenje žensk

VEČ O …

b) Aparate, ki so navedeni v okvirju, razvrsti glede na to, kdo bi jih lahko uporabil. • prababica: telefon, ribeæen (strgalnik), roËni kavni mlinËek, oæemalnik; • babica: zamrzovalna skrinja, sesalec, TV, pralni stroj, radio, meπalnik; • mama: meπalnik, pomivalni stroj, raËunalnik, pralni stroj, faks, videorekorder, mikrovalovna peËica, mobilni telefon, kamera, radio.

Ženske so si morale volilno pravico priboriti. Na Novi Zelandiji so uvedli enako volilno pravico že leta 1893. Avstralke so volilno pravico dobile leta 1902, Finke 1906, Norvežanke pa leta 1913. V Kanadi in Rusiji so ženske dobile volilno pravico leta 1917, v ZDA 1920, v Veliki Britaniji 1928. Leta 1945 so dobile ženske volilno pravico skoraj v vseh evropskih državah, razen v Švici, kjer so jo dobile šele leta 1971.

telefon, meπalnik, pomivalni stroj, pralni stroj, raËunalnik, ribeæen, telefaks, videorekorder, mikrovalovna peËica, mobilni telefon, kamera, zamrzovalna skrinja, sesalec, TV, radio, roËni kavni mlinËek, oæemalnik

Kaj je iskala izgubljena generacija Umetniki medvojnega obdobja so zanemarili priËakovanja druæbe o tem, kakπno mora biti likovno ali literarno delo. Njihova dela so ponazarjala svet Ëustev in domiπljije in so bila mnogim nerazumljiva. a) Oglej si slike takrat najbolj slavnih slikarjev Pabla Picassa, Salvadorja Dalíja in Joana Mirója. Katera se ti zdi kot iz sanj in katera bi lahko bila otroπko delo?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

A Pablo Picasso, Æenska s knjigo

B Salvador Dalí, Vztrajnost spomina

Ženske po svetu marsikje še vedno nimajo enakega položaja kot moški. Najbolj pereča je pravica do ločitve, ki je mnoge muslimanske države ženski ne dovolijo, medtem, ko je za moškega precej preprosta. Z učenci se pogovorimo: • Kakšen bi bil svet, če ženske ne bi imele volilne pravice? • Kaj se je spremenilo, ko so ženske dobile volilno pravico? • Ali se ženske, ki imajo volilno pravico, udeležujejo volitev?

C Joan Miró, Agora

b) Ali slike zvesto posnemajo naravo in objekte v njej? Ne, kajti realnost slikarjem ni bila pomembna. S svojimi slikami so prikazovali nova pojmovanja objektivnih resnic, drugaËne Ëasovne in prostorske razseænosti. c) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami. Vsi trije najslavnejπi slikarji medvojnega obdobja prihajajo iz ©PANIJE. PodroËje njihovega ustvarjanja so bile SLIKE, KERAMIKA, kipi in GRAFIKE. Dalí se je skupaj s πpanskim reæiserjem L. Buñuelom poskusil tudi v FILMU. Vse tri je prizadela πpanska DRÆAVLJANSKA VOJNA, ki so jo obsodili s svojimi deli in se zaradi nje preselili v FRANCIJO.

AKTUALNO

keramika, grafike, dræavljanska vojna, filmu, ©panije, Francijo

Učenci doma povprašajo mamo, katerega od gospodinjskih aparatov bi najteže pogrešala. Argumentirano obrazložijo, zakaj prav izbranega.

Ali sta bili zabava in kultura zdruæljivi Mnogi so skuπali vojne grozote pozabiti z æivahnimi zabavami, kjer so vse noËi igrali jazz in charleston. Neverjetno priljubljenost so doæiveli filmi in njihovi junaki. Filmska industrija pa je postala najhitreje rastoËa panoga. Ob pomoËi slik odgovori na vpraπanja. V pomoË ti je lahko tudi posnetek o filmski industriji v 30. letih na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1930∑39 (Mladinska knjiga). a) V arhitekturi so se uveljavile stavbe iz æeleza in stekla. Ena najviπjih je bila leta 1931 zgrajena v New Yorku. Poimenuj jo. Empire State Building

Kaj je iskala izgubljena generacija

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo izjavo Paula Valéryja v učbeniku na strani 32. Besedilo analizirajo: • Kakšno je razpoloženje pisca? Kako doživlja svet okoli sebe? • Kakšno prihodnost lahko slutimo iz njegovega zapisa?

b) V grozljivki (1933) je junak King Kong na vrh te stavbe odnesel æensko, v katero se je zaljubil. Katero poπast je predstavljal King Kong? orjaπko opico

29

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo primerjalno tabelo dveh obdobij: DANES PRIMERJAM Medijska komunikacija Glasba Likovna umetnost Film Gospodinjstvo Promet Naravoslovje

1920

Podobno

Drugačno

33


Kakπne novosti je prinesla doba negotovosti

Ali sta bili zabava in kultura združljivi

BODIMO USTVARJALNI: skupinsko delo

Učenci najprej po skupinah raziščejo posamezna področja v času med obema vojnama (tehnologija, film glasba, medicina, kultura, umetnost, vsakdan). Nato se učenci posedejo po skupinah: dobijo gosta iz sosednje skupine, nekdo izmed njih pa odide k naslednji skupini. Gost skupini pripoveduje o področju, ki so ga raziskali v njegovi skupini, člani gostitelji pa mu pripovedujejo o svojem področju. Izmenjajo se različni člani skupine. Izmenjave trajajo, če je izvedljivo, vse do konca ure. Kombinacija naj se zamenja na 5-10 minut. AAAAB AAAAC AAAAD BBBBA BBBBD BBBBC CCCCD CCCCB CCCCA DDDDC DDDDA DDDDB

c) Junak risanih filmov je najprej postal mornar POPAJ, ki si je moË nabiral z obroki ©PINA»E. Njegovo priljubljenost je spodnesla mala miπka Walta Disneyja, ki se je imenovala MIKI MI©KA. Ë) Najbolj priljubljeni filmski igralec v tem Ëasu, ki ga poznamo po komiËni vlogi malega potepuha v tesnem suknjiËu in prevelikih hlaËah, je bil 1. Rudolf Valentino 2. Marlon Brando 3. Charlie Chaplin. d) Igralka nemπkega rodu Marlene Dietrich je leta 1930 zaslovela v filmu z naslovom MODRI ANGEL. Leta 1939 pa je svet vzdihoval ob nepozabnem filmu V VRTINCU, v katerem je igral takratni prvak Hollywooda Clark Gable.

Predstavljaj si, da se piπe leto 1933. Si novinar/ka, ponosen/na na vse pridobitve, ki jih je æenskam prinesel moderni Ëas. V kratkem spisu opiπi pet po tvojem mnenju za æenske najpomembnejπih novosti.

UËenci lahko opiπejo pridobitev volilne pravice, veËje moænosti zaposlitve, moænosti za izobraæevanje, svobodo oblaËenja, moænosti za sproπËeno obnaπanje in druæenje ...

ZANIMA ME: Na naslovu www.juliantrubin.com/einsteinquiz.html boπ naπel kviz o Einsteinu. VeË o S. Freudu pa na http://www.google.com/search?q=Sigmund+Freud.

V času med obema vojnama je tudi moda posnemala dela Picassa in Dalija. Pojavili so se klobuki v obliki čevlja ali sladolednega korneta. Modna oblikovalka Coco Chanel je v modo uvedla zadrgo in skrajšala krila. Leta 1925 so se kratka krila na široko uveljavila, zaradi česar je izbruhnilo kar nekaj škandalov. V zvezni državi Utah je zakon uvedel denarno kazen in celo zapor za ženske, ki bi nosile krila višje kot tri palce od gležnjev. Neapeljski nadškof pa je tedanji potres v Amalfiju razlagal kot božjo kazen zaradi nošenja kratkih kril.



Učenci obiščejo spletno stran www. picasso.fr in poiščejo informacije o življenju in delih Pabla Picassa. PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. • Učenci ocenijo uspehe znanosti med obema vojnama. • Učenci izberejo najljubši lik ali dosežek tega obdobja in razložijo svoj izbor. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 30. 34

ZANIMA ME: »arobni film »arovnik iz Oza (1939), ki je bil posnet v barvni tehniki tehnikolor, vsebuje πtevilne pevske prizore.

PONOVIMO

PROMET ©PORT

olimpijske igre, v πportu se uveljavijo æenske SLIKARSTVO

πpanski slikarji, futurizem, dadaizem, nadrealizem

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

≈Glasba je senzualna, æenske so obleËene samo napol in druæinski Ëasopis ne more opisati njihovega gibanja. Dovolj je reËi, da obstajajo hiπe, namenjene plesom, Ëeprav so bile zakonsko zaprte.«

Nad plesom, pomanjkljivo obleËenimi æenskami, krπenjem zakona, ki je prepovedoval tovrstne zabave.

VEČ O …

Da bi učenci lažje razumeli posledice na področju umetnosti, ki jih je prinesla ta doba, izdelajo miselni vzorec. V vsak krog zapišejo eno izmed značilnosti razvoja, ki je bila posledica preloma s preteklostjo v umetnosti.



RADOVEDNEÆ Preberi odlomek iz katoliπkega Ëasopisa, ki je bil objavljen leta 1926 v ZDA. Nad Ëim je bil ogorËen pisec Ëlanka?

VW hroπË, avtomobilske dirke, prelet Atlantika

ÆIVLJENJE MED OBEMA VOJNAMA

GLASBA IN FILMI

jazz, charleston, zlata doba Hollywooda, radijske igre

30

BELEŽKE:

MODA

kratke priËeske, kratka krila, liËenje, kajenje æensk DRUÆBA

prohibicija v ZDA, mafijske zdruæbe, uveljavitev æensk NOVI IZUMI IN DOSEÆKI

FIZIKA IN TEHNIKA

relativnostna teorija, cepitev urana, gospodinjski strojËki

umetna vlakna, inzulin, penicilin, krvne skupine


Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo

ZDA so bile po prvi svetovni vojni najbolj razvita in najbogatejša država na svetu. Dvajseta leta so dobila celo naziv zlata dvajseta leta. Vendar so se končala z veliko gospodarsko krizo, ki se je razširila po vsem svetu in trajala skoraj desetletje.

▶ ▶

Kdo je oblikoval svetovni trg po vojni Prva svetovna vojna je ZDA omogoËila, da so postale industrijska velesila. Zapravljati denar za lagodno æivljenje in zabavo pa je postala poglavitna dejavnost AmeriËanov. a) Æivljenje v dvajsetih letih je bilo za mnoge brezskrbno. PreËrtaj trditev, ki je napaËna. Pomagaπ si lahko s posnetkom na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29 (Mladinska knjiga). a. Veliko se je plesalo, pelo in muziciralo. b. Æenske so postale samozavestne in se sproπËeno oblaËile. C. V nekaterih dræavah so æenske dobile volilno pravico. ». V ZDA so uvedli prepoved trgovanja z alkoholom, zaradi Ëesar so mafijski πefi ljudi z alkoholom oskrbovali ilegalno. D. MnoæiËno se je razvila filmska proizvodnja, pojavila pa se je tudi televizija. E. Razvoj kmetijstva je prinaπal preseæke pridelkov. F. Ljudje so bili pri naloæbah varËni in previdni. G. Razmahnila se je avtomobilska industrija. b) Zakaj je bila kriza preseneËenje za ameriπke prebivalce? Pred izbruhom krize so industrija in zasluæki v ZDA dosegli izjemne viπine. New York je postal banËno in borzno srediπËe sveta, dolar pa podlaga ostalih valut. Ljudje so hoteli Ëim bolj obogateti. Njihovo æivljenje je bilo brezskrbno, polno zabave in zapravljanja.

Velika gospodarska kriza je izbruhnila leta 1929 in je v najhujπi obliki trajala do 1933. ©tevilne banke, denarni zavodi in podjetja so doæiveli polom. a) V jeseni 1929, ko je kriza izbruhnila, je dogajanje na Wall Streetu ≈Skoraj πest ur sem bil ujet sredi mnoæice, ki jo je zajedoæivel tudi πpanski pesnik Federico Garcia Lorca. V pismu starπem la panika. Nisem se mogel umakniti. Ljudje so razpravljali in kriËali kot zveri. Vsepovsod so jokale æenje opisal reakcije ljudi ob tem dogodku. ske, ljudje so na ulicah in stopniπËih na ves glas kriËa• Kako so ljudje izraæali nemoË ob zlomu na borzi? Zakaj tako burno? li in jadikovali. Mnogi so Ëez noË izgubili vse. Delali so Ljudje so πli na ulice, kjer so razpravljali, kriËali. Æenske so jokale. samomore.« (Federico Garcia Lorca, Pesnik v New Yorku, MK, Ljubljana, 1995) Mnogi so naredili samomor, saj so zaradi borznega zloma izgubili vse svoje imetje. • Kako bi poimenoval stanje, ki ga je opisal pesnik Lorca? Brezup, kaos, zmeπnjava. b) Oglej si sliko in odgovori. • Napiπi dejstva, ki ti pridejo na misel ob pogledu na sliko (o sporoËilu fotografije; o okolju, ki ga prikazuje; o podrobnostih, ki jih opaziπ). Moπki iπËe delo tako, da hodi s plakatom po ulici. S tem vzbuja pozornost mimoidoËih, saj ni videti kot reveæ.

• Kaj æeli moæ na sliki? Zakaj, meniπ, se je zatekel k takemu naËinu oglaπevanja? Moæ æeli delo. Verjetno ga neuspeπno iπËe æe dalj Ëasa, zato se je odloËil za takπen naËin iskanja zaposlitve.

31

Fordov avtomobil Tin Lizzie (imenovan tudi Ford T) je stal leta 1909 1200 ameriških dolarjev, pred veliko gospodarsko krizo leta 1928 pa samo 295 ameriških dolarjev. Leta 1929 je Fordova tovarna proizvedla že več kot en avtomobil na minuto. Na voljo pa je bil le en model in ena barva, saj je veljalo »Stranka ima lahko kakršnokoli barvo avtomobila, samo da je črna«.

Vzroki in posledice svetovne gospodarske krize

VEČ O …

UČNI CILJI Učenec: ve, zakaj je prišlo do zloma borze, pozna in razume bistvene značilnosti in razsežnosti gospodarske krize, pozna posledice za ves svet, utemelji, kakšne posledice je imela brezposelnost na vsakdanje življenje in gospodarstvo, pozna program za reševanja krize v ZDA in utemelji uspešnost posameznih ukrepov New Deala, zna program New Deal primerjati z evropskimi rešitvami in sklepa o vplivu krize na prihod skrajnih političnih skupin na oblast.

Kdo je oblikoval svetovni trg po vojni

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (glasba) in metoda razgovora

Učitelj učencem predvaja eno od dixie ali jazz skladb (na primer Duka Elingtona, Louisa Armstronga), značilnih za čas med obema vojnama. Učence povpraša: • Kakšna se jim zdi glasba? Ali poznajo to zvrst glasbe? • Kakšne občutke jim glasba vzbuja? • Ali vedo, kdaj in kje je bila ta glasba popularna? Morda poznajo ime Louis Armstrong? • So morda videli katerega od filmov, v katerem se je pojavila tovrstna glasba? BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo izseljenca ali izseljenke iz Slovenije, ki leta 1927 pripluje v ZDA. Po dobrih treh mesecih bivanja v ZDA svojim domačim piše pismo, v katerem opisuje življenje v ZDA, svoje delovno mesto, zabavo, preživljanje prostega časa …

Vzroki in posledice svetovne gospodarske krize Nezaposlenost v Hitlerjevi Nemčiji

6000000

5000000

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom)

4000000

3000000

2000000

1000000

0 1933

1934

1935

1936

1937

1938

1939

1940

Učenci si ogledajo levi graf in ga analizirajo: • Kdaj je bila nezaposlenost v Nemčiji najnižja? • Kdaj je bila najvišja? • Za kolikokrat se je nezaposlenost med letoma 1933 in 1939 zmanjšala? 35


SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani www. shambhala.org/business/ goldocean/causdep. html#Whathappened seznanijo s stopnjami nezaposlenosti v ZDA v različnih časovnih obdobjih. Namesto spletne strani si lahko ogledajo graf v učbeniku na strani 35. Predstavljene podatke analizirajo: • Ugotovijo, kdaj je bila nezaposlenost najvišja. • Sklepajo, kaj je to pomenilo za predsednika Roosevelta. Dobro ali slabo? • Kakšne ukrepe naj bi predsednik uvedel, da bi zagotovil čimprejšnje uspehe? AKTIVNOST

Učitelj učence razdeli v tri skupine: • prva skupina razišče učinke gospodarske krize v mestnem okolju, • druga skupina razišče vpliv gospodarske krize na podeželju, • tretja skupina razišče in predstavi mednarodne razsežnosti krize. Vsaka skupina svoje izsledke predstavi v razredu. Učenci drugih dveh skupin pa ji postavljajo vprašanja. BODIMO USTVARJALNI: metoda reševanja problemov in metoda izkustvenega učenja (simulacija)

Učenci se vživijo v osebo, ki je pravkar izvedela za zlom na borzi. Problem, ki ga učenci rešujejo, je: • Kako boš ukrepal, da ti premoženje ne spolzi iz rok? Izberi tri ponujene odgovore, razmisli in utemelji, zakaj si izbral prav te! a) Skušal bom prodati družinski nakit. b) Najprej se bom pozanimal, če je to sploh res, časopisi vedno pretiravajo. c) Tekel bom v banko po prihranke. č) Svojemu borznemu posredniku bom naročil naj proda vrednostne papirje. d) Nimam se česa bati, saj mi je šlo vedno dobro. e) Začel se bom ozirati po novih možnostih za dobiček v kriznih časih. f) Šel bom na ulice, razbijal in zahteval padec vlade. g) Verjetno bi bil to moj konec. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani www.investopedia.com/features/crashes/crashes5.asp poiščejo še druge, odmevnejše gospodarske krize v svetu in naredijo primerjavo. RAZISKOVALEC

Učenci si na spletni strani www. english.uiuc.edu/maps/depression/artgallery.htm ogledajo likovne podobe o posledicah gospodarske krize. Slike analizirajo: • Kako so videli življenje likovni umetniki? • Učenci na podlagi del kratko opišejo njihova ali lastna opažanja časa. 36

Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo

• Kako, meniπ, se poËuti nekdo, ki je izgubil delo? Kakπno upanje so gojili ljudje ob veliki krizi? Brezposeln Ëlovek se ne poËuti dobro, saj nima denarja za æivljenjske potrebπËine. Izgubi zaupanje vase. V krizi leta 1929 so ljudje upali, da se bodo Ëasi spremenili in bo kriza minila, ob tem pa bi dobili tudi delo. c) Na grafikonu v uËbeniku na str. 35 poiπËi deleæ brezposelnih v ZDA v Ëasu krize. Kdaj je bila brezposelnost najniæja? Kdaj je bila najviπja? Brezposelnost je bila najniæja leta 1929, preden je izbruhnila kriza, najviπja pa leta 1933, ko je kriza doæivela vrhunec. Ë) »rni petek na ameriπki borzi je vplival tudi na druge dræave, s Ëimer ≈Radi πe vedno trajajoËe gospodarske krize naraπËa je kriza postala svetovna. Slovenec je leta 1934 takole pozival meπ- πtevilo brezposelnih od dne do dne. Te teæke gospodarske prilike so povzroËile, da je danes veliko πtevilo naËane Ljubljane: πih revnih someπËanov v bedi in pomanjkanju. /…/ je • Ali je zlom v ZDA vplival na gospodarstvo v Sloveniji? priredila mestna obËina dne 3. in 4. novembra 1934 Zlom v ZDA je vplival na vse svetovno gospodarstvo, tudi slovensko. ‘Nabiralni dan’ /…/. V glavnem je imela ta akcija namen, da zbere od posameznih oseb po cestah, javnih lokalih itd. malenkostne prispevke.«

• Zakaj je Ërni petek prizadel Evropo? Katero evropsko dræavo najbolj? (Pomagajmo uboæcem in brezposelnim, Slovenec, 1934) Ker je bila Evropa gospodarsko zelo povezana z ZDA, jo je kriza prizadela. Najbolj je prizadela Veliko Britanijo in NemËijo, vendar so bile prizadete vse evropske dræave, razen Sovjetske zveze (ki se ni vkljuËevala v svetovno gospodarstvo). • Kateri sloji prebivalstva so krizo najbolj obËutili? Kako? Prizadeti so bili vsi sloji. Najteæje je bilo delavcem, ker so mnoæiËno izgubljali delo in niso imeli nobenih drugih virov preæivljanja. Veliko premoæenja so izgubili tudi premoæni sloji. Vsem zaposlenim pa so se zniæale plaËe. • Kateri Ëasopisi danes objavljajo novice o gospodarskih vpraπanjih? Finance, dnevniki Delo, Dnevnik in VeËer ....

Kako je svet reπil veliko gospodarsko krizo Dræave so se bolj ali manj uspeπno spopadale s krizo. Eden najbolj uspeπnih programov je bil New Deal ameriπkega predsednika Roosevelta. a) Program New Deal je vseboval vrsto ukrepov, ki so navedeni spodaj. Ob posameznih ukrepih v desni stolpec dopiπi razloge, zakaj jih je Roosevelt vkljuËil v svoj program. U∑Gospodarstvo je temeljilo na nerealnih temeljih, zato je U Dræava je prevzela nadzor nad gospodarstvom dræava nad njim prevzela nadzor in mu s posojili pomagala in ponudila posojila za proizvodnjo. k okrevanju. S Roosevelt je zniæal plaËe in poviπal davke. S∑Zniæal je plaËe dræavnim usluæbencem in obdavËil premoæne, da je dobil finanËna sredstva za pomoË revnim in P Brezposelnim je dodelil pomoË. brezposelnim. P∑Pomagal jim je, da niso bili laËni in da niso propadali na E Uvedeno je bilo zaposlovanje v javnih delih cesti. Pomagal jim je preæiveti v primernih stanovanjih, da (elektrifikacija, gradnja kanalov, stanovanj, πol, cest). so lahko æiveli Ëloveka dostojno æivljenje. E∑Z javnimi deli je dræava ponudila delo mnoæici brezposel© Kmetje so dobili posojila za sejanje doloËenih nih, ki so tako dobili moænost zaposlitve in zasluæka. vrst poljπËin. ©∑Dræava je vzpostavila nadzor nad koliËino kmetijskih N Zaprl je vse banke, razen tistih, ki so poslovale uspeπno. preseækov, da se ne bi spet pojavila hiperprodukcija. N∑Veliko πtevilo bank je opravljalo nestrokovne transakcije O Zmanjπal je vrednost dolarja. in so se ukvarjale s πpekulacijami in goljufijami. O∑Vrednost dolarja je temeljila na nerealni osnovi, izhajajoËi iz nekdanjih uspehov ameriπkega gospodarstva. b) Kriza je v mnogih evropskih dræavah povzroËila razoËaranje ljudi nad demokracijo. Izbrali so nove, po njihovem mnenju odloËnejπe voditelje. Poimenuj eno dræavo, kjer se je to zgodilo. V NemËiji so volivci podprli Hitlerja.

32

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko)

Učenci si ogledajo in analizirajo sliko v učbeniku (Mestne aktivnosti) na strani 34: • Izpišejo aktivnosti, ki jih opazijo na sliki. • Zakaj rečemo tovrstnemu načinu življenja v 20. letih »ameriški način življenja«?

Kako je svet rešil veliko gospodarsko krizo

VEČ O …

Predsednik ZDA je izvoljeni voditelj in hkrati tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. V posebnih primerih lahko celo prevzame oblast nad nacionalnimi gardami posameznih zveznih držav. Predsednik vodi državno administracijo v miru in oborožene sile v miru in vojni ter predstavlja državo v mednarodnih odnosih. Pripada mu najvišja plača med državnimi uslužbenci, ki znaša 400.000 dolarjev letno. Za predsednika ZDA je lahko izvoljen le v ZDA rojen

človek, star najmanj 35 let, ki je zadnjih 14 let preživel v ZDA. Nikjer ne piše, da mora biti predsednik moški bele kože in zrelih let ter krščanske veroizpovedi, vendar ZDA doslej predsednikov brez teh značilnosti niso poznale. Prva ženska podpredsedniška kandidatka je bila leta 1984 Geraldine Ferraro iz demokratke stranke. Potem ko se je Franklin Delano Roosevelt kar štirikrat uspešno potegoval za položaj predsednika, so leta 1951 sprejeli 22. ustavni amandma, ki dovoljuje le dva štiriletna mandata.


Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo



RADOVEDNEÆ Pri vsaki nalogi izberi eno reπitev ter Ërko pred njo vpiπi v spodnje kvadratke (πt. 3 pomeni, da vpiπeπ reπitev tretje naloge). Dobil boπ naslov priljubljene ameriπke pesmi iz 30. let, ki je opevala optimizem po reπitvi iz krize.

1. PoiπËi napaËno trditev! 7. Katero od navedenih dejstev ni posledica svetovne gosX) Hiperinflacija je bila 1923, zlom borze v New Yorku podarske krize? pa 1929. B) Ljudje so samomorilsko skakali skozi okna. B) Hiperinflacija se je zaËela v NemËiji, zlom na Wall I) Ljudje so z zaprtjem bank izgubili æivljenjske priStreetu pa v ZDA. hranke. P) Pri hiperinflaciji je preveË, pri gospodarski krizi pa A) Otroci so pakete banËnih potrdil uporabljali za risapremalo denarja v obtoku. nje in igro. 2. Eden od vzrokov, da je ameriπki borzni trg pregorel, je 8. Kako se imenuje dobiËek, ki izhaja iz posesti delnic, ki tudi ≈v zlatih dvajsetih«, ko so vsi zaupali ekonomiji in kotirajo na borzi? se spoznali nanjo. Zakaj je bilo tako? E) dividende O) Imeli so dinamiËnega novega predsednika. N) zlata moneta E) Al Capone je s prohibicijo osreËil ZDA. G) obresti D) DobiËek so jim prinaπali posli z Evropo, ki se je po 9. Kako se je imenoval program gospodarske obnove novojni hotela obnoviti. vega ameriπkega predsednika? 3. Kako se imenujejo ljudje, ki kupujejo delnice z nameL) Laisser-faire nom, da jih z dobiËkom hitro prodajo? U) Eleonor K) borzni posredniki G) New Deal L) konjski meπetarji 10. Mnogi menijo, da je svetovna gospodarska kriza pripeH) πpekulanti ljala na oblast totalitaristiËne voditelje. 4. Kdaj je bil Ërni petek na Wall Streetu? Za katerega od naπtetih to res velja? M) 1. septembra 1929 N) Adolf Hitler R) 25. oktobra 1929 V) Josif VisarionoviË Stalin T) 31. oktobra 1929 S) Benito Mussolini 5. Kdo je bil ameriπki predsednik ob zlomu borze? 11. Katera od navedenih trditev ne dræi? S) Herbert Hoover J) Zaradi krize so se zaostrila druæbena nasprotja tudi v A) Franklin Delano Roosevelt Evropi. I) Gerald Ford I) Ameriπki predsednik je predpisal obvezno delo otrok. C) Kriza je povzroËila milijone brezdomnih in brezpo6. Kdo je nadomestil tega predsednika leta 1933? selnih po vsem svetu. W)Warren Harding Y) Franklin Roosevelt D) Dwight Eisenhower 3 7 1 1 6 2 7 6 5 7 4 8 3 8 4 8 7 9 7 11 10 H A P P Y D A Y S A R E H E R E A G A I N

ZANIMA ME: Na naslovu www.americanpresidents.org/gallery/index.asp boπ naπel veliko informacij o Rooseveltu in njegovem programu New Deal ter tudi o drugih ameriπkih predsednikih.



ZANIMA ME: Komedija Nekateri so za vroËe (1959) na zabaven naËin prikazuje morilske gangsterje ter zabavo v predvojnih letih v ZDA.

PONOVIMO Kje? Wall Street, New York, ZDA

Kdaj? oktobra 1929

POSLEDICE · nepraviËna razdelitev bogastva · hiperprodukcija in nasiËenost trga · πpekulacije na borzi · nekontrolirano zapravljanje prebivalcev

VZROKI

SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA RE©

ITV

E

v ZDA · propad podjetij in bank · milijoni brezposelnih v Evropi in svetu · propad podjetij in bank · nemiri zaradi brezposelnih · politiËna nestabilnost v ZDA · program New Deal · reforme, ki so reπile krizo v Evropi in svetu · koalicije, ki so izdelale svoje reformne programe · kriza demokracije

Učitelj učence vpraša, katere ameriške predsednike poznajo. • Ali se lahko kateri primerja s priljubljenim Rooseveltom? • Kakšne so odlike dobrega državnika? • Kakšno je danes javno mnenje v Sloveniji o ameriškem predsedniku? BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci sestavijo kratek predvolilni program predsedniškega kandidata, ki se udeležuje volilne kampanje ravno med svetovno gospodarsko krizo (1929). Vsebina govora je odvisna od tega, kdo bodo poslušalci: delavci, kmetje, srednji sloj ali bogataši. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Predsednik Roosevelt je uvedel obširna javna dela, da bi pomagal množicam brezposelnih. Še danes vlade razvitih držav posegajo po tem ukrepu, kadar njihovemu gospodarstvu ne gre dobro in se število brezposelnih občutno poveča. Tako je tudi v Sloveniji, kjer mnogim brezposelnim pomaga države, saj jim z javnimi deli ponuja možnost zaposlitve. Vendar pa so v zadnjih letih vse bolj glasni nasprotniki prevelike vloge države na področju gospodarstva. Po njihovem mnenju ni naloga države, da brezposelnim ponuja delovna mesta. Učitelj se z učenci pogovori o potrebnosti/nepotrebnosti javnih del: • Ali učenci poznajo koga, ki je vključen v javna dela? • Ali so javna dela učinkovita oblika zagotavljanja družbenega miru? • Ali lahko rečemo, da javna dela služijo tudi kontroli ljudskih množic? • Kako bi lahko še učinkovito pomagali težko zaposljivim skupinam? PONOVITEV

33

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda razgovora

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je zlom borze na Wall Streetu presenetil ZDA? • Kako je bilo ameriško gospodarstvo povezano s svetovnim? • Kakšne posledice je imel črni petek za banke, podjetja, trgovino, kmetijstvo? • Kako se je kriza kazala pri navadnih državljanih? • Kdaj se je pokazal prvi uspeh pri reševanju krize? • Kako se je predsednik Roosevelt lotil problema bank in brezposelnosti? Pojasni, ali je bil uspešen. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 33. 37


Svet med obema vojnama – kriza demokracije? ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna in razume gospodarski in družbeni razvoj Sovjetske zveze v času med obema vojnama, pozna in razume okoliščine, ko so na oblast v Italiji in Španiji prišli fašisti, pojasni razloge za delovanje fašistov in nacistov v Italiji in Španiji, pozna fašistične načine vplivanja na množice, simbol stranke in vlogo posameznika v sistemu, pozna in razume bistvene značilnosti političnih sistemov – socializma, fašizma in demokracije – v tedanji Evropi, primerja in utemelji načine in vzroke vmešavanja države v gospodarstvo v SZ in Italiji ter sklepa, kakšne posledice je imelo to vmešavanje za nadaljnji razvoj države.

Zdi se, da so evropske demokratične države v medvojnem obdobju zašle v krizo. Državljanska vojna v Rusiji je zagotovila oblast boljševikom. Pod Stalinom so Sovjetsko zvezo spremenili v eno najbolj totalitarističnih držav. Mussolini v Italiji je uvedel fašizem.

Stalin ∑ uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo Po Leninovi smrti je oblast v Sovjetski zvezi prevzel Stalin, po katerem to obdobje imenujemo stalinizem. Njegov cilj je bil industrijski razvoj Sovjetske zveze ∑ za vsako ceno. a) Katere spodnje trditve dræijo in katere ne? Vsako odloËitev tudi pojasni. V pomoË ti je lahko posnetek na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspx? brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Stalin) ter poglavje o njem v uËbeniku (str. 37). Stalin je oblast vzdræeval z nasilnimi metodami. Tajna policija je nadzorovala prebivalce. Zaprli in ubili so mnoge ljudi. DA NE Preganjanje sumljivih ljudi in sovraænikov dræave je doseglo vrhunec v 30. letih. DA NE V Ëistkah (vrh sredi 30. let) je Stalin obraËunal s Ëlani partije in vojaπkimi voditelji. Kmetje so z veseljem podprli podræavljanje svojih kmetij. DA NE Kmetje so se kolektivizaciji mnoæiËno upirali, tako da so pobijali svojo æivino in uniËevali pridelke. Petletke so izpolnili v πtirih letih. DA NE Programi industrijskega razvoja, v katerih so gradili æelezarne, prekope, elektrarne, so trajali pet let. Umetnost je sluæila dræavi in njeni hvali. DA NE Umetniki, ki so delovali pod nadzorom dræave, so upodabljali Stalina ter sreËno æivljenje v Sovjetski zvezi. V Sibiriji so bila znana turistiËna srediπËa. DA NE V Sibiriji so bila taboriπËa, v katera so poπiljali ljudi, ki so kakorkoli nasprotovali reæimu. Kult osebnosti pomeni Ëastiti vodjo kot nezmotljivega genija. DA NE Kult osebnosti, ki ga je podpirala obπirna propaganda, je Ëastil Stalina kot oËeta naroda. Stalinizem πtejemo med totalitarne sisteme. DA NE Dræava je imela popolno oblast nad javnim in zasebnim æivljenjem dræavljanov. b) Oglej si sliki in ju primerjaj med seboj. Kaj opaziπ? Na desni fotografiji Jehova ni veË.

Stalin uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo

• Zakaj, meniπ, je nastala ta razlika? Jehov je bil eden tistih, ki si je drznil Stalina kritizirati, zato ga je dal Stalin zapreti in obsoditi na smrt. Stalin in Jehov, vodja tajne policije, leta 1938 in leta 1939 Prizaneseno ni bilo niti njegovi druæini. Sledilo je brisanje vsakrπnih sledi Jehova, med drugih so ga izbrisali tudi z vseh fotografij, na katerih je bil prisoten Stalin.

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Učitelj na tablo zapiše Sovjetska zveza. Učenci izrekajo besede, ki so povezane s to državo. Učitelj njihove ideje zapisuje na tablo. Skupaj izberejo in obkrožijo tiste, ki se nanašajo na Sovjetsko zvezo med obema vojnama.

c) Stalinovo slavo je πirila tudi propaganda. Ilustracija prikazuje Stalina, ki ga obkroæajo delavci. V okvire dopiπi njihove obËutke ali misli, ko vidijo Stalina.

bolje, da ne kritiziram

naπ genialni voditelj

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem prebere izbrana določila iz sovjetske ustave iz leta 1936: • Sodišča so neodvisna in dolžna spoštovati le zakone, procesi so odprti za javnost, obtoženec ima pravico do obrambe. • Državljani imajo svobodo, pravico do združevanja, nedotakljivost osebe in bivališča, zaupnost pošte. • Državljani imajo pravico do dela, oddiha, materialne preskrbe v starosti, v primeru invalidnosti in bolezni. • Republikam je priznana pravica do odcepitve. Učenci analizirajo prebrana določila ustave: • Kaj je ustava zagotavljala državljanom Sovjetske zveze? • Ali so napisane besede odražale resnično stanje? 38

naπ veliki oËe naroda

34

VEČ O …

Spomladi 1921 so kmetje v Rusiji zaradi lakote jedli travo, drevesno skorjo in glodalce. Bili so celo primeri kanibalizma. V kratkem času je milijone revežev hitelo proti najbližji železniški postaji v upanju, da bodo lahko odšli nekam, kjer bo hrana. Prevoz jim ni bil dovoljen, ker je Moskva zanikala obstoj katastrofe /…/. Ljudje so bili tako oslabeli, da se niso mogli gibati. Ulice so se napolnile s trupli. (vir: Richard Pipes, The Russian revolution, AA Knopf, New York, 1990)

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov

Ko je bil Lenin še živ, je v Sovjetski zvezi veljalo geslo »Lenin je Marx naše dobe«. V času Stalina se je geslo spremenilo v »Stalin je naš Lenin«. Učenci si zamislijo parole, ki bi odražale stanje duha v takratni Sovjetski zvezi. Vsak učenec napiše svojo parolo na tablo, sošolci pa ugotavljajo pomen zapisane parole.


Ali je Mussolini izpolnil svoje obljube

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Ali je Mussolini izpolnil svoje obljube Kot odgovor na politiËno nestabilnost in gospodarsko krizo v Italiji je ljudstvo podprlo Mussolinija, ki je dobil naziv Duce (voditelj). a) Dopolni besedilo. Idejno gibanje, ki se je razvilo v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija, imenujemo FA©IZEM. Mussolini je priπel na oblast leta 1922 z znamenitim POHODOM na Rim. Mussolinijevi privræenci so ustanovili zveze bojevnikov, ki so se imenovale (po barvi uniforme) »RNOSRAJ»NIKI. Za simbol so si izbrali sveæenj πibja s sekirico, ki je bil simbol RIMSKEGA imperija.

Učenci narišejo simbole socialistične Sovjetske zveze in fašistične Italije (fašistični znak je v delovnem zvezku na strani 35). Ob narisanem simbolu razložijo njegov pomen. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

b)

Odgovori na vpraπanja o Mussoliniju. V pomoË so ti lahko posnetki na spletni strani www.ngtlibrary.com/ngts/newsite/idea_gallery.asp?mcat=3&scat=17 (WWII 1, WWII 2, WWII 3). • Mussolini je veljal za dobrega govornika. Kakπni so bili videti njegovi govori? Kje so najveËkrat potekali? V svojih govorih je moËno gestikuliral (uporabljal razliËne geste) in s svojim glasom vplival na mnoæice. Govori so potekali na trgih, kjer je Mussolini nastopal na balkonih, da so ga ljudje lahko videli. Ljudjem je govoril o veliËastni zgodovini rimskega imperija ter o krivicah, ki jih je Italijanom povzroËila pariπka mirovna konferenca. • Katere pripomoËke je uporabljal, ko je razglaπal svoje ideje? Radio, filme, gramofonske ploπËe. »asopisi in radio so bili prisiljeni objavljati njegove govore in vabila na mnoæiËna faπistiËna zborovanja. • Kakπen odnos so imeli faπisti do drugih narodov? Slovanske narode, πe posebej Slovence in Hrvate, so imeli za manjvredne narode. • Cilj faπistov je bil razπiriti se na ozemlje nekdanjega rimskega imperija. Katero ozemlje naj bi po tem naËrtu Italija obsegala? Italija naj bi obsegala obale Sredozemskega morja. c) Mussolini je vodil agresivno zunanjo politiko. V napadu na Abesinijo (Etiopijo) so bile njegove sile veliko moËnejπe kot nasprotnikove. Leta 1946 je britanski predstavnik izjavil: ≈Zavedamo se, da bi /…/ lahko brez teæav ustavili • Zakaj je bila vojna z Etiopijo neenakovredna? Mussolinija, Ëe bi proti njemu uvedli sankcije, ki so Etiopija ni imela moderno opremljene vojske, na vojno tudi ni bila bile potrebne. In Ëe bi za njegove ladje zaprli Sueπki in mu s tem onemogoËili dobavo nafte.« pripravljena. ©tevilo njenih vojakov je bilo manjπe od italijanske prekop (Izjava Philipa N. Bakerja, angleπkega politika v Druπtvu narodov, 1946) vojske. • Ali so evropske dræave in Druπtvo narodov ukrepali proti Italiji? Ne, Druπtvo narodov in evropske sile proti Italiji niso odloËno ukrepali. Ukrepali so le gospodarsko, ne pa tudi vojaπko.

Učenci v učbeniku na strani 39 preberejo portret Mussolinija in rubriko Ali veš? Učitelj se z njimi pogovori: • Katere okoliščine so Mussoliniju omogočile vzpon na oblast? • Ali bi Mussolini prišel na oblast, če med Italijani ne bi obstajala negotovost zaradi gospodarske krize? • Ali bi danes velika gospodarska kriza lahko ogrozila demokracijo v Evropi? Učenci utemeljijo svoj odgovor. RAZISKOVALEC

Učenci obiščejo Narodno in univerzitetno knjižnico oziroma pokrajinsko knjižnico ter v njej poiščejo časnike, ki so izhajali oktobra 1922. Poiščejo članke, ki opisujejo Mussolinijev »pohod na Rim«. Nekaj člankov analizirajo: • Kako je pisec članka opisoval Mussolinija? Ali mu je naklonjen ali je čutiti odpor? • Katere podrobnosti je pisec članka poudaril?

Dræavljanska vojna v ©paniji Leta 1936 je v ©paniji priπlo do spopada med izvoljeno oblastjo Ljudske fronte in nacionalistiËnimi generali, ki jih je vodil general Franco. a) V uËbeniku na str. 39 preberi besedilo o dræavljanski vojni v ©paniji. • Kakπen je bil odnos generala Franca do demokratiËno izvoljene vlade? General Franco je bil naklonjen faπizmu in nenaklonjen reformam, ki jih je pripravljala republikanska vlada. Zato je organiziral upor proti demokratiËno izvoljeni vladi. • Katere dræave so pomagale bojujoËima se stranema? Zakaj prav te? Francovim nacionalistom sta pomagali Italija in NemËija. Poslali sta vojake, tanke in letala, da sta svoje vojaπke sile v ©paniji izurili in preizkusili. Republikanci so dobili le malo pomoËi iz tujine. saj so zahodnoevropske dræave ostale nevtralne. Vojaπke svetovalce in oroæje jim je poslala Sovjetska zveza, ki je v vojni v ©paniji videla tudi priloænost za πirjenje komunizma. Na strani republikancev so se bojevali πtevilni prostovoljci iz vse Evrope, med njimi tudi iz Slovenije. • Kako dolgo so trajali spopadi? Kdo je bil zmagovalec? Vojna je trajala od leta 1936 do 1939. Zmagali so nacionalisti generala Franca, ki je uvedel dikgeneral Franco taturo.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo prebivalca Italije v času fašizma. Prikažejo odnos prebivalca do Mussolinija in idej fašizma. Odnos prebivalca je odvisen od tega, kateri družbeni skupini pripada: delavcem, kmetom, srednjemu sloju ali bogatašem.

35

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH:

Eden od učencev pripravi referat o Stalinu, pri čemer si pomaga s spletnimi stranmi in literaturo. Referat naj obsega naslednje elemente: Stalinovo otroštvo, mladostna leta, priključitev boljševikom, delovanje za boljševistično revolucijo, Stalin kot voditelj Sovjetske zveze, njegovi ukrepi proti neposlušnim … Pozornost učencev po predstavitvi referata učitelj preizkusi s kvizom, ki ga najde na www.schoolhistory. co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm.

AKTIVNOST: delo s slikovnim gradivom (tabelo)

Način preživljanja, zaposlenost v SZ

Učitelj učencem pokaže desno tabelo (način preživljanja v Sovjetski zvezi), ki jo analizirajo: • Katera panoga je zaposlovala največ ljudi? • Izračunaj delež posameznih skupin, glede na celoto zaposlenih. • Kolikšen je bil delež zaposlenih, če vemo, da je imela Sovjetska zveza v tem času 149,900.000 prebivalcev.

kmetijstvo obrt in industrija gradbeništvo promet telekomunikacije trgovina

1926–27

%

1927–1928

59,623.000

60,696.000

5,056.000

5,221.000

660.000

725.000

1,570.000

1,560.000

93.000

93.000

1,115.000

1,163.000

izobraževanje

731.000

753.000

zdravstvo

355.000

366.000

drugo

962.000 3,671.000

922.000 3,895.000

skupaj

73,836.000

75,394.000

%

39


AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli)

Učitelj na tablo zapiše reklo: »Lačni ljudje so jezni ljudje.« Učenci razmislijo o tem, v kolikšni meri se to navezuje na vzpon fašizma v Italiji. Svoje misli zapišejo v obliki miselnega vzorca. Državljanska vojna v Španiji

RAZISKOVALEC

Učenci si v delovnem zvezku na strani 36 ogledajo delo slikarja Picassa z naslovom Guernica. V literaturi poiščejo in opišejo, kaj slika predstavlja. • Konj predstavlja ljudi, bik nasilje in temačnost. Kaj predstavljajo preostali prizori? • Ženska leži pod kopiti konja. Konj rezgeče. Mrtev vojak leži z zlomljenim mečem. Mati joče ob mrtvem otroku. Ženska gleda z okna. Kakšen je skupni imenovalec teh prizorov? • Zakaj se je Picasso odločil delo izdelati v črni in sivi barvi? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda reševanja problemov in metoda pisno-grafičnih izdelkov

V literaturi učenci zberejo čim več skupnih lastnosti totalitarističnih sistemov med obema vojnama. Lastnosti predstavijo z miselnim vzorcem.

Svet med obema vojnama ∑ kriza demokracije?

b) Slika je delo πpanskega slikarja in se imenuje Guernica (Guernica je bilo baskovsko mesto, ki so ga aprila 1937 popolnoma poruπila nacionalistiËna letala). O njeni izdelavi si lahko v uËbeniku na str. 39 prebereπ πe slikarjevo izjavo. • Kakπno je bilo umetnikovo staliπËe do vojne v ©paniji? Bil je proti vojni in proti generalom, ki so vojno zaËeli. • Kaj lahko razbereπ na sliki? Grozo, teptanje ljudi, krike, razbitost, temaËnost. • Kako so v vojni trpeli civilisti? Æiveli so v pomanjkanju, izgubili svoje domove, bili ærtve spopadov in medsebojnega obraËunavanja. RADOVEDNEÆ Picasso je sliko Guernica odnesel v ZDA in jo namenil ©paniji πele takrat, ko bo v njej spet demokracija. To se je zgodilo po Francovi smrti. Picasso je umrl leta 1973. Ali je doËakal, da se mu je æelja izpolnila?

Ne, ker je Franco vladal do leta 1975. Sliko so obesili v Madridu πele leta 1981. • Ena od ærtev Francovega reæima je bil mladi pesnik Federico Garcia Lorca, ki je pred tem napisal pesem Slovo. Kaj meniπ, kaj v pesmi predstavlja balkon? Stik s svetom, ljudmi, naravo ... • Zakaj, meniπ, so totalitarni reæimi preganjali umetnike in knjiæevnike? Bali so se njihove kritike in nenaklonjenosti, zato so bili pri oblasti nepriljubljeni.

ZANIMA ME: Na naslovu www.schoolhistory.co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm lahko preizkusiπ svoje znanje o Stalinu.

VEČ O …

Mnogi nasprotniki fašizma, zlasti napredni intelektualci, so se pridružili republikancem v vojni v Španiji. Med njimi je bil tudi angleški pisatelj George Orwell. Leta 1936 je bil tja poslan kot dopisnik časnika, pri katerem je delal, vendar se je kmalu pridružil republikancem. Na fronti je prebil več kot sto dni, potem pa se je vrnil k ženi, ki je bila tudi aktivna na strani republikancev v Barceloni. Na bojišče se je nato vrnil, vendar mu je ob zmagi falangistov uspelo umakniti se pred morebitno aretacijo. Delo Bivanje v Kataloniji temelji na njegovih osebnih doživetjih v vojni. Zaradi Orwellovega nagibanja h komunizmu je bilo delo precej kritizirano. 40

Ko umrem, pustite balkon odprt. DeËek pomaranËe je (z balkona ga vidim) kosec æito kosi (z balkona ga sliπim) ko umrem pustite balkon odprt.



ZANIMA ME: Svoje æivljenje v taboriπËu v Sibiriji je opisal pisatelj Aleksander Solæenicin v delu Arhipelag gulag (1973), zaradi katerega so ga izgnali iz Sovjetske zveze.

PONOVIMO Dopolni tabeli. SVET MED OBEMA VOJNAMA — KRIZA DEMOKRACIJE?

DEMOKRACIJA To je oblika vladavine,

TOTALITARIZEM To je oblika vladavine,

v kateri reæim ljudi preganja, Ëe razmiπljajo drugaËe, kot reæim dovoljuje, ter jim prepoveduje svobodno zdruæevanje.

v kateri ljudje svobodno izraæajo svoje misli in se svobodno zdruæujejo.

VEČ O …

Znani ameriški pisatelj Ernest Hemingway je španski državljanski vojni posvetil delo Komu zvoni. Hemingway je sicer svoje prve vojne izkušnje nabiral v prvi svetovni vojni, ko je bil tudi v zaledju soške fronte. Vojni je posvetil delo Sonce tudi vzhaja. Leta 1937 pa je postal vojni dopisnik v Španiji. Takrat mu je Severnoameriška časnikarska zveza plačala dolar na besedo za reportažo o španski državljanski vojni.



Dræava Simbol Katerega leta in kako je totalitarizem priπel na oblast? Ime stranke Vojaπke enote Vodja Cilj Odnos do nasprotnikov Zunanja politika

36

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učenci nekaj ali teden dni spremljajo osrednja poročila (Dnevnik, 24 ur) na TV, in sicer sledijo vestem o vojnah, ki se dogajajo po svetu. Pri tem si zapišejo naslednje podatke: kje se vojna dogaja, kdo in zakaj se bojuje, koliko so prizadeti civilisti, koliko žrtev med vojaki in civilisti je vojna povzročila, kakšno je stališče evropskih držav do vojne … Svoje zapiske predstavijo.

FA©IZEM

KOMUNIZEM

Italija butarica s sekirico 1922 pohod na Rim faπisti (Polulari)

Sovjetska zveza srp in kladivo 1917 z revolucijo komunistiËna partija RdeËa armada

Fasci di combatimento (ËrnosrajËniki)

Benito Mussolini ∑ Duce obnoviti veliËino rimskega imperija preganjanje nasprotnikov reæima zasedba Albanije, Etiopije, Krfa in Reke

AKTUALNO

Vlade zahodnoevropskih držav so ob začetku vojne v Španiji razglasile nevtralnost, zaradi česar so jih mnogi prebivalci kritizirali. Ali in koliko se vplesti v vojno, je vprašanje, ki je za vlade evropskih držav aktualno še danes. Ko je leta 1992 izbruhnila vojna v Bosni in Hercegovini, so se zahodnoevropske države sprva zelo medlo odzvale nanjo. OZN je poslala svoje mirovne enote, ki so bile dolgo neučinkovite. Šele posredovanje enot Nata je pripeljalo do konca bratomorne vojne na Balkanu.

Josif V. Stalin okrepiti gospodarstvo v SZ preganjanje nasprotnikov reæima πirjenje vpliva komunizma

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšna oblast je bila v Rusiji po letu 1917? • Kakšne nasprotnike je imela komunistična oblast? • Na kakšen način je na oblast prišel Josip V. Stalin? Kako je vladal? • Zakaj je bila Italija nezadovoljna s pariško mirovno pogodbo? • Kdaj so fašisti prevzeli oblast? Za kakšne cilje si je prizadeval Benito Mussollini? • S kom so najprej obračunali? Kako se je kazala napadalnost fašizma? • Zakaj je bila španska državljanska vojna poligon (priprava) za novo vojno? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 36.


Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo

Politične nestabilnosti in slabe gospodarske razmere so vplivale na to, da so Nemci za svojega voditelja leta 1933 izvolili Adolfa Hitlerja. Nemčijo je spremenil v totalitarno državo, v kateri so bili pripadniki nearijske rase ter kritični opazovalci nezaželeni.

Kako je Hitlerju uspelo priti na oblast NemËijo so posledice prve svetovne vojne, zlasti doloËila mirovne pogodbe, hudo prizadele. Takπno ozraËje je izkoristil Hitler. Obljubil je, da bo NemËiji vrnil njeno veliËino. a) NacistiËna propaganda iz leta 1930 je razπirila zemljevid s podobo Evrope po pariπki konferenci: belo oznaËeno NemËijo ogroæajo do zob oboroæene sovraæne sosede. • Vpiπi njihova imena v prazna polja. • Na zemljevidu pobarvaj ozemlja, ki jih je NemËija izgubila z mirovno pogodbo.

▶ Velika Britanija

Poljska

Belgija in Nizozemska

Sovjetska zveza

Francija

»eπkoslovaπka

Italija

Kraljevina Jugoslavija

• Kaj ponazarjajo simboli, ki prikazujejo oroæje in vojake? OznaËeno oroæje in vojaki prikazujejo, da so nemπke sosede moËno oboroæene in zato za NemËijo zelo nevarne. Nemπka vojska je bila namreË zaradi doloËil pariπke mirovne konference omejena.

UČNI CILJI Učenec: pozna bistvena določila mirovne pogodbe z Nemčijo ter razume, zakaj se je Nemčija čutila prizadeta ob teh določilih, pozna okoliščine, ki so omogočile Hitlerjev prihod na oblast, pozna nacistične simbole in odnos nacistov do nasprotnikov in Židov, pozna vpliv ideologije na množice in še posebej na mladino, utemelji in primerja moč ter vpliv totalitarizma z demokracijo, sklepa in utemelji, kakšne posledice je imelo povezovanje nacističnih in fašističnih voditeljev.

b) Med vzroke za Hitlerjev vzpon πtejemo πtevilne dejavnike. A Hitler je bil dober govornik. B Druge stranke niso bile voljne sodelovati med seboj. C Gospodarska kriza leta 1929 je povzroËila velike teæave. A NacistiËne vojaπke enote SA in SS so napadale druge politiËne skupine. B Predsednik Hindenburg ni imel zadostne podpore parlamenta. A Goebbels je vodil uËinkovito propagandno politiko NSDAP. C Ljudje so bili vznemirjeni zaradi gospodarske krize 1929., saj so se dobro spominjali krize iz leta 1923. B Hitler in nacisti so z razliËnimi politiËnimi pritiski vplivali na manjπe politiËne skupine in dobili njihovo podporo. A Ljudje so imeli malo zaupanja v demokratiËni sistem in so se v krizi raje obrnili k skrajnim skupinam, kakrπni sta bili nacistiËna in komunistiËna. C Bogati lastniki velikih tovarn so v strahu pred komunistiËno revolucijo finanËno podpirali nacistiËni volilni boj.

Naπtetim dejavnikom dopiπi Ërko A, B ali C, glede na to, ali jih πtejemo med A ∑ naraπËajoËo strnjeno moË Hitlerja in nacistov, B ∑ slabosti drugih politiËnih skupin, C ∑ zunanje vplive. Kot vidiπ, je najveË Ërk v skupini __ A __, kar pa ne pomeni, da so ti dejavniki tudi najpomembnejπi. Mnogi zgodovinarji se nagibajo k razlagi, da je na vzpon nacizma najbolj vplivala velika gospodarska kriza.

Kako je Hitlerju uspelo priti na oblast

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

Učitelj učencem pokaže fotografijo, ki prikazuje obritoglavce ali skine. Lahko uporabi tudi fotografijo v učbeniku na strani 42 (rubrika Aktualno). Učenci fotografijo analizirajo: • Kdo so obritoglavci, skini in podobne skupine? • Kako se obnašajo, koga oživljajo s svojim obnašanjem? • Kakšne ideje zagovarjajo?

37

VEČ O …

RAZISKOVALEC

V svojem delu Moj boj (Mein Kampf) je Hitler obsodil Žide in komuniste, da so krivi za težave Nemčije. Spodbujal je Nemce, da se morajo maščevati za poraz, ki so ga doživeli ob koncu prve svetovne vojne. Zagovarjal je pomembnost rasne čistosti in zakonov, ki bi ustvarili rasno čisto Nemčijo, ki bi vladala svetu. Knjiga je bila velik uspeh, saj so leta 1939 prodali okoli 5,2 milijona kopij. Nacistična oblast je knjigo kot poročno darilo podarjala mladoporočencem.

Učenci preberejo portret Hitlerja v učbeniku na strani 41. Učenci v literaturi in na spletnih straneh poiščejo dodatne podatke o življenju Adolfa Hitlerja in izdelajo referat. V referatu odgovorijo na vprašanje, kateri dejavniki so vplivali na Hitlerja, da je izoblikoval svoje rasistične ideje. Pozorni naj bodo na naslednje točke: otroštvo in mladost Hitlerja, prva svetovna vojna, delovanje v 20. letih. Svoje ugotovitve predstavijo.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj prebere citat iz Hitlerjevega zapisa. »Če se narodi bojujejo za svoj obstoj na tem planetu, če se torej zanje pojavi vprašanje biti ali ne biti, se vsi razmisleki o humanosti sesujejo v nič; kajti vsi ti nazori izvirajo iz človekove domišljije. Njegovo slovo od tega sveta spet razblini tudi te pojme, kajti narava jih ne pozna. Toda tudi med ljudmi jih pozna le nekaj ras /…/. Judje so paraziti na telesu drugih narodov.« (iz Hitlerjevega dela Moj boj, v:

Kronika 20. stoletja 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 98) Učitelj lahko uporabi tudi druge citate Hitlerja, ki jih najde v učbeniku in delovnem zvezku. Učenci pa ob tem analizirajo Hitlerjev način pridobivanja množic: • Kakšne so bile Hitlerjeve ideje? Kakšno mnenje je imel o Židih? • Kaj nam navedeni citati pričajo o Hitlerju in o tem, kam je vodil Nemčijo? • Kakšen učinek so imele Hitlerjeve besede na Nemce, ki so bili razočarani nad versajskimi določili? 41


AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom)

Kako so nacisti nadzorovali NemËijo

Učenci si ogledajo graf v učbeniku na strani 40, ki prikazuje brezposelnost v Nemčiji in ga analizirajo: • Kdaj je bila podpora komunistom največja? • Kako se je spreminjala podpora nacistom? • Ali lahko povežemo gibanje brezposelnih z naklonjenostjo nacistom?

Kakπno NemËijo je ustvaril Hitler Pod Hitlerjem je NemËija postala totalitaristiËna dræava. a)

b) Kaj je bilo znaËilno za Hitlerjeve govore? Njegovi govori so bili zelo uËinkoviti. Hitler je najprej govoril tiho in poËasi, potem pa je njegov govor postajal vse bolj glasen in goreË. Na koncu je grmel, hrumel in moËno gestikuliral. c) Kljukasti kriæ, simbol nacistiËne stranke, je obstajal æe davno pred Hitlerjevim Ëasom. Na Ërto pod njim napiπi njegovo ime. Dopiπi πe imeni preostalih dveh simbolov.

BODIMO USTVARJALNI: metoda reševanja problemov

Učitelj učencem zastavi vprašanje: • Ali bi Hitler prišel na oblast, če Nemčije ne bi prizadela svetovna gospodarska kriza? Učenci svoje razmišljanje zapišejo. Pomembno je, da svoj odgovor primerno utemeljijo.

svastika

Učenci obiščejo spletno stran www. schoolhistory.co.uk/storyboards/ hitler.html, na podlagi katere lahko sami ustvarijo predstavitve. 42

pentagram

Hitlerjeva politika je zagovarjala rasno Ëistost modrookih in plavolasih arijcev. Zato je bila naperjena proti vsem manjvrednim narodom, zlasti proti Æidom. a) Hitler je nacistiËne poglede na nearijske narode opisal æe v svojem delu Moj boj (1925). • V viru poiπËi besedo, s katero so bili oznaËeni Judje. Tujci. ≈Judje so v NemËiji tujci. V letu 1933 je imela NemËija 66.060.000 prebivalcev. 499.862 jih • Kje so bili podatki iz vira objavljeni? je pripadalo Judom. Kolikπen odstotek tujcev V uËbeniku za matematiko. je leta 1933 æivelo v NemËiji?«

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

jing in jang

Kako so nacisti gradili druæbo izbrane arijske rase

Kakšno Nemčijo je ustvaril Hitler

Pogosto lahko najdemo zelo posplošene ocene, da je bil Hitler sposoben državnik. Za časa njegove oblasti se je povprečnemu Nemcu kar dobro godilo, saj je imel službo, za katero je prejemal redno plačilo, v državi sta bila red in stabilnost. Hitler je na račun zaplenjenega židovskega in drugega premoženja in ob podpori industrialcev zgradil cestno mrežo, po kateri so vozili priljubljeni “hrošči”, priredil pa je tudi olimpijske igre leta 1936. Ljudi je vključil v različne aktivnosti, slovesnosti in parade. Učitelj učencem postavi vprašanja, ki spodbujajo kritičen razmislek o nacizmu: • Ali je bilo prav, da je bil red v državi dosežen tako, da so bile mnogim kršene človekove pravice (Židom, homoseksualcem, duševno prizadetim …)? • Kakšna je bila cena, ki so jo Nemci plačali zato, da so pod Hitlerjevim vodstvom dobili stabilno državo? Ali je bila ta cena upravičena (številni begunci in izseljenci, mnogi preganjani)? • Učenci pomislijo na konec druge svetovne vojne in posledice za Nemčijo (poraz, uničenje, veliko mrtvih): Ali je bil uspeh Nemčije pod Hitlerjevim vodstvom resničen ali le navidezen?

Obrazloæi besede, s katerimi lahko opiπemo Hitlerjevo NemËijo. V pomoË so ti lahko posnetki na spletni strani www.ngtlibrary.com/ngts/newsite/idea_gallery.asp?mcat=3&scat=17 (WWII 8, WWII 5, WWII 6) in besedilo o Hitlerju v uËbeniku (str. 41). DIKTATOR Ëlovek, ki vlada sam, z vojsko in policijo nadzoruje vse æivljenje ljudi v dræavi FIRER naziv za Hitlerja, ko zavlada NemËiji in postane voditelj Nemcev NACIZEM nemπka oblika faπizma PROPAGANDA reklama

(Primer iz nemπkega uËbenika za matematiko leta 1933)

• Kakπen namen je avtor vira hotel doseËi? Æelel je opozoriti na, po njegovem mnenju, velik deleæ tujcev (7,5 %) in s tem æelel πiriti nestrpnost do njih. b) Dopolni besedilo z besedami v spodnjem okviru. Hitler je po vzponu na oblast najprej obraËunal z nasprotniki v skupini SA in jih dal pobiti. Ta pokol imenujemo NO» DOLGIH NOÆEV. Ustanovil je tajno policijo, imenovano GESTAPO. Knjige, ki so bile prepovedane, so SEÆIGALI. Æe takoj po prihodu na oblast je Æidom odvzel mnogo pravic. Novembra 1938 so nacisti razbili njihove domove, trgovine in pokopaliπËa. To noË imenujemo KRISTALNA NO». Gestapo

noË dolgih noæev

kristalna noË

seæigali

c) Na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu je πtiri zlate medalje osvojil ameriπki atlet Jesse Owens. Hitler mu ni æelel Ëestitati. Zakaj? PodËrtaj pravilni odgovor. Ni ga maral, ker je bil AmeriËan. Uspeha po Hitlerjevem mnenju ni bil vreden, ker je bil temnopolt. Hitlerja atletika ni zanimala. Owens se ni vedel πportno.

38

VEČ O …

Kako so nacisti gradili družbo izbrane arijske rase

Enote SS (Schutzstaffel) so bile formirane leta 1923 kot osebna Hitlerjeva straža. Leta 1929 je njihovo vodstvo prevzel Heinrich Himmler. Pod njegovim vodstvom so postale elitne enote, oblečene v črne uniforme. Od članov se je zahtevalo predvsem dvoje: brezpogojna lojalnost Hitlerju in rasna čistost.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo ilustriran časovni trak dogodkov v Nemčiji od prihoda Hitlerja na oblast do začetka druge svetovne vojne. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (plakatom)

Učenci si ogledajo plakat NSDAP v učbeniku na strani 42. Sporočilo plakata analizirajo: • Komu je bil plakat namenjen? • Kakšno je bilo njegovo sporočilo? • Po čem sklepaš, da je plakat nagovarjal rasno čiste Nemce?

VEČ O …

Od leta 1936 je bilo članstvo v Hitlerjevi mladini (Hitlerjunge) obvezno za vse otroke med šestim in osemnajstim letom in se je gibalo med 3–6 milijoni. Mnogi so se vključili prostovoljno, saj so bili navdušeni nad idejami, ki jih je organizacija predstavljala. Dejavnosti Hitlerjunge so bile prežete z idejami nacizma in protikomunizma, povezane s telesno aktivnostjo, s katero so vzdrževali fizično kondicijo mladine, tekmovanjem, poznavanjem biologije (predvsem tekmovanjem med vrstami) in rasno teorijo.


RAZISKOVALEC

V nacistični Nemčiji je veljalo, da lahko v državi bivajo samo člani naroda. Med te so šteli le tiste z nemško krvjo. Židje so bili izključeni. Nedržavljani so imeli v Nemčiji le status gostov. Učenci v literaturi in na spletnih straneh poiščejo podatke o narodnostni sestavi prebivalstva v Nemčiji leta 1932, 1939 in danes.

Kako so nacisti nadzorovali NemËijo

RADOVEDNEÆ Za vse totalitarne sisteme je bilo znaËilno, da so veliko vlogo pripisovali vzgoji otrok. Slike prikazujejo mladino v Italiji, NemËiji in Sovjetski zvezi.

• Premisli, zakaj so totalitarni sistemi skrbno usmerjali prosti Ëas in interese mladih. Mladino so æeleli vzgojiti tako, da bi nadaljevala njihove ideje in delo. Zato vzgoje niso prepuπËali druæini ali nakljuËju. • Zakaj je bila mladina pripravljena sodelovati pri tem? Mladi so æeleli sodelovati v teh skupinah, kajti tu se je dogajalo marsikaj zanimivega, razni nastopi, druæenje s prijatelji, taborjenja. Sodelovanje v teh skupinah je mladina doæivljala kot Ëast in moænost za potrjevanje v druæbi. Pogosto so vkljuËevanje mladih v te skupine spodbujali domaËi. • V Ëem, misliπ, je zgodovinski pomen prikazanih fotografij? Fotografije prikazujejo oblike druæenja mladine v doloËenem obdobju. Zanimivi so tudi uniformiranost, oblaËila mladih, njihovo obnaπanje.

ZANIMA ME: VeË o Hitlerju in nacizmu boπ naπel na straneh www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/histo in www.triv.net/html/history.htm.

 Vzgoja mladine v faπistiËnem duhu

Mladi sovjetski tovarniπki delavci

Hitlerjeva mladina



Premisli in dopolni primerjalni tabeli. DEMOKRACIJA

A Voditelj sam prevzame oblast, pogosto nasilno.

A Voditelja ∑ predsednika se voli na volitvah.

B Umetnost je v sluæbi politike.

B Umetnost je svobodna, vrednost ocenjuje stroka.

C Dovoljena je samo ena stranka, vladajoËa.

C Uveljavljen je veËstrankarski sistem.

» Gospodarski uspehi so zasluga vladajoËe stranke.

» Gospodarstvo deluje po trænih zakonitostih.

D Dræava se zanima za druæino in se vpleta v njeno æivljenje.

D Dræava spodbuja druæine, a jim dopuπËa svobodo.

E Vojaπke parade in oboroæevanje.

E Oboroæevanje je namenjeno obrambi.

F Novinarji piπejo v skladu s politiko Ëasopisa in stranke na oblasti.

F Novinarji imajo pri svojem pisanju svobodo miπljenja.

G Odstranjevanje moænih sovraænikov brez dokazovanja krivde.

G Obtoæencem je trebno krivdo dokazati na sodiπËu.

H Mladino je treba skrbno vzgajati za bodoËi rod.

H Mladino se vzgaja v samostojno misleËe ljudi.

I Druge stranke so prepovedane, svobode izbire ni.

I

Svobodne volitve in svoboda zborovanja.

39

Učitelj učencem prebere (ali razdeli kopije) »deset zapovedi za izbiro zakonskega partnerja«, ki so bile objavljene v času nacizma v Domači knjigi napotkov za nemško družino. 1. Zapomni si, da si Nemec/Nemka. 2. Če si zdravega rodu, ne ostani neporočen/-a. 3. Ohranjaj čistost svojega telesa. 4. Ohranjaj čistost svojega duha in duše. 5. Kot Nemec/Nemka si za partnerja izberi koga nemške ali nordijske krvi.

6. Ko si izbiraš partnerja, si oglej njegov/njen rodovnik. 7. Zdravje je predpogoj za zunanjo lepoto. 8. Poroči se samo iz ljubezni. 9. V zakonu ne išči igrače, ampak partnerja. 10. Želi si toliko otrok, kolikor je le mogoče. (vir: Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002, str. 83) Učenci analizirajo pisni vir: • Katere zapovedi dokazujejo rasistično politiko nacistične oblasti?

Delo, zaposlovanje

Položaj otrok

Šolski sistem

Vojna ekonomija

Položaj ženske

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo spomine enega od pripadnikov Hitlerjeve mladine. Učitelj z učenci Nato analizira prebrane spomine. Učence povpraša: • V čem je bila privlačnost združevanja mladine? • Kakšne občutke je mladini vzbujalo članstvo v organizaciji? • Učenci naštejejo razloge, zaradi katerih je bila mladina navdušena nad nacistično oblastjo.

PONOVIMO

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Ideologija

Židovsko vprašanje Cerkev in nacizem

ZANIMA ME: Filma PloËevinasti boben (1979) in Napole (2004) prikazujeta vzpon nacizma in æivljenje v nacistiËni NemËiji.

TOTALITARIZEM

UPORABA SPLETNIH STRANI: Učenci obiščejo spletno stran www.kdhs. org.uk/history/as/as_unit3/hitlersgermany33_39.htm . Razdelijo se v skupine po tri in obdelajo posamezne teme iz vsakdanjega življenja v nacistični Nemčiji.

• Katere vrednote o družinskem zdravju zapovedi demonstrirajo? • Ali je bila skrb za zdravo družino prepuščena le mladoporočencem? • Katere zapovedi bi priporočili mladim parom še danes?

AKTUALNO Center Simona Wiesenthala, ki kljub smrti ustanovitelja nadaljuje delo, je najbolj znana organizacija, ki že od konca druge svetovne vojne odkriva nekdanje naciste, ki so zagrešili zločine nad človeštvom. V akciji pod imenom Operacija: zadnja možnost center ponuja 10.000 evrov nagrade za informacije o nacističnih zločincih iz druge svetovne vojne na Hrvaškem. Podobne akcije Centra Wiesenthal se odvijajo tudi na Madžarskem, v Nemčiji in Belorusiji. Voditelj jeruzalemske podružnice Wiesenthalovega centra je izjavil, da je mogoče privesti zločince na sodišče le še dve do tri leta, saj so že stari, prav tako pa tudi potencialne priče. Akcija se je leta 2002 izvajala v Litvi, Latviji, Estoniji in Ukrajini. V baltiških državah so imeli veliko uspeha, saj so odkrili kar 256 potencialnih osumljencev za vojne zločince. Po natančni preiskavi so 55 oseb še naknadno preverili in podatke posredovali pristojnim sodiščem. Operacijo naj bi razširili tudi v države Južne Amerike, saj je po koncu druge svetovne vojne mnogo nacističnih zločincev pobegnilo prav v tja. Več informacij o Centru Simona Wiesenthala lahko učenci najdejo na uradni spletni strani centra: www.wiesenthal.com. PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšna so bila določila versajske mirovne pogodbe za Nemčijo? • Kako se je Nemčija ubranila visoke vojne odškodnine? • Kaj je Hitler sporočal v svojem delu Moj boj? • Kakšno nalogo je imela nacistična propaganda? • Kdaj so nacisti prišli na oblast? Kako? • Kakšna usoda je doletela nasprotnike nacistov? Kako so se nacisti lotili “čiščenja hiše” po prihodu na oblast? Ali so nacisti obračunali tudi s pripadniki svoje stranke? • V čem se je nacizem razlikoval od demokracije? • Proti komu je nacizem usmeril svoje rasne ideje in načrte? • Kaj je bilo skupnega fašizmu, nacizmu in komunizmu? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 39. 43


Kateri azijski voditelji so zaznamovali zgodovino ▶

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: ve, kakšno vlogo je imela Evropa pri kolonizaciji vzhoda, razume in pozna bistvene značilnosti političnih ureditev ter družbenih in političnih sprememb na Japonskem, Kitajskem, v Turčiji in Indiji, pozna pomembnejše voditelje in njihovo delo, razume posebnosti vzhodne kulture, primerja in pozna načine poseganja v tradicijo, življenje in gospodarstvo, sklepa in utemelji, kakšne posledice je prinesla japonska zasedba Mandžurije.

Ali je sovražnik znotraj ali zunaj države

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (didaktične igre)

Učitelj učencem razdeli prazne listke. Učenci nanje napišejo nekaj pojmov, ki jih spominjajo na Daljni vzhod, Indijo ali Turčijo. Popisane listke zamenjajo s sošolcem. Vsak učenec prebere sošolčev listek in razloži pojem, napisan na listku.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 27 in ga analizirajo: • Kakšen je bil obseg Japonske do leta 1932? • Katere dele v Aziji je zasedla do začetka druge svetovne vojne? • Kaj lahko učenci sklepajo o japonski vojaški moči?

RAZISKOVALEC

Za izhodišče učenci preberejo portret japonskega cesarja Hirohita v učbeniku na strani 43. V literaturi in na spletnih straneh poiščejo dodatne podatke o njem. Pripravijo referat o njegovem življenju in delu. 44

Po prvi svetovni vojni so se v mnogih azijskih kolonijah pojavila močna nacionalna gibanja, ki so sprožila boj proti evropskim kolonistom. Japonska in Turčija pa sta z reformami postali moderni državi.

Ali je sovraænik znotraj ali zunaj dræave Uspeπna modernizacija Japonske je ustvarila moËno vojsko. S prvimi vojaπkimi uspehi pa je japonska samozavest prerasla v æeljo oblikovati imperij. a) Preberi dejavnike, ki jih πtejemo za vzroke naraπËanja nacionalizma na Japonskem. Obkroæi πtiri najpomembnejπe in jih obrazloæi. Svetovna gospodarska kriza je Japonski pokazala, kako majhen trg ima. Prepoved preseljevanja v ZDA je sproæila protiameriπke demonstracije in bojkot ameriπkega blaga. Japonci so se med prvo svetovno vojno bojevali na strani antantnih sil. Japonci so ob koncu prve svetovne vojne raËunali, da bodo za sodelovanje na strani antante nagrajeni z novimi kolonijami. Japonski je primanjkovalo obdelovalne zemlje in je bila gosto naseljena. Japonci so leta 1931 zasedli kitajsko Mandæurijo. Pri svojem razvoju so se nanaπali predvsem na lastno moË. Japonska ni imela bogatih nahajaliπË surovin, na primer premoga ali æeleza. Prebivalci so bili zelo disciplinirani in vajeni æivljenja v teækih razmerah. (Odgovori so lahko razliËni. Obrazloæitve bodo ustvarjale lastna mnenja. Japonske enote korakajo skozi vas v Mandæuriji. b) Kako je v 30. letih Japonska pokazala svojo moË? Japonska je leta 1931 napadla Mandæurijo, leta 1937 pa πe Kitajsko.

Je treba druæbo osvoboditi ali spremeniti Kitajska, velika dræava pod nadzorom evropskih kolonialnih sil, je po prvi svetovni vojni zahtevala samostojnost. Ker pa sta obstajala dva razliËna naËrta o njeni prihodnosti, se je vnela dræavljanska vojna. a) V uËbeniku str. 44 preberi rubriko Ali veπ. • Poimenuj zadnjega kitajskega cesarja (na sliki). Ali je ostal cesar do konca svojega æivljenja? Zadnji kitajski cesar se je imenoval Pu Yi. S kitajsko revolucijo (1911) je svoj poloæaj izgubil. • Ali lahko trdimo, da sta bili japonska in kitajska oblika vladavine med obema vojnama potrebni modernizacije? Pojasni svoj odgovor. Da, saj sta bili obe zaprti dræavi. Poleg tega so prebivalci v obeh dræavah Ëastili cesarja kot boga. • Zakaj je na Kitajskem izbruhnila dræavljanska vojna? Nacionalna stranka (Kvomintang) je æelela Kitajsko reformirati in gospodarsko razviti. Nezadovoljstvo Kitajcev zaradi doloËil pariπke konference, ki je nadzor nad Kitajsko izroËila antantnim silam, pa je omogoËilo vzpon komunistiËne stranke. Ker sta obe stranki æeleli voditi Kitajsko, se je med njunimi pripadniki vnela dræavljanska vojna. b) Kje v Aziji so se ljudje ozirali za reπitvami, ki jih je ponujal: NACIONALIZEM na Japonskem KOMUNIZEM na Kitajskem

40

Je treba družbo osvoboditi ali spremeniti

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci preberejo rubriko Ali veš? o zadnjem kitajskem cesarju Pu Yiju, v učbeniku na strani 44. Vživijo se v njegovo vlogo in napišejo dnevniški zapis Pu Yija. Primer: Zbudili so me ob 8. uri. Prvi služabnik mi je pripravil kopel, drugi se je ukvarjal z zajtrkom. Pojedel nisem nič, zato se je sestal svet zdravstvenih modrecev, da bi preučil resnost in posledice. Oblekli so me štirje služabniki. Lepo sem jih

namučil, ko sem jim ušel na dvorišče, da so tekali za menoj. Ob 10. uri je prišel moj angleški učitelj. Veselja je bilo konec. Učila sva se o zahodni kulturi. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj se z učenci pogovori o oblasti na Japonskem in Kitajskem med obema vojnama. Nekaj iztočnic za pogovor: • Na podlagi katerih dejstev lahko trdimo, da oblast na Kitajskem in Japonskem ni bila demokratična?

• Med katere državne oblike bi prišteli obe omenjeni obliki oblasti? • Kdaj in v kolikšni meri opisana oblika oblasti vključuje ljudstvo? • Kako uspešna je bila komunistična revolucija na Kitajskem? • V kolikšni meri je na oblikovanje takšne oblasti na Kitajskem in Japonskem vplivala vzhodna tradicija? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci si lahko palačo v Prepovedanem mestu ogledajo na spletni strani


Se je treba svetu podrediti ali ohraniti lastno tradicijo

Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino

Se je treba svetu podrediti ali ohraniti lastno tradicijo V TurËiji in Indiji so se pod vodstvom prosvetljenih voditeljev bojevali za veljavo na svetu. Medtem ko so v TurËiji prekinili s svojo tradicijo, so v Indiji poudarjali svojo tradicionalno drugaËnost. a) Odgovori na vpraπanja. V pomoË ti je lahko posnetek o Atatürku na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29 (Mladinska knjiga). • S katerimi ukrepi je Mustafa Kemal Atatürk posodobil TurËijo? Islamu je odvzel poloæaj dræavne vere, uvedel je dræavna sodiπËa in evropski pravni sistem. Æenske so dobile veË pravic. Odpravil je tradicionalni naËin oblaËenja. • Na kakπen naËin je spremenil zakoreninjeno turπko tradicijo? Uvajal je reforme in z razliËnimi programi spodbujal industrijski razvoj TurËije. • Katere izkuπnje so mu pomagale pri reformah? Vojaπke izkuπnje iz prve svetovne vojne ter πolanje v Evropi. b) Preberi opis Gandhijevega æivljenja v uËbeniku na str. 45. • Kje je Gandhi najprej nabiral izkuπnje v boju proti neenakosti? Najprej je deloval v Juæni Afriki, kjer je delal kot odvetnik in se boril proti reæimu apartheida.

c) Primerjaj Atatürka in Gandhija tako, da izpolniπ diagram, v katerega zapiπeπ podobnosti in razlike med njima. Pri tem upoπtevaj: odnos do modernizacije, odnos do verske tradicije, naËin delovanja.

RAZLIKE:

Atatürk je ruπil turπko tradicijo, zaradi Ëesar je imel doma mnogo nasprotnikov; Gandhi se je trudil ohranjati indijsko tradicijo, zaradi Ëesar je imel nasprotnike v angleπki kolonialni oblasti

ATATÜRK dræava?

Indija

TurËija

Učenci se vživijo v obdobje, ko je v Turčiji Atatürk izvajal reforme za modernizacijo države. Njihova naloga je, da kot novinarji pripravijo novico o uvajanju novosti v takratni turški družbi. Učenci so pozorni na vsebino reform, navdušenje ali odpor novinarja do reform, predstavijo, kako bodo opisane reforme izboljšale ali poslabšale življenje v državi. AKTUALNO

• Kakπno obliko odpora je uveljavil proti moËnejπim Angleæem? Uveljavil je nenasilni boj in ≈dræavljansko neposluπnost«. • Ali je bila njegova oblika odpora uspeπna? Da, saj se ji je pridruæilo veliko ljudi ter je naËela angleπko kolonialno avtoriteto in prizadela angleπko gospodarsko moË v Indiji. • PoiπËi podobo danaπnje indijske zastave. Ali veπ, kakπen je pomen simbola na njeni sredini? Na sredini je kolo, ki ponazarja kolovrat. Gandhi je vsak dan predel na kolovrat, s Ëimer je demonstriral in spodbujal domaËo predilno in tkalsko tradicijo kot protiuteæ angleπkemu uvajanju industrijske proizvodnje.

GANDHI dræava?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog in simulacija)

Leta 2004 sta Francija in Nemčija uzakonili prepoved nošenja verskih simbolov v javnih šolah. Francoski minister za šolstvo je napovedal, da bodo dekleta, ki bodo vztrajala pri nošenju rute, izključena iz šole. Podobno odločitev je sprejela tudi Turčija. (vir: Evropska unija – Slovenija, novice, 20. septembra 2004) Učitelj se z učenci pogovori o tem, kaj menijo o prinašanju zunanjih verskih simbolov v šolo. Nekaj vprašanj za iztočnico: • Ali je prav, da država učencem prepove nošenje verskih simbolov? Ali s tem ne omejuje svobode posameznika? • Ali naj veljajo navedena zakonska določila za učitelje, samo za učence ali za oboje? • Ali je nunino oblačilo delovna uniforma ali verski simbol? RAZISKOVALEC

PODOBNOSTI:

oba sta æelela izobraziti pripadnike svojega naroda in zahtevala moænosti za enakopraven razvoj moπkih in æensk

41

chinavista.com/beijing/gugong/ meridian.html Prepovedano mesto seveda ni mesto v pravem pomenu besede, temveč velika skupina palač s skupno površino 720.000 kvadratnih metrov. Od tod je več kot 500 let vladalo 24 kitajskih cesarjev. Kompleks palač, v katerem je bilo 9000 prostorov, je največje in najbolj ohranjeno gradbeniško delo te vrste na svetu. Zunaj Prepovedanega mesta, ki ga je obdajal 12 m visok zid, je bilo kvadratasto zasnovano nekdanje

Cesarsko mesto, v katerem so bila čudovita jezera, parki in stavbe. Okrog njega pa se je razprostiralo Notranje mesto. VEČ O …

V medvojnem obdobju se je na Kitajskem skušal povzpeti na oblast tudi komunizem. Dolgi pohod komunistov (okoli 20000 udeležencev) leta 1934, v katerem so prehodili 12.000 km od juga proti severozahodu, je bil umik čez mnoge naravne ovire pred

njihovimi nasprotniki, zbranimi v stranki Kvomintang. Leta 1949 je komunistom pod vodstvom Mao Zedonga uspelo premagati Kvomintang in zavladati Kitajski. Množice so obvladovali ne le z obljubami o boljši prihodnosti, temveč tudi z masovnimi poboji, nasiljem, lakoto in siromaštvom. Od originalnega marksizma se je kitajski komunizem ločeval v treh stvareh: • Komunisti naj bi bili zagovorniki »delavskega razreda« (proletariata),

Učenci v literaturi in na spletnih straneh poiščejo imena pomembnejših voditeljev Daljnega vzhoda sodobnega časa in utemeljijo, po čem se jih bo zgodovina spominjala. V razredu skupaj izdelajo seznam voditeljev.

Mao Zedong pa je zagovarjal delovanje v imenu »kmečkega razreda«. • Namesto Leninovega načina delovanja komunistov, ki je izvajanje revolucije pripravljal v mestih, je Mao Zedong svoje delovanje organiziral v hribih in na podeželju. • Maov nacionalni socializem ni bil internacionalistično usmerjen, temveč je bila njegov cilj le revolucija na Kitajskem.

45


AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino

Učenci si ogledajo film Gandhi (režija sir Richard Attenborough, Velika Britanija/Indija, 1982). Z učiteljem film analizirajo: • Kako je predstavljen Gandhi? • Ali so predstavljena dejstva iz njegovega življenja prikazana verodostojno ali popačeno? • Izpišejo nekaj značilnosti življenja v Indiji med obema vojnama, kot jih prikazuje film.

pripadnik komunistiËne stranke juænoazijska dræava naziv indijskega voditelja Gandhija pomanjkanje æiveæa velika azijska dræava komunistiËna vojska na Kitajskem druæbeni sloji v Indiji, ki se ne smejo druæiti mednarodna organizacija za mir in varnost ustanovitelj moderne TurËije ozemlje zunaj matiËne dræave verska skupnost v Indiji preimenovana kitajska pokrajina Mandæurija vladar, ki se enaËi z boæanstvom prva ærtev japonskega osvajanja ime zadnjega kitajskega cesarja nasprotnik Mao Zedonga v dræavljanski vojni sprememba druæbene ali politiËne ureditve



ANEKDOTA

Mahatma Gandhi je bil ena največjih svetovnih osebnosti. Dokazal je, da je velike cilje mogoče doseči tudi na miren način. Verjel je, da lahko en sam človek, ki verjame dovolj v moč resnice, doseže marsikaj. Da tega ni samo govoril, ampak tudi živel, dokazuje naslednja anekdota: Neka mati pride z otrokom h Gandhiju in ga prosi, naj reče njenemu otroku, naj ne je več bonbonov. Gandhi reče: »Pridite spet čez dva tedna!« Ko prideta mama in otrok čez dva tedna, reče Gandhi otroku: »Ne jej bonbonov!« Mati se začudi: »Zakaj pa tega niste rekli pred dvema tednoma?« »Ker sem takrat tudi jaz jedel bonbone.«



RADOVEDNEÆ Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezni pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.

3 6 3 2 3 8 2 6 9 3 2 7 4 4 2 7 10

M A H A T M A V E L I K A D U © A

KOMUNIST Indija Mahatma lakota Kitajska RdeËa armada kaste Druπtvo narodov Mustafa Kemal kolonija hindujci Mandæuko cesar Mandæurija Pui (Pu Yi) »ankajπek revolucija

Pui (Pu Yi) lakota cesar »ankajπek komunist Mandæuko kaste Druπtvo narodov Mustafa Kemal Mandæurija hindujci RdeËa armada revolucija kolonija Kitajska Indija Mahatma

v

ZANIMA ME: O cesarju Pu Yiju so posneli film Zadnji kitajski cesar, ki je leta 1987 prejel oskarja za najboljπi film.

ZANIMA ME: Na naslovih www.dadalos.org/int/Vorbilder/vorbilder/gandhi/gandhi.htm in www.mkgandhi-sarvodaya.org lahko najdeπ mnogo podatkov o Gandhiju in njegovem boju.

PONOVIMO Poveæi dejstva v kvadratih z dræavo, na katero se nanaπajo. V prazne kvadrate vpiπeπ dodatna dejstva.

Cesar Pu Yi je bil nemoËna figura v rokah Japoncev.

Dræavo so pretresali verski spopadi med muslimani in hindujci.

Boj za komunistiËne cilje je vodil Mao Zedong. Dræavo so pretresali druæbeni in gospodarski nemiri, vladala je revπËina. Bila je lahek plen Japoncev, saj je tam divjala dræavljanska vojna.

V dræavljanski vojni je komuniste vodil Mao Zedong.

Mnogi izobraæenci, ki so se πolali v Evropi, so æeleli spremembe.

Boj za neodvisnost je vodil Mahatma Gandhi.

DALJNI VZHOD

KITAJSKA

Razvilo se je moËno protibritansko gibanje.

INDIJA

Samostojnost doseæe po drugi svetovni vojni.

V MEDVOJNEM OBDOBJU

Razvije se pasivna oblika odpora: zavraËanje nasilnega boja, bojkot uvoæenega britanskega blaga.

Leta 1930 so Indijci v dolgem pohodu za sol prehodili 385 km.

Popolno neodvisnost je dobila πele leta 1947.

Razvije se enoten nastop proti nasilju Japoncev.

42

RAZISKOVALEC:

PONOVITEV

Učitelj učence razporedi v pare. Dopolnijo primerjalno tabelo, ki prikazuje značilnosti nekaterih držav v Aziji danes.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšne cilje so si v medvojnem obdobju zastavili Japonci? • Zakaj je Japonska napadla Mandžurijo? Zakaj je bila Kitajska lahek plen Japonski? • Kakšne notranje težave so imeli Kitajci? • Zakaj so se Indijci upirali Angležem? Kdo je vodil boj za osamosvojitev v Indiji? Na kakšen način?

TURČIJA družbena ureditev, vodstvo vera hrana oblačilo vir zaslužka šolanje družina filozofija 46

KITAJSKA

JAPONSKA

INDIJA

• Zakaj je bila Turčija potrebna modernizacije? Kdo se je lotil te naloge? • Kaj je uvedel, spremenil Kemal Paša Ataturk? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 42.


Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

Ko so Nemčija, Italija in Japonska začele zasedati druge države, se evropski politiki, ZDA in Društvo narodov niso odločno odzvali. Stopnjevanje napetosti je pripeljalo do izbruha druge svetovne vojne.

NaËrti velikih voditeljev Veliki trije so upali, da bodo v Evropi s pariπko konferenco zagotovili mir in stabilnost. Nasprotno so Italijani in Nemci Ëedalje glasneje zahtevali popravke doloËil konference. a) Zemljevida prikazujeta politiËno ureditev v Evropi tik po prvi svetovni vojni in v Ëasu pred drugo svetovno vojno. Oglej si razlike med njima in reπi spodnja vpraπanja.

Iz katerega leta je zemljevid? A. iz leta 1919 B. iz leta 1933 C. iz leta 1939 Kakπna druæbena ureditev je bila takrat znaËilna za veËino evropskih dræav? A. socialistiËna B. faπistiËna C. parlamentarna demokracija Po Ëigavi zaslugi je bilo tako? A. Dræave so si tako ureditev izbrale izkljuËno same. B. Dræave zmagovalke so imele veliko moænost odloËanja pri tem. C. VeËina dræav je le zadræala staro, predvojno ureditev. Poimenuj katerega od voditeljev evropskih dræav tega Ëasa. Lloyd George, Georges Clemenceau ...

Iz katerega leta je zemljevid? A. iz leta 1919 B. iz leta 1933 C. iz leta 1939 Kakπna druæbena ureditev je bila takrat znaËilna za veËino evropskih dræav? A. socialistiËna B. faπistiËna C. parlamentarna demokracija Kdo je vplival na tako stanje? A. Hitlerjeva politika in vojaπka moË, ki sta se pokazali v vojaπkih zasedbah. B. Prebivalci evropskih dræav so se navduπili nad totalitarizmom. C. OdloËilen je bil strah pred komunistiËno revolucijo. Poimenuj katerega od voditeljev evropskih dræav tega Ëasa. Hitler, Mussolini, Stalin ...

UČNI CILJI Učenec: pozna in razume politične okoliščine in krize, ki so napovedovale začetek druge svetovne vojne, pozna razloge, ki so vodili k drugi svetovni vojni, utemelji slabosti versajske Evrope, ki so pripomogle k zaostrovanju napetosti v Evropi, pojasni slabosti Društva narodov in vzroke za popuščanje zahodnoevropskih voditeljev, razume razloge za nastanek zavezništev med fašističnimi in drugimi državami.

Načrti velikih voditeljev

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli)

Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 46 (prikazuje velike štiri ob podpisu versajske pogodbe). Preberejo tudi izjavo britanskega ministrskega predsednika Lloyda Georgea ob tem (na isti strani v učbeniku). Delajo v parih. Vsak par zapiše eno misel, ki se mu je porodila ob opazovanju slike in branju izjave. Misel predstavi razredu.

b) Preberi odlomek iz Hitlerjevega dela Moj boj (1925) in odgovori. • Kako je takratne razmere v NemËiji doæivljal Hitler? ≈Brez premiπljevanja o tradiciji in Po njegovem mnenju je bila NemËija v nevarnosti. On si prizadeva za boljπe predsodkih mora NemËija poiskati pogum, zbrati ljudi in njihovo moË Ëase v deæeli. za napredek na poti, ki bo te ljudi • Kakπna nevarnost je grozila NemËiji? iz sedanjega omejenega æivljenjskeDa bi izginila z obliËja zemlje ali da bi postala podrejena drugim narodom. ga prostora popeljala v novo deæelo. S tem pa tudi proË od nevarnosti • Kakπno prihodnost si je po njegovem mnenju zasluæila NemËija? izginotja z obliËja zemlje ali sluæeVeËji æivljenjski prostor. nja drugim kot suæenjski narod.« (Zapis Adolfa Hitlerja v delu Moj boj, 1925)

43

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Načrti velikih voditeljev v učbeniku, na strani 46. Izdelajo preglednico, v kateri primerjajo različne načrte voditeljev velikih evropskih držav.

Zahteve po ozemeljskih spremembah Mussolini Hitler Angleški premier Francoski predsednik

Zahteve po političnih spremembah

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom

Učenci preberejo zapis Adolfa Hitlerja iz dela Moj boj v učbeniku na strani 46. Pisni vir analizirajo: • Katera določila versajske pogodbe so bila sporna za Hitlerja in Nemce? • Kako si razlagaš Hitlerjevo zahtevo po »enakopravnosti nemškega naroda«? • Kakšno enakopravnost je imel Hitler v mislih?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevid)

Učenci si ogledajo zemljevida v delovnem zvezku na strani 43 in ju analizirajo: • Katera država se je najbolj povečala? • Katera država se je razširila v Sredozemlju? • Kaj je bilo značilno za voditelja in obliko državne ureditve v teh dveh državah? 47


Zakaj Društvu narodov ni uspelo

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.google.com/search?q=Lea gue+of+Nations in se seznanijo z delovanjem Društva narodov. Naredijo izbor dejstev, s katerimi bodo demonstrirali pasivno vlogo Društva narodov v medvojnem obdobju. Možna dejstva: dolgoletno nepriznavanje in nesodelovanje komunistične SZ, skromna aktivnost ob nemški zasedbi Porurja in italijanskem napadu na Etiopijo, neodzivnost ob španski državljanski vojni in ob fašističnem vdoru v Albanijo, uklonitev nemški zahtevi po zasedbi Češke, japonska zasedba Mandžurije, japonski napad na Kitajsko ...

AKTUALNO

Učenci primerjajo politično moč Društva narodov z OZN (v pomoč jim je lahko obisk spletne strani OZN www.un.org). Primerjajo tudi obsežnost dejavnosti obeh organizacij. O svojih ugotovitvah se pogovorijo z učiteljem: • Koliko članic je imelo Društvo narodov, koliko jih ima OZN? OZN je danes največja mednarodna organizacija, tako po vseobsežnem področju dejavnosti kakor tudi po številu držav članic (članice OZN so skoraj vse države sveta). Slovenija je bila med članice OZN sprejeta 22. 05. 1992. • Zakaj Društvu narodov ni uspelo uvesti svojih vojaških sil? • Kateri organi so delovali v okviru Društva narodov, kateri delujejo v okviru OZN? Pri tem odgovoru si lahko učenci pomagajo z učbenikom, kjer je na strani 116 predstavljena OZN.

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

c) Preberi Hitlerjevo spomenico iz l. 1936 in kratko odgovori. • Kje, zakaj in kdaj bo vojna? Vojna bo na vzhodu Evrope, zaradi nemπke potrebe po æivljenjskem prostoru, saj NemËija nima dovolj surovin in je prenaseljena. Vojna bo leta 1940. • Kako naj bi se NemËija usposobila za vojno? Vojaπko (boj v tujini) in gospodarsko (izgradnja vojaπke industrije).

Učenci se vživijo v vlogo predstavnikov evropskih držav, ki so se leta 1934 udeležili razorožitvene konference. Izberejo si različne vloge: nemški predstavnik, angleški predstavnik, francoski predstavnik … Glede na vlogo, ki so jo izbrali, pripravijo svojo utemeljitev, zakaj njihova država ne sprejema zmanjšanja obsega svoje oborožitve oziroma povečanja obsega oborožitve druge države. Razred spremlja njihovo igro in na koncu glasuje, kateri predstavnik je predstavil najbolj prepričljive argumente. 48

(Hitlerjeva spomenica ob πtiriletnem planu, 1936)

Zakaj Druπtvu narodov ni uspelo Druπtvo narodov, ki naj bi varovalo mir na svetu, v medvojnem obdobju nikakor ni bilo kos svoji nalogi. Zato je njegov ugled izrazito padel. »lanstvo v Druπtvu narodov: a) Z uporabo podatkov v okvirju oceni vlogo Druπtva narodov. 1920: 24 Ëlanic, 1924: 55 Ëlanic, 1934: 60 Ëlanic • Kdo je ustanovil Druπtvo narodov? Na Ëigavo pobudo je bilo Iz druπtva je izstopilo 18 Ëlanic: leta 1933 NemËija (sprejeta 1926), istega leta tudi Japonska, leta 1937 ustanovljeno? Italija, Sovjetska zveza je izstopila leta 1939 (vstopiDruπtvo narodov (DN) je bilo ustanovljeno na pariπki mirovni konfela pa 1934). renci na pobudo predsednika ZDA Woodrowa Wilsona. ZDA v Druπtvo narodov niso nikoli vstopile. • Kakπne naloge naj bi DN opravljalo? Ali je bilo uspeπno? Svoj odgovor utemelji s primerom. DN naj bi varovalo mir na svetu, posredovalo v sporih med dræavami. DN ni bilo uspeπno. Ob japonskem napadu na Mandæurijo, italijanskem napadu na Etiopijo in πpanski dræavljanski vojni mu ni uspelo zaustaviti agresije dræav. • O Ëem priËa podatek o naraπËanju πtevila Ëlanic? Katera dræava ni bila nikoli Ëlanica DN? Znak Druπtva narodov Podatek priËa o tem, da je med dræavami obstajala zavest o tem, da je treba ohranjati mir v svetu in sodelovati. ZDA nikoli niso bile Ëlanica DN. • Katere dræave so iz DN izstopile? Kakπna je bila ureditev v teh dræavah? Iz DN so izstopile Japonska, NemËija, Italija, Sovjetska zveza.

Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju Zaradi lastne πibkosti in prepriËanja, da bo mogoËe Hitlerja ustaviti, so francoski in angleπki politiki do agresivne NemËije vodili politiko popuπËanja. a) Preberi poglavje Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju v uËbeniku na str. 47∑48 in dopolni besedilo. V pomoË so ti pojmi v okvirju. Britanski ministrski predsednik N. CHAMBERLAIN je septembra 1938 po vrnitvi iz Münchna veljal za heroja med ljudmi. Njegov sporazum s HITLERJEM naj bi Evropi zagotovil mir. Zbrane je pozdravil z balkona Buckinghamske palaËe, stojeË med kraljem in kraljico. Le nekaj politikov, med njimi W. CHURCHILL, je kritiziralo njegovo politiko POPU©»ANJA. »as je pokazal, da so imeli prav. Potem ko je zasedel Sudete, je pod Hitlerjem marca 1939 padla πe »E©KOSLOVA©KA. »eπkoslovaπka

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

≈NemËija je prenaseljena in Nemci se ne moremo prehraniti iz svojega. KonËna reπitev je razπiritev æivljenjskega prostora oz. surovinske in prehranske baze naπega naroda /…/. S tem postavljamo naslednjo nalogo: I. Nemπka vojska mora biti v 4 letih usposobljena za vojno v tujini. II. Nemπko gospodarstvo mora biti v 4 letih usposobljeno za vojno.«

Hitlerjem

Churchill

Chamberlain

popuπËanja

44

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Ena neuspešnih akcij Društva narodov je bilo prizadevanje za razorožitev. OZN je po drugi svetovni vojni nadaljevala prizadevanje za razorožitev sveta, vendar je hladna vojna preprečila dogovore. Šele leta 1972 sta tedanji velesili ZDA in Sovjetska zveza podpisali prvi dogovor o razorožitvi oziroma o omejevanju jedrskega orožja — SALT 1. Učitelj se z učenci pogovori o razoroževanju: • Zakaj so proti poskusom

razorožitve v preteklosti obstajala močna nasprotovanja? • Zakaj v medvojnem obdobju evropski voditelji Nemčiji niso dopustili, da bi se oborožila? Ali je Nemčija upoštevala njihove prepovedi? • Katere države danes vlagajo največ denarja v oboroževanje? Zakaj? • Ali obstaja pripravljenost med velesilami za razorožitev danes? • Ali danes tekma v oboroževanju zagotavlja varnejše življenje na svetu?

Zakaj so evropski politiki popuščali Hitlerju

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci v dvojicah sestavijo kratek vprašalnik za namišljeni intervju z Adolfom Hitlerjem in Nevillom Chamberlainom po konferenci v Münchnu. S sošolcem si izmenjata lista in tudi sestaviti odgovore. • Primeri zastavljenih vprašanj Adolfu Hitlerju: »Gospod Hitler, ali so bila pogajanja težka?« »Kaj lahko pričakujemo od Angležev?« »Kdaj lahko računamo na


AKTUALNO

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

b) Primerjaj spodnji izjavi Chamberlaina in Churchilla o münchenskem sporazumu in poiπËi odgovor na vpraπanja. Z utrjevanjem previdnosti, potrpeæljivosti in samonadzora bomo celo lahko ohranili mir v Evropi.

Izbrali smo sramoto, da se izognemo vojni, a imeli bomo eno in drugo.

• Na kakπen naËin je videl evropski mir Chamberlain? Da ga bo mogoËe ohraniti s previdno in potrpeæljivo politiko. • Ali se ti zdi Churchillova izjava preroπka ali je πlo za resno oceno poznavalca razmer? Churcill je bil dober poznavalec razmer, Ëeprav njegove besede zvenijo preroπko. • Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju? Velika Britanija in Francija zaradi posledic gospodarske krize (1929) nista bili pripravljeni na vojno. Poleg tega nista mogli raËunati na podporo ZDA, ki so vodile politiko izolacionizma. Vojne si nista æeleli, saj sta se zavedali posledic, ki bi jih utegnila imeti za Evropo in svet.

Zakaj je bil podpisan sporazum Hitler-Stalin Ob vse veËji agresiji NemËije je za varnost svoje dræave zaskrbelo tudi Stalina. Ker se za sporazum ni mogel dogovoriti s Francijo in Veliko Britanijo, je leta 1939 podpisal sporazum o nenapadanju z NemËijo. a) Preberi trditve. »e so pravilne, obkroæi DA, Ëe so napaËne, obkroæi NE. »e meniπ, da je trditev napaËna, na Ërto napiπi tako trditev, da bo pravilna. Hitler v resnici ni nameraval izvesti napada na Sovjetsko zvezo. Æe v svojem delu Moj boj je Hitler napovedal πirjenje NemËije proti vzhodu. DA NE Velika Britanija in Francija sta Poljski obljubili vojaπko pomoË, Ëe bi bila napadena. To dræi. Obe dræavi sta svoji obljubi tudi izpolnili z vojno napovedjo NemËiji. DA NE NemËija je podpisala sporazum zato, da bi prepreËila napad SZ na NemËijo, ko bi ta napadla Poljsko. SZ si je s podpisom sporazuma zagotovila, da je NemËija ob tem napadu ne bo napadla. DA NE Hitler in Stalin sta bila resniËna prijatelja. Stalin in Hitler nista bila prijatelja, temveË sta le sodelovala zaradi skupnih interesov. DA NE RdeËa armada je vdrla na Poljsko, da bi pomagala Poljakom, saj so bili tako kot Rusi Slovani. RdeËa armada je napadla Poljsko, da bi zasedla ozemlje, ki ga je doloËal tajni dodatek DA NE sporazumu. Francija in Velika Britanija sta navduπeno pozdravili sporazum Hitler-Stalin. Obe dræavi sta bili ob podpisu sporazuma preseneËeni in zaskrbljeni. DA NE b) Ob pomoËi slik in vira v uËbeniku na strani 49 reπi nalogo.

Podpisovanje sporazuma v Moskvi

V času naraščajoče nemške agresije v 30. letih je britanske politike in javnost vznemirjalo vprašanje, ali je treba vojaško posredovati proti Nemčiji. Iskanje upravičenosti agresivnega vojnega posega je bilo prisotno tudi ob ameriškem napadu na Irak marca 2003. Čeprav orožja za množično uničevanje tam niso našli, so se ZDA kljub pozivom mnogih (zlasti evropskih) držav in domače javnosti odločile za vojaško posredovanje. Z vojaško operacijo so končali desetletno diktaturo Sadama Huseina. Na zadnjo vojno v Iraku se v učbeniku navezujeta rubriki AKTUALNO na straneh 13 in 82.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci v učbeniku na strani 48 (poudarjeno z rumeno barvo) preberejo dejavnike, ki so vplivali na zahodnoevropske voditelje, da so bili popustljivi do Hitlerjeve agresije. Kritično ocenijo politiko zahodnoevropskih politikov: • Kaj je takšna politika prinesla Veliki Britaniji in Franciji? • Kaj je takšna politika prinesla majhnim in šibkim srednjeevropskim državam? • Ali so se zahodnoevropski politiki zavedali vojne nevarnosti? • Ali je Nemčija znala izkoristiti priložnosti, ki ji jih je politika popuščanja ponujala?

Karikatura Angleæa D. Lowa po objavi sporazuma

45

priključitev sudetskih Nemcev?« »Ali obstaja možnost za priključitev postalega češkoslovaškega ozemlja?« • Primeri zastavljenih vprašanj Nevillu Chamberlainu: »Gospod Chamberlain, ali so bili pogovori v Münchnu uspešni?« »Kako ste prepričali nemškega kanclerja, da je podpisal sporazum?« »Ali so resnične govorice o velikem oboroževanju Nemčije?« »Kaj bi po vašem morala storiti Nemčija, da se zaščiti pred drugimi silami?«

VEČ O …

Neville Chamberlain, angleški ministrski predsednik, znan po podpisu münchenskega sporazuma s Hitlerjem (1938), je bil leta 1940 odstranjen z ministrskega položaja, na katerem ga je zamenjal Winston Churchill. Šest mesecev zatem je umrl. Winston Churchill je imel zelo raznoliko politično kariero. Konec 30. let, v času krepitve Nemčije, je bil oster in skoraj edini angleški kritik politike popuščanja Nevilla Chamberlaina. V drugi svetovni vojni se je izkazal kot dober politik in

dejansko rešitelj Velike Britanije, ki ji je obljubil le »solze in kri«. Kljub temu je moral po vojni oblast prepustiti drugim, saj je volitve leta 1946 izgubil. Vendar se je pozneje vrnil na politično prizorišče.

Zakaj je bil podpisan sporazum Hitler-Stalin

AKTIVNOST: metoda dela s zgodovinskimi besedili

V učbeniku na strani 49 učenci preberejo poglavitna določila sporazuma Hitler-Stalin (poudarjeno z rumeno barvo). Besedilo analizirajo: • Kakšna so bila pričakovanja Nemčije in Sovjetske zveze ob podpisu sporazuma? • Učenci ocenijo, kaj je sporazum pomenil za Nemčijo in kaj za Sovjetsko zvezo. • Kakšne posledice je imel sporazum za politično situacijo v Evropi? 49


GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci si ogledajo karikaturi na temo sporazuma Hitler-Stalin: ena je v učbeniku na strani 49, druga pa v delovnem zvezku na strani 45. Preberejo spremno besedilo ob karikaturah in tekst v učbeniku na strani 49. Nato narišejo karikaturo, s katero bodo prikazali mnenje zahodnoevropske javnosti na sporazum Hitler-Stalin.

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

• Sporazum Hitler-Stalin je bil podpisan 23. avgusta 1939. Kdo od obeh diktatorjev ni bil navzoË ob podpisovanju sporazuma? Hitler. • Oglej si karikaturo. Moæa na karikaturi sta: STALIN na levi in HITLER na desni. • Zakaj se moæa na karikaturi sprehajata objeta? Karikatura poudarja njuno prijateljstvo, ki ga je narekoval skupni interes ∑ razdelitev Poljske. • Kako je karikaturist D. Low videl njuno prijateljstvo? Po Ëem to sklepaπ? Karikaturist je njuno prijateljstvo videl kot neiskreno, saj oba v ozadju dræita revolver, kar kaæe na to, da si nista zaupala. • Sprehajata se na Ërti, kjer je zapisano ≈vzhodna meja«. Kaj ta meja predstavlja? Ta meja pomeni mejno Ërto med ozemljem, ki sta ga kasneje na Poljskem okupirali obe dræavi. • Ali meniπ, da je Stalin resniËno verjel, da do vojne z NemËijo ne bo priπlo? Na podlagi Ëesa tako misliπ? Ne, Stalin Hitlerju ni verjel. S sporazumom je samo pridobil Ëas, da se je RdeËa armada pripravila na vojno.



RADOVEDNEÆ Zamisli si, da si novinar v razliËnih evropskih dræavah (navedene so v tabeli) in moraπ napisati Ëlanek o sporazumu Hitler-Stalin. Domisli se naslova in podnaslova za svoj Ëlanek. V pomoË ti je primer iz najbolj branega slovenskega Ëasopisa v tistem Ëasu, Slovenca (25. avgusta 1939).

BODIMO USTVARJALNI: skupinsko delo

Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje: Kateri dejavniki so najbolj vplivali na izgubo miru in izbruh druge svetovne vojne v Evropi? Učenci se razdelijo v skupine. Vsaka skupina preuči en dejavnik in ga Nato predstavi razredu. Predstavijo argumente za in proti, zakaj je bil dejavnik pomemben za izbruh druge svetovne vojne. Argumente skupina napiše na plakat ali prosojnico.

NemËija Sovjetska zveza Poljska Velika Britanija

naslov in podnaslovi Ëlanka Vzhod je z nami: NemËija je dobila novega zaveznika ∑ Nemci na vzhodu presreËni Velik uspeh naπe diplomacije: prijateljska NemËija nam bo pomagala ∑ SZ se je zaπËitila Zaskrbljenost med Poljaki: poljske meje so v nevarnosti ∑ Kdaj lahko priËakujemo napad? Hitler in Stalin sta poskrbela za preseneËenje: kakπne bodo posledice tega sporazuma?

ZANIMA ME: Na naslovu www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html lahko v igri preizkusiπ svoje znanje o vzrokih za izgubljeni mir v Evropi. Na naslovu www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.htm pa se lahko poigraπ s politiki medvojnega obdobja.

pariπka mirovna konferenca

KAKO JE TO DEJSTVO PRIPOMOGLO K 2. SVETOVNI VOJNI? DoloËila mirovne pogodbe so zelo prizadela Nemce.

NemËija se je plaËevanju Nemci so doloËila obËutili kot krivico, ki bi jo bilo treba popravi- reparacij izognila z inflacijo.

napake Druπtva narodov

DN ni imelo svoje vojske in ni ukrepalo odloËno.

Ni zmoglo ukrepati proti agresivnim faπistiËnim dræavam.

gospodarska kriza

50



ZANIMA ME: Vzpon in πiritev nacistiËne NemËije sta opisala ameriπki novinar William Shirer, ki je takrat æivel v NemËiji (v delu Vzpon in padec tretjega rajha) in Hans Helmut Kirst (v delu NoË dolgih noæev).

PONOVIMO

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšne ozemeljske zahteve so postavljali voditelji totalitarističnih držav? • Ali se je svet zavedal nacistične nevarnosti? • Kje je fašizem najprej preizkusil svojo vojaško moč? • Kdaj je bila demokratična Evropa poražena? • Katera določila versajske pogodbe je prekršila Nemčija? • Katera ozemlja si je Hitler podredil brez vojaških posegov? • Ali so bila pričakovanja, da bo sporazum Hitler-Stalin omogočil sodelovanje komunistov in nacistov, realna? • Ali je Stalin občudoval Hitlerja? Zakaj je prišlo do sporazuma med Hitlerjem in Stalinom avgusta 1939? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 46.

≈Hitler in Stalin sta se odloËila za prijateljstvo« Izjava Ribbentropa po podpisu pakta s Sovjeti Razburjenje v Evropi traja dalje ∑ Vojaπki ukrepi pri vseh velesilah ∑ Papeæ Pij XII. prosi za mir ∑ Chamberlain je izpovedal staliπËe Anglije

politiËne ambicije voditeljev popustljivost evropskih demokracij

46

BELEŽKE:

RAZVIDNO JE, DA JE TO DEJSTVO ZELO POMEMBNO

Brezposelni delavci so se zatekli Kriza je povzroËila politiËno nestabilnost in vzpon diktatorjev. v naroËje faπistiËnih obljub. Hitler je Nemcem obljubil Hitlerjeva ambicija po veliki zdruæitev vsega nemπkega ozemlNemËiji je terjala vojaπki poseg. ja. Dopustili so, da je Hitler Ker so jih zaposlovali lastni zasedel Avstrijo in problemi, mnogi politiki niso bili »eπkoslovaπko. pozorni na naraπËajoËo moË faπizma.

RAZVIDNO JE, DA JE TO DEJSTVO MANJ POMEMBNO

V DN ni bilo velikih sil, npr. ZDA, SZ ... Zaupanje ljudi v banËni sistem in demokracijo je bilo poruπeno.

Hitler je moral svoje ambicije prilagoditi politiËni realnosti. Hitler je svoje naËrte uresniËeval kljub nasprotovanju v Evropi.


Slovenci med svetovnima vojnama: upanje na avtonomnost Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin Kakšna država je bila Kraljevina SHS Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura Kako so Slovenci vodili gospodarstvo Kako so živeli in ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama

52 55 58 61 64 67

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Ivan Ahčin, Izgubljeni spomin na Antona Korošca, Nova revija, Ljubljana, 1999. • Mira Cencič, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Cerkev, kultura in politika: 1890–1941, Slovenska matica, Ljubljana, 1993. • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla, ki pojasnjujejo pojme). • Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Aleš Gabrič, Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Tone Ferenc, Milica Kacin Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu: pregled zgodovine 1918–1945, DZS, Ljubljana, 1974. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000, Nova Revija, Ljubljana, 2000. • Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996. • Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995. • Kronika 20. stoletja: 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Žarko Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji: korak k industrijski družbi, Modrijan, Ljubljana, 1997. • Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji: od leta 1935 do 1942, Založba borec, Ljubljana, 1978. • Joško Pirc, Aleš Ušeničnik in znamenja časov: katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. do srede 20. stoletja, Družina, Ljubljana, 1986. • Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995. • Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999. • Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. • Albert Rejec, Pričevanja o Tigru, Slovenska matica, Ljubljana, 1995. • Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Slovenska kronika 20. stoletja: 1900–1941, Nova revija, Ljubljana, 1997. • Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana, 1997. • Jože Šorn, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih: 1919–1924, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Anka Vidovič Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana, 1994. • Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Slovenci v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in Jugoslaviji 1918–1941, DZS, Ljubljana, 1996. • Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982. • Štefka Zadnik, Ivan Križnar, Zgodovinska čitanka za 8. razred, DZS, Ljubljana, 1987. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988. • Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004. LITERATURA ZA UČENCE: • France Bevk, Lukec in njegov škorec, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • France Bevk, Grivarjevi otroci, Pastirci, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • France Bevk, Pesterna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1952. • Nora Lavrin, Slovenija: poletje 1928, Ljubljana, Vale Novak, 2004. • Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Založništvo Slovenske knjige, Ljubljana, 1991. • Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. LEPOSLOVJE • France Bevk, Kaplan Martin Čedermac, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Andrej Hieng, Čudežni Feliks, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • Jože Hudales, Orel z razprtimi krili, Pomurska založba, Murska Sobota, 1974. • Ruda Jurčec, Skozi luči in sence: 1914–1958, I-III, Prešernova družba, Ljubljana, 1991. • Ciril Kosmač, Pomladni dan, Prešernova družba, Ljubljana, 1953. • Lojze Kovačič, Ljubljanske razglednice, Gyros, Ljubljana, 2003. 51


Slovenci med svetovnima vojnama

• Juš Kozak, Maske, DZS, Ljubljana, 1960. • Miško Kranjec, Mladost v močvirju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982. • Miško Kranjec, Os življenja, DZS, Ljubljana, 1965. • Miško Kranjec, Povest o dobrih ljudeh, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979. • Miško Kranjec, Tri novele (Režonja na svojem), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964. • Mira Mihelič, Hiša večera, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1959. • Mira Mihelič, Ure mojih dni, Pomurska založba, Murska sobota, 1985. • Nora Lavrin, Slovenija: poletje 1928, Ljubljana, Vale Novak, 2004. • Žarko Petan, Preteklost, Borec, Ljubljana, 1987. • Ivan Potrč, Svet na Kajžarju, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, 1948. • Prežihov Voranc, Jamnica, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1956. • Prežihov Voranc, Samorastniki, • Prežihov Voranc, Požganica, DZS, Ljubljana, 1964. • Beno Zupančič, Sedmina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979. FILM: • Dediščina, r. Matjaž Klopčič, Viba film, 1984. • Do konca in naprej, r. Jure Pervanja, Viba film in Studio 37, 1990. • Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film, 1989. • Pastirci, r. France Štiglic, Viba film, 1974. • Kdo neki tam poje?, r. Slobodan Šijan, Srbija, 1980. • Podoba vojaka, Rudolf Maister: general in pesnik, dokumentarni film, Infomedia3Filming, Ljubljana, 2000. • Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba film, 1975. • Pričevanje zadnjega Maistrovega borca, dokumentarni film, Videofon, Blejska Dobrava, 2001. • Splav meduze, r. Karpo Godina, Viba film, 1980. • Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Slovenija, 1962. • Triglavske strmine, r. Ferdo Delak, Sava film, 1932. • V kraljestvu Zlatoroga, r. Janko Ravnik, Slovenija, 1931. • Veselo gostüvanje, r. France Štiglic, Viba film, 1984. SPLETNE STRANI: • www.bistreglave.com/# (o fašizmu v slovenščini), • www.randburg.com/si/general/slo8.html (o Maistru), • www.kab.or.at/volksabstimmung.html (plebiscitna propaganda na Koroškem), • www.zum.de/whkmla/region/balkans/SHS191829 (o Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev), • srbske in hrvaške strani političnih strank, kjer opisujejo zgodovino strank (naslovi se menjajo, zato jih je najbolje poiskati s katerim od iskalnikov), • www.royalfamily.org/history (o družini Karađorđević) • www.peko.si/vojna.asp (zgodovina tovarne Peko v času med obema vojnama) • www.spletomat.com/plecnik/home (o Jožetu Plečniku in njegovih delih) UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. METODIČNI PRIROČNIKI: • Dominique Chansel, Europe on-screen - cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) 52


Slovenci med svetovnima vojnama

• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geografija, slovenski jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo.

53


Nova država Južnih Slovanov — Kraljevina SHS, ki je nastala ob koncu prve svetovne vojne, se je morala najprej bojevati za določitev in ohranitev svojih meja, saj so bili pritiski sosednjih držav zelo močni. Najbolj sporni sta bili slovenska zahodna in severna meja. Kljub vojaškemu posredovanju in pogajanjem Kraljevini SHS ni uspelo, da bi zahodna in severna meja potekali po narodnostni meji.

Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: ve in razume, kako je nastala severna slovenska meja, zna primerjati in utemeljiti, zakaj so nastali različni mejni predlogi, pozna in razume delovanje generala Rudolfa Maistra in njegovih prostovoljcev, zna razložiti, da je bila slovenska zahodna meja določena s podpisom rapalske pogodbe, zna ob zemljevidu določiti potek severne in zahodne meje, pozna vzroke za avstrijsko zmago oziroma jugoslovanski poraz na koroškem plebiscitu.

Boji za severno mejo Na doloËitev severne meje sta odloËilno vplivala vojaπka akcija slovenskih prostovoljcev, ki jih je vodil general Rudolf Maister, in koroπki plebiscit (10. oktobra 1920). ≈Jugoslovanske Ëete prodirajo iz Spielfelda proti Arnovæu (Ehrenhausen), kjer so se vrπile praske med jugoslovanskimi in nemπkimi vojaki. Nemπki Ëastniki so takoj poloæili oroæje, doËim se je moπtvo umaknilo za 1000 m proti severu, kjer so se utaborili. VËeraj zjutraj so jih pa naπe Ëete pognale v beg. Zgub nismo imeli nobenih.« (Nemci se umikajo, Slovenec, 26. novembra 1918)

a) Poveæi imena poveljnikov slovenskih prostovoljcev z obmoËjem, na katerem so se bojevali. RUDOLF MAISTER severna Koroπka ALFRED LAVRI» Maribor in Radgona FRANJO MALGAJ juæna Koroπka • Kaj je generala Maistra in druge slovenske poveljnike vodilo k vojaπki akciji na severni meji? Æeleli so ohraniti slovensko ozemlje kot celoto v okviru ene dræave, Dræave SHS oziroma Kraljevine SHS.

b) O Ëem priËa pisni vir? Zakaj, meniπ, je prihajalo do teæav na severni meji? Vir govori o zapletih na Koroπkem, tj. bojih, ki so potekali med avstrijsko in slovensko vojsko. Do teæav na severni meji je prihajalo, ker sta obe strani ∑ slovenska in avstrijska ∑ æeleli to ozemlje prikljuËiti k svojima dræavama. Slovenska vojska je bila πibka in utrujena, zaradi Ëesar so bili Avstrijci na Koroπkem uspeπni.

Boji za severno mejo

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem prebere pisni vir v učbeniku na strani 52. Skupaj pisni vir analizirajo: • Zakaj je bil odpor proti Habsburžanom med Slovenci tako velik? • Kateri dokument je prvi zahteval uresničitev ideje o večji samostojnosti Slovencev? • Česa so se bali Slovenci ob koncu prve svetovne vojne? • Slovenci so skupaj z drugimi južnoslovanskimi narodi, ki so živeli znotraj habsburške monarhije razglasili neodvisnost od Avstrije 29. oktobra 1918. Kako se je imenovala državna skupnost, ki so jo ustanovili? • S kakšnimi težavami se je srečala Država SHS?

AKTUALNO

V delovnem zvezku na strani 49 in v učbeniku na strani 53 si učenci ogledajo primere plebiscitne propagande na Koroškem. Učitelj učence opozori na propagando, ki je značilnost sodobnih volitev: lokalnih, parlamentarnih, referendumskih … Skupaj lahko analizirajo propagandne plakate in njihova sporočila. 54

c) V bojih na Koroπkem je posredovala tudi srbska vojska. Kakπna je bila njena vloga? Srbska vojska je priπla na Koroπko, da bi slovenski vojski pomagala zasesti Koroπko, a je bilo njeno posredovanje prepozno (πele pomladi 1919). Poleg tega je storila veË napak (na primer vojaki so bili neprijazni do prebivalcev), zaradi katerih je izgubila naklonjenost slovenskega prebivalstva.

Ë) Zaradi izvedbe plebiscita so Koroπko razdelili na dve coni, cono A in B. • Na zemljevidu z razliËnima barvama pobarvaj obe coni. • Obkroæi mesta, ki so po plebiscitu pripadla Republiki Avstriji. • Na Ërte zapiπi kraja, ki sta po Maistrovi vojaπki zasedbi ostala v Kraljevini SHS.

48

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

RAZISKOVALEC:

Učenci obiščejo spletno stran www. randburg.com/si/general/slo8. html in pripravijo referat o generalu Maistru. Podatke o njem lahko poiščejo tudi v literaturi ali v učbeniku na strani 53.

Na Koroškem vsako leto veliko pozornosti namenijo praznovanju obletnice plebiscita. Učenci v časopisju poiščejo članke o praznovanju zadnje obletnice koroškega časopisa. Članke zberejo in nalepijo na plakat. Če zna kdo nemško, lahko predstavi tudi članke, ki so jih objavili nemški časniki. Zapise novinarjev učenci Nato primerjajo.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

V učbeniku na strani 52 si učenci ogledajo fotografijo Maistra, ki govori zbrani množici. Njihova naloga je, da napišejo govor generala Maistra.

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učitelj izbere dva učenca. Vsak od njiju si izbere en kraj ali eno znamenitost v domači regiji. V treh minutah izbrana kandidata poskušata prepričati sošolce, kateri kraj oziroma znamenitost se bolj splača obiskati. Njuna uspešnost se lahko v razredu preveri z glasovanjem po predstavitvi. Učitelj se z učenci pogovori, zakaj je bil eden od sošolcev uspešnejši.


Kako so bile doloËene slovenske meje v Kraljevini SHS

Boji za zahodno mejo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

d) Na Koroπkem se je zaradi plebiscita pojavila moËna propaganda, ki jo ponazarjata spodnja propagandna letaka. (ajnrukat ∑ sluæiti vojsko)

Ali je letak namenjen propagandi proti Avstriji ali proti Kraljevini SHS? Kaj letak sporoËa?

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 54 in ga analizirajo: • Zakaj sta bila v sporu ameriški in italijanski predsednik? • O čem priča pisni vir? • Zakaj je bil avtor prepričan, da so Slovenci na versajski konferenci Primorsko »prav za prav že izgubili«?

Proti Kraljevini SHS.

Proti Republiki Avstriji.

Da bodo morali v Kraljevini SHS slovenski fantje sluæiti vojsko.

Da bo æivljenje Slovencev v Avstriji pekel (slabo), v Kraljevini SHS pa nebesa (dobro).

VEČ O …

• Pomisli, ali sta letaka dosegla svoj namen. Svoj odgovor pojasni. Letak, ki je Ërnil Kraljevino SHS, je bil uspeπnejπi, saj so se prebivalci Koroπke (v veËini Slovenci) veËinsko odloËili za prikljuËitev k Avstriji (59 % jih je glasovalo za Avstrijo).

Boji za zahodno mejo Pogajanja med Italijo in Kraljevino SHS o poteku dræavne meje so potekala kar nekaj let in se sklenila z rapalsko pogodbo. a) Poimenuj mesto, kjer so se æe med prvo svetovno vojno predstavniki antantnih sil in Italije dogovorili o vzhodni meji italijanske dræave. Zapiπi tudi letnico sklenitve sporazuma. London, 1915 b) Oglej si zemljevid, ki prikazuje mejo med dræavama, kot jo je doloËila rapalska pogodba. • Izpiπi potek meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. Predel∑Triglav∑Blegoπ∑mimo Æiri∑mimo Logatca (HotedrπËica)∑Sneænik∑Jadransko morje • Poimenuj mesti, v katerih je æivelo veliko Slovencev in ki sta po prvi svetovni vojni ostali v Italiji. Trst in Gorica. • Koliko slovenskega ozemlja je pripadlo Italiji? Pribliæno ena Ëetrtina. • V kateri dræavi je bil v Ëasu med obema vojnama tvoj domaËi kraj? Odgovori so lahko razliËni.

Pridobitev Prekmurja Edino ozemlje, ki je bilo poseljeno s Slovenci in ga je Kraljevina SHS dobila, je bilo Prekmurje. a) Spodaj so zapisani trije odgovori. K vsakemu odgovoru zapiπi ustrezno vpraπanje. Madæarska. Poimenuj sosednjo dræavo, v kateri je bila leta 1918 neuspela socialistiËna revolucija. Prekmurje. Kateri del madæarskega ozemlja, naseljenega s Slovenci, je po vojni dobila Kraljevina SHS? Trianonska pogodba. S katerim dokumentom je bila po vojni doloËena meja med Madæarsko in Kraljevino SHS?

49

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci pretehtajo odločitve na pariški mirovni konferenci, ki se dotikajo slovenske meje po prvi svetovni vojni. Podajo svoje mnenje o vprašanjih: • Ali so veliki trije ravnali prav, ko so se odločili, da naj bi bil na Koroškem izveden plebiscit? • Ali so se odločili prav, ko so popuščali Italiji? • Ali so ravnali prav, ko so odločitev o mejo prepustili Italiji in Jugoslaviji? • Ali je bilo v danem trenutku mogoče karkoli narediti drugače?

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci se razdelijo v skupine. Vsaka skupina izdela miselni vzorec, s katerim prikaže značilnosti zapletov ob določanju severne in zahodne meje. Svoje izdelke skupine primerjajo in poiščejo tiste elemente, ki so bili skupni vsem.

Rapallo je majhno italijansko mestece v bližini Genove (Ligurija). Šteje približno 28.000 prebivalcev. Rapalski zaliv je danes del narodnega regijskega parka Portofino. Rapallo je poznan po svojem milem podnebju, zaradi česar je med obiskovalci priljubljen zlasti pozimi. Mile zime spremlja mil veter, tako da se obiskovali lahko sprehajajo na sončni promenadi. Center za igralce golfa, ki je bil odprt že leta 1930, je igralcem na voljo vse leto. V zgodovini je Rapallo poznan predvsem kot kraj, pogosto povezan z dogodki na morju. Skozi stoletja je bil velikokrat tarča turških in gusarskih napadov. Leta 1917 je v tem mestu potekalo italijansko-francoskoangleško srečanje po težkem italijanskem porazu pri Kobaridu. Na srečanju so se odločili, da bodo v Versaillsu ustanovili vojni svet in da bodo Francozi in Angleži poslali nekaj čet na italijansko-avstrijsko fronto. 12. novembra 1920 sta v Rapallu Kraljevina Italija in Kraljevina SHS podpisali rapalski sporazum, ki je določil mejo med državama. Aprila leta 1922 je bil v Rapallu podpisan tudi rusko-nemški sporazum. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 50. Opišejo potek stare avstro-ogrsko-italijanske meje in meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. Kolikšna je bila razlika med obema mejama? RAZISKOVALEC

V literaturi učenci poiščejo dejstva o italijanski diplomaciji ob koncu prve svetovne vojne. Ali je bila rapalska meja za italijansko diplomacijo uspeh ali neuspeh? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.rvtslo.si v rubriki Avdio/Video (AvdioVideo na zahtevo – Izobraževalne oddaje) si učenci lahko ogledajo oddajo Dnevnik nekega naroda. Del 3 (Gremo se zemljo krast) predstavlja boje za severno in zahodno mejo. 55


Pridobitev Prekmurja

Kako so bile doloËene slovenske meje v Kraljevini SHS

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Na nemo karto, na kateri so vrisane današnje državne meje Republike Slovenije, učenci z različnimi barvami vnesejo ozemeljske spremembe po prvi svetovni vojni. Lahko uporabijo nemo karte, ki je v delovnem zvezku na strani 49.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1920. Slovenska oblast te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Koroπka je slovenska«, ki bi volivce na plebiscitu na Koroπkem prepriËeval, naj volijo za prikljuËitev h Kraljevini SHS. »lani vlade niso enotni, kakπna naj bi bila vsebina plakata. Nekateri bi radi Avstrijo popolnoma oËrnili, drugi so do nje bolj prizanesljivi. Premisli, kakπno staliπËe bi na plakatu rad/a prikazal/a, in nariπi plakat.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo telegram Prekmurcev v učbeniku na strani 54. Besedilo analizirajo: • Od kod je bil telegram poslan? Kdo ga je poslal? • Na čigav naslov je bil telegram poslan? • Kakšno mnenje o Madžarih lahko razberemo iz telegrama? ZANIMA ME: Na naslovu www.randburg.com/si/general/slo8.html lahko izveπ veË o generalu Rudolfu Maistru.



ZANIMA ME: Æivljenje generala Maistra je predstavljeno v biografskem romanu Orel z razprtimi krili (1974).

PONOVIMO

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: •Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS? • Kakšna je bil vloga generala Maistra v slovenski zgodovini? • Kateri dejavnik je bil odločilen za odločitev Korošcev za Avstrijo? Pojasni, zakaj. • Zakaj se je meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS imenovala rapalska meja? • Zakaj je bilo Prekmurje priključeno Kraljevini SHS? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 50.

BOJEVANJE OB KONCU VOJNE

meja z Republiko Avstrijo

meja s Kraljevino Italijo

meja z Republiko Madæarsko

50

BELEŽKE:

56

POTEK MEJE

po Karavankah in robu Slovenskih goric, Kraljevini SHS sta pripadli πe Jezersko in Meæiπka dolina PeË∑Jalovec∑Triglav∑Porezen∑Blegoπ∑»rni italijanska vojska je provrh∑Planina∑Sneænik∑ drla vse do Vrhnike Kastav∑Jadransko morje na juænem in severnem Koroπkem; na obmoËju med Mariborom in Radgono

posredovanje vojske Kraljevine SHS z namenom zaduπiti socialistiËno revolucijo

danaπnja meja med Madæarsko in Slovenijo

SPORAZUM O MEJI (POIMENOVANJE IN »AS)

koroπki plebiscit 10. oktobra 1920

rapalska pogodba novembra 1920

trianonska pogodba poleti 1920


Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin

Življenje Slovencev, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj meja matične domovine, je bilo težko. Da bi uničili njihovo slovenstvo, so povsod nad njimi izvaljali pritiske. Pritisk se je povečal, ko so se na oblast povzpeli fašisti in nacisti. Slovenci so se tem pritiskom na različne načine upirali.

Slovenci v Avstriji Poloæaj Slovencev v posameznih dræavah je bil razliËen. Po zmagi na koroπkem plebiscitu so Nemci na Koroπkem nadaljevali staro raznarodovalno politiko ∑ ponemËevanje. a) Slovenci so bili po prvi svetovni vojni razdeljeni med πtiri dræave. Pod vsako zastavo zapiπi dræavo, ki jo predstavlja. Dopiπi tudi slovensko ozemlje, ki je pripadlo posamezni dræavi.

▶ Republika Avstrija Koroπka

Kraljevina SHS veËina slovenskega ozemlja

Kraljevina Italija zahodni del

Republika Madæarska Porabje

b) Avstrijska oblast je æe kmalu po plebiscitu krπila svoje predplebiscitne obljube. ≈Zato ob zavedanju odgovornosti trenutka razglaπa v imenu ljudstva, ki ga predstavlja, da æeli slovenskim rojakom zdaj in za vse Ëase ohraniti njihovo jezikovno in nacionalno samobitnost ter da bo njihovemu duhovnemu in gospodarskemu razcvetu posveËala prav tako skrb kot nemπkim prebivalcem deæele. O natanËnem oblikovanju teh naËel se bodo s predstavniki koroπkih Slovencev dogovorili po izpeljani zdruæitvi. DemokratiËna naËela, na katerih temelji Republika Avstrija, pa tudi jamËijo za to, da bo volja slovenskega prebivalstva neprikrito priπla do izraza.«

≈Slovenci pa so vso krutost nacizma obËutili ob in po Anschlussu 1938. Zaprt je bil V. Poljanec, deæelnozborski poslanec, ki je umrl v zaporu. J. Tischler, predsednik Slovenske prosvetne zveze, je bil 1939 premeπËen iz Beljaka v Bregenz, izgnani so bili æupnik J. Starc, V. Hartman, F. Aichholzer, R. Wutej in πe 6 slovenskih duhovnikov. Vse Slovence so odstranili iz javnih sluæb, javni jezik je bila nemπËina.«

(Sklep koroπkega deæelnega zbora z dne 28. septembra 1920)

(Jutro, 13. januarja 1939)

• Ugotovi, katere pravice je Slovencem obljubljal sklep koroπkega deæelnega zbora. Ali je bil sklep zapisan pred plebiscitom ali po njem? Slovencem je obljubil pravico do uporabe njihovega jezika, slovenskih imen ter ohranitev jezikovne in narodne identitete.

• Ali so se v Avstriji tega sklepa dræali? Zakaj lahko æe iz vira predvidevamo, da pravice Slovencem ne bodo ohranjene? Po plebiscitu se v Avstriji teh sklepov niso dræali. To lahko sklepamo æe po tem, da je bil sklep objavljen v nemπkem jeziku.

• Iz Ëlanka v Jutru lahko ugotovimo, kakπen je bil odnos avstrijskih oblasti do Slovencev po anπlusu. Opiπi ta odnos. Preganjali in zapirali so slovenske izobraæence. Slovenski jezik je bil prepovedan v javnem æivljenju, zaposlovanje Slovencev v javnih sluæbah pa ni bilo zaæeleno.

51

AKTIVNOST: metoda razgovora

RAZISKOVALEC

Učitelj učencem pove, da se je položaj Slovencev v Avstriji po anšlusu poslabšal. Učenci na podlagi svojega znanja o položaju manjšine sklepajo o tem, kako bi se položaj manjšine lahko še poslabšal.

V učbeniku na strani 55 učenci preberejo predstavitev enega od najaktivnejših Slovencev v Avstriji, Joška Tischlerja. V literaturi ali na spletnih straneh poiščejo podatke o drugih Slovencih, pripadnikih manjšine, ki so aktivno delovali v slovenskih organizacijah v Avstriji. Namesto osebnosti lahko učenci predstavijo katero od slovenskih organizacij.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učitelj v razredu izobesi zemljevid Slovenije. Učenci določijo obseg slovenskega etničnega ozemlja. Svoje ugotovitve zapišejo in se o njih pogovorijo z učiteljem. Učitelj lahko nalogo aktualizira z vprašanjem: • Ali je obseg slovenskega etničnega ozemlja še danes enak?

UČNI CILJI Učenec: pozna položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah in ga zna primerjati, opiše nasilje Avstrijcev, Italijanov in Madžarov nad slovensko govorečim prebivalstvom, pojasni vzroke za germanizacijo, italijanizacijo ter madžarizacijo, pojasni vzroke za upore slovenske manjšine proti večinskim narodom, pozna organizacijo TIGR in opiše njeno delovanje.

Slovenci v Avstriji

UVODNA MOTIVACIJA: metoda pisnografičnih izdelkov

V delovnem zvezku na strani 51 si učenci ogledajo zastave štirih držav, v katerih so po prvi svetovni vojni živeli Slovenci. Pod vsako zastavo napišejo, katero državo predstavlja.

AKTIVNOST: skupinsko delo (sodelovalno učenje) in metoda sestavljanke (jig saw)

Učitelj učence razdeli v tri skupine. Skupine imajo na voljo učbenik in dodatno literaturo. Vsaka zbere čim več podatkov o življenju Slovencev v določeni državi: Italiji, Avstriji, na Madžarskem. Ko skupine svoje delo končajo, v petih minutah predstavijo težave, ki so jih imeli Slovenci v neki državi. Skupina predstavi tudi rešitve za izboljšanje položaja Slovencev. Vendar mora pri tem paziti, da predlagane rešitve ne bi vodile v pospešeno uničevanje Slovencev. Skupina svoje ugotovitve primerja z dejanskim delovanjem slovenskih organizacij in društev zunaj državnih meja.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci v učbeniku na strani 56 zgoraj preberejo podatke o časopisu Koroški Slovenec. Prebrano analizirajo: • Kje in kdo je izdajal časopis? • Kakšen je bil podnaslov časopisa? • Kako pogosto je časopis izhajal? 57


Slovenci v Italiji

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci ponovijo svoje znanje o fašizmu in zapišejo poglavitne značilnosti fašizma. Vsaki značilnosti pripišejo, kakšne posledice je imela za odnos fašistov do Slovencev.

Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin

Slovenci v Italiji Tudi italijanske oblasti so gledale na Slovence kot manjvreden narod. Pritisk na Slovence, ki se je poveËal po prihodu faπistov na oblast, je med Slovenci povzroËil odpor. a) Slikar Tone Kralj je leta 1943 narisal sliko, ki ji je dal naslov Rapallo. Pojasni sporoËilo slike tako, da v prazne kvadrate vpiπeπ, kaj slika prikazuje oziroma sporoËa.

RAZISKOVALEC

æenska: ponazarja slovenski narod, ki nima nacionalnih pravic

V literaturi učenci poiščejo podatke o ilegalnih odporniških organizacijah, ki so delovale med primorskimi Slovenci. Namesto organizacije lahko predstavijo posamezno osebnost. Pripravijo referate.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učenci si ogledajo film (ali le del) Tistega lepega dne, ki prikazuje življenje Slovencev v fašistični Italiji. Film analizirajo: • Kje se film dogaja? • Kakšen je odnos Slovencev do fašistov? • Kakšen je odnos fašistov do Slovencev? • Katera vloga se ti je najbolj vtisnila v spomin? Pojasni, zakaj. AKTIVNOST: delo v dvojicah

Učenci razmislijo, kako bi prvošolčku razložili pojme: madžarizacija, italijanizacija in germanizacija. V parih izdelajo razlago pojmov, ki jo Nato predstavijo v razredu. GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učitelj se z učenci lahko dogovori o izvedbi zgodovinske bralne značke in vanjo vključi delo Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac. Učenci narišejo izbrane prizore iz tega dela in jih predstavijo sošolcem. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo zavednega slovenskega učitelja, ki živi v Sežani v času fašistične oblasti nad Primorskimi Slovenci. Pri tem so pozorni na naslednja dejstva, ki vplivajo na odločitve te osebe: učitelj že 20 let živi v Sežani, med drugim poučuje tudi slovenščino, je glavni organizator kulturnega življenja v Sežani, vodi literarni krožek in mlade spodbuja k pisanju. Učenci podoživijo en dan v življenju tega učitelja in naredijo dnevniški zapis. 58

faπist, ki gloda nogo: faπizem æeli uniËiti Slovence b) Preberi spomenico faπistiËne stranke v Julijski krajini. • Kako so Italijani ravnali s Slovenci na ozemljih, ki so po rapalski pogodbi pripadla Italiji? Zavedne Slovence so preganjali in jih izselili. Ukinili so slovenske πole, kulturne ustanove, druπtva, zadruge in publikacije (Ëasopise). • Zakaj so Italijani najprej izselili duhovnike in izobraæence? Izselili so jih, ker so bili oni tisti, ki so s svojim znanjem najbolj spodbujali slovensko πolstvo, kulturno in narodno delovanje Slovencev. • Morda poznaπ ime slovenskega pisatelja in njegovo delo, ki je nastalo kot odziv na zatiranje Slovencev v Beneπki Sloveniji. Zapiπi ga. France Bevk: Kaplan Martin »edermac.

glave z napisom Rapallo: antantne sile so odgovorne za poloæaj Slovencev

ograja, ki je presekala æensko: rapalska pogodba je razdelila Slovence

≈Slovenski uËitelji so moteË element v kmeËkem okolju in so podrejeni ukazom kulturnih srediπË onstran meje. Vse, brez izjeme, bi morali zamenjati italjanski uËitelji /.../ Zasebna slovenska πola pri Sv. Jakobu v Trstu, /.../ srediπËe kulturne dejavnosti, ki zastruplja nove generacije, je nevarna ustanova, odkrito protiitalijanska in bi jo zato morali Ëimprej ukiniti. /.../ Vse slovenske publikacije tudi navidezno nedolæne, gojijo upe slovenske opozicije, ustvarjajo med kmeËkimi mnoæicami, kjer πe ne obstaja, nevarno odcepitveno miselnost. Potrebno bi bilo torej zatreti vsako in kakrπnokoli slovensko publikacijo /.../.« (Spomenica pokrajinskih sekretarjev faπistiËne stranke v Julijski krajini Mussoliniju, 11. junija 1927)

c) Vir podaja priËevanje o ilegalni slovenski organizaciji TIGR. ≈V letu 1927 so se æe izoblikovala jedra odpora v Trstu, Gorici in na Pivπko-Bistriπkem Ta razmah narodno• Kakπne cilje je imela organizacija TIGR? Mednarodno javnost je hotela opozoriti na zatiranje Slovencev v osvobodilnega gibanja je zahteval veËjo povezanost in usklajevanje v vsej Julijski krajini. Zato je priπlo /.../ faπistiËni Italiji. DolgoroËno pa se je zavzemala za prikljuËitev do sestanka na Nanosu; slednji je bil 31. 8. 1927 /.../. slovenskega in hrvaπkega ozemlja, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Na tem sestanku je bilo sprejetih veË sklepov: ∑ organizacija je tajna /.../; Italiji, h Kraljevini SHS. ∑ proti poitalijanËevanju slovenskih otrok v italijan• Kratica TIGR pomeni? skih πolah naj se nastopa s poæigom πol in vrtcev v veËjih krajih hkrati; T Trst ∑ izdajajo naj se uËbeniki za pouk slovenπËine po I Istra druæinah; ∑ izdaja naj se tajno glasilo organizacije/.../; G Gorica ∑ vzdræujejo naj se zveze s somiπljeniki v Jugoslaviji R Reka /.../.« • Kako se je italijanska faπistiËna oblast odzvala na delovanje TIGR-a? (Mira CenciË, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997) Faπisti so tigrovce preganjali. Proti ujetim Ëlanom so organizirali “posebna sodiπËa za zaπËito dræave”, ki so tigrovce obsodila na dolgoletne zaporne in smrtne kazni.

52

BELEŽKE:


Slovenci na Madžarskem

Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin

AKTIVNOST: metoda dela slikovnim gradivom (zemljevidom)

Slovenci na Madæarskem Za svoj obstoj so se morali bojevati tudi porabski Slovenci na Madæarskem. a) Na kakπen naËin je madæarska oblast izvajala madæarizacijo? Madæarska oblast Slovencem ni niti priznala uporabe njihovega imena, temveË jih je poimenovala Vendi. Ukinila je slovenske πole, druπtva in Ëasopisje.

RADOVEDNEÆ V slovenskem Ëasopisu Slovenski narod je bil 1. avgusta 1930 objavljen Ëlanek o prvem træaπkem procesu. Avtor Ëlanka je obsojence poimenoval ≈ærtve«, medtem ko jih je italijanski Ëasopis oznaËil za ≈teroriste«. V krajπem razmiπljanju pojasni, zakaj ta razlika v poimenovanju.

S slovenskega staliπËa so bili obsojeni tigrovci ærtve faπistiËnega nasilja, saj so se borili proti faπistiËnemu nasilju, za pravice Slovencev ter za osvoboditev slovenskega ozemlja izpod italijanske faπistiËne oblasti. Italijanska faπistiËna oblast pa jih je obravnavala kot teroriste, saj so se borili proti legalni oblasti in zakonski ureditvi. Pri tem so obËasno uporabljali tudi nasilne metode, kot so bili atentati in poæiganje italijanskih πol.



ZANIMA ME: Æivljenje Slovencev pod italijansko faπistiËno oblastjo je prikazano v slovenskem filmu Tistega lepega dne (1962).

 ≈Italijanski listi niso priobËili nikakega podrobnejπega poroËila o zadnjih urah træaπkih ærtev in njih ustrelitvi v dolinici pri Bazovici, paË pa skuπa Ëasopisje opraviËiti krvavi Ëin s samoobrambo v boju za dræavo in reæim. /…/ Tako komentira turinska ‘Gazzetta del Popolo’, ki pravi med drugim: ‘Izjemno sodiπËe za zaπËito dræave je izreklo svojo obsodbo proti slovenskim teroristom. Obsodba je praviËna, potrebna, blagodejna in naj sluæi vsem v opomin. Med procesom obtoæenci niso samo priznali cele vrste svojih zloËinov’ /.../.«



ZANIMA ME: VeË o faπistiËnem ravnanju do Slovencev lahko prebereπ v delu Kaplan Martin »edermac (1965).

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 57 (Slovensko Porabje). Zemljevid analizirajo: • Zakaj ime Porabje? • Opiši obseg Slovenskega Porabja. • Poimenuj nekaj slovenskih krajev na Madžarskem. PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: •Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin? • Kako so proti germanizaciji delovali Slovenci v Avstriji? • Kako so delovale ilegalne odporniške skupine na Primorskem v boju proti poitalijančenju? • Kako so madžarizacijo izvajali na Madžarskem? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 53.

PONOVIMO

odnos avstrijske oblasti ponemËevanje, zatiranje

slovenske organizacije: PolitiËno in gospodarsko druπtvo za koroπke Slovence, Slovenska prosvetna zveza

SLOVENCI V AVSTRIJI

KAK©EN JE BIL POLOÆAJ SLOVENSKIH MANJ©IN

SLOVENCI V ITALIJI

slovenske organizacije: druπtvo Edinost, Zbor sveËenikov sv. Pavla,

TIGR, Borba

odnos italijanske faπistiËne oblasti: poitalijanËevanje, preganjanje, zatiranje slovenπËine

SLOVENCI NA MADÆARSKEM

odnos madæarske oblasti: madæarizacija, zatiranje slovenπËine

Vendi: Madæari so oznaËevali Slovence za potomce Vandalov

53

59


Kakšna je bila kraljevina SHS

UČNI CILJI Učenec: pozna poglavitne razlike med različnimi deli Kraljevine SHS, ve, kakšne spremembe je za Slovence prineslo obdobje parlamentarizma, pozna glavne značilnosti vidovdanske ustave in zna razvrstiti člene vidovdanske ustave po naprednosti in konzervativnosti, zna primerjati položaj Slovencev pred nastankom Kraljevine SHS in po njem, poimenuje politične stranke, ki so delovale na Slovenskem do diktature kralja Aleksandra, pojasni razloge za razklanost Slovencev v političnem življenju in pozna razlike med političnimi tabori. Kakšen je bil položaj Slovencev v Kraljevini SHS

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (miselni vzorec)

Učenci pomislijo na pričakovanja, s katerimi so Slovenci vstopili v novo državo. Učitelj na tablo nariše miselni vzorec, učenci pa mu dodajajo pričakovanja — vsako pričakovanje je ena črta na miselnem vzorcu. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo zapis dr. Antona Korošca v učbeniku na strani 58. Pisni vir analizirajo: • Kakšno mnenje o Slovencih lahko razberemo iz vira? • Katera družbena skupina po mnenju dr. Korošca predstavlja temelj slovenskega naroda? • Kako bi lahko razložili Koroščeve besede, da ta stan »ni dostopen za revolucionarne misli«? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom)

Učenci si ogledajo graf v učbeniku (narodnostna sestava Kraljevine SHS) na strani 58. Graf analizirajo: • Kateri narodi so bili najštevilčnejši v Kraljevini SHS? • Kraljevina SHS je ob nastanku štela 12 milijonov prebivalcev. Kolikšen delež vseh prebivalcev v Kraljevini SHS so predstavljali Slovenci? Koliko je bilo Slovencev? • Koliko je bilo vseh narodov in narodnosti v Kraljevini SHS? 60

Eden od razlogov, ki so vodili Slovence k izstopu iz Avstro-Ogrske, je bil neenakopraven položaj. Vendar se pričakovanja Slovencev, da bodo v novi državi imeli boljši položaj, niso uresničila. Razcepljene politične stranke se niso zmogle učinkovito upreti centralizmu in unitarizmu, ki sta bili glavni značilnosti Kraljevine SHS.

Kakπen je bil poloæaj Slovencev v Kraljevini SHS Novoustanovljena Kraljevina SHS je bila zelo raznolika dræava. To raznoliko dræavo je vodil kralj, ki je podpiral centralizem in unitarizem. a) Smiselno dopolni tabelo o raznolikosti Kraljevine SHS.

narodna raznolikost

Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Boπnjaki, Albanci, »rnogorci

verska raznolikost

katoliËani, pravoslavci, protestanti, muslimani, Judje

kulturna raznolikost

nepismenost v Sloveniji je bila nizka, v juænem delu dræave pa visoka

gospodarska raznolikost

severni del je bil bolj razvit (Slovenija, Hrvaπka), juæni in srednji del pa sta bila nerazvita

b) Obkroæi Ërko pred odgovorom, ki po tvojem mnenju najbolje opisuje politiko unitarizma. A. To je politika, ki je zagovarjala enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov. B. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da so najpomembnejπi narodi v Jugoslaviji Slovenci, Srbi in Hrvati. C. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da je jugoslovanski narod sestavljen iz treh plemen, slovenskega, hrvaπkega in srbskega.

Kakπno ureditev je uvedla vidovdanska ustava Junija 1921 je Kraljevina SHS dobila svojo prvo ustavo ∑ vidovdansko ustavo. S to ustavo se je zaËelo obdobje parlamentarizma. a) Vidovdanska ustava je bila v nekaterih pogledih napredna ustava, vendar pa je uvedla tudi centralizem. • Kako je ustava porazdelila oblast med kraljem in skupπËino? Vse pristojnosti je imel kralj, ki je lahko tudi skliceval zasedanja skup≈»len 46. πËine. SkupπËino, ki je sprejemala zakone, je lahko tudi razpustil. • Komu je vidovdanska ustava dajala najveË pristojnosti? Kralju.

• Kateri Ëlen je prepreËeval, da bi kralj postal absolutist? »len 46, saj sta si po njem skupπËina in kralj delila zakonodajno oblast.

Zakonodajno oblast izvrπujeta kralj in narodna skupπËina skupno /…/. »len 49. Kralj potrjuje in razglaπa zakone /…/. Kralj je vrhovni poveljnik vse vojaπke sile /…/. »len 51. Kralj predstavlja dræavo v vseh njenih odnoπajih s tujimi dræavami. Napoveduje vojno in sklepa mir /…/. »len 55. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralju se ne sme niË postavljati v odgovornost, tudi ne sme biti kralj toæen.«

• Kateri Ëlen je kralju posredno omogoËal neomejeno oblast? Pojasni svoj odgovor. To je bil 49. Ëlen, ki je doloËal, da kralj potrjuje zakone. Zakonov, ki so bili njemu v πkodo, brez njegovega soglasja ni bilo mogoËe sprejeti, saj je kralj potrjeval zakone.

54

Kakšno ureditev je uvedla vidovdanska ustava

VEČ O …

Vidov dan (28. junij) ima v srbski zgodovini poseben pomen, saj označuje obletnico velikega srbskega poraza na Kosovem polju leta 1389. Po porazu Makedoncev 1371 so Turki začeli prodirati tudi v srbske pokrajine. Najprej kot roparji, potem pa vedno bolj kot organizirana vojska. Ker je turška vojska sprva doživela nekaj porazov, je sultan začel resne priprave na napad na Srbijo. Veliki vojni pohod, ki ga je vodil sam sultan

Murat, se je ustavil na Kosovem (blizu Prištine). Srbsko vojsko je vodil knez Lazar, ki je iz boja za oblast, ki je izbruhnil po smrti kneza Uroša, izšel kot najmočnejši. Svojo vojsko mu je na pomoč poslal tudi bosanski kralj Tvrtko. Srbi so bili sprva uspešni, saj je zaradi uboja sultana med Turki zavladala zmeda. Vendar pa so Turki nato uredili svoje vrste in zmagali. Knez Lazar je padel v turško ujetništvo in bil umorjen. Začela se je večstoletna nadvlada Turkov nad Srbi.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo v učbeniku besedilo na strani 59 zgoraj (do naslova). Ogledajo si še volilni plakat Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Izdelajo preglednico, s katero prikažejo različne zahteve strank na Slovenskem na volitvah leta 1920.


AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS

PolitiËni tabori na Slovenskem Obdobje med obema vojnama na Slovenskem sta zaznamovala æivahno politiËno delovanje ter boj za slovensko avtonomijo. a) Na Slovenskem so v Ëasu med obema vojnama delovali trije politiËni tabori. Poimenuj jih in ob njih navedi njihove glavne politiËne stranke. tabor:

tabor:

tabor:

katoliπki stranka:

Slovenska ljudska stranka

delavski

liberalni stranka: Samostojna demokratska stranka

stranka: KomunistiËna partija Slovenije, Jugoslovanska socialdemokratska stranka

b) V tabeli so navedene znaËilnosti posameznih politiËnih strank. Z zeleno barvo pobarvaj znaËilnosti katoliπkega tabora, z rdeËo znaËilnosti delavskega tabora in z modro znaËilnosti liberalnega tabora. AVTONOMIJA

IC V ALD E DELAVCI

ZADRUGE

M EZIA D R LEF FEDERALIZEM

KMETJE

N K A IT D IS SINDIKATI

CENTRALIZEM, UNITARIZEM

PODJETNIKI

LIBERALIZEM

c) Spodnja grafikona prikazujeta izide na volitvah v Sloveniji v letih 1920 in 1927. • Kateri politiËni tabor je obakrat dobil najveË podpore med volivci? Katoliπki tabor. druga druga • V Ëigavo korist se je spremenilo razmerje moËi med 5,5 % 8,88 % delavske politiËnimi tabori? Pomisli, zakaj. stranke 10,12 % SLS socialdemokratska V korist katoliπkega tabora (Slovenske ljudske 36,1 % in komunistiËna liberalna stranka stranka (meπËanska in kmeËka) stranke), saj se je zavzemal za avtonomijo, ki je 29,6 % SLS 21,1 % 59,9 % liberalna stranka Slovenci niso imeli. Delavske stranke so velik del pod(meπËanska in kmeËka) 28,8% pore izgubile zaradi svoje drobitve, neenotnosti in 1920 1927 prepovedi delovanja (komunistiËna stranka). • Kako bi glede na izide volitev opredelil odnos Slovencev do centralistiËne in unitaristiËne politike? V veËini Slovenci centralistiËne in unitaristiËne politike niso podpirali, kar je bilo vidno tudi na volitvah, saj je liberalna stranka, ki je podpirala takπno politiko, dobivala le malo glasov.

Učenci preberejo določila iz vidovdanske ustave v delovnem zvezku na strani 54. Določila analizirajo: • Iz vidovdanske ustave izpišejo kraljeve pristojnosti. • Izpišejo določila ustave, ki bi jih označili za napredna. • Izpišejo določila ustave, ki bi jih označili za nazadnjaška.

RAZISKOVALEC

Učenci poiščejo v knjižnici ustavo Republike Slovenije (najdejo jo tudi na spletni strani državnega zbora www. dz-rs.si) in jo primerjajo z določili vidovdanske ustave. • Katera določila so podobna, katerih v slovenski ustavi ni moč najti?

Ë) Vse slovenske politiËne stranke so zavzele tudi doloËeno staliπËe do narodnega poloæaja Slovencev v Kraljevini SHS. ≈1. Temeljna zahteva nas Slovencev je, da se slovenski • Ideje katere stranke lahko prepoznaπ v viru? narod, razdeljen na 4 dræave /…/, zedini v eno samo Slovenske ljudske stranke (katoliπkega tabora). politiËno celino, ker mu je le tako zajamËen njegov ob• Kako deklaracija ureja odnose med tremi najveËjimi jugoslovanskimi narodi? Deklaracija zahteva enakopraven poloæaj vseh treh narodov.

stanek in vsestranski napredek. /…/ 4. V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko dræavo iz ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija.« (Slovenska deklaracija, 1932)

• S katerim programom, nastalim sredi 19. stoletja, lahko primerjamo deklaracijo? S programom Zedinjene Slovenije, saj je zahteval zduæitev vseh Slovencev v eno politiËno enoto ter enakopraven narodni poloæaj Slovencev.

55

AKTUALNO

Ustava je temeljni zakon države, ki so mu podrejeni vsi drugi zakoni in odredbe. Vidovdanska ustava je bila pozneje z uvedbo diktature spremenjena, ves čas pa je ohranjala centralizem. Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija, takrat socialistična republika, prvo ustavo sprejela leta 1946. Ustava je spet uvedla centralizem. Slovenija je dobila svojo republiško ustavo leto pozneje. Jugoslovanska ustava je bila večkrat

spremenjena, spremembe v letih 1963 in 1974 pa so prinesle večje pristojnosti republik in poudarjale federativno ureditev. Skupščina samostojne Republike Slovenije je ustavo sprejela 23. decembra 1991. VEČ O …

Ker se je oblast po volitvah leta 1920, ko so delavske stranke (med njimi zlasti komunisti) dobile veliko število glasov (skoraj tretjino), zbala moči teh strank in morebitne revolucije, je najprej 29. decembra uvedla

obznano – uredbo proti komunistični stranki. Ministrski svet je objavil ukaz, s katerim so prepovedali vsakršno komunistično propagando in delovanje. Prepoved delovanja komunistične stranke je v Kraljevini Jugoslaviji obveljala do konca njenega obstoja oziroma napada okupatorjev. Zakon o zaščiti države, ki ga je jugoslovanska skupščina sprejela 2. avgusta 1921, pa je uvedel kazen zaradi vsakršnega (in ne le komunističnega) delovanja, ki je po

mnenju oblasti povzročalo nasilje zoper državno oblast ali ogrožalo javni mir. Oblast je zakon najprej uporabljala v boju proti komunizmu. Pozneje med kraljevo diktaturo pa je z njim obračunavala tudi s politiki, ki so nasprotovali diktaturi.

61


Politični tabori na Slovenskem

Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS



AKTIVNOST: metoda razgovora

Učitelj se z učenci pogovori o programih političnih strank na Slovenskem med obema vojnama in danes. •Katera stranka je tista, ki danes zahteva uresničitev slovenske deklaracije iz leta 1933? •Katera od političnih strank je najbolje branila človekove pravice in enakopravnost vseh narodov, živečih v kraljevini SHS? Kaj se je zgodilo s to stranko?

RADOVEDNEÆ Najpomembnejπi slovenski politik v obdobju med obema vojnama je bil dr. Anton Koroπec.

≈Æe 23. junija 1935 je kr. namestniπtvo pozvalo dr. Koroπca v vlado in mu zaupalo notranje ministrstvo, v katerem naj bi s svojo politiËno modrostjo, veliko izkuπenostjo in vseobseænim znanjem pomagal ublaæiti politiËne strasti /…/. Ne glede na oËitke z leve in desne, ne glede na nasprotovanja politikov, katerih zavoæeno politiËno dediπËino je prevzel, je vodil dræavo k notranjemu miru /…/. »e danes slovenski narod æaluje ob njegovi krsti kakor druæina za svojim oËetom, ni to niË Ëudnega, saj je izgubil z njim voditelja, ki ga je pripeljal iz Ërnih dni v sonce svobode.«

≈Bil je vodja SLS in spreten politik. V zadnjih letih parlamentarnega obdobja (1927∑1929) pa tudi v Ëasu diktature kralja Aleksandra je bil minister v beograjski vladi. Strankarski nasprotniki so mu oËitali nenaËelno vodenje politike, Ëeπ da je v Beogradu pozabljal na avtonomistiËne obljube, dane Slovencem. V resnici pa je med njegovim mandatom v kraljevi vladi SLS dosegla, da se je vpliv beograjske politike v Sloveniji zmanjπal.« (Boæo Repe, Naπe stoletje, Modrijan, Ljubljana, 1997)

(Iz Ëlanka ob smrti dr. Koroπca, Slovenec, 15. decembra 1940)

Ugotovi, v Ëem se razlikujeta oba opisa dr. Koroπca. Na podlagi obeh virov in zapisa v uËbeniku na strani 59 napiπi pet dejstev o dr. Koroπcu. Zakaj, meniπ, se mnenji obeh avtorjev razlikujeta? Dr. Koroπec je bil narodno zaveden slovenski politik. Bil je predsednik SLS in veËkrat minister v beograjski vladi. Zagovarjal je avtonomijo Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji. Bil je spreten in priljubljen politik, ki se je trudil, da bi imeli Slovenci boljπi poloæaj v Jugoslaviji. Desni opis piπe o dr. Koroπcu le pohvalno in mu je zelo naklonjen, saj je bil objavljen v Ëasniku SLS. Levi opis pa je bolj kritiËen, saj je nastal kasneje.

VEČ O ...

Katoliški in liberalni tabor, ki sta imela na Slovenskem med obema vojnama največ volivcev, sta se trudila, da bi v svoje vrste vključila tudi mladino. Podpirala sta različne mladinske organizacije, njihova srečanja in tečaje. Mladinsko delovanje se je razmahnilo zlasti v času kraljevega namestništva (1935–1941). V katoliškem taboru so delovale: Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov (telesnovzgojna organizacija), Mladina JRZ v Dravski banovini (podmladek stranke Jugoslovanska Radikalna zajednica, katere del je bila SLS), Mladinska kmečka zveza (vključevala kmečko mladino), Slovenska dijaška zveza (zveza katoliških dijakov, v okviru katere so delovale različne skupine, na primer stražarji, mladci …), Katoliška akcija (v okviru katere sta delovali Zveza katoliških dijakov – mladci in Zveza mladih katoliških delavcev), Krščanska delavska mladina. V liberalnem taboru so delovale: Zveza kmetskih fantov in deklet (liberalno usmerjena kmečka mladina), Mladina JNS v Dravski banovini (podmladek stranke Jugoslovanska nacionalna stranka, katere del so bili slovenski liberalci), Mladina »Zbora« v Dravski banovini (jugoslovansko nacionalistično usmerjena mladina).

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletne strani političnih strank, na primer SLS v Sloveniji, HSS na Hrvaškem in NRS v Srbiji, na katerih je predstavljena tudi predvojna zgodovina teh strank. 62



ZANIMA ME: VeË o slovenski zgodovini v Ëasu med obema vojnama lahko prebereπ v spominih Rude JurËeca Skozi luËi in sence (1991).



ZANIMA ME: VeË o prvi Jugoslaviji lahko prebereπ v delu zgodovinarja dr. Joæeta Pirjevca Jugoslavija 1918∑1941 (1995).

PONOVIMO POLOÆAJ SLOVENCEV

neenakopravnost, eno od plemen jugoslovanskega naroda, brez avtonomije napredek kulture (πolstvo, univerza ...)

KAK©NA DRÆAVA JE BILA KRALJEVINA SHS

VIDOVDANSKA USTAVA 1921 unitarizem (en jugoslovanski narod), centralizem (vse odloËitve v Beogradu), velika pooblastila kralju deloma napredna, a neupoπtevana doloËila

katoliπki SLS POLITI»NI TABORI liberalni SDS delavski JSDS, KPS

trije tabori razlike glede odnosa do centralizma in avtonomije razliËna struktura volivcev

56

RAZISKOVALEC

V učbeniku na strani 59 učenci preberejo portret predsednika SLS dr. Antona Korošca. Učenci v literaturi poiščejo podatke še o drugih pomembnih slovenskih politikih v času med obema vojnama. O izbranem politiku pripravijo referat.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci napišejo politični program, ki naj bi jim zagotovil zmago na parlamentarnih volitvah Kraljevine SHS leta 1921. Pri tem morajo biti pozorni na to, kateremu narodu in družbenemu sloju bodo svoj program predstavili.

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: •Kakšna država je bila Kraljevina SHS? • Opišejo raznolikost Kraljevine Jugoslavije. • Kakšen je bil pomen vidovdanske ustave za narodni položaj Slovencev v Kraljevini SHS? • V čem so se najbolj razlikovali programi političnih taborov na Slovenskem? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 56.


Poleti leta 1928 so nasprotja v političnem življenju Kraljevine SHS doživela vrelišče. V beograjski skupščini je prišlo do streljanja. Kralj je uvedel posebno diktaturo, ki je zagovarjala dosledno politiko centralizma in unitarizma. Država je dobila novo ime — Kraljevina Jugoslavija. Diktatura kralja Aleksandra se je leta 1934 končala z njegovo smrtjo.

Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura ▶ ▶

Diktatura kralja Aleksandra Streljanje v beograjski skupπËini je pokazalo, da so bila nacionalna nasprotja v Kraljevini SHS velika in zelo napeta. a) Preberi opis dogodkov v narodni skupπËini v Beogradu dne 20. junija 1928. • Kdo je bil atentator in kakπni so bili njegovi politiËni cilji? »rnogorski poslanec Srbske radikalne stranke, ki se je zavzemala za ≈Takoj ko se je zaËela seja, okrog 11.40, je priπlo med obiËajno debato o zapisniku do ostrega spopada med prevlado Srbov v dræavi ter za centralizem in unitarizem. opozicijo in poslanci vladne veËine. Nenadoma se je • Kako se je na dogodke odzvala vlada v Beogradu? Dogodek je hotela prikriti pred ljudmi v dræavi in pred tujino. • Pomisli, zakaj je vlada hotela prepreËiti, da bi se novica razπirila po dræavi in v tujino. Vlada se je prestraπila, da bi izbruhnili nemiri in protesti proti njej v domovini in tujini.

na govorniπkem odru pojavil znan Ërnogorski radikal in velesrbski hegemonist Puniπa RaËiÊ, ki je na zadnjih sejah ostro napadal poslance opozicije, πe posebej Ëlane HSLS [Hrvaπke kmeËke stranke] in JDS [Jugoslovanske demokratske stranke]. Iz æepa je potegnil revolver in petkrat ustrelil proti poslancem. Vseh pet strelov je æal zadelo. Pavle RadiÊ se je prvi zgrudil na tla, zadet v srce. Bil je na mestu mrtev. Naslednji streli so zadeli Stjepana RadiÊa, dr. BosariËka, dr. Pernarja in Ivana Grandjo. /…/ Po dogodku je v skupπËinski dvorani nastala panika. /…/ Sejo so takoj prekinili. /…/ Po dogodku se je takoj sestal ministrski svet in do nadaljnjega ustavil ves brzojavni in telefonski promet s tujino, uro kasneje pa πe notranji promet. Od 13. ure naprej so bili prepovedani telefonski pogovori tudi med Ljubljano in ostalimi slovenskimi kraji.«

• Ali iz vira lahko ugotoviπ, ali je kralj podpiral dogodke v narodni skupπËini? Lahko reËemo, da je kralj dogodke podpiral, saj je podpiral politiko centralizma in unitarizma, ki sta jo zagovarjala Srbska radikalna stranka in atentator. Hkrati je dovolil, da je bila novica o tem dogodku zadræana.

b) Kraljevina Jugoslavija je bila upravno razdeljena na devet novih upravnih enot, banovin. Na zemljevidu z razliËnimi barvami pobarvaj in vpiπi imena banovin. • Poimenuj banovino, v katero je sodilo slovensko ozemlje. Dravska banovina.

• Po Ëem so banovine dobile ime? Zakaj niso uporabili imen po narodih? Banovine so dobile imena po rekah. Poimenovanje po narodih je bilo nezaæeleno.

Dinastija Karađorđević je srbska dinastija, katere začetki segajo v 19. stoletje. V začetku 19. stoletja so bili premožni trgovci z živino. Njihov vodja, Đorđe Petrović, znan po imenu Karađorđe, je leta 1804 vodil prvi srbski upor zoper Turke. Srbi so si v uporu priborili avtonomijo, Karađorđe pa je postal srbski vladar (knez). Vendar so Turki znova zavladali Srbiji, zaradi česar je Karađorđe pobegnil v Avstrijo. Njegov sin, knez Aleksander I. se je vrnil v Srbijo, kjer je bil leta 1842 proglašen za kneza Srbije.

Vendar je bil zaradi upora oziroma zarote odstavljen, nakar je Srbijo vodila dinastija Obrenović. Leta 1903 so Karađorđevići vodili veliko zaroto proti Obrenovićem, v kateri so bili moški pripadniki dinastije Obrenović ubiti. Srbska skupščina je Nato princu Petru Karađorđeviću podelila prestol in kralj je Srbijo vodil do svoje smrti. Že pred smrtjo je nekatere naloge prevzel sin Aleksander Karađorđević. Izvedel je tudi združitev Države SHS in Kraljevine Srbije in Črne gore, zaradi česar je dobil naziv Zedinitelj. Ob njegovi smrti je bil njegov najstarejši

Diktatura kralja Aleksandra

UVODNA MOTIVACIJA: metoda razgovora

Učitelj na tablo napiše nekaj imen znanih diktatorjev in se z učenci pogovori: • Kaj je diktatura? • Katere velike diktatorje v zgodovini poznaš? • Kakšna je razlika med diktaturo in absolutizmom? RAZISKOVALEC

57

VEČ O …

UČNI CILJI Učenec: pozna vzroke in posledice diktature, pojasni, kakšne spremembe je prinesla diktatura kralja Aleksandra, pozna novo upravno razdelitev Kraljevine Jugoslavije, z argumenti zna dokazati unitaristično naravnanost diktature (poimenovanje banovin), pozna spremembe, ki jih je prineslo obdobje kraljevega namestništva, pozna vzroke, zaradi katerih je Kraljevina Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu.

sin Peter II. star komaj 11 let, zato so državo vodili regenti. Ob vojaškem udaru leta 1941 je mladi kralj Peter II. prevzel oblast v državi. Vendar je takoj sledila okupacija in kraljeva družina se je umaknila v Veliko Britanijo. Po koncu druge svetovne vojne so se narodi Jugoslavije odločili proti vrnitvi kralja v državo, pri čemer je bila kraljeva lastnina podržavljena. Dinastija Karađorđević je ostala v Londonu. Leta 2001 se je kralj Aleksander II. vrnil z družino v Beograd.

Učenci v učbeniku na strani 61 preberejo portret Aleksandra Karađorđevića. V literaturi ali spletnih straneh poiščejo podatke o takratnih evropskih kraljih, na primer romunskem, bolgarskem, italijanskem … in jih predstavijo z referatom. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Uvedbi osebne kraljeve diktature na zahodu, zlasti v zaveznicah Jugoslavije – Franciji in Veliki Britaniji, niso bili naklonjeni. Učitelj se z učenci pogovori: • Kako bi lahko kralj preprečil uvedbo diktature? • Ali je ravnal prav, ko je uvedel diktaturo? Ali je s tem rešil probleme v državi? • Kaj je kralja Aleksandra prisililo k sprejemu oktroirane ustave? • Kaj bi se lahko zgodilo, če tega ne bi storil? 63


GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci narišejo karikaturo, ki predstavlja pogled Slovencev na diktaturo kralja Aleksandra. RAZISKOVALEC

Na spletnih straneh učenci poiščejo podatke o slovenskih politikih, ki so bili žrtve atentatov. Nato primerjajo posledice, ki jih je povzročila njihova smrt s posledicami atentata na kralja Aleksandra. Svoje ugotovitve predstavijo sošolcem. VEČ O …

Slovenska deklaracija, ki so jo pripravili politiki SLS konec leta 1932 ob obletnici dr. Antona Korošca je dobila tudi ime punktacije, saj so bile njihove zahteve zapisane v petih točkah. Zgodovinarji deklaracijo štejejo za enega najbolj jasnih slovenskih političnih programov v času med obema vojnama. SLS z njo ni le zahtevala slovenske avtonomije in narodne združitve, temveč je deklaracija pomenila tudi obsodbo centralistično unitarističnega jugoslovanskega sistema, ki ga je predstavljala kraljeva deklaracija. Kraljevo namestništvo kneza Pavla

ANEKDOTA

Jugoslovanski ministrski predsednik Milan Stojadinović je bil znan po svojem navdušenju nad fašizmom. Svoje privržence je oblačil v zelene srajce in si prizadeval postati »vodja«. Privrženci so ga na zborovanjih po nemških in italijanskih vzorih pozdravljali z ritmičnim klicanjem v srbohrvaščini »Vodža, vodža!« Njegovi politični nasprotniki so kmalu našli učinkovito protiorožje na to vpitje. Lepo so obrnili zloge in vpili »dža–vo, dža–vo«, kar pomeni slovensko hudič. (vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 179)

Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura

c) Obkroæi Ërke pred pravilnimi trditvami. A. ©estojanuarsko diktaturo je uvedel kralj Aleksander I. KaraoreviÊ 6. januarja 1929. B. Po uvedbi diktature so javno delovale lahko samo tiste politiËne stranke, ki so bile naklonjene kralju. C. Namen diktature je bil decentralizacija dræave. ». Kralj Aleksander je dræavo preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo. D. Bane, ki so bili na Ëelu banovin, je imenovala skupπËina na predlog ministrskega sveta. E. Leta 1931 je skuπal kralj diktaturo omiliti tako, da je sprejel vsiljeno (oktroirano) ustavo. Ë) Slovenske stranke so se razliËno odzvale na uvedbo diktature. Katerima dvema politiËnima taboroma lahko pripiπemo spodnje izjave? Napiπi njuni imeni na Ërte. ≈Srbi, Hrvati in Slovenci so v etniËnem oziru en narod in v skladu s tem more edino prava jugoslovanska misel biti soliden temelj za napredek nacije in razvoj dræave. Narodno edinstvo je Ëustveno notranje, po usodi povzroËene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepriËanje, da vsi tvorimo eno edinico /…/.«

≈V to svrho nam je potrebno: a) nacionalna individualnost, ime, zastava, etniËna skupnost, finanËna samostojnost, politiËna in kulturna svoboda, b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati æivljenjske interese in harmoniËno razvijanje vseh /…/ poklicev, posebno kmeËkega in delavskega razreda.«

(Pohorska resolucija, 1935)

(Slovenska deklaracija, 1932)

liberalni tabor

katoliπki tabor



d) Oglej si posnetek, πt. 3 (Slovenci med obema vojnama). • Kateri dogodek prikazuje? Kdo naj bi izvedel to dejanje? Prikazuje atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseillu v Franciji. Atentat naj bi izvedel makedonski nacionalist ob podpori hrvaπkih nacionalistov (ustaπev). • Kakπen je bil odziv javnosti v Jugoslaviji? Jugoslovanska javnost je bila osupla in je dogodek obæalovala. Organizirane so bile æalne seje. V izloæbah trgovin so bile razstavljene podobe kralja, obdane z æalnimi trakovi. ©tevilni so se podpisali v æalno knjigo.

Kraljevo namestniπtvo kneza Pavla Ker je bil princ Peter II. πe mladoleten, je oblast po kraljevi smrti prevzel regent knez Pavle KaraoreviÊ. To obdobje imenujemo obdobje kraljevega namestniπtva. a) Predsednik nove vlade, Milan StojadinoviÊ, je bil finanËni strokovnjak. Kaj je vplivalo na porast jugoslovanske valute v njegovem Ëasu? Vlada M. StojadinoviÊa je navezala tesne politiËne in gospodarske stike z Italijo in NemËijo ter z njima sklenila vrsto pogodb o sodelovanju. Obe sta v Jugoslaviji kupovali poceni surovine in hrano, vanjo pa prodajali drage industrijske izdelke. Ta trgovska izmenjava je ugodno vplivala na gospodarsko rast v Jugoslaviji in porast njene valute. b) Kdaj in na kakπen naËin je nova vlada reπila nacionalni spor s Hrvati? S podpisom sporazuma CvetkoviÊ∑MaËek avgusta 1939, ki je ≈Banovini Hrvaπki se, da bi mogla uspeπno izvrπevati Banovini Hrvaπki zagotovil avtonomijo. dela iz svojih pristojnosti, zagotove potrebna finanËna sredstva oziroma finanËna samostojnost. /…/ Zakonodajno oblast v zadevah, ki spadajo pod pristojnost banovine Hrvaπke, reπujeta in izvrπujeta kralj in hrvaπki sabor (parlament) skupaj.« (Iz sporazuma CvetkoviÊ-MaËek, 1939)

58

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj v razredu spodbudi debato o tem, ali je Slovenija danes zagovornica ali nasprotnica polkolonialnega gospodarstva. Na debato se ustrezno pripravi tako, da pregleda časopise z gospodarskimi vsebinami in izbere nekaj člankov, s katerimi lahko vsaka stran v debati argumentira svoje stališče. Druga možnost je, da članke poiščejo učenci sami. Preden jih uporabijo pri pouku, jih pregledajo skupaj z učiteljem. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem pripravi kopije 64

določila sporazuma Cvetković– Maček. Pri tem uporabi zapise v slovenskih časnikih, ki so izšli 27. avgusta (na primer Slovenec ali Jutro, objavo v Slovencu je najti tudi v zbirki virov Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Slovenci v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in Jugoslaviji 1918–1941, DZS, Ljubljana, 1996, str. 56) ali besedilo v delu Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982, str. 78. Določila učenci analizirajo: • Kdo je v imenu Kraljevine Jugoslavije podpisal sporazum?

• Katere dele je obsegala Banovina Hrvaška? • Katere pristojnosti je dobila Banovina Hrvaška? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si v učbeniku na strani 51 ogledajo zemljevid Kraljevine Jugoslavije in ga analizirajo: • Koliko je bilo vseh banovin? • Koliko banovih je pokrivalo slovensko ozemlje? • Katere dele je obsegala Banovina Hrvaška? • Ali je Banovina Hrvaška pokrivala

le hrvaško narodnostno ozemlje? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

V delovnem zvezku na strani 58 učenci preberejo besedilo Slovenske deklaracije in Pohorske deklaracije pri nalogi č). • Izpišejo poglavitne zahteve, ki so jih v obeh deklaracijah zapisali politiki. • Ugotovijo, v čem se razlikujejo zahteve v deklaracijah. • Ugotovijo, katera deklaracija je bila v tistem času bolj naklonjena slovenski avtonomiji.


Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura

Pot v vojno Jugoslavija se kljub vsem naporom ni mogla izogniti vojni. a) Knez Pavle je 27. marca 1941 podpisal pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Ugotovi, kaj je vplivalo na njegovo odloËitev. PolitiËni in gospodarski pritiski Italije in NemËije, zaupanje v Hitlerja, da se bo dræal doloËb sporazuma, nepripravljenost na vojno, nepripravljenost Velike Britanije in Francije, da bi Jugoslavijo podprli ob morebitnem vstopu v vojno.

≈Princ Pavle se je 19. marca vrnil s svojega drugega tajnega sestanka s Hitlerjem in sklical za prihodnji dan kronski svet /…/. Princ (je) sporoËil zbranim predstavnikom, da je Hitler /…/ zahteval od Jugoslavije pristop k Trojnemu paktu. Povedal je dalje, da so vse njegove /…/ simpatije na strani zaveznikov, da pa ne vidi druge reπitve, kakor popustiti.« (Frido PogaËnik, Na razpotju, Zbornik Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1961)



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si kralj Aleksander KaraoreviÊ. Svojim dræavljanom æeliπ pojasniti, zakaj si se odloËil za uvedbo diktature. Napiπi kratek sestavek s πtirimi argumenti, s katerimi boπ dræavljane prepriËal, da je uvedba diktature v danem trenutku nujna in dobra poteza.

Sestavek naj vkljuËuje utemeljitve, kako bo diktatura zagotovila stabilnost v dræavi, reπitev nacionalnih sporov, boljπe delovanje oblasti, veËjo veljavo dræave v Evropi ...

ZANIMA ME: VeË o jugoslovanski kraljevi dinastiji KaraoreviÊ lahko najdeπ na spletnih straneh www.royalfamily.org.



ZANIMA ME: Potovanje nenavadne druπËine s srbskega podeæelja v Beograd dan pred nemπkim napadom prikazuje jugoslovanski film Kdo neki tam poje (1980).

Pot v vojno

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem pripravi kopije določil pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu. Pri tem uporabi besedilo v zbirki virov Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Slovenci v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in Jugoslaviji 1918– 1941, DZS, Ljubljana, 1996, str. 75. Določila učenci analizirajo: • Kdo so bili podpisniki pristopa k trojnemu paktu na vsaki strani? • Kaj je za Jugoslavijo pomenil drugi člen? • Zakaj se je Jugoslavija priključila k trojnemu paktu?

PONOVIMO Kako? · pritiski Italije in NemËije · pristop k trojnemu paktu · dræavni udar vojske

Kdaj? · marca 1941

POT V VOJNO

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo časovni trak, na katerem kronološko razvrstijo pomembne dogodke v zgodovini Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije.

KAK©NE SPREMEMBE JE POVZRO»ILA KRALJEVA DIKTATURA DIKTATURA KRALJA ALEKSANDRA

KRALJEVO NAMESTNI©TVO KNEZA PAVLA

znaËilnosti vladanja · velika pooblastila kralju · vlada je odgovorna kralju · centralizem in unitarizem

knez Pavle · obdobje kraljevega namestniπtva · prevzame vodenje dræave, ker je bil princ πe mladoleten

upravna razdelitev dræave · devet banovin · poimenovanje po rekah · Dravska banovina (Slovenija)

obnova parlamentarizma · dovoljeno delovanje meπËanskih strank · vlada Milana StojadinoviÊa · povezovanje z Italijo in NemËijo

oktroirana ustava · vsiljena ustava · leta 1931 · navidezna omilitev diktature

banovina Hrvaπka · leta 1939 · sporazum med Jugoslavijo in Hrvaπko · avtonomija Hrvaπke

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani www.rtvslo. si v rubriki Avdio/Video (AvdioVideo na zahtevo – Izobraževalne oddaje) poiščejo arhivsko gradivo, med njim pa oddajo Dnevnik nekega naroda (del 2: Balkanska krčma in del 4: Pred nevihto), v kateri so lahko ogledajo zgodovino Kraljevine Jugoslavije.

59

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj v literaturi poišče pisne vire, ki pričajo o razpoloženju med različnimi političnimi strankami ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Predlagamo, da izbere vire, ki odražajo nasprotno stališče: na primer, članek objavljen v Slovencu ali Jutru (z dne 26. marca 1941) in proglas centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije (z dne 30. marca 1941). Učitelj se z učenci pogovori o razlikah med pisnimi viri: • Kako so o pristopu pisali vladi

naklonjeni časniki (Slovenec, Jutro)? Kako so o pristopu pisale vladi nenaklonjene stranke (Komunistična stranka)? • Katera stran vas je prepričala, da je njeno stališče pravilnejše? • Ali bi se bilo mogoče pogoditi z Italijo in Nemčijo in se hkrati še izogniti vojni? • Navedite kakšen argument, da se je jugoslovansko vodstvo odločilo pravilno. Navedite kakšen argument, da je jugoslovansko vodstvo s pristopom k trojnemu paktu naredilo veliko napako.

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: •Kakšne spremembe je bila povzročila kraljeva diktatura? • Ali je bilo obdobje kraljeve diktature čas napredka ali nazadovanja za Kraljevino Jugoslavijo? • Kakšne koristi je imela od polkolonialnega gospodarstva Nemčija v 30. letih in 40. letih 20. stoletja? • Ali je bil pristop k trojnemu paktu pravilna rešitev za Jugoslavijo? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 59. 65


Slovenija, ki je bila v Avsto-Ogrski najmanj razviti del, je z vstopom v Kraljevino SHS postala najrazvitejši del države. Na slovenskem območju je bil še vedno močno prisoten tuj, zlasti nemški kapital. Slovensko gospodarstvo se je do izbruha vojne stabilno razvijalo. V času velike gospodarske krize pa je Slovenijo zajel val stavk.

Kako so Slovenci vodili gospodarstvo ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše gospodarske razmere v Kraljevini Jugoslaviji, pozna možnosti za razvoj posameznih gospodarskih panog in našteje gospodarske panoge, ki so dosegle v Sloveniji velik razvoj, dokaže, da je bila Slovenija (Dravska banovina) gospodarsko najrazvitejši del Kraljevine Jugoslavije, pojasni odnos slovenskega gospodarstva do preostalih jugoslovanskih trgov, ve, zakaj je bilo v težavah slovensko kmetijstvo.

Zakaj je propadal slovenski kmet V Sloveniji je bil deleæ kmeËkega prebivalstva sicer najniæji v Jugoslaviji, a v letih pred izbruhom vojne πe vedno razmeroma visok. a) V uËbeniku preberi poglavje Zakaj je propadal slovenski kmet (str. 63) ter si oglej spodnjo preglednico. Navedi znaËilnosti slovenskega kmetijstva (pomagaj si z gesli 2∑5 ha, roËno delo, zadolæevanje, 2/3). Povrπina posesti Deleæ gospoObdelovalna · kmetije so bile majhne (povpreËno velike 2∑5 hektarov) (ha) darstev (v %) povrπina · bile so slabo tehnoloπko opremljene (malo strojev), prevla0 do 1 20 1,1 dovalo je roËno obdelovanje zemlje 0 do 2 13 2,3 · nizek donos, ki ni omogoËal preæivitve druæine 2 do 5 25 9,8 5 do 10 18 16,3 · velika zadolæenost kmetov, ki so najemali kredite, da bi 10 do 20 16 26,9 posodobili svoje kmetije 20 do 50 7 24,0 nad 50 1 19,6 b) Velika gospodarska kriza (1929) je moËno prizadela zadolæene kmete. Kako je oblast leta 1932 pomagala kmetom? Oblast je kmetom odpisala dolgove, ki so nastali pred ≈Prvo poglavje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pravi v prkoncem gospodarske krize. vem Ëlenu, da se uredba nanaπa na vse dolgove, nastale pred 20. aprilom 1932, in sicer za tiste kmete, ki so v Ëasu zadolæitve in na dan, ko je ta uredba stopila v veljavo, bili kmetje in izpopolnjujejo pogoje te uredbe.«

Zakaj je propadal slovenski kmet

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo)

Učenci si skupaj s sošolcem ogledajo podatke v tabeli v učbeniku na strani 63. Skupaj zapišeta eno značilnost, ki je razvidna iz tabele in se nanaša na kmetijstvo v Jugoslaviji. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 63 in ga analizirajo: • Kateri deli so bili izrazito kmetijski? • Kateri del je bil najbolj usmerjen v industrijo? • Kje je bil najvišji delež javnih uslužbencev? Zakaj ravno tam? • Zakaj so danes nekatera območja slabše razvita v primerjavi s takratnim obdobjem? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci v učbeniku na strani 63 preberejo besedilo Službenega lista Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. aprila 1932. Preberejo le naslov na levi strani lista: Zakon o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju. Učenci ugotavljajo, kaj naj bi ta zakon prinesel zadolženim kmetom. Učitelj jih spodbudi z vprašanji: • Zakaj bi bilo treba kmeta zaščiti? • Kaj pomeni izvršba? • Zakaj bi bil takšen zakon potreben? 66

(Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, Slovenec, 26. septembra 1936)

Slovenska industrija ∑ najbolj razvita v Jugoslaviji V Sloveniji je do druge svetovne vojne v industriji πe vedno prevladoval tuji kapital, zlasti nemπki. Zelo hitro so rasle tovarne, razvijal se je cestni, æelezniπki in pozneje letalski promet. a) Slovensko gospodarstvo je izgubo srednjeevropskega trga nadomestilo predvsem z usmeritvijo na jugoslovanski trg. • Zapiπi najpomembnejπe industrijske panoge medvojnega πtevilo obratov, ustanovljenih v Sloveniji od 1919 do obdobja na slovenskih tleh. veja industrije 1930 (po Statistiki industrije Kraljevine Jugoslavije) Tekstilna, lesna, kovinska in æivilska. ekstrazivni in vezivni material 3 metalurπka 3 • Kakπen kapital je prevladoval v slovenski industriji? predelava metalov 30 Prevladoval je tuji kapital, predvsem avstrijski, Ëeπki, keramika in steklo 15 nemπki in francoski. lesna 89 papirniπka 18 • S kakπnimi teæavami so se sooËala slovenska podjetja ob kemiËna 28 vstopanju na trg Kraljevine SHS? prehrambna in poljedelska 53 TræiπËe Kraljevine Jugoslavije je bilo manj razvito. tekstilna 100 Standard prebivalstva je bil niæji, kar je vplivalo na slabπe usnje in krzno 21 povpraπevanje. Slabo so bile razvite cestne in æelezniπke elektriËne centrale 1 povezave, zaradi Ëesar je bil pretok blaga upoËasnjen. drugo 1 (Prirejeno po Joæe ©orn, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919∑1924, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1997)

60

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj na tablo napiše trditev: »Slovenija se je dne 1. decembra 1918 v enem dnevu prelevila iz gospodarsko zaostale v gospodarsko najrazvitejšo pokrajino.« Učenci argumentirano pojasnijo zapisano trditev. Pri tem lahko iščejo tudi vzporednice med severom in jugom.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Slovenska industrija — najbolj razvita v Jugoslaviji

Učenci se vživijo v vlogo malega kmeta, ki se ob svetovni gospodarski krizi znajde pred propadom. Odloči se napisati pismo banu, s katerim ga želi opozoriti na svoj težak položaj. Ob tem banu v svojem pismu celo predlaga nekaj ukrepov, ki bi jih po njegovem mnenju moral sprejeti ban oziroma vodstvo banovine.

RAZISKOVALEC

Učenci izdelajo referat o domači tovarni ali delavnici v času med obema vojnama. Če v kraju ni bilo nobene tovarne ali delavnice, naj poiščejo eno izmed tovarn ali delavnic v bližnjem mestu. V literaturi učenci poiščejo podatke o njenem delovanju, zaposlenih, izdelkih, reklamnih letakih in podobno. V šoli učitelj lahko organizira razstavo o teh obratih in njihovi dejavnosti.


Kako so Slovenci vodili gospodarstvo

VEČ O …

Ceste so vzdrževali država, banovina in občine. V Dravski banovini je bilo komaj 500 do 600 km državnih cest, banovinskih pa več kot 4000 km. Najbolj prometna je bila državna cesta Šentilj-Maribor-Ljubljana, po kateri je v državo prihajalo največ turistov. Nasploh so bile ceste na Gorenjskem bolj urejene kot na Dolenjskem in Štajerskem. Tudi cesta proti Sušaku, ki je vodila do Jadrana, je bila v slabem stanju. Zato je bil leta 1935 sprejet program za izgradnjo cest, imenovan tudi »šestletka kraljevskih cest«. Predvideval je izgradnjo in modernizacijo naslednjih cest: Ljubljana-Bregana, LjubljanaPodkoren, Ljubljana-Planina, Ljubljana-Celje-Maribor, LjubljanaSušak (do banovinske meje). (vir: Olga Janša-Zorn, Turizem v Sloveniji v času med obema vojnama (1918–1941), v: Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov, ZZDS, Ljubljana, 1996, str. 78–95)

b) Dobro si oglej zemljevid. Na prazne Ërte dopiπi imena najveËjih industrijskih srediπË. • Katere slovenske pokrajine so bile industrijsko razvitejπe? osrednja Slovenija, Gorenjska, ©tajerska.

• Pojasni vzroke za prevladujoË tip industrije na posameznem obmoËju. Na Gorenjskem so na razπirjenost lesne in æelezarske industrije vplivali bliæina gozdov ter nahajaliπËa æelezove rude na bliænjem Koroπkem. Na ©tajerskem so bila velika obdelovalna kmetijska obmoËja, ki so spodbujala æivilsko industrijo. V Zasavju pa so bili πtevilni premogovniki.

• Kateri deli Slovenije so bili industrijsko manj razviti? Dolenjska in Prekmurje.

c) Obkroæi Ërke pred napaËnima trditvama. A. Po prvi svetovni vojni je bilo na slovenskem ozemlju zgrajeno 60 km æelezniπkih prog. B. V Sloveniji je bilo tik pred 2. svetovno vojno pribliæno 12.000 avtomobilov. C. Ljubljansko letaliπËe je imelo redne potniπke povezave z Beogradom, Celovcem, Zagrebom in Dunajem. ». Ob zaËetku 2. svetovne vojne je bilo na Slovenskem πe vedno okoli 50 % kmeËkega prebivalstva. D. Trboveljska premogokopna druæba je bila eden najveËjih industrijskih kompleksov, ki so bili v lasti Slovencev. E. Prva moderna avtomobilska cesta v Sloveniji je povezala Ljubljano in Bled.

RAZISKOVALEC

Učitelj učencem naroči, da se ob obisku središča BTC v Ljubljani ustavijo na Letališki cesti. Pri tem pozorno opazujejo stavbe na levi strani ceste proti avtocesti (obvoznici). Pri tem bodo opazili nekdanji letališki stolp. To je edini del letališča (odprto 1933), ki je še danes ohranjen. Večina letal in opreme je namreč pred drugo svetovno vojno zgorela v požaru. Nekdanji letališki stolp učenci predstavijo v razredu. Za učence, doma iz drugih slovenskih krajev, učitelj pripravi podobne zgodovinske točke, ki so primerne za opazovanje.

ZdraviliπËa in mala letoviπËa Po prvi svetovni vojni so v Sloveniji zaËeli razvijati tudi turizem. a) V uËbeniku na strani 65 preberi rubriko Ali veπ. • Katera so bila najbolj turistiËno razvita srediπËa? Bled, Rogaπka Slatina, Kranjska Gora.

• Kakπen turizem se je najbolj razvijal? Obkroæi pravilni odgovor. zimski zdraviliπki kmeËki obmorski

61

AKTUALNO

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih pospešeno izvažalo svoje izdelke v nekdanje jugoslovanske republike, danes samostojne države. Izvoz se nadaljuje, čeprav je vstop Slovenije v EU vplival na dvig carin za slovenske izdelke. Visok pa je tudi delež vlaganj slovenskega kapitala, pri čemer mnogi ekonomisti opozarjajo na velika tveganja, saj so ti trgi precej nestabilni. Kljub temu se vlaganja slovenskega kapitala v nekdanje jugoslovanske republike nadaljujejo, saj se s tem slovenskemu

gospodarstvu odpirajo nova tržišča. Učencem učitelj postavi vprašanje: • Katere vzporednice opaziš med položajem slovenskih podjetij ob prehodu v Kraljevino SHS pred okoli 90 leti in vstopom Slovenije v EU?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

V učbeniku na strani 65 zgoraj lahko učenci vidijo fotografijo ljubljanskega sejma. Njihova naloga je izdelati reklamni plakat za sejem leta 1921. Tega leta je bil organiziran sejem prvič. Učenci plakat lahko poljubno oblikujejo, pomembno je le, da je predstavljena vsebina sejma.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učencem predstavi prvo moderno cesto na Slovenskem. Učence pozove k razmisleku: • Zakaj je prva avtomobilska cesta potekala med Ljubljano in Bledom, ne pa med Ljubljano in Mariborom? • Zakaj v Sloveniji niso zgradili še več modernih cest? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci preberejo besedilo o slovenski industriji v učbeniku na strani 64. Na zemljevidu na strani 50/51 s svinčnikom označijo navedene tovarne. 67


Zdravilišča in mala letovišča

Kako so Slovenci vodili gospodarstvo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)



RADOVEDNEÆ V uËbeniku na strani 64 lahko prebereπ portret slovenskega industrijalca Franja Sirca. Predstavljaj si, da se piπe leto 1932 in si lastnik manjπe tekstilne tovarne v Sloveniji. Tvoja naloga je, da pripraviπ naËrt za poveËanje proizvodnje v naslednjem letu. V petih toËkah pojasni vsebino naËrta, ki mora upoπtevati tudi tedanje gospodarske razmere (na primer gospodarsko krizo, razvitost cestnega omreæja itd.).

Učenci preberejo besedilo o slovenskem turizmu v učbeniku na strani 65. Na zemljevidu na strani 50/51 s svinčnikom označijo navedena turistična središča.



RAZISKOVALEC

ZANIMA ME: VeË o slovenskem gospodarstvu med obema vojnama lahko prebereπ v delu zgodovinarja dr. Joæeta ©orna Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919∑1924 (1997).

Učenci raziščejo zgodovino turistične točke v njihovem kraju ali bližini v času med obema vojnama. Predlagamo pogled v krajevno časopisje, ki je izhajalo v omenjenem času. Zanimivi so tudi stari reklamni prospekti in plakati. Učenci na šoli lahko z zbranim gradivom pripravijo razstavo.

PONOVIMO

Kje? · zdraviliπËa: Rogaπka Slatina · morski turizem: Portoroæ · zimski turizem: Bled

ZAKAJ JE PROPADEL SLOVENSKI KMET

62

BELEŽKE: PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so Slovenci vodili gospodarstvo? • S katerimi težavami so se soočali kmetje? • Kako je država pomagala kmetom? • Katere gospodarske panoge so bile najbolj razširjene? • Kakšnen turizem je prevladoval? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 62. 68

ZDRAVILI©»A IN MALA LETOVI©»A

Pomen turizma? · spodbujal je razvoj krajev · moænosti za zasluæek · nova delovna mesta

KAKO SO SLOVENCI VODILI GOSPODARSTVO

VEČ O …

Ob razvijajočem se turizmu se je v Sloveniji razmahnila turistična propaganda. Turistični delavci in upravni organi so za turiste pripravili različne razglednice, kažipote, plakate, brošure, prospekte in vodiče v različnih jezikih. Najpogosteje so bili pripravljeni v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem, pa tudi v češkem jeziku. Veliko izdaj je bilo pripravljenih tudi v angleščini in francoščini. V propagandnih izdajah so poudarjali predvsem naravne lepote Slovenije. Najbolj znan pisec turističnih vodnikov in brošur je bil Rudolf Badjura, ki je avtor številnih vodnikov po slovenskih gorah in mestih.

ZANIMA ME: VeË o razvoju nekaterih slovenskih podjetij lahko najdeπ na njihovih spletnih straneh (podjetja Peko, Kolinska itd.).

SLOVENSKA INDUSTRIJA ∑ najbolj razvita industrija v Jugoslaviji

deleæ kmeËkega prebivalstva · πe vedno visok · veË kot 50 % · preseljevanje v mesta

lastnina kapitala · tuji kapital · avstrijski, nemπki, Ëeπki · krepi se slovenski kapital

znaËilnosti slovenskega kmetijstva · zaostalo · majhne posesti · teæko preæivljanje

industrijske panoge · vodilna: tekstilna panoga · lesna, kovinska, æivilska · modernizacija industrije

teæave kmetov zaradi gospodarske krize · manjπe povpraπevanje po kmetijskih pridelkih · zadolæenost

slovenska trgovina · dobro razvita · zasebna lastnina · prizadetost zaradi gospodarske krize


Hiter razvoj gospodarstva je povzročil zmanjševanje števila kmetov, ob čemer pa je naraščalo število delavcev in meščanov. Prosti čas meščanov so popestrile zabave, plesi in druge oblike druženja. Zelo priljubljena oblika preživljanja prostega časa je bil tudi šport. Medvojno obdobje je bilo tudi čas napredka na kulturnem, umetniškem in gradbenem področju.

Kako so živeli in ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama ▶

Kmetje, delavci in meπËani V Ëasu med obema vojnama se je slovenska druæba spreminjala, vse veË je bilo delavcev in meπËanov. Z zakoni je oblast zaπËitila delavce in uredila zdravstveno in bolniπko zavarovanje. a) Dopolni spodnjo shemo slovenske druæbe s podatki, ki jih lahko najdeπ v uËbeniku na straneh 66-67. premoæenje veliko

navade obiski razliËnih prireditev

premoæenje brez premoæenja

navade zaposlene tudi æenske

zabava

oblaËila revna, le ena boljπa obleka

delo lastniki tovarn, trgovci, uradniki

πportna in zabavna sreËanja

oblaËila modna

prehrana preprosta, kruh, malo mesa

prehrana raznolika, bogata

UČNI CILJI Učenec: pozna pomembne slovenske ustvarjalce medvojnega obdobja, ovrednoti pomen slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, zna primerjati položaj slovenščine pred prvo svetovno vojno in po njej, ovrednoti pomen ustanovitve kulturnih in znanstvenih institucij za Slovence, zna dokazati visoko mednarodno raven slovenskih kulturnikov, umetnikov in športnikov medvojnega obdobja.

Kmetje, delavci in meščani zabava

premoæenje majhno ali brez premoæenja

UVODNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

delo v tovarnah

koncerti, plesi, opera, gledaliπËe

Učitelj učencem prebere zapis v časopisu Zbor z dne 4. junija 1936, v katerem avtor navaja, da naš narod v glavnem sestavlja »kup bajtarjev, kmetov, delavcev, obrtnikov in malih uradnikov«. Učitelj učence povpraša: • Kako bi opisali tipičnega Slovenca v času med obema vojnama? • Kakšno je bilo njegovo življenje? • Ali poznaš katerega od znanih predstavnikov slovenskega javnega življenja v medvojnem obdobju?

navade verska tradicija

delo obdelovanje zemlje

oblaËila preprosta, delovna

AKTIVNOST: skupinsko delo

prehrana preprosta, pridelana doma

zabava verske in vaπke prireditve

63

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 66, ki govori o položaju delavcev. Učitelj jih spodbudi k pogovoru o pravicah delavcev z vprašanji: • Kako so bili zaščiteni delavci? Ali je bila njihova zaščita zadostna, da jim je omogočala dostojno življenje? • Zakaj so se delavci odločali za stavko? • Kaj bi se danes zgodilo, če bi si nekdo privoščil “plavi ponedeljek”? • Kakšne spremembe je ženskam prineslo zaposlovanje?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učenci preberejo enega od spominov ali literarnih del, ki opisujejo življenje v času med obema vojnama. Prebrano vsebino predstavijo s plakatom ali miselnim vzorcem.

Učenci si na DVD-ju ogledajo posnetka št. 4 in 5, ki prikazujeta Ljubljano in Kranj v času med obema vojnama. Posnetka analizirajo: • Zakaj je bil film posnet? So to filmske novice ali je del filma? • Komu je bil film namenjen? • Kakšna sporočila posredujejo slike? • Ali je prikaz življenja v filmu realističen?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo enega izmed predstavnikov takratnih družbenih slojev: kmeta, delavca ali meščana. V dnevniškem zapisu opišejo, kako so preživeli en dan.

Učenci si v učbeniku na straneh 66 in 67 ogledajo fotografije, ki prikazujejo pripadnike različnih družbenih slojev v času med obema vojnama. Ob tem preberejo tudi spremno besedilo. Učitelj učence Nato razdeli v tri skupine, vsaka predstavi življenje kmetov, meščanov in delavcev na Slovenskem v medvojnem obdobju. Pri tem so člani skupine pozorni na način oblačenja, prehrane, zabave, navade … RAZISKOVALEC

Učenci opravijo intervju s svojo prababico ali pradedkom. Če ti ne živijo več, lahko intervju opravijo s katerim od sorodnikov ali sosedom, ki so otroštvo (morda tudi mladost) preživeli v času med obema vojnama. V intervjuju jih povprašajo o njihovem življenju. 69


SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

Na spletni strani www.pionirskidom.si/plesna-šola/index.htm učenci poiščejo, s čim se Plesna šola Jenko ukvarja danes.

b)

VEČ O …

Meščani Ljubljane so radi izkoristili primerno vreme in se sprehodili po mestu ali okolici. Ob poldnevih so radi obiskovali ljubljanski grad, kjer so leta 1920 za poduk in zabavo postavili daljnogled, pritrjen na stativ. Zelo priljubljeni so bili sprehodi v park Tivoli, kamor so se nekateri pripeljali, drugi so prišli peš. Glavna pot iz mesta v park, imenovana »promenada«, se je začela v parku Zvezda in šla mimo glavne pošte po današnji Cankarjevi ulici. Sprehod po Tivoliju se je pogosto končal na vrhu Rožnika, kjer je bila gostilna. Sprehajalci so se pred vzponom ali med povratkom okrepčali v gostilni »Pri Čadu« ali v kavarni »Švicerija«. V Tivoliju so se obiskovalci lahko vozili tudi s čolni, saj je občina naredila ribnik. Pozimi, ko je ribnik zmrznil, pa so se na njem drsali. Poleg tega so se v Tivoliju organizirali tudi številni koncerti, v Lattermannovem drevoredu pa so občasno postavili gostujoče cirkuse, v katerih so razkazovali ljudi in živali. (vir: Mojca Šorn, Način preživljanja prostega časa meščanov Dunaja in Ljubljane od druge polovice 19. stoletja do 30-ih let 20. stoletja, v: Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov, ZZDS, Ljubljana, 1996, str. 105–121)

• Opiπi ljudi na sejmu. Kateremu druæbenemu sloju pripadajo? VeËina jih pripada kmeËkemu sloju. ObleËeni so preprosto. Prodajalci ponujajo svoje pridelke ali æivino, obiskovalci pa izbirajo blago. • Fotografija na desni je bila posneta leta 1930. Kaj nam priËa o æivljenju kmetov? Æivljenje kmetov je bilo teæko. Obdelovali so zemljo, najveËkrat z zastarelimi stroji in roËno. Zaradi tega je bil pridelek slab, kar je spodbujalo iskanje zaposlitve tudi v neagrarnih dejavnostih.

Slovenski πportniki Obdobje med obema vojnama je bilo obdobje, v katerem je bil med Slovenci zelo priljubljen πport, πe zlasti orodna telovadba. a) Oglej si posnetek πt. 6 (Slovenci med svetovnima vojnama). • Kateri πportni dogodek prikazuje? Katere telovadne oblike lahko vidiπ na posnetku? Prikazuje πportno prireditev telovadnega druπtva Sokol v Novem mestu. Telovadci prikazujejo orodno telovadbo in proste vaje.



• Poimenuj najbolj znanega slovenskega telovadca. Zapiπi kraj in letnico, kjer je dosegel svetovno slavo. Leon ©tukelj. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 je dosegel dve zlati medalji. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 je dosegel eno zlato in dve bronasti medalji, v Berlinu leta 1936 pa eno srebrno medaljo. • Katero prizoriπËe zimskega πporta je postalo slovenski simbol æe v Ëasu med obema vojnama? Poimenuj ta simbol. Kdo je naredil naËrte zanj? SmuËarska skakalnica v Planici, zgrajena leta 1936. NaËrte je naredil inæenir Stanko Bloudek.

Film in izzivalna Ita Rina Med meπËani so bile v medvojnem Ëasu zelo priljubljene filmske predstave. V tistem Ëasu pa se je evropska filmska slava dotaknila tudi Slovenke. a) Na sliki je najpopularnejπa slovenska igralka v Ëasu med obema ≈Takega uspeha ni doæivel letos noben film kakor Erotikon vojnama. Zapiπi njeno ime. v kinu Ljubljanski dvor. ObËinstvo je kar oblegalo blagajno, Ita Rina. zakaj vsakdo se je zavedal, da kaj tako lepega ne bo kmalu • Poskuπaj razloæiti naslov filma, s katerim je igralka doæivela svetovni uspeh. Erotikon pomeni prikaz erotiËnih, Ëutnih vsebin, kar je bilo za tisti Ëas nepojmljivo.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

V okviru gospodinjstva se učitelj dogovori, da učenci pripravijo tri zajtrke: kmečkega, delavskega in meščanskega. Ob njih učenci primerjajo prehranjevalne navade ljudi medvojnega obdobja. Ta metoda lahko služi tudi kot uvodna motivacija.

Slovenski športniki

RAZISKOVALEC

Učenci v literaturi in spletu poiščejo podatke o življenju in športnih uspehih Leona Štuklja. Izdelajo referat in ga predstavijo sošolcem. Lahko izberejo tudi drugega slovenskega športnika: plezalca Jože Čop in Pavel Jesih, atletinja Marija Križ, spidvejist Ludvik Starič, šahist Milan Vidmar … 70



Posnetka πt. 4 in 5 (Slovenci med svetovnima vojnama) prikazujeta Ljubljano in æivilski sejem v Kranju. Odlomka sta iz prvega slovenskega celoveËernega filma V kraljestvu Zlatoroga. • Opiπi podobo Ljubljane. Ali je bilo mesto tako veliko kot danes? Ljubljana je bila manjπa in je pred izbruhom vojne imela okoli 100.000 prebivalcev. V Ljubljani so imela v Ëasu med obema vojnama svoj sedeæ πtevilna podjetja, kulturne in politiËne ustanove.

spet videl. Prva slovenska igralka Ita Rina - Kravanja naravnost oËaruje.« (Slovenski narod, 21. maja 1929)

• Kaj je igralki omogoËilo, da je doæivela svetovno slavo? Igralka je bila privlaËna in fotogeniËna. Imela je tudi igralski talent.

64

VEČ O …

Alpinizem oziroma obiskovanje planinskih koč v gorah je bil med Slovenci priljubljena oblika turizma. V času med obema vojnama je v Slovenskem planinskem društvu prišlo do delitve na ljubitelje gora in zahtevnejši plezalski alpinizem in smučanje. Eno najbolj znanih društev plezalcev, imenovano Turistovski klub Skala, je bilo ustanovljeno leta 1921. Idejni vodja Skale je bil Henrik Tuma, filozofijo ekstremnega plezanja pa je v klub prinesel Klement Jug, ki se je komaj 26-leten smrtno

ponesrečil v severni steni Triglava. Kratico TKS so zaradi drznih vzponov njenih članov nekateri preimenovali v »Trapasti klub samomorilcev«. S Skalo je plezanje postalo tekmovalni šport, v okviru katerega so Skalaši preplezali mnoge slovenske smeri in osvojili vse »zimske« vrhove. Popularizirali so tudi smučanje, ki je postalo slovenski narodni šport. Leta 1921 so organizirali prvo jugoslovansko smučarsko tekmo v Bohinju. (vir: Ervin Dolenc, Turizem v slovenskih hribih in gorah, v: Razvoj

turizma v Sloveniji: zbornik referatov, ZZDS, Ljubljana, 1996, str. 136–147)


Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

Film in izzivalna Ita Rina

RAZISKOVALEC

b) Znova si oglej posnetka πt. 4 in 5 (V kraljestvu Zlatoroga). • Prvi slovenski celoveËerni film je bil posnet leta: A. 1928 B. 1931 C. 1940 ». 1920 • Film je bil posnet: A. brez glasu (nemi film)

B. z glasbo

• Film prikazuje: A. pot treh prijateljev v gore

C. v barvah

Učenci obiščejo knjižnico, ki hrani arhivsko časopisje. V slovenskih časopisih in revijah (Jutro, Slovenec, Slovenci narod, Ilustracija …), ki so izhajali maja 1929, poiščejo odziv na predvajanje filma Erotikon v slovenskih kinodvoranah.

». v Ërno-beli tehniki

B. æivljenje gorskih divjih æivali

C. kopanje zlata v gorah

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Kulturno in umetniπko ustvarjanje Kljub teæavam je nova dræava Slovencem prinesla velik napredek na kulturnem in πolskem podroËju. a) Napredek v kulturi je bil tesno povezan s poloæajem slovenπËine. • Kako se je spremenil poloæaj slovenπËine v novi dræavi? SlovenπËina je postala uradni jezik. V vseh πolah so pouËevali v slovenπËini. • Kakπen pomen so imele za razvoj narodne zavesti slovenske πole? Narodno zavest so πirile in jo utrjevale. b) V medvojnem obdobju so bile ustanovljene mnoge inπtitucije kulturnega in narodnega pomena. Poimenuj ustanove na slikah ter jim pripiπi letnico ustanovitve.

Učenci v delovnem zvezku na strani 64 spodaj preberejo odlomek iz časopisa Jutro ob predvajanju filma Erotikon. Pisni vir analizirajo: • Kako so Slovenci sprejeli film? • Kakšno je bilo mnenje avtorja članka o igralki Iti Rini? • Kakšen uspeh je film doživel v Sloveniji?

VEČ O …

univerza, 1919

Narodna galerija, 1928

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1938 c) V Ëasu prve Jugoslavije je zapustilo neizbrisen peËat veliko umetnikov, kulturnih delavcev ter znanstvenikov. Poveæi navedene ustvarjalce s podroËjem, na katerem so ustvarjali. Joæe PleËnik slikarstvo Oton ÆupanËiË glasba Marij Kogoj arhitektura Ivana Kobilca knjiæevnost Ë) Na slovenskem ozemlju je delovalo tudi mnogo znanih arhitektov. • Kateri arhitekt je ustvaril veliËastni spomenik na sliki? Joæe PleËnik • Navedi πe nekaj njegovih del. V Ljubljani: Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjiænica, ureditev bregov Ljubljanice, Æale, cerkev v ©iπki ... • Deloval je tudi v tujini. Morda veπ, kje? Na Dunaju, v Pragi.

Prva kinematografska predstava oziroma predstava »živih fotografij« je bila v Ljubljani leta 1896 v hotelu Stadt Wien. Kmalu zatem je začel v Lattermannovem drevoredu v Tivoliju gostovati Bachmeierjev kinematograf. Prvi stalni kino v Ljubljani je bil kino Ideal na današnji Cankarjevi ulici z veliko dvorano, ki se je ob lepem vremenu razširila na dvorišče. Leta 1914 je vrata odprl kino Metropol, dve leti pozneje kinematograf Central. Leta 1922 je bila predvajana prva predstava v kinu Tivoli.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (simulacija)

Učenci pripravijo intervju z igralko Ito Rino. Pripravijo in zapišejo vprašanja, ki bi ji jih postavili. 65

Kulturno in umetniško ustvarjanje

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

PONOVITEV

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci se seznanijo z ustanovitvijo in delovanjem Univerze v Ljubljani. O tem lahko preberejo tudi v učbeniku na strani 68. Učitelj učence spodbudi h kritičnemu premisleku o vlogi prve slovenske univerze: • Kakšen pomen je imela slovenska univerza za razvoj slovenske narodne zavesti? • Kakšna je bila vloga slovenskih znanstvenikov pri krepitvi znanstvenega delovanja v Sloveniji? • Ali bi bil v Sloveniji dosežen enako velik napredek na kulturnem in znanstvenem področju, če slovenska univerza ne bi bila ustanovljena?

Na spletni strani www.uni-lj.si učenci preberejo zgodovino prizadevanj za ustanovitev univerze na Slovenskem.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: •Kako so živeli in ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama? • V čem se je razlikoval položaj kmetov, delavcev in meščanov? • Zakaj je postala Planica slovenski simbol? • Zakaj je obdobje med obema vojnama tudi doba slovenskega filma? • Zakaj medvojno obdobje imenujemo tudi obdobje velikega napredka? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 66.

Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 69. Izdelajo preglednico najpomembnejših slovenskih kulturnih delavcev v času med obema vojnama. Imena kulturnih delavcev Pisatelji Pesniki Slikarji Glasbeniki Arhitekti

RAZISKOVALEC

V literaturi in spletu strani učenci poiščejo podatke o vidnih slovenskih znanstvenikih, ki so delovali na slovenski univerzi v času med obema vojnama.

71


BELEŽKE:

Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

d) Leta 1928 se je prviË oglasil Radio Ljubljana. Kako so Slovenci sprejeli ta novi izum? Kakπne koristi je prinaπal? Slovenci so se navduπili nad radiom. Radio je omogoËal πirjenje slovenske besede, veËjo obveπËenost in izobraæenost ljudi.

≈Danes imamo æe skoro v vsaki vasi vsaj nekaj radijskih aparatov /…/. Zlasti si kupujejo radio posvetna in kulturna druπtva, da nudijo z njim svojim Ëlanom /…/ javna predavanja in koncerte. Predvsem izobraæencem na deæeli radio izborno sluæi. Nadomesti jim koncerte, opere, razna predavanja, ki jih ne morejo hoditi posluπat v mesto. Radio si nabavljajo trgovci /…/, gostilniËarji si opremljajo z njim svoje lokale.« (Ilustrirani Slovenec, πt. 1, 1929)



RADOVEDNEÆ Kot urednik πolske revije si dobil/a nalogo, da pripraviπ posebno izdajo o æivljenju in delu Slovencev v medvojnem obdobju. Tvoja prva naloga je, da svojim soπolcem - novinarjem napiπeπ navodila, kaj naj bi bila vsebina njihovih prispevkov. Ne pozabi, da ima vsak Ëasopis tudi slike, oglase, razvedrilo, osmrtnice … V spodnji prostor vpiπi naslove in kratko vsebino Ëlankov, ki naj bi jih Ëasopis obsegal.



ZANIMA ME: Zanimive podobe in zapise o Sloveniji in Slovencih v medvojnem obdobju lahko najdeπ v spominih s poroËnega potovanja Angleæinje Nore Lavrin Slovenija: poletje 1928 (2004).



ZANIMA ME: Æivljenje revnega kmeËkega prebivalstva v Ëasu med obema vojnama prikazuje veË slovenskih filmov: Samorastniki (1963), Povest o dobrih ljudeh (1975), Boj na poæiralniku (1980).

PONOVIMO πportna druπtva: πtevilna telovadna, nogometna ...

prvi slovenski celoveËerni film: V kraljestvu Zlatoroga

πportni uspehi: Leon ©tukelj

igralka Ita Rina: uspeπna igralka

slovenski πportniki

filmi in izzivalna Ita Rina

KAKO SO ÆIVELI IN USTVARJALI SLOVENCI V »ASU MED OBEMA VOJNAMA

kmetje, meπËani in delavci

66

72

kulturno in umetniπko ustvarjanje

meπËani: druæabne prireditve

Ëas velikega napredka: slovenπËina

kmetje: teæko æivljenje

ustanove nacionalnega pomena: NUK, univerza, Narodna galerija

delavci: boj za pravice

slovenski knjiæevniki, slikarji, glasbeniki, arhitekti


Druga svetovna vojna: totalna vojna Kako se je začela druga svetovna vojna Zakaj se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo Kako je vojna postala svetovna Kakšna je bila totalna vojna Kako so v vojni zmagali zavezniki O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki

74 77 80 83 86 89

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Wolfgang Benz, Holokavst, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana, 2000. • Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964. • Arthur Conte, Jalta: delitev sveta, Borec, Ljubljana, 1969. • William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Borec, Ljubljana, 1982. • Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000. • Franc Kuzmič, Marjan Toš, Holokavst 1933–1945: pogum, da se spominjamo, Pokrajinski muzej, Maribor, 2004. • Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi,, Dvajseto stoletje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (zbirka Človek in čas). • Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • Kronika 20. stoletja: 1930–1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Kronika 20. stoletja: 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Janusz Pielalkiewicz, Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996. • Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978. • Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981. • Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969. • Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. • Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998. LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Alan Bullock, Zgodovina od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • CD Enciklopedija: Znanost za otroke in mladino, DZS, Ljubljana, 2003. • Winston Churchill, Velike bitke druge svetovne vojne, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Borec, Ljubljana, 1982. • Ernst H. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS, PaNatal, Ljubljana, 1991. • Jeremy Kingston Kaj pomnijo ljudje, Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Steve Parker, Letenje, Domus, Ljubljana, 1990. • Gerard du Ry van Beest Holle in sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. LEPOSLOVJE • Paul Brickhill, Sklati zvezde z neba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Joseph Goebbels, Dnevnik 1942–1943, Založba Obzorja, Maribor, 1981. • Hany B. Butcher, Tri leta z Eisenhowerjem, Založba Obzorja, Maribor, 1986. • Pierre Closterwann, Veliki cirkus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973. • Pierre Closterwann, Nebo v plamenih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Arthur Comte, Jalta, Borec, Ljubljana, 1969. • Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964. • Craig William, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976. • Charles de Gaulle, Vojni spomini, DZS, Ljubljana, 1968. • Peter Gosztony, Hitlerjeve tuje vojske, Borec, Ljubljana, 1979. • David Irving, Tajno orožje, Borec, Ljubljana, 1976. • Traudl Junge, Do zadnjega trenutka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • George Martelli, Izredno obveščevalec, Borec, Ljubljana, 1974. • Charles L. Mee, Kupčija v Potsdamu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976. • Gilles Perrault, Dvoboj vohunov, Borec, Ljubljana, 1970. 73


Druga svetovna vojna: totalna vojna • Ryan Cornelius, Najdaljši dan, Borec, Ljubljana, 1971. • Ryan Cornelius, Bitka za Berlin, Založba Obzorja, Maribor, 1970. • Harrison E. Salisbury, 900 dni: obleganje Leningrada, Borec, Ljubljana, 1975. • Willian Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969. • John Toland, Zadnjih sto dni, Založba Obzorja, Maribor, 1971. • Peter Townsend, Dvoboj orlov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973. • Simon Wiesenthal, Pravica, ne maščevanje, Enotnost, Ljubljana, 1994. • Wilmot Chester, Boj za Evropo, Založba Obzorja, Maribor, 1979. FILM: • Angleški pacient, r. Anthony Minghella, ZDA, 1996. • Bitka za Anglijo, r. Guy Hamilton, Velika Britanija, 1969. • Bunker, r. Oliver Hirschbiegel, Nemčija, 2004. • Casablanca, r. Michael Curtiz, ZDA, 1942. • Evropa, Evropa, r. Lars von Trier, Danska, 1991. • Hartova vojna, r. Gregory Hoblit, ZDA, 2002. • Hitlerjev napad na Evropo, Blejska dobrava, Videofon, 1999. • Imperij sonca, r. Steven Spielberg, ZDA, 1988. • Kanal, r. Andrzej Wajda, Poljska, 1957. • Mediterraneo, r. Gabrielle Salvatores, Italija, 1991. • Midway, r. Jack Smith, ZDA, 1976. • Most na reki Kwai, R. David Lean, Velika Britanija, 1957. • Najdaljši dan, r. Darryl F. Zanuck, ZDA, 1962. • Napola, r. Dennis Gansel, Nemčija, 2004. • Nedosegljivi most, R. sir Richard Attenborough, Velika Britanija, 1977. • Od tod do večnosti, r. Fred Zinneman, ZDA, 1953. • Patton, r. Franklin J. Schaffener, ZDA, 1970. • Pearl Harbor, r. Michael Bay, ZDA, 2001. • Pesek Iwo Jime, r. Allan Dwan, ZDA, 1950. • Pianist, r. Roman Polanski, ZDA, 2002. • Potopite ladjo Bismarck, r. Lewis Gilbert, ZDA, 1960. • Puščavska lisica, r. James Mason, ZDA, 1951. • Reševanje vojaka Ryana, r. Steven Spielberg, ZDA, 1998. • Rim, odprto mesto, r. Roberto Rosellini, Italija, 1945. • Schindlerjev seznam, r. Steven Spielberg, ZDA, 1993. • Škrlatna plima, r. Tony Scott, ZDA, 1995. • Tanka rdeča črta, r. Terrence Malick, ZDA, 1998. • Upanje in slava, r. John Boorman, Velika Britanija, 1986. • Veliki beg, r. John Sturges, ZDA, 1963. • Življenje je lepo, r. Roberto Benigni, Italija, 1997. Jugoslovanski partizanski filmi (izbor) • Bitka na Neretvi, r. Veljko Bulajić, 1969. • Bombaši, r. Predrag Golubovič, 1973. • Boško Buha, r. Branko Bauer, 1978. • Desant na Drvar, r. Fadil Hadžić, 1963. • Diverzanti, r. Hajrudin Krvavac, 1967. • Na svoji zemlji, r. France Štiglic, 1948. • Odpisani, r. Aleksander Đorđević, , 1974. • Povratek odpisanih, r. Aleksander Đorđević, 1976. • Valter brani Sarajevo, r. Hajrudin Krvavac, 1972.

74


Druga svetovna vojna: totalna vojna

SPLETNE STRANI: • www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html (razlogi za drugo svetovno vojno) • www.schoolhistory.co.uk/quizzes/wordsearch/weimar_wordsearch.html (o razlogih za drugo svetovno vojno, kvizi) • www.spartacus.schoolnet.co.uk/2WW.htm • ww2panorama.org (fotografije spomenikov druge svetovne vojne) • www.bethshalom (zgodbe staršev in njihovih otrok, ki so bili ob izbruhu vojne poslani iz Nemčije in Poljske v Veliko Britanijo) • www.filmeducation.org (pod naslovom Der Untergang day by day je prikaz Hitlerjevega življenja v bunkerju aprila 1945) • www.iwm.org.uk (zbirke britanskega Vojnega muzeja) • www.earthstation1.comwwii • www.bbc.co.uk/wwtwo • www.plasma.nationalgeographic.com (o napadu na Pearl Harbor) • www.historychannel.com • www.battleofbritain.net/contents-index.html (o bitki za Anglijo) • www.ushmm.org/museum/exhibit/focus/maps (zemljevid poteka vojne) • essentialpearlharbor.com • search.ec.com/normandy (izkrcanje v Normandiji) Holokavst • www.annefrank.org (Muzej Ane Frank) • www.remember.org (fotografije in načrti taborišč Birkenbau, Auswitz in Mathausen; pričevanje preživelih) • www.erinnern.at (predstavitev holokavsta, tudi ideje za obravnavo teme v razredu) • www.library.thinkquest.org/12663/ (predstavitev holokavsta, interaktivni časovni trak) • www.library.yale.edu/testimonies/homepage.html (besedila, video in avdio pričevanja preživelih holokavsta) • www.coe.int/memory (stran Sveta Evrope o projektu Teaching Remembrance – Education for the Prevention of Crimes against Humanity) • www.vhf.org (pričevanja Judov, ki so doživeli nacistično preganjanje) • www.holocausthistory.net • www.yadvashem.org (židovski spominski center Yad Vashem) • www.auschwitz.org.pl (muzej v Auschwitzu) Atomska bomba • www.atomicarchive.com • www.csi.ad.jp/ABOMB UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. METODIČNI PRIROČNIKI: • Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Jean — Michel Lecomte, Teaching about the Holocaust in the 21st century, Svet Evrope, Strasbourg, 2001. • Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.

75


Kako se je začela druga svetovna vojna ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: zna analizirati zgodovinsko karto ter opisati potek vojne v letih 1939 — 1941, zna opisati značilnosti bliskovite vojne, pozna razloge, zaradi katerih je bila bitka za Anglijo za Nemce neuspešna, ovrednoti pomen angleške zmage v bitki za Anglijo.

Ali so bile evropske države pripravljene na vojno

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učenci si ogledajo del filma »Hitlerjev napad na Evropo«, ki prikazuje nemški napad na Poljsko. Ob tem spoznajo značilnosti napada. Primerjajo ga z vojnami danes (na primer vojno v Iraku). Pri tem so pozorni na to, katera tehnična sredstva so napadalci uporabili, kako so bili opremljeni, kakšno je bilo njihovo ravnanje do civilistov … Svoje zamisli zapišejo na list papirja, se o njih pogovorijo s sosedom ter jih predstavijo celotnemu razredu.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani Visokega komisariata za begunce, ki deluje v okviru organizacije OZN www.unhcr. ch/cgi-bin/texis/vtx/home poiščejo naslednje podatke: • Katere osebnosti so predstavljene v galeriji znanih beguncev? • Kje je danes situacija za begunce najbolj kritična? • Kako Visoki komisariat za begunce deluje, da bi pomagal beguncem? • Koliko je danes beguncev na svetu? Na kateri celini jih je največ? • Kaj lahko ti narediš za pomoč beguncem (How Can You Help)?

RAZISKOVALEC

Učenci v literaturi, internetu ali zgoščenki poiščejo podatke o beguncih v zadnji aktualni vojni (na primer, vojni v Iraku). Poskušajo odgovoriti na vprašanje: • Kakšen je položaj beguncev v vojnah? 76

Po koncu prve svetovne vojne je v Evropi odmevala le ena želja — nikdar več vojne. Kljub temu se je po dobrih dvajsetih letih v Evropi začela nova vojna. Na vojno, ki še vedno velja za najstrašnejšo, so bile države različno pripravljene.

Ali so bile evropske dræave pripravljene na vojno Evropejci si nove vojne niso æeleli. Kljub temu takratnim evropskim politikom nasprotij ni uspelo odpraviti. Nasprotno, v Evropi se je 1. septembra 1939 zaËela druga svetovna vojna. a) V levem stolpcu so zapisane misli o dræavah, v desnem pa imena dræav. Levi in desni stolpec smiselno poveæi tako, da na Ërte vpiπeπ ustrezno πtevilko dræave. A 7 Dræava je bila vojaπko oslabljena, saj je dal njen predsednik v letih pred vojno 1. NemËija usmrtiti veËino svojih najboljπih generalov. B 4 Velesila, ki se na vojno ni posebej pripravljala, vodila je izolacionistiËno politiko 2. Italija do spopadov v Evropi, kar pomeni, da se v vojno vsaj na zaËetku ni vmeπavala. C 3 Dræava z izjemno izurjeno in cesarju vdano vojsko. 3. Japonska » 5 Dræava z najmoËnejπo mornarico v Evropi, a veliko manj razvito kopensko vojsko. D 1 Od vseh dræav je bila na vojno najbolj pripravljena, izdelano je imela novo 4. ZDA vojaπko taktiko ∑ bliskovito vojno. E 2 Dræava, ki na zaËetku vojne ni bila pripravljena na vojno in je, podobno kot v 5. Velika Britanija 1. svetovni vojni, Ëakala na to, kako se bo vojna razvijala. Vanjo je vstopila leta 1940. 6. Francija F 6 Evropska velesila, ki je zanemarjala novosti v vojaπki tehniki in je bila pripravljena na pozicijsko vojno. 7. Sovjetska zveza b) Druga svetovna vojna se je zaËela z nemπkim napadom na Poljsko. Zatem so Nemci napadli πe nekaj evropskih dræav. V spodnjem okvirju so zapisane dræave, ki jih je NemËija napadla do konca leta 1940. Zapiπi jih v kronoloπkem vrstnem redu, kakor so si sledili nemπki napadi. Poljska, Danska in Norveπka (istoËasni napad), Francija, Velika Britanija Norveπka

Francija

Velika Britanija

Poljska

Danska

c) Ena veËjih in pomembnejπih vojaπkih akcij druge svetovne voj- ≈Dunkerque je bila Ëudeæna reπitev, ki smo jo dosegli zarane je maja 1940 potekala v francoskem pristaniπËu Dunkerque. di poguma, vztrajnosti, odliËne discipline, izkuπenosti in nepremagljive zvestobe. Zelo skrbno moramo paziti, da ne Ob pomoËi vira razloæi, zakaj. bi razlagali te reπitve kot zmago. Vojn ni mogoËe dobiti z Britanci so kmalu po zaËetku vojne v Francijo poslali veË tisoË evakuacijami [umikanjem].« vojakov za pomoË v primeru nemπkega napada. Ob bliskovitem (Winston Churchill, 4. junija 1940) nemπkem napadu na Francijo se je za britansko vojsko umik preko Rokavskega preliva v tistem trenutku izkazal za edino ugodno reπitev. Velika Britanija je z umikom vojske reπila æivljenja svojih vojakov in tako omogoËila nadaljnje vojskovanje proti NemËiji.

68

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

Učenci si ogledajo fotografijo nemških vojakov v učbeniku, stran 72. Fotografijo analizirajo: • Kakšno je razpoloženje nemških vojakov? • Skušaj razložiti, zakaj med nemškimi vojaki vlada takšno razpoloženje. • O čem priča podatek ob fotografiji, da je Poljska proti motorizirani nemški vojski poslala konjenico?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) in metoda pisnografičnih izdelkov

Učenci si ogledajo levo fotografijo v učbeniku na strani 72, ki prikazuje francoske begunce po nemškem napadu na Francijo. Učenci sliko proučujejo na primer 2 minuti in si skušajo zapomniti čim več podrobnosti o njej. Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo življenje beguncev v drugi svetovni vojni.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom)

Učenci si ogledajo graf v učbeniku na strani 72 in ga analizirajo: • Katere države so navedene? Zakaj ravno te? • Katere države od navedenih so bile zaveznice Nemčije? • Katera država je imela največ tankov? Katera pa največ letal? • Ali meniš, da so statistični podatki realni?


VEČ O …

Kako se je zaËela druga svetovna vojna

Zakaj je bila bliskovita vojna uspeπna Poleg modernih, izpopolnjenih oroæij je imela NemËija za vojno pripravljeno tudi novo vojaπko taktiko ∑ blitzkrieg. a) Preberi odlomek in odgovori na vpraπanja. • V Ëem je bistvena razlika med pozicijsko in bliskovito vojno? V bliskoviti vojni se dogodki odvijajo hitro. Vojska z ≈S konji nad tanke! Dolga konjeniπka sulica proti dolnajmodernejπim oroæjem vdre na sovraænikovo ozemlje in hitro gemu tankovskemu topu. Naj so bili Poljaki πe tako pogumni, srËni in nori, nemπki naskok jih je naravnost napreduje. pomendral. Tako so oni ∑ in ves svet ∑ prviË izkusili Za pozicijsko bojevanje pa sta znaËilna zastoj na frontah ter Blitzkrieg: nenadne, prav niË priËakovane napade; vkopavanje v jarke. lovska in bombniπka letala, ki so rjovela pod nebom, ogledovala, napadala ter sipala ogenj in grozo; tuleËe • Katera oroæja so bila za bliskovito vojno najpomembnejπa? strmoglavske napade πtuk; cele divizije tankov, ki so Letala, tanki, motorizirane enote. predirale obrambne Ërte ter drvele dalje po trideset ali πtirideset milj na dan; samohodne, brzostrelne topove, • Zakaj evropske dræave niso bile kos nemπki bliskoviti vojni? ki so se celo po vegastih poljskih cestah vozili s hitrost· NemËija je imela premoË v oboroæitvi, predvsem v letalstvu in jo πtiridesetih milj na uro; neverjetno naglico celo pri oklepnih enotah. pehoti, pri vsej velikanski armadi z milijonom in pol moæ na motociklih, ki jih je usmerjala zapletena elek· Poleg tega se je od leta 1935 dalje naËrtno pripravljala na tronska oprema, sestavljena iz radijskih, telefonskih in vojno, imela pa je tudi izkuπnje v bojevanju v πpanski dræavljanski brzojavnih naprav. To je bila ogromna mehanizirana poπast, kakrπne svet dotlej πe ni videl.« vojni. (William Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, · Evropske dræave so priËakovale podoben naËin bojevanja, kot je 1969) bil v prvi svetovni vojni (pozicijsko bojevanje), in se nanj pripravile.

Zakaj je Velika Britanija zmagala v bitki za Anglijo

Zakaj je bila bliskovita vojna uspešna

Po kapitulaciji Francije je Velika Britanija v boju proti NemËiji ostala povsem osamljena. Nemci so imeli naËrt, da bi Veliko Britanijo zavzeli. a) OdloËilni v bitki za Anglijo so bili letalski spopadi. • Zakaj se je Hitler odloËil za napad na Veliko Britanijo? ≈Tako je 15. avgusta kakih sto bombnikov pod zaπËito · Ker Velika Britanija ni hotela podpisati mirovnega sporazuma z πtiridesetih lovcev ‘ME 110’ priletelo nad Tyneside. IstoËasno se je pognalo nad osemsto letal, da bi vezalo NemËijo. naπe sile na jugu /…/. Sedem oddelkov ‘hurricanov’ · Ker je bila edina πe neporaæena sila v Evropi. ali ‘spitfirov’ smo bili odpoklicali iz srdite bitke na jugu /…/. Ti oddelki so bili sposobni pripraviti napa· Ker bi NemËija s porazom Velike Britanije postala edina vodilna sila v dalcem, ki so tedaj leteli Ëez obalo, nepriËakovan spreEvropi in bi lahko nemoteno nadaljevala osvajanja v vzhodni Evropi. jem. Sestrelili so trideset nemπkih letal, veËinoma teækih bombnikov /…/, v tem ko smo mi imeli samo dva ranjena pilota.« (Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964)

VEČ O …

Vojaško strategijo blitzkrieg je razvil nemški general Heinz Guderian. Njegova ideja so tudi »panzer« ali oborožene divizije – divizije, ki so se premikale hitro in so bile samostojne. Sestavljala sta jih dva oddelka tankov, ki sta jih spremljala oddelek pešcev in oddelek topništva.

• PodËrtaj razliËne tipe letal, ki sta jih nasprotnika uporabljala v bitki. • Zakaj je bila angleπka zmaga v bitki za Anglijo pomembna za nadaljnje dogajanje v vojni? · Bila je sporoËilo evropskim dræavam, da NemËija ni nepremagljiva. · NemËiji ni uspelo iz vojne izloËiti Britancev, ki so imeli v nadaljevanju vojne pomembno vlogo pri zmagi nad nacizmom in faπizmom.

b) Pojasni, kako so k angleπki zmagi prispevali naslednji dejavniki: oroæje in tehniËna boljπa in hitrejπa britanska letala (spitfire) in radar oprema omogoËijo dobro obrambo boji so potekali na domaËem, dobro poznanem terenu taktika dræavno vodstvo

Francozi so bili prepričani, da Nemci ne bodo mogli zavzeti Francije, saj jih je varovala Maginotova linija, ki se je raztezala v dolžini okoli 90 kilometrov vzdolž severovzhodne francoske meje z Nemčijo (odkoder so Francozi pričakovali nemški napad). Linijo so zgradili leta 1930 in jo je sestavljal sistem podzemnih utrdb, na vsakih 5-7 kilometrov. Linija je bila zavarovana s pastmi za tanke, bodečo žico in betonskim zidom. Čete, ki so živele v podzemnih prostorih, so se menjavale na tri mesece. Njihovo delo je bilo opazovanje Nemcev in preizkušanje pušk. Vendar se je linija proti hitro premikajoči se nemški vojski izkazala za neuporabno.

spodbuja prebivalstvo in ga prepriËuje o konËni zmagi ∑ velik vpliv propagande Angleπki lovec spitfire

69

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo (anketiranje)

V učbeniku na strani 71 si učenci ogledajo zemljevid druge svetovne vojne. Zemljevid analizirajo: • Katere države je napadla Nemčija? • Zakaj je geografski položaj Nemčiji dajal prednost, ko je bila v ofenzivi? • Kater države je napadla Italija? • Katere države je napadla Sovjetska zveza? • Kako je bila razdeljena Francija?

Učenci narišejo rekonstrukcijo nemškega napada na Francijo: • narišejo razporeditev nemških enot ob napadu na Francijo, • narišejo potek Maginotove linije, • narišejo umik zaveznikov do Dunkerqua.

Učenci izdelajo anketni list, s katerim preverijo poznavanje vojaške taktike blitzkrieg (bliskovita vojna) med drugo svetovno vojno. Anketirajo svoje sošolce, starše, stare starše, druge sorodnike ali sosede.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem prebere odlomek iz biografije Charlesa de Gaulla, ki povzema njegov radijski poziv dne 10. junija 1940 iz Londona: »Dolžnost vsakega Francoza, ki še nosi orožje, je, da nadaljuje boj. Tisti, ki so predali orožje, brez boja zapustili sovražniku pomembne točke ali mu predali v upravo katerikoli del francoskega ozemlja, pa čeprav zelo majhen, so storili zločin nad svojo domovino.« Zatem učitelj učencem postavi vprašanje: • Kaj je želel de Gaulle doseči s tem pozivom?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo govor Churchilla v učbeniku na strani 73. Besedilo analizirajo: Kakšno je sporočilo govora? Kakšen učinek so imele navedene besede med Britanci? Ali učenci poznajo še kakšen podoben govor? 77


AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniška slika)

Učenci si ogledajo umetniško sliko Georgea Cundalla v učbeniku na strani 73 zgoraj, ki prikazuje goreči Dunkerque. Sliko analizirajo: • Kakšno podobo mesta dajejo slike? • Kako se skušajo rešiti vojaki? • Ali se vojaki vkrcavajo na velike ali majhne ladje? • Churchill, britanski ministrski predsednik, je pozneje izjavil, da je bil Dunkerque čudežna rešitev. Kaj je želel s tem povedati?

Kako se je zaËela druga svetovna vojna



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si inæenir, zaposlen v britanski vojski. Pravkar si s sodelavci preizkusil prvi radar. Naprava je delovala brezhibno! O tem æeliπ poroËati svojemu nadrejenemu Ëastniku. V kratkem poroËilu predstavi napravo in njene moænosti za uporabo v vojne namene.

UËenËevi poudarki v poroËilu naj bi bili: · gre za dokaj preprost naËin delovanja: s potovanjem radijskega signala in njegovim odbojem od predmetov odkrivamo predmete in merimo razdalje, · za delovanje potrebujemo oddajnik in sprejemnik, · na zaslonu natanËno vidimo poloæaj letal, · gre za napravo, ki odkrije letala prej, kot jih lahko zagledamo s prostim oËesom, sovraæna letala so ≈vidna« tudi ponoËi · sovraæna letala lahko priËakamo æe v zraku, lahko jih presenetimo ...



Zakaj je Velika Britanija zmagala v bitki za Anglijo

v

ZANIMA ME: Na spletnem naslovu www.battleofbritain.net/contents-index.html Battle of Britain Historical Society izËrpno predstavlja bitko za Anglijo.

ZANIMA ME: Film Bitka za Britanijo (1969) prikazuje dogajanje v Ëasu nemπkih napadov.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

PONOVIMO

Učenci si ogledajo spletno stran Društva bitke za Anglijo www. battleofbritain.net/contentsindex.html in poiščejo naslednje podatke: • Najprej je Velika Britanija vodila »neresno vojno« (phoney war). Katere so bile značilnosti te vojne? • Kdo so bili najpomembnejši voditelji in poveljniki v bitki za Anglijo na britanski strani (RAF) in nemški strani (Luftwaffe)? • Kakšno podporo so britanskim pilotom dajale vojaške strokovne tehnične službe po vsej Veliki Britaniji? • Na podlagi spominov pilotov na spletni strani učenci opišejo dan v življenju britanskega pilota v času bitke za Anglijo. • Učenci se seznanijo z različnimi tipi letal, ki sta jih uporabljali obe strani. • Na spletni strani je naveden citat iz Churchillovega govora z naslovom »Finest Hour Speech«. Zakaj je govor označen kot eden najpomembnejših?

ALI JE BILA BLISKOVITA VOJNA USPE©NA?

ALI SO BILE EVROPSKE DRÆAVE PRIPRAVLJENE NA VOJNO? · razen NemËije ni bila na vojno pripravljena nobena evropska dræava · njihovo oroæje je bilo zastarelo, prav tako vojaπka taktika

KAKO SE JE ZA»ELA DRUGA SVETOVNA VOJNA

· temeljila je na hitrosti in preseneËenju · uporabljena so bila najmodernejπa oroæja · dræave na taktiko niso bile pripravljene, ne taktiËno in ne z oroæjem

ZAKAJ JE VELIKA BRITANIJA ZMAGALA V BITKI ZA ANGLIJO? · ker leæi na otoku in bliskoviti napad nanjo ni bil mogoË · ker je imela dobro letalstvo · uporaba radarja · vlada s Churchillom je imela veliko moralno moË in podporo prebivalcev · dobro organizirana obramba

70

AKTIVNOST: skupinsko delo

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

ANEKDOTA

PONOVITEV

Učenci se razdelijo v skupine. Namen skupin je ugotoviti, kako se je med drugo svetovno vojno razvila tehnologija in tako ugotoviti, kako je vplivala na vojno. Vsaka od skupin preuči eno od pridobitev tehničnega razvoja med vojno: radar, naprave, ki so dekodirale šifre, rakete, reaktivni pogon. Skupine preučijo zgodovinski razvoj omenjenih tehničnih novosti, kako so bile uporabljane in njihovo učinkovitost. Poudarijo njihovo uporabnost med drugo svetovno vojno. Svoje ugotovitve učenci predstavijo članom drugih skupin.

Učenci naj zberejo podatke o velikih voditelji druge svetovne vojne: Hitlerju, Rommlu, de Gaullu, Churchillu. Učitelj se nato z učenci pogovori o značilnostih, ki jih mora imeti dober voditelj med vojno. Učenci svoje dogovore utemeljijo s primeri iz druge svetovne vojne.

Navzočnost Winstona Churchilla v Londonu med bitko je navdihovala in bodrila Londončane. V Londonu sta ostala tudi kralj in kraljica. Septembra 1940 so nemške bombe zadele kraljevo palačo (Buckingham palace). Kraljeva hiša ni želela, da bi se o dogodku poročalo. Churchilla pa je takšna odločitev razjezila. Vzkliknil je: »Neumnost! Novico je treba takoj razširiti med ljudi! Naj preprosti Londončani vedo, da tudi kralj in kraljica delita njihove težave.«

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere države je napadla Nemčija? • Zakaj je prišlo do finsko-sovjetske vojne? • Ali so Nemci Francijo napadli po enakem načrtu kot v prvi svetovni vojni? • V čem je bila prednost Velike Britanije v bitki za Anglijo? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 70.

78


Nemčija se je leta 1941 obrnila proti vzhodu. Države, ki so se ji zdele nezanesljive, je vojaško napadla. Tako se je zgodilo z Jugoslavijo. Sredi 1941 je prišlo do spopada med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Nemci so bili ob zasedbi osvojenih držav zelo kruti do domačega prebivalstva. Ljudje so se odzvali različno: nekateri so z okupatorjem sodelovali, drugi pa so se mu uprli.

Zakaj se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo ▶

Kakπna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije Kraljevina Jugoslavija se je skuπala pristopu k trojnemu paktu in vojni izogniti. Na koncu je popustila Hitlerju, ki pa je odredil napad nanjo. a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo: • ob vrisanih smereh vpadov vpiπi okupatorje, ki so napadli Jugoslavijo, • vpiπi imeni dveh Nemcem podrejenih dræavnih enot,

▶ • vriπi puπËico, ki prikazuje smer umika jugoslovanske vlade in kralja.

UČNI CILJI Učenec: pozna usodo Kraljevine Jugoslavije po napadu nanjo, razume vzroke, zaradi katerih je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, pozna vzroke, ki so povzročili neuspeh nemškega napada, razume, zakaj so se nekateri ljudje odločili za sodelovanje z okupatorjem, pozna različne oblike odpora, ovrednoti pomen odporniških gibanj.

Kakšna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 75 in ga analizirajo: • Kako je bila opremljena jugoslovanska vojska? • Ali je bila s takšno opremo resen nasprotnik nemški motorizirani vojski? • Kakšna je bila usoda jugoslovanske vojske glede na pričevanje Mirana Pavlina?

Ali je bil nemπki napad na Sovjetsko zvezo pravilna odloËitev Nemci so z operacijo Barbarossa zaËeli najveËji spopad v vojni. Sprva so bili premiki nemπke vojske bliskoviti. a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo: • na zemljevidu vriπi smeri nemπkega napada na Sovjetsko zvezo (proti Leningradu, Moskvi in Kaspijskemu jezeru), • vriπi potek frontne Ërte ob koncu leta 1941, • obkroæi mesto, ki so ga Nemci oblegali kar 900 dni. Leningrad • Zakaj je bil en del nemπkega napada usmerjen proti Kavkazu in Kaspijskemu jezeru? Zaradi pomembnih nahajaliπË nafte in razvite industrije. • Ali so Nemci naËrtovani cilj dosegli? Pojasni. Ne, saj jih je prehitela ostra zima, ki je zaustavila njihov prodor proti Moskvi. Nemπke bliskovite vojne je bilo konec pozimi 1941, ko je RdeËa armada preπla v protinapad.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica)

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi.

Učenci si v zgodovinskem atlasu ogledajo obseg NDH. • Obseg NDH primerjajo z zemljevidom v učbeniku na strani 51 (Banovina Hrvaška 1939). Ali je bila NDH večja ali manjša od Banovine Hrvaške? • Kateri narodi so živeli v okviru NDH? • Katere današnje države je zajemala Neodvisna država Hrvaška?

• • • • •

PRINC REGENT PAVLE..…………....… BOMBARDIRANJE BEOGRADA ……… VLADA V IZGNANSTVU.………………. NEODVISNA DRŽAVA HRVAŠKA ….... RAZDELITEV JUGOSLAVIJE…………..

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

71

RAZISKOVALEC

V literaturi in internetu učenci poiščejo podatke o Neodvisni državi Hrvaški in njenem sistemu: kakšna je bila ideologija ustašev; kakšen je bil odnos do Srbov, Romov in Judov; kakšen je bil odnos ustaške oblasti do partizanskega gibanja. Svoje ugotovitve učenci predstavijo sošolcem.

Učenci si ogledajo zaključni del filma »Kdo neki tam poje?« (r. Slobodan Šijan, Srbija, 1980), ki prikazuje nemško bombardiranje Beograda. Ob tem spoznajo, kako se je začela druga svetovna vojna na jugoslovanskih tleh. Ta začetek primerjajo z drugimi nemškimi napadi (na Poljsko, Francijo …). Svoje ugotovitve zapišejo na list papirja, se o njih pogovorijo s sosedom ter jih predstavijo celotnemu razredu. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 71 si učenci ogledajo zemljevid druge svetovne vojne. Zemljevid analizirajo: • Katere države so napadle Jugoslavijo? • Sočasno z napadom na Jugoslavijo je bil izveden tudi napad na Grčijo. Katere države so napadle Grčijo? • Kaj simbolizirata modra prekrižana meča na ozemlju Jugoslavije? 79


Ali je bil nemški napad na Sovjetsko zvezo pravilna odločitev

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo poudarjeno besedilo v učbeniku na strani 76 (namen nemškega napada). Za vsakega od navedenih ciljev razložijo, zakaj je bil za Nemce pomemben. Nato izberejo tistega, ki je bil po njihovem mnenju najpomembnejši za odločitev za nemški napad na Sovjetsko zvezo. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci s tabelo prikažejo podobnosti in razlike v značilnostih med Nemčijo in Sovjetsko zvezo leta 1941. Nemčija Sovjetska zveza podobnosti razlike

Zakaj se je vojna razπirila v juæno in vzhodno Evropo

b) Nemcem ni uspelo poraziti Sovjetske zveze in naËrt Barbarossa velja za prvi neuspeh taktike bliskovite vojne. • S katerega bojiπËa je poroËilo? ≈Temperature bodo πe padle na minus πtiriindvajset Z vzhodne fronte (ruskega bojiπËa). stopinj ∑ na minus πestintrideset ∑ na minus oseminπtirideset ∑ ali πe niæe. /…/ Ko bi se le bila bitka za Moskvo zaËela πtirinajst dni prej, bi bilo mesto zdaj v naπih rokah. Ali vsaj, Ëe ne bi deæevalo πtirinajst dni. »e-Ëe-Ëe. /…/ Ko bi nam Hitler poslal zimske obleke. Da, Ëe, Ëe, Ëe ∑ toda zdaj je prepozno. Ti arktiËni vetrovi, ki so presenetili nas v zavarovanih poloæajih, so pokosili naπe vojake v napadu. V dveh dneh je bilo sto tisoË bolnih samo zaradi ozeblin. Sto tisoË izbranih, izurjenih vojakov je bilo onesposobljenih, ker jih je presenetil mraz.« (Iz pisma nemπkega sanitetnega oficirja Haapeja. V: Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)

• Katera glavna teæava, s katero se je spopadala nemπka vojska na vzhodni fronti, je opisana v viru? Izjemno nizke temperature, za katere Nemci niso bili ustrezno opremljeni. • S katerimi drugimi teæavami se je πe spopadala nemπka vojska? · Teæave pri oskrbovanju vojakov zaradi velikih razdalj na fronti. · Pomanjkanje hrane, zdravil, medicinskih pripomoËkov, obleke. · Moralno in psihiËno izËrpani vojaki zaradi dolgotrajnega neuspeπnega bojevanja. · Bolezni.

Zakaj so ljudje sodelovali z okupatorji Zaradi razliËnih razlogov so se nekateri prebivalci okupiranih ozemelj odloËili za sodelovanje z okupatorjem. a) Pojasnite spodnja pojma. KOLABORACIJA je sodelovanje domaËega prebivalstva z okupatorjem, ki zasede neko ozemlje. KVIZLING je Ëlovek, ki sodeluje z okupatorjem in mu pomaga. Za kvizlinga uporabljamo tudi besedo izdajalec. b) Poznamo razliËne oblike sodelovanja z okupatorjem. Poveæite oblike z njihovimi opisi.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniku, stran 76. Fotografiji analizirajo: • S kakšno vojaško opremo so Nemci napadli Sovjetsko zvezo? • Zakaj kljub vojaški opremi nemški napad ni uspel? • V kakšnih vremenskih razmerah se je znašla nemška vojska? RAZISKOVALEC

Nemški napad na Sovjetsko zvezo je odmeval po Evropi, prav tako tudi mnoga herojska dejanja prebivalcev Sovjetske zveze. Učenci v literaturi in spletu poiščejo podatke o nemškem obleganju Leningrada. Predstavijo značilnosti nemškega obleganja, sovjetsko obrambo, življenje v obleganem mestu. VEČ O …

Med obleganjem Leningrada je skladatelj Dimitrij Šoštakovič pisal svojo sedmo simfonijo, imenovano tudi »Leningrad«. Simfonija naj bi spodbujala prebivalce Leningrada k odporu. Bil je prepričan, da se bo Leningradu uspelo upreti Nemcem. Pozneje so oblasti Šoštakoviča preselile iz mesta v varnejše okolje, kjer je dokončal svojo simfonijo. Zapis simfonije so preslikali na mikrofilm in ga poslali na zahod. Po vojni je Šoštakovič zatrjeval, da simfonija ne opisuje nemškega obleganja Leningrada, temveč trpljenje Leningrajčanov v času Stalinove represije v 30. letih. 80

vojaπka kolaboracija

sodelovanje z okupatorjem zaradi simpatij s faπizmom

ideoloπka kolaboracija

sodelovanje s politiËnimi predstavniki okupatorjev

politiËna kolaboracija

izdelovanje oroæja za potrebe okupatorjeve vojske

gospodarska kolaboracija

sodelovanje v vojaπkih enotah okupatorja

Kakπen pomen so imela odporniπka gibanja Na vseh okupiranih ozemljih so se pojavila odporniπka gibanja, ki so imela razliËne razseænosti. a) Kateri je bil temeljni cilj odporniπkih gibanj? Boj proti okupatorju, ki je zasedel dræavo ∑ za osvoboditev. ≈/…/ odporniπka gibanja so bila ponekod strankarsko b) Zakaj so bila nekatera odporniπka gibanja razdeljena? neopredeljena z izkljuËnim ciljem boja proti okupator-

Ker so jih vodile razliËne politiËne skupine, ki med seboj niso bile enotne. Na primer, odporniπka gibanja, ki so jih vodili komunisti, so se zavzemala za spremembo politiËnega sistema, odporniπka gibanja meπËanskih strank pa za ohranitev stanja, ki je bilo pred vojno.

ju in domaËim kolaboracionistom, /…/ ponekod pa so ta gibanja imela /…/ tudi moËan socialni naboj za socialne spremembe, v Ëemer so prednjaËili predvsem komunisti /…/.« (20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Druga svetovna vojna 1939∑1945, DZS, Ljubljana, 1996)

c) V nekaterih dræavah so se pojavila moËna odporniπka gibanja. Obkroæi te dræave. Italija Francija Jugoslavija

Belgija

Sovjetska zveza

Ë) Odporniπka gibanja so bila aktivna in pasivna. Obkroæi tiste oblike, ki jih πtejemo med pasivne oblike odporniπkih gibanj. sabotaæe

tiskanje Ëasopisov

partizansko bojevanje

zbiranje informacij

72

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci si zamislijo, da živijo v obleganem Leningradu. Piše se oktober leta 1942 in videti je, da nemškega obleganja še ne bo kmalu konec. Učenci napišejo dnevniški zapis, s katerim predstavijo en dan v obleganem Leningradu.

Zakaj so ljudje sodelovali z okupatorji

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Po prebranem poglavju Zakaj so ljudje sodelovali z okupatorji (učbenik, stran 77) se učitelj z učenci pogovori o tem, kdaj je kolaboracija še dopustna. • Zakaj se je med vojno včasih težko odločiti za odpor? • Ali je bilo upravičeno, da so mnogi ljudje sodelovali z okupatorji? • Ali je razlika med tem, da z okupatorjem sodeluješ tako, da ga le obveščaš o na primer pomembnih strateških podatkih ali da vstopiš v

okupatorjevo vojsko? • Kakšen odnos vzpostaviti do tistih, ki so bili na primer v okupatorjevo vojsko nasilno deportirani? Ali jih štejemo za izdajalce? AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov

Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 77 v obliki miselnega vzorca zapišejo dejstva o vzrokih za pojav kolaboracije.


BODIMO USTVARJALNI : metoda izkustvenega učenja (simulacije)

Kakšne pomen so imela odporniška gibanja

Vsaka vojna je povezana z organizacijo odpora. Učenec si predstavlja, da je eden tistih, ki morajo v okupaciji organizirati odpor. Razred razdelite v dve skupini. Prva z navdušenjem pozdravlja odločitev za odpor in se prostovoljno vanj vključi. Druga naj ima pomisleke zaradi morebitnega nasilja, s katerim naj bi okupator odgovoril na odpor. Vendar se vpoklicu ne more izogniti. Ni bilo časa za premislek, niti za izmikanje, velikokrat niti za ureditev osnovnih življenjskih vprašanj. Soočite doživljanje obeh skupin.

AKTIVNOST: kviz

Zakaj se je vojna razπirila v juæno in vzhodno Evropo



RADOVEDNEÆ

In kaj je dobila vojakova æena iz zlate prestolnice Prage? Iz Prage dobila je Ëeveljce svetle. Lepe pozdrave in Ëeveljce svetle, to je dobila iz Prage.

In kaj je dobila vojakova æena iz bogatega Rotterdama? Iz Rotterdama je dobila klobuk. Holandski klobuk, moderen klobuk, to je dobila iz Rotterdama. /…/

V kateri vojski se je bojeval moæ iz pesmi? Glede na potek vojne poskuπaj ugotoviti, katerega leta je po vsej verjetnosti bil moæ v omenjenih mestih. Poleg imena zapiπi tudi ime dræave.

mesto In kaj je dobila vojakova æena iz Poljske, iz mesta Varπave? Iz Poljske dobila je bluzo laneno. Lepo ukrojeno bluzo laneno, to je dobila iz Varπave.

In kaj je dobila vojakova æena iz sonËnega Pariza? Iz Pariza je dobila krilo svileno. Ah, krilo svileno, pa zavist ukrojeno, to je dobila iz Pariza.

In kaj je dobila vojakova æena iz Osla, Ëezmorskega mesta? Iz Osla dobila je jakno krzneno. Jakno krzneno, nadvse dragoceno, to je dobila iz Osla.

In kaj je dobila vojakova æena iz daljne in πirne Rusije? Od tam je dobila Ërno tanËico. »rno tanËico in Ërno novico, to je dobila iz daljne Rusije.

PRAGA VAR©AVA OSLO ROTTERDAM PARIZ

dræava

leto

»eπkoslovaπka Poljska Norveπka Nizozemska Francija RUSIJA

1939 1939 1940 1940 1940 1941



ZANIMA ME: V Jugoslaviji so posneli veliko partizanskih filmov: Desant na Drvar (1963), Bitka na Neretvi (1969), Valter brani Sarajevo (1972), Bombaπi (1973), Odpisani (1974).

PONOVIMO ALI JE BIL NEM©KI NAPAD NA SZ PRAVILNA ODLO»ITEV

KAK©NA JE BILA USODA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

napad 6. aprila 1941 kapitulacija v 13 dneh razdelitev Nemci, Madæari, Bolgari, Italijani, NDH, Srbija

ZAKAJ SE JE VOJNA RAZ©IRILA V VZHODNO IN JUÆNO EVROPO

ODZIV PREBIVALCEV NA OKUPIRANIH OZEMLJIH

oblike razliËne

bliskoviti nemπke napad 22. junija osvojitve 1941 nemπki jeseni neuspeh 1941, ne uspe jim Ërta poraziti SZ; Leningrad prvi neuspeh ∑Kavkaz taktike bliskovite vojne

primeri Quisling, Pétain, PaveliÊ, NediÊ

cilj osvoboditev; sprememba sistema (nekatera)

oblike pasivne in aktivne

pomen okupatorju so povzroËala izgube, pomoË zaveznikom

73

VEČ O …

Werner Rings v svoji knjigi Življenje s sovražnikom navaja več vrst kolaboracij. Kot »taktična kolaboracija« opredeljuje sodelovanje z okupatorjem, pri katerem je človek sicer nasprotnik nacizma, a kljub temu sodeluje z Nemci zaradi tega, da bi tako preprečil pobijanje nedolžnih ali da bi pripomogel k uničenju oblasti okupatorja. »Brezpogojna kolaboracija« naj bi bila kolaboracija, v kateri se ljudje strinjajo z načeli okupatorjevega režima.

2… aktivna oblika

bojkot

tiskanje letakov

pisanje grafitov

partizanska brigada

sabotaže

diverzije

zbiranje informacij

zbiranje povojev za ranjence

ponarejanje dokumentov

V Nemčiji ni bilo odporniškega gibanja v pravem pomenu besede, ampak le antinacizem in protivojno razpoloženje. Obstajale so tudi posamezne manjše skupine, ki so se ukvarjale z obveščevalno dejavnostjo, protinacistično propagando ali vzdrževanjem stikov s taboriščniki (npr. Bela vrtnica, kreisaurski krožek okoli grofa Helmuta Jamesa von Moltkeja, Rdeči orkester, zastopniki prepovedanih krščanskih sindikatov, številne verske skupnosti). Bolj razvejano se takšna dejavnost ni mogla razviti, saj je bila Nemčija pod močnim nadzorstvom Gestapa, oddelkov SA in drugih agentskih mrež. Izven Nemčije so nastajale protinacistične organizacije iz pripadnikov nemških ujetnikov (na primer v Sovjetski zvezi), ki so imele zlasti propagandni značaj. Kot posledica porazov na fronti se je v Nemčiji izoblikovala opozicija aristokratsko-vojaških in intelektualnih krogov, ki je skušala izvesti več neuspelih atentatov na Hitlerja: na primer julija 1944 poskus atentata v Hitlerjevem »brlogu«.

ODPORNI©KA GIBANJA

KOLABORACIJA vzroki ideoloπki, gospodarski, politiËni, psiholoπki, eksistenËni

1… pasivna oblika

VEČ O …

(Bertolt Brecht, In kaj je dobila vojakova æena, v: Antologija nemπke poezije 20. stoletja, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1998)

ZANIMA ME: Na naslovu ww.ushmm.org/museum/exhibit/focus/maps si lahko ogledaπ animirani zemljevid poteka druge svetovne vojne.

Učenci preberejo poglavje Kakšen pomen so imela odporniška gibanja v učbeniku na strani 78. Naštetim oblikam odpora dopišejo številko 1 ali številko 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza.

73

Kolaboracionist je za okupatorja pripravljen narediti vsako uslugo oziroma žrtev. »Pogojna kolaboracija« pa je sodelovanje z okupatorjem, v katerem se kolaboracionist sicer delno strinja z režimom okupatorja, a hkrati želi spremeniti okoliščine, ki narekujejo njegovo dejanje. (povzeto po: dr. Tamara GriesserPečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004, str. 260)

RAZISKOVALEC

Povojno obračunavanje s sodelavci okupatorja je bilo pogosto obremenjeno z željo po maščevanju. Učenci v literaturi in spletu poiščejo podatke o tem, kakšna je bila usoda znanih kolaboracionistov: Vidkuna Quislinga, generala Pétaina, Anteja Pavelića …

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Zakaj se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je jugoslovanska vojska hitro kapitulirala? Ali so Nemci v Sovjetski zvezi dosegli svoje cilje? • Zakaj je bil nemški napad na Sovjetsko zvezo neuspešen? • Katere oblike kolaboracije poznamo? • V katerih državah je delovalo odporniško gibanje med vojno? • V katerih državah je odporniško gibanje organiziralo močne bojne enote? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 73. 81


Kako je vojna postala svetovna ▶ ▶ ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: zna opisati, kako je potekala vojna v Afriki, opiše vzroke, ki so vplivali na vstop ZDA v vojno, ob zgodovinski karti zna prikazati japonske vojaške akcije, zna navesti razloge za japonski uspeh, opiše značilnosti bojevanja na Atlantiku. Kako je potekalo bojevanje v Afriki

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija

Učenci si ogledajo fotografijo v učeniku na strani 79 spodaj (nemški tanki v libijskem pesku). Ob sliki v učbeniku učenci ponovijo, katero ozemlje v Afriki je bilo podrejeno Italiji. Ugotavljajo, zakaj naj bi bila zasedba Afrike zanimiva za Nemčijo. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 71 in ga analizirajo: • Kje v Afriki so se izkrcale čete sil osi? • Kam so se po izkrcanju usmerile? Zakaj ravno tja? • Kje so jih zavezniki ustavili? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

Učenci si v učbeniku na strani 79 spodaj in v delovnem zvezku na strani 74 zgoraj ogledajo fotografiji, posneti med bojevanjem v Afriki. Ob tem opišejo značilnosti bojevanja v Afriki in razložijo, zakaj se je bojevanje imenovalo tudi puščavska vojna. VEČ O …

Med boji v severni Afriki je imelo pomembno vlogo pristanišče Takoradi na Zlati obali. Ker zavezniški konvoji niso mogli pluti po Sredozemskem morju, je bilo oskrbovanje vojakov v Kairu s hrano in vojnim materialom težavno. Težavo so rešili tako, da so konvoji pluli mimo Rta dobrega upanja in Indijskega oceana. Pluli so do pristanišča Takoradi, od koder so Nato z zračnim mostom oskrbovali Kairo. Transporte živil in vojaške opreme je opravljala enota Air Delivery Unit. Piloti so nepretrgoma opravljali polete čez afriško celino, takoj ko so dostavili tovor, so se vrnili po novega. 82

Vojna se je že v letu 1940 razširila v Afriko, kjer je potekala puščavska vojna. Z japonskim napadom na Pearl Harbor leto pozneje pa tudi na Daljni vzhod. Ena najpomembnejših bitk je potekala za prevlado na Atlantiku.

Kako je potekalo bojevanje v Afriki V Afriki je vojna potekala v puπËavskih razmerah, predvsem z oklepnimi in motoriziranimi enotami. a) Fotografija je nastala na afriπkem bojiπËu. • V katerem delu Afrike so potekali boji med Nemci in Britanci? Zakaj prav tam? V severni Afriki, ker so imeli Britanci tam kolonije, prav tako tudi Italijani. Nemci so priπli na pomoË Italijanom. Poleg tega sta se obe strani zavedali pomena nadzora nad Sueπkim prekopom. • V uËbeniku preberi opis nemπkega generala, imenovanega ≈PuπËavska lisica« (stran 79). Pomisli, zakaj je dobil takπen vzdevek. Zaradi spretnega vodenja vojne v puπËavskih razmerah proti britanski vojski. Tudi zaradi velikih vojaπkih uspehov, ki jih je dosegel z nemπko vojsko v puπËavah severne Afrike. • Zakaj so bili Britanci v Afriki v prednosti? Zaradi laæjega oskrbovanja svoje vojske preko Sueπkega prekopa. Nemci so morali material in vojake dovaæati preko Sredozemskega morja, ki je bilo pod nadzorom zaveznikov.

Zakaj so v vojno vstopile ZDA Decembra 1941 so ZDA doæivele nepriËakovan napad, ki jim je povzroËil ogromno πkode in spremenil njihov odnos do vojne. ≈Ameriπke oboroæene sile so bile z napadom na Pearl a) Ob pomoËi pisnega vira odgovori na vpraπanja. Harbor popolnoma preseneËene. /…/ Japonci so za • Kateri dogodek opisuje vir? Kdaj se je zgodil? napad izbrali svoje najboljπe letalce, napad sam pa je Japonski napad na ameriπko ladjevje v pristaniπËu Pearl Harbor 7. bil v glavnem dobro in detajlno premiπljen ter izveden z izredno hitrostjo, hrabrostjo in poærtvovalnostjo. decembra 1941. • V Ëem vidiπ glavno prednost, ki so jo Japonci imeli ob napadu? Japoncem se je uspelo z letalonosilkami neopazno pribliæati otoËju in izvesti popolno preseneËenje. • Premisli, zakaj so Japonci napad izvedli v nedeljo. Ker je ob nedeljah zjutraj lahko ameriπka vojska dlje poËivala. Poleg tega je bil za AmeriËane to dan poËitka, ko so najmanj priËakovali napad.

Tega nedeljskega jutra je vladal v zalivu Pearl Harbor popoln mir. Ladje so nepremiËno leæale na sidriπËu, na njih pa se je lahko videlo gibanje samo majhnega πtevila mornarjev v sluæbi. Mnogo ljudi na ladjah, v luki in na kopnem je πe spalo uæivajoË nedeljski poËitek, drugi so polagoma vstajali. Vreme je bilo lepo, vidljivost dobra. /…/ V mirno πirino zaliva /…/ so naenkrat udarile mnogoπtevilne eksplozije.« (Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978)

• Kakπne posledice je dogodek imel za nadaljnji potek vojne?

· ZDA so vstopile v vojno na strani protifaπistiËne zveze. · Ameriπko ladjevje je bilo skoraj popolnoma uniËeno in zato oslabljeno. To je Japoncem omogoËilo laæjo osvojitev velikega dela vzhodne Azije in Pacifika.

74

RAZISKOVALEC

Zakaj so v vojno vstopile ZDA

Učitelj učencem razdeli referate, ki se nanašajo na življenje in delo nemškega generala Rommla: njegovo bojevanje na soški fronti, bojevanje v Afriki, obramba na atlantski obali, njegova življenjska pot, okoliščine njegove smrti … Učenci potrebne podatke poiščejo v literaturi in internetu. Svoje izdelke (ugotovitve) predstavijo v razredu.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Zakaj so v vojno vstopile ZDA v učbeniku na strani 80. Izdelajo kronološko tabelo o povezanosti ZDA z zavezniki pred napadom na Pearl Harbor.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo v zemljevid v učbeniku na strani 70 in ga analizirajo: • Ali je bilo presenečenje Američanov razumljivo, glede na dotedanje smeri japonskih napadov? • Katero ozemlje je zavzemal japonski imperij? Komu so to ozemlje odvzeli? • Do kod na jugu so Japonci zasedli ozemlje? Katero državo so pri tem ogrozili?


VEČ O …

Kako je vojna postala svetovna

Zakaj so zavezniki zmagali v bitki za Atlantik Za zaveznike je bilo eno najpomembnejπih prizoriπË bojevanje na Atlantiku. a) Oba nasprotnika, NemËija in Velika Britanija, sta æelela imeti nadzor nad Atlantikom. ≈Izdali smo posebno poroËilo, da je nemπkim podmornicam vzdolæ ameriπke atlantske obale uspelo potopiti 125.000 ton sovraænikovega ladjevja. Izredno razveseljiva vest za nemπko ljudstvo. To je ponoven dokaz velike dejavnosti nemπkih podmornic in njihovega obseænega akcijskega radija, kakor tudi tega, da nemπki heroizem obvladuje najπirπe oceane.« (Iz dnevniπkega zapisa Josepha Goebbelsa, 25. januarja 1942)

≈Napeli smo vse sile, da bi ne samo zboljπali organizacijo zaπËite konvojev, temveË da bi razvili tudi nove vrste oroæja in pomoænih sredstev. Glavni poudarek je bil na upostavitvi πtevilnejπih in hitrejπih spremnih enot z veËjimi pogonskimi zmogljivostmi, na zgraditvah πtevilnejπih letal na dolge proge, predvsem pa na zanesljivem radarju.« (Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1965)

• V Ëem je bila razlika med Nemci in Britanci glede na: NEMCI

BRITANCI

uporaba vojnih ladij za zaπËito trgovskih konvojev, ki dovaæali pomoË iz ZDA s podmornicami uniËiti ladje, ki so odkriti in uniËiti podmornice na taktiko bojevanja na morju vozile pomoË iz ZDA Atlantiku razvozlajo πifrirana sporoËila nemπkih potopili so veliko zavezniπkih oskrbonjihov uspeh podmornic valnih ladij uporabo njihovih sil

πibkejπa mornarica, glavno vlogo so odigrale podmornice

b) Kaj je zaveznikom prineslo premoË na Atlantiku? · To, da jim je uspelo razvozlati πifre nemπkih podmornic. · To, da so za odkrivanje podmornic uporabili radar. · To, da so uporabili novo oroæje, torpedo. c) Na zemljevidu so oznaËene meje tedanjih dræav. • z rdeËo barvo pobarvaj glavne dræave sil osi, • z modro barvo pobarvaj glavne zavezniπke dræave, • s Ërto oznaËi najveËji obseg nemπkih in japonskih osvojitev (do sredine leta 1942), • v prazne kvadrate, ki kaæejo glavna obmoËja spopadov, vpiπi, katero obmoËje ali spopad oznaËujejo.

Prvo informacijo o morebitnem japonskem napadu na ameriški Pearl Harbor so v Beli hiši prejeli že konec januarja 1941. Posredovalo jo je ameriško veleposlaništvo v Tokiu, njim pa perujski veleposlanik. Mornariška protiobveščevalna služba novici ni verjela. Kljub temu, da so Japonci Nato začeli na južnem Kitajskem zbirati velike sile, so bili v ZDA prepričani, da država ni ogrožena. Japonska naj bi sile uporabila za napade in zavzetje jugovzhodne Azije. Aprila 1941 so v Washingtonu potekala tajna ameriško-japonska pogajanja o reševanju konfliktov obeh držav v vzhodni Aziji. Pogajanja so bila neuspešna, Japonska pa je začela priprave na napad na Pearl Harbor. Zaradi japonske zasedbe južne Indokine, so ZDA poleti 1941 prepovedale nakladanje in razkladanje japonskih ladij v ameriških pristaniščih ter izvoz jekla in starega železa v to državo. Zatem je Japonska predlagala srečanje na Havajih, kjer naj bi se državi pogovorili o njunih odnosih, vendar do srečanja ni prišlo. Obe strani sta pripravljali načrte za oslabitev nasprotnika.

bitka za Atlantik

bitka za Anglijo

Zakaj so zavezniki zmagali v bitki za Atlantik

vzhodna fronta

VEČ O …

pacifiπko bojiπËe

afriπko bojiπËe

75

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pričevanje vojnega ujetnika o ravnanju Japoncev do ujetih nasprotnikovih vojakov. Besedilo analizirajo: • Kakšen je bil odnos Japoncev do ujetih vojakov? • Zakaj so imeli takšen odnos? • Kako so bili vzgojeni japonski vojaki?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani www. plasma.nationalgeographic. com/pearlharbor poiščejo naslednje podatke: • Kako se priče spominjajo tega dne v Pearl Harborju? • S kakšno opremo sta razpolagali ta dan ameriška in japonska vojska? • S pomočjo poglavja »Attack map« učenci zapišejo potek japonskega napada. • Kaj se je zgodilo z vojno ladjo Arizona in njeno posadko?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijami)

Učenci si na spletni strani Pomorskega vojaškega muzeja v Washingtonu www-history.navy. mil (najprej razdelek Photographic Section, Nato Online library of Selected Images, Nato pa med poglavjem Events izberejo napad na Pearl Harbor) ogledajo fotografije napada na Pearl Harbor: • Kakšni prizori so na fotografijah Pearl Hrborja? • Kdo so bili avtorji fotografij? • Kje danes hranijo te fotografije?

Sprva so bili zavezniki nemočni pred spretnimi nemškimi podmornicami in njihovimi poveljniki. Kapitan podmornice U 99 poročnik Kretschmer je veljal s 44 potopljenimi ladjami za najuspešnejšega poveljnika nemških podmornic, po uspehu mu je sledil kapitan podmornice U 100, poročnik Schepke. Njunih uspehov je bilo konec marca 1941, ko je težko poškodovani Schepke izgubil življenje, kapitan Kretschmer pa je bil ujet. Kljub temu so bile nemške podmornice še naprej zelo uspešne. Situacija se je spremenila šele 1943. ZDA so takrat že pospešeno izdelovale ladje in na leto izdelale več ton ladij kot so jih nemške podmornice potopile. Vse zavezniške države skupaj pa so izdelale štirikrat več ladij kot so jih Nemci potopili. Nemcem na drugi strani ni več uspevalo pokrivati izgub. Od junija 1943 so zavezniki potopili povprečno 36 podmornic. Dokončno pa je nemške podmornice zavrl sistem konvojev, ki so ga zavezniki uvedli sredi leta 1942. 83


AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo govor ministrskega predsednika Churchilla v učbeniku na strani 81. Besedilo analizirajo: • Kakšen pomen je za zaveznike imela bitka na Atlantiku? • Zakaj je bil Atlantik pomemben za zaveznike?

RAZISKOVALEC

Učenci v literaturi in na spletu poiščejo podatke in pripravijo krajše referate o podmornicah v drugi svetovni vojni: tehnični razvoj podmornic, podmorniške baze, taktika napadov, vojaki in poveljniki podmornic.

Kako je vojna postala svetovna



RADOVEDNEÆ Zamisli si, da si japonski vojskovodja, ki pripravlja napad na ZDA. PrepriËati moraπ japonskega cesarja, da dovoli napad na Pearl Harbor. Sestavi seznam dokazov, s katerimi boπ skuπal cesarja prepriËati, da odobri tvoj naËrt. Tvoji dokazi naj bi se nanaπali na lego Havajev, uporabo oroæja, ki ga imata obe dræavi na voljo, njuna zavezniπtva. PriporoËamo ti ogled spletne strani www.msnbc.com/modules/pearlharbor/experience.

UËenec bi lahko navedel naslednje argumente: · uspeh japonske vojske naj bi pomenil popolno oblast nad Pacifikom, zato naj bi se tveganje izplaËalo; · domneva, da ZDA πe nimajo radarjev; · Havajem se je dokaj lahko neopazno pribliæati s severa, kjer je ocean neugoden za plovbo, vidljivost pa slaba; · japonski agentje s Havajev poroËajo, da AmeriËani nikakor ne priËakujejo japonskega napada; · japonske letalonosilke in letala so najbolj sodobni, posebej opremljeni za napad na Pearl Harbor, piloti so izurjeni in predani cesarju; · napada v nedeljo AmeriËani ne bodo priËakovali; · uspeh japonskega napada zagotavlja nadaljnja osvajanja.

ZANIMA ME: Na naslovu http://essentialpearlharbor.com lahko izveπ veË o napadu na Pearl Harbor.



ZANIMA ME: Napad na Pearl Harbor prikazuje film Pearl Harbor (2001).

PONOVIMO nemπka taktika

potopitve trgovskih ladij uporaba podmornic angleπka taktika

uniËiti nemπke podmornice trgovske ladje prevaæajo vojake

napad na Pearl Harbor

povod za vstop ZDA v vojno ZDA postanejo svetovna sila

premoË zaveznikov

premoË v ladjevju deπifriranje nemπkih sporoËil

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata)

Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato«. Ena skupina zagovarja velik pomen podmornic v bitki na Atlantiku, druga mu nasprotuje. Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, Nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Preostali ocenjujejo, kdo je boljše zagovarjal določeno stališče.

VOJNA NA ATLANTIKU

japonski uspehi KAKO JE VOJNA POSTALA SVETOVNA

DALJNI VZHOD

nemπki naËrti

pregnati Britance iz severne Afrike nadzorovati Sueπki prekop

uniËijo velik del ameriπkega ladjevja osvajanje Daljnega vzhoda japonska slabost

velik japonski imperij, ki ga je teæko nadzorovati

BOJEVANJE V AFRIKI

puπËavska vojna

med italijansko in britansko vojsko pomembna vloga tankov in letal 76

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

PONOVITEV

Učitelj učencem predstavi tabelo, v kateri so navedeni ukrepi, s katerimi so zavezniki skušali ustaviti nevarnost nemških podmornic. Vsakega od ukrepov učenci ocenijo z oceno od 1 do 5 glede na to, kako pomembno vlogo je odigral v bitki za Atlantik. Ukrepi proti nemškim podmornicam Ocene 1 2 3 4 5 Ultra – naprava za dešifriranje nemških šifer Radar Letalstvo ASDIC – naprava, ki je simulirala zvoke valov, da je odganjala podmornice Huff Duff – visokofrekvenčna naprava, ki je omogočala zaveznikom, da določijo položaj podmornic

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kako je vojna postala svetovna«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je bilo ozemlje Bližnjega vzhoda pomembno za obe strani? • Kakšno nevarnost so za zaveznike predstavljale nemške podmornice? • Kako je potekala bitka za Atlantik? • Zakaj je bila Japonska uspešna v Aziji? • Zakaj so se Japonci odločili za napad na Pearl Harbor? • Kaj je vstop ZDA v vojno pomenil za

84

zaveznike? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 76.


Nobena vojna ni posegla v življenje civilistov tako močno in brutalno kot druga svetovna vojna. Prizadeli so jih pomanjkanje, bombni napadi in krutost okupatorjev. Najbolj nečloveško pa je bilo nemško ravnanje z »manjvrednimi« narodi.

Kakšna je bila totalna vojna

▶ ▶

Kako je vojna prizadela civiliste V dræavah, ki so bile vpletene v vojno, je bilo uvedeno vojno gospodarstvo. Vse je bilo podrejeno vojnim potrebam. a) Pomanjkanje æivil je bila ena glavnih znaËilnosti æivljenja civilistov. Pod sliki zapiπi, kako so si ljudje skuπali pomagati.

Angleπki plakat pravi ≈Kopljite za zmago!«

▶ Prebivalca obleganega Leningrada iπËeta hrano.

Skrbno obdelovanje zemlje, tudi v mestih

Kako je vojna prizadela civiliste

Iskali so ostanke æivil, s pomoËjo katerih bi lahko preæiveli.

b) V vseh dræavah so oblasti pozivale prebivalce, naj bodo previdni zaradi vohunjenja nasprotnikov. • Kaj je skupno obema plakatoma? Opozarjata na nevarnost pred sovraænikovim prisluπkovanjem.

Prebivalce Velike Britanije je æelel opozoriti, naj bodo previdni v pogovorih, ker bi lahko sovraænik vsako informacijo, ki bi jo dobil, uporabil v svojo korist. • Katera zgodovinska osebnost se pojavlja na obeh plakatih? Adolf Hitler, voditelj NemËije.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

• Kaj ta osebnost na plakatih predstavlja? ≈Ne pozabi, da imajo stene uπesa. ∑ Ponazarja NemËijo oziroma nacizem, ki je bil velika nevarnost Brezskrben pogovor lahko uniËi æivljenja« za Veliko Britanijo.

≈Nikoli ne veπ, kdo je na æici. ∑ Bodi pozoren, kaj govoriπ.«

Kako je vojna vplivala na zaposlitev æensk Druga svetovna vojna je moËno vplivala na poloæaj æensk v druæbi. a) Angleπki plakat poziva æenske. Opiπi, kakπne moænosti za zaposlitev je vojna ponujala æenskam. Lahko so se mnoæiËno zaposlile v tovarnah. Ker je primanjkovalo moπke delovne ≈Pridruæi se sile, so se zaposlile tudi v vojaπkih sluæbah (operaterke, bolniËarke, v uradih) in æenski kraljevi pomorski bolniπnicah. sluæbi!«

77

Ena poglavitnih značilnosti vojne je bila, da je pomembno vlogo odigrala propaganda. Učenci razmišljajo o vlogi propagande v vojni. • Kako in koliko vpliva propaganda na ozaveščenost ljudi? • Ali ima oblast pravico prikrivati ali izkrivljati informacije o dogajanju v vojni? Učitelj učence lahko opozori na nadzorovanje informacij med vojno v Iraku (2003). • Kako lahko prebivalci poskrbijo, da niso odvisni le od informacij, ki jim jih posreduje oblast? • Ali je v vojnem času sploh mogoče dobiti nepristranske informacije?

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Učitelj učence pozove, da na temo »vojna in civilisti« izrekajo gesla oziroma pojme, ki jih povezujejo s to temo. Eden od učencev lahko izrečene pojme zapisuje na tablo. Na koncu razred skupaj pregleda, kaj je na tabli napisano.

• Kaj je æelel avtor doseËi z njima?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

UČNI CILJI Učenec: opiše, kako je vojna prizadela civiliste, ovrednoti pomen vojne propagande, opiše, kako je vojna spremenila položaj žensk, razume razvoj dogodkov, ki so v Nemčiji pripeljali do holokavsta, opiše načine, s katerimi so v Nemčiji izvajali holokavst.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (plakatom)

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci si ogledajo plakat v učbeniku na strani 82 zgoraj in analizirajo njegovo sporočilo: • Na katero nevarnost opozarja plakat? • Ali je njegovo sporočilo učinkovito? • Sporočilo plakata učenci primerjajo s plakatoma v delovnem zvezku na strani 77 (naloga b). V čem se plakati razlikujejo in v čem so si podobni?

Učenci si zamislijo življenje med drugo svetovno, zlasti pomanjkanje nekaterih živil. Napišejo naj čim več receptov, s katerimi bi pripravili okusne jedi, a bi pri tem uporabili le živila, ki so bila med vojno na voljo. Naslednja živila na primer, ne morejo biti uporabljena, ker so bila racionalizirana: maslo, slanina, sladkor, mleko, kava, sir …

Učenci na spletni strani Državnega arhiva v ZDA www.archives.gov poiščejo razdelek Online Exhibits in v njem poglavje Powers of Persuasion – Posters from World War II. • Kakšno sporočilo prinašajo posterji v podpoglavju It’s a Woman’s War Too? • Na katero ameriško populacijo se reklamna sporočila nanašajo v podpoglavju United We Win? • Kako naj bi ljudje lažje preživeli dneve racionalizacije (podpoglavje Use It Up, Wear It Out)? • V podpoglavju Four Freedoms lahko učenci prisluhnejo ameriškemu predsedniku Rooseveltu, ko govori o štirih svoboščinah. Katere svoboščine navaja predsednik v svojem govoru? Komu naj bi bile te svoboščine zagotovljene? • O čem priča veliko število reklamnih plakatov iz druge svetovne vojne? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Med vojno so ljudje skušali preživeti, kakor so znali in vedeli. Učenci naj pomislijo: • Kakšne možnosti so ljudje imeli, da so si priskrbeli nova oblačila? Kakšne možnosti so ljudje imeli, da so si privoščili praznično torto? 85


VEČ O …

Britanska vlada je pričakovala, da bo Nemčija napadla Veliko Britanijo, zato je uvedla nekatere ukrepe, s katerimi naj bi zaščitila civiliste pred bombnimi in plinskimi napadi. Otroke so zaščitili tako, da so jih iz mest, ki so jih imeli za najverjetnejše točke napada, evakuirali na podeželje. Prvi val evakuacij so začeli 31. avgusta 1939, dan pred začetkom vojne. Starši so neradi privolili v evakuacijo otrok, vendar so rešitev sprejeli zaradi morebitne nevarnosti napadov. Obširne evakuacije so se začele 1. septembra 1939, ko so evakuirali vsakega tretjega otroka (skupaj 827.000 otrok). Veliko mestnih šol so zaprli in učitelji so spremljali otroke na podeželje. V novem okolju so bili otroci nastanjeni pri rejniških družinah. Nekateri so bili zadovoljni, drugi so imeli občutek, da so rejniškim družinam v breme. Vsi pa so imeli močno domotožje. Ker nemškega napada ni bilo, se je večina otrok vrnila na svoje mestne domove že ob božiču. Med bitko za Anglijo je bila izvedena druga evakuacija, vendar v manjšem obsegu kot leta 1939.

Kakπna je bila totalna vojna

Zakaj se je zgodil holokavst Da bi uniËili Jude, so Nemci pripravili naËrt o ≈dokonËni reπitvi judovskega vpraπanja«. V koncentracijskih taboriπËih je izgubilo æivljenje pribliæno 6 milijonov Judov. a) Æivljenje v taboriπËih je bilo zelo teæko. Oglej si posnetek πt. 7 (Druga svetovna vojna) in preberi obe besedili. Na podlagi virov opiπi æivljenjske razmere taboriπËnikov ter njihovo usodo.



O, mamica, ne veπ, kako mi je. /…/ Le zlobne æene v zelenosivem, z revolverjem ob strani, hodijo med nami. In mi, kot ovËke se tiπËimo skupaj, dekletca v kratkih krilih, fantki æalostnih oËi, na dolgi beli cesti prestraπeni, trepetajoËi Ëakamo… na kaj? Ograja æiËna se odpira. Kam malËke nas pode? O mamica, ne vem, ne vem! Zla slutnja v meni se budi, mi srËek stiska, roke, noge mi dreveni. Na tvoje prsi bi se zdaj priæela, zaπepetala ti v uho: zdi se mi, mamica, da vsi po vrsti za pogrebom lastnim stopamo. (Ela PotoËnik, Nenapisano pismo, v: Auschwitz-Birkenau, Zaloæba Obzorja, Maribor, 1982)

Kako je vojna vplivala na zaposlitev žensk

≈Prvi dnevi so se vsakemu taboriπËniku najmoËneje zarezali v spomin. Tetoviranje. Nato savna. Striæenje in britje. Naga telesa, zdaj poveËini πe zdrava in obla, se gnetejo, da bi prikrila zadrego ob tako brutalnem posegu v doslej intimno æivljenje. Sledi popis zlatih zob, padajo prve batine. KriËanje, zmerjanje in psovanje je naËin, ki se zdi πe grozljiv, a bo postal tako vsakdanja reË, kot bo vsakdanja reË apel in sreËanja s smrtjo.« (Auschwitz-Birkenau, Zaloæba Obzorja, Maribor, 1982)

· Slabe bivalne razmere: prenatrpanost v barakah, slabo narejene barake (vroËe poleti, hladno pozimi), slaba in pomanjkljiva prehrana; · slaba higiena: neËistoËa, zato πirjenje bolezni; · krutost do zapornikov: zastraπevanje, muËenje, pobijanje, neËloveπko ravnanje, krπitve Ëlovekovih pravic; · teæko delo: teæki pogoji dela, teæko fiziËno delo, delovnik ves dan; · usoda zapornikov: umiranje zaradi izËrpanosti in podhranjenosti, loËitev otrok od starπev, razbite druæine, ubijanje zapornikov (plinske celice), hude psihiËne travme preæivelih zapornikov po vojni.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani britanskega Vojnega muzeja www.iwm.org.uk poiščejo razdelek Online Exhibitions in v njem poglavje »No job for a woman«. V tem poglavju pa Second World War. • Kakšne poklice opravljajo ženske na fotografijah v poglavju Second World War Image Gallery? K čemu pozivajo ženske posterji na tej strani? • Učenci naj rešijo naloge v poglavju Women’s Work: War Work, podpoglavje Second World War. • Učenci naj rešijo naloge v poglavju War babes: stereotypes, pin-ups and prejudice. AKTIVNOST: metoda dela pisnografičnih izdelkov

Učenci primerjajo vlogo žensk v prvi in drugi svetovno vojni ter rešijo spodnjo tabelo.

b) Ena najbolj znanih preganjanih Judinj je bila Anne Frank. ObiπËi spletno stran http://www.ushmm.org/museum /exhibit/online/af/htmlsite, kjer lahko prelistaπ njen album in del njenega dnevnika. Ogledaπ si lahko tudi edini originalni posnetek Anne Frank ter intervjuje o njej. Poglej in posluπaj Anino zgodbo. Kratko zapiπi njeno obnovo. · Anne Frank se je skupaj z druæino zaradi preganjanja Judov v NemËiji umaknila na Nizozemsko, kjer se je druæina skrivala v majhnem stanovanju. · Anne je svoje dogodke zaËela zapisovati v dnevnik, ki ga je po vojni objavil njen oËe. · Tik pred koncem vojne je bilo njihovo skrivaliπËe izdano in odkrito. · Druæino Frank so odpeljali v koncentracijsko taboriπËe. · V taboriπËu Bergen-Belsen je Anne umrla marca 1945.

≈Velikokrat se spraπujem, Ëe ne bi bilo bolje, da se sploh ne bi skrili. »e bi bili mrtvi, nam ne bi bilo treba preæivljati te bede in drugi ne bi bili zaradi nas v nevarnosti. Toda tudi tega se ustraπimo. Saj vendar ljubimo æivljenje, nismo πe pozabili klica narave in πe vedno upamo, upamo. Samo hitro naj se kaj zgodi, pa Ëetudi pade bomba! NiË nas ne bi moglo bolj razjedati, kot nas ta nemir. Naj bo æe konec, pa Ëetudi slab, da bi le konËno vedeli, ali bomo zmagali ali pa bomo morali poginiti.« (Zapis iz dnevnika Anne Frank, 26. maja 1944)

78

Podobnosti Razlike Delo Oborožene enote Družbene spremembe Pridobitve po vojni Način vpoklica

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

V učbeniku na strani 83 učenci preberejo zapis v knjižici britanskega ministrstva za obrambo in ga analizirajo: • V kakšnem tonu govori zapis o dosežkih žensk v vojski? • Do kakšnih mest v vojski je ženskam uspelo priti? • V kakšnih razmerah so svoje delo opravljale ženske v vojski? 86

VEČ O … Ker je na podeželju primanjkovalo moške delovne sile, so v Veliki Britaniji za ženske ustanovili Žensko obdelovalno armado, ki se ji je pridružilo okoli 80.000 žensk. Mnogim so dali v obdelavo kos zemlje s kočo v oddaljenih predelih, pogosto v zelo osnovnih razmerah. Številne ženske so vsak dan odhajale na podeželje, kjer so kmetom pomagale pri obdelovanju zemlje, skrbi za živino in druge domače živali. Veliko žensk se je prijavilo v vojsko, do leta 1944 kar okoli 450.000. Niso se sicer bojevale, so pa pomagale vojakov na različne načine: delale so v vojaških pisarnah, prevažale vojaški tovor, opravljale delo mehanikov …

Zakaj se je zgodil holokavst

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani židovskega spominskega centra Yad Vashem www.yadvashem.org spoznajo zgodovino holokavsta in njegove posledice. Odprejo stran Echoes and Reflections (multimedia curriculum) in na njej izberejo lekcijo 5: The Final Solution. • Učenci preberejo pričevanja preživelih iz taborišč. Kakšne zgodbe prinašajo pričevanja? • Katera uničevalna taborišča so predstavljena? Katero od teh je bilo največje?

• V razdelku Photographs si učenci ogledajo fotografije. • V razdelku Diaries and Letters učenci preberejo pričevanje Edija Weinsteina, ki je preživel taborišče Treblinka. O katerih dogodkih pripoveduje Edi Weinstein? • V razdelku Online Exhibitions učenci poiščejo naslov The Auschwitz Album: Kateri dogodek prikazujejo fotografije? • V razdelku Online Exhibitions učenci poiščejo naslov Auschwitz liberated: Katere prizore so skušali prikazati slikarji?


AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje: • Zakaj so se ženske po drugi svetovni vojni bolj uveljavile kot po prvi svetovni vojni? Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo ob branju teksta v učbeniku na strani 83 poiskati odgovor. V svojem razmišljanju upoštevajo vpliv druge svetovne vojne na zaposlitev žensk, razmere, v katerih so se znašle ženske ob koncu vojne, ekonomsko moč žensk ob koncu obeh vojn …

Kakπna je bila totalna vojna



ZANIMA ME: Æivljenje v koncentracijskih taboriπËih prikazujejo filmi Schindlerjev seznam (1993), Æivljenje je lepo (1998) in Pianist (2002).



RADOVEDNEÆ Organizacija Judov, ki so preæiveli holokavst, te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Holokavst - v opomin Ëloveπtvu«. Plakat naj bi ljudi opozarjal, da ne smejo pozabiti na strahote holokavsta. Morda æeliπ, da bi s plakatom πokiral svet. Morda se ti zdi bolje, da bi bil plakat manj pretresljiv in bi bolj poudarjal vsebino. OdloËi se in ga nariπi.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid delovnih in uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno (učbenik, stran 84) in ga analizirajo: • Koliko je bilo delovnih taborišč? V katerem delu rajha? • Koliko je bilo uničevalnih taborišč? Učenci jih naštejejo. • V katerem delu rajha so bila uničevalna taborišča? Zakaj ravno tam?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov ZANIMA ME: Reæiser Steven Spielberg je ustanovil organizacijo Shoah Visual History Fundation, ki je na naslovu www.vhf.org objavila posnetke priËevanj Judov, ærtev nemπkega preganjanja.

Učenci preberejo poglavje Zakaj se je zgodil holokavst v učbeniku na straneh 83/84. Izdelajo kronološko tabelo o zgodovini holokavsta v Nemčiji. V pomoč jim je tudi spletna stran www.holocausthistory.net (razdelek Timeline). PONOVIMO

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek št. 7 (holokavst) in ga analizirajo:

Vsaka fotografija na svoj naËin prikazuje tegobe in trpljenje civilistov med vojno. Pod vsako napiπi nekaj misli o tem, kaj prikazuje in kakπne obËutke doæivljajo ljudje na fotografijah.

• Opišejo razmere v taborišču. • Kakšna je bila usoda večine zapornikov? • Opišejo svoje občutke ob predvajanju posnetka. · razbite druæine · otroci brez starπev · vojne sirote · obup in nemoË prizadetih · strah pred prihodnostjo

KAK©NA JE BILA TOTALNA VOJNA

· æenske opravljajo ≈moπka« dela, ker primanjkuje moπke delovne sile · ponos, da lahko pomagajo svoji domovini

· nasilje in neËloveπko ravnanje z zaporniki · slabi pogoji za æivljenje · izkoriπËanje zapornikov · obup in obËutek nemoËi

· uniËena mesta · brezdomci · begunci · strah, æalost, obup · æelja po maπËevanju

79

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

V učbeniku, na strani 84 zgoraj, učenci preberejo zapis v dnevniku nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa. Učitelj učencem postavi vprašanja: • Iz katerega leta je zapis? • Kateri začetni korak naj bi Nemci naredili, da bi začeli reševati židovsko vprašanje? • Kaj naj bi pomenil izraz, da je »sedaj položaj zrel«? • Kaj naj bi bil cilj ureditve židovskega vprašanja?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani centra za holokavst

Odgovor ponuja razdelek What is the Holocaust?

www.holocausthistory.net učenci spoznajo zgodovino holokavsta, njegovo razširjenost in posledice. Učenci poiščejo odgovore na vprašanja: • Ali so pri holokavstu sodelovali le Nemci? Odgovor ponuja razdelek Mass Murder. • Kaj so nacistični voditelji sklenili na konferenci v Wanseeju (pri Berlinu)? Odgovor ponuja razdelek The Final Solution. • V kakšnih okoliščinah se dogaja holokavst? Katero besedo še uporabljamo za takšna dejanja?

Učitelj z učenci načne razpravo o holokavstu in njegovem opominu prihodnjim rodovom. Učenci razmislijo: • Kako je bilo mogoče, da so ljudje v Evropi na tak način uničevali pripadnike nekega naroda? • Ali so bili za takšna dejanja krivi le nacistični voditelji ali ves nemški narod? • Ali poznajo učenci kakšen drug primer zločinov nad človeštvom, ki se je zgodil v bližnji preteklosti? • Ali je mogoče povsem preprečiti, da bi se kaj takega ponovilo?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na spletni strani muzeja v Auschwitzu www.auschwitz.org.pl spoznajo zgodovino taborišča in življenje zapornikov v njem. • Kaj je pisalo nad vhodnimi vrati? Napis prikazuje fotografija na uvodni strani. • V poglavju History of KL Auschwitz je zračni posnetek taborišča, ki ga je opravilo zavezniško letalo 1944. Koliko stavb je mogoče opaziti? • Koliko zapornikov je bilo v taborišču? Katere narodnosti so bili? Kako so bili zaporniki označeni? •Odgovor učenci najdejo v poglavju The Number and Origins of the Victims. • Koliko plinskih celic je bilo v taborišču? Odgovor učenci najdejo v poglavju The Crematoria and Gas Chambers. PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kakšna je bila totalna vojna«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere informacije so bile med vojno cenzurirane in katere ne? • Zakaj je prihajalo do pomanjkanja nekaterih živil? • Kako so ženske državi pomagale prenašati vojne tegobe? • Razložite nacistično rasno teorijo. • Opišite ukrepe, s katerimi so nacisti »reševali« židovsko vprašanje. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 79. 87


Kako so v vojni zmagali zavezniki ▶

▶ ▶

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna odločilne bitke za prevrat v drugi svetovni vojni in jih zna določiti s pomočjo zemljevida, razume, zakaj je bilo leto 1942 prelomno, pozna potek sklepnih operacij pri osvoboditvi Evrope, ovrednoti pomen operacije Overlord za zlom Nemčije, ve, kako se je končala vojna na Tihomorskem otočju, oceni posledice uporabe atomske bombe.

Sredi leta 1942 se je zdelo, da je Nemčija nepremagljiva. Vendar je leta 1942 nastopil preobrat na vseh bojiščih. Leto za tem je kapitulirala Italija. V Evropi je sledil pohod na Nemčijo in Berlin. Japonska nepopustljivost pa je vplivala na to, da se je ameriški predsednik Truman odločil uporabiti novo orožje.

Zakaj je bilo leto 1942 prelomno V letu 1942 so zavezniki zaËeli bitke, ki so jih pozneje oznaËili za prelomne bitke druge svetovne vojne. a) Na zemljevidu so oznaËeni trije preobrati druge svetovne vojne. V prostor pri vsaki bitki vpiπi: katera bitka je oznaËena; na katerem bojiπËu je potekala; kateri dræavi sta bili nasprotnici; katero oroæje je v bitki odigralo glavno vlogo; pomen bitke za nadaljnji potek vojne. bitka pri Stalingradu; vzhodno bojiπËe; NemËija in SZ; tanki, topniπtvo, letala; po porazu se nemπka vojska umika iz vzhodne Evrope

bitka pri Midwayu; pacifiπko bojiπËe; ZDA in Japonska; letalonosilke; ZDA doseæejo premoË v vojskovanju proti Japonski

Zakaj je bilo leto 1942 prelomno

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učitelj učencem pokaže kratek odlomek iz filma Pesek Iwo Jime ali Midway. Povpraša učence, ali lahko ugotovijo, katero bojišče je prikazano v filmu in katere značilnosti tega bojišča lahko opazijo v odlomku. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 85 (pričevanje nemškega vojaka) in ga analizirajo: • Kakšen je bil položaj nemških enot v Stalingradu? • Zakaj je nemškim vojakom primanjkovalo hrane in goriva? • Kakšne posledice je imela slaba in neredna prehrana na fizično pripravljenost nemških vojakov? BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenec se vživi v mladega, 20-letnega nemškega vojaka, ki je decembra 1942 nahaja v obleganem Stalingradu. Zapiše svoje vtise, občutke, želje, strahove … V pomoč učencem je lahko pisni vir v učbeniku na strani 85. VEČ O …

Japonski admiral Isoroku Jamamoto je podprl japonski napad na ZDA. Vendar pa si ni delal iluzij o koncu vojne. Sam je ameriško gospodarsko moč dobro poznal, saj je pred vojno študiral na Harvardu in bil vojaški ataše v Washigtonu. Leta 1940 je predlagal, da naj se Japonska ne vpleta v vojno z ZDA in naj se ne bojuje z njo. Ko je vojna med ZDA in Japonsko izbruhnila, je napovedal njeno nadaljevanje takole: »V prvih šestih do dvanajstih mesecih vojne z ZDA in Veliko Britanijo, bom uspešen in zmagal bom bitko za bitko. Zatem pa nimam več nobenega upanja na uspeh.« 88

bitka pri El Alameinu; afriπko bojiπËe; NemËija/Italija in Velika Britanija; tanki in letala; po porazu Nemcev so zavezniki zaËeli operacije proti Italiji

b) Von Paulus je bil glavni nemπki poveljnik v bitki za Stalingrad. Nekaj dni pred porazom se je takole jezil na slabo oskrbovanje obkoljene nemπke vojske. • Iz vira izpiπi teæave, ki so jih imeli Nemci pri obrambi Stalingrada. ≈»e vaπa letala ne morejo veË pristajati, je moja armaPomanjkanje hrane in goriva, teæave z oskrbovanjem, izjemno nizke da izgubljena. Vsako letalo, ki pristane, lahko reπi æivtemperature. ljenje tisoËem. Odmetavanje æiveæa s padali je brez smisla. VeËina odvræenih kant je za nas izgubljenih, ker moji ljudje nimajo veË toliko moËi, da bi jih iskali, pobirali in prenaπali, bencina za prevoz pa tudi nimamo. Niti svojih obrambnih linij ne morem veË pomakniti za nekaj kilometrov nazaj, ker bi se moji vojaki pri tem sesedali in umirali od izËrpanosti. Æe πtiri dni nimajo kaj jesti /…/. Zadnji konj je æe zdavnaj zaklan.« (William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1979)

• Kakπno razpoloæenje von Paulusa lahko ugotoviπ iz vira? Jeza, obup, zavedanje breizhodnosti poloæaja, nemoË.

• Zakaj je imela nemπka vojska pri Stalingradu teæave z oskrbovanjem? Ker je bila nemπka vojska obkoljena in odrezana od ostalih enot. Nemci so svojo Ëeto lahko oskrbovali le z letali. Nemπka letala so imela zaradi nenehnih napadov RdeËe armade teæave pri pristajanju, poleg tega je bil prostor za pristajanje zelo majhen.

80

RAZISKOVALEC

Sovjetska zmaga pri Stalingradu je odmevala po Evropi, Sovjetom pa dala polet za nadaljnje prodiranje proti zahodu. Učenci v literaturi in spletu poiščejo dogovor na vprašanje, kako so Sovjeti dosegli zmago proti Nemcem. Pri tem upoštevajo značaj prebivalcev Sovjetske zveze, sovjetsko tehnično opremljenost, sovjetsko industrijo, sovjetsko letalsko moč, sovjetske voditelje, predvsem Stalina.

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata)

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato« na vprašanje, kaj je bolj pripomoglo k sovjetski zmagi nad Nemci: nemške napake ali pomoč zaveznikov. Ena skupina zagovarja odločilen pomen nemških napak, druga pa pomen zavezniške pomoči. Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Preostali ocenjujejo, katera skupina je boljše zagovarjala določeno stališče.

Učenci poiščejo odgovor na vprašanje: Kakšne posledice so povzročile pomembne bitke v letu 1942? Svoje ugotovitve strnejo v preglednico. Rezultat po koncu bitke bitka za Midway bitka pri El Alameinu bitka za Stalingrad

Dolgoročne posledice


Kako so potekale sklepne operacije v Evropi

RAZISKOVALEC

Učenci z uporabo literature in spleta predstavijo voditelje operacije Dan D. Pri tem odgovorijo na vprašanja: zakaj so bili izbrani ravno ti voditelji, po čem odlikah so se odlikovali, kakšno je bilo sodelovanje med njimi, kakšne naloge so imeli na dan izkrcanja, kako so svojo življenjsko pot nadaljevali po koncu vojne …

Kako so v vojni zmagali zavezniki

Kako so potekale sklepne operacije v vojni Izkrcanje zaveznikov na Siciliji je pripeljalo do kapitulacije Italije. Stalin pa je nenehno zahteval odprtje druge fronte. a) 6. junija 1944 se je zgodil eden najbolj priËakovanih dogodkov druge svetovne vojne. • Kateri pomembni dogodek se je zgodil tega dne? Izkrcanje anglo-ameriπkih enot v francoski Normandiji. • Dan, ki so ga nestrpno priËakovali v okupirani Evropi, pogosto imenujemo tudi: A. dan A B. dan B C. dan C ». dan D • Kaj prikazuje fotografija? Zavezniπke vojake na ladji na dan izkrcanja v Normandiji.

• V kateri dræavi se je dogodek zgodil? Zakaj prav tam? V Franciji. Ker je bila dræava blizu Velike Britanije, kjer se je zbrala in tudi urila ogromna vojska zahodnih zaveznikov.

b) Zakaj so dogodek teæko priËakovali: v okupirani zahodni Evropi: ker so upali, da bo uspeπno izkrcanje pomenilo konec nemπke okupacije; v Sovjetski zvezi: ker so hoteli razbremeniti vzhodno fronto (NemËija je imela glavnino svoje vojske na vzhodni fronti); vedeli so, da bo NemËijo laæje premagati, Ëe se bo morala boriti na dveh frontah. c) Oceni pomen dogodka za nadaljnji potek vojne.

Dogodek je imel odloËilen pomen za konËni vojaπki obraËun z NemËijo. Nemπka vojska, obkoljena z dveh strani, je postajala vse bolj oslabljena.

Zakaj so ZDA uporabile atomsko bombo Uporaba dveh atomskih bomb na koncu druge svetovne vojne je pomenila prelomnico v zgodovini. a) S spodaj navedenimi pojmi izpolni povedi, da dobiπ zgodbo o uporabi prvih atomskih bomb. Ameriπki predsednik TRUMAN je poudarjal, da so se ZDA odloËile za uporabo ATOMSKE BOMBE predvsem zato, da bi prepreËile πe veËje πtevilo ærtev med ameriπkimi vojaki in da bi se vojna hitreje konËala. ZDA so prvo atomsko bombo odvrgle 6. AVGUSTA 1945 na HIRO©IMO, drugo pa 9. AVGUSTA 1945 na NAGASAKI. Zaradi ogromnega πtevila mrtvih in uniËenja je japonski cesar HIROHITO ukazal, da je treba vojno konËati. Japonska je 2. SEPTEMBRA 1945 uradno kapitulirala. Hirohito

Truman

Nagasaki

Hiroπima

atomska bomba

6. avgusta 1945

9. avgusta 1945

2. septembra 1945

b) Na spletni strani www.historychannel.com poiπËi oddelek s kratkimi filmskimi odlomki. PoiπËi in oglej si filme o Hiroπimi in Nagasakiju.

81

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci narišejo karikaturo, ki ponazarja občutke Američanov in Evropejcev ob novici, da je zavezniška vojska zasedla Berlin in da je Hitler naredil samomor.

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (diskusija)

V učbeniku na strani 86 so navedeni vzroki za uspeh zaveznikov v operaciji Dan D. Učitelj se z učenci pogovori: • Kateri od navedenih vzrokov je bil najbolj odločilen? Zakaj? • Kakšno vlogo so v osvobajanju Francije in Beneluksa odigrala odporniška gibanja? • Izkrcanje v Normandiji je zaveznikov dobro uspelo, napredovanje po Franciji pa je potekalo zelo počasi in je terjalo veliko žrtev. Učenci pojasnijo, zakaj je bilo tako.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku na strani 81 si učenci ogledajo zemljevid operacije Dan D. Zemljevid analizirajo:

• Iz katerih britanskih pristanišč so izplule zavezniške ladje? • V koliko konvojev je bila razdeljena zavezniška vojaška moč? • Zakaj so zavezniki za izhodišče svoje invazije izbrali južno Anglijo?

VEČ O … Eno najbolj kontroverznih dejanj druge svetovne vojne je bilo zavezniško bombardiranje nemških mest med letoma 1942 in 1945. Strategijo zavezniškega bombardiranja Nemčije je leta 1942 pripravil poveljnik bombniške divizije RAF Arthur Harris. Skupaj s Churchillom sta bila prepričana, da bo bombardiranje demoraliziralo Nemce ter uničilo nemško industrijo in železnice. V letu 1942 so bili bombni napadi usmerjeni predvsem na podmorniška pristanišča v severnem delu Francije (Brest, Lorient). Ko sta se januarja 1943 srečala Churchill in Roosevelt, sta soglašala, da je treba z bombardiranjem nadaljevati, saj je Stalin zahteval napad na Evropo, na kar pa zavezniške enote še niso bile pripravljene. Intenzivnost bombardiranja se je stopnjevala in bila usmerjena predvsem na Nemčijo, predvsem na njen zahodni del (na primer Porurje) in velika mesta (Dortmund, Hamburg, Berlin, Frankfurt, München …). Zavezniški piloti so imeli v teh akcijah velike izgube, saj so bila njihova letala dobra tarča nemški obrambi. Enote britanske RAF so v letih 1943–1944 izgubile 10–15 % vseh letal in posadk. Izgube ameriške vojske so bile še večje. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na spletni strani britanskega Vojnega muzeja www.iwm.org.uk poiščejo razdelek Collections Website in v njem poglavje »D-Day«. V tem poglavju pa Collections.

• Kakšne spomine imajo vojaki, ki so bili udeleženi v invaziji na ta dan? •Njihove zapise in posnetke si lahko učenci ogledajo (poslušajo) v podpoglavju 6th June 1944 – D-Day. • Kakšna motorna vozila in tanke so uporabili zavezniki v invaziji? •Njihove fotografije in tehnične predstavitve si lahko učenci ogledajo v podpoglavju Ten Vehicles for Victory. • Kako so slikarji predstavili izkrcanje v Normandiji? •Njihove upodobitve si lahko učenci ogledajo v podpoglavju Europe Regained. • Kako so potekale analize in razprave v vojnem kabinetu? Učenci lahko preberejo poglavje Cabinet War Rooms in sledijo razpravam v njem ter najdejo odgovore na vprašanja: - Zakaj se je operacija imenovala dan D? - Kako je prišlo do odločitve, kje in kdaj bo napad izveden? - Ali se je Winston Churchill res želel pridružiti enotam, ki so bile določene za izkrcanje? 89


Zakaj so ZDA uporabile atomsko bombo

Kako so v vojni zmagali zavezniki

VEČ O …

Med bojevanjem na bojišču na Tihem oceanu je bilo zavezniški vojski v veliko pomoč prestrezanje in dešifriranje japonskih vojaških sporočil, saj jim je to omogočilo veliko prednost pred Japonci. Služba zavezniških sil, ki se je ukvarjala s tovrstnim delom, se je imenovala Magic, njihova naprava pa Ultra. Uspeh te službe, ki je uspešno dešifrirala japonsko kodo JN-25 in pravočasno razvozlala obvestilo o japonskem napadu na Midway, je zaveznikom omogočila zmago v bitki pri Midwayu.

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov

Učenci v literaturi poiščejo podatke o ameriškem bojevanju »z otoka na otok« in na kopiji zemljevida narišejo potek bojevanja.

• V Ëem sta se atomski bombi razlikovali od obiËajnih bomb, ki so jih dotlej uporabljali? Po svoji izjemni moËi, saj je samo ena bomba uniËila veliko veËji prostor in pomorila veliko veË ljudi kot tisoË obiËajnih bomb. • Zaradi Ëesa so umirali ljudje ob eksploziji atomske bombe in po njej? Ob eksploziji je veliko ljudi umrlo zaradi izjemne ruπilne moËi in udarnega vala, ki je nastal ob eksploziji. Zaradi visoke temperature, ki je ob tem nastala, so ljudje ∑ tudi v oddaljenih krajih ∑ dobili hude opekline. Posledice Po eksploziji je radioaktivno sevanje povzroËilo hude okvare v delovanju atomske bombe Ëloveπkega organizma, razπirjenost raka ter genske poπkodbe (mutacije).



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si novinar in pripravljaπ prispevek o atomskih bombah, ki sta bili odvræeni nad Hiroπimo in Nagasakijem. Tvoj prispevek naj obsega naslednje teme: zgodovino raziskovanja jedrskega oroæja, dileme predsednika Trumana in dogodke v zvezi s Hiroπimo in Nagasakijem. Pri pripravi prispevka ti priporoËamo obisk spletne strani www.atomicarchive.com. UËenec opiπe naslednje teme: 1. Raziskave in izdelovanje atomske bombe (tajni projekt, pomemben napredek atomske fizike, vodilni znanstveniki iz NemËije, ki so priπli v ZDA zaradi preganjanja) 2. ZDA niso bile edina dræava, ki je razvijala atomsko bombo. 3. Prvi uspeπen poskus atomske bombe so opravili v ZDA. 4. Razlogi, zaradi katerih so se v ZDA odloËili za uporabo atomske bombe (hitreje bi prisilili Japonsko h kapitulaciji, zmanjπali bi πtevilo ameriπkih ærtev, pokazali bi svetu, zlasti SZ, svojo moË) 5. Teæka natanËna predvidljivost uËinka uporabe bombe. 6. Opiπe razmere v Hiroπimi in Nagasakiju po eksploziji atomske bombe. 7. Opiπe odziv sveta na eksploziji na Japonskem. 8. Opiπe dileme sveta zaradi uporabe jedrskega oroæja.



ZANIMA ME: Na naslovu http://search.eb.com/normandy/ lahko najdeπ veliko podrobnosti v zvezi z izkrcanjem v Normandiji. Veliko o prvih uporabljenih atomskih bombah lahko najdeπ na spletni strani muzeja v Hiroπimi: www.csi.ad.jp/ABOMB.

ZANIMA ME: Izkrcanje v Normandiji prikazuje film Reπevanje vojaka Ryana (1998).

RAZISKOVALEC

Učenci v literaturi in spletu raziščejo japonske kamikaze: kdo so bili piloti teh letal, kakšna je bila njihova vzgoja in njihovo prepričanje, kakšna so bila letala, kakšno škodo so povzročili zaveznikom …

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov

Učenci narišejo strip, ki ponazarja dileme in razpravo, ki je potekala v pisarni ameriškega predsednika Trumana ob sprejemanju odločitve, ali naj ZDA nad Japonsko uporabijo atomsko bombo.

PONOVIMO V preglednico vpiπi dogodke in datume tako, da ugotoviπ, kateri dogodki so vplivali na kapitulacijo glavnih sil osi in kdaj so naπtete dræave podpisale kapitulacijo (september 1943; maj 1945; september 1945) ITALIJA

NEM»IJA

JAPONSKA

dogodki

· poraz Nemcev v severni Afriki · izkrcanje zaveznikov na Siciliji in Apeninskem polotoku

· izkrcanje zaveznikov v Normandiji · prodiranje RdeËe armade proti NemËiji

· uporaba atomskih bomb v Hiroπimi in Nagasakiju

datum kapitulacije

september 1943

maj 1945

september 1945

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletni strani www. historyplace.com poiščejo razdelek World War Two in v njem poglavje Dramatic Battle Photos of U.S. Troops in Action. • V katerih krajih so bile fotografije posnete? Učenci naj jih izpišejo. • Kaj prikazujejo fotografije? • Na fotografiji z dne 23. februarja 1945 ameriški vojaki ponosno dvigajo ameriško zastavo. Na katerem otoku je bila fotografija posneta? • Na fotografiji z dne 9. avgusta 1945 je podoba japonskega Nagasakija po napadu z atomsko bombo. Katera stavba (na hribu) je edina še razpoznavna? • Kakšno je sporočilo fotografije, ki je zadnja na seznamu? 90

82

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Prva uporaba atomske bombe avgusta 1945 je odprla razpravo, ali je bilo Američanom res treba uporabiti atomsko bombo, da so premagali Japonsko. Učitelj učence spodbudi k razpravi o prvi uporabi atomske bombe in njenih posledicah. • Ali bi se Američani lahko izognili uporabi atomske bombe? • Ali je obstajala še kakšna druga možnost, s katero bi Američani lahko Japonsko prisilili h kapitulaciji? • Ali je bilo potrebno odvreči dve bombi?

Učenci lahko svoje argumente za in proti uporabi atomske bombe predstavijo v preglednici. ZA

PROTI ZAKLJUČEK

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kako so v vojni zmagali zavezniki«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je bilo leto 1942 prelomno? • Zakaj je Stalin vztrajno zahteval

od Anglo-Američanov, da v Evropi odprejo novo fronto? • Opiši, kako so se morali zavezniki pripraviti na operacijo Dan D? • Zakaj Nemcem ni uspelo ustaviti zavezniške invazije in napredovanja? • Opiši napredovanje sovjetskih enot na vzhodni fronti. • Kakšno vlogo sta v porazu Japonske igrala taktika zaveznikov in okrepitev zavezniške moči na morju in v zraku? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 82.


O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki

Za zmago v vojni še zdaleč ni bila dovolj le premoč v vojaški oborožitvi. Zelo pomembno je bilo tudi sodelovanje med zaveznicami. Medtem ko so se začele fašistične države povezovati že pred začetkom vojne, je začela protifašistična zveza nastajati šele po njenem izbruhu.

Kako je zaËela nastajati protifaπistiËna zveza Ko je ostala Velika Britanija edina πe bojujoËa se dræava proti NemËiji, je poiskala pomoË ZDA. a) Razloæi pojem os Rim-Berlin-Tokio. To je bilo vojaπko in politiËno zavezniπtvo med Italijo, NemËijo in Japonsko.

▶ ▶

b) Razloæi pojem protifaπistiËna zveza. To je bilo sodelovanje med dræavami nasprotnicami faπistiËnih dræav. Dræave so se med seboj povezale, ker so æelele s skupnimi moËmi premagati faπizem. c) Katera od teh dveh zvez je zdruæevala veË Ëlanic? ProtifaπistiËna zveza, saj je do konca vojne 45 dræav podpisalo atlantsko listino.

Kako je začela nastajati protifašistična zveza

Ë) Pojasni, v Ëem je bil pomen ameriπkega zakona o najemu in posojilu • za trojni pakt: Velika Britanija je bila moËnejπa in se je uspeπneje bojevala proti NemËiji

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z besedilom

• za zaveznike: ZDA so jim poπiljale pomoË (oroæje, hrano), s Ëimer so pomagale dræavam v boju proti faπizmu

Kakπen pomen je imela atlantska listina Britanski ministrski predsednik W. Churchill in ameriπki predsednik F. Roosevelt sta se prviË sreËala 9. avgusta 1941 na ladji pred Novo Fundlandijo. a) Predsednika sta ob koncu pogovorov podpisala atlantsko listino. V uËbeniku na strani 89 preberi doloËila listine in obkroæi tisti trditvi, ki sta pravilni. A. V listini sta se predsednika zavzela za uniËenje nacizma v svetu. B. Predsednika sta se zavzela za ustanovitev skupne vojaπke organizacije. C. Predsednika sta zagotovila, da njuni deæeli ne naËrtujeta ozemeljskega poveËanja. ». V listini sta predsednika zapisala, da æelita imeti po vojni glavno besedo pri urejanju sveta. b) Atlantska listina je imela velik pomen tudi zato, ker je postala temelj poznejπe listine Organizacije zdruæenih narodov. Med navedenimi doloËili atlantske listine (uËbenik, stran 89) poiπËi in izpiπi tisto, ki nakazuje æeljo po æivljenju v miru po koncu vojne. ≈... upata, da se bo uveljavil mir, ki bo vsem narodom dal sredstva, da bodo lahko æiveli vsak v svojih mejah ...«

83

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (diskusija)

Kakšen pomen je imela atlantska listina

V učbeniku na strani 89 so navedene posledice podpisa atlantske listine. Učitelj se z učenci pogovori: • Katera od navedenih posledic je bila najbolj daljnosežna? • Kakšno vlogo sta pri uveljavitvi atlantske listine odigrali ZDA in Velika Britanija? • Ali lahko rečemo, da je bila vsebina atlantske listine napredna glede na čas, v katerem je nastala.

Učenci si predstavljajo, da bi morali organizirati srečanje voditeljev dveh pomembnih držav. Razmislijo o tem, kaj vse bi bilo treba pripraviti, koga vse angažirati, da bi srečanje uspelo. Naredijo seznam potrebnih nalog, ljudi, tehnične opreme … in ga predstavijo v razredu.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (simulacije)

UČNI CILJI Učenec: zna navesti vzroke, ki so vplivali na oblikovanje protifašistične zveze, zna navesti poglavitne članice protifašistične zveze, oceni pomen atlantske listine, pozna najpomembnejša srečanja velikih treh, ovrednoti pomen srečanj velikih treh oziroma pomen njihovih dogovorov v Teheranu, na Jalti in Potsdamu.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se razdelijo na dve skupini. Učenci prve skupine se vživijo v vlogo novinarja ameriškega časnika, ki septembra 1940 poroča o določilih trojnega pakta. Učenci napišejo članek, kot bi ga napisal tak novinar. Učenci druge skupine pa se vživijo v vlogo novinarja nemškega časnika, ki tudi poroča o podpisu trojnega pakta. Skupini primerjata svoje zapise.

Učitelj učencem prebere pisni vir v učbeniku na strani 88 (trojni pakt). V pogovoru učence povpraša: • Kaj je bil trojni pakt? Zakaj se je imenoval trojni pakt? • Katere države so se priključile trojnemu paktu? • Ali se je Jugoslavija priključila trojnemu paktu?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kako je začela nastajati protifašistična zveza v učbeniku na straneh 88–89. Izdelajo kronološko tabelo, s katero grafično prikažejo nastajanje protifašistične zveze.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (asociacije)

Učenci preberejo besedilo v učbeniku na straneh 88–89. Kratko zapišejo značilnosti vladavine naslednjiih voditeljev: Hitler, Mussolini, Hirohito.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učitelj učencem razdeli kopijo zemljevida Evrope tik pred drugo svetovno vojno. Lahko uporabi desni zemljevid v delovnem zvezku na strani 43. Učenci ob uporabi zgodovinskega atlasa na zemljevidu označijo države, ki so pristopile k trojnemu paktu. 91


AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci med seboj primerjajo obe zvezi in svoje ugotovitve zapišejo v tabelo. trojni pakt

protifašistična zveza

države članice način delovanja

O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki

Ali je bila protifaπistiËna zveza enotna Jedro protifaπistiËne zveze so bili voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zato jih imenujemo tudi veliki trije. a) Veliki trije so se veËkrat seπli na konferencah. Navedene konference razvrsti po kronoloπkem vrstnem redu od 1 do 4, tako da prvi konferenci pripiπeπ πtevilko 1, zadnji pa πtevilko 4. __3__ konferenca na Jalti __2__ konferenca v Teheranu __1__ prvo sreËanje na atlantski obali Nove Fundlandije __4__ konferenca v Potsdamu

cilji delovanja

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igre vlog)

Učenci se vživijo v vlogi Churchilla in Roosevelta, ki sta se srečala 9. avgusta 1941. Zamislijo si, kako so potekali pogovori med voditeljema, in zapišejo njune misli, vprašanja, dvome in sklepe. Ali je bila protifašistična zveza enotna

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 90 (teheranska izjava) in ga analizirajo: • Kakšno usklajevanje je poleg političnega še potekalo med zavezniki? • Na katere operacije se nanaša sklep o soglasju o operacijah na vzhodu, zahodu in jugu? • Veliki trije so zapisali, da so dosegli »vsestransko razumevanje«. Ali to drži? Odgovor lahko učenci poiščejo v Stalinovi izjavi leta 1945 (v učbeniku na strani 91 zgoraj). AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (sliko)

V učbeniku na strani 90 si učenci ogledajo predlog za povojno ureditev Evrope med Stalinom in Churchillom. Zapis analizirajo: • V katerih državah bi imela Sovjetska zveza več kot 70 - odstotni vpliv? • Kako naj bi bil vpliv porazdeljen v Jugoslaviji in na Madžarskem? • Ali je bilo takšno dogovarjanje skladno z atlantsko listino? BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igre vlog)

Učenci se vživijo v vlogo novinarja, katerega naloga je poročati o jaltski konferenci. Razred se razdeli na dve skupini: prva skupina piše poročilo za angleški časopis, druga pa za sovjetskega. Skupini svoje zapise primerjata. 92

b) V uËbeniku na straneh 90∑91 so zapisani sklepi zavezniπkih konferenc. Pravilno izpolni preglednico tako, da vpiπeπ letnice in z znakom X oznaËiπ, pri katerih konferencah so bili navzoËi navedeni dræavniki. Z znakom X tudi oznaËi, na kateri konferenci so se dogovorili o spodaj zapisanih dogovorih.

vpiπi letnico: Churchill Roosevelt Stalin najprej bomo prisilili h kapitulaciji NemËijo, potem πele Japonsko po vojni bomo NemËijo in Avstrijo razdelili na 4 okupacijske cone nasprotujemo nasilnemu spreminjanju meja Stalin zahteva ozemlja, ki jih je Sovjetska zveza zasedla 1939∑40 sredi leta 1944 bomo odprli drugo fronto na zahodu ne naËrtujemo ozemeljskega poveËanja po vojni bomo ustanovili Organizacijo zdruæenih narodov jugoslovansko partizansko vojsko so priznali za zaveznico v protifaπistiËni koaliciji

ATLANTSKA LISTINA

TEHERANSKA KONFERENCA

JALTSKA KONFERENCA

1941 X X

1943 X X X

1945 X X X

X

X X X X X X

X

c) Proti koncu vojne se je med velikimi tremi pojavilo nesoglasje. Kateri so bili vzroki za nesoglasja med zavezniki? · strah zahodnih zaveznikov pred preveliko moËjo Sovjetske zveze po vojni · strah zahodnih zaveznikov pred πirjenjem komunizma v tisti del Evrope, ki ga bo osvobodila RdeËa armada · nesoglasja, kako urediti Evropo in NemËijo po vojni · Stalinove æelje po dejanskem πirjenju vpliva Sovjetske zveze in komunizma po Evropi

84

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo sklepe jaltske konference (v učbeniku na strani 91) in jih analizirajo: • Razložijo, zakaj so navedeni sklepi bili pomembni za prihodnost Evrope. • Kakšen je bil odnos velikih treh do Nemčije? • Na račun katere države je Nemčija izgubila ozemlje? • V učbeniku na strani 117 je fotografija velikih treh na jaltski konferenci. Kakšno razpoloženje med voditelji je mogoče zaznati na fotografiji?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: Zakaj je protifašistično zavezništvo razpadlo? Učenci razmišljajo o sledečih temah: • Kakšna je bila pri tem vloga značajev posameznih voditeljev? Učencem so v pomoč portreti voditeljev v učbeniku na straneh 37 (Stalin), 74 (Churchill) in 91 (Truman). • Koliko so k temu prispevala dejanja ZDA (na primer izvolitev novega predsednika Trumana, uporaba atomske bombe)? • Koliko so k temu prispevala

dejanja Sovjetske zveze (na primer okupacija vzhodne Evrope)? • Koliko je bilo pri tem morda nesporazumov? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci si zamislijo situacijo na Jalti. V okvirje napišejo, kaj si je posamezni voditelj verjetno mislil o drugih dveh. Roosevelt

Stalin Churchill


O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki

RADOVEDNEÆ Veliki trije so se dogovarjali in odloËali o povojni ureditvi sveta ter s tem o usodi mnogih dræav in narodov. Premisli, ali je takπen naËin odloËanja dopusten in praviËen. Zapiπi dokaze (argumente) za in proti.

ZANIMA ME: Na naslovu www.yale.edu/lawweb/avalon/wwii/htm lahko najdeπ dokumente o medvojnih konferencah (v angleπkem jeziku).

ZA

PROTI

bili so najzasluænejπi za zmago nad faπizmom; v kriznih situacijah se vËasih mora odloËati hitro, Ëeprav ne pridobiπ vseh mnenj; vse tri dræave so imele v vojni veliko ærtev; miselnost velikih, da imajo pravico odloËati



o usodi odloËajo samo najveËji; neupoπtevanje interesov malih dræav in narodov; kar se nekomu zdi praviËno, se zdi drugim nepraviËno; preveË moËi v rokah majhnega πtevila ljudi



ZANIMA ME: Film Casablanca (1942) nosi ime po enem od krajev, v katerih sta se sreËala Churchill in Roosevelt. Velja za najznamenitejπi film o drugi svetovni vojni.

PONOVIMO Dopolni Ëasovni trak, ki se nanaπa na sreËanja velikih voditeljev in pomen njihovih sklepov.

DRUGA SVETOVNA VOJNA

9. avgust 1941 sreËanje Churchilla in Roosevelta na Atlantiku pomen sreËanja in sklepov atlantska izjava: uniËiti nacizem, narodi naj o svoji usodi odloËajo sami, ne priznajo spremembe meja, ki so bile posledica vojne, Velika Britanija in ZDA ne æelita poveËanja svoj ga ozemlja

februar 1945 sreËanje jaltska konferenca pomen sreËanja in sklepov poskus dogovora o povojni ureditvi v Evropi, NemËija bo po vojni razoroæena in razdeljena, pojavijo se æe veËja nesoglasja med zavezniki, sklep o ustanovitvi Organizacije zdruæenih narodov

julij 1945 sreËanje potsdamska konferenca pomen sreËanja in sklepov vojnim zloËincem se bo sodilo, dogovor o povojni NemËiji, nasprotja med ZDA (skupaj z VB) in SZ se poglobijo, zaradi Ëesar ni priπlo do pomembnejπih sklepov

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je Churchilla in Roosevelta spodbudilo k srečanju in zavezi o sodelovanju? • Kakšni so bili prikriti interesi Velike Britanije in Francije ob koncu vojne? • Kakšen je bil interes Sovjetske zveze? • Kdaj in zakaj je začela razpadati protifašistična zveza? • Glede katerih vprašanj so se razhajala mnenja zaveznikov? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 85. BELEŽKE:

november 1943 sreËanje teheranska konferenca pomen sreËanja in sklepov zavezniki bodo sodelovali in skupaj naËrtovali vojaπke operacije, sklep o odprtju druge fronte, jugoslovansko partizansko vojsko priznajo za zaveznico

KONEC DRUGE SVETOVNE VOJNE

85

93


Slovenci v času druge svetovne vojne: boj za osvoboditev Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji Slovenski osvobodilni boj Kakšno je bilo življenje med vojno Državljanska vojna − spopad med Slovenci Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji Kaj je konec vojne pomenil Slovencem UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. • Tone Ferenc, Fašisti brez krinke, dokumenti 1941–1945, Založba Obzorja, Maribor, 1987. • Tone Ferenc, Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Založba Obzorja, Maribor, 1998. • Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945, aložba Obzorja, Maribor, 1968. • Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem: 1941–1945, Modrijan, Ljubljana, 1997. • Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobraženci med okupatorji, OF in protirevolucionarnim taborom, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995. • Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942–1945, Partizanski knjižni klub, Ljubljana, 1992. • Tamara Griesser-Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Junaška Ljubljana, 1941–1945, I. knjiga, DZS, Ljubljana, 1985. • Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995. • Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996. • Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945, I., samozal., Rim, 1984. • Mati, domovina, bog: zbornik, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1999. • Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem: 1943–1945, Borec, Ljubljana, 1982. • Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo: 1943–1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje, Slovenska matica, 2003. • OF v Ljubljani – država v državi, Mestni muzej, Ljubljana, 1981. • Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, DZS, Ljubljana, 1986. • Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999. • Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovencev, Založba Grad, Ljubljana, 1998. • Ljubo Sirc, Med Hitlerjem in Titom, DZS, Ljubljana, 1992. • Slovenska kronika dvajsetega stoletja: 1941–1945, Nova revija, Ljubljana, 1996. • Slovenska kultura v vojnem času: položaj in dileme inteligence in umetniških ustvarjalcev med drugo svetovno vojno, Slovenska matica, Ljubljana, 2005. • Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Spomeniki NOB na Kočevskem: zbirka vodnikov, Turistično društvo, Kočevje, 1976. • Spomini in pričevanja, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2003. • Svoboda in pomlad v Ljubljani, Izvršni odbor Zveze borcev in udeležencev narodne osvobodilne vojne, 1995. • Mladen Švarc, Svoboda ali osvoboditev?, Društvo 2000, Ljubljana, 1996. • Lojze Ude, Moje mnenje o položaju: članki in pisma 1941–1944, Slovenska matica, Ljubljana, 1994. • Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998. • Herbert Zaveršnik, Iz mojega sveta: spomini, samozal., Celje, 1996. • Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Založba Borec, Ljubljana, 1977. • Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, ZZDS, Ljubljana, 2001. • Marjan Žnidarič, Vpliv okupacije na življenje Slovencev leta 1941, v: Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2, str. 191–200. • Ivica Žnidaršič, Slovenci izgnanci, prisilni delavci in begunci 1941–1945, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2001. LITERATURA ZA UČENCE: • Kristina Brenkova, Srečanja z umetniki, Založba Borec, Ljubljana, 1987. • Marija Čmak, Junaki neba, Zavezniški piloti med drugo svetovno vojno v Sloveniji, samozaložba, Celje, 2004. • Marjeta Dajčman, Marjetka ve kaj je vojna, Borec, Ljubljana, 1979. • Gustav Fabjančič, V izgnanstvo: pisma iz izgnanstva, Mohorjeva družba, Celje, 1959. • Karel Grabeljšek, Kuharji, Borec, Ljubljana, 1979. • Karel Grabeljšek, Moje akcije, Borec, Ljubljana, 1981. • Karel Grabeljšek, Najmlajši partizan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Karel Grabeljšek, Pomlad brez lastovk, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973. • Ivan Jan, Dražgoše in dražgoška bitka, Založba Obzorja, Maribor, 1977 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 71). • Stari pisker, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje, 2002. • Viktor Volčjak, Bolnica Franja, Založba Borec, Ljubljana, 1960. 94

95 98 101 104 107 110


Slovenci v času druge svetovne vojne: boj za osvoboditev

• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Stanislava Završnik, Preveč je bilo solza: Napisane usode »ukradenih otrok« iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945, samozaložba, Kamnik, 1998. LEPOSLOVJE: • Eiletz Marijan, Moje domobranstvo in pregnanstvo, Mohorjeva družba, Celje, 2000. • France Bevk, Učiteljica Breda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Matej Bor, Baladni motivi, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1971. • Matej Bor, Raztrganci, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 1964. • Peter Božič, Očeta Vincenca smrt, DZS, Ljubljana, 2004. • Vida Brest, Majhen človek na veliki poti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983. • France Cerar, Partizan nekoliko drugače, Založba Obzorja, Maribor, 1989. • Karel Destovnik Kajuh, Markacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982. • Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1959. • Jože Hudeček, Ulice mojega predmestja, Karantanija, Ljubljana, 2000. • Ruda Jurčec, Ljubljanski triptih, Mohorjeva družba, Celje, 1998. • Edvard Kocbek, Listina, Slovenska matica, Ljubljana, 1982. • Edvard Kocbek, Tovarišija, DZS, Ljubljana, 2004. • Ciril Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, 1977. • Ferdo Kozak, Popotoval sem v domovino, DZS, Ljubljana, 1955. • Juš Kozak, Lesena žlica, DZS; Ljubljana, 1947. • Miško Kranjc, Za svetlimi obzorji, I–II, DZS, Ljubljana, 1960–1963. • Karel Mauser, Ljudje pod bičem, Mohorjeva družba, Celovec, 1991. • Karel Mauser, Vetrinjsko polje, Tiskarna sv. Mohorja, Celovec, 1952. • Miloš Mikeln, Veliki voz, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Boris Pahor, Mesto v zalivu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964. • Miran Pavlin, Ljubljana 1941: pričevanje fotoreporterja, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pričevanja, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Ljubljana, 1997. • Marjan Rožanc, Ljubezen, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979. • Josip Ribičič, Rdeča pest, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983. • Tone Seliškar, V naročju domovine, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, 1947. • Tone Svetina, Ukana, Borec, Ljubljana, 1968. • Makso Šnuderl, Dnevnik 1941- 1945, I–II, Založba Obzorja, Maribor, 1993–1994. • Ciril Zlobec, Moj brat svetnik, Lipa, Koper, 1970. • Vitomil Zupan, Menuet za kitaro, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975. • Beno Zupančič, Sedmina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975. • Oton Župančič, Zimzelen pod snegom, DZS, Ljubljana, 1945. FILM: • Balada o trobenti in oblaku, r. France Štiglic, Triglav film, 1961. • Dolina miru, r. France Štiglic, Triglav film, 1956. • Ljubezen, r. Rajko Ranfl, Viba film, 1984. • Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, 2006. • Na svoji zemlji, r. France Štiglic, Triglav film, 1948. • Nasvidenje v naslednji vojni, r. Živojin Pavlović, Viba film, 1980. • Ne joči Peter, r. France Štiglic, Viba film, 1964. • Nevidni bataljon, r. Jane Kavčič, Viba film, 1967. • Sedmina, r. Matjaž Klopčič, Viba film, 1968. • Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Viba film, 1962. • Trenutki odločitve, r. František Čap, Triglav film, 1955. SPLETNE STRANI: Okupacija in odpor • www2.arnes.si/~ljinz15/documents/prispevki_01-2.htm (okupacija Slovenije) • www.geocities.com/vspominpartizanom/index1.html (nastanek prvih partizanskih čet in njihove akcije) • ales.ledina.org/projekti/timkoII/2.svetovna/PRVE_AKCIJE8.htm (prve partizanske akcije) • lea.hamradio.si/~s59dkr/Drazgose1/Vas_pod_Jelovico.html (o dražgoški bitki) • www.zzb-nob.si/pohorbat.htm (spomini na pohorski bataljon) • www.zzb-nob.si/februar.htm (o pohodu štirinajste divizije) • www.k2m.si/dolenjske_toplice/baza20.htm (predstavitev in pomen delovanja Baze 20 - Kočevski Rog) • www.ce.sik.si/frankolovskizlocin.htm (12. 2. 1945 - frankolovski zločin v spomin in opomin) • www.zzb-nob.si/zmaga.htm (o osvoboditvi Slovenije) • www.amnesty.si/clanek.php?id=2668&1=akcije (kdo je begunec in kdaj postane posameznik begunec) Državljanska vojna • www.mladina.si/tednik/200410/clanek/kul-knjige—bernard_ne…/index.print.html-l (o slovenskem pesniku Francetu Balantiču) • ales.ledina.org/projekti/timkolII/2.svetovna/SLOVENSKA_ZAVEZA_IN_OBROC (Slovenska zaveza in oborožene formacije meščanskega tabora) • www.zzb-nob.si/javnost17.htm (govori o prisegi slovenskih domobrancev, NOB) • www2.arnes.si/~insuste/2.svetovna/SLOVENSKO_DOMOBRANSTVO14.htm (o slovenskih domobrancih) 95


Slovenci v času druge svetovne vojne: boj za osvoboditev

• www.gape.org/gapes/prispevki/revolucija.htm; (razmišljanje dr. Janeza Zdešarja o nekaterih ključnih dogajanjih med letoma 1941 in 1945 na Slovenskem) Graditev nove oblasti • www.kocevje.si/zbor_odpo.htm (Zbor odposlancev slovenskega naroda) • sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Slovenije (vsebina 11 predstavlja nastanek federativne Jugoslavije) • www.muzejno-mb.si/domslo.htm (ko so ljudje »gradili domovino« – severovzhodna Slovenija) • www2.arnes.si/~insuste/2.svetovna/OSVOBOJENO_OZEMLJE10.htm • ales.ledina.org/projekti/timkoII/2.svetovna/Reorganizacija_slovenske_vojske (reorganizacija slovenske partizanske vojske in dolomitska izjava) • www.nekdanji-pr.gov.si/jugoslavija.htm (AVNOJ in gradnja povojne Jugoslavije med vojno) UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • Manica Štok, Ksenija Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Dominique Chansel, Europe on-screen - cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Ruth Tudor, Teaching 20th century women’s history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE: Slovenski jezik, glasbena vzgoja, športna vzgoja, geografija, državljanska vzgoja in etika, geografija.

96


Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji

Zjutraj 6. aprila 1941 so okupatorji napadli slovensko ozemlje. Po Hitlerjevih navodilih so si razdelili Kraljevino Jugoslavijo in s tem tudi Slovenijo. Začeli so načrtno potujčevanje slovenskega ozemlja.

Kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 so na jugoslovansko in slovensko ozemlje zaËele prodirati okupatorjeve vojaπke enote. a) Posamezniki in nekatere politiËne stranke v Sloveniji so æe pred izbruhom vojne opozarjali na nevarnost, ki naj bi grozila Sloveniji. • Na katero nevarnost opozarja letak? Letak opozarja na nevarnost napada faπistiËne NemËije.

▶ • Kako je prikazana ≈nevarna« sosednja dræava? Nevarna NemËija je prikazana kot krvoloËneæ, ki s seboj prinaπa teror in prelivanje krvi.

b) Na zemljevidu Slovenije ob pomoËi uËbenika na strani 92 oznaËi, kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje: vsako zasedeno ozemlje obarvaj z drugo barvo in vanj vpiπi ime okupatorja.

UČNI CILJI Učenec: ve in razume, zakaj se je začela vojna na ozemlju Jugoslavije, navede, med katere okupatorje je bilo razdeljeno ozemlje Slovenije, pozna bistvene značilnosti življenja Slovencev pod različnimi okupatorji, pozna različne odzive Slovencev na okupacijo.

Kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 71 in ga analizirajo: • Katere države je Nemčija zasedla do leta 1941? • Katere države, ki so bile sosede Kraljevine Jugoslavije, so pristopile o trojnemu paktu? • Kdaj so sosednje države napadle Kraljevino Jugoslavijo?

• Zakaj niso oznaËene pokrajine na zahodu Slovenije? Zahodno slovensko ozemlje je æe leta 1920 po rapalski pogodbi pripadlo Italiji.

Kakπen je bil odnos okupatorja do Slovencev Vsi okupatorji so naËrtovali uniËenje slovenskega naroda. a) Oglej si sliko in preberi vir ter odgovori na vpraπanja. • Katero obliko raznarodovanja opaziπ na sliki? Prepoved rabe slovenskega jezika v javnosti, saj so okupatorji poimenovanje krajev spremenili v italijanski, nemπki in madæarski jezik.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

87

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (simulacija)

Vojne potekajo v svetu tudi danes. Učenci se vživijo v osebne travme ljudi in njihovo doživljanje začetka vojne. Svoje razmišljanje kratko predstavijo z zapisi. Učenci se lahko razdelijo v skupine: ena skupina učencev se vživi v vlogo otrok, druga odraslo civilno prebivalstvo in tretja v vlogo vojaka.

Kakšen je bil odnos okupatorja do Slovencev

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 95 zgoraj (zbiranje Slovencev, ki so bili predvideni za izgon). Fotografijo analizirajo: • Kakšno opremo imajo ljudje na sliki? • Kakšno razpoloženje lahko razberemo med ljudmi? • Kakšna prihodnost je čakala zbrane ljudi?

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci zapišejo besede, s katerimi predstavijo značilnosti pojma okupacija. Besede najprej neurejeno pišejo na tablo. Zatem besede uredijo v skupine s skupnimi značilnostmi, na primer: pojmi, ki se nanašajo na prehranjevanje so v istem stolpcu, pojmi, ki se nanašajo na okupatorja, v drugem … Na koncu izdelajo miselni vzorec. prehrana

okupacija

značilnosti

Drugo svetovno vojno je začela Nemčija, ki je prvo izgubila. Šestega aprila 1941 je Nemčija napadla Kraljevino Jugoslavijo, ob tem so sovražne vojske zasedle tudi slovensko ozemlje. Konec aprila je bil Hitler na obisku v Mariboru in ob tem izrekel besede, da je treba napraviti Štajersko nemško. Zapis njegovih besed lahko učenci preberejo v učbeniku na strani 95 zgoraj. Učitelj ob prebranem pisnem viru spodbudi pogovor z učenci: • Kaj so pomenile te Hitlerjeve besede in komu so bile namenjene? • Ali je s stališča človekovih pravic sprejemljivo nekomu vsiliti jezik, ki ni njegov nacionalni jezik? • Ali je s stališča enakopravnosti narodov sprejemljivo, da se nek narod razglaša za večvrednega? • Ali obstajajo podobne težnje tudi danes? 97


AKTUALNO

11. julija 1995, ko so srbske sile napadle muslimansko mesto Srebrenica, ki je bilo pod zaščito vojske OZN Unprofor, je poveljnik srbskih enot Ratko Mladić ukazal: »Imate moje dovoljenje za granatiranje, toda industrijske cilje pustite pri miru, ker jih potrebujemo. Ciljajte človeško meso. Ciljajte le meso, le meso!« Pobitih je bilo okoli 8000 odraslih moških, izginilo je okoli 700 mladoletnih dečkov. Ženske, starce in otroke so po pretepanju, posilstvih in ropanju zbasali na tovornjake in poslali v taborišča. Po desetih letih so uspeli identificirati le okoli 2000 trupel, ki so jih pokopali na skupno pokopališče. VEČ O …

Načrti nemškega okupatorja, da bi veliko število Slovencev izgnali, preostale pa ponemčili, so predvidevali tudi sodelovanje nemške manjšine. Velika večina pripadnikov manjšine je prihod nemškega okupatorja navdušeno pozdravila. Mnogi izmed njih so še pred nemškim napadom zbirali informacije o zavednih Slovencih, zlasti na Štajerskem, in jih posredovali Gestapu. Nacistična organizacija je delovala tudi med kočevskimi Nemci. Večina Nemcev iz Dolenjske in Ljubljane se je izselila že v letih 1941– 1942. Nemški načrt je za Kočevarje predvideval preselitev v Posavje, kar pa je bilo le delno uresničeno. Ob končnem porazu nemške vojske se je skupaj z njo iz Slovenije v Avstrijo in Nemčijo umaknilo tudi okoli 30.000 pripadnikov nemške manjšine. Večina tistih, ki ni takoj odšla, je po vojni končala v zaporih in taboriščih. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci na DVD-ju poslušajo posnetek št. 8 (pričevanje gospe Pavle Mencej), ki priča o okupaciji Ljubljane ter posnetek št. 2 (intervju z dr. Petro Svoljšak), ki govori o prvi svetovni vojni na slovenskih tleh. Učitelj učence spodbudi h kritičnemu razmisleku o vojnah na slovenskih tleh: • Kakšne posledice je vojna prinesla na slovensko ozemlje? • Kako so bili prizadeti civilisti? Ali se je pri tem prva svetovna vojna razlikovala od druge? • Ali lahko rečemo, da je vojna za Slovence vedno bila zlo, ki je prizadelo nedolžne? • Ali lahko rečemo, da so bili Slovenci v obe svetovni vojni potisnjeni brez svoje volje? 98

Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji

• O kateri obliki raznarodovanja govori pisni vir? Vir govori o mnoæiËnem izseljevanju Slovencev. • Kaj je s prihodom okupatorjev doæivljal slovenski narod? Slovenski narod je s prihodom okupatorjev doæivljal raznarodovanje, potujËevanje, izgon.

≈Takoj bodo z druæinami vred izseljeni Slovenci, ki so se priselili po letu 1914. Z izborom je treba πe preveriti, ali so med njimi rasno posebno dragoceni elementi /…/. Izseliti je treba tudi prebivalce obsavskega pasu, ki obsega obmoËje nemπkega rajha jugozahodno od Save in obmoËje okoli 20 km severnovzhodno od Save. /…/ Izseliti je treba tudi prebivalce tako imenovanega obsoteljskega pasu /…/.« (Smernice dræavnega komisarja za utrjevanje nemπtva Heinricha Himmlerja, 18. aprila 1941)

• »eprav je bila raznarodovalna politika znaËilna za vse okupatorje, so bile med njimi razlike. Ob pomoËi uËbenika (stran 95) navedi dve razliki. V raznarodovalni politiki so bili sprva najostrejπi Nemci: ukinili so izdajanje vseh slovenskih publikacij, rabo slovenskega jezika v πolah in javnosti, pripravili so obπirni naËrt izgona Slovencev. Na drugi strani je bil italijanski okupator sprva bolj popustljiv, saj je dopustil uporabo slovenskega jezika v πolah, delovanje slovenskih nacionalnih institucij ter izdajanje slovenskih publikacij. b)



Posluπaj priËevanje Pavle Mencej (posnetek πt. 8, Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) o tem, kakπno je bilo æivljenje LjubljanËanov v prvih dneh po italijanski okupaciji. Na podlagi priËevanja v πtirih stavkih opiπi, kako so okupacijo doæivljali LjubljanËani. Na okupacijo je opozorila bela zastava na ljubljanskem gradu. LjubljanËani so bili zbegani, potrti in razoËarani. Æiveli so v negotovosti, saj niso vedeli, kaj lahko od okupatorja priËakujejo. Postali so pazljivi, saj je bilo protiokupatorsko delovanje preganjano. Kmalu je zaËelo primanjkovati osnovnih æivil.

Kakπen je bil odziv Slovencev na okupacijo Ob okupaciji Slovenije odzivi slovenskih politiËnih taborov niso bili enotni. a) MeπËanski in delavski tabor sta se razliËno odzvala na okupacijo Slovenije. Spodnjim odlomkom pripiπi, kateremu taboru pripadajo. Dopiπi tudi ime najmoËnejπe stranke v posameznem taboru. ≈1. Proti okupatorju je treba vrπiti neizprosno oboroæeno akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodiπËe za osvoboditev in zdruæitev vseh Slovencev. 3. StojeË na staliπËu naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanja Jugoslavije /…/.« (Temeljne toËke Osvobodilne fronte, aprila 1941)

≈Duce! v trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po Italijanskih Oboroæenih Silah, postalo del velikega Kraljestva Italije, izraæamo v imenu slovenskega prebivalstva Njegovemu VeliËastvu Kralju in Cesarju najspoπtljivejπo vdanost in izrekamo Vam, DUCE, vso naπo zahvalnost za plemenite in posebne ukrepe, ki ste jih uvedli na naπe ozemlje /…/.« (Slovenec, 6. maja 1941)

tabor delavski tabor

najmoËnejπa stranka v taboru KomunistiËna stranka Slovenije (delovala je ilegalno)

tabor meπËanski tabor

najmoËnejπa stranka v taboru Slovenska ljudska stranka

b) ProtiimperialistiËna fronta je v svojem programu napovedala takojπen oboroæen odpor, a je z njim zaËela πele po nemπkem napadu na SZ (poleti 1941). Pojasni, zakaj. Komunisti, ki so sestavljali jedro ProtiimperialistiËne fronte, so se odrekli oboroæenemu odporu proti NemËiji, ker je Sovjetska zveza (zaveznica komunistov) z NemËijo avgusta 1939 podpisala sporazum o nenapadanju. ©ele po nemπkem napadu na Sovjetsko zvezo so (julija 1941) komunisti v Sloveniji razglasili oboroæeni boj.

88

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

VEČ O …

Kakšen je bil odziv Slovencev na okupacijo

Učenci na spletni strani baza.svarog. org/predmet/zgodovina/druga_ svetovna_vojna.php3 poiščejo podatke o življenju na slovenskem ozemlju med okupacijo in po njej.

Nemški okupator je mnoge Slovence na zasedenem ozemlju prisilno vključil v svoje enote. V nemške vojaške formacije in nemško državno službo je bilo mobiliziranih okoli 150.000 mož in žensk iz Štajerske, Koroške in Gorenjske. Ti nemški mobiliziranci so opravljali svojo službo kot vojaki v vojaških enotah ali prisilni delavci v državnih delih. Veliko so jih poslali na vzhodno fronto, kjer jih je padlo okoli 10.000. Mnogi so se mobilizacije skušali izogniti tako, da so dezertirali ali se priključili ilegalnim odporniškim enotam v Sloveniji oziroma drugje v Evropi (v Franciji, Sovjetski zvezi).

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

RAZISKOVALEC

Učenci med starejšimi znanci ali sorodniki, ki se še spominjajo začetka vojne v svojem kraju, napravijo intervju. Vprašanja zajemajo naslednje teme: občutki ob kapitulaciji, pomanjkanje živil, pričakovanja in strahovi prebivalcev, prihod prvih okupatorjevih vojakov …

Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na strani 96 (londonske točke in Temeljne točke OF) ter jih analizirajo: • Poiščejo tista določila obeh virov, ki so si podobna. • Kako so si avtorji londonskih točk predstavljali osvobojeno Jugoslavijo? • Kako so si avtorji Temeljnih točk OF predstavljali prihodnost osvobojene Jugoslavije? • Kateri vir je bil bolj radikalen? Zakaj?

BE


Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji

RADOVEDNEÆ S kratkim sestavkom pojasni, kaj je æelel avtor prikazati z navedenim besedilom.

Avtor je æelel na humoren naËin predstaviti resniËno æivljenje Slovencev pod italijanskim okupatorjem. Kdor se je brezpogojno pokoril ukrepom okupatorja in z njim sodeloval, je imel nekako privilegiran poloæaj.



≈Leta 1941 so si nemπki, italijanski in madæarski okupatorji razdelili slovensko ozemlje kot veliko torto, pri Ëemer je najlepπi del pripadel najbolj poæreπnemu: Nemcem. Ti so se takoj z veliko vnemo lotili ponemËevanja πtajerskih in gorenjskih Slovencev. Najprej so izgnali z okupiranega obmoËja vse zavedne Slovence./…/. Podobno kot Nemci so v Prekmurju delali Madæari, medtem ko so bili Italijani bolj hinavski. Tudi sami so hoteli poitalijanËiti Slovence na zasedenem ozemlju, vendar so se pretvarjali, da se lahko Slovenci za uËenje italijanπËine odloËajo povsem prostovoljno. Toliko bolj pa so cenili vse tiste, ki so se za kaj takega odloËili. Tako so v Beli krajini zelo upoπtevali nekega slovenskega uradnika, ki jih je lepo pozdravljal z njihovim pozdravom ‘Vinceremo’ (Zmagali bomo!), le da je moæ pozdrav slabo izgovarjal: ‘Vinceæremo!’ Ko jim je neki manj zavedni Slovenec ta pozdrav toËno prevedel, je bilo uradnikove priljubljenosti pri Italijanih seveda takoj konec.«

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo letake, s katerimi bi leta 1941 Slovence pozvali a) k uporu ali b) čakanju. Ne glede na to, katero možnost izberejo, velja, da letaki odsevajo njihovo prepričanje, da ravnajo pravilno. Na letakih so lahko poleg besedila tudi slike, karikature (okupatorja ali nasprotne strani) … Namen letaka je pritegniti čim več privržencev.

(Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996)

VEČ O …



ZANIMA ME: Film Na svoji zemlji (1948), ki velja za prvi slovenski povojni celoveËerni film, pripoveduje o drugi svetovni vojni na Slovenskem.



ZANIMA ME: V spominih Maksa ©nuderla Dnevnik 1941∑1945 (1993) lahko izveπ veË o æivljenju v okupirani Ljubljani.

PONOVIMO Dopolni preglednico. CILJI OKUPACIJE

nemπki okupator

italijanski okupator

madæarski okupator

ODNOS DO SLOVENCEV POSLEDICE ZA SLOVENCE

· mnoæiËni izgon, · naseljevanje Nemcev, · povsem uniËiti slovens· hitro in popolno ki narod ponemËenje

· nasilje, teror, uboji · zbeganost, obupanost med ljudmi

· asimilirati in uniËiti Slovence

· sprva manj stroga raznarodovalna politika (dovoljena uporaba slovenπËine) · soËasno zapiranje in preganjanje Ëlanov odporniπkega gibanja

· zaradi milejπega odnosa manj pripravljenosti med Slovenci za odpor · nasilje, teror, uboji

· asimilirati in uniËiti Slovence

· madæarizacija · nepriznavanje slovenskega naroda · dovoljena le raba prekmurskega nareËja

· nasilje in teror · odpor proti okupatorju

Ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo so bili stiki med bansko oblastjo in Beogradom pretrgani. Ban Dravske banovine Marko Natlačen je že prvi dan vojne (6. aprila) sklical predstavnike meščanskih strank in socialistične stranke. Zavrnili pa so sodelovanje s komunistično stranko. Ustanovili so Narodni svet, s katerim so v imenu kraljeve vlade v izgnanstvu prevzeli oblast v Sloveniji. Z okupatorji so se nameravali pogajati o novem položaju Slovenije, zato se je delegacija odpravila v Celje na pogajanja z Nemci. Nemškim oblastem so nameravali predlagati, da bi zasedle vse slovensko ozemlje. Vendar Nemci delegaciji niso naklonili nobene večje pozornosti, saj je bilo že odločeno, da si bodo slovensko ozemlje okupatorji razdelili. Delegacija Narodnega sveta se je Nato vrnila v Ljubljano, kjer pa so že bili Italijani. Narodni svet je prenehal obstajati, saj so oblast nad Ljubljano prevzeli Italijani.

PONOVITEV 89

BELEŽKE:

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovu teme: Kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje?, Kakšen je bil odnos okupatorja do Slovencev?, Kakšen je bil odziv Slovencev na okupacijo? ▶ Učenci razložijo naslednje zgodovinske pojme in jih časovno razvrstijo: trojni pakt, okupator, Ljubljanska pokrajina, Narodni svet, KPS, OF. • Katere podobnosti in razlike lahko opazimo med odnosom okupatorjev do Slovencev? • Katere so bile značilnosti raznarodovalne politike? • Zakaj sta se delavski in meščanski tabor različno odzvala na okupacijo? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 89. 99


Nasilje okupatorjev je okrepilo slovensko narodno zavest in pripravljenost na osvobodilni boj. Začele so delovati različne odporniške skupine. Najprej so izvajale manjše akcije, Nato pa so se organizirale v partizanske čete. Po Sloveniji se je razširil partizanski način bojevanja.

Slovenski osvobodilni boj

▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna in razume vlogo OF pri organizaciji odpora, pozna različne oblike odpora, ve, kdo so bili partizani, pozna partizanski način bojevanja in odmevnejše vojaške akcije partizanov in okupatorjev.

Kako je potekal odpor proti okupatorju Odpor proti okupatorju je potekal v obeh taborih, meπËanskem in delavskem. MeπËanski tabor je podpiral predvsem pasivne oblike odpora. OF pa je svoj odpor okrepila poleti 1941. a) Kakπne akcije odpora je organizirala OF? Pod vir pripiπi odporniπko dejavnost, ki jo prikazuje oziroma opisuje. ≈Na stenah πtevilnih poslopij piπejo ilegalci gesla, s katerimi poveliËujejo partizansko gibanje in odpor proti okupatorju. To tvegano poslanstvo opravljajo v mraku ali pa v noËi /…/.«

Kako je potekal upor proti okupatorju

(Miran Pavlin, Ljubljana 1941, Modrijan, Ljubljana, 2004)

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Učitelj z učenci ponovi snov o odporniških gibanjih v drugi svetovni vojni tako, da vsakemu paru v razredu razdeli listek z enim od pojmov, ki se nanaša na odporniška gibanja v Evropi. Možni pojmi: odpor, Charles de Gaulle, Tito, sabotaže, bojkoti, letaki … Vsak par pove čim več o pojmu, ki ga ima na listku.

tiskarska dejavnost

sabotaæe, diverzantske akcije

propagandna dejavnost

b) Okupatorji so z razliËnimi nasilnimi ukrepi hoteli odporniπko gibanje zatreti. • Ob pomoËi virov navedi nekaj okupatorjevih nasilnih ukrepov. ≈Teror je straπen. Ljubljana je obdana z æico ter od Ëasa do Ëasa hermetiËno zaprta. Racije od hiπe do hiπe. Zdaj je od 15. julija spet blokirana. /…/ Ustrelijo vsakogar, ki se pribliæa æici. Streljajo vsak dan. Do zdaj so poslali v internacijo samo iz Ljubljane okrog 10 000 moπkih. Ljubljana je mesto brez moπkih.« (Pismo Edvarda Kardelja z dne 3. avgusta 1942)

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 97. Vir analizirajo: • Katero akcijo opisuje vir? • Ali so bili udeleženci akcije številni? • Ali je bila akcija uspešna? Učenci utemeljijo svoj odgovor.

· zaradi postavitve æice v Ljubljani omejena svoboda gibanja, motena preskrba prebivalcev · teror zaradi delovanja proti okupatorju (na primer streljanje talcev), zapiranje in izgon v taboriπËa

Kdo so bili partizani Zaradi nasilja okupatorjev se je odporniπko gibanje krepilo. Æe v prvih mesecih okupacije so posamezniki odhajali v gozdove in postali prostovoljci, Ëlani partizanskih Ëet. a) Vsak partizan je moral izreËi partizansko prisego. ≈Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavsko kmeËke RdeËe armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo se boreËih narodov borim za osvoboditev in zdruæitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi za sreËnejπo bodoËnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom pred svojimi bojevniki: da bom oddal vse sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega Ëloveπtva v sveti vojni proti faπistiËnim tlaËiteljem in barbarom, da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne odloæil oroæja do popolne zmage nad faπistiËnimi okupatorji do popolnega uresniËenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil Ëast in nedotakljivost naπe partizanske zastave in da bom, Ëe bo potrebno, ærtvoval tudi svoje æivljenje.«

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Skupina učencev napiše poslovilno pismo talca. Druga skupina učencev se postavi v vlogo svojcev talca in izrazi svoja občutja. Skupini končano delo predstavita in analizirata skupne ugotovitve. VEČ O …

V partizanskih akcijah, ki so se vrstile od poletja 1941 dalje, so partizani uničili številne železniške tire, tovarne in ceste. V začetku oktobra so izvedli dve akciji, ko so napadli Šoštanj. Nemci so za povračilni ukrep izvedli streljanje talcev, in sicer so ustrelili 10 slovenskih talcev. Talce so izbrali med zaporniki, ali so jih prijeli med ljudmi, ki so živeli v bližini krajev, kjer so bile izvedene partizanske akcije. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za enega ubitega Slovenca v nemški službi in po deset za enega ubitega Nemca. Talce so streljali tudi Italijani. Skupno so na slovenskem ozemlju kot talce ustrelili okoli 3000 ljudi. 100

• Za kaj se je boril partizan? Partizan se je boril za osvoboditev, konec vojne, zdruæitev slovenskega naroda in mir med narodi. • Komu je partizan prisegel? Prisegel je slovenskemu narodu in svojim sobojevnikom. • Kaj je v prisegi obljubil? Obljubil je, da se bo boril pogumno do konËnega poraza faπistiËnih sil in da je za svobodo pripravljen dati tudi svoje æivljenje.

90

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 97. V tabelo razvrstijo posamezne vrste odpora, ki se v tekstu omenjajo. Pasivne oblike odpora

Aktivne oblike odpora

RAZISKOVALEC

Kdo so bili partizani

Učenci poiščejo v knjižnici literaturo o odporu v domačem kraju. Če literatura ni na voljo, priporočamo, da povprašajo starejše sorodnike ali sosede. Z referatom svoje ugotovitve predstavijo sošolcem.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.rtvslo.si v rubriki Avdio/Video (AvdioVideo na zahtevo – Izobraževalne oddaje) si lahko učenci ogledajo oddajo Dnevnik nekega naroda. Del 4 (Vihar) predstavlja čas druge svetovne vojne.

Učenci si na DVD-ju ogledajo posnetek št. 9 (Podobe iz partizanskega življenja) in ga analizirajo: • Ali je prikaz partizanov realističen? Po čem to sklepaš? • Kakšno razpoloženje je videti med partizani v filmu? • Ali v filmu opaziš tudi partizanke?


KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Slovenski osvobodilni boj

• Kako ocenjujeπ njegovo dejanje? Izkazal je moËno narodno zavest in hrabrost, saj je bil pripravljen ærtvovati tudi svoje æivljenje.

b)



Med partizani so nastale mnoge partizanske pesmi. Poglej posnetek πt. 9 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne), ki ga spremlja pesem Hej, brigade. Pesem je leta 1942 napisal in uglasbil pesnik Matej Bor. • Kakπno je sporoËilo pesmi? Pesem poziva partizanske Ëete na boj proti okupatorju.

• OznaËi pomen pesmi za tisti Ëas. Pesem je pomenila veliko moralno spodbudo borcem. Vlivala jim je pogum, jih hrabrila ter jim tudi dajala trenutke sprostitve.

• Ob pomoËi posnetka opiπi pet znaËilnosti partizanov in njihovega æivljenja. V prazen okvir nariπi opremo partizana. Partizani so si zavetje poiskali v gozdovih. Hrano so poiskali pri kmetih ali jo odvzeli okupatorjem. Izvajali so diverzantske akcije ali pa okupatorjeve enote napadali iz zasede. Njihovo oroæje so bile puπke in roËne bombe, ki so jih pogosto zaplenili okupatorju. ObleËeni so bili v partizansko uniformo, ki pa zaradi pomanjkanja blaga ni bila enotna. Na glavi so nosili Ëepice triglavke z zvezdo. Partizanski pozdrav je bil ≈smrt faπizmu ∑ svoboda narodu«.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Slovenske partizanske Ëete ©tevilo pripadnikov partizanskih Ëet je vztrajno naraπËalo in leta 1945 v Sloveniji doseglo 37.901 vojaka. a) Spodnjo preglednico smiselno dopolni z manjkajoËimi podatki o najveËjih spopadih na slovenskih tleh (poimenovanje dogodka, njegov namen, Ëas in posledice dogodka). V pomoË ti je uËbenik (str. 99).

draægoπka bitka

Nemci so æeleli zatreti oboroæeno vstajo na Gorenjskem

italijanska ofenziva na KoËevskem

uniËiti osvobodilno gibanje v Ljubljanski pokrajini

januar 1942

julij 1942

uspeπen umik partizanov, a Nemci so se maπËevali nad prebivalci Draægoπ

kljub velikim izgubam partizansko gibanje ni bilo uniËeno

poraz pohorskega bataljona

Nemci so æeleli zatreti partizansko gibanje na ©tajerskem

kapitulacija Italije

izstop Italije na strani sil osi

september 1943

partizanske sile zasedejo veliko osvobojeno ozemlje v Ljubljanski pokrajini

okrepiti partizansko gibanje na ©tajerskem

januar 1944

partizansko gibanje na ©tajerskem je postalo moËnejπe

pohod 14. divizije

januar 1943

V delovnem zvezku na strani 90 učenci preberejo partizansko prisego, na strani 97 pa prisego slovenskih domobrancev. Učitelj učence spodbudi h kritičnemu premisleku o prisegah, njihovi potrebi in pomenu: • Kakšen je bil namen vojaških priseg? Ali vojaki izrekajo prisege tudi danes? • Morda poznate kakšno drugo prisego? Ali kdo pozna besedilo prisege, ki jo izrečejo predsednik republike, predsednik vlade in ministri, ko nastopijo svoj mandat? Besedilo lahko učenci najdejo v slovenski ustavi. • Kakšno besedilo bi učenci predlagali za prisego slovenskih vojakov danes?

velik udarec partizanskemu gibanju

Učenci narišejo strip, v katerem se kot glavne osebe pojavljajo partizani. V stripu predstavijo en vojaški dogodek.

VEČ O …

OF je k vseslovenskemu oboroženemu uporu pozvala šele julija 1941. Vendar so posamezne skupine po Sloveniji z orožjem napadle okupatorjeve enote že pred tem. V Mariboru je ob obisku Hitlerja (aprila 1941) odporniška skupina iz vrst Skoja (mladinske komunistične organizacije) zažgala nemške avtomobile. Pri Kočevju na Mali gori se je skupina tigrovcev (pripadnikov TIGRa) 16. maja spopadla z italijansko vojaško patruljo.

91

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci po poslušanju partizanske pesmi na posnetku št. 9 poiščejo še nekaj partizanskih pesmi, analizirajo njihovo vsebino ter jo ponazorijo s plakati. VEČ O …

Uspehi partizanske vojske poleti 1942 so nekatere partizanske komandante in politične komisarje tako prevzeli, da so se začeli obnašati kot nedotakljivi in oblastni voditelji. Pojav, ki ga imenujemo partizansko vojvodstvo, je izzval obsojanje

prebivalstva in tudi vojaškega in političnega vrha. Vojvode so, misleč da se bliža Rdeča armada in zmaga, začeli v imenu revolucije marsikdaj nekritično in neupravičeno obračunavati s člani partizanskih enot in celo civilisti, ki so bili nasprotniki komunistične revolucije.

RAZISKOVALEC

Učenci v domoznanski literaturi poiščejo zapise o enem od partizanskih dogodkov v bližini domačega kraja. Na podlagi zbranih zapisov (strokovnih, poljubnih ter spominskih) izdelajo dnevniški zapis o izbranem dogodku. Vsak dan kronološko opredelijo in podrobno opišejo dnevno dogajanje.

101


Slovenske partizanske čete

Slovenski osvobodilni boj

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

V učbeniku na strani 98 učenci preberejo portret znanega poveljnika partizanskih čet Franca Rozmana Staneta. Vživijo se v njegovo vlogo in napišejo svoje videnje dogodkov v slovenskem odporniškem gibanju. V svojih pogledih se dotaknejo: uspehov in neuspehov partizanskih čet, problemov v četah, problemov pri oskrbi in izurjenosti kadrov …



RADOVEDNEÆ Kot novinar ugledne vojaπke revije æeliπ napisati Ëlanek o tem, kakπno je bilo bojevanje/delovanje slovenskih partizanskih Ëet. V pomoË sta ti dva opisa.

≈Milijonske armade raznih narodov so uvajale v boj moderna oroæja. Sredi te vojne vihre pa je v sovraænem zaledju, v srcu Evrope bil boj na æivljenje in smrt majhen slovenski narod. /…/ V partizanskih operacijah niso nastopali divizioni topniπtva, ne letalski polki, ne tankovske divizije, toda njihov boj je bil prav tako srdit, neizprosen, uniËevalen.«

≈Vsakdanja vojaπka opravila enot so bile straæe, izvidnice, patrulje, poizvedovanja. Na vsakih nekaj dni so enote odhajale po hrano, v mobilizacije, se spopadale s sovraænimi enotami, kaznovale nasprotnike med domaËini, menjavale kraje bivanja. /…/ NeskonËne prehojene poti borcev, otovorjenih z lastno opremo, strelivom, hrano, ranjenci, poπto.«

(Lado AmbroæiË ∑ Novljan, Partizanska protiofenziva, Borec, Ljubljana, 1965)

(Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942∑1945, Partizanski knjiæni klub, Ljubljana, 1992)





ZANIMA ME: V slovenskem filmu Nasvidenje v naslednji vojni (1980) si lahko ogledaπ partizanovo doæivljanje vojne.

ZANIMA ME: Svoje dogodivπËine iz partizanskega æivljenja je opisal Karel Grabeljπek v delih Moje akcije (1981) in Moja partizanska oprema (1974).

RAZISKOVALEC PONOVIMO

Franc Rozman – Stane je bil po smrti imenovan za narodnega heroja. Učenci v literaturi poiščejo imena drugih partizanov, ki so bili tudi imenovani za narodne heroje. Delajo v parih, vsak par predstavi enega heroja. Raziščejo njihovo življenje in zasluge, zaradi katerih so dobili omenjeni naziv. Po predstavitvi se učitelj z njimi pogovori o ugotovitvah: • Katere skupne značilnosti najdeš pri vseh predstavljenih narodnih herojih? • Po čem so se ti heroji razlikovali? • Ali so si vsi zaslužili imenovanje narodni heroj? • Ali je v tvojem kraju katera od ulic poimenovana po Stanetu Rozmanu? Morda po katerem drugem narodnem heroju?

partizani akcije odpora

· sabotaæe in diverzantske akcije, · tiskarska, propagandna in obveπËevalna dejavnost

vojaki, ki so se borili za osvoboditev slovenskega ozemlja

SLOVENSKI OSVOBODILNI BOJ

Ljubljana ∑ mesto heroj

· srediπËe odpora do maja 1942 · moËna odporniπka dejavnost · nasilje okupatorja

pomen partizanskega bojevanja

· boj za osvoboditev slovenskega naroda · pomoË zaveznikom v boju proti faπizmu

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevid)

Učitelj učencem razdeli kopije zemljevida Slovenije. Lahko uporabi tudi kopijo enega od zemljevidov (nemih kart), ki so v učbeniku na straneh 92 ali 93. Učenci na zemljevidu označijo najbolj znane vojaške akcije druge svetovne vojne.

AKTUALNO

Učenci preberejo rubriko Aktualno v učbeniku na strani 99. V spletu in denevnem časopisju poiščejo primere sabotaž in usode talcev iz sodobnega sveta, spregovorijo o vzrokih in posledicah teh dejanj. Nekaj primerov: teroristični bombni napadi v Londonu (julija 2005), Egiptu (avgusta 2005), Beslanu (septembra 2004) … 102

92

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanji v podnaslovu teme: Kako je potekal upor proti okupatorju?, Kdo so bili partizani? • Kakšne oblike odpora so izvajali Slovenci? • Opiši gverilski način bojevanja. • Na kaj kaže dejstvo, da so okupatorji proti partizanskim četam vodili številne ponavljajoče se akcije? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 92.

BELEŽKE:

partizanske Ëete

· od poletja 1941 · zbirale so se v gozdovih · teæave pri preskrbi z obleko, hrano in oroæjem


Kakšno je bilo življenje med vojno

Vojna je močno vplivala na življenje vseh, tako civilnega prebivalstva kot vojakov. Ljudje so trpeli pomanjkanje, strah in negotovost. Velike težave s preskrbo je imela zlasti partizanska vojska. Posebno vlogo v vojni pa je imela kultura.

Kako je potekalo æivljenje na okupiranem ozemlju

Na okupiranem ozemlju so okupatorji æeleli izkoristiti gospodarske zmogljivosti zasedenih deæel. a) Oglej si vojni propagandni letak in pojasni, kaj ti pove o odnosu Slovencev do okupatorjev. Letak je Slovence æelel prepriËati, naj okupatorjem ne oddajajo nobene hrane. S tem bi okupatorjem povzroËili gospodarsko πkodo.

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pojasni nastajanje osvobojenih ozemelj v Sloveniji in jih časovno opredeli, ve, kako je potekalo življenje na okupiranem ozemlju; opiše življenje ljudi na osvobojenem ozemlju; oceni pomen kulture in šolstva med vojno.

Kako je potekalo življenje na okupiranem ozemlju

b) Slika prikazuje poglavitno znaËilnost vsakdanjega æivljenja na okupiranem ozemlju. • O kateri znaËilnosti priËa slika? S slike razberemo, da gre za pomanjkanje osnovnih æivljenjskih æivil (kruha).

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

• V vojnih razmerah je obstajal tudi Ërni trg. Pojasni njegov namen.

Na Ërnem trgu so tihotapili blago, ki je bilo ljudem teæko dosegljivo, in prekupËevali z njim.

Kako je potekalo æivljenje na osvobojenem ozemlju Zaradi uspeπnega partizanskega bojevanja je æe spomladi 1942 nastalo veliko osvobojeno ozemlje. a) Na zemljevidu Slovenije ob pomoËi uËbenika na strani 92 vriπi obseg osvobojenega ozemlja spomladi 1942. OznaËi in poimenuj srediπËe vodstva OF in partizanskih Ëet v tistem Ëasu. SrediπËe partizanskega odpora je spomladi 1942 postal KoËevski rog.

Učitelj učencem predvaja posnetek št. 9 (Podobe iz partizanskega življenja). Pri tem vsebine ne razlaga, temveč pusti, da učenci sami ugibajo dejstva o posnetku: • Ali je posnetek nastal na osvobojenem ali okupiranem ozemlju? Po čem to sklepaš? • Posnetek spremlja partizanska pesem. Ali poznaš katerega od pesnikov, ki so napisali partizanske pesmi?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo)

Učenci si v učbeniku na strani 100 ogledajo fotografije okupirane Ljubljane. Ob vsaki zapišejo po tri značilnosti iz življenja na okupiranem ozemlju, ki jih razberejo iz fotografije.

93

AKTIVNOSTI: skupinsko delo (sodelovalno učenje)

Učenci se razdelijo v dve skupini: ena preštudira in pripravi predstavitev življenja na okupiranem ozemlju, druga pa na osvobojenem ozemlju. Skupina, ki predstavitev pripravi, preveri razumevanje druge skupine s kratkim kvizom.

VEČ O …

V času okupacije so v Ljubljani živeli mnogi otroci – ilegalčki, katerih starši so bili v partizanih, zaporih ali internaciji. V okviru OF je za te otroke skrbela Slovenska narodna pomoč, ki je ilegalčkom priskrbela varne domove in krušne starše, poskrbela za hrano, obleko, zdravila in živilske karte teh družin. Ob začetku vojne je bilo 25 ilegalčkov, ob koncu vojne pa okoli 200. Razen ene deklice, so vsi ilegalčki vojno preživeli.

ANEKDOTA

V Ljubljani so fašisti poleg uniforme nosili kape, s katerih je na dolgi vrvici visel črn cof. Otroci so se nekega dne domislili, da bi 1. maj, ki ga je bilo prepovedano praznovati, zaznamovali, tako da bi italijanskim vojakom viseče cofe odstrigli. In res, po Ljubljani so v parih sledili vojakom in jim s škarjicami odstrigli cofe. Zbrane cofe so Italijanom vrnili tako, da so jih obesili na ograje njihovih kasarn s pripisom: »Fašisti, vračamo vam vaše cofe. Izginite, od koder ste prišli. Ljubljanski pionirji.« (prirejeno po: Zima Vrščaj, 7 cofov za 1. maj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978) 103


Kako je potekalo življenje na osvobojenem ozemlju

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci primerjajo življenje ljudi na okupiranem ozemlju z življenjem na osvobojenem ozemlju. Naštete razlike in podobnosti prikažejo z grafično ponazoritvijo. Življenje na okupiranem ozemlju

skupne značilnosti

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

b) Pojasni pojem v okvirju. Na Ërte pa vpiπi znaËilnosti æivljenja na osvobojenem ozemlju. V pomoË so ti slike.

OSVOBOJENO OZEMLJE je veËje ali manjπe naseljeno ozemlje, s katerega je bil okupator pregnan in na katerem je oblast prevzela OF.

Življenje na osvobojenem ozemlju

V vmesni prostor vpišejo značilnosti, ki so bile skupne obema načinoma življenja.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si v učbeniku na straneh 92 in 93 ogledajo zemljevida slovenskega ozemlja v med drugo svetovno vojno. Oba zemljevida analizirajo: • Kolikšen je bil obseg osvobojenega ozemlja v letu 1942? Kje je bilo to ozemlje? • Kolikšen je bil obseg osvobojenega ozemlja v letih 1944/1945? Kje se je razprostiralo? • Koliko partizanskih bolnišnic je delovalo na vsem slovenskem ozemlju (označene so z rdečimi križci in pripisom imena)? Koliko od teh bolnišnic je delovalo na okupiranem ozemlju? • Kje se je nahajala Centralna bolnišnica, kje pa Bolnišnica Franja?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na www.muzej-idrija-cerkno. si/carmina/farnjas.html si učenci ogledajo Bolnišnico Franjo in preberejo podatke o bolnišnici.

ANEKDOTA

Partizanske šole na osvobojenem ozemlju so bile zelo revno opremljene. Primanjkovalo je vsega, otroci pogostokrat celo svinčnikov niso imeli. Tako sta se dve deklici v Beli krajini domislili, da bi svinčnike dobili pri partizanih. Vendar jima je bilo nerodno, da bi jih prosjačili. Odločili sta se, da bosta partizanom zapeli nekaj pesmi. Navdušeni nad njunim petjem, so jima partizani podarili svinčnike. Nabrali sta celo toliko svinčnikov, da sta jih lahko podarili tudi sošolcem. (prirejeno po: Marjeta Dajčman, Marjetka ve kaj je vojna, Borec, Ljubljana, 1976, str. 101) 104

preskrba partizanskih skrb za ranjence delovanje partizanskih πol Ëet c) Obkroæi pravilno trditev. ©ole so najprej nastale na obmoËju osvobojenega ozemlja. Prve partizanske πole so nastale spomladi 1942. Otroci so se uËili pisanja, branja, raËunanja, plesa, igranja inπtrumenta. Primanjkovalo je zvezkov, svinËnikov in uËbenikov. Med napadi sovraænikov so uËenci hodili v πolo. Po kapitulaciji Italije se je πtevilo πol poveËalo.

πportne dejavnosti

DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE

Kakπno vlogo je med vojno imela kultura Posebno in pomembno vlogo je med vojno imela kultura. a) Italijanski okupator je Slovencem dopuπËal kulturno delovanje. Kakπna kulturna dejavnost se je razmahnila? Razmahnila se je raznovrstna kulturna dejavnost: koncerti tujih in slovenskih ansamblov, razstave slovenskih umetnikov, izdajanje slovenskih Ëasopisov in knjig.

≈/…/ med dnevnimi vestmi pa vabilo na koncert godbe æelezniËarskega glasbenega druπtva Sloga, danes ob 11. uri v Zvezdi. Ob 11. uri pa je napovedana tudi otvoritev razstave moderne slovenske likovne umetnosti v JakopiËevem paviljonu. ObËinstvu se predstavlja skupina πtirinajstih upodabljajoËih umetnikov Druπtva slovenskih likovnih umetnikov.« (Zapis iz dnevnika Mirana Pavlina, 25. maja 1941)

b) OF je januarja 1942 po Ljubljani plakate, ki so obveπËali o kulturnih prireditvah, prelepila z letaki, na katerih je pisalo ≈Bojkotirajte«. Opiπi to akcijo OF. OF je LjubljanËane pozvala, naj ne sodelujejo pri Ëasopisnih in knjiænih izdajah italijanskega okupatorja in se ne udeleæujejo prireditev, ki jih je organiziral.

94

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci narišejo tloris partizanske bolnišnice, pri čemer so pozorni na opremo, razporeditev stavb in dodatnih prostorov, dostop do bolnišnice …

Kakšno vlogo je med vojno imela kultura

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci v razgovoru pojasnijo pomen kulture za razvoj človeka: • Ali lahko vojna popolnoma prekine kulturno delovanje? • Zakaj so ljudje kljub nevarnosti in terorju prirejali različne prireditve in športne dejavnosti? • Zakaj je bilo Slovencem pomembno, da so izdajali publikacije tudi med vojno?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pesem Karla Destovnika Kajuha v učbeniku na strani 102 in analizirajo njeno sporočilo: • Kako pesnik razmišlja o mladosti? Zakaj tako? • Kako je Kajuh še pripomogel k razmahu kulture med partizani? Odgovor najdeš na posnetku št. 10.


PONOVITEV

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

c) Igralka in vodja kulturne skupine 14. divizije Vera HreπËak v posnetku πt. 10 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) pripoveduje o kulturnem delovanju med partizanskimi Ëetami. Zapiπi, kaj Vera HreπËak pove: o namenu delovanja kulturne skupine: skupina je bila velika moralna podpora partizanom; o organizaciji in pomenu mitingov: mitingi so bili zborovanja partizanov, na katerih so se vrstili kratki govori o njihovem junaπtvu in igre z vsebino, ki je napovedovala svetlo prihodnost slovenskega naroda.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si vodja partizanske kulturne skupine. Piπe se 8. februar 1944, obletnica smrti pesnika Franceta Preπerna. Dobil/-a si nalogo, da zveËer pripraviπ kratek kulturni miting, ki bo poËastil spomin na pesnika in hkrati nagovoril borce partizanskih Ëet. Napiπi πtiri kulturne toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju vkljuËene v kulturni program. Svoj izbor utemelji.

1. Pesem Franceta Preπerna (Zdravljica) 2. Igra Ivana Cankarja Hlapci (odlomek) 3. Pesem Karla Destovnika ∑ Kajuha

▶ Z miselnim vzorcem v delovnem zvezku učenci v parih ponovijo, kakšno je bilo življenje med vojno. Prvi učenec postavlja vprašanja, drugi odgovarja, nato vlogi zamenjata. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v podnaslovu teme: Kako je potekalo življenje na okupiranem ozemlju?, Kako je potekalo življenje na osvobojenem ozemlju?, Kakšno vlogo je med vojno imela kulturo? • Opiši, kaj je bil kulturni molk. • Zakaj je bila kultura med vojno pomembna? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 95.

4. Kratek zakljuËni govor, v katerem govornik poudari pomen osvobodilnega boja ...

ZANIMA ME: Na spletnem naslovu www.burger.si/MuzejiInGalerije/MestniMuzejIdrija/Franja/BolnicaFran ja-Uvod.html si lahko ogledaπ virtualni vodnik po bolniπnici Franji.



ZANIMA ME: Otroπtvo v Ëasu vojne prikazujeta slovenska filma Ne joËi, Peter (1964) in Dolina miru (1956).

BELEŽKE:

PONOVIMO ÆIVLJENJE NA OKUPIRANEM OZEMLJU izkoriπËanje industrijskih zmogljivosti zamenjava denarja

ÆIVLJENJE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU preskrba partizanskih Ëet KAK©NO JE BILO ÆIVLJENJE MED VOJNO

skrb za ranjence

pomanjkanje

partizanske πole

Ërni trg

kulturna dejavnost

nasilje nad prebivalci

razvedrilo

POMEN KULTURE kulturna dejavnost v Ljubljani kulturni molk vloga kulture v odporu

95

RAZISKOVALEC

Učenci poiščejo v domačem kraju ali njegovi bližini kakšno obeležje iz časa druge svetovne vojne. Za pomoč lahko poprosijo tudi starejše sorodnike ali sosede. Pri svojem raziskovanju poiščejo odgovore na vprašanja: • S katerim dogodkom je obeležje povezano? • Kdaj in kdo je obeležje izdelal? V kakšnem stanju je obeležje danes? • Kakšen je tvoj odnos do tega obeležja? 105


Državljanska vojna − spopad med Slovenci ▶

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna dejstva, ki so sprožila naraščanje napetosti in spopad med Slovenci, ve, za kaj so se borili pripadniki vaških straž, pozna cilje, za katere so se borili slovenski domobranci, pozna odnos okupatorjev, OF in partizanov do vaških straž in domobrancev, pozna usodo pripadnikov vaških straž in domobranstva.

Predvojno sovraštvo med meščanskim in delavskim taborom se je zaradi atentatov obveščevalne službe OF in revolucionarnih načrtov OF okrepilo. Preraslo je v oborožen spopad. Državljanska vojna je zahtevala številne žrtve, povzročila pa veliko krivic in sovraštva.

Zakaj so se Slovenci spopadli med seboj ZaËetek spopadov med Slovenci so povzroËili πtevilni vzroki. a) Razdeljenost Slovencev ob okupaciji je izhajala πe iz Ëasa Kraljevine Jugoslavije. Kakπno mnenje o levih strankah in komunistih so imeli nekateri v meπËanskih taborih pred vojno? ≈Komunizem smatramo za najteæjo in najnevarnejπo rano Njihovo mnenje je bilo, da je komunizem najnevarnejπi sovraænik. na naπem narodnem telesu in nobenega sredstva, ki bi nam Zato so menili, da je dolænost katoliËanov, da se mu z vsemi [jo] pomagal popolnoma izægati, ne bomo opustili. Zavedamo se namreË, da je to naπa narodna dolænost, dolænost sredstvi uprejo. pravih katoliËanov.«

(Komunizem na naπih srednjih πolah, Straæa v viharju, πt. 18, 1940)

b) Varnostna obveπËevalna sluæba OF, ki je delovala pod vodstvom komunistov, je v letu 1942 zaËela izvajati atentate na ugledne Slovence, ki jim je oËitala sodelovanje z okupatorjem. Iz vira ugotovi, katera dejavnost teh ljudi je bila za VOS tako moteËa, da jih je odstranila z atentati. ≈Danes zjutraj okrog osme ure je Gospod æivljenja in smrti MoteËe je bilo njihovo protikomunistiËno delovanje. dopustil, da je padel pod bratomorilskimi kroglami protislovenskih komunistiËnih morilcev vseuËiliπki profesor g. dr. Lambert Ehrlich. /…/ Profesor Ehrlich je bil æe deset let, ko je tako neustraπno in odloËno stal na straæi pred brezboænim in protinarodnim komunizmom, tarËa njegovih besnih napadov, blatenj in klevet.«

Zakaj so se Slovenci spopadli med seboj

(Grozni zloËin v srediπËu Ljubljane, Slovenec, 27. maja 1942)

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija

Učitelj poišče članke v dnevnem ali lokalnem časopisju, ki se nanašajo na domobrance, partizane oziroma državljansko vojno. Veliko se je o tej temi pisalo na primer ob obletnici ustanovitve OF, 26. aprila 2005. Nekatere odlomke iz člankov prebere. Z učenci se učitelj pogovori: • Kaj pomeni izraz državljanska vojna? • Poznaš kakšen primer državljanske vojne v svetu iz bližnje preteklosti?

c) Vojna ni prizanesla niti katoliπki Cerkvi in njenim duhovnikom. Iz vira ugotovi dve usodi, ki so jih bili deleæni slovenski duhovniki. ≈VeËina duhovnikov v Ljubljanski pokrajini je proti OF naVeliko duhovnikov, zlasti na ©tajerskem in Gorenjskem (pa tudi v stopala odkrito, spodbujala nastanek vaπkih straæ, duhovLjubljanski pokrajini), je bilo zaradi svoje nacionalne zavednosti in niki so ovajali pristaπe OF in propagirali vstop v razne faorganizacije.« sodelovanja z odporniπkim gibanjem zaprtih, muËenih in izgnanih. πistiËne (Boæo Repe, Naπa doba, DZS, Ljubljana, 1995) V Ljubljanski pokrajini pa so nekateri duhovniki zaradi prepriËanja, da je komunizem (ki so ga oËitali OF) poglavitna nevarnost, ki preti Slovencem, sodelovali z italijanskim okupatorjem in delovali proti odporniπkemu gibanju, ki ga je predstavljala OF.

MuËenje zaprtih duhovnikov v vojaπnici Mevlje v Mariboru

RAZISKOVALEC

Učitelj učencem pripravi kopijo članka o smrti dr. Lamberta Erlicha, ki ga je VOS ustrelil v Ljubljani 26. maja 1942. Članek je bil objavljen v časniku Slovenec dne 27. maja 1942 njegova kopija pa je v delu Tomaža Webra in Draga Novaka, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998, str. 59. Del tega članka je tudi v delovnem zvezku, na strani 96. Učenci v dodatni literaturi poiščejo o dr. Erlichu naslednje podatke: • S čim se je poklicno ukvarjal dr. Lambert Erlich? • Kakšna je bila vloga dr. Erlicha pri pogajanjih Kraljevine SHS in Kraljevine Italije o poteku državne meje? • Kakšno je bilo njegovo delovanje med mladino, zlasti študenti? • Kako aktiven je bil dr. Erlich v protikomunističnem delovanju? • Ali je bil dr. Erlich izdajalec (kot ga je označil VOS) ali narodno zaveden Slovenec? 106

Kdo so bili borci proti komunizmu Zaradi atentatov VOS so se protikomunistiËno usmerjeni prebivalci v Ljubljanski pokrajini poËutili vse bolj ogroæene. a) Besedilo govori o tem, kako se je julija 1942 proti delovanju VOS in OF organizirali pripadniki meπËanskega tabora. V prazne okvirje zapiπi vpraπanja, ki bi jih postavil, da bi dobil odgovor, ki je v besedilu podËrtan.

96

VEČ O …

Protikomunistična stran je leta 1944 izdala knjigo Črne bukve (leta 1990 jo je ponatisnila Založba za alternativno teorijo) »o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu«. V delu so bila zbrana pričevanja tistih, ki so izgubili svoje imetje ali življenje zaradi komunističnega »terorja«, fotografije in seznami žrtev. Istega leta je bila izdana knjiga Kri mučencev, v kateri so bile opisane usode žrtev VOS v Ljubljani. V odgovor na obe deli so pri OF izdali delo Fašistično domobranski

teror nad Slovenci, ki ga je leta 1944 izdala Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih hlapcev pri predsedstvu SNOS. V vseh omenjenih delih se navajajo različni podatki o številu žrtev. Šele sedaj se zaključuje projekt, ki ga izvaja Inštitut za novejšo zgodovino, s katerim so popisali in prešteli vse žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem.

AKTIVNOSTI: metoda dela z zgodovinskim besedilom

Učenci v učbeniku na str. 103 preberejo pisna vira iz časopisa Gorenjec (z dne 9. januarja 1936) in Kres (št. 15, 1940) ter ju analizirajo: • Kakšno mnenje sta imela avtorja člankov o socializmu in komunizmu? • Zakaj naj bi bil še posebno nevaren komunizem? • Kako naj bi se katoliški tabor ubranil nevarnosti komunizma?


Kdo so bili borci proti komunizmu

Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Kako so Italijani poimenovali vaπke straæe?

Kako so bile vaπke straæe opremljene?

≈Tako je bila ustanovljena Legija, ki so jo pozneje savojci prekrstili v ‘Milizia Volontaria anticomunista’. Miπljena je bila kot slovenska narodna vojska, ki naj ljudstvo brani in Ëuva. Po vseh krajih Ljubljanske pokrajine so kmetje prosili za oroæje. Torej nihËe ni kmeta silil prijeti za oroæje. Nagon po samoobrambi in volja po æivljenju sta ga k temu prisilila.« (V sluæbi domovine, (s. n.), (1945))

Učenci izdelajo tabelo, v katero razvrstijo vzroke za ustanovitev vaških straž.

Kaj naj bi bila naloga vaπkih straæ?

Razredni vzroki Ideološki vzroki Verski vzroki

V dobro koga so pripadniki vaπkih straæ po svojem mnenju delovali?

b) Obkroæi Ërko pred pravilnima trditvama. A. Vaπke straæe so delovale kot del jugoslovanskega Ëetniπkega gibanja pod vodstvom Draæe MihailoviÊa. B. Z oboroæenim sodelovanjem z okupatorjem so pripadniki vaπkih straæ in Ëetnikov vse bolj prehajali v kolaboracijo. C. Ob kapitulaciji Italije so bili poraæeni tudi pripadniki vaπkih straæ in Ëetniπkega gibanja na Slovenskem. ». Pripadnike vaπkih straæ so avgusta 1944 pri Novem mestu premagali partizani.

Za katere cilje so se borili slovenski domobranci Ob nemπki zasedbi Ljubljanske pokrajine je bilo ustanovljeno slovensko domobranstvo. a) Domobranci so 20. aprila 1944 (na Hitlerjev rojstni dan) na veliki proslavi izrekli domobransko prisego. • Skupaj s katero vojsko naj bi se borili? Borili naj bi se skupaj z nemπko vojsko. ≈Prisegam pri VsemogoËnemu Bogu, da bom zvest,

• Za katere cilje naj bi se bojevali domobranci? Slovence naj bi branili pred komunizmom.

hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemπko oboroæeno silo, stojeËo pod poveljstvom Vodje Velike NemËije SS. Ëetami in policijo proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolænosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino, kot del svobodne Evrope.«

• Kdo so bili po tvojem mnenju v prisegi omenjeni ≈banditi√? Z besedo banditi so okupatorji poimenovali partizane.

RAZISKOVALEC

Učitelj učence razdeli v manjše skupine. Priskrbi jim literaturo o drugi svetovni vojni na Slovenskem. Pri tem poišče literaturo, ki je bila izdana pred kakimi petdesetimi leti, in literaturo, izdano v zadnjem desetletju. Učenci poiščejo v literaturi razlago naslednjih pojmov: vaške straže, izdajalec, kolaboracija, domobranci, poraz na Turjaku, poraz pri Grčaricah … Pri tem vsaka od skupin uporabi le eno literaturo, na primer le literaturo, iz zadnjega desetletja ali le literaturo, ki je bila izdana pred petdesetimi leti. Skupine nato predstavijo razlage pojmov in jih primerjajo med seboj. Učitelj učence opozori na razlike med na primer opisom pojma vaške straže v literaturi, ki je bila izdana pred petdesetimi leti, in tisti iz zadnjega desetletja.

b) Pobudnik ustanovitve slovenskega domobranstva je bil voditelj Ljubljanske pokrajine general Leon Rupnik. Pojasni za kakπna naËela se je Rupnik zavzemal, glede na to, da je podpiral ideje nacionalsocializma. General Leon Rupnik je podpiral idejo nacionalsocializma, obsodil je æidovstvo in boljπevizem. Podpiral je Hitlerjevo zavzemanje za nov druæben red. PrepriËan je bil v nemπko zmago.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

97

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci izdelajo plakat, ki Slovence poziva, da naj se pridružijo vaškim stražam. Na plakatu morajo biti jasno izraženi: cilji delovanja teh enot, koristi, ki jih bodo posamezniki imeli od sodelovanja, koristi, ki jih bo slovenski narod imel od delovanja vaških straž.

Učenci si v učbeniku na strani 91 ogledajo zemljevid. Beli trikotniki označujejo postojanke vaških straž. Z uporabo zemljevida učenci poiščejo odgovore na vprašanje: • Kje in kdaj je bila ustanovljena prva postojanka vaških straž? • V katerem delu Slovenije so se razširile vaške straže? Kateri okupator je zasedel to ozemlje? • Koliko je bilo vseh postojank skupaj?

Učitelj učence z vprašanji spodbudi k argumentiranemu razmisleku o državljanski vojni na Slovenskem. Pri tem učitelj ne izraža svojega stališča oziroma opredelitve, temveč le spodbuja učence, da utemeljijo svoje stališče. • Je bil odziv prebivalcev, ki so se pridružili vaškim stražam, pretiran ali upravičen? • Ali bi se bilo mogoče organizirati kako drugače? • Kolikšen je bil v spodbujanju sovraštva vpliv propagande? • Ali bi se dogodki odvijali drugače, če bi meščanske stranke in OF sodelovali skupaj? • Koliko je h krepitvi protikomunizma in sodelovanju z okupatorjem prispevalo zavzemanje komunistične stranke za revolucijo? 107


Za katere cilje so se borili slovenski domobranci

Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci

AKTIVNOSTI: metoda dela z zgodovinskimi besedili

V učbeniku na strani 105 učenci preberejo domobransko pesem. Besedilo pesmi analizirajo: • K čemu poziva pesem? Za koga se domobranci borijo? • Kdo naj bi bil v pesmi omenjeni »sovražnik«, ki ruši hišo? • Kakšen namen je imela pesem?

RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in poleg zapiπi njihov pomen.

K » N O F » E T N I © K O G I B A N J E L K L U Z N A M Æ O R F O K © H I J E S C D V A © K E S T R A Æ E B J T © T J O © T » O V T S N A R B O M O D O K S N E V O L S S V R A F B E R P I N K I N P U R N O E L »ETNI©KO GIBANJE: odporniπko gibanje meπËanskega tabora, ki je naspotovalo partizanom ©KOF ROÆMAN: ljubljanski πkof, odloËen nasprotnik komunizma, zagovarjal sodelovanje z Italijani VA©KE STRAÆE: organizirane oboroæene enote meπËanskega tabora, ki so sodelovale z Italijani SLOVENSKO DOMOBRANSTVO: oboroæene enote meπËanskega tabora, ki so delovale proti partizanom in so jih podpirali Nemci LEON RUPNIK: naËelnik Ljubljanske pokrajine, pobudnik ustanovitve domobranstva



AKTIVNOST: metoda debatnega razgovora

ZANIMA ME: Originalni posnetek domobrancev med prisego lahko najdeπ in si ogledaπ na filmskem oddelku v Arhivu Republike Slovenije.

Učitelj v razredu postavi vprašanje: Kdo se je v drugi svetovni vojni boril za osvoboditev Slovenije? Nato razred razdeli na tri skupine: prva pripravi zagovor partizanov, druga zagovor domobrancev, tretja pa le spremlja oba zagovora. Svoja stališča obe skupini primerno pripravita in predstavita. Tretja skupina na koncu oceni prepričljivost prvih dveh skupin.

SPOPAD MED SLOVENCI

BORCI PROTI KOMUNIZMU

VZROKI

· nasprotja med meπËanskim in delavskim taborom so obstajala æe pred vojno: v delavskem taboru se je krepila komunistiËna stranka, meπËanski tabor pa je v komunizmu videl najveËjo nevarnost za Slovence · ideoloπko nasprotje (razliËne ideje o ureditvi sveta) · razliËna staliπËa do okupatorjev

Slovensko domobranstvo je izdajalo istoimenski časopis. Učenci poiščejo en izvod časopisa in predstavijo njegovo vsebino. Pri tem so pozorni na stališča piscev v časopisu do komunizma, fotografije, primere karikatur ali šal …

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

108

ZANIMA ME: Na spletnih naslovih www2.arnes.si/~ljmuzejnz/dom/domobranci.html in http://users.volja.net/gremlin/slike/domobranci.html lahko najdeπ slike domobrancev.

PONOVIMO

RAZISKOVALEC

Domobranci so bili prepričani, da je njihov boj upravičen in da se bojujejo za boljšo – nekomunistično – slovensko prihodnost. Pri tem so sprejeli pomoč od Nemcev. Zgodovinarji v oceni njihovih dejanj niso enotni: nekateri jih brezpogojno štejejo za izdajalce, drugi njihovo sodelovanje imenujejo taktična kolaboracija. Učitelj učencem postavi vprašanja in koordinira diskusijo v razredu: • Ali je bilo upravičeno, da so domobranci sprejeli orožje in plačilo od Nemcev? • Kaj bi se zgodilo, če bi bili Slovenci enotni v boju proti okupatorju? • Kaj bi se zgodilo, če bi Slovenijo osvobodili zahodni zavezniki (AngloAmeričani) kot so upali domobranci in politiki meščanskih strank?



vaπke straæe · oboroæena formacija meπËanskega tabora · od julija 1942 dalje

namen delovanja · braniti Slovence pred komunizmom in prevzemom oblasti s strani komunistiËne stranke

Ëetniki · oboroæena formacija meπËanskega tabora · povezani z jugoslovanskim Ëetniπkim gibanjem D. MihajloviÊa

kolaboracija · status pomoæne policijske enote · pod nemπkim poveljstvom · ob veËjih ofenzivah pomagali nemπki vojski

poraz · obe formaciji sta bili poraæeni ob kapitulaciji Italije septembra 1943

poraz · ob nemπkem porazu se umaknejo na Koroπko in predajo zaveznikom

98

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v podnaslovu teme: Zakaj so se Slovenci spopadli med seboj?, Kdo so bili borci proti komunizmu?, Za katere cilje so se borili slovenski domobranci? • Opiši vzroke, ki so povzročili nestrpnost med Slovenci. • Kaj je bil namen delovanja vaških straž? • Kdo so bili slovenski domobranci? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 85.

SLOVENSKO DOMOBRANSTVO

BELEŽKE:


Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji

Posebnost slovenskega in jugoslovanskega osvobodilnega boja je bila graditev nove oblasti, s katero so komunisti želeli po vojni preprečiti obnovitev predvojnih političnih razmer. Med vojno sta začela delovati slovenski parlament in vlada.

Kakπna je bila vloga OF v osvobodilnem boju Aprila 1941 so komunisti skupaj πe z nekaterimi strankami ustanovili ProtiimperialistiËno fronto, ki se je preimenovala v Osvobodilno fronto. a) S pomoËjo uËbenika (stran 96) dopolni spodnji diagram.

NAMEN DELOVANJA · osvoboditev · zdruæitev slovenskega naroda v okviru Jugoslavije · svobodna odloËitev Slovencev o ureditvi v Sloveniji in Jugoslaviji · socialistiËna revolucija

ZAKAJ NAZIV PROTIIMPERIALISTI»NA? pod vpivom komunistov (in SZ) se je zavzemala tudi za boj proti kapitalizmu zahodnih dræav

PROTIIMPERIALISTI»NA FRONTA

KAKO SE JE PREIMENOVALA?

KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA? · 26./27. aprila 1941 · v Ljubljani

Osvobodilna fronta (OF)

UČNI CILJI Učenec: pozna vlogo OF v slovenskem osvobodilnem boju, pozna vlogo Komunistične partije v OF in njene revolucionarne načrte, opiše odnos zaveznikov do osvobodilnega gibanja in nove oblasti v Jugoslaviji, pozna nastajanje nove slovenske državnosti na temelju sklepov kočevskega zbora, drugega zasedanja AVNOJ-a in črnomaljskega zasedanja SNOS-a.

USTANOVNE »LANICE

komunistiËna stranka

levo usmerjeni kulturniki

krπËanski socialisti

Kakšna je bila vloga OF v osvobodilnem boju

levo usmerjeni sokoli

b) V posnetku πt. 11 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) lahko prisluhneπ enemu od pomembnih ustanoviteljev OF, Josipu Vidmarju. Ob pomoËi njegovega priËevanja poiπËi odgovore na spodnja vpraπanja. • Ustanovitev OF so podprli tudi kulturniki. Kakπno vlogo jim je Vidmar pripisal? Pripisal jim je pomembno vlogo tistih, ki naj bi spodbujali ljudi k temu, da bi se pridruæili OF. • Kdo so bili kulturniki? To so bili pisatelji, pesniki, umetniki in drugi, ki so delovali na podroËju kulture.

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Učitelj na tablo napiše OF, učenci pa ugotavljajo pojme, ki so povezani z OF. Ko navedejo pojem, argumentirajo, zakaj so ga izbrali.

• Zakaj so se kulturniki odloËili za OF? Bili so prepriËani, da se je treba okupatorju odkrito upreti.

VEČ O … Josip Vidmar

c) Prelomnico v odnosih med strankami v OF je pomenila dolomitska izjava, sprejeta 1. marca 1943. • Iz besedila razberi, kaj je izjava zagotovila KP. ≈Enotnost osvobodilne borbe, ki jo bije slovenski narod Izjava je KP zagotovila vodilno vlogo. na æivljenje in smrt, kakor tudi vsi drugi razlogi zahtevajo, da se OF dosledno razvija v smeri vse krepkejπega in enotnega vseljudskega gibanja slovenskega naroda. /…/ soglaπajo ustanovne skupine OF v naslednjih dejstvih:

99

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Dolomitska izjava velja za eno tistih poglavij v sodobni slovenski zgodovini, ki so zelo zapletena in občutljiva. Učitelj učence pozove k razmisleku o izjavi in njenih namenih: • Ali je bilo prav, da si je ena skupina v OF podredila preostale? • Ali je bilo prav, da so komunisti na takšen način prevzeli vodilno vlogo? • Ali bi se dogodki odvili drugače, če bi bila OF do konca vojne zveza enakopravnih političnih skupin?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (skico)

Učenci na posnetku št. 11 prisluhnejo pričevanju pripadnika ene od ustanovnih članic OF. Učenci se vživijo v vlogo članov, pripadnikov različnih ustanovnih skupin. Pripravijo pričevanje o poteku ustanovitvenega sestanka OF. Pri pričevanju so pozorni na: druge predstavnike, vzdušje na sestanku, strahove in dvome zbranih članov, zaključne sklepe …

Učenci si ogledajo shemo OF v učbeniku na strani 106 in: • ugotovijo, kdo so bili ustanovitelji, • razberejo razvoj v vodstvu OF, • ugotovijo, kako je bila OF organizirana, • pojasnijo pojme izvršilni odbor, vrhovni plenum, slovenski narodni osvobodilni odbor.

Dolomitska izjava je po oceni dr. Griesser-Pečarjeve »klasičen primer zelo načrtnega /…/ ravnanja komunistov«, ki so v delovanju drugih skupin v OF »videli le sredstvo za lastno pridobivanje moči«. S strateško, politično in propagando spretnostjo so komunisti naredili iz OF in partizanske vojske svoje orodje. Ko so dosegli svoj cilj – tj. množično podporo – in jim zavezniki niso bili več potrebni, so komunisti preostale skupine izključili. V mnogih primerih naj bi moteče nasprotnike celo odstranili oziroma likvidirali. Boris Kidrič je poleti 1942 o drugih skupinah zapisal: »Treba jih je kontrolirati, toda tako, da ne ustvariš nemogočega ozračja v sodelovanju. |...| V čem imamo od njih korist? Da so zavezniki izraz enega dela slovenskih množic, da jih zastopajo, da lahko pobijamo obrekovanja, da je OF samo komunistična stvar.« (vir: dr. Tamara Griesser-Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941– 1945, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004, str. 151–160) 109


Kako se je med vojno razvijala slovenska državnost

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Kočevski zbor je bil pomemben dogodek za graditev nove slovenske državnosti. Učitelj učence pozove k razmisleku o kočevskem zboru: • Kakšno je bilo stanje glede slovenske državnosti pred izbruhom vojne? • S kakšno zavestjo so prihajali odposlanci v Kočevje? • Ali je bilo zasedanje v Kočevju nujno za razvoj nove slovenske državnosti? Ali bi se nova slovenska državnost lahko razvijala tudi brez tega zasedanja? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom

Učenci preberejo odlok o zboru odposlancev slovenskega naroda v učbeniku na strani 107. Besedilo analizirajo: • Kaj pomeni, da je bil zbor odposlancev slovenskega naroda »ljudsko predstavništvo«? • Zakaj so se zbrali odposlanci slovenskega naroda? • Katera točka zasedanja je bila po tvojem mnenju najpomembnejša? • Ali so bili na zbor povabljeni tudi predstavniki meščanskih strank? Zakaj ne? RAZISKOVALEC

V literaturi (spominski, strokovni) učenci poiščejo podatke o pomembnih slovenskih politikih, ki so med vojno delovali v taboru OF ali taboru meščanskih strank: Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Boris Ziherl, Edvard Kocbek, dr. Albin Šmajd, Miloš Stare, dr. Jože Basaj … Predstavijo njihovo življenje, politično funkcijo pred izbruhom vojne, delovanje med drugo svetovno vojno, usodo po koncu vojne …

AKTUALNO

Učitelj se z učenci pogovori o razglasitvi slovenske samostojnosti (junija 1991), ki je prelomnica v slovenski zgodovini. Poudari pomen referenduma, izvedenega 23. decembra 1990 (rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra), s katerim so Slovenci izrazili željo po samostojni demokratični državi. V pomoč učencem so lahko rubrike Aktualno v učbeniku na straneh 25 in 108 ter poglavje Osamosvojitev – prelomen dogodek v slovenski zgodovini na strani 171. 110

Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji

• S Ëim je KPS opraviËila sprejetje izjave? S trditvijo, da bo zagotovila enotnost odporniπkega gibanja na Slovenskem.

• V kakπnem poloæaju so se znaπle druge politiËne skupine v OF? Druge skupine (sokoli, krπËanski socialisti in drugi) so se znaπle v neenakopravnem poloæaju, podrejene komunistiËni stranki.

a) Osvobodilna fronta slovenskega naroda je enotna vseljudska politiËna in nacionalna organizacija slovenskega naroda. /…/ b) Avantgardna vloga v slovenskem osvobodilnem gibanju pripada glede na njen program KomunistiËni partiji Slovenije kot avantgardi najnaprednejπega slovenskega druæbenega razreda ∑ proletariata Slovenije. /…/ Druge izmed ustanovnih skupin OF ne organizirajo samostojnih strank ali politiËnih organizacij.« (Dolomitska izjava)

Kako se je med vojno razvijala slovenska dræavnost Cilj OF je bil po vojni prevzeti oblast in uvesti drugaËen politiËen sistem. Pod vodstvom komunistov je OF æe med vojno prevzemala oblast v svoje roke. ≈V tem domu je ob Ëasu zloma faπistiËne Italije zboroa) Spominska ploπËa v avli doma Joæeta ©eπka v KoËevju nas spominja val v dneh od 1.∑3. oktobra 1943 prvi zbor svobodno izvoljenih odposlancev in odposlank slovenskega narona pomembnost koËevskega zbora. da. /…/« • Kdo se je zbral na koËevskem zboru? Predstavniki z osvobojenih in okupiranih ozemelj ter predstavniki odporniπkega gibanja OF.

• Pojasni, zakaj je koËevski zbor pomenil enega pomembnejπih dogodkov v vojnem Ëasu. Predstavniki slovenskega naroda so na koËevskem zboru postavili ≈Ljudska oblast, ki raste iz sedanje borbe, ni od zgoraj temelje za graditev slovenske dræavnosti, saj so odrekli pravico vsiljena. Ona je zrasla iz naroda samega. Ustvaril jo je zastopstva jugoslovanski vladi v izgnanstvu in so izvolili novo slovenski narod v svoji najteæji in najbolj junaπki borbi in zato najbolj odgovarja naπemu ljudstvu.« (Govor Edvarda Kardelja na koËevskem zboru) zaËasno zakonodajno in izvrπno oblast. b) Pojasni spodnje kratice. SNOO SNOS NKOS

Slovenski narodnoosvobodilni odbor (izvrπni odbor OF) Slovenski narodnoosvobodilni svet (deloval kot zaËasni parlament) Nacionalni komite osvoboditve Slovenije (deloval kot zaËasna vlada)

Kakπen odnos so imeli zavezniki do nove oblasti v Jugoslaviji Jugoslovansko odporniπko gibanje, ki sta ga predstavljala AVNOJ in Vrhovni πtab partizanske vojske, si je moralo pridobiti priznanje mednarodnih velesil. a) AntifaπistiËni svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) je bil ≈Med najveËje uspehe /…/ spadajo brez dvoma odloki politiËno predstavniπko telo jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. drugega zasedanja AVNOJ. /…/ Postavljeni so prvi temelji za izgradnjo nove, sreËnejπe Jugoslavije s praviË• Katera stranka je imela vodilno vlogo v AVNOJ-u? Kdo je bil njen nejπo ureditvijo, ki jamËi naπim trpinËenim narodom boljπo in sreËnejπo bodoËnost: ureditev, ki sloni na navoditelj? cionalni enakopravnosti, bratski slogi in socialni praKomunistiËna stranka Jugoslavije, njen voditelj je bil Josip Broz ∑ viËnosti.« (Iz govora Josipa Broza ∑ Tita, objavljenega marca 1944) Tito. • S katero mednarodno velesilo se je AVNOJ najprej povezal? S Sovjetsko zvezo. • Prelomen dogodek je bilo drugo zasedanje AVNOJ-a, ki je potekalo konec novembra 1943 v Bosni. Zakaj? Kaj je AVNOJ sklenil glede slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni ostalo pod Italijo? AVNOJ je odvzel pristojnosti vladi v izgnanstvu in imenoval zaËasno jugoslovansko izvrπno oblast. Izrekel se je za prikljuËitev slovenskega in hrvaπkega ozemlja, ki je bilo pod Italijo, k Jugoslaviji.

100

BELEŽKE:


AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji



Učenci preberejo sklepe drugega zasedanja Avnoja (v učbeniku na str. 108 ali v delu Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998, str. 81–82) in jih analizirajo: • Kaj so ti sklepi pomenili za položaj kraljeve vlade v izgnanstvu? • Kaj so ti sklepi pomenili za slovenski narod? • Kaj so ti sklepi pomenili za bodoče odnose med narodi v Jugoslaviji?

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si Ëlan slovenske delegacije, ki se namerava udeleæiti drugega zasedanja AVNOJ-a. Napiπi tri toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju zapisane v sklepni izjavi o prihodnosti jugoslovanskih narodov po vojni in bodo najbolje izraæale interese Slovencev v povojni Jugoslaviji.

1. PrikljuËitv slovenskega ozemlja, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Italiji. PrikljuËitev Koroπke. 2. Jugoslavija naj bo federacija, torej zveza enakopravnih delov. Slovenija naj bo ena izmed teh enot. 3. Jugoslavija naj postane socialno bolj praviËna dræava.

... Moæni so tudi drugi odgovori.





ZANIMA ME: V dnevniπkem zapisu pisatelja Edvarda Kocbeka Listina (1967) lahko prebereπ veË o poti slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJ-a.

ZANIMA ME: VeË o Osvobodilni fronti lahko prebereπ v razstavnem katalogu OF v Ljubljani ∑ dræava v dræavi (1981).

PONOVIMO

predstavniπko telo predstavlja novo oblast v Jugoslaviji

pomen drugega zasedanja 1943 odvzame pristojnosti vladi v izgnanstvu

dræava v dræavi deluje samostojno

predstavniπko telo organizacija razliËnih politiËnih skupin

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenec se postavi v vlogo člana slovenske delegacije, ki se bo udeležila drugega zasedanja AVNOJ-a. Predstavi točke, ki jih je zapisal v delovni zvezek pod rubriko Radovednež (stran 101) in s katerimi je predstavil interese Slovencev v povojni Jugoslaviji.

OF AVNOJ RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

dolomitska izjava komunisti dobijo vodilno vlogo

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v podnaslovih tem. • Zakaj so komunistični voditelji novo oblast poimenovali ljudska? • Ali je bila OF zveza enakopravnih političnih skupin? • Kakšen je bil odnos med novo oblastjo (Avnoj) in vlado v izgnanstvu? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 101.

MEJNIKI V RAZVOJU NOVE OBLASTI

KoËevje 1943 zbor odposlancev slovenskega naroda

»rnomelj 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta

AjdovπËina 1945 imenovana slovenska vlada 101

Kakšen odnos so imeli zavezniki do nove oblasti

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (izpolnjevanka)

Učenci v izpolnjevanko vpišejo rešitve in razložijo dobljeno geslo (pomeni največjo vrednoto, pridobljeno v času vojne). 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Rešitve: Osvobodilna, Kočevju, samoodločbe, Broz, Črnomlju, Kidrič, partizan. 1

Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se je Protiimperialistična fronta preimenovala v _________. Zbor odposlancev slovenskega naroda je potekal v ____________. Politični program OF je v 8. točki poudaril pravico slovenskega naroda do _____________. Na drugem zasedanju AVNOJ-a je postal predsednik začasne vlade Josip __________ Tito. Zasedanje slovenskega parlamenta leta 1944 je potekalo v ____________. Voditelj slovenskih odposlancev v Jajcu je bil Boris ____________. Udeleženec narodnoosvobodilnega boja ______________.

2 3 4 5 6 7

111


Kaj je konec vojne pomenil Slovencem ▶

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše potek zaključnih operacij za osvoboditev Slovenije; oceni pomen zaključnih bojev za slovensko ozemlje, opiše delovanje meščanskega tabora ob koncu vojne, pozna različne odzive Slovencev ob zmagi partizanov.

Spomladi 1945 je partizanska vojska izvajala sklepne operacije po vsem jugoslovanskem ozemlju. Slovenski partizani so pri tem osvobodili Trst, Slovensko primorje in Koroško. V začetku maja je bilo osvobojeno vse slovensko ozemlje. Zadnje nemške enote so se vdale sredi maja 1945 v Topolšici.

Kako so potekali sklepni boji na slovenskem ozemlju Preobrati na svetovnih bojiπËih, kapitulacija Italije in zavezniπka pomoË so okrepili partizansko vojsko v Jugoslaviji. Poleti leta 1944 je zaËela osvobajanje jugoslovanskega ozemlja, ki se je konËalo maja 1945 v Sloveniji. a) Na slovenskem ozemlju so potekali sklepni boji v aprilu in maju 1945. • V zemljevid Slovenije vriπi potek sklepnih operacij partizanske vojske. V pomoË ti je uËbenik, stran 93. • OznaËi toËke, do katerih je slovensko ozemlje osvobodila partizanska vojska. • OznaËi kraj, kjer se je vdal general Löhr z nemπkimi enotami. Zraven napiπi tudi datum nemπke vdaje. 15. maja 1945 na Poljanah pri Prevaljah

Kako so potekali sklepni boji na slovenskem ozemlju

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Učitelj na tablo napiše pojem svoboda. Učenci izrekajo svoje obrazložitve tega pojma oziroma sopomenke ali sorodne pojme.

Kako je Ljubljana sprejela osvoboditelje Sklepni boji so bili πe zlasti srditi ob osvobajanju Ljubljane, danaπnje prestolnice Slovenije. a) Ob oËitnem bliæajoËem se koncu vojne so se jeseni 1944 v Ljubljani seπli predstavniki meπËanskih strank in ustanovili Narodni odbor za Slovenijo. • Ali je bil Narodni odbor predstavnik vseh Slovencev? ≈Narodni odbor za Slovenijo v odloËilni in usodni zgoNe, bil je predstavnik meπËanskih strank. dovinski uri slov. naroda proglaπa, da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna dræava Slovenija kot sestavni del demokratiËno in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot zaËasni najviπji upravni organ za obmoËje narodne dræave Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni dræavi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oboroæene enote so se stavile v sluæbo Narodnemu odboru /…/:«

AKTIVNOST: delo s slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na str. 93 in ga analizirajo: • Kje je bilo pred prodorom Jugoslovanske armade osvobojeno ozemlje? • Od kod je JA prišla na slovensko ozemlje? • V kateri smeri je napredovala? • Katero slovensko ozemlje zunaj meja današnje Republike Slovenije je JA osvobodila?

• Izpiπi pomembne toËke razglasa. · zahteva po zdruæitvi Slovencev v eni upravni enoti · federativno urejena Kraljevina Jugoslavija · imenovanje slovenske narodne vlade

(Razglas Narodnega odbora za Slovenijo, 3. maja 1945)

• Kateri je bil cilj Narodnega odbora po vojni? Prevzeti oblast in s tem prepreËiti, da bi oblast prevzela OF oziroma komunisti.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom

Učenci preberejo Titove besede v učbeniku na strani 109. Besedilo analizirajo: • Komu so bile namenjene Titove besede? • Kdo so bili zavezniki JA? • Katera zaveznica je imenovana prva?

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci preberejo pisni vir, ki govori o predaji nemške armade v Sloveniji (v delovnem zvezku na strani 104). Pripravijo igro vlog o pogajanjih (vloge: general Löhr in politkomisar Dolničar) in jo pred razredom predstavijo. 112

102

Kako je Ljubljana sprejela osvoboditelje

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

ANKEDOTA

Učitelj spomni učence na deveti maj in se pogovori z njimi, kako je vsako leto zaznamovan ta dan. O pohodu po poteh okupirane Ljubljane učenci lahko najdejo informacije na spletni strani www.ljubljana.si.

Ko je leta 1945 postalo jasno, da bo Nemčija poražena in da se bo pri nas vojna končala z zmago partizanov, so začeli prihajati v njihove vrste tudi taki, ki so do tistega časa lepo sedeli doma in se tresli za partizansko zmago. V partizansko taborišče je tako prišel tak »navdušeni prostovoljec«, ki so mu pravili tudi »majski hrošč« – po zadnjem mesecu vojne, maju. Na svoj odhod v partizane se je seveda primerno pripravil, ne pa toliko kot njegov kolega, bogat

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

V učbeniku na str. 110 zgoraj učenci preberejo pisni vir. Izdelajo tabelo, v katero vnesejo značilnosti in posledice posameznih ukrepov Narodnega odbora. Uredbe Narodnega odbora Uredba o izvrševanju državne oblasti Uredba o slovenski vladi Uredba o pripravljalnih delih

Značilnosti

Posledice


Kdo se ni veselil zmage partizanov

Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

b)

 Na posnetku πt. 12 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) si lahko ogledaπ, kako so LjubljanËani pozdravili

partizane, ki so mesto osvobodili 9. maja 1945. • Opiπi, kako so LjubljanËani sprejeli osvoboditelje. Z velikim navduπenjem, veseljem. Pozdravljali so jih s pesmijo, zastavami in cvetjem.

• Zapiπi imena govornikov ob tem dogodku. Znani govorniki na Kongresnem trgu so bili: Oton ÆupanËiË (pesnik), Boris KidriË (predsednik slovenske vlade), Josip Vidmar (predsednik Izvrπilnega odbora OF). • Kaj so v svojih govorih poudarjali govorniki? Da je konec vojne in nasilja okupatorjev, da je priπel teæko priËakovani dan, dan osvoboditve. Govorili pa so tudi o lepπi prihodnosti, ki jo bodo gradili Slovenci z novo oblastjo. •

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učence sooči z dejstvom, da je partizanska osvoboditev povzročila, da se je 20.000–25.000 Slovencev znašlo med begunci. Z učenci se pogovori: • Ali je bilo neizogibno, da so begunci zapustili Slovenijo? • Kakšna so bila njihova pričakovanja? • Partizani so skušali beguncem onemogočiti umik v Avstrijo. Ali je bilo takšno ravnanje pravilno?



V prvem poglavju si prisluhnil priËevanju Pavle Mencej (posnetek πt. 8) o tem, kakπno je bilo razpoloæenje LjubljanËanov v prvih dneh po italijanski okupaciji. Primerjaj to priËevanje s prizori iz Ljubljane 9. maja 1945. Svoje ugotovitve zapiπi. PriËevanje kaæe na pravo nasprotje, saj so bili LjubljanËani ob okupaciji zbegani in obupani, ob osvoboditvi pa veseli in navduπeni.

Kdo se ni veselil zmage partizanov Kljub vsesploπnemu navduπenju ob osvoboditvi pa je del Slovencev zmago partizanov priËakal s strahom. a) Okoli 25.000 Slovencev se je zaradi strahu pred komunistiËno revolucijo znaπlo med begunci. Slika jih prikazuje na njihovi poti v Avstrijo. • Kakπni so videti ljudje na sliki? Ljudje so zaskrbljeni in negotovi.

Učenci se vživijo v vlogo begunca. V pomoč so jim lahko rubrike Aktualno v učbeniku na straneh 82 in 111 ter pisni vir v učbeniku na strani 111. Svojo vlogo predstavijo sošolcem.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

• Kaj imajo s seboj? S seboj imajo le najosnovnejπe potrebπËine (obleko, æivila).

Učenci v učbeniku na strani 111 preberejo spomine enega izmed beguncev na poti v Avstrijo. Zapišejo vprašanja, s katerimi bi analizirali pisni vir.

b) Kakπna je bila usoda slovenskih beguncev? Begunci so se zbirali v taboriπËih na avstrijskem Koroπkem in v Italiji. Od tam so odπli v svet, najveË v Severno (ZDA, Kanado) in Juæno Ameriko (Argentino). Svojo narodno zavest πe danes gojijo v slovenskih druπtvih, z izdajanjem slovenskih publikacij ter ≈Glavnina beguncev se zbira na Vetrinjskem polju. /…/ Poorganiziranjem slovenskih prireditev. stavljamo si zasilna bivaliπËa. /…/ TaboriπËe je neurejeno. Vse je pomeπano. Ljudje in æivina, vojaki in civilisti. Nered, umazanija, smrad. Primanjkuje pitne vode, vodnjaki so oblegani.« (»ez Ljubelj v Vetrinje, Koledar Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1949, str. 82)

103

trgovec, ki je s seboj v partizane vzel tudi svojega slugo, ki naj bi mu nosil nahrbtnik. Naš »majski hrošč« se je tako prebudil v baraki, polni partizanov, se oblekel v kopalni plašč in začel iz svojega nahrbtnika vleči škatle in škatlice, zobno ščetko in podobne priprave za osebno higieno. Tako oborožen za spopad se je obrnil k skupini starejših borcev s primernimi partizanskimi izkušnjami tudi glede umivanja. Lepo spoštljivo jih je nagovoril, kot se novincu spodobi: »Tovariši, kje bi se lahko okopal?« Eden od nagovorjenih, ki si je prav

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

takrat vlival vodo iz steklenice na roke, se je s smrtno resnim obrazom obrnil k njemu, mu pomolil skoraj prazno steklenico, v kateri je bilo še nekaj centimetrov vode, in odvrnil: »Tukaj, tovariš!« (vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 196) AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Učenci si ogledajo posnetek št. 12 in ga analizirajo: • Kako množičen je bil odziv

Ljubljančanov na posnetku? • Kaj sporočajo napisi na parolah? • Kakšne je bil odziv zbranih Ljubljančanov na govore politikov? RAZISKOVALEC:

Učenci poiščejo domoznansko ali spominsko literaturo o dogodkih ob koncu vojne v domačem kraju. Zelo koristni so lahko intervjuji s starejšimi prebivalci kraja. Pomagajo si lahko z vprašanji: kako so prebivalci domačega kraja sprejeli osvoboditev; kaj se je zgodilo s sodelavci okupatorja …

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletnih straneh organizacije OZN (www.un.org) poiščejo podatke o beguncih danes. Pripravijo poročilo, ki naj zajema naslednje podatke: kje so večje skupine beguncev danes, zakaj so zapustili svojo deželo, kako jim OZN pomaga, ali je pomoč OZN in drugih človekoljubnih organizacij učinkovita.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo preglednico, v kateri argumentirajo mnenje, da konec druge svetovne vojne Slovencem ni prinesel enotnosti. Mnenje: Konec druge svetovne vojne Slovencem ni prinesel enotnosti. Dejstva, ki podpirajo mnenje:

Zgodovinske interpretacije, ki podpirajo mnenje:

113


PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja, v naslovu in podnaslovih tem. • Kako je Jugoslovanska armada osvobodila slovensko ozemlje? • V čem je bil pomen delovanja Narodnega odbora v Ljubljani? • Zakaj so številni begunci ob koncu vojne zapustili slovensko ozemlje? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 104. BELEŽKE:

Kaj je konec vojne pomenil Slovencem



RADOVEDNEÆ V Letuπu pri ©martnem ob Paki so na zaËetku maja 1945 potekala pogajanja med politiËnim komisarjem XIV. divizije Ivanom DolniËarjem in nemπkim generalpolkovnikom von Löhrom o vdaji nemπke armade. Ivan DolniËar je po vojni o pogajanjih zapisal:

≈Natanko ob doloËenem Ëasu sem priπel s tolmaËem na kraj, ki smo ga doloËili. Löhr je bil med tem Ëasom priπel s svojim πtabom in moËno oboroæenim spremstvom. Njegova osebna zaπËita ni bila majhna. /…/ Vse to oboroæeno spremstvo je naju opazovalo kot nekakπno Ëudo. Priπla sva s piπtolami in brez vsakega spremstva. /…/ PriËakoval sem, da bo ta veliki vojskovodja /…/ tudi velik po postavi. Zelo sem bil preseneËen, ko se je pred menoj z dvignjeno desnico pojavil majhen Ëlovek /…/. Prizadeval si je, da bi bil Ëimbolj hladnokrven in komandantsko strog. Toda kljub temu ni mogel prikriti svoje nervoze in proseËega glasu v svojem govoru. /…/ je spet vpraπal, s kakπnimi silami razpolagamo v bliæini in na sektorju proti meji. Odgovoril sem mu, da naπe sile vsak dan in vsako uro naraπËajo in da zaradi tega ni mogoËe povedati toËnega πtevilËnega stanja. ZaËel je preprosto: ‘Sklenil sem, da se stavim na razpolago Marπalu Titu, da predam veËjo koliËino oroæja in prevzamem odgovornost, da bodo moje Ëete disciplinirano zapustile jugoslovansko ozemlje.’ Zato zahteva od nas uslugo, da mu do meje omogoËimo neoviran umik njegovih Ëet /…/ po vseh poteh, ker je njihovo πtevilËno stanje okrog 300 000 moæ, s hrano pa razpolaga samo πe tri do πtiri dni. /…/« (Iz borb in æivljenja prvih πtirih slovenskih brigad, Glavni odbor Zveze borcev NOV za Slovenijo, Ljubljana, 1952)

V krajπem sestavku opiπi obËutja predstavnikov partizanske vojske in nemπke vojske v zadnjih dneh vojne na slovenskih tleh. Predstavniki nemπke vojske so v teækem poloæaju, zato je pri njih obËutiti nervozo, zaskrbljenost, kar pa skuπajo prekriti s strogostjo. Predstavniki partizanske vojske pa so samozavestni (k Nemcem pridejo brez spremstva), prepriËani o svoji zmagi, zato se do Nemcev obnaπajo kot do poraæencev.



ZANIMA ME: O osvoboditvi Ljubljane lahko prebereπ veË v delu Svoboda in pomlad v Ljubljani (1995).

ZANIMA ME: VeË o osvoboditvi Ljubljane lahko izveπ na spletnem naslovu www.zzb-nob.si/zmaga.htm

PONOVIMO

SKLEPNI BOJI V SLOVENIJI

OSVOBODITEV LJUBLJANE

· slovenske partizanske Ëete se pridruæijo Jugoslovanski armadi · partizani so osvobodili vse slovensko ozemlje, tudi Primorsko, Trst in Koroπko · pogajanja o vdaji v Topolπici · zadnje nemπke enote so se vdale 15. maja 1945 na Poljanah pri Prevaljah

· meπËanske stranke ustanovijo Narodni odbor (3. maja 1945) · 9. maja 1945 partizani osvobodijo Ljubljano · veselje LjubljanËanov · prihod slovenske vlade

SLOVENSKI BEGUNCI · Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem ali odklanjali sodelovanje z OF, so se ustraπili ravnanja nove oblasti · umaknili so se na avstrijsko Koroπko in v Italijo · nato so se odselili v Severno in Juæno Ameriko

104

114


BELEŽKE:

115


Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna Kako je hladna vojna razdelila svet Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu Kdaj je popustila napetost hladne vojne Kolonije postanejo nove države Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni — kje so meje globalizacije Kako se mešajo kulture v globalni dobi

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Vladimir Ajdič, Neuvrščeni in neuvrščenost, Delovna enotnost, Ljubljana, 1983. • Mary Benson, Nelson Mandella, Dečje Novine, Gornji Milanovac, 1988 (v hrvaškem jeziku). • Paul Brown, Greenpeace, Educa, Nova Gorica, 1996. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Simon J. Ball, The Cold War, Arnold, London, 1998. • Noam Chomsky, Enajsti september: 9-11, Sanje, Ljubljana, 2005. • Lewis Copeland, The world’s great speeches, Dover Publications, Mineola (New York), 1999. • Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998. • Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1990. • Karmen Erjavec in Zala Volčič, Odraščanje z mediji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Evropska konvencija o človekovih pravicah: izhodišča o učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Ljubljana, 2001. • François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Francais J. Gavin, The Cold War, Fitzroy Dearborn Publishers, Chicago, London, 2001. • Bill Gates, Poslovanje @ s hitrostjo misli, Orbis, Ljubljana, 1999. • Sadoul Georges, Zgodovina filma, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960. • Bojan Grobovšek, Mirovna gibanja in evrorakete, Komunist, Ljubljana, 1984. • Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000. • Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. • Jeremy Kingston, Kaj pomnijo ljudje: Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1998. • Kronika 20. stoletja, (knjige: 1940-1949, 1950-1959, 1960-1969, 1970-1979, 1980-1989), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004. • Robert Lindsey, Marlon Brando, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Metod Mikuž, Avstrijska državna pogodba in takratna blokovska delitev, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, 1977. • Airey Neave, Nuernberg, Globus, Zagreb, 1980. • Dušan Nećak, Hladna vojna, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Robert Newman, Truman and the Hiroshima cult, Michigan State University, East Lansing, 1995. • Michael Nicholson, Mahatma Gandhi, Mohorjeva družba, Celje, 1995. • Nirnberška presuda, Arhiv za pravne in društvene nauke, Beograd, 1948. • Andrej Novak, Komu Palestina: kriza na Srednjem vzhodu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes, DZS, Ljubljana, 1993. • Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi, Dvajseto stoletje, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000. • Lloyd Pettiford, David Harding, Terorizem: nova svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995. • Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Jože Pirjevec, Tito, Stalin in Zahod, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985. • Gerard du Ry van Beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, DZS, Ljubljana, 1980. • Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976. • Peter Starič, Izdelava prvih atomskih bomb, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995. • Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981. • Han Suyin, Maocetung, Lipa, Koper, 1973. • The Elvis encyclopedia, Virgin books, New York, 1995. • The Rolling stones, A life on the road, Virgin books, New York, 1998. 116

120 123 126 129 132 135 138 142 145 148


Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti

• The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999. • Tomaš Weber, Drago Novak, Zoran Radonjić, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Utrinki iz svetovne zgodovine 1945–1990, DZS, Ljubljana, 1996. • Janez J. Švajncer, Vojna Zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998. • Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982. • Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003. • Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina revolucij XX. stoletja (naslovi: Kubanska revolucija, Vietnamska revolucija, Kitajska revolucija), Komunist, Ljubljana, 1971. • Znanost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983. • 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg, 2000. • Cveta Žumer, AIDS: gradivo za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana, 1988. • James Wallace, Zagon: Bill Gates ter nastanek in vzpon družbe Microsoft, Pasadena, Ljubljana, 1995. • Shahd Yusuf, Can East Asia compete?, University Press, Oxford, 2002. LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Roger Boar, Nigel Blundell, Najuspešnejši vohuni vseh časov, Dokumentarna, Ljubljana, 1987. • Pearl S. Buck, Kennedyjeve ženske, ČGP DELO, Ljubljana, 1971. • Alan Bullock, Zgodovina od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • CD Enciklopedija: Znanost za otroke in mladino, DZS, Ljubljana, 2003. • Heather Couper, Črne luknje, Učila, Tržič, 1997. • Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1990. • Faktopedija, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. • Josip Broz TITO: Ilustrirani življenjepis, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Kdo je ustvarjal zgodovino, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Jeremy Kingston Kaj pomnijo ljudje, Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Fitzroy Maclean, Josip Broz Tito, Mladost, Zagreb, 1980. • Charles L. Mee, Kupčija v Potsdamu, Mladinska knjiga, Ljubljana,1976. • Petar Mardešić, Od pešca do rakete II. del, Knjiga znanja, DZS, Ljubljana, 1973. • Mladi vedež od A do Ž, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973. • Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, Ljubljana, DZS, 1997. • Steve Parker, Letenje, Domus, Ljubljana, 1990. • Vlado Ribarič, Nevidna vojna, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1977. • Guglielmo Righini, Pot Zemlja – Luna odprta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Gerard du Ry van Beest Holle in sodelavci, Zgodovina v slikah, ??? del, DZS, Ljubljana, 1980. • Znanost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983, LEPOSLOVJE: • Sevi Aharoni, Operacija Eichmann, Učila, Tržič, 2000. • Sami Al Joundi, Židje in Arabci, Borec, Ljubljana, 1972. • Miguel Angel Asturias, Gospod predsednik, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960. • Valentin Areh, Sadam Husein al Tikriti, Pro Plus, Ljubljana, 2004. • Marliese Arold, Živeti hočem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Gregory Boyington, Črne ovce, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976. • Michael Burk, Usmili se te bog, Lipa, Koper, 1978. • John Le Carre, Popolni vohun, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987. • Dušan Čater, Marilyn Monroe, Založba Karantanija, Ljubljana, 1994. • Hunter Davies, Beatli, Pomurska založba, Murska sobota, 1980. • Slavenka Drakulić, Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali, Rotis, Maribor, 1992. • Dale A. Dye, Platoon vod smrti, Založba Borec, Ljubljana, 1987. • Len Deightom, Berlinska igra, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Christiane F., Mi, otroci s postaje ZOO, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Willi Frischauer, Onassis, Založba Obzorja, Maribor, 1970. • Anna Funder, Zloglasni Stasi, Učila, Tržič, 2005. • Camille Gilles,400.000 dolarjev za umor Kennedyja v Parizu, Založba Borec, Ljubljana, 1978. • Michihiko Hachiya, Hirošima: zdravnikov dnevnik, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1958. • Khidhir Hamza, Sadamova bomba, Učila, Tržič, 2002. • Stephen Hawking, Kratka zgodovina časa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1990. • Stephen Hawking, Vesolje v orehovi lupini, Učila, Tržič, 2002. • Radovan Hrast, Čas, ki ga ni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Djordje Krstić, Mileva & Albert Einstein, Didakta, Radovljica, 2002. • Mark Lane, Pogovori z Američani, Delo, Ljubljana, 1971. • Si-yuan Liu, Albert Einstein, Didakta, Radovljica, 2002. • Djuka Julius, Che Guevara vitez gverile, Delo, Ljubljana, 1967. • Gustav Mark Gilbert, Nurnberški dnevnik, Murska Sobota, Pomurska založba, 1981. • Michael Moore, Neumni beli možje, Pasadena, Ljubljana, 2003. • Michael Moore, Stari, kje je moja dežela?, Pasadena, Ljubljana, 2004. 117


Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti

• Ryu Murakami, Skoraj prosojna modrina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • George Orwell, Živalska farma, Tehniška založba, Ljubljana, 1982. • John Osborne, Ozri se v gnevu, (s.n.), (s.l.), 1966. • Bruce Page, David Leitch, Phillip Knightley, Dvojni agent Philby, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1969. • Žarko Petan, Čudovito življenje Josipa Broza Tita, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Edmond Privat, Gandhijevo življenje, Mohorjeva založba, Celovec, 1997. • Jerome Davod Salinger, Varuh mlade rži, Mladinska knjiga, 2002. • Ellen Sesta, Predor v svobodo, Učila, Tržič, 2002. • Russell Stannard, Stric Albert in črne luknje, Modrijan, Ljubljana, 2003. • Peter Starič, Izdelava prvih atomskih bomb, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana, 1995. • Karlo Štajner, 7000 dni v Sibiriji, Globus, Zagreb, 1977. • Gordon Thomas, Skrivnostna zgodba Mosada, Učila, Tržič, 2002. • Marko Uršič, Romanje za Animo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988. • Mario Vargas Llosa, Pogovori v katedrali, DZS, Ljubljana, 1987. • Jože Vidic, Angleži obveščevalni vohuni ali junaki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Simon Wiesenthal, Pravica, ne maščevanje: spomini, Ljubljana, Enotnost, 1994. • Bob Woodward, Carl Bernstein, Nixonov padec, DZS, Ljubljana, 1979. FILM: Kako je hladna vojna razdelila svet • Corellijeva mandolina, r. John Madden, ZDA/Velika Britanija/Francija, 2001. • Čudež v Bernu, r. Sönke Wortmann, Nemčija, 2003. • Dr. Strangelove, r. Stanley Kubrik, ZDA, 1964. • Frida, r. Julie Taylor, ZDA, 2002. • IQ, r. Fred Schepisi, ZDA, 1994. • Lov na redči oktober, r. John McTiernan, ZDA, 1990. • Dr. No (James Bond), r. Terence Young, ZDA, 1962. • K-19, r. Kathryn Bigelow, ZDA, 2002. • Ray, r. Taylor Hackford, ZDA, 2004. • Sanjači, r. Bernardo Bertolucci, Italija/Francija., 2003. Opomba: film je primeren le za učitelje. • Upornik brez razloga, r. George Romero, ZDA, 1955. • Zboristi, r. Christophe Barratier, Francija, 2004. (film govori o letu 1949, o mladini ter o njihovem življenju). Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi • Balkanski vohun, r. Dušan Kovačević, SČG, 1981. • Mi otroci s postaje ZOO, r. Uli Edel, Nemčija, 1981. • Neznosna lahkost bivanja, r. Phillip Kaufman, ZDA, 1988. • Oče na službenem potovanju, r. Emir Kusturica, SČG, 1985. • Podzemlje, r. Emir Kusturica, SČG, 1995. • Priznanje, r. Costa Gavras, Francija, 1970. • Šala, r. Jaromil Jireš, Češkoslovaška, 1969. • Tito in jaz, r. Goran Marković, SČG, 1992. • Zbogom Lenin, r. Wolfgang Becker, Nemčija, 2003. Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu • Ali, r. Richard Mann, ZDA, 2001. • Apokalipsa zdaj, r. Francis Ford Coppola, ZDA, 1979. • Dnevnik motorista, r. Walter Salles, ZDA, 2004. • Dobro jutro Vietnam, r. Barry Levinson, ZDA, 1988. • Evita, r. Alan Parker, ZDA, 1996. • Forrest Gump, r. Robert Zemeckis, ZDA, 1994. • JFK, r. Oliver Stone, ZDA, 1991. • Lasje, r. Milos Forman; ZDA, 1979. • Lovec na jelene, r. Michael Cimino, ZDA, 1978. • M.A.S.H, r. Robert Altman, ZDA, 1970. • Platoon, r. Oliver Stone, ZDA, 1986. Opombe: filme je primeren le za učitelje. • Rojen 4. julija, r. Oliver Stone, ZDA, 1989. Kdaj je popustila napetost hladne vojne • Dr. No (James Bond), r. Terence Young, ZDA, 1962. • Lov na rdeči oktober, r. John McTiernan, ZDA, 1990. • Vohun, ki me je ljubil (James Bond 007), r. Lewis Gilbert, VB, 1977. • Vohunske spletke, r. Tony Scott, VB, ZDA, 2001. • Vsi predsednikovi možje, r. Alan J. Pakula, ZDA, 1976. Kolonije postanejo nove države • Bitka za Alžir, r. Gillo Pontecorvo, Italija, 1965. • Dobro jutro noč, r. Marco Bellocchio, Italija, 2003. Opomba: film je primeren le za učitelje.

118


Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti

• Moč enega, r. John G. Avildsen, ZDA, 1991. • Zbogom, moja konkubina, r. Chen Kaige, Kitajska, 1993 (prikaz razmer na Kitajskem v prvi polovici 20. stoletja, od buržoazne revolucije, prek vojne proti japonskim okupatorjem do zmage komunistov) • Monsunska svatba, r. Mira nair, Indija, 2001. • Ne brez moje hčere, r. Brian Gilbert, ZDA, 1991. • Krvava nedelja, r. Paul Greengrass, Velika Britanija, 2002. Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi • Dobrodošli v Sarajevo, r. Michael Winterbottom, ZDA/VB, 1997. • Janez Pavel II., r. Herbert Wise, VB, 1984. • Lepe vasi lepo gorijo, r. Srdjan Dragojević, Jugoslavija, 1996. Opomba: film je primeren za učitelje. • Mala Vera, r. Vasili Pichul, Sovjetska zveza, 1989. • Nikogaršnja zemlja, r. Danis Tanović, Slovenija, 2001. • Očetov angel, r. Davor Marjanović, Kanada, 1999. • Podzemlje, r. Emir Kusturica, SCG, 1995. • Popoln krog, r. Ademir Kenović, Bosna in Hercegovina, 1997. • Pupendo, r. Jan Hrebejk, Češka, 2003. • Sod smodnika, r. Goran Paskaljević, SCG, 1998. Opomba: film je primeren le za učitelje. • Andrej Wajda, Železni mož, Poljska, 1982. • Zbogom Lenin, r. Wolfgang Becker, Nemčija, 2003. Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja • Apollo 13, r. Ron Howard, ZDA, 1995. • Armagedon, r. Michael Bay, ZDA, 1998. • Dan neodvisnosti, r. Roland Emmerich, ZDA, 1996. • E.T., r. Steven Spielberg, ZDA, 1982. • Jurski park, r. Steven Spielberg, ZDA, 1993. • Izbruh, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 1995. • Iztrebljevalci, r. Ridley Scott, ZDA, 1982. • Odiseja 2001, r. Stanley Kubrik, ZDA, 1968. • Philadelphia, r. Jonathan Demme, ZDA, 1993. • Rdeči planet, r. Anthony Hoffman, ZDA, 2000. Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni – kje so meje globalizacije • Dobri Willy, r. Simon Wincer, ZDA, 1993. • Izgubljeno v prevodu, r. Sophia Coppola, ZDA, 2003. • Masaji, r. Pascal PLisson, Avstralija, 2004. • Nomadi neba, r. Jaques Perrin, Fracija, 2001. • Popotovanje cesarskega pingvina, r. Luc Jacquest, Francija, 2005. • Wall Street, r. Oliver Stone, ZDA, 1987. Opomba: film je primeren za učitelje. Kako se mešajo kulture v globalni dobi • Ali, r. Michael Mann, ZDA 2001. • Bovling za Columbine, r. Michael Moore, ZDA, 2002. Opomba: film je primeren le za učitelje • Briljantina, r. Randal Kleiser, ZDA, 1978. • Easy Rider, r. Dennis Huper, ZDA, 1969. • Hendrix, r. Leon Ichaso, ZDA, 2000. • Kandahar, r. Mohsen Makhmalbaf, ZDA, 2001. • Let nad kukavičjim mestom, r. Milos Forman, ZDA, 1975. • Malcom X, r. Spike Lee, ZDA, 1992. • Ne brez moje hčere, r. Brian Gilbert, ZDA, 1991. • Ne pozabite velikanov, r. Boaz Yakin, ZDA, 2000. • Ray, r. Taylor Hackford, ZDA, 2004. • Težka noč nekega dne, r. Richard Lester, Velika Britanija, 1964. • The Doors, r. Oliver Stone, ZDA, 1991. • The Bride, r. Lüfti Omer Akad, Turčija, 1973. • To kill a Mokingbird, r. Robert Mulligan, ZDA, 1962. • Umazani ples, r. Emile Ardolino, ZDA, 1987. • Upornik brez razloga, r. Nicholas Ray, ZDA, 1955. • Viva Las Vegas, r. George Sidney, ZDA, 1964. • Velike ognjene krogle, r. Jim McBride, ZDA, 1989.

119


Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti

SPLETNE STRANI: Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna • www.unicef.si (o Unicefu) • www.un.org (vse o OZN) • www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/nuremberg/nuremberg.htm (nürnberški procesi – zapiski, fotografije, video posnetki, pričevanja) • www.csi.ad.jp/ABOMB (vse o atomski bombi) • www.worldwar-2.net • www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/spletna_of/bomba.htm (o razvoju znanosti in atomskega orožja med II. svetovno vojno; tudi o posledicah atomskega orožja.) Kako je hladna vojna razdelila svet • www.stmartin.edu/~dprice/cold.war.html (vse o hladni vojni, stran posreduje okoli 50 povezav o znanih osebah ter dogodkih v hladni vojni) • www.Nato.int • www.spartacus.schoolnet.co.uk/Coldwar.htm • www.svarog.org/zgodovina/1918/korenine_hladne_vojne.php (vse o hladni vojni) • www.svarog.org/zgodovina/svet_1945/kgb.php (stran je namenjena sovjetski vohunski organizaciji in je zanimiva predvsem za učence). • www.batnet.com/mfwright/sputnik.html • www.cnn.com/SPECIALS/cold.war (o oboroževalni tekmi in vohunskih napravah) • www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/spletna_of/bomba.htm (spletna stran o razvoju znanosti in atomskega orožja med II. svetovno vojno, prikazuje tudi posledice atomskega orožja.) Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi • www.wall-berlin.org (o berlinskem zidu) • www.titoville.com (o Titu) • www.burger.si/MuzejiinGalerije/PokrajinskiMuzejKoper/OddelekNovejšeZgodovine/KM_NovejšaZgodovina_bg.html (stran govori o tržaškem vprašanju. Stran ponuja tudi virtualni obisk muzeja v Kopru) • cidc.library.cornell.edu/dof/fathers.htm (o politiki Tita ter Stalina; tudi o drugih pomembnih osebnostih 20. stoletja) • sl.wikipedia.org/wiki/Vzhodna_Nem%C4%8Dija (opis Vzhodne Nemčije; primerno tudi za medpredmetno povezavo zgodovina-geografija) • www.berlinwall.net • www.s-3gim.mb.edus.si/timko1/znamenitosti/EVROPA/slaus/konec_zidu.htm (o padcu berlinskega zidu ter o posledicah tega) • www2.arnes.si/~etonkl/nem/ (vse o Nemčiji; primerno tudi pri predmetnem povezovanju z geografijo). • www.titovo.velenje.org/tito.asp • www.s-3gim.mb.edus.si/timko1/2f2002/.../projekt1/naslovnica.htm (o vzrokih in poteku informbirojevskega spora) Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu • www.jfklibrary.org/ (vse o predsedniku Kennedyju) • www.korean-war.com • www.stmartin.edu/~dprice/cold.war.html (krizna žarišča po svetu) • www2.arnes./~mbiten2/glavna_index.htm (vietnamska vojna) • revolucija.tripod.com/marxist/ (stran o Che - ju Guevari) Kdaj je popustila napetost hladne vojne • www.jfklibrary.org/ (o predsedniku Kennedyju) • www.stmartin.edu/~dprice/cold.war.html (krizna žarišča po svetu) • www.americanpresidents.org (o ameriških predsednikih) • www.whitehouse.gov/history/presidents (o ameriških predsednikih, govori, biografije, posnetki) • www.cia.gov (o organizaciji CIA) • www.marxists.org/archive/guevara (o E. Che - ju Guevari) • www.svarog.org/zgodovina/svet_1945/kgb.php3 (o delovanju KGB) Kolonije postanejo nove države • www.anc.org.za/people/mandela.html (o Nelsonu Mandeli) • www.mkgandhi.org (o Gandhiju) • www.mahatma.org.in (o Gadhijevem boju za neodvisnost Indije) • www.nad-plo.org (uradna stran PLO-a; priporočamo, da jo najprej preverijo učitelji) Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi • www.mikhailgorbachev.org (uradna stran M. Gorbačova) • www.geocities.com/vojnev/ (o vzrokih in poteku vojn v Jugoslaviji) • www.un.org/icty (uradna stran sojenja vojnim zločincem na ozemlju nekdanje Jugoslavije) • www.marxists.org/reference/archive/mao (vse o Mau Zedongu) • www.sl.wikipedia.org (učenec naj vtipka ime in priimek državnika, o katerem želi zvedeti še kaj več). Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja • www.microsoft.com/billgates/default.asp • www.dnai.org/ • www.dnaftb.org/dnaftb • www.nasa.gov • www.nasawatch.com • www.mars.jpl.nasa.gov (o odkrivanju Marsa)

120


Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljše prihodnosti

Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni – kje so meje globalizacije • www.greenpeace.org • www.ibm.com • www.ozone-depletion.net (o ozonski luknji) • www.globalization.net (o globalizaciji) Kako se mešajo kulture v globalni dobi • www.athena2.org (o gibanjih za pravice žensk) • www.imow.org (Mednarodni muzej žensk) • www.spartacus.schoolnet.co.uk/USAcivilrights.htm (o gibanjih za državljanske pravice v ZDA) • www.amnesty.si • www.elvispresley.com • www.thekingcenter.org. • www.marilymonroe.com • www.abbasite.com UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. METODIČNI PRIROČNIKI: • Danijela Brečko, 40 sodobnih učnih metod, SOFOS, Ljubljana, 2002. • Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Igra vlog in simulacija kot učna metoda, ZRSŠ, Ljubljana, 2003. • Jean Michel Lecomte, Teaching about the Holocaust, Svet Evrope, Strasbourg, 2001. • Dhority Lynn, Ustvarjalne metode učenja, Alpha center, Ljubljana, 1992. • Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine: Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje – začetnike, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Ruth Tudor, Teaching 20th century women’s history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE: Geografija, slovenski jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, državljanska vzgoja , državljanska vzgoja – državljanska kultura, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo, biologija, fizika, kemija.

121


Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: zna navesti ter opisati posledice II. svetovne vojne, opiše posledice uporabe atomskega orožja v vojni, zna opisati odnos zmagovalcev do poražencev in razume pomen delovanja sodišča za vojne zločince; navede še kakšen primer mednarodnega sodišča, ki deluje še danes, zna navesti naloge OZN, oceni pomen delovanja te organizacije in sklepa o njeni moči danes; primerja delovanje Društva narodov z OZN, pozna delovanje UNICEF-a. Opustošenje v Evropi

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija

Učitelj učencem pokaže sliko, ki prikazuje porušeno Evropo. Lahko si pomaga s fotografijo v učbeniku, na strani 114 zgoraj ali fotografijo v delovnem zvezku na strani 106. Učenci ugotavljajo, kakšne posledice druge svetovne vojne fotografije prikazujejo, kaj je takšno stanje pomenilo za življenje ljudi …

Druga svetovna vojna je po ocenah terjala od 36 do 53 milijonov mrtvih in še od 29 do 34 milijonov ranjenih. Že na postdamski konferenci so se zavezniki odločili, da bodo sodili nacistom, ki so bili odgovorni za zločine Nemčije. Še pred koncem vojne pa so ustanovili mednarodno organizacijo, ki naj bi skrbela za mir v svetu.

Opustoπenje v Evropi Druga svetovna vojna je bila spopad, ki je prinesel najveË ærtev in uniËenja v zgodovini. Najbolj prizadeti sta bili Evropa in Japonska. a) Navedi posledice druge svetovne vojne. · veliko ærtev med vojaki in civilisti · genocid nad Judi · uniËena naselja, industrijski obrati in polja · prizadeto gospodarstvo · radioaktivno sevanje zaradi uporabe atomske bombe Podoba Hiroπime po napadu z atomsko bombo · selitve ljudi b) Analiziraj tabelo ob strani in v uËbeniku na str. 114. • Katera dræava je imela najveË vojaπkih ærtev? Zakaj? Sovjetska zveza, ker je do leta 1943 nosila glavno breme bojevanja proti NemËiji, saj je branila edino fronto proti NemËiji v Evropi. • Katera dræava ni imela civilnih ærtev? Zakaj? ZDA, ker so boji potekali zunaj njenega dræavnega ozemlja. • V Ëem se je prva svetovna vojna razlikovala od druge? Ærtev je bilo veliko veË, zlasti med civilisti.

≈Nemπki narod je krvavo plaËal slepoto, da se je vdal gospodovalnim naËrtom Hitlerjeve nacistiËne stranke. Pribliæno enajst milijonov Nemcev je izgubilo svoje domove in si moralo poiskati nove. /…/ Kar 110 milijonov moæ je bilo v tej vojni pod oroæjem. 30 milijonov jih je izgubilo æivljenja.« (Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1981)

prva svetovna vojna druga svetovna vojna

vojska 95 % 33 %

civilisti 5% 67 %

Ærtve v obeh svetovnih vojnah

c) Mnogi ljudje so se po vojni selili. Navedi dva vzroka, ki sta povzroËila njihove selitve. · Iskali so boljπe pogoje za æivljenje, saj sta povsod zaradi uniËenja vladali revπËina in lakota. · Veliko ljudi je iskalo svoje svojce, ki so bili v vojnem Ëasu razseljeni. · Mnogi ljudje so se selili tudi zaradi spremembe politiËnega sistema v dræavi.

ObraËun z vojnimi zloËinci Po vojni so zaËela delovati mednarodna vojaπka sodiπËa, ki so imela namen soditi nacistom. a) Ali na sliki lahko najdeπ Hitlerja? Ne, saj ga ni bilo med obtoæenci (tik pred vdajo Berlina je naredil samomor).

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Opustošenje v Evropi v učbeniku na strani 114. Izdelajo miselni vzorec, s katerim ponazorijo posledice druge svetovne vojne.

b) Kakπne so bile obtoæbe zaveznikov na sodiπËu v Nürnbergu? Obtoæeni so bili za medvojne zloËine zoper Ëloveπtvo, tudi genocid.

AKTUALNO

V marcu 2003 so enote ZDA in Velike Britanije napadle naftno zelo bogati Irak, da bi končale diktaturo Sadama Huseina. Ameriška vojska je državo hitro zavzela in vojne operacije so bile kmalu končane. Večina zavzetih mest je bila močno poškodovanih, v posameznih ofenzivah pa so bila nekatera skoraj povsem uničena (na primer Faludža, kjer je novembra 2004 potekala močna ofenziva proti odpornikom). Vendar v Iraku še danes ni miru in država je še vedno v vojnem stanju, saj še vedno potekajo manjše vojaške operacije proti posameznim odporniškim skupinam. Do avgusta 2005 je vojna v Iraku terjala 26.407 žrtev, med katerimi je bilo največ civilistov, Iračanov. Med žrtvami je bilo tudi okoli 2000 ameriških vojakov. 122

106

Obračun z vojnimi zločinci

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo)

Učenci si v učbeniku na strani 114 ogledajo tabelo, ki prikazuje število žrtev vojne v nekaterih državah. Navedene številke analizirajo: • Katera država je imela največ žrtev med vojaki? Zakaj? • Katera država je imela najmanj žrtev med civilisti? Zakaj? • Kolikšen je bil delež žrtev med vojaki in civilisti v Nemčiji glede na celotno število žrtev?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

AKTUALNO

Učitelj učence sooči s posledicami druge svetovne vojne v Evropi in svetu. Kot primer lahko predstavi tudi posledice kakšne druge vojne (na primer vojne v Iraku 2003, vojne na tleh nekdanje Jugoslavije 1991–1995). Z učenci se pogovori o vojnah in njihovih posledicah: • Kakšne posledice vojne prinašajo za ljudi? • Kako vojne prizadenejo gospodarstvo? • Ali je zmaga v vojni opravičljiva ob velikih žrtvah in uničenju? • Kako skušajo ljudje preživeti obdobje pomanjkanja in uničenja ob koncu vojne?

Po svetu potekajo različni sodni procesi proti resničnim in domnevnim krivcem zločinov nad človeštvom. Trenutno je aktualno sojenje proti iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu, ki poteka v Iraku. V ZDA je še vedno aktualno ravnanje z muslimanskimi osumljenci, ki so zaprti v ameriških zaporih Gvantanamo na Kubi in jih ZDA sumijo terorističnega delovanje. Učitelj poišče članke o zapornikih v Gvantanamu na Kubi. Učence spodbudi k razmišljanju naj o tem, kako ZDA ravnajo z zaporniki. Ali imajo tudi zaporniki pravice?


Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna

c) Ali so zavezniki ravnali prav, ko so sodili posameznim nacistiËnim voditeljem? Utemelji svoj odgovor. UËenci podajo svoj odgovor, ki pa mora biti utemeljen. Na primer: Da, ravnali so prav, saj so ti voditelji bili najbolj odgovorni za nacistiËno politiko in se niËesar ni zgodilo brez njihovega privoljenja.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.law.umkc. edu/faculty/projects/ftrials/ nuremberg/nuremberg.htm si učenci ogledajo zapise in fotografije v Nürnbergu. Zapišejo svoj komentar o sojenju.

Novo upanje sveta ∑ Organizacija zdruæenih narodov Organizacija OZN, katere ustanovitev je predlagal ameriπki predsednik Roosevelt, je za narode sveta postala novo upanje. a) Zakaj so dræave ustanovile OZN? OZN naj bi varovala mir in omogoËala mednarodno sodelovanje.

Mirovne enote OZN so posredovale v vojni v Bosni in Hercegovini 1992.

b) Kakπno nalogo ima OZN danes? · Ohranjati mir na svetu in prepreËevati vojne spopade. · Spodbujati politiËno, gospodarsko in kulturno sodelovanje med narodi. · Spodbujati spoπtovanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin.

c) Ali OZN deluje bolje od Druπtva narodov? Pojasni svoj odgovor. Da, deluje bolje. Organi OZN imajo danes veË veljave, kot jo je imelo Druπtvo narodov. V OZN so vkljuËene vse dræave, v Druπtvu narodov pa nekaterih velikih sil (ZDA, izstop NemËije ...) ni bilo. Poleg tega ima OZN svoje mirovne Ëete, s katerimi lahko posreduje na obmoËjih spopadov med dræavami, DN pa svojih Ëet ni imelo.

Učenec se skuša vživeti v sodnika, ki vodi proces na nürnberškem sodišču. Katere točke iz obtožnice, bi še posebej izpostavil? Za kakšno kazen bi se odločil? Kako bi utemeljil svojo odločitev za višino kazni (smrtno obsodbo, dosmrtni zapor …)?

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

Učitelj na tablo napiše reklo: »ZMAGOVALCI PIŠEJO ZGODOVINO«. Učenci zapišejo asociacije/ideje/ pregovore, ki jim pridejo na misel ob tej povedi ter se o njih pogovorijo z učiteljem.

Ë) OZN ima 6 glavnih organov. S Ërtami poveæi njihova imena s pravilnimi razlagami. Generalna skupπËina Nadzoruje podroËja pod skrbniπtvom OZN. Sekretariat Poravnava mednarodne spore in doloËa sankcije dræavam, ki ogroæajo mir. Varnostni svet Predstavlja Ëlanice OZN. Ekonomsko-socialni svet Razsoja v mednarodnih pravnih sporih. Mednarodno sodiπËe Vodi ga generalni sekretar. Skrbniπki svet Deluje na podroËju socialnih vpraπanj, izobraæevanja in zdravstva.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

d) Kako se imenuje organizacija OZN, ki skrbi za otroke po svetu? Ali si æe kdaj prispeval denar za to organizacijo? Unicef.

e)

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Na spletni strani www.unicef.si poiπËi in zapiπi, s Ëim se trenutno ukvarja ta organizacija v Sloveniji. · Projekt Spoznavajmo otroke sveta: namen projekta je uËiti otroke v vrtcu, kako sprejemati razliËnost, jih uËiti strpnosti, medsebojne pomoËi in solidarnosti; · projekt PunËka iz cunj: namen projekta je spodbujanje solidarnosti pri otrocih v vrtcu ter uËenje odgovornosti do drugega; · projekt Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto: projekt spodbuja mesta, da postajajo bolj prijazna do otrok, da πirijo UNICEF-ove projekte in zbirajo finanËna sredstva pri podjetjih in posameznikih za programe v korist otrok; · UNICEF zbira prispevke, s katerimi pomaga zgraditi vodnjake in namestiti vodne Ërpalke za otroke, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode.

Učenci razmislijo o kaznih, ki so bile določene vojnim zločincem, na nürnberškem sodišču. Razmislijo o naslednjih vprašanjih: • Kako zmagovalci ravnajo s poraženci in zakaj tako? • Ali je bil nürnberški proces korekten? Svoj odgovor utemeljijo. • Ali je bila za nemške zločine odgovorna le peščica posameznikov? Kolikšna je bila odgovornost nemškega naroda, ki je podprlo Hitlerjevo politiko?

107

RAZISKOVALEC Novo upanje sveta – Organizacija združenih narodov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci z grafičnim diagramom predstavijo OZN in njene organe. Dopišejo delovanje posameznih organov v OZN. VEČ O …

Prvič je bila ustanovitev mednarodne organizacije leta 1942 omenjena v atlantski listini. OZN je bila ustanovljen junija 1945, uradno pa deluje od 24. oktobra 1945, najprej v San Franciscu, danes v New Yorku. Prvi generalni sekretar OZN je bil Trygve

Lie iz Norveške. Uradni jeziki OZN so angleški, francoski, ruski, španski, arabski, kitajski. OZN se financira iz članarin članic in donacij. Vsaka članica ima en volilni glas v generalni skupščini. V skupščini se odloča o vseh pomembnih vprašanjih svetovnega miru. O vseh zadevah se odloča z glasovanjem – da so sprejete mora zanje glasovati 2/3 članic – ob sprejemanju resolucij. Redna zasedanja generalne skupščine so vsako leto z začetkom v septembru,

izredna pa se izvedejo na zahtevo Varnostnega sveta ali večine članic. Delo generalne skupščine poteka v 6 odborih: odbor za razorožitev in mednarodno varnost, odbor za ekonomijo in finance, odbor za družbeno, humanitarno in kulturno področje, odbor za posebno politiko in dekolonizacijo, odbor za administracijo in proračun, odbor za pravne zadeve.

Danes v Haagu (Nizozemska) v imenu OZN delujeta dve mednarodni sodišči, eno za vojne zločine v Ruandi in drugo za vojne zločine v Jugoslaviji. Učenci poiščejo časopisne članke o sojenju zločincem na tleh nekdanje Jugoslavije, na primer Slobodanu Miloševiću … Skušajo poiskati odgovore na vprašanja: zakaj so ti ljudje obtoženi, kako se branijo ali so kakšni zapleti okoli sojenja, kakšne kazni jim grozijo … Priporočamo tudi ogled spletne strani: www.un.org/icty/index. html. 123


SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran organizacije OZN: www.un.org. Poiščejo podatke o članicah OZN ter stalnih in desetih nestalnih članicah Varnostnega sveta. Poiščejo ime slovenskega diplomata, ki predstavlja Slovenijo v OZN-u. AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Učenci naredijo anketo med sošolci, s katero bodo ugotovili: • Koliko sošolcev ali njihovih staršev je že darovalo denar za Unicef? Katere akcije Unicefa so podprli? • Katere akcije organizacije OZN najbolj poznajo? • Kdaj je Republika Slovenija postala članica OZN? • Kaj anketirani predlagajo, bi bilo mogoče narediti za večjo obveščenost in prepoznavnost OZN v Sloveniji? Svoje rezultate predstavijo v razredu in se o njih pogovorijo.

Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igre vlog) Učenci z igro vlog predstavijo delovanje Varnostnega sveta. Pri tem si razdelijo vloge predstavnikov posameznih držav, stalnih in nestalnih članic. Za primer lahko vzamejo resničen svetovni problem ali pa si problematično situacijo izmislijo. Zaigrajo lahko tudi pravico veta … GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci na zemljevidu sveta (učitelj pripravi kopije teh zemljevidov ali pa uporabijo zemljevid v učbeniku na strani 1112/113) z različnimi barvami označijo države: • v katerih so že delovale modre čelade, • v katerih delujejo modre čelade danes, • kjer trenutno potekajo medetnični spopadi ali državljanske vojne. Priporočamo ogled spletne strani: www.



RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1945 in OZN te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Nikoli veË«, ki bi ljudi za vedno spominjal na strahote druge svetovne vojne. Morda æeliπ, da bi s plakatom πokiral svet. Morda se ti zdi bolje, da bi bil plakat manj kriËeË in bi bolj poudarjal vsebino. OdloËi se in nariπi plakat v prazno polje.



ZANIMA ME: Dogajanje na nürnberπkem procesu prikazuje istoimenski film (1958).

ZANIMA ME: Na naslovu www.worldwar-2.net lahko izveπ veË o posledicah druge svetovne vojne.

PONOVIMO OBRA»UN Z VOJNIMI ZLO»INCI

KOLIKO ÆRTEV JE POVZRO»ILA DRUGA SVETOVNA VOJNA

Kje? sodiπËe v Nürnbergu (NemËija) Zakaj? Zaradi genocida in zloËinov proti Ëloveπtvu, za katere so bili odgovorni med vojno.

ORGANIZACIJA ZDRUÆENIH NARODOV Kdaj? Ustanovljena 24. junija 1945 Sedeæ? v New Yorku

un.org KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci presodijo delovanje OZN danes. • Ali ima kakšna država še poseben vpliv na OZN? Kaj ji zagotavlja ta vpliv? • Kako pravično je določilo, da imajo stalne članice Varnostnega sveta pravico veta? • Kakšna je vloga majhnih držav v OZN, na primer Slovenije? RAZISKOVALEC Učenci v literaturi in spletu poiščejo informacije o različnih programih in organizacijah OZN. Ena izmed njih (Unicef) je predstavljena v učbeniku na strani 116. Na podoben način učenci predstavijo izbrani program ali organizacijo. VEČ O … Pravica veta je pravica, ki jo imajo le stalne članice v Varnostnem svetu OZN. To so: ZDA, Velika Britanija, Ruska federacija, Kitajska in Francija. S to pravico lahko država prepreči izglasovanje sklepa. Podobno pravico so poznali že Rimljani (pravica veta ljudskega tribuna v seNatu). Skrb za mednarodni mir in varnost je glavna odgovornost Varnostnega Sveta, ki priporoča vpletenim stranem mirno rešitev sporov, preiskuje, določa pogoje za mirno rešitev konfliktov, končuje spopade, lahko na konfliktno območje pošilja vojaške opazovalce ali mirovne čete, odloča o 124

OPUSTO©ENJE V EVROPI

POMEN

· uniËena mesta in naselja · uniËeno gospodarstvo · uniËene ceste in æelezniπke povezave · veliko ærtev med vojaki in civilisti · mnogi otroci so osiroteli · πtevilni begunci

· varovati mir na svetu · uresniËevati mednarodno sodelovanje · spodbujati spoπtovanje Ëlovekovih pravic na svetu

108

embargu in drugih ekonomskih sankcijah, odloča o uporabi vojaške sile, je ustanovitelj mednarodnega sodišča za vojne zločince (v bivši Jugoslaviji in v Ruandi). Delo OZN za mir poteka na več načinov: a) DELO ZA MIR V SVETU (PEACEMAKING): uporaba diplomacije, da bi vpletene strani prepričali v prijateljsko in mirno reševanje konflikta – »PREVENTIVNA DIPLOMACIJA« - akcija, da se prepreči poglobitev sporov, še preden preidejo v resen konflikt; b) DELO ZA OHRANJANJE MIRU (PEACEKEEPING): operacije, ki so ključnega pomena za mednarodni mir in varnost in lahko vključujejo policijske in vojaške enote ter civiliste (vojaške opazovalce ali mirovne čete ali kombinacijo obojega);

c) VSILJEVANJE (ENFORCEMENT): vsiljevanje nekih meril, da se vzdržuje ali obnovi mednarodni mir: EMBARGO in SANKCIJE (bivša Jugoslavija, Irak), vojaške akcije (Kuvajt 1991, državljanska vojna v Somaliji 1992); č) IZGRADNJA MIRU (PEACE-BUILDING): akcije, ki podpirajo strukture, ki okrepijo in izgrajujejo mir (skrb za vojaško varnost, civilno pravo in red, človekove pravice, volitve, pomoč lokalni administraciji pri izvedbi zdravstvenih ali izobraževalnih reform, obnovitvenih gradbenih del); d) RAZOROŽITEV (DISARMENT): zmanjšati količino orožja za masovno uničevanje – kemično in biološko orožje, dvostranski in večstranski sporazumi o jedrskem orožju, pozornost konvencionalnemu orožju.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja »Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna?« ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so zmagovalci ravnali s poraženci? • Ali poznaš še kakšen podoben primer iz zgodovine? • Kako se imenuje organizacija za mir, ki je bila ustanovljena po II. svetovni vojni? • Kaj so slabosti današnjega delovanja OZN? • Kako se imenuje organizacija, ki deluje pod okriljem OZN in skrbi za pomoč otrokom po svetu? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 108.


Kako je hladna vojna razdelila svet

Nesoglasja med ZDA in SZ so izvirala še izpred vojnih časov, a jih je vojna potisnila v ozadje. Znova so izbruhnila po koncu vojne in svet se je zaradi tega razdelil na dva bloka. Začelo se je dolgo obdobje, ko ni bilo ne vojne in ne miru.

Kdaj se je zaËela hladna vojna

a) Razloæi, zakaj so na zemljevidu dræave oznaËene z dvema barvama. Z vijoliËasto barvo so oznaËene kapitalistiËne in (demokratiËne) dræave. Z rdeËo barvo pa so oznaËene komunistiËne dræave.

▶ ▶

b) PreuËi zemljevid Evrope leta 1945 in preglednico dopolni tako, da vpiπeπ imena dræav, ki pripadajo posameznemu bloku.

▶ Zemljevid Evrope po koncu druge svetovne vojne.

VZHODNI BLOK

ZAHODNI BLOK

Sovjetska zveza, Madæarska, Poljska, »eπkoslovaπka, Romunija, Bolgarija, Albanija, Vzhodna NemËija (Nemπka demokratiËna republika), do leta 1948 tudi Jugoslavija

Francija, Velika Britanija, Italija, ©panija (kapitalistiËna, a do leta 1975 diktatura), Avstrija, Zahodna NemËija (Zvezna republika NemËija), Norveπka, ©vedska, Danska, dræave Beneluksa, Irska, Portugalska

▶ Ime druæbene ureditve, ki je zaznamovala vzhodni blok: socializem (komunizem)

zahodni blok: kapitalizem (demokracija)

c) Posebno ime za mejo med obema blokoma je prvi uporabil politik Winston Churchill v govoru leta 1946. • Kako je Churchill poimenoval to mejo? æelezna zavesa

≈Od Szczecina ob Baltiπkem morju do Trsta ob Jadranu se je spustila Ëez celino æelezna zavesa. Za njo so ostale vse dræave srednje in vzhodne Evrope. Kljub maloπtevilËnosti so priπle na oblast komunistiËne partije in povsod uvajajo totalitarni reæim.«

• Zakaj je uporabil ta izraz? Z izrazom je æelel poudariti delitev in razlike med obema blokoma (moËno zavarovano mejo, ohlajene odnose, razlike v druæbenem sistemu).

109

AKTIVNOST: kviz

VEČ O …

Učenci si ogledajo zemljevid v delovnem zvezku, na strani 109 in naštetim državam dopišejo številko 1 ali številko 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza. 1……… zahodni blok 2……… vzhodni blok

Pojem železna zavesa, ki ga je uporabil W. Churchill za delitev Evrope, izhaja iz gledališkega sveta. Železna zavesa v gledališču je zaščitna pregrada, narejena iz negorečih materialov, ki jo uporabijo v primeru izbruha požara na odru. Z njeno uporabo preprečijo razširitev ognja v dvorano, s čimer zaščitijo gledalce. W. Churchill je pojem železna zavesa prvič uporabil v svojem govoru marca 1946 v Westminster Collegeu v Fultonu, ameriški zvezni državi Missouri. Govor je izzval ostre reakcije Sovjetske zveze in vzhodnega bloka.

………. Japonska ………. Poljska …….… Romunija

UČNI CILJI Učenec: zna razložiti pojem hladna vojna in pojasni okoliščine, zaradi katerih je prišlo do nje, zna našteti države članice vzhodnega in zahodnega bloka, primerja oba bloka in zna navesti glavne razlike med njima, zna razložiti pojem železna zavesa, zna razložiti pojem Nato ter opiše okoliščine, ki so povzročile nastanek Nata in Varšavskega pakta, loči med Trumanovo doktrino in Marshallovim načrtom ter zna pojasniti njun namen, pojasni pojem oboroževalna tekma in razloži, kako je potekalo oboroževanje obeh strani, kritično opiše razvoj oboroževalne tekme za človeštvo.

…………. Italija ………… Francija …………. Madžarska ………... Kanada …………. Velika Britanija ………… Sovjetska zveza

AKTIVNOST: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Winston Churchill je bil prvi, ki je uporabil pojem železna zavesa. Učenci narišejo železno zaveso kot pojem ločevanja med zahodom in vzhodom. V pomoč jim je lahko ilustracija v delovnem zvezku na strani 110.

Kdaj se je začela hladna vojna

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija

Učenci si ogledajo fotografijo v učeniku na strani 117 (veliki trije na Jalti). Ob sliki v učbeniku učenci ponovijo, v kakšnih odnosih so bili veliki trije na Jaltski konferenci. Ugotavljajo glavne vzroke za nesoglasja.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učenci v učbeniku na strani 117 preberejo govor W. Churchilla. Besedilo analizirajo: • Iz besedila skušajo razbrati, kaj je Churchill misli s pojmom železna zavesa. • Kaj je bila značilnost držav, ki so ostale za železno zaveso? • Ali je bil Churchill navdušen nad pojavom železne zavese? 125


Zakaj je bila ustanovljena zveza Nato

Kako je hladna vojna razdelila svet

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci na spletnih straneh www. nato.int naredijo raziskavo o Natu: v katerih državah je posredoval Nato, koliko članic ima Nato, kje je nam najbližja vojaška baza Nata, koliko vojaških baz ima Nato po vsem svetu … Poiščejo države v Evropi, ki niso članice Nata. Razmislijo, zakaj so odklonile članstvo Nata.

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razberemo na sliki.

vojaπke utrdbe, ki varujejo mejo in nadzirajo dogajanje ob meji

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci narišejo karikaturo, ki prikazuje sovjetski pogled na širjenje vpliva ZDA v svetu. V pomoč jim je lahko karikatura na strani 117. BODIMO KREATIVNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenec se skuša vživeti v vlogo Stalina. Zapiše njegovo mnenje o ZDA, njihovih prizadevanjih, da bi omejile vpliv Sovjetske zveze ter opiše njegov pogled na zahodni svet. Svoje poglede lahko Stalin predstavi kot dnevniški zapis, pismo predsedniku komunistične države, pismo vojaškemu generalu ali vodji …. AKTUALNO

Od 29. marca 2004 je Republika Slovenija članica Nata. Slovenska pot vključitve v Nato se je začela leta 1993, ko je Državni zbor sprejel Resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, na podlagi katere se je Slovenija vključila v Partnerstvo za mir in postala pridružena članica v Severnoatlantski skupščini. Aprila 1996 je Državni zbor sprejel sklep, s katerim je podprl članstvo Slovenije v Natu, leto pozneje pa Deklaracijo o vključevanju v Nato. 23. marca 2003 je bil v Sloveniji izveden referendum o priključitvi k Natu, na katerem so državljani Slovenije pristop k Natu podprli s 66,08 %. Državni zbor Republike Slovenije je 24. februarja 2004 sprejel zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe o pristopu, 29. marca 2004 pa je Slovenija postala polnopravna članica Nata. V skladu z obveznostmi so se slovenski vojaki pridružili vojakom iz drugih držav, članic Nata na nekaterih konfliktnih območjih, v Bosni in Hercegovini (173 pripadnikov), na Kosovem (34 pripadnikov) in v Afganistanu (29 pripadnikov). Slovenija je zelo aktivna članica Nata: od 27. do 31. maja 2005 je gostila zasedanje parlamentarne skupščine Nato, od 28. junija do 1. julija 2005 pa je v Ljubljani potekala konferenca med svetom Nata in Rusijo na temo terorizma. 126

meja je bila zavarovana z betonskimi pregradami in bodeËo æico, ki so oteæevale prehod

mejo so neprekinjeno nadzorovali tudi vojaki

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev. a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine? Ameriπki predsednik Truman je spodbudil program pomoËi BerlinËani obnavljajo dræavam, v katerih je bil po vojni ogroæen veËstrankarski sistem. mesto ob pomoËi Marshallovega b) Kaj je bil namen Marshallovega plana? plana. Ameriπki zunanji minister Marshall je oblikoval program, ki je predvideval finanËno in materialno pomoË v vojni prizadetim dræavam, ki so se odpovedale komunistiËnemu sistemu. c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je dobila najveË pomoËi. Velika Britanija in Francija. Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v preglednici v uËbeniku (str. 118). Jugoslavija, ki je bila takoj po vojni v tesnih stikih s SZ, je pomoË najprej odklonila. Po sporu s SZ (spor z informbirojem) pa je v okviru Marshallovega plana dobila nekaj pomoËi. d) Pojasni navedene pojme. NATO: Severnoatlantska zveza (ustanovljena 1949) si prizadeva za skupno vojaπko obrambo in ohranitev miru Informbiro: zveza komunistiËnih partij pod vodstvom Moskve, v vzhodni Evropi, Italiji in Franciji Varπavski pakt: vojaπko zavezniπtvo (ustanovljeno 1955) Sovjetske zveze in komunistiËnih dræav v vzhodni Evropi

Oboroæevalna tekma Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju. a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma? Tekmovanje ZDA in SZ v oboroæevanju. Obe dræavi sta æeleli Ëim hitreje priti do izpopolnjenega oroæja (atomske in vodikove bombe, novih raket, tipov letal ...). b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili? Jedrsko oroæje: medcelinske rakete, jedrske podmornice, rakete z vodenimi bojnimi glavami ...

110

AKTIVNOST: metoda dela slikovnim gradivom (karikatura)

Učenci si ogledajo karikaturo Stalina kot hobotnice v učbeniku na strani 117. Analizirajo vsebino in sporočilo karikature: • Po katerih znakih vemo, da hobotnica predstavlja Stalina? • Kam naj bi po mnenju zahoda Stalin širil svoj vpliv? • Zakaj sta obe velesili želeli premoč v svetu? • V čem sta si bili politiki SZ in ZDA podobni?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

O novi vlogi Nata, na katero vpliva konec hladne vojne, obstaja veliko ugibanj in načrtov. Učitelj učence povpraša: • Ali svet danes potrebuje organizacijo kot je Nato? • Ali se jim zdi, da imajo določene države, članice Nata, še poseben vpliv v tej organizaciji? • Zakaj RUSIJA ni članica Nata? • Kakšna naj bi bila vloga Nata v prihodnosti?

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci navedejo prednosti in pomanjkljivosti socializma in kapitalizma ter svoje ugotovitve zapišejo v preglednico. socializem

kapitalizem

prednosti pomanjkljivosti

VEČ O … Informacijski biro komunističnih in delavskih partij ali informbiro je bil ustanovljen na predlog sovjetske komunistične partije leta 1947. Do sredine leta 1948 je bil sedež v


Oboroževalna tekma

Kako je hladna vojna razdelila svet

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi. Z vohunjenjem sta velesili zbirali podatke o razvoju novega oroæja in njegovem nameπËanju na ozemlju druge velesile oziroma njenih zaveznic.

Karikatura prikazuje sovjetski pogled na uporabo ameriπkih letal U-2.



RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so povezana z oboroæevalno tekmo.

1949 SZ izdela atomsko bombo

1952 ZDA izdelajo vodikovo bombo

1953 SZ izdela vodikovo bombo

ZANIMA ME: Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

1957 1958 SZ poπlje v vesolje ZDA poπljejo satelit Sputnik v vesolje svoj satelit



ZANIMA ME: Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu, agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

PONOVIMO

HLADNA VOJNA

ZAVEZNI©TVA

NE VOJNA IN NE MIR

To pomeni, da sta bili ZDA in SZ ves Ëas na robu spopada: oboroæevali sta se in si grozili. Glavni vzrok sovraπtva je bilo nasprotje v ideologiji: zahod je bil demokratiËen in kapitalistiËen, vzhod pa komunistiËen.

To pomeni, da sta velesili

iskali zaveznike po svetu. Tako se je svet razdelil na dva tabora: zahodni in vzhodni blok.

Vodilna sila

Sovjetska zveza

Zdruæene dræave Amerike

Druæbena ureditev

komunizem (socializem)

kapitalizem in demokracija

Vojaπki pakt

Varπavski pakt

Severnoatlantski pakt (NATO)

Gospodarska pomoË

Svet za vzajemno gospodarsko pomoË

Trumanova doktrina, Marshallov plan

111

Beogradu, potem pa v Bukarešti. Poleg komunističnih partij vzhodnoevropskih komunističnih držav sta se informbiroju pridružili še komunistični stranki iz Italije in Francije. Nastanek informbiroja je bil povezan z nasprotji med SZ in zahodom. Predstavniki komunističnih partij so se dogovorili, da bodo usklajevali svoje poglede na blokovsko delitev sveta ter preprečevali širjenje zahodnega vpliva. Partijam v posameznih vzhodnih državah naj bi informbiro omogočil izmenjavo mnenj, izkušenj ter nasvetov. V resnici pa sta vodstvo sovjetske partije in Stalin v informbiroju videla le sredstvo za uresničevanje lastne politike, saj sta ga spremenila v institucijo za nadzorovanje

partij v drugih državah in določanje zunanje politike vseh socialističnih držav. Po Stalinovi smrti je informbiro razpadel in bil 1956 razpuščen. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: ŽELEZNA ZAVESA, Nato, VARŠAVSKI PAKT, STALIN, TRUMAN, SOCIALIZEM. MNUART VVAARKISŠ TAKP MZLIOCSAE

………. TNAO ………. TLNISA ………. A E A Z V S LNAZEEŽ

……….. ……….. ………..

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje napak) Učenci v besedilu poiščejo 5 napak.

Izpišejo jih ter jih popravijo. Napake in popravki so: dobrih odnosov – slabih odnosov, Bolgariji – Potsdamu, Velika Britanija – ZDA, severni – vzhodni, še ni njena članica – je njena članica od leta 2004) Ob koncu II. svetovne vojne se je zaradi dobrih odnosov med velikimi tremi začela hladna vojna. Ti odnosi so se pokazali že na konferenci v Bolgariji leta 1945. Največji nasprotnici v hladni vojni sta bili Velika Britanija in Sovjetska zveza. Svet se je razdelil na dva bloka: zahodni in severni. Zahodni blok je ustanovil vojaško zvezo Nato. Slovenija še ni njena članica.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikatura) Učenci si ogledajo karikaturo dveh bomb v učbeniku, na strani 119 in jo analizirajo: • Zakaj se obe bombi lovita? • Kaj je pomenil predstavljeni lov za svet? • Kako bi razložil figuro, ki leži na tleh? Koga predstavlja? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda dela z zgodovinskim besedilom Učenci naj ob besedilu in sliki v učbeniku, na strani 119 ugotovijo: • Katera velesila je bila hitrejša v raziskovanju vesolja? • Kateri dogodek štejemo kot njeno trenutno zmago? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo strip na temo vohunjenje med ZDA in SZ. V pomoč so jim lahko filmi o agentu 007, Jamesu Bondu. RAZISKOVALEC Učenci ob uporabi knjige Največji vohuni vseh časov naredijo raziskavo o vohunjenju med hladno vojno. Predstavijo metode vohunjenja, največje vohune in njihove usode … KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence spodbudi k razmišljanju o naslednjih vprašanjih: • Zakaj vodikova bomba pomeni nadaljevanje atomske bombe? • Kakšne posledice za človeštvo ima lahko kopičenje jedrskega orožja? • Nekatere države že imajo atomsko orožje (Rusija, ZDA, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Izrael), nekatere pa niso več daleč od njega (Indija, Iran, Severna Koreja). Kaj pomeni tekma v jedrskem oboroževanju za varnost v svetu? • Zakaj nimajo atomskega orožja vse države sveta? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/ spletna_of/bomba.htm, ki vsebuje informacije o razvoju znanosti in atomskega orožja med II. svetovno vojno. Stran prikazuje tudi posledice uporabe oziroma proizvodnje atomskega orožja. Učenci lahko izdelajo poročila, referate ali eseje na temo jedrskega orožja. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (simulacija) Učenci si predstavljajo, da so vohuni in sodelujejo v vohunski spletki. Lahko si predstavljajo vohuna, ki išče informacije o novem orožju, ali pa takšnega, ki išče informacije o razvoju novega računalniškega programa … Učenci napišejo scenarij, kako bi se vohunska zgodba odvila, pri čemer so pozorni na okoliščine delovanja vohuna, nevarnosti, njegove povezave … PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu poglavja in podpoglavij »Kako je hladna vojna razdelila svet«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj pomeni oboroževalna tekma? • Kakšno orožje sta razvijali velesili? • Kakšne so bile posledice razvijanja jedrskega orožja? • Zakaj pravimo, da se je oboroževalna tekma prenesla tudi v vesolje? • Kakšno vlogo so med hladno vojno odigrali vohuni? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 111. 127


Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: navede krizna žarišča v Evropi ter na konkretnem primeru opiše posledice blokovske delitve sveta, pojasni posledice, ki so jih prinesle spremembe pri razreševanju kriznih žarišč, opiše življenje v obeh Nemčijah, ju zna primerjati med seboj ter navede razlike med njima, pojasni pojem »nemški gospodarski čudež«, pojasni pomen spora Jugoslavije z informbirojem ter navede posledice spora, primerja življenje in politično delovanje Jugoslavije z drugimi državami vzhodnega bloka.

Hladna vojna je Evropo razdelila na dva bloka, med katerima so nastajala krizna žarišča. Najdlje je ostalo nerešeno vprašanje razdelitve Nemčije. Posebno mesto v Evropi pa je dobila Jugoslavija, prva država, ki se je uprla Stalinovemu nadzoru.

Krizna æariπËa v Evropi Ob æelezni zavesi so nastala tri krizna æariπËa, ki so v 50. letih povzroËala veliko napetosti v Evropi. a) Med æariπËi se je znaπlo tudi danaπnje slovensko ozemlje. Katero krizno æariπËe je to bilo? Træaπko vpraπanje ∑ vpraπanje, kateri od dræav (Italiji ali Jugoslaviji) bo pripadlo ozemlje Goriπke in Træaπkega. b) Kaj pomeni napis ≈Tujega noËemo, svojega ne damo«? Jugoslavija in Slovenci so bili prepriËani, da mora ozemlje Goriπke in Træaπke pripasti Jugoslaviji, saj je bilo to slovenso narodno ozemlje.

c) Kdaj in kako so se napetosti na tem obmoËju dokonËno uredile? A. z londonskim memorandumom 1954 B. z mirovno konferenco v Parizu 1945 C. z osimskimi sporazumi 1975 Ë) Dopolni z besedami v spodnjem okviru. Avstrijsko vpraπanje se je reπilo leta 1955, ko je bila z avstrijsko DRÆAVNO POGODBO ustanovljena Republika AVSTRIJA. Obdræala je PREDVOJNE meje in se zavezala, da bo varovala pravice hrvaπke in SLOVENSKE manjπine.

Krizna žarišča v Evropi slovenske

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže fotografijo demonstracij Slovencev v Trstu 1945 (v učbeniku na strani 120) in učence povpraša o Trstu: • Kaj vedo povedati o Trstu? Je bil Trst kdaj slovenski? Zakaj danes Trst ni v Sloveniji? • Kaj so pomenila določila rapalske pogodbe (1920) za Slovence?

VEČ O … Jugoslovanska komunistična oblast je po drugi svetovni vojni zagovarjala različne rešitve tržaškega vprašanja. Najugodnejša naj bi bila tista, ki bi sicer Trst dodelila Italiji, preostali del cone A (skupaj s cono B) pa naj bi dobila Jugoslavija. Kardelj, voditelj jugoslovanske delegacija na pariški mirovni konferenci, je v prepričanju, da je treba na začetku zahtevati čimveč, omenjal celo Škedenj, Žavlje in Milje z Dolino in Bazovico vred. Že kmalu pa je postalo jasno, da jugoslovanskemu predlogu zahodni zavezniki močno nasprotujejo. Kljub zavzemanju Kardelja in Slovencev za priključitev tržaškega zaliva Jugoslaviji, je Tito nazadnje sprejel predlog zaveznikov, da glavnina cone A pride pod Italijo, hkrati pa je zavrgel kakršnokoli možnost, da Jugoslavija Italiji odstopi Koper, Izolo in Piran. Američani so bili zato Jugoslaviji pripravljeni finančno pomagati k izgradnji pristanišča in železnice, ki bi ga povezovala z notranjostjo. Tako so bili leta 1957, dobra tri leta po podpisu londonskega sporazuma, izdelani načrti za izgradnjo pristanišča Koper. 128

Avstrija

1955

dræavno pogodbo

predvojne

d) Ob koncu vojne so na potsdamski konferenci (1945) zavezniki doloËili usodo NemËije: Kakπna je bila usoda NemËije? ≈Najviπja oblast v NemËiji so glavni poveljniki sil NemËija je bila razdeljena na πtiri okupacijske cone, ki so jih dobile v ZDA, SZ, Zdruæenega kraljestva in Francije, ki vladajo vsak na svojem zasedenem obmoËju, pri zadevah upravljanje ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija. NemËije kot celote pa skupno kot Ëlani nadzornega sveta.«

Dve NemËiji v eni Evropi Zaradi nesporazuma med zahodnimi zavezniki in SZ je bila NemËija razdeljena na dve NemËiji. a) V prvi berlinski krizi (1948) so zavezniki prebivalcem zahodnega Berlina pomagali z zraËnim mostom. Pojasni pojem ≈zraËni most«. Zavezniki so prebivalcem zahodnega Berlina, ki jim je sovjetska vojska prepreËila vse stike s svetom, æivila dostavljali po zraku, z letali.

Zavezniπki piloti pripravljajo pomoË za BerlinËane.

112

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v tri skupine. Vsaka ob uporabi učbenika naredi povzetke o kriznih žariščih v Evropi. Skupine predstavijo svoja poročila. Učitelj lahko z dodatno strokovno literaturo pripravi besedila o kriznih žariščih in dopolni delo učencev. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci se sprehodijo po virtualnem muzeju na spletni strani www. burger.si/MuzejiinGalerije/ PokrajinskiMuzejKoper/ OddelekNovejšeZgodovine/KM_ NovejšaZgodovina_bg.html in naredijo časovno razpredelnico o tržaški krizi.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence spodbudi k razmisleku o tem: • Zakaj je avstrijska državna pogodba pomembna za Slovenijo? • S kakšnimi težavami se danes sooča slovenska narodna manjšina na Koroškem? • Kakšen je odnos Republike Slovenije do slovenskih manjšin? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (asociacije) Učenci v delovnem zvezku preberejo napis na reklamnem plakatu na strani 112. Zapišejo asociacije na geslo: »Tujega nočemo, svojega ne damo«.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • KRIZNO ŽARIŠČE ………………………… • OKUPACIJSKA CONA ………………….… • »TRST JE NAŠ« ………………………….… • LONDONSKI SPORAZUM ……………….. • NEMŠKA DEMOKRATIČNA DRŽAVA …… • BERLINSKI ZID …………………………… • AVSTRIJA ……………………………..…… • ZRAČNI MOST ………………………..……


Dve Nemčiji v eni Evropi

Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi

b) Dopolni preglednico s podatki, ki opisujejo znaËilnosti obeh NemËij. Zahodna NemËija

Vzhodna NemËija

Glavno mesto

Glavno mesto Berlin

Bonn Druæbena ureditev demokratiËen, veËstrankarski sistem Gospodarstvo træno kapitalistiËno Æivljenjski standard visok, razvoj potroπniπke druæbe PolitiËne pravice veËstrankarske, demokratiËne volitve

Druæbena ureditev komunizem, enopartijski sistem

1945: ≈Brat!«

Gospodarstvo plansko 1955: ≈Moj dragi sorodnik!«

Æivljenjski standard nizek, pomanjkanje osnovnih potrebπËin PolitiËne pravice omejene, dræavljani so nadzorovani, deluje le ena stranka

1965: ≈Ah, ja ∑ v tujini imamo daljnega sorodnika!«

Kakπen namen je imela ograja z bodeËo æico? Razdeliti NemËijo na dva svetova, med katerima ni stikov. Kako jo imenujemo? Berlinski zid (zgrajen 1961).

Jugoslavija ∑ iskanje samostojne poti KomunistiËna Jugoslavija, ki jo je vodil Josip Broz ∑ Tito, in SZ sta bili ob koncu vojne veliki zaveznici. Svet je bil zelo preseneËen, ko je med njima leta 1948 priπlo do spora. a) Oglej si posnetka πt. 13 in 14 (Svet po drugi svetovni vojni), ki prikazujeta Titovo æivljenje. Predstavi Tita tako, da v kvadrate vpiπeπ podatke o njegovem æivljenju, ki jih boπ naπel na posnetku. Vloga v gibanju neuvrπËenih · eden od ustanoviteljev gibanja · prva konferenca neuvrπËenih v Beogradu 1961

Kraj rojstva, otroπtvo · rojen v Kumrovcu (Hrvaπka) · mati Slovenka, oËe Hrvat · revna druæina, teæko otroπtvo · izπolal se je za kljuËavniËarja

Vzhodna Nemčija

Preæivljanje prostega Ëasa · bil je strasten kadilec havank in lovec · uæival je v pozornosti medijev · rad se je druæil s filmskimi zvezdami

RAZISKOVALEC a) Učenci v literaturi poiščejo podatke o življenju Tita. Predstavijo jih s plakatom. b) Učenci povprašajo svoje starše/stare starše o njihovem doživljanju Tita. Naredijo referat na temo Moji starši in Tito. c) Učenci s svojimi starimi starši/ starši opravijo intervju, v katerem jih povprašajo o njihovem življenju v Jugoslaviji: kako so preživeli mladostne dni, kakšne spomine imajo na JLA, …

Zahodna Nemčija

značilnosti Ugled po svetu, njegova potovanja

Funkcija · dosmrtni predsednik Jugoslavije · med ljudmi zelo priljubljen · dræavo je vodil kot diktator · mediji so zgradili njegov kult

Jugoslavija – iskanje samostojne poti

AKTIVNOST: terensko delo (opazovanje) in metoda razgovora Učitelj gre skupaj z učenci na parkirišče pred šolo. Učenci v 10 minutah zapišejo, katere nemške znamke avtomobilov so parkirane pred poslopjem. Ko se vrnejo v razred (ali pa se doma pogovorijo s starši), lahko učenci naštejejo še nekaj nemških znamk gospodinjskih aparatov, strojev … Učenci lahko poiščejo reklamne letake o nemških izdelkih, avtomobilih … Učencem učitelj zastavi vprašanje: • Čemu pripisujejo nemški gospodarski čudež? • Kako si je Zvezna republika Nemčija tako hitro opomogla po opustošenju ob koncu druge svetovne vojne? Učitelj lahko učencem pomaga z navajanjem stereotipov o Nemcih – so Natančni, marljivi in delavni. RAZISKOVALEC Športniki iz Vzhodne Nemčije so bili na mednarodnih tekmovanjih zelo uspešni. Učenci na podlagi spletnih strani in literature naredijo referat o dosežkih športnikov vzhodno nemških. AKTUALNO Komunistična preteklost Nemce v vzhodnem delu države še vedno preganja. Cia je Berlinu leta 2005 izročila 380 zgoščenk s podatki o agentih vzhodnonemške službe Stasi. Dosje se imenuje Rosenholz in je na mikrofilmih. Cia ga je po padcu Berlina pretihotapila v ZDA. Dosje je imel oznako tajno vse do današnjih dni. V dosjeju so kartoteke in statistike za okoli 230.000 ljudi. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci narišejo dve sliki: ena predstavlja življenje v Zahodni, druga pa življenje v Vzhodni Nemčiji. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v tabelo zapišejo značilnosti Zahodne in Vzhodne Nemčije.

· prepotoval je ves svet (v celoti naj bi opravil veË kot 130 potovanj) · priljubljen in pogost gost v dræavah Ëlanicah gibanja neuvrπËenih

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Ob obisku spletne strani www.berlinwall. net učenci izdelajo plakat ali referat o varovanju meje v Berlinu ali o prebegih vzhodnih Nemcev na zahod … AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci primerjajo zemljevid razdeljene Nemčije z današnjo (po združitvi). Ugotavljajo razlike: • Kje je bilo glavno mesto nekoč in kje je danes? • Za koliko je združena Nemčija večja od Zahodne Nemčije? • Na katere države je mejila Zahodna Nemčija in na katere meji združena Nemčija?

113

VEČ O … Dne 17. avgusta 1962 je Peter Fechter, 18-letni zidar, skušal preplezati berlinski zid, da bi se pridružil svoji sestri v zahodnem Berlinu. Vzhodnonemški policaj, ki je stražil zid, ga je ustrelil, ko je plezal po vrvi na vzhodni strani zidu. Padel je na tla ravno na meji med zahodnim in vzhodnim Berlinom. Od meje z zahodnim Berlinom je bil oddaljen le 300 metrov. Množica, ki se je zbrala na strani zahodnega Berlina, je prosila ameriške vojake, naj mu pomagajo in ga rešijo. Vendar ameriški vojaki niso posredovali. Medtem ko je umiral, je bilo mogoče na obeh straneh zidu slišati Petrove klice na pomoč in ime njegove sestre, po kateri je klical. Stražarji na vzhodni strani zidu so Nato odnesli njegovo truplo.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se ob pomoči leposlovnega dela Predor v svobodo (Učila, Tržič, 2002) vživijo v občutke takratnih vzhodnih Nemcev, ki so skušali pobegniti na zahod. Svoje občutke opišejo. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo film Zbogom Lenin (Nemčija, 2003) in ga analizirajo: • Kakšno je bilo življenje v Vzhodni Nemčiji? Pri svojem opisu so pozorni na blago široke potrošnje, modo … • S kakšnimi težavami so se soočali prebivalci Vzhodne Nemčije? • Kako je potekalo praznovanje državnih praznikov? • Kaj nam film govori o kultu osebnosti? ANEKDOTA Josip Broz Tito je bil kljub svoji skromni izobrazbi (izučen je bil za ključavničarja) velik kavalir. Na nekem sprejemnem večeru v Londonu, je kraljica Elizabeta II. izjavila: »Ta človek ne more biti ključavničar.« 129


AKTIVNOST: motivacijski tehniki (glasba in zapisovanje zamisli) Učitelj predvaja eno izmed popularnih jugoslovanskih pesmi (na primer pesem Zdravka Čolića Druže Tito mi ti se kunemo), katerih vsebina se nanaša na Josipa Broza Tita. Učenci zapisujejo svoje zamisli o Titu in Jugoslaviji. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci zaigrajo šolsko uro iz časa komunistične Jugoslavije. Tako kot nekoč reditelj in učitelj pozdravita svoje sošolce s pozdravom »Smrt fašizmu – svoboda narodu«. Na steni visi slika Tita. Šolska ura se nanaša na uro zgodovine, v kateri učenci izvedo o Titovi preteklosti in njegovih »junaških« dejanjih. Učitelj je pozoren na to, da uporablja izraze, ki so jih uporabljali takrat. Svoje občutke učenci zapišejo. VEČ O … Jugoslovanska oblast je po sporu z informbirojem zaradi bojazni pred državnim udarom obračunala s tako imenovanimi stalinisti, torej tistimi komunisti, ki so menili, da ima v sporu prav Stalin, in ne Tito. Večina od njih so bili stari komunisti, ki so delovali še v Kraljevini Jugoslaviji. Množično so jih zapirali v koncentracijsko taborišče na Goli otok v Kvarnerskem zalivu. Tja so zapirali tudi ljudi, ki jih je služba državne varnosti (Udba) imela za državne sovražnike. Goli otok je dobil svoje ime po glavni značilnosti – otok je bil povsem kamnit in na njem skoraj ni raslo nič. Zapornike so pretepali, mnoge tudi do smrti. Opravljali so prisilno delo, saj so morali razbijati kamne ter pogozdovati otok. Mnogi zapora na Golem otoku niso preživeli. Goli otok je danes zapuščen in ga obiskujejo le občasni turisti. Podobno je bilo z otokom Sv. Grgurja, kjer je bil zapor za ženske. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci naredijo referat o Titu na podlagi spletne strani www.titoville.com. Dejstva, ki jih najdejo na tej spletni strani, lahko primerjajo z zapisi v literaturi. VEČ O … Ena od posledic spora z informbirojem je bila tudi krepitev Jugoslovanske ljudske armade (JLA), saj se je Jugoslavija počutila ogroženo. JLA je bila po ustavi skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti. Razvijati se je začela med drugo svetovno vojno, leta 1945 se je imenovala Jugoslovanska armada, leta 1951 pa je dobila naziv JLA. JLA je bila razdeljena na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo. Z zakonom o splošni vojaški obveznosti je bila uvedena splošna vojaška obveznost od 20. do 40. leta ter rezervna obveznost od 40. do 55. leta. V 50. letih se je organizacija JLA spremenila, med drugim je bila do konca leta 1964 izoblikovana operativnoteritorialna vojaška organizacija (Teritorialna obramba). Vojaški rok v kopenskih silah je bil s 5 oziroma 3 let skrajšan na 2 leti oziroma 18 mesecev. Konec 60. let je bil vojaški rok skrajšan na 12 mesecev. Od leta 1980 je bil vrhovni organ poveljstva oboroženih sil Predsedstvo SFRJ, pred tem pa je to funkcijo opravljal predsednik Tito. 130

Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi

RADOVEDNEÆ Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezen pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.

»eπkoslovaπki voditelj, ki je leta 1968 uvedel reforme. Vas, v kateri je bil rojen Tito. Leta 1948 se je v Berlinu zgodila prva _____ kriza. Træaπka kriza se je konËala z _____ memorandumom. Berlin je bil razdeljen na __________ cone. Glavno mesto Zahodne NemËije. Voditelj SZ, s katerim je bil v sporu Tito. Druæbena ureditev v Jugoslaviji po drugi sv. vojni. Most, ki so ga zavezniki vzpostavili leta 1948 v Berlinu. Uradno ime za Zahodno NemËijo. Zveza komunistiËnih strank pod vodstvom SZ. Dræava, v kateri je leta 1956 priπlo do upora zoper SZ.

ZANIMA ME: Na naslovu www.berlinwall.net si lahko ogledaπ slike berlinskega zidu.

3 7 3 1 5 4 1 1 6 1 8 3

B E R L I N S K I Z I D

DUB»EK Kumrovec berlinska londonskim πtiri Bonn Stalin komunistiËna zraËni ZRN Informbiro Madæarska



Bonn πtiri komunistiËna Zvezna republika NemËija Madæarska Informbiro DubËek Kumrovec londonskim zraËni Stalin berlinska



ZANIMA ME: ResniËno zgodbo o prebegu pod berlinskim zidom v Ëasu æelezne zavese si lahko prebereπ v delu Predor v svobodo (2002).

PONOVIMO Dopolni prazne prostore tako, da zapiπeπ imena glavnih æariπË hladne vojne v Evropi ali imena v tistem Ëasu izstopajoËih dræav. Berlinska kriza: 1948 prva (zraËni most) 1961 druga (berlinski zid)

Avstrijsko vpraπanje: Avstrija je bila leta 1955 obnovljena s predvojnimi mejami (dræavna pogodba)

Træaπko vpraπanje: spor med Italijo in Jugoslavijo, reπitev: 1954 londonski memorandum

Nemπko vpraπanje: delitev na πtiri cone, nato na dve NemËiji, Zahodno in Vzhodno

Spor z informbirojem: Jugoslavija se 1948 spre s SZ in odloËi za svojo pot v komunizmu

114

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci se seznanijo s jugoslovanskim sporom z informbirojem ter negativnimi posledicami tega spora za Jugoslavijo, zlasti kako je Jugoslavija ravnala z nasprotniki v državi. Učitelj učence pozove k razmisleku: • Ali so jugoslovanske oblasti ravnale prav, ko so zaprle mnoge staliniste? • Ali je s takim ravnanjem jugoslovanska oblast pokazala, da je demokratična ali da je totalitarna država? • Zakaj je zahodni svet kljub takšnemu ravnanju, podprl jugoslovansko oblast?

ANEKDOTA Uradno ime Jugoslavije je bilo sprva FNRJ – Federativna narodna republika Jugoslavija. Mnogi so kratico pojasnili kot: »Francelj nau jedu repe«, kar se je nanašalo na to, da je komunistična oblast v Jugoslaviji obljubljala, da se bo socialni položaj izboljšal, in ljudem ne bo treba jesti repe, ampak si bodo lahko privoščili tudi kaj boljšega. (vir: Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004, str. 141) AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 122 v obliki miselnega vzorca zapišejo dejstva o sporu z informbirojem.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu poglavja »Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Pojasni pojem »gospodarski čudež Nemčije«. • Primerjaj življenje v Zahodni Nemčiji z življenjem v Vzhodni Nemčiji. • Kakšen pomen je imel berlinski zid za Vzhodne Nemce ter za celotno Evropo? Zakaj je bil zgrajen? Zakaj pomeni padec berlinskega zidu tudi konec hladne vojne? • Zakaj je prišlo do spora Jugoslavije s Sovjetsko zvezo? • Kakšne so bile posledice informbirojevskega spora? • Kaj označuje pojem »praška pomlad«? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 114.


Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu

Hladna vojna je na dva bloka razdelila tudi svet, kjer so se pojavila številna krizna žarišča. Najbolj odmevni sta bili korejska in vietnamska vojna. Interesi velesil pa so bili močni tudi v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu.

Kaj se je dogajalo v Koreji Korejski polotok, ki je po koncu druge svetovne vojne ostal razdeljen, se je v 50. letih znaπel v vojni med pripadniki komunizma na eni strani in pripadniki zahodnega sveta na drugi strani. a) Kdo se je bojeval v korejski vojni? Severnokorejska vojska pod vplivom SZ in Kitajske ter juænokorejska vojska pod vplivom ZDA. b) Kako je vojna prizadela civiliste? V korejski vojni je æivljenje izgubilo skoraj 5 milijonov civilistov. ©tevilni so izgubili svoj dom.

c) Kakπen je bil rezultat triletnega bojevanja? Med Juæno in Severno Korejo se je meja vzpostavila na 38. vzporedniku. Juæna Koreja je uveljavila træni parlamentarni sistem, Severna Koreja pa enopartijski komunistiËni sistem.

▶ Podoba korejske vojne

Ë) Kdo je bil zmagovalec vojne v Koreji? Obrazloæi svoj odgovor. Obe strani, saj sta dobili vsaka svojo dræavo.

Kaj se je dogajalo v Koreji

Zakaj je bil Vietnam trn v peti AmeriËanov ZDA so leta 1961 poslale v Juæni Vietnam svoje opazovalce, ki naj bi pomagali zaduπiti komunistiËno gibanje. Iz tega se je razvila muËna in dolga vojna, ki so jo ZDA izgubile. a) Oglej si posnetek πt. 15 (Svet po drugi svetovni vojni), ki prikazuje dogajanje v vietnamski vojni. • Zakaj je ameriπka vojska ≈Ëistila« vietnamske dæungle? Kaj je æelela doseËi s tem ravnanjem? V dæunglah so se skrivali pripadniki vietnamskih komunistiËnih gverilskih sil. S ≈ËiπËenjem« dæungle je ameriπka vojska æelela uniËiti skrivaliπËa vietnamske gverilske vojske. • Kakπno oroæje so AmeriËani uporabljali v vojni? AmeriËani so uporabljali napalmske bombe, helikopterje za prevoz vojakov in ranjencev, razliËno strelno in kemiËno oroæje. • Kako so AmeriËani ravnali z domaËini? DomaËe prebivalce, ki so podpirali odporniπko gibanje, so ustrahovali, pretepali, muËili in pobijali. V vojni je bilo zagreπenih veË vojnih zloËinov. Ë) Oglej si πe posnetek πt. 16, ki prikazuje odzive ameriπke javnosti ob vietnamski vojni. • Kdo so bili demonstranti? Kako so potekale demonstracije? Demonstranti so bili predvsem mladi, πtudentje. Demonstracije so bile v glavnem nenasilne, kljub temu pa je policija z demonstranti pogosto zelo ostro ravnala. • Kaj so demonstranti zahtevali? Zahtevali so konec vojne v Vietnamu, vrnitev ameriπkih vojakov domov ter mir v svetu.

115

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci poiščejo odgovor na vprašanje: Ali je bila korejska vojna uspeh za politiko »zadrževanja« ZDA? Svoje ugotovitve strnejo v preglednico.

Problem

Katere katerimi metode so Sproblemi Američani se soočili?so uporabili?

Kakšen je bil rezultat ameriških akcij?

VEČ O … V korejski vojni so enotam Južne Koreje pomagale enote OZN, ki so jih sestavljali vojaki iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Belgije, Kolumbije, Etiopije, Grčije, Filipinov, Južne Afrike, Tajske, Turčije, Luksemburga, Italije, Švedske in Norveške. Kitajskih prostovoljcev, ki so ameriške enote napadli oktobra 1950, je bilo okoli 200.000. Vojna je povzročila številne žrtve, saj je življenje izgubilo okoli 400.000 Južnih Korejcev (okoli 400.000 pa je bilo ranjenih) in 30.000 Američanov (okoli 100.000 ranjenih). Število žrtev v Severni Koreji ni znano, po zahodnih virih pa naj bi bil ubit vsak deveti Severni

U��NI CILJI Učenec: navede krizna žarišča v svetu ter na konkretnem primeru opiše posledice blokovske delitve sveta, opiše značilnosti dogajanja v Koreji in posledice korejske vojne, opiše značilnosti vietnamske vojne in njene posledica za življenje v ZDA ter za hladno vojno v svetu, primerja svetovna krizna žarišča ter navede podobnosti in razlike med njimi, navede posledice obstoja svetovnih kriznih žarišč v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu.

Korejec. Korejska vojna je bila tudi poligon za preizkušanje novih orožij. Američani so prvič uporabili helikopterje za prevoz čet na bojišče, prvikrat so požigali z napalmskimi bombami. Sovjeti pa so prvič uporabili letalo Mig-15. AKTIVNOST: metoda debatnega razgovora Učitelj razdeli razred na dve skupini. Prva predstavi generala MacArthurja in njegove argumente za uporabo atomskega orožja v Koreji. Druga skupina predstavi ameriškega predsednika Trumana in njegove argumente proti. Obe skupini soočita svoje argumente.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 123 (Izjava ameriške vlade leta 1950) in ga analizirajo: • Kaj lahko razberejo o stanju v Koreji na podlagi prebranega? • Zakaj Koreja ne sme pasti pod vpliv Sovjetske zveze? • Kaj je bil namen izjave ameriške vlade? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na podlagi podatkov, ki jih poiščejo na spletni strani www. stmartin.edu/~dprice/cold.war.html naredijo referat ali plakat o korejski vojni. Opišejo orožje, ki je bilo uporabljeno, potek bojevanja in končni rezultat bojevanja. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci ob zemljevidu v učbeniku na strani 123 ponovijo snov o korejski vojni: • Do kam so prišle ameriške in južnokorejske čete? • Do kam so napredovale severnokorejske čete? • Katere vojaške enote so napadle ameriške in južnokorejske enote s severa? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Med korejsko vojno je ameriški general MacArthur predlagal, da ameriški predsednik odobri uporabo atomske bombe. Učenci naj pomislijo: • Kaj bi se zgodilo, če bi ameriški predsednik sprejel ta predlog in se odločil uporabiti atomsko bombo nad Korejo? Kakšne posledice bi to dejanje lahko imelo? 131


Zakaj je bil Vietnam trn v peti Američanom AKTIVNOST: delo v dvojicah En učenec opiše (ob uporabi učbenika) gverilski način bojevanja, drugi učenec pa svojemu sošolcu predstavi ameriški način bojevanja in vojaške novosti. Skupaj ugotavljata, kateri način je imel prednosti in zakaj. Učitelj ob koncu pozove vse dvojice, da predstavijo svoja razmišljanja. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci poiščejo podobnosti in razlike med vietnamsko in korejsko vojno ter jih predstavijo s preglednico. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenec oživi mladega, 20-letnega Američana, ki odhaja v Vietnam. Zapiše svoje vtise, občutke, želje, strahove … V pomoč učencem je lahko pisni vir v učbeniku na strani 124 spodaj. AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje: • Zakaj ameriški vojski ni uspelo poraziti komunističnega odpora v Vietnamu? Svoje ugotovitve in zaključke učenci predstavijo s preglednico. Značilnosti uspešne vojske

Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu

• Kako je policija ravnala z demonstranti? Policija je demonstrante razgnanjala, pretepala in zapirala. d) Kakπne posledice je povzroËila vietnamska vojna? Obkroæi nepravilne odgovore. A. Uporaba kemiËnega oroæja je uniËila rastlinje in zastrupila vode, kar je povzroËilo pomanjkanje hrane in tekoËe vode. B. Ameriπka zmaga je dvignila ponos ameriπkim vojakom. C. Gverilska taktika vietnamskih komunistov je med ameriπkimi vojaki povzroËila zmedenost in obup. ». Mnogi ameriπki vojaki so po vrnitvi domov zboleli za ≈vietnamskim sindromom«. D. Okoli 5 milijonov AmeriËanov se je preselilo v Vietnam. E. Vojna je povzroËila mnoæice beguncev, saj so bila mesta in vasi uniËena od bombardiranja. F. Vojna je Vietnamu prinesla dober zasluæek in dræava se je uspeπno gospodarsko razvila.

Hladna vojna v Latinski Ameriki in na Bliænjem vzhodu Na Kubi v bliæini ZDA je Fidel Castro leta 1959 pregnal diktatorja Batista in se povezal s Sovjetsko zvezo. a) Mladi Fidel Castro je izvedel vrsto reform. Kaj je æelel z njimi doseËi? Æelel je preseËi kubansko zaostalost in odvisnost od ameriπkega kapitala. b) Katere novosti so prinesle njegove reforme? A. zdravstveno oskrbo za vse dræavljane B. boljπi poloæaj æensk C. poveËanje tujega kapitala na Kubi ». komunistiËno druæbeno ureditev c) Zakaj je Castro prestraπil AmeriËane? Na Kubi je uvedel komunistiËno ureditev. Poleg tega se je zaËel povezovati s Sovjetsko zvezo. Castro s svojimi privræenci leta 1959

Ë) Med najbliæjimi Castrovimi sodelavci je bil argentinski zdravnik Ernesto Che Guevara. Preberi njegov portret v uËbeniku na str. 125 in izpiπi tri pomembne podatke o njem.

1. Rojen je bil v premoæni argentinski druæini. Po poklicu je bil zdravnik.

Ameriška Vietnamske vojska komunistične sile

Izurjeni vojaki Dobra tehnologija Dobra oskrba in oprema Uspešna taktika Podpora Vietnamcev Motivirani in predani vojaki Drugo

2. S Castrom je izvedel komunistiËno revolucijo na Kubi. Komunizem je æelel razπiriti po Juæni Ameriki. 3. Med gverilskim bojevanjem v Boliviji je bil ubit. Postal je simbol boja proti kapitalizmu. d) O Cheju Guevari je angleπki Ëasopis na dan njegove smrti poroËal takole: V Ëem je bil pomen delovanja Cheja Guevare? ≈Odkar je izginil v skrivni operaciji pred dvema letoma, se Prizadeval si je za razπiritev komunistiËne revolucije in socialno je pojavilo mnogo napaËnih poroËil o njegovi smrti. Regis praviËnost v Juæni Ameriki. Uspeπno je uveljavil gverilsko bojevan- Debray, francoski pisec, proti kateremu poteka sodni proces zaradi pomoËi podzemnim skupinam, je priznal, da je je, ki je delovalo tudi proti vojaπkim vladam v juænoameriπkih Guevaro v tem letu videl v Boliviji. /…/ Leta 1965 je odπel s Kube, da bi organiziral gverilske skupine v Latinski Amedræavah. riki. Njegova smrt bo smrtni strel za gverilske skupine na celini.«

AKTUALNO Ob prihodu Fidela Castra na oblast, se je iz Kube v dveh letih izselilo več kot 400.000 Kubancev. Večina Kubancev je na novo zaživelo ZDA. Danes predstavljajo več kot 65 % prebivalcev mesta Miami (Florida). KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Vietnamska vojna je bila vojna, v kateri so pomembno vlogo odigrali mediji. Učenci razmišljajo o vlogi medijev v vojni. • Kako in koliko vplivajo mediji na ozaveščenost ljudi? • Ali ima oblast pravico prikrivati informacije o dogajanju v vojni? Učitelj učence lahko opozori na nadzorovanje informacij med vojno v Iraku (2003). • Kako lahko prebivalci poskrbijo, da niso odvisni le od informacij, ki jim jih posreduje oblast? 132

116

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek št. 16 (protivojne demonstracije v ZDA) in ga analizirajo: • Naštejejo glavne vzroke za tovrstne proteste. • Opišejo vzdušje, ki ga posnetek prikazuje. Opišejo tudi svoje občutke ob gledanju posnetka. • Ocenijo vlogo policije na posnetku. • Razmislijo, ali so še kdaj pozneje potekale podobne demonstracije.

VEČ O … Ravnanja ameriških vojakov v Vietnamu, ki je pogosto kršilo človekove pravice, je raziskovalo tudi sodišče. Eden od vojakov je pred Russllovim sodiščem pričal o eni bojnih akcij: »S helikopterji so nas spustili v vas. Tam naj bi bila vietkongovska bolnišnica. Domačine smo povprašali, kje je Natančno. Šele po dolgotrajnem mučenju so priznali, da je pod zemljo. Ko smo je našli, je bilo tam nekaj ranjencev, ki smo jih pobili ter ena sestra, ki jih je negovala. Bolničarko smo po vrsti posilili ter jo zažgali«.

RAZISKOVALEC Učenci raziščejo življenje Cheja Guevare, njegovo revolucionarno pot ter smrt. Svoja odkritja predstavijo s plakatom. Skušajo odgovoriti, zakaj je še danes Che simbol številnih mladih. AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj učencem zastavi vprašanje: • Zakaj je komunistično gibanje v Vietnamu uporabilo gverilsko taktiko bojevanja? Učenci poiščejo odgovore in jih utemeljijo. Odgovore Nato zapišejo v obliki miselnega vzorca.


Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu

e) Kako sta si nasprotovali velesili v Afganistanu? V Afganistanu je v 50. letih naraπËal vpliv SZ. V vojno, ki je sledila, so se vpletle tudi ZDA. Podpirale so sovjetske nasprotnike (mudæahedine). Vojna je trajala do konca 80. let.

RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in poleg zapiπi njihov pomen.

 J A H E W A

N N P O B I

F J F U Z U

T O K J U Y

Z V K N D S

U A J F P D

I N I C J N

O D L R A T

O A O T Z N

P L O F B M

© H P © M G

Æ » L K J G

D

I

Z

I

K

S

N

I

L

R

E

B

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učencem razdeli delovni list, na katerem je miselni vzorec na temo posledic hladne vojne v svetu. Miselni vzorec ni dokončan, temveč podaja le glavna dejstva. Učenci delajo v skupinah, pri čemer vsaka skupina dopolni le en del manjkajočega miselnega vzorca.

HLADNA VOJNA: stanje tekmovanja med ZDA in SZ po drugi svetovni vojni, ne vojna in ne mir JFK: John F. Kennedy, priljubljeni ameriπki predsednik v Ëasu hladne vojne KUBA: dræava v Karibskem morju, kjer je leta 1959 F. Castro izvedel komunistiËno revolucijo BERLINSKI ZID: zid, ki je razdelil nemπki Berlin na dva dela, vzhodnega in zahodnega



ZANIMA ME: Vietnamsko vojno in dogodke, povezane z njo, prikazuje veliko filmov: Apokalipsa zdaj (1979), Lovec na jelene (1978), Vod smrti (1986), Dobro jutro, Vietnam (1987), Rojen 4. julija (1989), Forrest Gump (1994).

ZANIMA ME: Na naslovu www.koreanwar.org si lahko ogledaπ veË o korejski vojni. VeË o Cheju Guevari pa najdeπ na naslovu www.che-lives.com.

PONOVIMO v Aziji Koreja, Vietnam, Afganistan

KATERA?

VZROK

KRIZNA ÆARI©»A V SVETU

POSLEDICE

nasprotje med ZDA in SZ: · hladna vojna · tekma za vpliv v svetu

v Latinski Ameriki Kuba, Gvatemala, Bolivija, »ile na Bliænjem vzhodu Palestina, Iran

v Aziji vojne, civilne ærtve, delitev Koreje, komunizem v Vietnamu v Latinski Ameriki komunizem na Kubi, gverilska gibanja na Bliænjem vzhodu iranska revolucija, spopadi med Izraelci in Palestinci

117

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (dopolnjevanka) Učenci dopolnijo tabelo, tako da vanjo vnesejo naslednje pojme: CHE GUEVARA, NAPALMSKE BOMBE, 38. VZPOREDNIK, HO ŠI MINH, VIETKONG, FIDEL CASTRO; vietnamska vojna

kubanska revolucija

korejska vojna

AKTUALNO Afganistan, kjer mir varujejo enote Nata, danes pridela devetdeset odstotkov vsega surovega opija na svetu. Makova polja so se leta 2004 razširila za 64 % in pokrivajo že 131.000 hektarov. Zmaga Američanov proti talibanom (1996) je namreč afganistanskim kmetom omogočila, da v miru pridelujejo opij, saj za red v državi skrbijo tuje varnostne sile. Pri tem vojaki sil Nata lahko le nemočno opazujejo gojenje opija, saj ne smejo posredovati proti tej pridelavi. In to kljub temu, da večina predelanega opija v obliki heroina konča v njihovih državah in povzroča porast odvisnosti od trdih drog. Naloga sil Nata je namreč ohranjanje miru

Hladna vojna v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci si na strani www.marxists. org/archive/guevara preberejo marsikatero zanimivost o življenju velikega upornika. Stran je v angleškem jeziku.

v državi, kar naj bi omogočilo stabilen razvoj v državi. Spopad s pridelovalci opija pa bi privedel do neizogibnih sporov z domačini in bi ogrozil vse, kar je zahod dosegel doslej v prizadevanjih za demokratizacijo in stabilnost Afganistana. Zmaga nad talibani v Afganistanu je tako pomenila poraz proti trgovini z mamili. Heroin potuje iz Afganistana čez Turčijo (kjer trgovino nadzorujejo kurdski klani) in Bolgarijo (ali Italijo) v zahodno Evropo.

VEČ O … Oblast iranskega šaha Reze Pahlavija in njegovo povezovanje z ZDA je povzročilo odpor med pravovernimi muslimani v državi in izgnanstvu. Konec leta 1978 so v državi izbruhnile demonstracije in upori zoper oblast šaha. Šah je na začetku leta 1979 zapustil državo, v katero se je zatem iz izgnanstva vrnil ajatola Homeini. Skupina islamskih revolucionarjev je celo napadla ameriško ambasado in zajela okoli 60 talcev. Zahtevali so, da se šah vrne v državo, da bi mu sodili. Ameriške talce so zadrževali 444 dni in jih izpustili šele januarja 1981. Homeini je podpiral strogo muslimansko državo in želel združiti vse muslimane. Njegova politika je povzročila napetosti s sosednjim Irakom, ki ga je vodil diktator Sadam Husein, ki se je zavzemal za sekularizirano državo. Iran je bil pretežno šiitska, medtem ko je bil Irak večinoma sunitska država. Leta 1980 je med država izbruhnila vojna, ki je trajala osem let. ZDA so, da bi osvobodile svoje talce, skrivaj prodajale orožje Iranu. OZN je uspelo doseči premirje šele leta 1988. V vojni je življenje izgubilo okoli milijon Irancev in Iračanov. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci na zemljevidu sveta (v učbeniku na stran 112/113 vrišejo krizna žarišča. Ob posameznem žarišču navedejo tudi osnovne podatke: letnica, vpletene osebnosti, zanimivosti … PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu poglavja in podpoglavij »Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako je korejska vojna prispevala k razširitvi hladne vojne v svetu? • Kaj je vietnamska vojna pomenila za politiko »zadrževanja« ZDA? • Kako uspešna je bila kubanska revolucija? • Kako se je hladna vojna pokazala na Bližnjem vzhodu? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 117. 133


Kdaj je popustila napetost hladne vojne ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: navede glavne vzroke in značilnosti kubanske krize, navede posledice kubanske krize v svetu, pojasni pojem detanta in zna opisati posledice detante za svet in Evropo, navede glavne vzroke in cilje gospodarskega in političnega povezovanja v svetu in v Evropi. Kubanska kriza — vrh hladne vojne

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (karikatura)

Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 126 in jo analizirajo: • Opišejo prizor, ki ga karikatura prikazuje. • Ali je karikaturo narisal ameriški ali sovjetski avtor? Po čem je mogoče to ugotoviti? • Kakšno je sporočilo karikature?

Kubanska kriza ∑ vrh hladne vojne Ko je SZ oktobra 1962 zaËela na Kubi nameπËati jedrske rakete, je izbruhnila najveËja kriza v vsem obdobju hladne vojne ∑ kubanska kriza. a) Zakaj, meniπ, je SZ nameravala na Kubi namestiti jedrske rakete? Ko je ameriπko vohunsko letalo odkrilo Da bi ogrozila ZDA in ji dokazala, da je moËnejπa od nje. baze za namestitev jedrskih raket na Kubi, je minister Robert Kennedy, brat predsednika J. F. Kennedyja, 18. oktobra 1962 obvestil javnost: ≈Ocenjeno je bilo, da znaπa moË jedrskega polnila v raketah polovico vse jedrske raketne moËi SZ. Fotografije nakazujejo, da bodo rakete usmerjene proti ZDA. Ocenjeno je, da bi samo nekoliko minut po njihovi izstrelitvi umrlo 80 milijonov AmeriËanov.«

VEČ O …

Po kubanski revoluciji so ZDA podpirale Kubance, ki so živeli v izgnanstvu. CIA je med temi Kubanci ustanovila predstavništvo, ki je pripravilo načrt za zrušitev Castrove oblasti na Kubi. Med tem je CIA v Gvatemali vojaško urila Kubance, nasprotnike Castrovega režima. Predsednik Kennedy se je aprila 1961 134

b) Zakaj je sovjetski naËrt za namestitev jedrskih raket na Kubi prestraπil ZDA? Ocenili so, da obstaja moænost neposrednega sovjetskega napada na ameriπko ozemlje. Po ocenah naj bi napad povzroËil okoli 80 milijonov ærtev. c) O Ëem priËa podatek, da je baze za jedrske rakete odkrilo vohunsko letalo? PriËa o zelo razvitem sistemu vohunjenja in njegovem velikem pomenu v hladni vojni.

Ë) V Ëasu kubanske krize je ZDA vodil J. F. Kennedy, najmlajπi predsednik v zgodovini ZDA. Sovjetsko zvezo pa je vodil Nikita HruπËov, ki je nasledil Stalina. V prazne oblaËke vnesi misli, skrbi ali æelje obeh predsednikov v Ëasu reπevanja kubanske krize. Moja skrb omejiti sovjetski vpliv na ameriπki celini; nevarnost napada

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se razdelijo v skupine. Vsaka skupina se vživi v vlogo svetovalca ameriškega predsednika J. F. Kennedyja. Razmislijo o možnostih, kako naj predsednik odgovori oziroma reagira na sovjetsko namestitev jedrskih raket na Kubi. Svetovalec in predsednik ugotovita, da imata naslednje možnosti: • predsednik Kennedy naj ne naredi ničesar; • predlaga naj zračni napad na nahajališča jedrskih raket na Kubi; • izvede naj zračno in pomorsko invazijo na Kubo; • doseže naj, da se bo z reševanjem krize ukvarjal tudi OZN in njegovi organi; • izda naj ukaz za blokado sovjetskih oporišč na Kubi. Vsaka skupina preuči le eno od možnosti in pripravi utemeljitve o razlogih, ki podpirajo in nasprotujejo izbrani možnosti.

ZDA niso bile zadovoljne s Castrovo oblastjo, saj je Kuba, ki leži v neposredni bližini ZDA, postala komunistična država. Ko pa se je Kuba vojaško povezala s SZ, je izbruhnila napeta kubanska kriza, v kateri je skoraj prišlo do spopada med ZDA in SZ. Napetost med velesilama je začela popuščati v 70. letih.

KDAJ? oktobra 1962

Moja skrb kako pomagati Kubi in premagati ZDA

KUBANSKA KRIZA Moje æelje da ne bi izbruhnil jedrski spopad na ameriπkih tleh

RE©ITEV? · SZ je umaknila jedrske rakete s Kube · velesili sta bili pripravljeni na popuπËanje in omejitev jedrskega oboroæevanja

Moje æelje izogniti se spopadu in biti zmagovalec

d)

Ameriπki predsednik John F. Kennedy je bil zelo priljubljena osebnost. V pomoË pri iskanju odgovorov si lahko ogledaπ posnetke na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspx?brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Kennedy). • Kakπen je bil Kennedyjev videz? Kakπni so bili njegovi javni nastopi? Kennedy je bil πarmanten in oËarljiv, zato zelo priljubljen pri æenskem obËinstvu. Bil je tudi priljubljen v medijih. Njegovi nastopi so bili dobro pripravljeni. Bil je dober govornik, njegovi govori so bili zelo popularni.

118

odločil podpreti invazijo na Kubo. Namen invazije je bil zgraditi bazo, odkoder bi ZDA napadle Castra. Bili so prepričani, da jih bodo Kubanci na Kubi podprli. Invazija v Prašičjem zalivu (izvedena 18. aprila 1961) je bila popoln polom za ZDA. Na Kubi je pristalo 14.000 Kubancev, ki so jim pomagali ameriški bombniki. Vendar jih je pričakalo okoli 20.000 kubanskih vojakov. Prebivalci Kube invazije niso podprli. Ameriški Kubanci, ki so preživeli napad, so bili zajeti. Predsednik Kennedy je zanikal ameriško vpletenost v invazijo.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Popuščanje napetosti ali detanta

Mnogi zgodovinarji menijo, da se je svet s kubansko krizo znašel tik pred izbruhom jedrske vojne. Učitelj se z učenci pogovori o tej tezi: • Ali je bila nevarnost izbruha jedrske vojne ob kubanski krizi resnična? • Kakšna bi tedaj bila jedrska vojna? Kakšne bi bile njene posledice za človeštvo? • Ali je bilo ravnanje obeh voditeljev velesil modro, saj sta svet rešila pred morebitno jedrsko vojno? • Kdo od obeh voditeljev – Kennedy ali Hruščov – je v tej bitki zmagal? Učenci utemeljijo svoj dogovor.

AKTIVNOST: metoda razgovora

Učitelj učence povpraša o vzrokih za detanto: • Zakaj je do nje prišlo? • Kakšne so bile posledice detante? • Učenci razmislijo, ali je mogoče določiti zmagovalca in poraženca v hladni vojni. Odgovor utemeljijo. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo karikaturo, ki prikazuje zaostritev odnosov v hladni vojni.


SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Kdaj je popustila napetost hladne vojne

Evropska organizacija za varnost in sodelovanje (OVSE), ki je leta 2005 praznovala 30 - letnico je izšla iz Konference o varnosti in sodelovanju. Učenci na spletni strani www.ovse. org ali www.ovse.si poiščejo podatke o tej organizaciji (sestava, organi, cilji delovanja, območje, kjer je organizacija aktivna …).

• Po televiziji je ves svet spremljal njegove javne nastope, prav tako pa tudi njegovo smrt. Kako je umrl J. F. Kennedy? Umrl je kot ærtev atentata novembra 1963. Nekateri πe danes verjamejo, da je bil ærtev zarote, kar sicer ni bilo nikoli dokazano. • Preberi πe njegov portret v uËbeniku na str. 126. Zakaj, meniπ, je bil J. F. Kennedy zelo priljubljen predsednik? Bil je najmlajπi predsednik ZDA. Zagovarjal je program reform, s katerim bi ZDA spremenil v boljπi in praviËnejπi svet. Z æeno Jackie sta bila oËarljiv in priljubljen par; oba sta bila privlaËnega videza in nenehno sta bila na oËeh medijev.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom

PopuπËanje napetosti ali detanta Po kubanski krizi sta obe velesili privolili v pogovore o razoroæevanju in popuπËanju napetosti. a) Kateri razlogi so pripeljali do popuπËanja napetosti? Ob kubanski krizi sta se velesili zavedeli nevarnosti in morebitnih posledic jedrskega spopada. Opravili sta vrsto pogovorov o zmanjπanju jedrske oboroæitve. b) Katere novosti je v odnose med velesilama prinesla Konferenca o varnosti in sodelovanju? Povezala je 35 evropskih dræav, Kanado in ZDA, ki so podpisale listino o varnosti in sodelovanju. Listina je potrdila povojne evropske meje in se zavzela za mirno reπitev sporov med dræavami. • »lanice Konference o varnosti in sodelovanju so z Listino o novi Evropi razglasile konec hladne vojne. Katerega leta je to bilo? Leta 1990.

Učenci v učbeniku na strani 127 spodaj preberejo pisni vir in ga analizirajo: • Komu, meniš, so bile namenjene besede predsednika Brežnjeva? • Kakšno prepričanje sovjetskega predsednika izraža vir? • Ali je bilo njegovo mnenje pravilno glede na takratne razmere v Evropi in svetu?

RAZISKOVALEC

V spletu in literaturi učenci poiščejo podatke o sporazumih o zamrznitvi jedrskih raketnih sistemov SALT I in SALT II. Rezultate svojega raziskovanja predstavijo svojim sošolcem.

c) Pogovore o razoroæitvi, ki so se zaËeli v 70. letih, sta v 80. letih nadaljevala takratna predsednika ZDA in SZ. Ob sliki zapiπi njuni imeni. Mihail GorbaËov (voditelj SZ, levo) in Ronald Reagan (predsednik ZDA, desno).

Gospodarsko povezovanje v svetu in Evropi Kljub hladni vojni je v svetu po drugi svetovni vojni potekalo gospodarsko povezovanje. a) Navedenim pojmom na Ërte pripiπi njihov pomen. EGS: Evropska gospodarska skupnost (1957) ∑ v Evropi je nastal skupni trg za industrijo, kasneje tudi kmetijstvo EFTA: Evropsko zdruæenje za svobodno trgovino (1960) ∑ zdruæenje za industrijsko blago EU: Evropska unija (1992) ∑ zveza, ki povezuje Evropo gospodarsko, pravno, znanstveno, politiËno

b) Leta 1990 se je v Evropi iz EGS oblikovala nova organizacija - Evropska unija. Dopolni. Skupna valuta: evro (EURO) Glavno mesto: Bruselj (Belgija) Koliko Ëlanic ima EU danes? 25 Kdaj je Slovenija postala Ëlanica EU? 1. maja 2004

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Učenci izdelajo časovni trak z naslovom HLADNA VOJNA. Zapišejo ključne dogodke, ki so bili povezani s hladno vojno. Pri tem so pozorni na začetek in konec hladne vojne, ki ga zaključijo z Listino o novi Evropi (1990).

119

Gospodarsko povezovanje v svetu in Evropi

VEČ O …

Ronald Reagan, ameriški predsednik v 80. letih, je svojo kariero začel kot igralec. Igral je v kar nekaj filmih (vesternih), nastopal pa je tudi v različnih televizijskih reklamah. Pozneje se je podal v politiko, postal član republikanske stranke in bil izvoljen za guvernerja zvezne države Kalifornija. Leta 1981 je bil izvoljen za predsednika ZDA. V času svojega predsedovanja je preživel tudi atentat, ki ga prikazuje videokaseta z naslovom Atentat

na Reagana (Karantanija Cinemas, 2002, dolžina 95 minut). Reagan je bil zelo priljubljen predsednik in je ZDA vodil dva mandata. Doba njegovega predsedovanja velja za gospodarski vzpon ZDA, saj je z liberalnim gospodarskim programom oživil ameriško gospodarstvo. S svojo aktivno zunanjo politiko, naperjeno proti komunistični Sovjetski zvezi, pa je vplival na konec komunizma v Vzhodni Evropi. Ronald Reagan je umrl leta 2004.

AKTIVNOST: metoda dela pisnografičnih izdelkov

Učenci v učbeniku preberejo predstavitev Sveta Evrope in Evropske unije. Poiščejo podatke o Svetovni trgovinski organizaciji in jih predstavijo in zapišejo na podoben način. AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov

Učenci s pomočjo kronološke tabele predstavijo mejnike v razvoju evropskega povezovanja.

RAZISKOVALEC

Zamisel evropskega gospodarskega povezovanja (Skupnost za premog in jeklo) je bila potrjena s pariško pogodbo leta 1951. Ustanovitev EGS je bila sad dolgoletnega dela dveh izjemnih Francozov: Jeana Monneta (vodje planskega oddelka za modernizacijo Francije) in Roberta Schumana (francoskega zunanjega ministra). Njuna vizija je bila Evropa, ki bi s tesnejšim gospodarskim sodelovanjem premagala politična nesoglasja. Učenci v literaturi raziščejo življenje in delo omenjenih mož. 135


AKTUALNO

Evropska unija se je v leta 2004 razširila z desetimi novimi članicami, med katerimi je bila tudi Slovenija. Do leta 2015 naj bi se EU razširila še bolj na jugovzhod Evrope. Na vstop v Evropsko unijo tako čakajo in upajo še: Romunija, Bolgarija, Turčija, Hrvaška, Makedonija, Srbija in Črna gora, Bosna in Hercegovina. Po prvotnih načrtih za širitev naj bi se EU najprej pridružili Bolgarija in Romunija – leta 2007. Sledili naj bi Hrvaška in Turčija, ki se z EU o pristopu pogaja že desetletje. Trenutno kaže na to, da se bodo postopki za vse države – kandidatke in tiste, ki želijo to postati – verjetno zavlekli za nekaj let. Ena izmed tistih institucij, ki naj bi dolgoročno preuredile ureditev Evropske unije in ji omogočile delovanje v novih razmerah, je evropska ustava. Pogodba o ustavi za Evropo je bila podpisana 29. oktobra 2004 v Rimu. Veljati bo začela, ko jo bodo potrdile vse članice EU. Predvidoma naj bi se to zgodilo do 1. novembra 2006. Pogodbo o Ustavi za Evropo je 12. januarja 2005 z veliko večino potrdil Evropski parlament. V nekaterih državah je evropsko ustavo potrdil parlament (na primer v Sloveniji), medtem ko so se v drugih odločili za referendum. Poraza referendumov o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem spomladi 2005 sta začasno ustavila potrjevanje evropske ustave, s tem pa tudi postopke za širjenje Evropske unije. Več o evropski ustavi je na spletnih straneh: europa.eu.int/ constitution/index.htm in europa. gov.si/ustava.

Kdaj je popustila napetost hladne vojne



RADOVEDNEÆ Ko se je kubanska kriza konËala, so bili odzivi v ZDA in SZ zelo razliËni. Nekaj jih lahko prebereπ v okvirjih. Na Ërte pa napiπi kratko izjavo, ki bi jo o koncu kubanske krize podal ti, Ëe bi bil leta 1962 predstavnik gibanja za mir v svetu.

Prihodnje generacije bodo Kennedyjevo odloËnost ocenile kot enega najbolj odloËujoËih trenutkov v 20. stoletju. (Izjava novinarja revije Time, novembra 1962)

Na koncu je Kennedy popustil in zagotovil, da ZDA ne bodo napadle Kube. To je bila velika zmaga za nas, velik uspeh brez enega strela. (Zapis v spominih predsednika HruπËova, pozna 60. leta)

To je najveËji poraz v naπi zgodovini, gospod predsednik. Danes bi morali napasti Kubo.

To je bila velika sramota za nas. Vojska je bila resniËno jezna.

(Izjava ameriπkega letalskega generala, oktobra 1962)

(Izjava sovjetskega generala, 1962)

UËenci naj bi v svoji izjavi poudarili: · pravilnost odloËitve obeh dræavnikov, · pomen odloËitve za mir v svetu, · kakπna bi bila nevarnost morebitnega jedrskega spopada ter njegove posledice ...



ZANIMA ME: Na naslovu www.sunsite.unc.edu/expo/soviet.exhibit/x2jfk.html lahko izveπ veË o kubanski krizi in hladni vojni nasploh. »e pa te zanima veË o æivljenju predsednika Kennedyja, lahko pogledaπ na www.jfklik.com.

ZANIMA ME: Atentat na predsednika Kennedyja πe danes ni povsem pojasnjen. V filmu JFK (1991) je reæiser Oliver Stone predstavil svojo razlago.

PONOVIMO

KUBANSKA KRIZA

VRH

Kdaj? v 60. letih po kubanski krizi

Kdaj? oktobra 1962 Kje? na Kubi KDAJ JE POPUSTILA NAPETOST HLADNE VOJNE?

Zakaj? SZ je na Kubo namestila jedrske rakete in ogrozila ZDA Razplet? SZ umakne jedrske rakete na Kubi Zmagovalec? obe velesili, ker sta prepreËili jedrski spopad

KONEC Listina o novi Evropi 1990

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Vključitev Slovenije v EU je še vedno aktualno vprašanje. Učitelj iz časnikov, ki so izšli maja 2004, izbere posamezne članke o priključitvi Slovenije k EU. Članke razdeli učencem ter jih Nato pozove h kritičnemu razmisleku o tem dogodku: • Kaj je priključitev Slovenije k Evropski uniji pomenila za Evropsko unijo? • Učenci razmislijo, kakšne so pozitivne in negativne posledice vstopa Slovenije v EU. • Ali je prav, da EU k vključitvi povabi tudi države v jugovzhodni Evropi? • Kaj bi v EU spremenila vključitev Turčije? 136

POPU©»ANJE

SALT I sporazum o omejevanju in zamrznitvi jerdskih raketnih sistemov (1972) SALT II omejevanje medcelinskih balistiËnih izstrelkov (1979) Konferenca o varnosti in sodelovanju 1973 v Helsinkih; listina o varnosti in sodelovanju Predsednika? R. Reagan (ZDA) in GorbaËov (SZ)

120

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov

Na spletni strani www.europa.eu.int ali strani Centra Evropa v Ljubljani www.center-evropa.si učenci poiščejo podatke o Evropski uniji in njenih organih. Ob dnevu Evropske unije (9. maja) izdelajo letak, s katerim pripravijo predstavitev Evropske unije.

Učitelj učencem razdeli zemljevid Evrope. Učenci nanj k posameznim državam vpišejo letnico priključitve k EU. Narišejo naj zastavo EU. Pojasnijo naj, kaj pomenijo zvezdice na zastavi.

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja »Kako je popustila napetost hladne vojne«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kako se je razrešila kubanska kriza? • Zakaj jo imenujemo kubanska kriza? • V čem je bil pomen Konference o varnosti in sodelovanju? • Kdaj je bilo konec hladne vojne? • Navedi in kratko predstavi organizacije, ki so predstavljale gospodarsko povezovanje v svetu in Evropi. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 120.


Kolonije postanejo nove države

Kolonialno osamosvajanje je vrhunec doživljalo po koncu druge svetovne vojne. Pri tem so se nekdanje kolonije zaradi nerazvitosti soočale s številnimi težavami, ki so se pokazale v politični negotovosti.

Osvoboditev kolonij v 50. in 60. letih

V 50. in 60. letih je potekalo osvobajanje kolonij v Aziji in Afriki. a) Obrazloæi pojem dekolonizacija. Dekolonizacija pomeni osvoboditev kolonij in pridobitev samostojnosti. b) Oglej si zemljevid na levi in zemljevid v uËbeniku na strani 129. Izpiπi imena 5 afriπkih in 5 azijskih dræav, ki so se osamosvojile po drugi svetovni vojni. afriπke dræave Niger Sudan »ad Mali DR Kongo ...

azijske dræave Indija Burma Bangladeπ Malezija Pakistan ...

c) Slovenski Ëasopis Delo je leta 1962 objavil naslednjo novico: Preberi πe besedilo ob sliki Joma Kenyatta ≈V minulih dneh so izvedli referendum o neodvisnosti Alæirije med Alæirci v Franciv uËbeniku (stran 129). Opiπi, na kakπen ji, Maroku, Tuniziji v Sahari in v notranjosti Alæirije. Danes glasujejo veËja alæirska mesta. Referendum je, seveda, le πe formalnost, ki bo z volilnimi listiËi potrdila rezulnaËin so se osvobodile kolonije. tat sedeminpolletne osvobodilne vojne. /…/ Christian Fouchet, francoski visoki komi· veËina angleπkih kolonij se je osvobodila na sar za Alæirijo, bo torej predal prve dni tega tedna vse atribute suverenosti alæirski zamiren naËin Ëasni izvrπni vladi.« (V Afriki raste podroËje svobode, Delo, 1. julija 1962) · veËina francoskih kolonij se je osvobodila z vojno

Ë) Nekdanje kolonije so se ob osamosvojitvi sooËale z velikimi teæavami. • Ob pomoËi uËbenika (stran 129) opiπi njihove teæave. · medetniËni problemi in spopadi (vojne) · gospodarska nerazvitost, revπËina · neizobraæenost prebivalstva, politiËna nestabilnost • Zakaj imenujemo novonastale dræave tudi tretji svet? Ker sta ob njihovem nastanku æe obstajala dva svetova: zahodni in vzhodni.

Pripadniki plemena Nuba

(Tomo Kriænar, Nuba: Ëisti ljudje, samozal., Ljubljana, 1999)

121

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Čeprav je bilo gibanje neuvrščenih množično (leta 1979 se je na vrhu v Havani zbralo 95 članic), je bilo razmeroma šibko. Učitelj se z učenci pogovori o gibanju neuvrščenih in pomenu njegovega delovanja: • Ali je gibanje med članicami ohranilo temelje svojega delovanja (na primer pomislimo na vojno med članicami, Iranom in Irakom)? • Ali je bilo gibanje neuvrščenih ključen dejavnik pri osvobajanju nekdanjih kolonij? • Kolikšna je bila dejanska moč gibanja (glede na to, da je povezalo najrevnejše države na svetu)? • Zakaj je gibanje kljub vsemu imelo pozitiven učinek na hladno vojno?

Osvoboditev kolonij v 50. in 60. letih

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj se z učenci pogovori o razmerah pred osvoboditvijo kolonij: • Katere države so imele pred I. svetovno vojno največ kolonij v svetu? • Zakaj so bile kolonije pomembne za evropske države? Pri iskanju odgovora učitelj učencem lahko pomaga tako, da jih napelje na to, da si ogledajo, kje so bile sešite njihove obleke ali narejene njihove športne copate.

• Vir govori o plemenu Nuba v afriπkem Sudanu. S katerimi teæavami se sooËa to pleme? ≈Nikoli pa ni bilo πe tako hudo, kot je od leta 1992, ko je Nacionalna islamska fronta razOzemlje, na katerem æivi to pleme, je bogato glasila sveto vojno in jih zaËela vlaËiti dol v ‘taboriπËa smrti’ /.../. Po novem ne gre veË z nafto in uranom, zato si ga æeli prisvojiti samo za suænje, sedaj gre za zemljo. Gore zavzemajo samo eno tretjino podroËja, veËina ravnega sveta je bogata z najbolj plodno Ërno puhlico v Sudanu. VladajoËa elita æeli vlasudanska vlada. gati v razvoj velikih mehaniziranih farm. In blizu je nafta in baje tudi uran.«

RAZISKOVALEC Učenci poiščejo podatke o znanih afriških voditeljih, ki so se odlikovali po: a) svojem boju za samostojnost afriških kolonij (na primer Jomo Kenyatta, Kenneth Kaunda, Kwame Nkruma, Ahmed Ben Bella …) ali b) svojih prizadevanjih za uspešen razvoj osamosvojenih kolonij (na primer Leopold Senghor …). Lahko pa se odločijo za predstavitev afriških diktatorjev na primer Mobutu Sese Seku v Zairu, Robert Mugabe v Zimbabvu …

UČNI CILJI Učenec: zna pojasniti pojem dekolonizacija in neokolonializem, zna pojasniti pojem »tretji svet« in navesti razlike med tretjim (nerazvitim) svetom in prvim (razvitim) svetom, razume cilje in pomen povezovanja t. i. gibanja neuvrščenih ter opiše vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, pojasni pojem apartheid in ovrednoti boj Nelsona Mandele za enakopravnost črncev v Južni Afriki, opiše razmere na Bližnjem vzhodu in oceni pomen delovanja PLO za Palestince.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci razmislijo o glavnih vzrokih za dekolonizacijo in zapišejo tri posledice dekolonizacije. Pri tem so jim lahko v pomoč naslednji pojmi: ČRNSKO GIBANJE, MEDETIČNI PROBLEMI, REVŠČINA, NEIZOBRAŽENOST, NERAZVITO GOSPODARSTVO. Svoje ugotovitve predstavijo z miselnim vzorcem. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid Afrike v učbeniku na strani 129 in ga analizirajo: • Preštejejo države, ki so se osamosvojile v različnih obdobjih.

VEČ O … Nekdanje britanske kolonije (zlasti v Afriki in Tihem oceanu) in Združeno kraljestvo so se po prvi svetovni vojni (z westminstrskim sporazumom leta 1931) povezale v mednarodno skupnost držav – Britansko skupnost narodov ali Commonwealth. Vse članice skupnosti so samostojne države, ki jih povezujeta krona in skupna obljuba zvestobe. Britanski kralj je simbol njihove prostovoljne vključitve v skupnost. Tik po drugi svetovni vojni so Commonwealth sestavljale le države, v katerih je prevladovalo britansko prebivalstvo. S priznanjem Indije, Pakistana in Burme se je sestava Commonwealtha spremenila. Mnoge države (Republika Irska, Pakistan, Južna Afrika) so Nato iz skupnosti izstopile. Povezovanje članic se ohranja z rednimi konferencami ter povezavami na finančnem in kulturnem področju. Prebivalcev držav članic Commonwealtha je četrtina vsega človeštva. • V katerem obdobju se je osamosvojilo največ in v katerem najmanj držav? • Katere kolonialne sile so izgubile največ kolonij v Afriki? 137


AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje: • Zakaj so se mnoge afriške države po pridobitvi samostojnosti soočile z revolucionarnimi upori? Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo v učbeniku na strani 129 poiskati odgovor. V svojem razmišljanju upoštevajo vpliv druge svetovne vojne na Afriko, razmere, v katerih so se znašle novonastale države, močan ekonomski interes evropskih držav … AKTUALNO Afriške države se pogosto znajdejo na naslovnih straneh svetovnih časopisov zaradi lakote, aidsa, slabega upravljanja držav ter notranjih nemirov. Po izjavi generalnega sekretarja OZN Kofija Anana dne 12. avgusta 2005 se trenutno največja humanitarna katastrofa na svetu dogaja v šestih državah na zahodu in jugu Afrike. V Lesotu, Malaviju, Mozambiku, Svaziju, Zambiji in Zimbabveju je okoli trinajst milijonov življenj ogroženih predvsem zaradi aidsa in lakote. Poleg tega se Zimbabve, nekdanja britanska kolonija Južna Rodezija, sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svojega nastanka. Zimbabve že 25 let vodi despotski Robert Mugabe, ki v zadnjih letih s svojimi reformami vznemirja svetovno in domačo javnost. Vznemirjeni sta predvsem Velika Britanija in ZDA, saj je Mugabe podržavil veleposesti britanskih in ameriških veleposestnikov (njihov delež je znašal le en odstotek vseh prebivalcev), ki so imeli v lasti tri četrtine najboljše zemlje. Vendar zemlje niso dobili revni kmetje, kot je Mugabe obljubil, temveč njegovi političnih podporniki. Zaradi kršitev človekovih pravic in nedemokratične vladavine so Zimbabve izključili iz Commonwealtha, ZDA in Evropska unija pa sta proti njegovemu predsedniku in sodelavcem uvedli sankcije, kot sta prepoved trgovanja s temi državami in prekinitev razvojne pomoči. Ocenjujejo, da kazen ne bo prizadela vladajoče elite, temveč večino revnega prebivalstva. V Zimbabveju znaša brezposelnost okoli 70 %, inflacija pa okoli 600 %. Za kaj se je bojeval Nelson Mandela AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učenci so pri pouku geografije spoznali pojem APARTHEID. Učitelj pojem napiše na tablo. Učenci zapišejo njegove glavne značilnosti. Razmislijo, kdaj v zgodovini so še srečali rasno razločevanje ali razločevanje ljudi na podlagi kakšne druge kategorije. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo film Moč enega (ZDA, 1991). Film analizirajo: • Opišejo režim apartheida, kot je prikazan v filmu. • Kdo so bili Buri? Kakšen odnos so imeli do Angležev in kakšen do temnopoltih? • Ali se je odnos Burov do temnopoltih razlikoval od angleškega? • Ocenijo vlogo P. K. - ja. Zakaj je njegova vloga simbolna? 138

Kolonije postanejo nove dræave

d) Na posnetku πt. 14 je govor predsednika Jugoslavije Tita na prvi konferenci neuvrπËenih leta 1961 v Beogradu. • O Ëem govori Tito? O tem, da svet ogroæata hladna vojna in oboroæevalna, zlasti jedrska tekma. Zbrani dræavniki pa æelijo na svetu zagotoviti mir in varnost. • Zapiπi temeljna naËela gibanja neuvrπËenih. Mir in soæitje med narodi. Gospodarsko sodelovanje med Ëlanicami. Protikolonialni boj. Nasprotovanje jedrskemu oboroæevanju. • Kakπen pomen je imelo gibanje neuvrπËenih v Ëasu hladne vojne? Zaradi svoje πtevilnosti so imele dræave Ëlanice velik vpliv na odloËitve Generalne skupπËine v OZN. S svojo aktivnostjo so zmanjπevale napetosti hladne vojne in dosegle, da se je OZN bolj posvetila gospodarskim in socialnim vpraπanjem.

Za kaj se je bojeval Nelson Mandela V samostojni Juæni Afriki so se Ërnci bojevali zoper ureditev, ki jim je odrekala vse pravice. a) Kako imenujemo politiko, ki temelji na rasni neenakosti in je bila znaËilna za Juæno Afriko? Apartheid. b) Za pravice Ërncev se je v Juæni Afriki bojeval Afriπki nacionalni kongres, ki ga je v 60. letih vodil legendarni voditelj. V uËbeniku na strani 130 preberi njegov portret. Navedi njegovo ime in pojasni, zakaj je postal simbol boja za pravice Ërncev. Nelson Mandela. Zaradi boja za pravice Ërncev (bil je vodja Afriπkega nacionalnega kongresa) je bil obsojen na dosmrtno jeËo. V zaporu je preæivel 27 let. IzpuπËen je bil leta 1990. c) Kako se je konËal boj za pravice Ërncev v Juæni Afriki? Pod pritiski iz tujine je bilo leta 1990 dovoljeno delovanje Afriπkega nacionalnega kongresa, ki se je bojeval za pravice Ërncev. Apartheid je bil odpravljen in uvedena je bila enakopravnost Ërncev in belcev.

Za kaj se πe vedno bojujejo Palestinci Na Bliænjem vzhodu so Judje prviË po tisoËih letih ustanovili svojo dræavo, Izrael. Vendar se πe danes v tej dræavi vrstijo nemiri, kajti v Izraelu æivijo tudi Palestinci, ki se bojujejo za lastno avtonomijo. a) Palestince v boju za avtonomijo predstavlja organizacija PLO. Kdo je bil dolgoletni voditelj te organizacije? Jaser Arafat b) Na kakπne naËine se Palestinci bojujejo za svojo avtonomijo? Na svoj poloæaj opozarjajo politike in svetovno javnost. Skrajno radikalne skupine pa organizirajo tudi teroristiËne akcije, mnoge med njimi v obliki samomorilskih napadov. c) Zakaj spor med Izraelci in Palestinci πtejemo med æariπËa hladne vojne? V sporu Izraela in arabskih dræav (ter Palestincev) sta velesili podpirali nasprotni strani: ZDA so podpirale Izrael, SZ pa arabske dræave in Palestince. Med Izraelci in Palestinci πe danes ni miru.

122

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo plakat, s katerim želijo opozoriti na kršitve človekovih pravic. Pri tem lahko vključijo različno tematiko: boj za človekove pravice, nastanek ZDA in francoska revolucija, boj Nelsona Mandele. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo temnopolte osebe, ki je živela v Južni Afriki v času apartheida.. Učenec naj napiše esej o tem, kako se je takšna oseba počutila v getu oziroma kako je doživljala rasno politiko apartheida.

VEČ O … Za izpustitev Nelsona Mandele, ki so ga leta 1964 obsodili na dosmrtno ječo, so se zavzeli politiki, glasbeniki in vsi prebivalci sveta, ki so podpirali spoštovanje človekovih pravic. Kampanji za izpustitev Nelsona Mandele in drugih borcev za pravice črncev v Južni Afriki, z geslom »Free Mandela«, se je začela takoj po prvem priporu Mandele leta 1962. Pod vplivom kampanje, ki je kmalu postala močno gibanje, je Generalna skupščina OZN leta 1963 sprejela resolucijo, v kateri je vlado Južne Afrike pozvala, da preneha preganjati nasprotnike apartheida. Leta 1964 je kampanjo s svojim podpisom podprlo okoli 185.000 ljudi in organizacij,

ki so predstavljale okoli 250 milijonov ljudi. Svetovno praznovanje 60 - letnice Nelsona Mandele (1978) je postalo vsesplošen protest zoper apartheid, zaradi česar so v svojih protestih postali glasnejši tudi zahodne vlade in OZN. Nov zagon je kampanja dobila v 80. letih, ko so jo podprli tudi glasbeniki. Tako je v Londonu potekal eden največjih koncertov vseh časov (1984), ki je bil namenjen ravno osvoboditvi Nelsona Mandele. Rezultat tega koncerta je tudi nastala himna Mandeli z naslovom »Nelson Mandela«.


RAZISKOVALEC Učenci v spletu in časopisju raziščejo življenje in delo Jaserja Arafata. Leta 1974 je pred Generalno skupščino Združenih narodov nastopil z oljčno vejico in pištolo – simbolizem, ki je predstavljal njegovo politično življenje nasilja in mirovništva. Veliko let je preživel v izgnanstvu, saj zaradi svojih ciljev pri izraelskih oblasteh ni bil zaželen. Leta 1994, ko se je vrnil v domovino, so Palestinci množično slavili njegovo vrnitev. Še bolj množično so se poslovili od njegove krste.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na podlagi podatkov spletne strani www.anc.org pripravijo prispevek o zgodovini boja za človekove pravice oziroma odpravo apartheida v Južni Afriki. Za kaj se še vedno bojujejo Palestinci

Kolonije postanejo nove dræave



RADOVEDNEÆ Ena od afriπkih dræav, ki je bila ustanovljena 1956 in v kateri se nemiri vrstijo πe danes, je Sudan. Velja za bogato afriπko dræavo, saj ima nahajaliπËa nafte. Prebivalstvo sestavljata dve veËji skupini: muslimani (manjπina) in Ërnci (veËina), med katerimi so najbolj znani Nube. Slovenski Ëasopis Delo je konflikt v Sudanu opisal takole:

≈Afriπka veËina namreË zahteva praviËnejπo razdelitev naravnih virov med pokrajinami najveËje dræave na celini in poudarja nevzdrænost stoletja stare ureditve, v kateri je vsa gospodarska, politiËna, vojaπka in upravna oblast v rokah privilegirane arabske elite. /…/ »eprav razvite dræave in hitro razvijajoËa se azijska gospodarstva najbolj zanima sudanska nafta, je dolgoroËni strateπki pomen vzhodnoafriπke dræave najbræ πe veËji zaradi bogatih vodnih virov (Nil, od katerega je odvisno egiptovsko kmetijstvo) in kmetijskih zmogljivosti. Sudan so namreË æe pred desetletji opisali kot æitnico Afrike.«

PreuËi poloæaj v Sudanu in izpolni spodnjo preglednico.

(Nauki za Ërno celino in svetovno skupnost, Delo, 12. avgusta 2004)

Prednosti Sudana bogata nahajaliπËa surovin (nafta, uran), bogati vodni viri, rodovitna zemlja (æito); Slabosti Sudana Razlogi za spor

oblast ima privilegirana arabska manjπina, Ërnske skupnosti nimajo moænosti soodloËati v dræavi; razvite dræave se za Sudan zanimajo zarado njegovih surovin, pri Ëemer dopuπËajo (tolerirajo) krπenje Ëlovekovih pravic v dræavi (na primer pri odnosu do plemena Nube)



ZANIMA ME: Na naslovu www.africaaction.org/index.php lahko izveπ veË o sodobnih problemih afriπke celine.

ZANIMA ME: Film MoË enega (1991) prikazuje apartheid v Juæni Afriki in boj zoper to politiko.

PONOVIMO Dopolni Ëasovni trak, ki se nanaπa na boj in teæave nekdanjih kolonij.

DRUGA SVETOVNA VOJNA

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografija) Učenci si ogledajo fotografijo v delovnem zvezku na strani 122. Fotografijo analizirajo: • Kateri je bil zunanji znak (oziroma je še danes) Palestincev? • Čigavo sliko lahko opazimo v ozadju? • Učenci razmislijo, v kakšnih okoliščinah je fotografija nastala. • Kakšno je sporočilo fotografije?

50. leta: · osvobodilno gibanje zajame predvsem Azijo · ustanovljene so bile πtevilne neodvisne dræave · neodvisnost razglasijo prve afriπke kolonije · osvobajanje poteka s politiËnimi akcijami

Teæave novonastalih dræav: · medetniËni spori · gospodarska nerazvitost · revπËina · neizobraæenost · nestabilne demokracije in vojaπke diktature

60. leta: · osvobodi se veËina afriπkih kolonij · angleπke kolonije so osvobodijo po mirni poti · v francoskih kolonijah potekajo vojne za neodvisnost · nove dræave delujejo v gibanju neuvrπËenih

70. in 80. leta: · osvoboditev zadnjih afriπkih kolonij

Danes ∑ tretji svet: · gibanje neuvrπËenih ne deluje veË

· gibanje neuvrπËenih pridobi ugled in pomen v svetu: boj za mir, dekolonizacijo in sodelovanje med narodi · v mnogih afriπkih dræavah si oblast s pomoËjo vojske pridobijo diktatorji

· spopadi med plemeni skupne dræave · spopadi med dræavami zaradi meja in surovin · πe vedno gospodarska nerazvitost in preseljevanje prebivalcev v razviti svet 123

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kolonije postanejo nove države«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako in kdaj so nastale nove države v Afriki in Aziji? • Zakaj te države imenujemo tretji svet? • V čem je bil pomen gibanja neuvrščenih? • Kdaj in zakaj je gibanje neuvrščenih nehalo obstajati? • Oceni življenjsko delo Nelsona Mandele? • Kaj je vir konfliktov med Palestinci in Izraelci? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 123.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov

Učenci med seboj primerjajo navedene voditelje in njihovo delovanje. JASER ARAFAT

NELSON MANDELA

MAHATMA GANDHI

država delovanja način delovanja cilj delovanja

Kdo od navedenih je prejel Nobelovo nagrado za mir?

VEČ O … Velika Britanija in Francija sta šteli Egipt za svoje interesno področje vse od druge polovice 19. stoletja. Velika Britanija je, da bi zavarovala prehod skozi Sueški prekop, okupirala Egipt leta 1882. Leta 1949 je voditelj Egipta, poveljnik Naser, prevzel nadzor tudi nad Sueškim prekopom. Poleg tega se je začel povezovati s Sovjetsko zvezo in je leta 1956 celo podržavil Sueški prekop. Večina prejšnjih lastnikov kanala je bila ravno Angležev in Francozov. Obe državi sta se zbali, da bo zaradi podržavljenja kanala motena oskrba z nafto, ki je potekala skozenj. Velika Britanija in Francija sta se skrivaj dogovorili, da bosta podprli egiptovskega sovražnika – Izrael in njegovo invazijo, da bi pridobili nadzor nad Sueškim prekopom. Vendar je bila invazija popoln polom. Vznemirila je tudi ZDA, ki so se bale, da se bodo vznemirjeni Arabci obrnili na pomoč k Sovjetski zvezi, kar bi zaostrilo hladno vojno.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo pojme v levem stolpcu z obrazložitvami v desnem tako, da obrazložitvam pripišejo ustrezne številke. 1

dekolonizacija

Palestinskoosvobodilna organizacija

2

apartheid

nerazvite države

3

geto

osvobajanje kolonij

4

tretji svet

zaprt prostor, namenjen določeni skupini

5

PLO

rasna ločitev in zapostavljanje črncev

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci razmislijo o interesu velesil in njihovem vpletanju v dogajanja na Bližnjem vzhodu: • Kakšno vlogo so imele in še vedno imajo ZDA na Bližnjem vzhodu? Kakšna je bila vloga Sovjetske zveze? • Zakaj ZDA pomagajo Izraelu? Kdo podpira Palestince? • Zakaj Palestinci še danes nimajo samostojne države? AKTUALNO Jaser Arafat, veliki borec za neodvisnost Palestine, je umrl 11. novembra 2004 v pariški vojaški bolnišnici, ne da bi dosegel svoj cilj — lastno državo Palestincev. Vendar pa je izraelska vlada pod vodstvom premiera Ariela Šarona že pred časom začela velik projekt: Izrael se bo umaknil iz zasedenih palestinskih območij v Gazi in s tem osvobodil milijon in 300 tisoč palestinskih prebivalcev Gaze. Prvi bodo na vrsti za izselitev prebivalci iz Naselbine Guš Katif (na jugu Gaze), sledili pa jim bodo prebivalci Naselbin Kfar Daron, Netzarim in drugih. Izraelci bodo naselja po izselitvi zravnali z zemljo in jih predali Palestinski upravi. Mnogi Izraelci so zaradi izselitev prizadeti in to dejanje med njimi krepi sovraštvo do Palestincev. Palestinci pa nasprotno izselitve Židov doživljajo kot osvoboditev svojih ozemelj, ki v njih budi upanje, da izselitev Gaze ne bo prvi in edini kos osvobojene zemlje. Pričakujejo podobna dejanja tudi na okupiranem Zahodnem bregu in Jeruzalemu. 139


Zakaj je propadel socializem v Evropi ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: zna navesti ukrepe reform Mihaila Gorbačova v Sovjetski zvezi in njihove posledice, zna navesti in opisati vzroke za zlom socializma v vzhodni Evropi, pojasni posledice zloma socializma, sklepa, kakšen pomen je imel padec berlinskega zidu za nemški narod in Evropo, pozna vzroke za izbruh vojne v Jugoslaviji ter zna opisati posledice vojne, opiše razvoj Kitajske v drugi polovici 20. stoletja. Sovjetska zveza: propad socializma in razpad države

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (karikatura) Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 132, ki prikazuje stanje komunizma na Poljskem, Kitajskem ter v SZ. Karikaturo analizirajo: • Zakaj nosi karikatura naslov »Intenzivna komunistična enota«? • Koga predstavljajo bolni voditelji v bolniških posteljah? • Karikatura je bila objavljena leta 1989. Prekmalu, pravočasno ali prepozno? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 132 (o Gorbačovovih reformah v SZ). Ugotovijo poglavitne značilnosti reform in jih predstavijo z miselnim vzorcem. Vsako značilnost predstavijo tudi s sliko ali karikaturo. VEČ O … Predsednik Sovjetske zveze Boris Jelcin (roj. 1931) je odraščal v revščini. Bil je bister, a disciplinsko zelo težaven učenec. Leta 1985 ga je M. Gorbačov imenoval za predsednika partijskega komiteja v Moskvi in moskovskega župana. Vendar ga je njegova odkritost pogosto spravila v težave. Na enem od sestankov partije, je ostro kritiziral konservativce, da onemogočajo reforme in perestrojko. Gorbačov ga je zato izključil iz partije. Jelcinu se je uspelo vrniti v politiko in leta 1989 je bil izvoljen v parlament, ki ga je leta 1990 izvolil za predsednika Rusije. Leta 1991 je bil na splošnih volitvah znova izvoljen za predsednika Rusije. Napovedal je obsežne reforme, zaradi česar so konservativci (komunistična partija) aprila organizirali državni udar, ki ni uspel. Vojska in ljudstvo so podprli Jelcina, ki je iz dogodka izšel kot zmagovalec. Vendar pa so njegove »šok terapije« uvajanja kapitalizma in vpletenost v vojno v Čečeniji zmanjšale njegovo priljubljenost. 140

Sredi 80. let je v Sovjetski zvezi postal voditelj komunistične partije Mihail Gorbačov, ki je s procesom reform dejansko zrušil komunizem v SZ, Nato pa še nehote povzročil razpad države. Propad komunizma v SZ je sprožil njegov propad tudi v vsem vzhodnem bloku.

Sovjetska zveza: propad socializma in razpad dræave Leta 1985 so v æelji izboljπati slabe gospodarske razmere v SZ zaËeli izvajati reforme, ki so na koncu zruπile komunizem v SZ. a) Zapiπi ime in priimek predsednika komunistiËne stranke v SZ, ki je zaËel reforme. Mihail GorbaËov. b) Kaj mu je povzroËalo glavobole v tistem Ëasu? V Sovjetski zvezi so njegove reforme (glasnost, perestrojka, demokratizacija) povzroËile velike teæave: · upore politiËnih in vojaπkih voditeljev, ker so nasprotovali spremembam, · polom planskega gospodarstva zaradi neuËinkovitosti, · medetniËne spore. c) Kaj pomeni pojem DEMOKRATIZACIJA? Obkroæi pravilen odgovor. A. Uvedene so svobodne volitve, na katerih sodelujejo Ëlani razliËnih strank. B. Dræavo vodi ena stranka, ki se imenuje Demos. C. Uvedena je zasebna lastnina. Ë) Kaj je bil glavni vzrok, da je komunizem v vzhodnem bloku v 80. letih zaËel propadati? Moænih je veË odgovorov: · gospodarski neuspehi planskega socialistiËnega gospodarstva · moËna gibanja za svobodo govora, zborovanj ter svobodne volitve · reforme v Sovjetski zvezi, s katerimi so voditelji v evropskih komunistiËnih dræavah izgubili podporo iz Moskve · podpora gibanjem za demokracijo s strani ZDA, Vatikana (papeæ Janez Pavel II.) in zahodne Evrope d) Ob pomoËi zemljevida izpiπi dræave, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze.

Litva, Latvija, Estonija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Ruska federacija, Gruzija, Armenija, Azerbajdæan, Turkmenistan, Uzbekistan, Kazahstan, Tadæikistan, Kirgistan

Vzhodna Evropa: berlinskega zidu ni veË Spremembe v Sovjetski zvezi so prinesle preobrat tudi v drugih dræavah vzhodnega bloka. a) V kateri vzhodnoevropski dræavi se je v 80. letih najprej zaËel boj za demokracijo? A. na Madæarskem B. na Poljskem C. v Romuniji

124

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo novinarja, ki pripravlja intervju z znanim strokovnjakom za politične odnose v vzhodni Evropi in Ruski federaciji. Vprašanja se nanašajo na dogodke v drugi polovici 80. let (Gorbačovove reforme) ter neuspeli državni udar aprila 1991. Učenci pripravijo vprašanja in jih predstavijo v razredu. Sošolci so povabljeni, da komentirajo predstavljene intervjuje. RAZISKOVALEC Učenci v dnevnem časopisju raziščejo, kaj se s Sovjetsko zvezo oziroma Rusko federacijo dogaja danes. Pri tem so pozorni

na naslednje teme: kakšen je socialni položaj prebivalcev, kako se razvija gospodarstvo, kakšen je pomen Ruske federacije v svetovni politiki … SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletne strani nekaterih televizijskih hiš, ki imajo kakovosten informativni program. Predlagamo obisk strani www.bbc.co.uk ali www.cnn. com. Na straneh arhiva poiščejo podatke o nekaterih odmevnih dogodkih, ki se nanašajo na države nekdanje Sovjetske zveze: na primer oranžna revolucija v Ukrajini (jeseni 2004), ljudski upori v Kirgiziji (spomladi 2005), nemiri v Uzbekistanu …

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem predstavi dve mnenji o Gorbačovu in njegovih reformah: »Del njegove genialnosti je v tem, da je tisto, kar si včeraj nismo mogli niti misliti, postalo danes smiselno in jutri neizbežno.« (Strobe Talbott, ameriški novinar) »Zahodni opazovalci mislijo, da je glasnost padla z neba. Ne, ni prišla z neba. /…/ Družba je pripravila prostor za glasnost.« (sovjetski disidentski pisatelj) • Učenci komentirajo navedeni izjavi. V čem se razlikujeta? • Kdo je spodbudil reforme v Sovjetski zvezi – družba ali dinamičen voditelj?


Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevid) Učenci si na zemljevidu v učbeniku na strani 121 ogledajo obe Nemčiji. Ugotovijo: • V kateri Nemčiji leži mesto Dresden? • Za kolikokrat se je povečala Nemčija ob združitvi? • Katere države mejijo na združeno Nemčijo?

b) Poveæi imena znanih oseb v vzhodni Evropi z dræavami, v katerih so delovali. Vaclav Havel Vodja komunistov v NDR Nicolae Ceausescu Vodja Solidarnosti na Poljskem Lech Walensa Vodja opozicije in disident na »eπkoslovaπkem Erich Honecker Vodja komunistov v Romuniji c) Slika prikazuje veselje Nemcev, ko so oblasti odprle berlinski zid. Zakaj, meniπ, so se ljudje v vzhodni in zahodni Evropi veselili odprtja berlinskega zidu? · Nemcem v Vzhodni NemËiji so se odprle moænosti za svobodno potovanje in selitev v Zahodno NemËijo, kjer so si lahko poiskali bolje plaËano sluæbo (kot so jo imeli v Vzhodni NemËiji). Mnogi so lahko po dolgih desetletjih razdelitve poiskali svoje sorodnike v Zahodni NemËiji. · Prebivalcem vzhodne Evrope je odprtje berlinskega zidu dajalo upanje, da se bodo demokratiËne spremembe zgodile tudi v njihovih dræavah. · Prebivalcem zahodne Evrope pa je odprtje meje v Vzhodni NemËiji dajalo upanje, da bo hladne vojne konec in bodo vsi prebivalci Evrope lahko zaæiveli svobodno in brez delitev. Ë) Dopolni besedilo z besedami v spodnjem okvirju. Po odprtju berlinskega zidu leta 1989 je med Nemci zaËela rasti æelja po æivljenju v eni dræavi. Kancler Zahodne NemËije Helmut KOHL je evropske narode prepriËal, da zdruæena NemËija ne bo nevarna Evropi. Zdruæitev je bila razglaπena leta 1990 in nastala je Zvezna republika NemËija z glavnim mestom v BERLINU. 1990

Kohl

Berlinu

1989

Kitajska: odpiranje na zahod Spremembe v Sovjetski zvezi pa niso povzroËile padca komunizma na Kitajskem, temveË so le spodbudile gospodarske reforme. a) Primerjaj Kitajsko v Ëasu dveh voditeljev.

MAO ZEDONG

DENG XIAOPING Ëas

· 1949∑1969 · spodbujanje teæke industrije · plansko vodenje · pomanjkanje · komunistiËne ideje · komunistiËna diktatura · tradicionalna kultura in obiËaji · ≈kulturna revolucija« · ga ni in se preganja

gospodarstvo

druæba

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografija) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 133 in jo analizirajo: • Kdaj je bila fotografija posneta? • Kakšni so občutki demonstranta na sliki? • Kako so na dejanje demonstranta reagirali stražarji?

AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci se razdelijo v skupine. Učitelj na tablo nariše miselni vzorec z naslovom Padec berlinskega zidu. Vsaka skupina miselni vzorec dopolni z enim od pojmov (vzroki, kdaj, namen zidu, posledice padca zidu za Nemčijo in Evropo). Pomagajo si lahko z besedilom v učbeniku na strani 133. Po končanem delu skupine predstavijo svoje delo. Ko bodo svojo predstavitev zaključile vse skupine, bo miselni vzorec končan.

· 1976∑97 · razvoj industrije in kmetijstva · zasebna lastnina in tuji kapital · izboljπanje æivljenjskega standarda, a πe vedno · komunistiËna diktatura

RAZISKOVALEC Učenci v literaturi in spletu raziščejo življenje in delovanje disidentov, ki so delovali v Sovjetski zvezi ali vzhodni Evropi. Nekateri so morali zapustiti svojo domovino, drugi so lahko ustvarjali, a je bilo njihovo delo nadzorovano, tretji so preživeli vrsto let v zaporih. Nekaj imen v pomoč: Vaclav Havel (Češkoslovaška), Aleksander Solženicin (Sovjetska zveza), Milan Kundera (Češkoslovaška) …

· zahodno usmerjena · vlaganje v znanost in tehnologije · potroπniπtvo · uveljavitev zahodne kulvpliv Zahoda ture kultura

125

AKTUALNO Nekdanjim sovjetskim republikam, ki so postale samostojne države, je propad komunizma sicer prinesel samostojnost in kapitalizem, vsem pa ne tudi demokracije. Še dvajset let po komunizmu v mnogih državah ljudje upajo na demokratične spremembe. Tako se je Ukrajina, ki je postala po razpadu SZ samostojna država in v kateri je predsednik Kučma vladal avtoritarno, leta 2004 znašla na naslovnih straneh vseh svetovnih časopisov. Novembra 2004 so bile v Ukrajini predsedniške volitve, ki so jih množično spremljali tudi novinarji in opazovalci. Zmagovalec volitev naj bi postal tretji predsednik neodvisne

Vzhodna Evropa: berlinskega zidu ni več

Ukrajine. Po ocenah novinarjev in opazovalcev so se med volitvami dogajale goljufije, s katerimi je želel kandidat Janukovič (naklonjen Rusiji) zmagati na volitvah proti kandidatu Juščenku (naklonjen zahodu; nekaj tednov pred volitvami so ga zastrupili, v kar je bila verjetno vpletena Rusija). Odkritje goljufij je povzročilo množične proteste po vsej državi. Barva protestantov je bila oranžna, zato so pozneje ta dogodek poimenovali oranžna revolucija. Protestanti so podprli kandidata Juščenka, ki je obljubil demokratične spremembe in tesnejše sodelovanje z zahodom. V vzhodnem delu Ukrajine pa so protestanti podprli kandidata Janukoviča.

Vrhovno ukrajinsko sodišče je razveljavilo rezultate volitev in razpisalo nove predsedniške volitve (decembra 2004). Zmagal je Juščenko. Za uspeh oranžne revolucije v Ukrajini je bilo več vzrokov: ukrajinske enote državne varnosti so pripomogle k ohranitvi miru in so podprle Juščenka; dobro organizirana opozicija, ki so ji pomagali izkušeni aktivisti – študentje iz drugih nekdanjih komunističnih držav (ki so svoje izkušnje pridobivali na primer v delovanju proti Miloševiću v Srbiji in v rožnati revoluciji v Gruziji); finančna podpora zahodnih vlad gibanjem, ki so tvorila opozicijo.

AKTUALNO Združena Nemčija se je leta 1990 soočila z vrsto problemov: vzhodnonemško gospodarstvo je bilo nekonkurenčno; ceste, železnice in telefonski sistem so razpadali. Da bi pomagala vzhodnemu delu države, je nemška vlada dvignila obdavčitve. Zaradi propada mnogih nekonkurenčnih podjetij Je bila brezposelnost v Vzhodni Nemčiji velika. Združena Nemčija se je soočila tudi s problemom naraščajočega nasilja. V državo so se po padcu komunizma v vzhodni Evropi priselili mnogi ekonomski imigranti, kar je razjezilo številne brezposelne delavce. Tisoče jeznih mladih mož se je pridružilo neonacističnim skupinam, ki so izvajale nasilne akcije zoper tuje priseljence. V maju 1993 je pet turških priseljencev umrlo zaradi podtaknjenega požara. 141


KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Po osvojitvi snovi o združitvi Nemčije, učitelj učence pozove k razmisleku o nemški združitvi. • Kako to, da je po več kot 50 letih delitve tako hitro prišlo do združitve obeh Nemčij? • Kateri dejavniki so najbolj pripomogli k temu, da je bila združitev izvedena? • Ali je bila nemška združitev uspešna? Na podlagi česa bi lahko to ocenili? • Ali danes v Nemčiji še obstaja delitev na vzhodne (Ossije) in zahodne (Wessije) Nemce?

Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

Jugoslavija: krvavi madeæ v Evropi Najbolj tragiËne posledice propada komunizma so se zgodile v Jugoslaviji. Dræava je razpadla in konËala v vojni. a) Posnetek πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) prikazuje eno od teæav, s katerimi se je Jugoslavija sooËala po smrti Tita. Navedi predstavljeno teæavo. Gospodarska kriza: inflacija, visoke cene, pomanjkanje dobrin, propadanje podjetij in izguba delovnih mest.



b) Oglej si zemljevid in vanj vpiπi imena dræav, ki so nastale na ozemlju Jugoslavije. c)

RAZISKOVALEC

Eden vnetih podpornikov delovanja Solidarnosti je bil mladi poljski škof, kasneje poznan po imenu papež Janez Pavel II. Učenci v literaturi in spletu raziščejo vlogo papeža Janeza Pavla II. pri krepitvi odpora proti komunizmu na Poljskem in njegovem delovanju proti komunizmu nasploh. VEČ O … V gibanjih za demokratizacijo Evrope v 80. letih je eno ključnih vlog odigrala televizija. Mihail Gorbačov je ob pomoči televizije pridobival podporo za svoje reforme in gradil svojo podobo. V Vzhodni Nemčiji so ljudje skrivaj spremljali televizijske programe iz Zahodne Nemčije in lahko videli, kako je njihov življenjski standard nižji od tistega na zahodu. V Romuniji pa je bila vloga televizije še bolj neposredna. Odporniki so zavzeli državno televizijo v Bukarešti in po njej ljudem predstavili svoje načrte za prihodnost Romunije. Prek televizije so koordinirali odpor v različnih delih Romunije. Ko sta bila Nikolaj Ceausescu in njegova žena obsojena in usmrčena, je televizija ponesla novico in slike njunih mrtvih teles po vsej deželi in Evropi. AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Po zaključku teme Vzhodna Evropa: berlinskega zidu ni več (učbenik, stran 133) učenci izdelajo kronološko tabelo, v kateri nanizajo v kronološkem vrstnem redu dogodke, ki so povezani s propadanjem socializma v vzhodni Evropi. • Katerega leta se je zgodilo največ prevratov v vzhodni Evropi?



Posnetek πt. 29 (Slovenci po drugi svetovni vojni) prikazuje voditelja Srbije v zgodnjih devetdesetih letih. V uËbeniku si lahko na strani 135 prebereπ tudi njegov portret. • Zapiπi njegovo ime. Slobodan MiloπeviÊ.

• Kakπni so bili njegovi cilji ob koncu Jugoslavije in pozneje v vojni? · Zavzemal se je za moËnejπi poloæaj Beograda (kot centra dræave) v odnosu do republik. · Zavzemal se je tudi za Veliko Srbijo (zdruæitev Srbov v Jugoslaviji v eno enoto) in je nasprotoval zlasti pravicam Albancev na Kosovu. · Nasprotoval je osamosvojitvenim teænjam Slovenije, Hrvaπke in Bosne in Hercegovine, s Ëimer je povzroËil vojno na tleh nekdanje Jugoslavije. Ë)



Oglej si posnetek πt. 18 (Svet po drugi svetovni vojni). Prikazuje vojno, ki je izbruhnila na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in je bila najbolj tragiËna v Bosni in Hercegovini. • Kateri narodi so æiveli v Bosni in Hercegovini? Muslimani ali Boπnjaki (44 %), Srbi (31 %) in Hrvati (17 %). • Med vojno so Srbi 1325 dni oblegali in bombardirali Sarajevo. Kakπne prizore iz tega Ëasa prinaπa posnetek? Oglaπanje siren, bombardiranje parlamenta in civilnih objektov, letalsko obstreljevanje, poruπeno mesto, mnoæiËna pokopaliπËa.

• Kakπno vlogo sta v vojni imela OZN in NATO? Enote OZN nadzirajo sarajevsko letaliπËe. OZN je v Bosno in Hercegovino leta 1992 poslala mirovne enote, ki sprva niso bile uspeπne. Kasneje je svoje enote, da bi umiril sprte strani in zaπËitil civiliste, poslal tudi NATO. Enote NATA so bile bolj uËinkovite. • Kaj pomeni daytonski sporazum za konec vojne v Bosni in Hercegovini? KonËal je vojno v Bosni in Hercegovini, saj so se predsedniki Srbije, Hrvaπke ter Bosne in Hercegovine sporazumeli o nedotakljivosti bosanskih meja ter o preoblikovanju dræave v federacijo. • Kakπne so bile posledice vojne v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaπkem? UniËena naselja, infrastruktura, gospodarstvo. Okoli 3 milijone beguncev. Okoli 200.000 mrtvih (med njimi mnogo otrok), mnogi med njimi ærtve naËrtnega ≈etniËnega ËiπËenja«.

126

Kitajska: odpiranje na zahod

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 134 preberejo oba pisna vira, ki govorita o času Maa Zedonga. Vira analizirajo: • Kako vira prikazujeta Maa? • Ali sta vira nastala v zahodnem ali vzhodnem svetu? • Kakšno je bilo gospodarsko stanje na Kitajskem po Zedongovih reformah? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci si ogledajo spletno stran o življenju, delu in o mislih kitajskega voditelja Maa Zedonga www.marxists. 142

org/reference/archive/mao. Zapišejo 5 značilnosti njegove vladavine. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniku na strani 134 spodaj. Učitelj učence povpraša po komentarju: • Kakšna je danes podoba Kitajske v svetu? Po čem je poznana? • Ali je mogoč nadaljnji gospodarski razvoj Kitajske, ne da bi se porušilo siceršnje razmerje sil v svetu? • Kitajski delavci, katerih ceneno delovno silo izkorišča ves svet, imajo zelo slab položaj. Koliko tudi mi z nakupom kitajskega blaga pripomoremo k

izkoriščanju cenenih kitajskih delavcev? • Ali bo kitajska komunistična oblast uspela obdržati nadzor nad ljudmi, glede na to, da vedno več Kitajcev študira v tujini in vidijo, kako tam deluje demokracija? Ali je mogoče imeti gospodarsko svobodo, ne pa tudi politične? Učitelju v pomoč dodajamo naslednji citat: »Kitajska danes je neskončna množica presenečenj. Ulice so prepolne vozil. Povsod potekajo obnovitvena dela. V notranjosti nakupovalnih središč se bleščijo nove trgovine, ki služijo

strankam, ki jim nakupovanje postaja priljubljeno preživljanje prostega časa. Zvečer so restavracije polne novega kitajskega srednjega razreda, ki bučno je, pije in kadi, dokler se zrak v restavracijah ne spremeni v dimno zaveso.« (povzeto po: Orville Schell, Mandate of Heaven: a new generation of enterpreneurs, dissidents Bohemians, and technocrats lays claims to China’s future, Little, Brown and Co., London,