Page 1

UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 1

6PriroËnik za uËitelje Gradim te imam, slovenski jezik


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 2

Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 6 PriroËnik za uËitelje Priprave za uËno enoto in πolsko uro so prispevale Nevenka Drusany, Vanja KavËnik Kolar in Petra Podlesnik. Ilustracije: Suzana Bricelj.

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© 2005 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 811.163.6:373.1:373.3(035)

Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com www.rokus.com

GRADIM slovenski jezik 6 : rad te imam. PriroËnik za uËitelje / Dragica Kapko ... [et al.] - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2005 ISBN 961-209-487-X 1. Kapko-BakiË, Dragica 221241600


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 3

KAZALO Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 1 Sporazumevalna zmoænost — temeljni cilj jezikovnega pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.1.1 UËenci sprejemajo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.1.2 UËenci tvorijo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1.1.3 UËenci sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti . . 10 1.1.4 UËenci razvijajo πe druge vrste zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.1.5 UËenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

2 Predstavitev didaktiËnega kompleta Gradim slovenski jezik 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.1 Samostojni delovni zvezek Gradim slovenski jezik 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.2 Videokaseta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.3 ZgoπËenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.4 PriroËnik k samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 6 . . . . . . . . . . 20 2.4.1 Uvodna predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.4.2 Operativni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.4.3 Ciljna tema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.4.4 Predstavitev dejavnosti uËencev ob posameznih nalogah . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.4.5 UËenËevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.4.6 UËiteljevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.4.7 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.4.8 Predlog nalog za preverjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.4.9 Predlog dodatnih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

UËne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6 . . . . . . . . . 26 1 Lani in letos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 To æe znam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

2 Skupaj v skupini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 3 Luka je on — on in jaz sva midva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 4 Vsak dan jih beremo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

5 Nekaj ti moram povedati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 6 Po mojem mnenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Besedna druæina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

7 Dobro blago se samo hvali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 8 Zaradi Ëe Ëebula ni bula . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 9 VËasih gre tudi brez zdravnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Viπji primerja — najviπji presega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

10 Prva je za koncerte, druga za pusta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Prodam — kupim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

11 Soseda s sosedo o sosedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 12 Iz male ne zraste velika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 13 Iz Ëasov brez televizije in raËunalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 4

14 Simon, kaj delaπ?! Le kaj se dogaja s tabo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 15 Vse teËe in se spreminja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 16 Simon ji ga je dal zanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 17 PrapraprapraËlovek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Podatki v oklepaju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 Na kratko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

18 Praskanje prepovedano . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 19 Ni Ëasa za dolgËas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 20 HoËeπ ali noËeπ — moraπ se iti uËit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 21 Dobro je vedeti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Gospa vejica, Vas smem vpisati? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195

22 Jure se je opoldne skrivoma vrnil domov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 23 Od kod in kam, kako in kdaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 24 Naj se prijavim ali ne? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 25 Rok je bil na krosu 2., 2 soπolca sta bila tik za njim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219

Predlogi uËnih priprav

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226

1 Predlog uËne priprave za uËno enoto: 1. Lani in letos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226 2 Predlog uËne priprave za uËno uro: 10. Prva je za koncerte, druga za pusta . . . . . . . . . . . . . . . 231 3 Predlog uËne priprave za uËno enoto: 12. Iz male ne zraste velika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234

Dodatek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242 UËenËevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242 Priloga: zgoπËenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 5

Uvod DidaktiËni komplet Gradim slovenski jezik 6 je namenjen delu pri predmetu slovenπËina v 6. razredu devetletne osnovne πole, in sicer pri jezikovnem pouku. Nastal je zato, da bi uËiteljem pomagali pri uresniËevanju ciljev, ki so navedeni v uËnem naËrtu za slovenπËino v 2. triletju oz. v 6. razredu devetletne osnovne πole (UËni naËrt. SlovenπËina 2002). V njem so upoπtevana izhodiπËa prenove jezikovnega pouka, izhajajoËa iz temeljnega cilja jezikovnega pouka oz. obravnave neumetnostnih besedil.

1 Sporazumevalna zmoænost — temeljni cilj jezikovnega pouka Temeljni cilj sodobnega jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmoænosti; ob tem pa uËenci razvijajo πe druge æivljenjsko pomembne zmoænosti in si oblikujejo zavest o vlogi sporazumevanja v æivljenju, o vrednosti prvega/maternega jezika ter o poloæaju slovenπËine v Republiki Sloveniji in Evropski zvezi. Da bi pri pouku lahko razvijali temeljni cilj, moramo razumeti pojem sporazumevalna zmoænost. To je zmoænost kritiËnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmoænost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in uËinkovitih besedil raznih vrst. Sporazumevalna zmoænost (tj. zmoænost sprejemanja in tvorjenja besedil) je zelo kompleksna zmoænost — sestoji namreË iz naslednjih gradnikov/sestavin: — iz motiviranosti za sprejemanje/sporoËanje, — iz stvarnega znanja prejemnika/sporoËevalca, — iz jezikovne zmoænosti prejemnika/sporoËevalca, — iz pragmatiËne zmoænosti prejemnika/sporoËevalca, — iz metajezikovne zmoænosti prejemnika/sporoËevalca. »loveπko sporazumevanje (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil) je zavestno dejanje — Ëlovek se zanj odloËi, torej se odzove na svoje hotenje po sporazumevanju. Kot vsako Ëlovekovo zavestno dejanje je tudi sporazumevanje namerno dejanje. »lovek namreË sprejema besedila z doloËenim ciljem, npr. da bi prepoznal zvoke, njihov izvor in pomen, da bi naπel doloËen podatek, da bi si zapomnil Ëim veË podatkov ipd.; zato loËimo veË vrst posluπanja (npr. razloËujoËe posluπanje, posluπanje z razumevanjem, kritiËno posluπanje) in branja (npr. selektivno branje, branje s preletom, podrobno branje). Tudi naπe sporoËanje (oz. tvorjenje besedila) poteka z doloËenim ciljem, npr. da bi vplivali na naslovnikovo vednost, prepriËanje, vrednotenje, doæivljanje, ravnanje ipd.; zato loËimo veË vrst sporoËanja (npr. prikazovanje, zagotavljanje, vrednotenje, pozivanje, poizvedovanje ipd.). Skratka, sprejemanje in tvorjenje besedila lahko potekata le, Ëe se Ëlovek zanju odloËi, torej Ëe ima æeljo/hotenje po sporazumevanju — Ëe je zanju motiviran. Zato je motiviranost za sprejemanje oz. tvorjenje besedila prvi gradnik sporazumevalne zmoænosti. Besedila, ki jih sprejemamo oz. tvorimo, o neËem govorijo. »e o temi tujega ali svojega besedila veliko vemo, hitreje in uËinkoviteje sprejemamo oz. tvorimo besedilo. Zato je drugi gradnik sporazumevalne zmoænosti stvarno znanje prejemnika oz. sporoËevalca — to je rezultat prejemnikovih/sporoËevalËevih izkuπenj, njegovih interesov, njegove spoznavne zmoænosti (tj. zmoænosti opazovanja, pomnjenja, sklepanja, presojanja, ustvarjanja, uporabe …) ipd. »lovek je edino bitje, ki se sporazumeva z besednim jezikom. Zato je pomemben gradnik njegove sporazumevalne zmoænosti t. i. jezikovna zmoænost, tj. obvladanje oz. znanje danega besednega jezika. Ker besedni jezik sestoji iz besed ter iz pravil za njihovo povezovanje/skladanje v viπje enote (npr. v povedi) in iz pravil za njihovo sluπno oz. vidno oblikovanje, je Ëlovekova jezikovna zmoænost zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/slovniËne, pravoreËne in pravopisne zmoænosti. 5


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 6

Poimenovalna/slovarska zmoænost pomeni za prejemnika zmoænost razumevanja besed, za sporoËevalca pa zmoænost poimenovanja bitij, stvari, njihovih lastnosti, dejanj … Upovedovalna/slovniËna zmoænost je za prejemnika zmoænost razumevanja razmerij v povedi in zvezah povedi, za sporoËevalca pa zmoænost izraæanja teh razmerij. PravoreËna zmoænost pomeni obvladanje prvin in pravil zborne izreke, pravopisna zmoænost pa obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliπËinah, zato je pomemben gradnik sporazumevalne zmoænosti tudi pragmatiËna/slogovna zmoænost prejemnika oz. sporoËevalca. Prejemnik in sporoËevalec morata pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmiπljati tudi o okoliπËinah, v katerih je nastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se morata nanje ustrezno odzvati — morata jih upoπtevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel, sporoËevalec pa tvoril ustrezno besedilo). Peti gradnik sporazumevalne zmoænosti je metajezikovna zmoænost prejemnika/sporoËevalca, tj. teoretiËno znanje o sprejemanju/sporoËanju (npr. o njunih dejavnikih, vrstah, naËelih, fazah), o besedilnih vrstah, o jeziku (npr. o vrstah in lastnostih besed in povedi, o slovniËnih, pravoreËnih in pravopisnih pravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmoænost jezikoslovnega poimenovanja vrst sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmoænost navajanja lastnosti in sestave sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmoænost navajanja slovniËnih, pravoreËnih, pravopisnih in slogovnih pravil danega jezika ipd. Metajezikovna zmoænost je torej sestavina sporazumevalne zmoænosti oz. je ≈v sluæbi« sporazumevanja — omogoËa namreË uËinkovitejπe sporazumevanje. Ker pa je zanjo potrebno zelo razvito abstraktno miπljenje, jo je treba razvijati pozneje in bolj diferencirano kot preostale gradnike sporazumevalne zmoænosti. 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmoænosti Sporazumevalno zmoænost pri pouku razvijamo sistematiËno (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko (ne pa transmisijsko) — to pomeni, da uËitelj ne posreduje uËencem svojega znanja o vrstah, lastnosti, sestavi … besedil ipd., uËenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveË nasprotno: dejavni so predvsem uËenci. Kaj torej delajo uËenci? — Sprejemajo (posluπajo/berejo) besedila raznih vrst, — tvorijo (govorijo/piπejo) besedila raznih vrst, — sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti, — razvijajo πe druge vrste zmoænosti, — pogovarjajo se o svojem jezikovnem okolju. 1.1.1 UËenci sprejemajo besedila raznih vrst UËenci sprejemajo (posluπajo/berejo) besedila raznih vrst zato, da bi — razvijali razumevanje tujega besedila, — razvijali vrednotenje tujega besedila in utemeljevanje svojega mnenja, — razvijali strategije sprejemanja besedila, — opazovali in uzaveπËali tipiËno zgradbo besedilnih vrst. Sprejemanje besedil poteka v treh fazah, tj. pred in med njim ter po njem. Pred sprejemanjem uËence umirimo in motiviramo za posluπanje/branje, npr. tako, da napovemo temo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkuπnjah, predznanju in priËakovanjih, da skupaj razloæimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo posluπali/brali ipd.1 1

6

Prim. Kje po navadi kupuje tvoja druæina? Ali ste æe kdaj kupili kaj po poπti ali pri kom, ki pride prodajat na dom? »e ste, pripovedujte o tem. Na kaj ste pri nakupovanju πe posebej pozorni: na ceno, znamko, kakovost, priporoËilo drugih …? V katerem primeru se doma posvetujete, kaj boste kupili? Ali kupujete tudi knjige? Katere kupite? Kdaj jih po navadi kupite? Kako izveste zanje? (D. Kapko idr. 2004 a: 67)


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 7

Med sprejemanjem besedila se uËenci osredotoËijo na besedilo, skuπajo si zapomniti Ëim veË podatkov ter oblikujejo svoje staliπËe do besedila oz. svoje doæivljanje besedila. (UËenci te starosti si med posluπanjem/branjem πe ne morejo delati zapiskov/izpiskov.) Po sprejemanju besedila uËenci razËlenjujejo besedilo in potek sprejemanja. RazËlemba besedila poteka tako, da uËenci v besedilu, ki so ga posluπali/prebrali, prepoznavajo razne vrste podatkov, in sicer: a) sporoËevalËev namen (t. i. naklonska razËlemba besedila),2 b) temo, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj bistvene podatke (t. i. pomenska razËlemba besedila),3 c) okoliπËine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliπËinska razËlemba besedila), tj. sporoËevalca in naslovnika besedila, sporoËevalËevo Ëustveno stanje, njuno druæbeno/Ëustveno razmerje, kraj in Ëas nastanka besedila ipd.,4 Ë) pomen besed in pomenska razmerja med besedami v besedilu (t. i. besedna razËlemba besedila),5 d) pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi in med njimi (t. i. povedna/slovniËna razËlemba besedila),6 e) tvarne znaËilnosti besedila (t. i. tvarna razËlemba besedila),7 2

Prim. /UËenci preberejo reklamo./ »emu je sporoËevalec tvoril to besedilo? a) Da bi bil bralec seznanjen s podatki o slovarju. b) Da bi se mu bralec zahvalil za slovar. c) Da bi bralec kupil slovar. (D. Kapko idr. 2004 a: 68) 3 Prim. /UËenci preberejo Ëasopisni Ëlanek./ Zakaj se je torbica izgubila? a) Ker jo je lastnik dal na sedeæ v avtu. b) Ker jo je lastnik dal drugam kot po navadi. c) Ker jo je najditelj naπel. Ë) Ker se je najditelj vraËal s tekmovanja v logiki. (D. Kapko idr. 2004 a: 33) 4 Prim. /UËenci preberejo besedilo./ Kdo je napisal to besedilo? Kje je bilo objavljeno? Kdaj je bilo objavljeno? ... (D. Kapko idr. 2004 a: 57) 5 Prim. Kaj vse pomeni geslo Slovar za vsak æep? ... (D. Kapko idr. 2004 a: 69) 6 Prim. Besede v oklepajih postavi v ustrezno obliko. Artemis Fowl starejπi je bil vodja (zloËinski imperij) _______________________, raztezajoËega se od (dublinsko pristaniπËe) __________________________ do (zakotne uËice) _________________________ Tokia. ... (D. Kapko idr. 2004 a: 60) 7 Prim. tvarno razËlembo govorjenega besedila: V tretjem besedilu glasno preberi poved, v kateri piπe, kdaj je odprt muzej. Soπolci naj presodijo tvoje izgovarjanje — pozorni naj bodo tudi na to, kako si izgovoril besedo v (tj. loËeno od naslednje besede ali skupaj z njo). Presodite, ali si jo izgovoril prav ali ne, ter pojasnite to presojo. (D. Kapko idr. 2004 a: 11) Prim. tvarno razËlembo zapisanega besedila: Simon je prepisal uËiteljiËino besedilo; pri tem je napravil kar veliko napak. Odpravi jih. Lublana 17 5 2004 Drage uËenke dragi uËenci, Lepo se vam zahvalujem za dobre æelje in knigo ki ste mi jo poslali. Dougi dnevi v bouniπnici bodo tako krajπi in prijaznejπi. Tudi jast velikokrat mislim na vas. Upam da bom kmalu spet met vami. Lep pozdrau vaπa razredniËarka nina hoËevar (D. Kapko idr. 2004 a: 14)

7


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 8

f) jezikovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihove lastnosti in sestavo ter slovniËna, pravoreËna, pravopisna in slogovna pravila ter jih poimenujejo s strokovnimi izrazi (t. i. metajezikovna razËlemba besedila).8 K razËlenjevanju posluπanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razËlemba besedila, tj. presojanje besedila (uËenci povedo/napiπejo, kaj menijo o besedilu — npr. o njegovi razumljivosti, resniËnosti, zanimivosti, ustreznosti, uËinkovitosti, jezikovni pravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja (uËenci povedo, na osnovi Ëesa tako menijo).9 Zaporedje nalog, ki pripadajo raznim razËlembam, je lahko tudi nekoliko drugaËno — odvisno je od konkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste; vendar pa v skladu z novim temeljnim ciljem pouka slovenskega jezika ne sme biti na prvem mestu metajezikovne razËlembe. Ob nekaj besedilih ni vseh vrst razËlembe — tako je npr. pragmatiËna razËlemba pogosta ob dvogovornih besedilih, tvarna razËlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjska razËlemba je pogosto æe v fazi pred sprejemanjem (npr. ko uËenci obudijo svoje predznanje, spregovorijo o svojih izkuπnjah …); po sprejemanju pa jo lahko doda tudi uËitelj, Ëe vidi, da uËence besedilo posebej pritegne, ali Ëe upoπteva zunanje okoliπËine obravnave besedila (npr. aktualne dogodke). Metajezikovna razËlemba je pogostejπa v viπjih razredih osnovne πole. Naloge za dano vrsto razËlembe ne smejo biti enoliËne, temveË morajo spodbujati uËence k raznim dejavnostim (npr. k izloËanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanju napak, tvorjenju vpraπanj/miselnih vzorcev/besedil ipd.) in v njih sproæati razne vrste miselnih procesov (npr. pomnenje ali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagi podatkov v besedilu, vrednotenje in uporabo podatkov). UËenci po sprejemanju besedila ne razËlenjujejo le besedila, ki so ga posluπali/prebrali, temveË tudi potek sprejemanja — to pomeni, da razmiπljajo tudi o tem, kaj so delali med sprejemanjem besedila in kako bi si zapomnili Ëim veË podatkov. Tako spoznavajo t. i. strategije sprejemanja besedila (in uËenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajo podteme oz. kljuËne besede ter bistvene podatke in jih oblikujejo v miselni vzorec10 (po uËnem naËrtu za slovenπËino naj bi to zmoænost zaËeli razvijati na zaËetku 2. triletja). UËenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca πe 8

Prim. Dopolni. Del besede, ki nosi osnovni ________________ besede, imenujemo koren. (D. Kapko idr. 2004 a: 62) 9 Prim. Preberi, kaj so uËenci rekli uËitelju. Nam lahko ponovite naslove za plakat? Ali bi mu lahko rekli tudi tako? Ponovite nam naslove za plakat.

Prosimo, da nam ponovite naslove za plakat.

Utemelji odgovor. (D. Kapko idr. 2004 a: 18) 10

Prim. Iz koliko odstavkov je besedilo? Ob vsakem odstavku razmisli, kateri izsek iz æivljenja predstavlja; s kljuËnimi besedami dopolni naslednji miselni vzorec.

(D. Kapko idr. 2004 b: 32)

8

DOGODKI OB ROJSTVU


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 9

npr. tvorjenje opornih toËk, preglednic11 ipd.) zahteva postopnost, zato se uËenci urijo v njih vsa leta πolanja, in sicer pri vseh predmetih, torej ne le pri slovenπËini. 1.1.2 UËenci tvorijo besedila raznih vrst UËenci tvorijo (govorijo/piπejo) besedila raznih vrst zato, da bi — razvijali zmoænost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in uËinkovitih besedil, — opazovali in razvijali strategije sporoËanja, — spoznavali in si uzaveπËali naËela sporoËanja. Tudi sporoËanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah: pred in med njim ter po njem. Pred sporoËanjem uËenci izberejo temo besedila in besedilno vrsto (ali pa jim ju doloËi uËitelj). Nato ob zgledu, uËiteljevi pomoËi ali samostojno izdelajo miselni vzorec: na podlagi besedilne vrste napiπejo kljuËne besede (npr. za opis bolezni: vrsta bolezni, naËin okuæbe, znaki, potek, trajanje, naËin zdravljenja, zapleti) ter k njim pripiπejo bistvene podatke — pri izbiri le-teh izhajajo iz teme (npr. norice) ter si pomagajo s svojim znanjem in s priroËniki (tako opravijo 1. fazo sporoËanja). Potem v miselnem vzorcu s πtevilkami zaznamujejo zaporedje kljuËnih besed, nato pa πe bistvenih podatkov ob vsaki kljuËni besedi; Ëe tako zahteva besedilna vrsta (npr. doæivljajski spis), dodajo πe uvod in zakljuËek — torej po vzorcu/modelu naredijo naËrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporoËanja). Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. faza sporoËanja). Nastali osnutek besedila preberejo in ga presojajo, npr. — Ali se vsebina navezuje na naslov? — Ali ima besedilo ≈rdeËo nit«? — Ali so povedi zaokroæene in razumljive? — Ali so povedi smiselno povezane? — Ali besedilo ≈lepo teËe«? — Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? — Ali je besedilo zaokroæeno, tj. ≈ima glavo in rep«? — Ali se besede veËkrat ponovijo? — Ali sem uporabil knjiæne besede? — Ali sem postavil besede v pravilno obliko? — Ali je moja pisava berljiva? — Ali je na zaËetku povedi velika zaËetnica? — Ali je na koncu povedi pravo loËilo? — Ali so vejice na pravem mestu? Nato zaznamujejo in odpravijo napake. Potem besedilo πe enkrat prepiπejo (4. faza). »e æelijo govorno nastopati, besedilo veËkrat preberejo in si ga skuπajo Ëim bolje zapomniti (5. faza). 11

Prim. V desni stolpec preglednice vpiπi bistvene podatke o obiËaju, ki je bil predstavljen v 11. nalogi. Ime ljudskega obiËaja Umestitev obiËaja v okolje Umestitev obiËaja v Ëas Udeleæenci obiËaja Dejavnosti udeleæencev

Namen dejavnosti udeleæencev PripomoËki za opravljanje obiËaja Posebnosti obiËaja

Poloæaj obiËaja danes

(D. Kapko idr. 2004 b: 10)

9


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 10

Po tvorjenju besedila uËenci preberejo besedilo soπolcev oz. posluπajo njihov govorni nastop; nato ga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svoj osnutek besedila; pri presojanju govornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimi vpraπanji: — Ali se je vsebina navezovala na naslov? — Ali je imelo besedilo ≈rdeËo nit«? — Ali je besedilo ≈lepo teklo«? — Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? — Ali je bilo besedilo zaokroæeno, tj. ≈ima glavo in rep«? — Ali so se besede veËkrat ponovile? — Ali je govorec govoril zborno? — Ali je govoril razloËno, poËasi, glasno, æivahno, prepriËljivo? — Ali je gledal posluπalce? — Ali je bila dræa telesa sproπËena? — Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu? — Ali je ustrezno uporabljal kretnje? — Ali je bila njegova mimika sproπËena in naravna? UËenci razmiπljajo o tem, kako so tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kako so presojali svoje besedilo ipd. Svojo zmoænost tvorjenja besedila lahko namreË izboljπajo tudi z opisovanjem lastne dejavnosti. 1.1.3 UËenci sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti UËenci razvijajo sporazumevalno zmoænost tudi tako, da sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti, in sicer zato, da bi — bolje razumeli besedila in — tvorili kakovostnejπa in pravilnejπa besedila. Razvijanje sporazumevalne zmoænosti vkljuËuje razvijanje poimenovalne,12 upovedovalne,13 pravoreËne,14 pravopisne,15 pragmatiËne16 in metajezikovne17 zmoænosti. 12

13

14

15

16

17

Prim. Iz katerih besednih zvez so nastali naslednji samostalniki? bolnik  ta, ki je _____________ mladeniË  _____________________ skopuh  ___________________ srboriteæ  _____________________ omahljivec  ___________________ divjak  _____________________ trmoglavec  ___________________ ognjeviteæ  _____________________ domiπljavec  ___________________ strahopetneæ  _____________________ (D. Kapko idr. 2004 a: 96) Prim. Preberi πe naslednje zveze povedi. V drugi povedi podËrtaj ponovljeno besedo oz. besedno zvezo in razmisli, kako bi zdruæil povedi. Nato napiπi novo poved. Iz rozete se dviguje steblo. Steblo je visoko do 40 cm.  Utrgal si rastlino. Rastlina je morda strupena.  Po zdravilo je moral iti v mesto. Mesto je od njegovega doma oddaljeno 20 km.  (D. Kapko idr. 2004 a: 94) Prim. Glasno preberi naslednje besede, nato pa povej, ali si izgovoril ozki ali πiroki e. uËenka, najlepπa, uËenci, æelja, dnevi, razredniËarka, HoËevar, spet (D. Kapko idr. 2004 a: 14) Prim. Na glas preberi povedi, nato pa vstavi vejice. So se uËenci æe odloËili o Ëem bodo pripravili plakat? Naslovov si niso zapomnili ker jih je uËitelj povedal prehitro. UËenci v skupini noËejo da vodja naredi vse sam. Bi bili zadovoljni Ëe bi bila vodja Vesna? Povejte mi kdo bo vodja skupine. Ker je Vesna zelo zaposlena najprej ni hotela sprejeti nove zadolæitve. (D. Kapko idr. 2004 a: 19) Prim. Koga bi vikal? PodËrtaj. soπolca, turistiËnega vodnika, policista, zdravnika, gostilniËarja, prodajalko, voznika avtobusa, πolsko kuharico, snaæilko, tajnico ravnatelja, sestriËno, hiπnika, socialnega delavca, pedagoga, psihologa, logopeda (D. Kapko idr. 2004 a: 18) Prim. PreËrtaj besede, ki ne spadajo v isto besedno druæino, in pojasni svojo odloËitev. kovaË, kovaËnica, nakovalo, kovËek, rokovnik; pisarna, piskanje, piπËalka, zapiskati, piskaË; beliti, belec, belolas, balet, belilo (D. Kapko idr. 2004 a: 64)

10


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 11

1.1.4 UËenci razvijajo πe druge vrste zmoænosti UËenci razvijajo sporazumevalno zmoænost in njene sestavine DEJAVNO, zato hkrati razvijajo πe druge zmoænosti: — zmoænost reπevanja problemov,

18

— zmoænost opazovanja pojavov in prepoznavanja njihovih znaËilnosti, — zmoænost sklepanja o povezanosti pojavov,

20

— zmoænost sklepanja o preteklosti in prihodnosti pojavov, — zmoænost posploπevanja ugotovitev, — zmoænost pomnjenja podatkov, 18

19

21

22

23

Prim. Iz koliko odstavkov je besedilo? Ob vsakem odstavku razmisli, kateri izsek iz æivljenja predstavlja; s kljuËnimi besedami dopolni naslednji miselni vzorec.

DOGODKI OB ROJSTVU

(D. Kapko idr. 2004 b: 32) 19

Prim. Napiπi, kaj je narisano.

__________________

__________

______________

______________________

Primerjaj zgradbo teh besed. Kaj si opazil? a) Da so besede popolnoma enake. b) Da imajo en del enak. c) Da so besede popolnoma razliËne. V vseh besedah podËrtaj enaki del. (D. Kapko idr. 2004 a: 61) 20

Prim. Preberi naslednjo dvojico povedi. Ker imamo zdravniπki pregled, ne bomo pisali preizkusa znanja. Zaradi zdravniπkega pregleda ne bomo pisali preizkusa znanja. Kaj vsebujeta oba podËrtana dela — posledico ali vzrok? Prvo poved primerjaj z drugo. S Ëim smo zamenjali besedo ker? Kaj smo naredili s preostalim podËrtanim delom? Kaj smo naredili z vejico? Kaj smo naredili z delom za vejico? Dopolni. (Vpiπi: postavimo vejico / ne postavimo vejice.) Vzrok lahko izrazimo z besedo zaradi. V takih primerih pazimo, da za delom, ki vsebuje vzrok, (D. Kapko idr. 2004 a: 79)

21

22

23

.

Prim. Kaj misliπ, kako so æiveli tvoji vrstniki v Rimu ali Pompejih okoli zaËetka naπega πtetja? a) Tako kot jaz. b) DrugaËe. »e veπ, povej kaj — o njihovih imenih, — o njihovem bivaliπËu, — o njihovi obleki, — o njihovi hrani, — o njihovi πoli, — o njihovem prostem Ëasu. (D. Kapko idr. 2004 b: 29) Prim. Preberi povedi. Na veËer pred praznikom dela pomagam pripravljati kres. Za veliko noË naredijo v Beli krajini pisanice. Letos so nas na silvestrovo obiskali sosedovi. 31. oktobra praznujemo dan reformacije. Andrej si je zlomil nogo dva dni pred novim letom. Na Preπernov dan so vsi muzeji in galerije odprti ves dan. Kaj poimenujejo podËrtane besede/besedne zveze? Opazuj, kako so zapisane. Dopolni. Imena (npr. velika noË, silvestrovo) piπemo z zaËetnico (posebnost je Preπernov dan). (D. Kapko idr. 2004 a: 129) Prim. ... Na pamet se nauËi imena sklonov, njihov zapovrstje in ustrezne vpraπalnice. (D. Kapko idr. 2004 a: 124)

11


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 12

— zmoænost hierarhiziranja podatkov,24 — zmoænost preurejanja podatkov,25 — zmoænost navezovanja na svoje sporazumevalne in druge izkuπnje,26 — zmoænost uporabe znanja v novih okoliπËinah,27 — zmoænost samostojnega odloËanja ob ponujenih reπitvah problema in zmoænost utemeljevanje svojih odloËitev,28 24

Prim. Kaj vse si izvedel o ozkolistnem trpotcu? Preglednico dopolni s sedmimi kljuËnimi besedami, te pa z bistvenimi podatki. OZKOLISTNI TRPOTEC

Ob preglednici obnovi opis ozkolistnega trpotca. (D. Kapko idr. 2004 a: 90) 25

Prim. Izpolni preglednico.

RAZVOJ »LOVEKA (»LOVE»NJAKI) KDO?

KDAJ?

KJE?

TELESNE POSEBNOSTI

NA»IN ÆIVLJENJA

avstralopitek

moderni Ëlovek

(D. Kapko idr. 2004 b: 51) 26

Prim. Besede v levem stolpcu poveæi z njihovo razlago na desni. logika zapis pomembnejπih dogodkov po zapovrstju dejanj dokument mladoletnik, ki krπi sploπne dogovore kronika veda, ki preuËuje pravilno, tj. neprotislovno miπljenje in sklepanje huligan listina z uradno veljavnostjo Ali si æe kdaj sliπal, da je kdo komu rekel huligan? Ali je s to besedo le poimenoval osebo ali pa je izrazil tudi svoje mnenje o njej? Kakπno je bilo to mnenje — naklonjeno ali nenaklonjeno? (D. Kapko idr. 2004 a: 29)

27

Prim. /UËenci preberejo vozni red./ Odgovori. a) Janez stanuje v Æirovnici. V Ëetrtek ima ob 8. uri pregled pri okulistu na Jesenicah. Kdaj bo moral iti na vlak? b) Mojca je LjubljanËanka, babico pa ima v Podnartu. V soboto dopoldne bi jo rada obiskala. Kdaj bi morala iti na vlak? Kdaj bo prispela v Podnart? c) Prebivalec iz Lesc potuje z vlakom na Jesenice ob 7.53. Kolikokrat se vlak vmes ustavi, preden prispe na Jesenice? Ë) Ali KranjËan lahko potuje na Jesenice z vlakom, ki gre iz Ljubljane ob dveh popoldne? (D. Kapko idr. 2004 b: 108)

28

Prim. Preberi naslednje povedi. a) Ker Tjaπo zanimajo æivali, se je naroËila na novo poljudnoznanstveno revijo. b) Tjaπa se je naroËila na novo poljudnoznanstveno revijo, zato jo zanimajo æivali. c) Tjaπo zanimajo æivali, zato se je naroËila na novo poljudnoznanstveno revijo. Bodi pozoren na pomen povedi. Obkroæi Ërko pred povedma, ki imata enak pomen. Pojasni svojo reπitev. (D. Kapko idr. 2004 a: 78)

12


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 13

— zmoænost sodelovanja z drugimi,29 — zmoænost naËrtovanja svojega dela,30 — zmoænost opazovanja in opisovanja svojega dela,31 — zmoænost poroËanja o svojem delu,32 — zmoænost samovrednotenja, tj. vrednotenja svojega dela, izdelka, sodelovanja z drugimi ter svoje uspeπnosti/uËinkovitosti,33 — zmoænost naËrtovanja postopkov za izboljπanje svojega dela, izdelka, sodelovanja,34 — ... 29

30

31

32

33

Prim. /UËenci izpolnijo anketo./ Po skupinah zberite odgovore soπolcev. Nato jih predstavite nebesedno; na plakatu predstavite — odgovore na prvo vpraπanje z diagramom v obliki vodoravnih stolpcev, — odgovore na drugo vpraπanje z diagramom v obliki navpiËnih stolpcev, — odgovore na tretje vpraπanje z diagramom v obliki vodoravnih stolpcev, — odgovore na Ëetrto vpraπanje z diagramom v obliki torte. Vse πtiri skupine odgovorov predstavite tudi besedno. Pogovorite se o rezultatih, npr. — ali ste jih priËakovali, — ali se z njimi strinjate, — zakaj so taki, — kako bi jih izboljπali. (D. Kapko idr. 2004 a: 6) Prim. Ponovno si oglej reklamo. Po ogledu boπ odgovarjal na naslednja vpraπanja: Kdo je naroËil to reklamo? Po Ëem to veπ? Kdo je izdelal to reklamo? Od kod to veπ? Kaj se reklamira: sadje, podjetje Mercator ali zdravo æivljenje? ... (D. Kapko idr. 2004 a: 72) Prim. Ali so te besedila, ki ste jih lani obravnavali pri pouku, spremljala tudi v vsakdanjem æivljenju? »emu sprejemaπ (posluπaπ in bereπ) besedila? Kako si med posluπanjem in branjem uspeπ zapomniti bistvene podatke iz besedila? Kaj narediπ, Ëe v besedilu Ëesa ne razumeπ? »emu tvoriπ (govoriπ in piπeπ) besedila? S Ëim si pomagaπ pri tvorjenju besedila? (D. Kapko idr. 2004 a: 7) Prim. /UËenci izpolnijo naroËilnico./ Ali si izpolnil vse rubrike? Pojasni odgovor. Zakaj je treba napisati svoj toËni naslov? Ali si vpisal znak v prvi ali drugi kvadratek? Zakaj si se tako odloËil? Ali bi lahko vpisal znak kar v oba kvadratka? Pojasni odgovor. Ali si vpisal znak v tretji ali Ëetrti kvadratek? Ali bi tudi tu lahko vpisal znak v oba kvadratka? (D. Kapko idr. 2004 a: 74) Prim. ©e enkrat preberi oceno, ki si jo na zaËetku te uËne enote napisal na list papirja. Svojo oceno primerjaj s Filipovo in razmisli, — ali ima ustrezen naslov, — ali vsebuje kljuËne besede iz miselnega vzorca v 4. nalogi, — ali si izrazil svoje mnenje o knjigi/filmu, — ali si svoje mnenje utemeljil, npr. s strnjeno obnovo vsebine knjige/filma, — ali si napisal ustrezen zakljuËek, — ali si upoπteval pravila o rabi velike zaËetnice ter o rabi konËnih loËil in vejice. »e je potrebno, oceno popravi in prepiπi (lahko tudi na raËunalnik). Nato jo predstavi soπolcem. Pogovorite se o svojih ocenah. (D. Kapko idr. 2004 a: 59)

34

Prim. vpraπanja za uËenËevo samovrednotenje: Kaj si delal v enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?

13


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 14

1.1.5 UËenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju UËenci opazujejo sebe in svoje jezikovno okolje ter se pogovarjajo — o vrstah, prvinah, znaËilnostih in vlogi besednega/nebesednega jezika, — o prednostih maternega/prvega in tujega jezika, — o posebnem poloæaju slovenπËine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji, — o jezikih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem) stiku, — o knjiænem in neknjiænem jeziku ter okoliπËinah njune rabe ipd.35 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti UËitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmoænost tako, da ob novih/neznanih primerih preverja/ocenjuje — razumevanje besedil, — tvorjenje besedil in — razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmoænosti. Preverjanje/ocenjevanje razumevanja besedil zajema npr.36 — prepoznavanje okoliπËin nastanka besedila,37 — prepoznavanje sporoËevalËevega namena,38 — prepoznavanje teme,39 — prepoznavanje podtem/kljuËnih besed,40 — prepoznavanje bistvenih podatkov,41

35

Prim. Pripiπi knjiæne sopomenke. Presodi oba naËina izraæanja. πpecati cvek lojtra æupa πalca flaπa Ali poznajo naπtete besede po vsej Sloveniji? (D. Kapko idr. 2004 a: 37)

36 37

38

39

40

41

Primeri, navedeni v pogl. 1.2, so iz tega priroËnika (iz pogl. UËne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6). Prim. Odgovori. Kdo je napisal besedilo? ____________________________ Kje je bilo objavljeno? _____________________________ ... Prim. »emu je sporoËevalec tvoril to besedilo? a) Da bi bralec pohvalil revijo. b) Da bi se bralcu zahvalil za revijo. c) Da bi se bralec naroËil na revijo. Ë) Da bi bralca seznanil z izidom nove slovenske revije. Prim. Kaj je bila tema pogovora? a) Izlet. b) UËenje naravoslovja. c) Igranje badmintona. Ë) Kosilo. Prim. Naslednje povedi dopolni s kljuËnimi besedami: Ëas zorenja, rastiπËe, uporabnost rastline, deli rastline, druæina, Ëas cvetenja. Prvi odstavek govori o ___________________. Drugi odstavek govori o ____________________. Tretji odstavek govori o ____________________ in o _____________________. »etrti odstavek govori o ____________________. Peti odstavek govori o ____________________. Prim. V desni stolpec preglednice vpiπi bistvene podatke o obiËaju, ki je bil predstavljen v 1. nalogi. UMESTITEV OBI»AJA V OKOLJE UMESTITEV OBI»AJA V »AS UDELEÆENCI OBI»AJA DEJAVNOST UDELEÆENCEV NAMEN DEJAVNOSTI UDELEÆENCEV PRIPOMO»KI ZA OPRAVLJANJE OBI»AJA POLOÆAJ OBI»AJA DANES

14


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 15

— prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu,42 — uporabo podatkov v novih okoliπËinah,43 — napovedovanje nadaljevanja/konca, — znajdenje v besedilu,44 — preoblikovanje besedila,45 — presojanje resniËnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanje presoje,46 — presojanje nebesednih prvin besedila in utemeljevanje presoje.47 Pri preverjanju/ocenjevanju tvorjenja besedila vrednotimo npr.: — razumljivost besedila (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroæenost), — ustreznost besedila danim okoliπËinam sporoËanja, — ustreznost besedila dani besedilni vrsti, — jezikovno pravilnost besedila (tj. besedno, slovniËno in izgovorno/pisno), — vkljuËenost nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja, — upoπtevanje faz sporoËanja (npr. popravljanje osnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril ipd.). Kaj pa vrednotimo pri preverjanju/ocenjevanju razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmoænosti? — Pri preverjanju/ocenjevanju motiviranosti za sprejemanje/sporoËanje vrednotimo uËenËev odnos do sporazumevalnih dejavnosti.

42

43

44

45

46

47

Prim. /UËenci preberejo besedilo z naslovom Iskali so, kakor da bi πlo zares./ ... Pojasni, kdo je iskal. ________________________________________________________________________ Pojasni, koga so iskali. ______________________________________________________________________ Prim. Predstavljaj si, da — æiviπ v Ljubljani in boπ ob 8.00 potoval z letalom v Moskvo. Ali se na letaliπËe lahko pripeljeπ z avtobusom? DA NE »e se lahko pripeljeπ, kdaj moraπ iti na avtobus? _____________ — æiviπ v Trzinu in boπ ob 13.45 potoval z letalom v Bruselj. Upoπtevaj, da moraπ biti na letaliπËu uro pred odhodom letala. Kdaj moraπ iti na avtobus? _____________ — æiviπ v Komendi in se boπ iz Frankfurta vrnil z letalom ob 16.10. S katerim avtobusom se lahko peljeπ domov? _____________ Prim. /UËenci preberejo vozni red./ Obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. a) Vozilo vozi od zaËetne do konËne postaje v obeh smereh enako dolgo. b) Iz Ljubljane odpelje tolikokrat kot z Brnika. c) Z letaliπËa vedno odpelje ob polni uri. Ë) Zadnje vozilo pripelje v Ljubljano ob deset minut pred deveto uro zveËer. d) Iz Ljubljane ne vozi ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih. e) Z Brnika vozi tudi ob sobotah, nedeljah in 1. januarja. Prim. /UËenci preberejo tri besedila; dve sta nerazumljivi./ Dopolni. Katero besedilo vsebuje nagovor, pozdrav in podpis, manjkata pa mu kraj in datum pisanja? Besedilo __. To besedilo popravi, da bo razumljivo. Novo besedilo napiπi. Prim. /UËenci preberejo tri besedila; dve sta nerazumljivi./ Obkroæi. Kateri besedili nista razumljivi? a) A in B. b) B in C. c) A in C. Napiπi, zakaj katero besedilo ni razumljivo. Besedilo __ ni razumljivo, ker _______________________________________________________________. Besedilo __ ni razumljivo, ker _______________________________________________________________. Prim. Iz besedila prepiπi s pisanimi Ërkami a) besedo, ki pritegne pozornost bralca: ________________________________________________________ b) dve povedi, ki pritegneta pozornost bralca: ___________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ Napiπi, s Ëim pritegne pozornost bralca beseda: _________________________________________________ In s Ëim pritegneta pozornost bralca povedi? ____________________________________________________

15


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 16

— Stvarnega znanja posebej ne preverjamo/ocenjujemo (je pa zajeto pri preverjanju/ocenjevanju razumevanja in tvorjenja besedila). — Pri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmoænosti vrednotimo npr.: • prepoznavanje pomena besede/besedne zveze,48 • rabo veËpomenske besede v novih povedih, • iskanje besede z enakim/nasprotnim/… pomenom,49 • pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko,50 • pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo,51 • zamenjavo frazema s prosto besedno zvezo in obrnjeno,52 • odpravljanje poimenovalnih napak. — Pri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne zmoænosti vrednotimo npr.: • tvorjenje povedi,53 • razvrπËanje povedi v pravilno zapovrstje, • zdruæevanje povedi,54

48

49

50

51

52

53

54

Prim. Razloæi, kaj je — πtruËnica: _____________________________________________________________________________ — peresnik: ______________________________________________________________________________ — pivnik: _______________________________________________________________________________ — Ërnilnik: ______________________________________________________________________________ Prim. Iz besedila prepiπi — sopomenki za besedo pes: __________________________ in ___________________________ — sopomenko za besedo popotnik: _________________________ — sopomenko za besedo ekipa: ____________________________ — protipomenko za besedo najti: ___________________________ — protipomenko za besedo najmanj: ________________________ — protipomenko za besedo vaπki: ___________________________ Prim. Napiπi manjπalnice. majhen ptiË ____________________ majhen Ëoln ____________________ majhna luË ____________________ majhno okno ____________________

majhna hiπa ____________________ majhna barka ____________________ majhna sveËa ____________________ majhen potok ____________________

Prim. V naslednjih besednih zvezah obkroæi pridevnike; nato te besedne zveze pretvori v zvezo dveh samostalnikov in πe ene (kratke) besede. spalna vreËa ________________ hiπni copati ________________ πportni copati ________________ smuËarske hlaËe ________________ pisalni pribor ________________ mladinski tabor ________________ Prim. Obkroæi. Kaj pomeni, Ëe piπe, da jim gre prva pomoË od rok (v zadnjem odstavku)? a) Da dajejo prvo pomoË. b) Da sprejemajo prvo pomoË. c) Da obvladajo prvo pomoË. Ë) Da za prvo pomoË nimajo tehniËnih pripomoËkov, zato si morajo pomagati z rokami. Prim. Povedi s ker spremeni tako, da boπ uporabil zato, povedi z zato pa tako, da boπ uporabil ker. Nove povedi napiπi. Izlet na æalost odpade, ker moËno deæuje. _________________________________________________________ Jeseni ste naroËili premalo kurilnega olja, zato vam ga je æe zmanjkalo. _________________________________________________________ Ker me bolijo kolena, ne morem pomiti tal. _________________________________________________________ Æejen sem, zato bom spil kozarec vode. _________________________________________________________ Prim. Preberi dvojico povedi. Rad bi vedel vse o vremenu. Prebrati bom moral veliko knjig. PodËrtaj poved, ki vsebuje pogoj. S katero besedo izrazimo pogoj? ______________________ Povedi zdruæi tako, da boπ izrazil pogoj; napiπi novo poved. _____________________________________________

16


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 17

• nadomeπËanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom,55 • odpravljanje slovniËnih napak.56 — Pri preverjanju/ocenjevanju pravoreËne zmoænosti vrednotimo npr.: • doloËanje glasovne vrednosti doloËene Ërke v besedi. — Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmoænosti vrednotimo npr.: • prepis povedi iz velikih tiskanih Ërk v male pisane Ërke,57 • izbiranje pravilne Ërke oz. zaËetnice,58 • zapis πtevnikov z besedo in/ali s πtevilko,59 • vstavljanje manjkajoËih Ërk oz. loËil,60 • pisanje skupaj ali narazen,61 • odpravljanje pravopisnih napak.62 — Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatiËne zmoænosti vrednotimo npr.: • doloËanje okoliπËin danim besedam/nagovorom/izrekom sporoËevalËevega namena, • ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliπËinah,63 55

56

57

58

59

60

61

62

63

Prim. Ponovljeno besedo v drugi povedi zamenjaj z ustreznim osebnim zaimkom. Spremenjeno drugo poved napiπi. Tine dvakrat na teden obiπËe svojo staro teto. Stari teti prinese hrano iz trgovine. V telovadnici smo napeli mreæo za odbojko. Po tekmi smo mreæo pospravili. Turisti gredo na sprehod okoli jezera ali se povzpnejo na hrib. S hriba imajo lep razgled. V petek zveËer sta neznanca pretepla 12-letnega fanta. 12-letnemu fantu sta vzela tudi denarnico. Prim. Popravi, kar je potrebno. Naπ TinËek danes πe malo kaπlja, jutri pa bo bil æe zdrav. Marija in Dora sta πle na koncert. Ali veπ, da bo bila jutri æe nedelja? VËeraj nisem najdla kljuËev od stanovanja. Kdaj se boπ zaËnel uËiti? Prim. Iz besedila prepiπi s pisanimi Ërkami — ime praznika ______________________________ — ime pokrajine ______________________________ — ime kraja _________________________________ Prim. Obkroæi pravilni zapis. a) Begunje Pri Cerknici. b) Begunje pri cerknici. c) Begunje Pri cerknici. Ë) Begunje pri Cerknici. Prim. Napiπi z besedami. 633 ______________________________________________________________ 633. ______________________________________________________________ 98 ________________________________________________________________ 98. _______________________________________________________________ Prim. Dopiπi loËili koncu povedi. Aljaæ je povedal Jakobu: “Med poËitnicami grem z oËetom jadrat Jakob ga je vpraπal: “Kam pa Aljaæ se je pohvalil: “Na otok Cres Jakob je vzkliknil: “Tam sem æe bil in mi je bilo zelo vπeË Prim. Vpiπi pravilno napisano besedo. Najprej sem pozdravil teto, (po tem / potem) _____________ pa sem stekel k bratrancu. (Po tem / Potem) _________________ govoru bo nastopil kitarist. (Na to / Nato) ________________ vpraπanje ne vem odgovora. OËe me je najprej pokaral, (na to / nato) __________________ pa mi je le dovolil v kino. Prim. V besedilu odpravi napake. Mama je stopila v sobo in zagledala razbito ogledalo. Janeza je vpraπala “Kdo ga je razbil.” “Jaz ga nisem.” je mencal FranËek. Saj vem, spet sta se v sobi igrala z æogo”, se je jezila mama. “Nato je FranËek rekel: “Janez je ni ujel, zato je priletela naravnost v ogledalo.” Janez je pogledal mamo in ji rekel: No, vidiπ, mama, nobeden ni kriv. Prim. PodËrtaj. Koga od naπtetih oseb bi tikal? GostilniËarja, poπtnega usluæbenca, uËitelja, vrstnika, smetarja, prodajalca sladoleda, predsednika dræave, duhovnika, bratranca.

17


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 18

• odpravljanje slogovnih napak,64 • presojanje vljudnosti in uËinkovitosti danih jezikovnih prvin in odpravljanje napak.65 — Pri preverjanju/ocenjevanju metajezikovne zmoænosti vrednotimo npr.: • odpravljanje slovniËnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanje popravkov,66 • razumevanje jezikoslovnega izraza,67 • poimenovanje izbrane prvine besedila z jezikoslovnim izrazom,68 • prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje reπitev,69 • doloËanje vrste besedila,70 • doloËanje oblikovnih lastnosti besede.71 Pri preverjanju/ocenjevanju sporazumevalne zmoænosti naj uËitelj pazi na to, da od uËencev ne zahteva ponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov.

2 Predstavitev didaktiËnega kompleta Gradim slovenski jezik 6 DidaktiËni komplet Gradim slovenski jezik 6 vsebuje — samostojni delovni zvezek (v dveh delih) z reπitvami za uËence ter — videokaseto s prepisi posnetih besedil, zgoπËenko in priroËnik za uËitelja. 2.1 Samostojni delovni zvezek Gradim slovenski jezik 6 Gradivo v samostojnem delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 6 je razdeljeno na 25 enot (od 1. do 12. enote v 1. delu, od 13. do 25. enote v 2. delu). 64

65

66

67

68

69

70

71

Prim. Odpravi ponavljanje podËrtanih besed. Urπka je rekla mami, naj jo pride iskat v πolo ob pol enih, da bosta πli na zdravniπki pregled. Mama ji je rekla, da takrat ne bo mogla priti, ker ima sluæbo. Urπka ji je nato rekla, da bo πla sama k zdravniku peπ, ona pa naj jo pride iskat v zdravstveni dom takoj po sluæbi. Mama ji je rekla, da bo priπla malo po drugi uri. Prim. Napiπi, kako bi Sara vljudneje rekla Gregorju. Pojdi se igrat na dvoriπËe. __________________________________________ Prinesi mi lopar. __________________________________________ Prim. Vstavi vejice, kjer je treba. O kako si me presenetil! Joæe kdaj bova napisala pismo? UËenci zelo sem zadovoljna z vami. Gospa Pirih vaπa hËi je v πoli zelo marljiva. Halo babica pri telefonu. Uf kako mi je dolgËas! Jani pozabil si vstaviti vejico. Prim. PodËrtaj osebne zaimke. Prosil sem ga za pomoË. Ni me ne videl ne sliπal. Nerodno jima je bilo, ker sta zamudila sestanek. O naju se æelim pogovoriti s teboj. Vas smo æe veËkrat sreËali na Ratitovcu. Tudi mi radi hodimo v naravo. Prim. /UËenci preberejo besedilo./ Kako imenujemo del besedila Iskali so, kakor da bi πlo zares? __________________________________________ Prim. ... Poveæi. Besedilo A je Besedilo B je

pripoved o prebolevanju bolezni. predstavitev bolezni.

Prim. ... Ali je to besedilo uradno ali neuradno? _________________ Prim. PodËrtaj glagole v dvojini. sva pomagali, ponudimo, izogibata se, bosta πli, zrasteva, so suπile, je pozabil, pretakata se

18


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 19

Glede na to, da uËenci razvijajo sporazumevalno zmoænost ob besedilih, so avtorice posebno pozornost namenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoπtevale uËenËevo starost, predznanje, spoznavno in sporazumevalno zmoænost, potrebe, interese itd. Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za uËenca zanimiva in tudi koristna v vsakdanjem æivljenju, narodnostno in dræavljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnose med ljudmi in uËenca spodbujajo h kritiËnemu razmiπljanju. Pri izboru teme besedila so se avtorice πe posebej zavedale, da besedil pri jezikovnem pouku ne obravnavamo zato, da bi se uËenci sreËali samo z zanimivo tematiko, temveË zato, da uËencu pokaæemo pot k Ëim uËinkovitejπemu sprejemanju in tvorjenju besedil raznih vrst. Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se uËenci sreËujejo v vsakdanjem æivljenju. »e æelimo, da se uËenci nauËijo sprejemati in tvoriti besedila doloËene besedilne vrste, je potrebno, da se sreËajo z (vzorËnim) besedilom, ki ima tudi vse odlike te besedilne vrste, tj. mora imeti pravilno sestavo (ta je pri mlajπih uËencih lahko preprostejπa) in mora biti jezikovno neoporeËno. »e je bilo zaradi nepravilne sestave ali jezikovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, je pripomba o priredbi omenjena v Virih. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjena resniËna oblika besedil (npr. tipiËne tipografske prvine v publicistiËnih besedilih ipd.). — Samostojni delovni zvezek vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava vodi prav k odkrivanju teh napak. Samostojni delovni zvezek je zasnovan dialoπko — avtorice usmerjajo uËenca v procesu uËenja in ga vodijo k znanju. UËenci znanja tako ne sprejemajo od uËitelja in tudi ne od piscev uËbenika (to bi bil t. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko uËitelj/pisec vseved prenaπa znanje uËencem in posreduje dokonËne interpretacije, uËenci pa jih za njim ponavljajo), temveË si z lastno miselno dejavnostjo ter upoπtevanjem izkuπenj in predznanja sami (z)gradijo znanje o besedilu (in jeziku) ter spozna(va)jo proces sprejemanja in tvorjenja besedil, zato ima samostojni delovni zvezek tudi naslov Gradim slovenski jezik. Predvideno je, da uËenci opazujejo, primerjajo, razmiπljajo, prepoznavajo, utemeljujejo, posploπujejo ugotovitve in tako aktivirajo viπje miselne procese (sklepajo, povezujejo, uporabljajo znanje) ter ob uËiteljevi pomoËi oblikujejo ≈pravila« — za samostojni delovni zvezek je torej znaËilen t. i. induktivni naËin obravnave, tj. od konkretnega/posameznega k sploπnemu. Pri takem, tj. pri t. i. transakcijskem oz. kognitivno-konstruktivistiËnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejπe in trdnejπe (uËenci naj bi ga znali uporabiti v novih okoliπËinah), sámo uËenje pa zanimivejπe. Pri takem naËinu delu je uËiteljeva vloga predvsem usmerjevalna: — vodi delo, tj. naËrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upoπteva uËenËeva priËakovanja, poglede, izkuπnje, predznanje in naËine razmiπljanja, — naËrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti uËencev, — spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri uËencih in se z njimi pogovarja o pridobljenem znanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, da naËrtno razvijanje uËenËevih metakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje uËnega procesa pripomore k osamosvajanju uËencev pri uËenju, — skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za uËenje izredno pomembna tudi Ëustvena dimenzija, in spodbuja sodelovalno uËenje, saj znanje ni samo rezultat posameznikovega uËenja, temveË tudi socialne interakcije z okoljem. 2.2 Videokaseta Videokaseta vsebuje posnetke besedil, ki jih obravnavamo pri pouku, saj je v obravnavo vkljuËeno tudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v sluπnem prenosniku (posluπanje in gledanje). — Videokaseti so priloæeni zapisi besedil, posnetih na videokaseti.

19


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 20

Posneta so besedila k naslednjim enotam: 11 Lani in letos 12 Skupaj v skupini 17 Dobro blago se samo hvali 10 Prva je za koncerte, druga za pusta 13 Iz Ëasov brez televizije in raËunalnika 19 Ni Ëasa za dolgËas 2.3 ZgoπËenka ZgoπËenka vsebuje: — predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), — predlog uËne priprave za uËno enoto (1. Lani in letos, 12. Iz male ne zraste velika) (tudi v priroËniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.), — obrazec za uËno pripravo za uËno enoto, — predlog uËne priprave za uËno uro (10. Prva je za koncerte, druga za pusta) (tudi v priroËniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.), — obrazec za uËno pripravo za uËno uro, — vpraπanja za uËenËevo samovrednotenje (tudi v priroËniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.5), — miselne vzorce za uËenËevo samovrednotenje (tudi v priroËniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.5), — predloge nalog za preverjanje (tudi v priroËniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.8), — predloge dodatnih besedil (tudi v priroËniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.9). 2.4 PriroËnik k samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 6 Vsaka od 25 enot je natanËno opisana v priroËniku (gl. str. 26-225) v naslednji obliki in zaporedju: — uvodna predstavitev enote, — operativni cilji, — ciljna tema, — predstavitev dejavnosti uËencev ob posameznih nalogah, — uËenËevo samovrednotenje, — uËiteljevo samovrednotenje, — viri (v nekaj enotah), — predlog nalog za preverjanje (v veËini enot), — predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah). Nekaj enot priroËnika vsebuje tudi predlog za izvedbo uËne ure oz. uËne enote — predlogi se nahajajo na koncu priroËnika in na zgoπËenki. Avtorji predlogov so predvsem uËitelji, katerih uËenci se æe uËijo po samostojnem delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 6. Z njihovimi (nekoliko dopolnjenimi) zamislimi nakazujemo moænost tudi drugim uËiteljem, da lahko na svoj naËin uporabljajo samostojni delovni zvezek in tudi sami razmiπljajo o prilagoditvi uËnega gradiva. Kot je razvidno iz predstavljenih predlogov, gre πe vedno za t. i. kognitivno-konstruktivistiËni pouk (uËenci se ob pomoËi uËitelja uËijo sami, predelajo vse naloge v enoti, lahko v drugaËnem zaporedju, nova/drugaËna je lahko tudi motivacija …). 2.4.1 Uvodna predstavitev Uvodna predstavitev v glavi enote vsebuje: — πtevilko in naslov enote iz samostojnega delovnega zvezka, pod njo pa — podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezka se enota nahaja, in — πtevilo ur, predvideno za njeno obravnavo. ©tevilo ur je orientacijsko — vsak uËitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliπËinam.

20


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 21

2.4.2 Operativni cilji Operativni cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v uËnem naËrtu za slovenπËino v 6. razredu devetletne osnovne πole. Naπtete so vrste zmoænosti, ki jih uËenci razvijajo z reπevanjem nalog v doloËeni enoti. (IzpuπËeni so le cilji tistih nalog, s katerimi uËenci utrjujejo zmoænost, ki so jo sicer pridobili v kateri od prejπnjih enot.) 2.4.3 Ciljna tema Ciljna tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. »e tema po presoji avtoric (npr. zaradi teoretiËnih novosti oz. sprememb) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. o zgradbi doloËene besedilne vrste) ali kot sploπno opozorilo o obravnavi teme (opozorjeno je na morebitne pasti in teæave, ki jih imajo uËenci, lahko pa tudi uËitelj). 2.4.4 Predstavitev dejavnosti uËencev ob posameznih nalogah Dejavnosti uËencev v doloËeni enoti so predstavljene v obliki preglednice z dvema stolpcema. V levem stolpcu so navedene zaporedne πtevilke nalog iz samostojnega delovnega zvezka, v desnem stolpcu pa so predstavljene dejavnosti uËencev v posamezni nalogi (Kaj delajo uËenci?). Dejavnosti uËencev (tj. branje, posluπanje, gledanje, pogovarjanje, govorno nastopanje, pisanje) so zaradi veËje preglednosti zaznamovane tudi s piktogramom v levem stolpcu — ob zaporedni πtevilki posamezne naloge. Piktogrami se ujemajo s tistimi v samostojnem delovnem zvezku; njihov pomen pa je razviden iz Legende na str. 25. Dejavnosti uËencev v samostojnem delovnem zvezku so zasnovane v veË fazah: pred in med sprejemanjem besedila ter po njem. — Za dejavnost pred branjem/posluπanjem/gledanjem besedila je v vsaki enoti predvidena vsaj ena naloga, ki je v samostojnem delovnem zvezku natisnjena na svetlo rdeËi podlagi. Motiviranje za delo je precej povezano s konkretnimi uËenci, zato naj bo uËitelj pri tem πe posebej iznajdljiv. — »e ni posebej navedeno, kako uËenci berejo besedilo, je miπljeno, da berejo tiho. Besedilo naj v celoti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delom besedila πe vraËali. Tudi posnetek naj posluπajo/si ogledajo enkrat; Ëe pa si niso zapomnili vseh podatkov, naj ga posluπajo/si ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih uËitelj lahko opozori, na kaj naj bodo posebej pozorni). Posluπanja/gledanja besedila uËitelj ne prekinja, razen Ëe ni posebej doloËeno. — Sprejemanju besedila sledi reπevanje πtevilnih nalog, s katerimi uËenci razËlenjujejo besedilo (o vrstah razËlemb gl. v poglavju 1.1.1.). Zahtevnost nalog ni posebej zaznamovana ne v samostojnem delovnem zvezku ne v priroËniku; v vsaki enoti je nekaj nalog niæje ravni, prevladujejo pa naloge srednje in viπje ravni. Zaæeleno je, da uËenci reπijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reπevanje zaporednih nalog vodi uËenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaËilnosti sporazumevanja, besedilnih vrst ali drugih jezikovnih pojavov. UËitelj naj uËence navaja na samostojno posploπevanje in povzemanje znaËilnosti obravnavanega pojava — gre za naloge na rumeni podlagi. »e uËenci niso zmoæni sami dopolniti ponujene strokovne razlage, naj jih uËitelj spodbuja k razmiπljanju s tem, da jih vpraπa, kje v doloËeni enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoËe podatke. Ko uËenci konËajo to nalogo, naj uËitelj frontalno preveri njihove reπitve. UËitelj naj sicer frontalno preveri reπitve veËine nalog ali pa naj spodbudi uËence, naj to storijo sami s pomoËjo Reπitev. Manj zmoænim uËencem naj pomaga pri reπevanju nalog, in sicer s tem, da jih vodi pri opisovanju postopka reπevanja naloge; znano je namreË, da uËenci, ki ubesedilijo postopek reπevanja naloge, uzavestijo strategijo reπevanja, hkrati pa pomagajo uËitelju, saj mu dajo vedeti, pri Ëem imajo teæave. — Ponekod lahko uËitelj pomaga uËencem tudi tako, da skupaj frontalno reπijo prvi primer. — Ponekod je napisano, da je naloga predvidena za domaËe delo — Ëe ni, je to prepuπËeno uËiteljevi odloËitvi. Seveda pa morajo biti pregledane tudi domaËe naloge. 21


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 22

UËitelj naj pazi na to, da se uËenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmoænosti sporazumevanja poËutijo varne in sproπËene, zato naj uËencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz. posmehovanja zaradi napaËnega ali drugaËnega odgovora. UËitelj naj uËence spodbuja k pojasnjevanju reπitev, k utemeljevanju mnenja ipd. S tem imajo uËenci po navadi velike teæave, uËitelji pa tudi — ti zlasti zato, ker zahteva ta del izvedbe veliko Ëasa. Vendar pa za to ne sme biti πkoda Ëasa, saj je to viπja stopnja razumevanja in sporoËanja. Da bi delo s samostojnim delovnim zvezkom potekalo Ëim uËinkoviteje, je ponekod v desnem stolpcu (Kaj delajo uËenci?) izrecno omenjena tudi uËiteljeva dejavnost, in sicer v obliki nasveta (npr. v 1. enoti: Nasvet: UËitelj naj uËence usmerja predvsem v razmiπljanje o tem, kako bi izboljπali svoje delo, torej odpravili teæave pri sporazumevalnih dejavnostih oz. pri tvorjenju dane vrste besedil; ponudi naj jim tudi svoje predloge. UËence naj usmerja tudi k razmiπljanju o prednostih samostojnega dela ter jim napove, da bo to prevladujoËa metoda dela pri njegovih urah.) Poleg piktogramov, ki zaznamujejo dejavnost uËencev, so ponekod v levem stolpcu (©t. naloge/Dejavnost) narisani tudi piktogrami za obliko dela (npr. delo v dvojicah, delo v skupini) — tudi njihov pomen je razviden iz Legende na str. 25. Kjer piktogramov za obliko dela ni, pomeni, da gre za individualno ali frontalno delo uËencev oz. da naj uËitelj prilagodi obliko dela konkretnim okoliπËinam. 2.4.5 UËenËevo samovrednotenje Ko konËamo obravnavo enote, je potrebno, da uËenci v pogovoru z uËiteljem ovrednotijo svoje znanje/zmoænost, potek dela in sodelovanje s soπolci in uËiteljem — dokazano je, da si na ta naËin utrdijo znanje in uzavestijo svoje delo. PriporoËamo, da uËitelj vpraπanja, ki so napisana v rubriki UËenËevo samovrednotenje in se v obliki za fotokopiranje nahajajo na koncu priroËnika in na zgoπËenki, ob koncu obravnave posamezne enote uËencem ponudi v razmislek (namesto na prosojnici lahko visijo tudi na steni). UËenci odgovarjajo na naslednja vpraπanja: — Kaj je bil temeljni cilj te enote? UËenci naj bi prepoznali cilj, npr. v 19. enoti: Da bi razumeli zapisani in izreËeni opis igre (navodila za igro) ter da bi ga znali tvoriti. V enotah, ki vsebujejo dva temeljna cilja, vpraπamo uËence po obeh, npr. v 10. enoti: Kaj je bil temeljni cilj prvega dela te enote? in Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote? — Kaj si se nauËil o tem? UËitelj naj vpraπa uËence po konkretnem podatku, razvidnem iz cilja, npr. v 14. enoti: Kaj si se nauËil o opisu ljudskega obiËaja? V enotah, ki vsebujejo dva temeljna cilja, vpraπamo uËence po obeh, npr. v 10. enoti: Kaj si se nauËil o opisu predmeta? (Dopolni miselni vzorec.) in Kaj si se nauËil o malem oglasu? (Odgovori na vpraπanja.) Predvideno je, da uËenci skoraj v vseh enotah pokaæejo svoje novo znanje z dopolnjevanjem miselnega vzorca ali povedi. PriporoËeno je, da ima uËitelj na prosojnici tako ≈pomanjkljiv√ kot popoln miselni vzorec/poved; uËencem najprej pokaæe pomanjkljivega/-o in jim naroËi, naj ga/jo dopolnijo (uËitelj jim pri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo reπitev npr. tako, da jim uËitelj pokaæe popolnega/-o. UËenci naj nariπejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo ali pa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroËi uËitelj. Nepopolni in popolni miselni vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoË za odgovarjanje na to vpraπanje sta natisnjena na koncu vsake enote (in na zgoπËenki) in ju je dovoljeno fotokopirati.

22


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 23

— Kaj si delal v tej enoti? UËenci poimenujejo svoje dejavnosti. — Kaj si delal brez teæav? UËenci povedo, pri Ëem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) niso imeli teæav. — S Ëim si imel teæave? UËenci povedo, pri Ëem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli teæave. — Kaj bi rad izboljπal? UËenci si postavijo cilj — razmiπljajo, katere svoje zmoænosti si æelijo izboljπati. Tako spoznavajo, da se dajo zmoænosti z delom izboljπati. — Kako si sodeloval s soπolci? Presojajo svoje sodelovanje s soπolci. Razmiπljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako uËitelj spozna tudi odnose med uËenci. — Kako si sodeloval z uËiteljem? Presojajo svoje sodelovanje z uËiteljem, razmiπljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajo sodelovalno vlogo uËitelja, uËitelj pa izve, kaj si uËenci æelijo. Na navedena vpraπanja lahko uËenci odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah, v dvojicah ali individualno. V zadnjih treh primerih uËenci delajo samostojno 5—10 minut, odgovore si lahko tudi zapiπejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve. 2.4.6 UËiteljevo samovrednotenje Pod tem naslovom je predviden prazen prostor za uËiteljeve zapiske, ki naj bi nastali po izvedbi enote. »e potrebuje uËitelj veË prostora, lahko vloæi dodaten list. Vsekakor pa naj te rubrike ne izpusti, saj mu bodo ugotovitve lahko pomagale, da bo npr. prihodnje leto delal uspeπneje. 2.4.7 Viri Ta rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikah Predlog nalog za preverjanje in Predlog dodatnega besedila. 2.4.8 Predlog nalog za preverjanje Ko konËamo obravnavo enote, je potrebno, da uËenci preverijo svojo zmoænost/znanje. Za to so pripravljene naloge (so tudi na zgoπËenki); ponekod jih je veË, kot je potrebno za eno preverjanje, zato naj jih uËitelj izbira (lahko jih uporabi za celostno ali pa le za delno preverjanje). Naloge so oblikovane tako, da jih lahko fotokopirane uporabi za preverjanje znanja. V t. i. besedilnih enotah prevladujejo naloge za sprejemanje besedila (priporoËamo, da je fotokopirano besedilo na posebnem listu); uËenci pa naj tudi tvorijo besedila (naloge za tvorjenje besedila vsebuje samostojni delovni zvezek). UËitelj naj naloge toËkuje in dopiπe merilo za preverjanje. DoloËi naj tudi Ëas reπevanja. 2.4.9 Predlog dodatnih besedil »e uËitelj æeli pripraviti nove naloge, mu priroËnik v nekaj enotah ponuja πe eno besedilo.

Martina Kriæaj Ortar in Marja Beπter Turk

23


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 24

VIRI D. Kapko idr. (2004 a), Gradim slovenski jezik 6, 1. del. D. Kapko idr. (2004 b), Gradim slovenski jezik 6, 2. del.

LITERATURA M. Beπter (1998), Preverjanje razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenπËine kot drugega/tujega jezika. V: M. Beπter (ur.), Zbornik za uËitelje slovenπËine kot drugega/tujega jezika (Skripta, 2). Ljubljana: Filozofska fakulteta. M. Beπter Turk (2003), Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenπËine kot materinπËine. V: M. Ivπek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu, Zbornik Bralnega druπtva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. 20—32. M. Beπter, M. Kriæaj Ortar idr. (2000). Na pragu besedila 1, uËbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar (2004), Razvijanje sporazumevalne zmoænosti pri obravnavi neumetnostnih besedil. Razmnoæeno. Gradivo za seminar SlovenπËina in IKT. Multiplikatorji. Ljubljana: Zavoda RS za πolstvo. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk idr. (2001), Na pragu besedila 2, uËbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk idr. (2002), Na pragu besedila 3, uËbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk idr. (2003), Na pragu besedila 4, uËbenik za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk (2003), Sodobni pouk slovenskega jezika v πolah v Republiki Sloveniji. V: S. Gajda, A. VidoviË Muha (ur.), Wspól˜czesna polska i sl˜owen´ska sytuacja je˛zykowa/Sodobni jezikovni poloæaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/Univerza v Ljubljani. 481—495. B. MarentiË Poæarnik (ur.) (2004), Konstruktivizem v πoli in izobraæevanje uËiteljev. Ljubljana: Center za pedagoπko izobraæevanje Filozofske fakultete. S. PeËjak (1995), Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different. S. PeËjak (2001), Zakaj uporaba bralnih strategij poveËuje bralno/uËno uËinkovitost?. V: Ivπek, M. (ur.), RazliËne vrste branja terjajo razvijanje razliËnih bralnih strategij (Zbornik Bralnega druπtva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. 33—41. S. PeËjak, A. Gradiπar (2002), Bralne uËne strategije. Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. L. Plut Pregelj (2003), UËbenik usmerja uËenca k razmiπljanju. SlovenπËina v πoli, πt. 1. 7—12, πt. 2, 6—11. UËni naËrt. SlovenπËina (2002). Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. ValenËiË Zuljan, M. (2002), Kognitivno-konstruktivistiËni model pouka in nadarjeni uËenci. Pedagoπka obzorja, πt. 3—4. 3—12.

24


UVOD prirocnik Gradim6 04

08.07.2005

15:35

Page 25

UĂ‹ne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6

Legenda Branje.

Pisanje.

Posluπanje.

Govorno nastopanje.

Gledanje.

Delo v dvojicah.

Pogovarjanje.

Delo v skupini.

25


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 26

1Lani in letos

1. del, str. 5—14, predvideno πtevilo ur: 4

Operativni cilji: — izpolnjevanje ankete, — nebesedno predstavljanje rezultatov ankete, — ubesediljenje nebesednih sporoËil, tj. diagramov in preglednic, — izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, — posluπanje/gledanje posnetka, — razumevanje posluπanega/gledanega besedila, — branje raznih neumetnostnih besedil, — prepoznavanje sporoËevalËevega namena in teme besedila, — ponavljanje usvojene snovi. Ciljna tema: Anketa s predstavitvijo rezultatov. Anketa je zapisano ali govorjeno dvogovorno neumetnostno besedilo. Vsebuje vpraπanja, ki so namenjena veËji skupini ljudi; ob vpraπanjih so pogosto ponujeni moæni odgovori — anketiranci odgovorijo na vpraπanja tako, da izberejo ustrezni odgovor, izloËijo neustreznega, sami tvorijo odgovor ipd. Odgovore anketirancev nato nekdo zbere, primerja ter predstavi ustno ali pisno; pisna predstavitev poteka z besednimi in nebesednimi prvinami (tj. s πtevilkami ali z diagrami z navpiËnimi oz. vodoravnim stolpci ali v obliki torte ipd.), ustna predstavitev pa le z besednimi prvinami (za veËjo nazornost si sicer lahko pomagamo z nebesednimi ponazorili, vendar jih moramo sproti ubesedovati). Za obe predstavitvi rezultatov, tj. za pisno in ustno, je potrebna precej razvita zmoænost tvorjenja nebesednih sporoËil (diagramov, preglednic ipd.) oz. zmoænost ≈branja«, tj. ubesediljenja nebesednih sporoËil. Opozorilo: UËenci so anketo in predstavitev rezultatov ankete podrobneje obravnavali æe v 5. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 1. del, 1. Prosim, Ëe odgovoriπ na naslednja vpraπanja, 6—10, in 2. VeËina vpraπanih je odgovorila, da …, 11—18); zato je ta uËna enota namenjena predvsem utrjevanju zmoænosti izpolnjevanja anket ter zmoænosti tvorjenja in ≈branja« diagramov, preglednic ipd. — ti dve zmoænosti sicer razvijajo tudi pri drugih πolskih predmetih (npr. pri matematiki, geografiji, zgodovini, naravoslovju, gospodinjstvu, tehniki in tehnologiji ipd.) pa tudi v vsakdanjem æivljenju med branjem Ëasopisov, leksikonov, enciklopedij … in med gledanjem televizije. Ciljna tema: Besedilo (sporoËevalËev namen, tema). Besedilo je tisto besedno sporoËilo (tj. sporoËilo, ki je tvorjeno s prvinami besednega jezika), iz katerega lahko zaradi njegove notranje urejenosti in zaokroæenosti prepoznamo, Ëemu je nastalo in o Ëem govori. SporoËevalec je namreË tvoril besedilo z doloËenim namenom — npr. zato, da bi vplival na naslovnika (npr. na njegovo znanje/prepriËanje/vrednotenje/doæivljanje/ besedno ali nebesedno dejanje) ali da bi z njim navezal medosebni stik. Posluπalec/bralec lahko prepozna sporoËevalËev namen iz znaËilnih besed (t. i. performativov, npr. zahvaljujem se, vabim, vabljeni, prosim) ali oblik besed oz. povedi (npr. velelnika, vpraπalne povedi); lahko pa tudi sklepa o njem na podlagi znaËilne zgradbe besedila in svojih sporazumevalnih izkuπenj. Temo besedila (tj. o Ëem govori besedilo) pa prepozna iz naslova besedila ali sklepa o njej na podlagi pogostosti danega podatka v besedilu ali na podlagi vrste podatkov, ki po navadi razvijajo/razπirjajo doloËeno vrsto teme. 26


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 27

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Tiho berejo in izpolnjujejo anketo (o svojem delu pri slovenπËini v 5. razredu).

2.

Razdelijo se v najmanj 4 skupine; vsaka skupina izbere, katere odgovore bo predstavila in kako bo to naredila. Nato vsaka skupina zbere odgovore soπolcev na dano vpraπanje ter izdela diagram. Predstavniki skupine govorno nastopijo ob diagramih — rezultate ankete predstavijo tudi besedno. Nato uËenci sodelujejo v pogovoru o rezultatih — primerjajo jih s svojimi priËakovanji, izrekajo svoje mnenje oz. strinjanje/nestrinjanje, skuπajo razloæiti vzroke rezultatov ter naËrtujejo, kako bi jih izboljπali. Nasvet: UËitelj naj uËence usmerja predvsem v razmiπljanje o tem, kako bi izboljπali svoje delo, torej odpravili teæave pri sporazumevalnih dejavnostih oz. pri tvorjenju dane vrste besedil; ponudi naj jim tudi svoje predloge. UËence naj usmerja tudi k razmiπljanju o prednostih samostojnega dela ter jim napove, da bo to prevladujoËa metoda dela pri njegovih urah.

3.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o uporabnosti znanja, pridobljenega pri jezikovnem pouku, ter o svojih izkuπnjah s sprejemanjem in tvorjenjem besedil.

4.

Umirijo se in se pripravijo na gledanje/posluπanje posnetka. Ogledajo si posneto besedilo (tj. nagovor avtoric delovnega zvezka). Nasvet: UËitelj naj pred gledanjem posnetka ne napove teme, namena in okoliπËin nastanka besedila. Po prvem gledanju naj naroËi uËencem, naj tiho preberejo vpraπanja v 5. nalogi in naj ob vsakem razmislijo, ali bi nanj znali odgovoriti; podËrtajo naj tista vpraπanja, na katera ne morejo odgovoriti. »e uËenci æelijo, naj πe enkrat predvaja posnetek, uËenci pa naj bodo pozorni predvsem na tiste podatke, ki si jih med prvim gledanjem niso zapomnili.

5.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o posnetem besedilu, izrekajo svoje mnenje in ga utemeljujejo. Nasvet: UËitelj naj uËence po pogovoru spodbudi k ogledu predstavljenega uËnega gradiva — uËenci naj si podrobneje ogledajo obe kazali (ob naslovih enot naj izrazijo svoje predvidevanje o temi oz. cilju enote), legendo piktogramov za njihove dejavnosti, preletijo naj oba delovna zvezka ipd. UËitelj naj jih spodbuja k pogovoru (v dvojicah, skupinah, frontalno) o vsebini, obliki, ilustracijah … — s tem se namreË razvija motivacija uËencev za jezikovni pouk. Nato naj si ogledajo πe Reπitve; uËitelj naj se z uËenci πe enkrat pogovori o vlogi tega dodanega snopiËa. Na koncu naj jim pokaæe πe ovitek videokasete (lahko jim prebere tudi naslove posnetih besedil).

6.

Razmiπljajo o lastnostih dobrega uËitelja ter tri zapiπejo. Javno preberejo, kar so napisali; naπtete lastnosti piπe uËitelj/izbrani uËenec na tablo ali na plakat. Nato skupaj povzamejo ugotovitve ter se pogovorijo o njih. UËenec/Dvojica/Skupina 4 uËencev se odloËi, da bo do naslednje ure povpraπala Ëim veË uËiteljev, kakπne uËence si æelijo, in pripravila predstavitev ugotovitev; po njenem poroËanju bo sledil pogovor (tudi o primerjavi med lastnostmi dobrega uËitelja in uËenca). Nasvet: UËitelj naj uËence opozori, naj navajajo lastnosti dobrega uËitelja, ne pa imen.

Besedilo ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Berejo tri neumetnostna besedila, in sicer Ëasopisno novico, zasebno zahvalo in javno vabilo. Nasvet: Po branju lahko uËitelj napoti uËence k reπevanju prvih πtirih nalog v razdelku To æe znam. Reπitve naj preveri frontalno.

2.

Besedilom iz 1. naloge doloËijo namen (Ëemu so nastala) in temo (o Ëem govorijo); oba podatka napiπejo na ustrezno mesto v preglednici. V pogovoru z uËiteljem pojasnjujejo svoje reπitve. Nasvet: UËitelj naj uËence spodbuja k samostojnemu delu. Reπitve naj preverja individualno — tako najbolje ugotovi, kateri uËenec ima teæave oz. potrebuje njegovo pomoË. UËence naj usmerja k pojasnjevanju svojih reπitev (npr. z vpraπanjem Zakaj si se tako odloËil?).

27


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 28

3.

Najprej si ogledajo ilustracijo ob desnem robu ter preberejo, kar piπe v oblaËku. V pogovoru skuπajo povedati, Ëemu je sporoËevalec napisal to ≈pismo« in o Ëem govori; povedo, ali je to sploh besedilo, in utemeljijo svojo presojo. Nato preberejo tri nepopolna besedila ter povedo, ali jim lahko doloËijo namen in temo; pojasnijo svoje mnenje.

4.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako tvorijo temeljno merilo besedilnosti (tj. besedilo mora imeti prepoznaven namen in temo — le tako je smiselno). Nasvet: UËitelj naj reπitve preveri individualno.

5.

Odpravijo napake v nepopolnih besedilih iz 3. naloge — besedila dopolnijo z ustreznimi podatki in jih prepiπejo na tri liste; te prilepijo na ustrezen plakat. Ogledujejo si besedila na plakatu, izrekajo mnenje o njih ipd. Nasvet: UËitelj naj pripravi tri prazne plakate — na vsakega naj uËenci prilepijo besedila iste vrste. UËitelj naj uËence spodbudi k opazovanju in presojanju besedil soπolcev; pred tem naj jih opozori, da ne smejo biti posmehljivi, æaljivi pa tudi ne uæaljeni (ob kritiki).

6.

Doma napiπejo besedilo in v njem namerno izpustijo poljubni podatek. V πoli se razdelijo v skupine (4—5 uËencev); v skupini si zamenjajo besedila. Vsak prebere po eno besedilo ter si na prazen list zapiπe, katerega podatka ni v besedilu; branje in zapis ponovijo tolikokrat, kolikor je besedil v skupini. Nato se v skupini pogovorijo o vsakem besedilu — vsak uËenec prebere, kaj je ugotovil o danem besedilu, nato avtor tega besedila pove, ali so reπitve soπolcev pravilne ali ne. Nasvet: UËitelj naj uËencem razloæi potek dela; spremlja naj njihovo delo in naj jim pomaga, Ëe je potrebno. Po opravljenem delu znotraj skupin naj vodi pogovor o ugotovitvah uËencev, o njihovih teæavah ipd.

To æe znam Nasvet: Naloge so namenjene ponavljanju in utrjevanju dela snovi iz prejπnjih razredov (uËitelj se tako lahko seznani s predznanjem uËencev).

28

©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti besedil iz 1. naloge v razdelku Besedilo — vsako besedilo poveæejo z ustrezno besedilno vrsto; nato v pogovoru utemeljijo svoje reπitve. Nasvet: UËitelj naj uËence vpraπa, zakaj so se tako odloËili.

2.

Pisno odgovarjajo na vpraπanja o prvem besedilu iz 1. naloge v razdelku Besedilo.

3.

Iz drugega besedila v 1. nalogi v razdelku Besedilo prepiπejo ustrezne podatke.

4.

Pisno odgovarjajo na vpraπanja o tretjem besedilu iz 1. naloge v razdelku Besedilo.

5.

V besedilu poiπËejo dano poved, nato jo eden od uËencev glasno prebere. Soπolci presojajo njegovo izreko in utemeljujejo svoje mnenje. Nasvet: UËitelj naj usmerja uËence pri presojanju izreke soπolca — ta naloga je namreË za utrjevanje knjiæne izreke nezloænih predlogov (tj. v, z/s, k/h, ki jih izgovarjamo skupaj z naslednjo besedo) ter ozkega in πirokega o. Po presoji izreke naj isto poved πe enkrat pravilno prebere uËitelj ali kateri drugi uËenec, ki to æeli.

6.

Ogledajo si ilustracijo na robu in preberejo besedili v oblaËkih. Komentirajo ustreznost/humornost dekliËinega odgovora ter povezavo med vitrino in stalno zbirko. Ustno razloæijo dane besede/besedne zveze. Nasvet: UËitelj naj ponudi uËencem v pomoË SSKJ (v knjiæni obliki ali na zgoπËenki).

7.

Preberejo besedne zveze ter napiπejo protipomenke podËrtanih besed.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 29

8.

Poimenovanjem moπkih oseb doloËijo ustrezna æenska poimenovanja.

9.

Iz drugega besedila v razdelku Besedilo prepiπejo samostalnike in jim doloËijo spol. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o πtevilu prepisanih samostalnikov ter obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

10.

Ogledajo si ilustracijo ob robu in preberejo besedilo v oblaËku. Povedo, kateri od naπtetih izrazov ni ustrezen (tj. obËno ime, obËinsko ime, lastno ime) ter kam spada ime Grosuplje; oba odgovora pojasnijo. Danim samostalnikom doloËijo vrsto, tj. obËno ali lastno ime.

11.

Iz drugega besedila v razdelku Besedilo prepiπejo pridevnike.

12.

Pridevnikom v preglednici pripiπejo preostali stopnji.

13.

Preberejo besedilo in odpravijo pravopisne napake. Nato javno predstavijo svoje popravke in jih utemeljijo. Nasvet: UËenci naj postopno frontalno predstavijo svoje popravke in jih tudi utemeljijo. Na koncu naj uËitelj pokaæe uËencem prosojnico s pravilno napisanim besedilom; uËenci naj si ogledajo pravilni zapis ter odpravijo morebitne svoje napake.

14.

Ogledajo si tretje besedilo iz 1. naloge v razdelku Besedilo ter utemeljujejo rabo velike zaËetnice v njem (npr. na zaËetku povedi, na zaËetku zemljepisnega/stvarnega lastnega imena ipd.).

15.

Postopoma polglasno (ali glasno) preberejo dane besede in povedo, ali so izgovorili ozki ali πiroki e. Nasvet: UËitelj naj pred reπevanjem te naloge na glas izreËe nekaj besednih dvojic z ozkim in πirokim e (npr. leto — metla; æena — æenska; æep — lep; Vera — vera); uËenci naj povedo, kateri glas so sliπali.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o besedilu? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?

UËiteljevo samovrednotenje

29


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 30

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Besedilo je razumljivo, Ëe iz njega razberemo, _____________ je nastalo in _____________ govori.

Besedilo je razumljivo, Ëe iz njega razberemo, Ëemu je nastalo in o Ëem govori.

30


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 31

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi naslednja besedila. A

B Letoπnje ptujsko kurentovanje bo trajalo od 14. do 24. februarja. Glavni sprevod kurentov po ptujskih ulicah bo v nedeljo, 22. februarja, z zaËetkom ob 13. uri. Vabljeni. C V torek, 12. aprila, bodo v prostorih Muzeja novejπe zgodovine v Celju odprli ob 200-letnici rojstva danskega pravljiËarja Hansa Christiana Andersena. Lastnik zbirke pribliæno 100 knjig s pravljicami je VelenjËan Marjan Marinπek. V zbirki so tudi pravljice v japonπËini, kitajπËini, hebrejπËini, irπËini in drugih jezikih. Na ogled bo do 2. maja. Obkroæi. Kateri besedili nista razumljivi? a) A in B. b) B in C. c) A in C. Napiπi, zakaj katero besedilo ni razumljivo. Besedilo ___ ni razumljivo, ker . Besedilo ___ ni razumljivo, ker . 2. Dopolni. Katero besedilo vsebuje nagovor, pozdrav in podpis, manjkata pa mu kraj in datum pisanja? Besedilo ___.

31


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 32

To besedilo popravi, da bo razumljivo. Novo besedilo napiπi. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

3. Iz besedila B izpiπi samostalnike in jim doloËi spol in πtevilo. _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

4. Obkroæi pridevnike in se vpraπaj se po njih. DoloËi jim vrsto. rojstni dan

_________________________ _______________________

danski pravljiËar

_________________________ _______________________

letoπnje kurentovanje _________________________ _______________________ ptujske ulice

_________________________ _______________________

5. ©tevila iz besedila B napiπi z besedo in se vpraπaj po njih.

32


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 33

6. Napiπi veliko zaËetnico, kjer je treba. muzej novejπe zgodovine, andersen, japonπËina, kurentovanje, andrej, februar, marinπek, velenjËan, nedelja

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Obkroæi stvarno lastno ime.

7. Obkroæi pravilni zapis. vabljen — vablen nedelja — nedela knjiga — knjiga danjski — danski

letoπnji — letoπni pravljiËar — pravliËar VelenËan — VelenjËan kurentovanje — kurentovajne

33


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 34

2 Skupaj v skupini

1. del, str. 15—19, predvideno πtevilo ur: 4

Operativni cilji: — izrekanje in utemeljevanje mnenja, — usklajevanje razliËnih mnenj (pogajanje), — sprejemanje posnetega besedila, — razumevanje gledanega/posluπanega besedila, — pomnjenje podatkov, — vrednotenje vljudnosti sogovorcev, — upoπtevanje naËel uspeπnega pogovarjanja, — pogovarjanje v uradnih in neuradnih okoliπËinah, — raba vejice. Ciljna tema: Pogajalni pogovor. Pogovarjanje je dvosmerno sporazumevanje — to pomeni, da se osebi, ki se pogovarjata, nenehno izmenjujeta v vlogi govorca in posluπalca; zato jima pravimo kar sogovorca. Besedilo, ki ga tvorita sogovorca, sestoji iz replik — v eni repliki so zdruæene vse povedi, ki jih je izrekel en sogovorec, preden je zaËel govoriti drugi. Replike v besedilu so dveh vrst: pobudne (npr. mnenje prvega sogovorca) in odzivne (npr. strinjanje/nestrinjanje drugega sogovorca); replike so v besedilu naËeloma razvrπËene tako, da vsaki pobudni repliki sledi odzivna — ta mora biti pomensko oz. logiËno povezana s predhodno pobudno repliko; to pomeni, da izreËenemu mnenju sledi strinjanje oz. nestrinjanje, vpraπanju sledi odgovor ipd. Pobudne replike so skladenjsko popolne (npr. Mojca je najprimernejπa za vodjo skupine.), odzivne pa ne — zaradi gospodarnosti so krajπe in vsebujejo le bistveni oz. novi podatek (npr. Ni res. nam. To, da je Mojca najprimernejπa za vodjo skupine, ni res.). Kadar se pogovarjamo, sogovorcu pogosto sporoËimo svoje mnenje o Ëem; to mnenje mu po navadi tudi pojasnimo/utemeljimo. Sogovorec nas pozorno posluπa, nato pa nam sporoËi svoje mnenje in utemeljitev. Ker so mnenja ljudi pogosto razliËna, se morata sogovorca, ki æelita πe naprej sodelovati, pogajati — tak pogovor imenujemo pogajalni pogovor. Sogovorca med pogajanjem usklajujeta svoji mnenji; Ëe pri tem vsak malo popusti, lahko skleneta dogovor/ sporazum, ki upoπteva interese obeh (zato je med pogajanjem dobro, da smo sicer vztrajni, a ne nepopustljivi in da skuπamo poiskati stiËne toËke). »e pa vsak sogovorec vztraja pri svojem mnenju, ne pride do dogovora/sporazuma; tedaj pravimo, da je bilo pogajanje neuspeπno. Sogovorca morata tudi med pogajanjem upoπtevati nekaj temeljnih naËel pogovarjanja, npr. — morata gledati eden drugega, — ne smeta prekinjati drugega, — ne smeta govoriti predolgo, — ne smeta biti nevljudna, — ne smeta æaliti drugega ali mu celo groziti. Glede na to, ali sta sogovorca med seboj druæbeno enakovredna ali ne, loËimo dve vrsti pogovora: neuradnega in uradnega — ta se med seboj loËita npr. v vrsti pozdrava na zaËetku in na koncu pogovora (prim. Æivijo! — Dober dan!; Adijo! — Na svidenje!), v ogovoru sogovorca (npr. Vesna! — Gospod uËitelj!), v tikanju oz. vikanju sogovorca ipd. V uradnem pogovoru (tj. v pogovoru druæbeno neenakovrednih sogovorcev) ima vodilno vlogo nadrejeni sogovorec — njemu pripada veËina pobudnih replik ipd. 34


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 35

Opozorilo: Ker se mnogi uËenci ne znajo pogajati, temveË uveljavljajo svoje mnenje z groænjami, izsiljevanjem ali udarci oz. ≈nimajo svojega mnenja« ali takoj sprejmejo mnenje drugih, naj uËitelj v razredu ustvari sproπËeno vzduπje za vse uËence (npr. tudi tako, da uËencem jasno pove, da ne dovoli nikakrπnih æalitev, zasmehovanja, groæenj, telesnega nasilja ipd.) ter spodbuja uËence — k izrekanju in utemeljevanju svojega mnenja, — k usklajevanju razliËnih mnenj oz. k oblikovanju skupnega mnenja, — k pripovedovanju o svojih pogajalskih izkuπnjah ter — k podrobnemu opazovanju, opisovanju in presojanju posnetih, odigranih in resniËnih pogajalnih pogovorov. Tako in s svojim zgledom namreË razvija uËenËevo zmoænost ustreznega, vljudnega in uËinkovitega pogajanja v neuradnih in uradnih okoliπËinah. To zmoænost naj uËenci razvijajo ne le pri slovenπËini, temveË pri vseh πolskih predmetih; ne le pri pouku oz. v πoli, temveË tudi v drugih okoliπËinah. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Najprej si ogledajo ilustracijo pod naslovom 2. uËne enote in preberejo besedila v oblaËkih. Na podlagi svojih izkuπenj povedo, katera faza skupinskega dela je predstavljena, ali je skupina soglasno izbrala vodjo skupine, ali je bilo za to potrebno pogajanje in ali je predlagana uËenka sprejela pobudo soπolcev. Pripovedujejo o svojih izkuπnjah z izbiranjem vodje skupine. Ogledajo si ilustracijo v 1. nalogi in preberejo besedili v oblaËkih. Povedo, v katerem oblaËku je izraæeno prvo mnenje, v katerem pa odziv nanj. Nato povedo, ali imata babica in vnuk enako mnenje ali ne in ali se sami strinjajo z njunim mnenjem ali ne; pojasnijo svoje strinjanje/nestrinjanje. Potem preberejo mnenja v 1. nalogi. Ob vsakem razmiπljajo, ali se z njim strinjajo ali ne; obkroæijo svojo odloËitev. Javno izrazijo svoje strinjanje/nestrinjanje z danim mnenjem ter pojasnijo svojo odloËitev. UËitelj/izbrani uËenec si na tabli ali na listu papirja zaznamuje, koliko uËencev se z danim mnenjem strinja ali ne. Nato skupaj povzamejo ugotovitve ter se pogovorijo o njih. »e se da, oblikujejo skupno mnenje; sicer pa povedo, zakaj ne morejo oblikovati skupnega mnenja. Nasvet: UËitelj naj v razredu ustvari tako vzduπje, da si bodo vsi uËenci upali povedati svoje mnenje (npr. tudi tako, da uËencem jasno pove, da ne dovoli nikakrπnih æalitev, zasmehovanja, groæenj, telesnega nasilja ipd.); plaπne uËence naj spodbuja k izrekanju in utemeljevanju svojega mnenja.

2.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z izrekanjem mnenja in s pogajanjem. Nato si ogledajo ilustracijo ob robu ter preberejo besedili v oblaËkih; vrednotijo deËkovo izsiljevanje in pripovedujejo o svojih podobnih izkuπnjah (Ëe jih imajo).

3.

Umirijo se in se pripravijo na gledanje/posluπanje posnetka. Ogledajo si posneti pogovor.

4.

Berejo trditve in presojajo njihovo resniËnost; nato podËrtajo podatek, ki se navezuje na posnetek.

5.

Preberejo navodilo v tej nalogi in se pripravijo na ponovno gledanje posnetka; med gledanjem upoπtevajo navodilo, zato pozorno opazujejo potek pogovora. Po ogledu posnetka sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja.

6.

Preberejo mnenja iz posnetega pogovora ter ob vsakem mnenju napiπejo, kdo se je z njim strinjal. Nasvet: UËenci naj piπejo odgovore s pisanimi Ërkami; uËitelj naj individualno preverja rabo velike zaËetnice v lastnih imenih.

7.

Sodelujejo v pogovoru o posnetem besedilu — odgovarjajo na vpraπanja o izhodiπËnih mnenjih uËencev in o konËnem mnenju; povedo, kako so dosegli soglasje.

35


Prirocnik Gradim6 05

36

08.07.2005

15:46

Page 36

8.

Preberejo nepopolni povedi in ju dopolnijo (pri tem lahko izbirajo med ponujenima dvojicama besed). Tako povzamejo bistvene znaËilnosti pogajanja (tj. razliËna izhodiπËna mnenja, usklajevanje oz. iskanje skupnega mnenja/soglasja).

9.

Sodelujejo v pogovoru — na podlagi posnetega besedila in svojih izkuπenj odgovarjajo na vpraπanja o tem, v katerih okoliπËinah je skupinsko delo uspeπno/uËinkovito ipd. Pripovedujejo tudi o svojih izkuπnjah s skupinskim delom.

10.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o tem, kako so se uËenci na posnetku pogovarjali z uËiteljem in kako med seboj; povedo, zakaj se niso pogovarjali na enak naËin, presojajo ustreznost obeh naËinov ter utemeljujejo svoje mnenje.

11.

Razmiπljajo, katere od naπtetih oseb bi vikali; podËrtajo ustrezne besede.

12.

Preberejo, kaj so uËenci rekli uËitelju (tj. prvo besedilo v oblaËku); nato razmiπljajo, ali bi mu lahko izrekli πe besedili v naslednjih dveh oblaËkih. IzreËejo svoje mnenje in ga utemeljijo.

13.

Preberejo, kaj je uËitelj rekel uËencem (tj. prvo besedilo v oblaËku); nato razmiπljajo, ali bi jim lahko izrekel πe besedili v naslednjih dveh oblaËkih. IzreËejo svoje mnenje in ga utemeljijo.

14.

Razdelijo se v dvojice. Vsaka dvojica izbere okoliπËine in temo pogajalnega pogovora; doma se pripravi na t. i. igro vlog ter nato v πoli odigra izbrani pogajalni pogovor. Soπolci si med gledanjem zapisujejo svoje pripombe; po zadnjem nastopu povedo svoje ugotovitve. Nasvet: UËitelj naj uËencem pred domaËim delom pove, na kaj naj pazijo med nastopom oz. na kaj bodo pazili njihovi gledalci oz. ocenjevalci (pri tem se lahko opira na navodila, ki so napisana na koncu te naloge). Ta navodila naj ponovi tudi pred prvim nastopom v πoli, gledalce pa naj spodbudi k sprotnemu zapisovanju pripomb oz. ugotovitev. Po zadnjem nastopu naj vodi javni pogovor o nastopih dvojic. UËenci si lahko za razvedrilo ogledajo πe ilustracijo ob robu te naloge, preberejo besedili v oblaËkih ter povedo, katero besedilo je bilo izreËeno najprej in kako je lastnik kemiËne Ëistilnice ≈potolaæil« zgroæeno stranko. Ta prizor lahko tudi odigrajo kot igro vlog.

15.

K naπtetim besedam pripiπejo besede z nasprotnim pomenom.

16.

Polglasno (ali glasno) preberejo povedi in vstavijo vejice. Nasvet: UËitelj naj spremlja delo uËencev — individualno naj preverja reπitve uËencev; uËencem, ki so naredili napako, naj pomaga tako, da prebere dano poved brez premora in nekonËne intonacije, nato pa uËence spodbudi, naj sami preberejo poved ter naj tam, kjer naredijo premor in izreËejo nekonËno intonacijo, napiπejo vejico. »e je veË uËencev pozabilo vstaviti vejico v istem poloæaju (npr. pred istim veznikom/isto vezniπko besedo ali za odvisnim stavkom), naj pripravi dodatne vaje s podobnimi povedmi. (Zagotovo bo zelo veliko uËencev pozabilo na vejico v zadnji povedi, tj. za odvisnim stavkom — in sicer zato, ker na meji obeh stavkov ni ≈signala«, tj. veznika oz. vezniπke besede.)


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 37

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o pogajanju? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?

UËiteljevo samovrednotenje

37


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 38

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Do pogajanja pride, Ëe imata sogovorca o Ëem ________________ mnenje. Pogajanje je iskanje ________________ mnenja. Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je ________________ pogovor.

Do pogajanja pride, Ëe imata sogovorca o Ëem razliËno mnenje. Pogajanje je iskanje skupnega mnenja. Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je pogajalni pogovor.

38


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 39

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednji pogovor.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

— Gregor, Sara, a bi πli jutri na ©marno goro? — Juhu, mami, to je super! — Mami, po kateri poti pa bomo πli? Jaz bi πla po plezalni. Kmalu moram biti doma, ker se moram πe uËiti naravoslovje. — Sara, ali se ti ne zdi, da je plezalna pot preteæka za Gregorja? Star bo πele pet let! — Saj je πel æe veËkrat v hribe in nikoli ga ni bilo treba Ëakati. — To je res, ampak plezalna pot na ©marno goro je tako zahtevna kot tista na Triglav! — Ja, res ni najlaæja, ampak pot iz Tacna Ëez sedlo se mi preveË vleËe. »e boste πli Ëez sedlo, ne bom πla z vami. — Saj obstaja πe ena moænost — Ëez Grmado. Ta pot je malo bolj strma, je pa zanimivejπa kot tista Ëez sedlo. — Koliko Ëasa pa bomo na vrhu? — Mislila sem, da bi v gostilni pojedli kosilo, nato pa bi se Gregor πe malo gugal in spuπËal po toboganu. — Uf, mami, saj sem ti povedala, da se mi bo mudilo domov, ker bom v ponedeljek vpraπana naravoslovje! — Kaj pa, Ëe gremo Ëez Grmado, pojemo kosilo in gremo takoj dol? — No ja, to bi pa πlo. Gregor se bo lahko gugal na igriπËu pred blokom, jaz pa bom lahko v miru ponavljala snov. Obkroæi. Kdo se je pogovarjal? a) Mama in oËe. b) Mama in Sara. c) Mama, Gregor in Sara. Ë) Mama, oËe, Gregor in Sara. Kaj je bila tema pogovora? a) Izlet. b) UËenje naravoslovja. c) Igranje badmintona. Ë) Kosilo. Kdo je predlagal ©marno goro? a) Mama. b) Sara. c) OËe. Ë) Gregor. Koliko poti na ©marno goro je omenjenih v besedilu? a) Ena. b) Dve. c) Tri. Ë) ©tiri. 39


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 40

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

2. Odgovori. Po kateri poti je hotela iti Sara? ____________________________________________________ »emu je hotela iti prav po tej poti? __________________________________________________ Zakaj se mama s tem ni strinjala? ___________________________________________________ Po kateri poti pa Sara ni hotela iti? __________________________________________________ Zakaj ni hotela iti po tej poti? ______________________________________________________ 3. Odgovori. Kateri dve osebi sta bili na zaËetku pogovora razliËnega mnenja? __________________________ Ali sta na koncu pogovora dosegli soglasje? ______ »e sta ga, napiπi, kaj sta se dogovorili. _______________________________________________ _______________________________________________________________________________ Kako imenujemo pogovor, pri katerem sogovorca uskladita svoji mnenji in skuπata doseËi soglasje? ___________________________________ 4. PodËrtaj. Koga od naπtetih oseb bi tikal? GostilniËarja, poπtnega usluæbenca, uËitelja, vrstnika, smetarja, prodajalca sladoleda, predsednika dræave, duhovnika, bratranca. 5. Napiπi, kako bi Sara vljudneje rekla Gregorju. Pojdi se igrat na dvoriπËe. __________________________________________________________ Prinesi mi lopar. _________________________________________________________________ 6. Napiπi besede z nasprotnim pomenom.

40

pozneje

______________________

lahka

______________________

poËasen

______________________

zanimiv

______________________

strm

______________________

najslabπi

______________________


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 41

3 Luka je on — on in jaz sva midva 1. del, str. 20—27, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — pozaimljanje (tj. odpravljanje ponavljanja samostalnikov/samostalniπkih besednih zvez z nadomeπËanjem teh besed z osebnimi zaimki), — prepoznavanje vloge zaimkov in osebnih zaimkov (tj. doloËanje ustrezne nanaπalnice v okoliπËinah sporoËanja oz. v sobesedilu), — razumevanje in raba strokovnih izrazov zaimek in osebni zaimek, — prepoznavanje ter posploπevanje pomenskih in oblikovnih lastnosti osebnih zaimkov, — doloËanje osebe in πtevila osebnih zaimkov, — raba osebnih zaimkov v pravilni sklonski obliki. Ciljna tema: Zaimek, osebni zaimek. Bitja, stvari ali pojme, njihovo lastnost, vrsto, koliËino, pripadnost ipd. lahko poimenujemo na dva naËina: neposredno/direktno (npr. jeæ, miza, tihoæitje, sestrin) ali posredno/indirektno (npr. on, ona, ono, njen). Prvo skupino besed imenujemo samostalniki, pridevniki, πtevniki ipd.; drugo skupino besed pa imenujemo zaimki. Zaimki so torej besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti ipd.; to so besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov (npr. on nam. jeæ), pridevnikov (npr. njen nam. sestrin) ali prislovov (npr. takrat nam. zveËer). Zaimke, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov (in s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme), imenujemo samostalniπki zaimki (npr. on, kdo, nekdo, nihËe, kdor, kdor koli). Posebna skupina samostalniπkih zaimkov so osebni zaimki, tj. zaimki, ki izraæajo slovniËno osebo, in sicer prvo, drugo ali tretjo. S prvoosebnimi zaimki (jaz, midva/medve oz. midve, mi/me) se poimenuje sporoËevalec (oz. govoreËi); z drugoosebnimi zaimki (ti, vidva/vedve oz. vidve, vi/ve) poimenuje svojega naslovnika (oz. ogovorjenega); s tretjeosebnimi zaimki (npr. on/ona/ono, onadva/onedve oz. onidve) pa poimenuje neudeleæenca pogovora (priËo) ali nadomesti ponovljeno samostalniπko besedo/besedno zvezo ter tako odpravlja neustrezno ponavljanje istih besed (ta postopek imenujemo pozaimljanje, npr. UËenci so oblikovali skupine. UËitelj jih je vpraπal, kdo bo vodja skupine.). Osebnim zaimkom lahko doloËimo πe spol (razen zaimkoma jaz in ti, saj imata isto obliko za vse tri spole — spol zaimka zato prepoznamo iz okoliπËin sporoËanja ali iz sobesedila) in πtevilo (tj. ednino, dvojino ali mnoæino). Ko jih uporabimo v povedi, pogosto spremenijo svojo obliko, tj. se sklanjajo. V osnovni sklonski obliki, tj. v imenovalniku, jih v slovenπËini uporabljamo le tedaj, kadar æelimo poudariti osebek (npr. Ona tega ne bo zmogla.), sicer jih izpustimo (tega npr. ne smemo narediti v angleπËini ali nemπËini). Opozorilo: Vsi uËenci v 6. razredu πe ne obvladajo pozaimljanja — v neprvih povedih zato pogosto ponovijo besedo/besedno zvezo, namesto da bi jo nadomestili z ustreznim osebnim zaimkom. NajveË teæav imajo z rabo tretjeosebnega zaimka v dvojini (tj. onadva/onedve oz. onidve).

41


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 42

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah

42

©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo zvezo povedi; nato opazujejo drugo poved in reπujejo naloge, ki se navezujejo nanjo — mdr. zamenjajo ponovljeni samostalnik z osebnim zaimkom ona. Nato primerjajo zvezi povedi, presojajo njuno ustreznost in utemeljujejo svojo presojo. Nasvet: UËitelj naj bo dosleden pri nalogah, ki zahtevajo, naj uËenec pojasni svojo reπitev, utemelji svoje mnenje ipd. To dela uËencem najveËje teæave. Za ta del izvedbe gre tudi veliko Ëasa, saj po navadi πele drugi ali tretji uËenec pravilno pojasni svojo reπitev. Vsi uËenci naj redno sodelujejo pri tem delu naloge. Za to ne sme biti πkoda Ëasa, saj je to viπja stopnja razumevanja in sporoËanja.

2.

Preberejo zvezi povedi; v drugi povedi vsake zveze podËrtajo ponovljeno besedo, to zamenjajo z ustreznim osebnim zaimkom in nato napiπejo novo drugo poved.

3.

Preberejo kratko besedilo; nato napiπejo odgovore — pri tem poiπËejo zaimkom ustrezne nanaπalnice (lastna imena) v besedilu in iz besedila prepiπejo zaimke, ki nadomeπËajo dana lastna imena. Povedo, Ëemu je priπlo do zamenjave lastnih imen.

4.

Preberejo zvezo povedi in pisno odgovorijo na vpraπanja — podËrtani besedi (zaimku) poiπËejo nanaπalnico v prvi povedi ter povedo, Ëemu je priπlo do zamenjave. Nasvet: UËitelj naj individualno preveri razumevanje vloge zaimka.

5.

Preberejo zveze povedi in v vsaki drugi povedi pobarvajo besedo, s katero je nadomeπËena podËrtana beseda/besedna zveza. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vlogi pobarvanih besed ter o poimenovanju te vrste besed; obakrat obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Na koncu preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo — tako tvorijo preprosto definicijo zaimkov.

6.

Preberejo krajπe besedilo in podËrtajo zaimke. Te nato prepiπejo v preglednico ter jim pripiπejo besedo, namesto katere stojijo.

7.

Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila v oblaËkih (lahko tudi kot igro vlog). Nato pisno odgovorijo na vpraπanja o okoliπËinah, v katerih so nastala besedila v oblaËkih, in o poimenovanjih sporoËevalca, naslovnika in knjiæniËarja. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo, s katerimi zaimki poimenujemo dane osebe, ter poveæejo ustrezne reπitve.

8.

Preberejo nepopolni povedi ter ju dopolnijo s ponujenimi besedami; tako tvorijo preprosto definicijo osebnih zaimkov.

9.

V nizu besed obkroæijo osebne zaimke; nato v pogovoru pojasnijo svojo odloËitev.

10.

Razmiπljajo, koga/kaj poimenujejo osebni zaimki iz 9. naloge; doloËijo jim nanaπalnico, in sicer tako, da jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici.

11.

Preberejo nepopolni povedi in ju dopolnijo. Tako povzamejo temeljne znaËilnosti osebnih zaimkov (tj. njihovo poimenovalno vlogo in obliko za tri osebe). Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o poimenovalni vlogi prvoosebnih/drugoosebnih/ tretjeosebnih zaimkov ter poveæejo ustrezne reπitve.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 43

12.

Razmiπljajo o osebi in πtevilu osebnih zaimkov iz 10. naloge. Nato jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici.

13.

PodËrtane besede zamenjajo z ustreznimi osebnimi zaimki in te zapiπejo. Nasvet: Nekaj uËencev bo zagotovo potrebovalo pomoË uËitelja, in sicer zaradi pozaimljanja z osebnimi zaimki v dvojini in mnoæini. (Vse povedi imajo samo eno reπitev — ponekod se sicer ≈ponujata« dve reπitvi, vendar nista moæni zaradi spola osebne glagolske oblike.)

14.

Preberejo zveze povedi in v vsaki drugi povedi podËrtajo ponovljeno besedo; nad to nato napiπejo ustrezni osebni zaimek. Za razvedrilo si lahko ogledajo ilustracijo v tej nalogi in preberejo besedili v oblaËku — v teh obkroæijo osebne zaimke ter povedo, kdo je z njimi poimenovan (npr. sporoËevalec, naslovnik, soπolka Maja).

15.

Preberejo zvezo povedi; drugo poved dopolnijo z ustreznima osebnima zaimkoma. Nasvet: UËenci postopoma nadgrajujejo svojo zmoænost pozaimljanja. Ta naloga bo za marsikaterega uËenca æe zelo teæka, ker v teh povedih z osebnim zaimkom ne zamenjajo samo samostalnika (npr. torba — jo), temveË tudi svojilni pridevnik (npr. moja — mi) oz. glagolsko osebo (poznate — vam). UËitelj naj pomaga uËencem reπiti tudi to nalogo.

16.

Samostalnike v oklepaju zamenjajo z ustreznim osebnim zaimkom, tega postavijo v pravilno obliko (tj. v pravilni sklon) in ga napiπejo.

17.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno obliko zaimka jaz. Nato opazujejo obliko vpisanega osebnega zaimka ter povedo, ali so v vseh povedih uporabili isto obliko; razloæijo, zakaj niso vpisali iste oblike.

18.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno obliko osebnega zaimka, napisanega v oklepaju.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o zaimkih oz. osebnih zaimkih? (Dopolni povedi in preglednico.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?

UËiteljevo samovrednotenje

43


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 44

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Zaimki so besede, ki jih uporabljamo _______________ drugih besed.

_________ zaimki so besede, s katerimi govorec ali pisec poimenuje osebe: — sebe, tj. ____. osebo (npr. jaz), — naslovnika, tj. ___. osebo (npr. ________________), — nekoga tretjega, tj. ___. osebo (npr. ________________).

OSEBA

OSEBNI ZAIMKI ©TEVILO EDNINA

1.

44

jaz

2.

ti

3.

on/ona/ono

DVOJINA mva/midve oz. medve vidva/vidve oz. vedve onadva/onidve oz. onedve

MNOÆINA mi/me vi/ve oni/one/ona


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 45

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Zaimki so besede, ki jih uporabljamo namesto drugih besed. Osebni zaimki so besede, s katerimi govorec ali pisec poimenuje osebe: — sebe, tj. 1. osebo (npr. jaz), — naslovnika, tj. 2. osebo (npr. vidva), — nekoga tretjega, tj. 3. osebo (npr. one).

OSEBA

OSEBNI ZAIMKI ©TEVILO EDNINA

1.

jaz

2.

ti

3.

on/ona/ono

DVOJINA midva/midve oz. medve vidva/vidve oz. vedve onadva/onidve oz. onedve

MNOÆINA mi/me vi/ve oni/one/ona

45


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 46

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo. Na πportnem letaliπËu Tina in Jure opazujeta svojega oËka, ki se pripravlja na polet z letalom, in se pogovarjata. — Poglej ga, kako preverja, Ëe je z letalom vse v redu. Tudi jaz bom pilotka, ko bom velika. Ali boπ ti danes letel z njim? — Nisem se πe odloËil. — OËka je odliËen pilot. Z njim je varno leteti. Kar pojdi, jaz vaju bom poËakala v restavraciji. Obkroæi osebne zaimke. Osebne zaimke prepiπi v preglednico in ob vsakem napiπi, na koga se nanaπa: na Tino, Jureta ali oËka. ZAIMEK

NANA©A SE NA

2. Ponovljeno besedo v drugi povedi zamenjaj z ustreznim osebnim zaimkom. Spremenjeno drugo poved napiπi. Tine dvakrat na teden obiπËe svojo staro teto. Stari teti prinese hrano iz trgovine. ______________________________________________________________________________ V telovadnici smo napeli mreæo za odbojko. Po tekmi smo mreæo pospravili. ______________________________________________________________________________ Turisti gredo na sprehod okoli jezera ali se povzpnejo na hrib. S hriba imajo lep razgled. ______________________________________________________________________________ V petek zveËer sta neznanca pretepla 12-letnega fanta. 12-letnemu fantu sta vzela tudi denarnico. ______________________________________________________________________________

46


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 47

3. PodËrtane besede zamenjaj z osebnim zaimkom.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Joæe in Stanko sta πla igrat tenis, Petra in Zala pa badminton. ______________ Samo moja sestra in jaz sva posluπala predavanje o prometu. ______________ Koπarkarju je bilo na tekmi vroËe, nam pa ne. _______________ Milka in jaz sva prijateljici. _______________ Pri teti Joæici in stricu Tonetu so dobili teliËka, pri nas pa kozliËka. ____________ 4. Dopolni povedi z osebnim zaimkom v ustrezni obliki. Matija (midva) ____________ je videl v æivalskem vrtu. UËiteljica (mi) ___________ je pohvalila. SporoËila sem (ona) ____________, kje se dobimo. Prebral sem pesem Ulica in se (ona) ___________ nauËil na pamet. Ste se pogovarjali o (vidva) ____________? Povedala sem (oni) ___________, kje bo razstava novoletnih okraskov. (On) __________ se zdi nemπËina lahka, meni pa sploh ne. 5. PodËrtaj osebne zaimke. Prosil sem ga za pomoË. Ni me ne videl ne sliπal. Nerodno jima je bilo, ker sta zamudila sestanek. O naju se æelim pogovoriti s teboj. Vas smo æe veËkrat sreËali na Ratitovcu. Tudi mi radi hodimo v naravo. 6. Povedi dopolni z osebnimi zaimki. Nadaljuj po zgledu: Radirka, ki je na tvoji mizi, je moja. Vrni mi jo. Je tvoje kolo pokvarjeno? »e æeliπ, _____ _____ popravim. To sta uËiteljiËina delovna zvezka. Vrni _____ _____. V garaæi so moje smuËi. _____ _____ lahko prineseπ? Vem, da imaπ rad sladoled. Kupil bi _____ _____, Ëe ne bi bilo tako mrzlo. Ali poznate naπo novo soπolko? Dovolite, da _____ _____ predstavim. 7. V skupini besed obkroæi osebne zaimke in jih uporabi v povedih. francoski, ga, piπete, jabolko, tebi, hodimo, jih, Tim, vam, prizadeven, naju ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

47


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 48

4 Vsak dan jih beremo 1. del, str. 28—40, predvideno πtevilo ur: 5

Operativni cilji: — napovedovanje teme in vsebine besedila na podlagi njegovega naslova, — branje Ëasopisnega poroËila, — prepoznavanje okoliπËin nastanka in izida Ëasopisnega poroËila, — prepoznavanje namena poroËevalca in pisca Ëasopisnega poroËila, — prepoznavanje in interpretiranje podatkov iz besedila ter njihovega zapovrstja, — povezovanje podatkov s svojimi izkuπnjami, — izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, — znajdenje v besedilu (npr. v njegovem naslovju, tj. v naslovu, nadnaslovu in podnaslovu), — govorno nastopanje, — pripisovanje protipomenk, sopomenk, podpomenk in nadpomenk k danim besedam, — prepoznavanje besed z nasprotnim ali enakim pomenom v povedih/besedilu, — nadomeπËanje neknjiænih besed s knjiænimi, — raba neknjiænih besed v ustreznih okoliπËinah, — nadomeπËanje prevzetih besed z domaËimi, — razumevanje in raba strokovnih izrazov sopomenka, protipomenka, podpomenka in nadpomenka. Ciljna tema: »asopisno poroËilo. »asopisno poroËilo je neumetnostno besedilo, v katerem sporoËevalec (novinar) javnosti poroËa o preteklem dogodku, tj. Ëim bolj objektivno (torej stvarno, resniËno) pripoveduje o njem. Zato pravimo, da je Ëasopisno poroËilo objektivno pripovedovalno publicistiËno besedilo. SporoËevalec v njem seznani naslovnika o tem, — kaj se je zgodilo (o dejanjih poroËa z glagoli v pretekliku), — kdo je bil pri tem udeleæen, — kdaj se je to zgodilo, — kje se je zgodilo, — kako je dogodek potekal (dejanj po navadi ne predstavi v resniËnem zapovrstvju, temveË najprej predstavi rezultat dogodka, πele nato pa njegov resniËni potek). »asopisno poroËilo ima po navadi tridelno naslovje, tj. naslov, nadnaslov in podnaslov, pod besedilom pa sta navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogosto tudi fotografija s kraja dogodka. Opozorilo: »asopisnega poroËila ne smemo zamenjati s Ëasopisno novico — ta je sicer tudi objektivno pripovedovalno besedilo, vendar je krajπa od poroËila, ker v njej avtor (novinar) ne predstavlja poteka dogodka. UËenci so se s Ëasopisno in televizijsko novico seznanili v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 14. Izvedel sem nekaj novega, 2. del, 4—10; 15. Posluπam, gledam, 2. del, 12—16) in jo utrdili v 5. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 6. Spet se je zgodilo nekaj novega, 1. del, 41—49). Ker bodo uËenci Ëasopisno in televizijsko poroËilo podrobneje obravnavali v 7. razredu (gl. N. Drusany idr., SlovenπËina za vsakdan in vsak dan, 2003, 14. Zgodilo se je v Mariboru, 148—151), v 6. razredu izrazu Ëasopisno poroËilo kot poimenovanju besedilne vrste in zgradbi Ëasopisnega poroËila ne posveËamo pozornosti. Besedilo je v 6. razredu namenjeno razvijanju bralne zmoænosti. 48


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 49

Ciljna tema: Sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke. V vsakem jeziku obstajajo besede, ki so med seboj pomensko povezane — in sicer imajo enak/podoben pomen (npr. mati, mama), nasprotni pomen (npr. hiter — poËasen) ter oæji ali πirπi pomen (npr. jablana — drevo). Besede z enakim/podobnim pomenom so sopomenke (sinonimi), z nasprotnim pomenom so protipomenke (antonimi), z oæjim pomenom so podpomenke (hiponimi), s πirπim pomenom pa so nadpomenke (hipernimi). Za naπe razumevanje in tvorjenje besedila je dobro, Ëe poznamo Ëim veË sopomenk, protipomenk, nadpomenk in podpomenk. Protipomenke uporabljamo, kadar primerjamo nasprotne lastnosti oz. nasprotna dejanja. Sopomenke in tudi nadpomenke uporabljamo zato, da prepreËimo ponavljanje iste besede. Nadpomenke pogosto uporabljamo πe pri razlaganju pojmov (torej pri tvorjenju definicij), medtem ko s podpomenkami prepreËujemo presploπno, nenatanËno sporoËanje (ker z njimi poimenujemo predstavnika skupine). V slovenπËini je veliko sopomenk, vendar pa vseh ne smemo uporabiti v vseh okoliπËinah; pravimo, da imajo sopomenke razliËno slogovno vrednost — nekatere so nezaznamovane (nevtralne), zato jih lahko uporabljamo v vseh okoliπËinah, druge pa so zaznamovane (saj razodevajo sporoËevalca, npr. njegovo Ëustveno razmerje do predmetnosti, pokrajinsko, generacijsko, interesno, strokovno oz. poklicno pripadnost ipd.), zato jih ne smemo uporabljati kjer koli in kadar koli, temveË le v doloËenih okoliπËinah. Dobro je, Ëe vemo, kaj s katero zaznamovano besedo razodevamo o sebi in v katerih okoliπËinah jo je primerno uporabiti. Opozorilo: UËenci so spoznali pomenska razmerja med besedami æe v 4. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 12. Beseda ob besedi, 1. del, 68—79), vendar brez strokovnih izrazov. Te spoznajo v 6. razredu. V tem razredu tudi prepoznavajo knjiæne in neknjiæne ter domaËe in prevzete sopomenke; ob tem tudi vrednotijo rabo knjiænih in neknjiænih besed — vendar to vrednotenje ne sme potekati na ravni govorjenja o lepih/grdih oz. pravilnih/napaËnih ali slovenskih/neslovenskih besedah, temveË na ravni spoznavanja tega, katere besede lahko uporabljamo le v doloËenih okoliπËinah, katere pa kjer koli in kadar koli, ter spoznavanja tega, v katerih okoliπËinah je raba neknjiænih besed ustrezna, v katerih pa ni.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Najprej si ogledajo fotografijo naslovnic Ëasopisov in revij pod naslovom te uËne enote ter povedo, katere Ëasopise/revije poznajo, od kod/po Ëem jih poznajo, katere Ëasopisne Ëlanke radi berejo oni ali njihovi starπi ipd. Nato pisno reπujejo prvi del 1. naloge — besede v levem stolpcu poveæejo z ustrezno razlago v desnem stolpcu. Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o okoliπËinah rabe besede huligan in o njeni poimenovalni vlogi (tj. ali z njo samo poimenujemo osebo ali tudi izrazimo svojo naklonjenost/nenaklonjenost do te osebe). Nasvet: UËitelj lahko spodbuja uËence k razmiπljanju o tem, ali z danimi besedami (npr. ljubica, avπa, lenuh, golobËek, gizdalin, klepetulja, blebetaË, miπka, sinko, kripelj) izraæamo tudi svoje vrednotenje/ doæivljanje prvin predmetnosti ali ne; tako uËence opozarjamo tudi na t. i. razodevalno vlogo besed (ne le na t. i. predstavitveno vlogo).

2.

Najprej na hitro preletijo besedilo na 31. strani; nato na Ërto prepiπejo njegov naslov. Potem povedo, kaj je bilo sporoËeno v naslovu (npr. dogodek, udeleæenci dogodka ali mnenje o nekom) in ali se strinjajo s tem mnenjem; svoj odgovor utemeljijo. Razmiπljajo o temi Ëasopisnega Ëlanka, javno povedo svojo napoved ter jo primerjajo z napovedmi soπolcev. Berejo Ëasopisni Ëlanek.

49


Prirocnik Gradim6 05

50

08.07.2005

15:46

Page 50

3.

Sodelujejo v pogovoru — povedo, ali so se njihova predvidevanja uresniËila; Ëe se niso, skuπajo razloæiti, zakaj ne.

4.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kje je bilo besedilo objavljeno; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

5.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v katerem razdelku/kateri rubriki Ëasopisa je bilo besedilo objavljeno; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

6.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tvorcu besedila; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

7.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako je novinarka izvedela za ta dogodek; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

8.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, Ëemu je Joæe G. prosil novinarko, naj bralcem poroËa o tem dogodku; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

9.

V vodenem pogovoru razmiπljajo o tem, Ëemu je bilo v Ëasopisu objavljeno to besedilo.

10.

Pred reπevanjem te naloge πe enkrat preberejo besedilo. Nato dopolnijo povedi z ustreznimi osebnimi imeni (pri tem si lahko pomagajo z besedilom).

11.

Najprej sodelujejo v pogovoru — odgovorijo na vpraπanji o dveh zaËetnih dejanjih, tj. o dejanju, s katerim se zaËenja Ëlanek, in o dejanju, s katerim se je zaËel ≈pravi« dogodek. Nato preberejo pomeπana dejanja ≈pravega« dogodka ter jih uredijo v pravilno zapovrstje (in sicer tako, da na Ërte pred povedmi napiπejo ustrezno πtevilko).

12.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, zakaj se je izgubila torbica; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

13.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, na kateri dan se je kaj zgodilo — na Ërte pred povedmi napiπejo ustrezne verzalke (te so napisane pred imeni dni).

14.

Pozorno opazujejo t. i. naslovje Ëasopisnega Ëlanka — glasno preberejo nadnaslov, v njem izraæeno dejanje pa umestijo na ustrezno mesto v poteku dogodka. Nato preberejo podnaslov in povedo, ali vsebuje zaplet ali razplet/razreπitev dogodka. Vse tri dele naslovja (tj. naslov, nadnaslov in podnaslov) prepiπejo v ustreznem Ëasovnem zapovrstju. Potem ob ponujenih moænostih razmiπljajo o t. i. spremnem stavku, ki bi lahko stal pred dobesednim navedkom v naslovu Ëasopisnega Ëlanka; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

15.

Sodelujejo v pogovoru — izrekajo svoje mnenje o Blaæevem ravnanju (in ga utemeljijo), povedo, kako bi v takih okoliπËinah ravnali sami, kako bi se poËutili ob izgubi denarnice in ob vrnitvi izgubljenega predmeta ipd. Pripovedujejo o svojih ali tujih podobnih izkuπnjah.

16.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah s Ëasopisnimi Ëlanki. Doma izreæejo poljubni Ëasopisni Ëlanek; nato ga v πoli prilepijo na plakat ali na oglasno desko, javno obnovijo njegovo vsebino ter povedo, zakaj so izbrali prav tega. V vodenem pogovoru komentirajo izbiro soπolcev in njihova pojasnila.

17.

Po zgledu razlagajo pomen danih besed.

18.

Preberejo povedi in v njih podËrtajo/obkroæijo/pobarvajo pridevnike. Nato ob vsakem pridevniku razmiπljajo, kako se po njem vpraπamo (tj. kakπen/kateri/Ëigav) in kaj z njim poimenujemo (tj. lastnost/vrsto/svojino); na osnovi tega mu doloËijo vrsto ter ga prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Nasvet: UËence, ki bodo imeli teæave, naj uËitelj individualno vodi pri odkrivanju strategije reπevanja te naloge.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 51

19.

Preberejo zadnji odstavek v izhodiπËnem besedilu ter iz njega prepiπejo osebne zaimke; tem nato doloËijo osebo in πtevilo. K tretjeosebnima zaimkoma pripiπejo πe samostalnika, namesto katerih stojita; k prvoosebnima zaimkoma pa pripiπejo podatek o sporoËevalcih, na katere se nanaπata.

20.

V izhodiπËnem besedilu poiπËejo neokrajπana lastna imena, razmiπljajo o tem, kaj poimenujemo z njimi, ter jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici.

Protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo besedilo. Nato iz njega k danim besedam prepiπejo besedo z enakim/nasprotnim/ πirπim/ oæjim pomenom.

2.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s ponujenimi besedami; tako tvorijo preproste definicije strokovnih izrazov protipomenka, sopomenka, podpomenka in nadpomenka.

3.

Berejo povedi in v njih obkroæijo protipomenke.

4.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s protipomenkami. Nato se pogovarjajo o pomenu stalnih besednih zvez od … do …

5.

Preberejo dvojice povedi in v njih podËrtajo sopomenke/sopomenske izraze.

6.

K neknjiænim besedam pripiπejo knjiæne ustreznice. Nato vrednotijo oba naËina poimenovanja ter razmiπljajo o pokrajinski razπirjenosti/omejenosti obeh vrst besed. Za razvedrilo si ogledajo ilustracijo in preberejo besedili v oblaËkih; besedili ≈prevedejo« v knjiæni jezik ter povedo, kako bi govorili s prijatelji in kako z uËiteljem ali ravnateljem.

7.

Prevzete besede na levi poveæejo z ustreznimi domaËimi sopomenkami (pred te napiπejo ustrezne verzalke). Nato razmiπljajo o tem, ali so vse napisane besede domaËe ali ne, ter odgovorijo na vpraπanje. Preberejo naslednjo poved in razloæijo pomen podËrtane besede. Povedo, ali je ta beseda domaËa ali prevzeta ter ali bolje razumejo domaËe ali prevzete besede; skuπajo razloæiti, zakaj bolje razumejo domaËe besede.

8.

Opazujejo sliko in povedo, kaj lahko kupijo v kiosku. Naslove Ëasopisov/revij in imena izdelkov prepiπejo s pisanimi Ërkami na ustrezno mesto v preglednici. Nato povedo, ali so vpisali nadpomenke ali podpomenke, ter pojasnijo svoj odgovor.

9.

Preberejo skupine besed in v vsaki preËrtajo besedo, ki ne spada v dano skupino. K preostalim besedam pripiπejo ustrezno nadpomenko.

10.

Preberejo dvojice besed ter napiπejo, ali sta besedi sopomenki/protipomenki oz. katera beseda je podpomenka in katera nadpomenka.

11.

K dani besedi pripiπejo protipomenko, sopomenko in nadpomenko.

12.

Napiπejo dvojico sopomenk, dvojico iz nadpomenke in podpomenke ter dvojico protipomenk.

51


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 52

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o pomenski povezanosti besed? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?

UËiteljevo samovrednotenje

Vir Barbara HoËevar, Iskali so, kakor da bi πlo zares, prirejeno po Delu 11. 4. 2005.

52


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 53

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

POMENSKA POVEZANOST BESED

enak/podoben pomen

___________ pomen

πirπi pomen — oæji pomen

_________________

PROTIPOMENKI

______________ — ______________

(npr. mati — _______)

(npr. _____ — _____)

(npr. _______ — jablana)

POMENSKA POVEZANOST BESED

enak/podoben pomen

nasprotni pomen

πirπi pomen — oæji pomen

SOPOMENKI

PROTIPOMENKI

NADPOMENKA — PODPOMENKA

(npr. mati — mama)

(npr. hiter — poËasen)

(npr. drevo — jablana)

53


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 54

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo.

Kronika

Delo ponedeljek, 11. aprila 2005

Na mednarodni vaji vodnikov reπevalnih psov sodelovale ekipe iz sedmih dræav

Iskali so, kakor da bi πlo zares NajveË toËk dosegla trojka Druπtva vodnikov reπevalnih psov Slovenije Ljubljana — Sedemdeset odstotkov najdenih ljudi je doseæek, ki ponazarja uspeπno opravljeno delo na 8. mednarodni vaji reπevalnih psov Ljubljana 2005. Le dve od dvajsetih sodelujoËih ekip iz sedmih dræav nista dosegli tega cilja. Pri iskanju zasutih pod ruπevinami in izgubljenih v naravi je bila najuspeπnejπe moπtvo, ki so ga sestavljali Duπan NeÊak, Duπan Weber in Gaπper Erman s svojimi πtirinoæci. Vaja je trajala dva dni. V soboto so morale triËlanske ekipe v kratkem Ëasu najti Ëim veË ljudi pod ruπevinami velike hiπe, ki jo je prizadel potres. Ker je omet na hiπi πe vedno odpadal, je bilo iskanje zelo nevarno. Vodniki niso smeli stopiti v podirajoËo se hiπo, pri iskanju ponesreËencev so lahko le usmerjali pse. ©ele ko so ti z lajeæem nakazali, da so naπli poπkodovanega, so se psu previdno pribliæali njihovi vodniki. ≈Ta naloga je bila zahtevna, ker je vodnik poslal psa stran od sebe, to pa za psa ni naravno. Do izraza je priπlo, kako je pes usposobljen in samostojen ter kako sta z vodnikom povezana,« je povedal vodja vaje Robert Kus, naËelnik

Oddelka za zaπËito, reπevanje in civilno obrambo mestne uprave Mestne obËine Ljubljana. Prav ta oddelek je v sodelovanju z Druπtvom vodnikov reπevalnih psov Slovenije pripravil to vajo z namenom, da bi bila Ëim bolj podobna resniËni nesreËi. Ker morajo biti vodniki in njihovi kosmatinci dobro telesno pripravljeni in imeti obËutek za orientacijo, so morali v nedeljo na pohodu na Sv. Ano nad PodpeËjo pokazati tudi, kako se znajdejo pri iskanju izgubljenega popotnika ter kako jim gredo od rok prva pomoË temu izletniku, voænja s Ëolnom in premagovanje ovir z vrvno tehniko. Barbara HoËevar

Kako imenujemo del besedila Iskali so, kakor da bi πlo zares? ___________________________ Pojasni, kdo je iskal. _______________________________________________________________________________ Pojasni, koga so iskali. _______________________________________________________________________________ 2. Vstavi pravilne πtevilke. Napiπi jih z besedo. ________ mednarodna vaja v Ljubljani ________ sodelujoËih ekip na njej iz _________ dræav ________ uspeπnih ekip ________ Ëlanov zmagovalne ekipe 3. Dopolni z navedbo datuma. Koliko Ëasa je potekala vaja? Od _____. do _____. __________________ ____________. dan 54

dan

mesec

leto


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 55

4. Obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. a) Bil je potres, v katerem je bilo poπkodovanih 70 odstotkov LjubljanËanov.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

b) Bilo je tekmovanje, na katerem je zmagala ekipa iz Slovenije. c) Vsaka dræava je bila zastopana z eno ekipo. Ë) V vsaki ekipi so bili po trije ljudje in njihovi psi. d) Pod ruπevinami zgradbe so naπli veË kot polovico ponesreËenih. 5. Obkroæi Ërko pred vpraπanji, na katera v besedilu ne najdeπ odgovora. a) »emu so vodniki usmerjali pse v podrto hiπo? _______________________________________________________________________________ b) Zakaj je bilo iskanje v veliki hiπi nevarno? _______________________________________________________________________________ c) V kolikπnem Ëasu so morale ekipe najti ponesreËence? _______________________________________________________________________________ Ë) Kako se je pokazala usposobljenost psa? _______________________________________________________________________________ d) Kdo je bil sodnik na vaji? _______________________________________________________________________________ e) Kako so psi nakazali, da so naπli ponesreËenca? _______________________________________________________________________________ f) Kako so tekmovalci dokazali, da imajo obËutek za orientacijo? _______________________________________________________________________________ Odgovori na vpraπanja, pred katerimi nisi obkroæil Ërke. 6. S pisanimi Ërkami napiπi: — naslov mednarodne vaje: _________________________________________________________ — ime in priimek vodje vaje: ________________________________________________________ — ime druπtva, iz katerega so bili zmagovalci: __________________________________________ — ime in priimek pisca besedila o vaji: ________________________________________________ — naslov Ëasopisa, v katerem je bilo objavljeno besedilo: _________________________________ 7. Obkroæi. Kaj pomeni, Ëe piπe, da jim gre prva pomoË od rok (v zadnjem odstavku)? a) Da dajejo prvo pomoË. b) Da sprejemajo prvo pomoË. c) Da obvladajo prvo pomoË. Ë) Da za prvo pomoË nimajo tehniËnih pripomoËkov, zato si morajo pomagati z rokami. 55


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 56

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. Iz besedila prepiπi — sopomenki za besedo pes: __________________________ in ___________________________ — sopomenko za besedo popotnik: _________________________ — sopomenko za besedo ekipa: ____________________________ — protipomenko za besedo najti: ___________________________ — protipomenko za besedo najmanj: ________________________ — protipomenko za besedo vaπki: ___________________________ 9. Izpolni preglednico. NADPOMENKA

TRI PODPOMENKE sobota, nedelja, ponedeljek

plovilo Slovenija, Avstrija, Madæarska Ëasopisna rubrika Delo, VeËer, Slovenske novice

10. Napiπi, ali sta naslednji dvojici besed protipomenki ali sopomenki.

56

hiter — uren

__________________

hiter — poËasen

__________________

zaËeti — konËati

__________________

zaËeti — priËeti

__________________

umolkniti — utihniti

__________________

umolkniti — spregovoriti

__________________


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 57

5 Nekaj ti moram povedati 1. del, str. 41—52, predvideno πtevilo ur: 5

Operativni cilji: — ustno in pisno dobesedno in posredno poroËanje o prvotnem govornem dogodku, — loËevanje prvotnega in poroËanega govora, — loËevanje premega in odvisnega govora, — pretvarjanje premega govora v odvisnega in obrnjeno, — pravilno pisanje obeh razliËic povedi s premim govorom, — pravilno pisanje povedi z odvisnim govorom, — opazovanje in opisovanje povedi s prvotnim govorom, s premim govorom in z odvisnim govorom, — povzemanje temeljnih znaËilnosti poroËanega, premega in odvisnega govora, — razumevanje in raba strokovnih izrazov poroËani govor, premi govor, odvisni govor, spremni stavek, dobesedni navedek, — povzemanje pravil o pisanju povedi s premim in odvisnim govorom. Ciljna tema: PoroËanje o prvotnem govornem dogodku (premi in odvisni govor). Ljudje drugim pogosto poroËamo/pripovedujemo o tem, kaj smo doæiveli, videli, sliπali, rekli … Brez dvoma lahko reËemo, da najpogosteje poroËamo ravno o t. i. govornih dogodkih — to pomeni, da poroËamo o tem, da je nekdo nekomu nekaj rekel (prim. Zdravnica je vpraπala dedka) in kaj mu je rekel (prim. ≈Kaj Vas boli?«). Ker poroËamo o dveh vrstah podatkov (tj. da je nekdo nekomu nekaj rekel in kaj mu je rekel), ima poroËilo o prvotnem govornem dogodku znaËilno dvodelno sestavo: en del vsebuje podatek o prvotnem sporoËevalcu, njegovem govornem dejanju in naslovniku (npr. Zdravnica je vpraπala dedka), drugi del pa vsebuje podatek o prvotnem besedilu, torej o tem, kaj je bilo reËeno (npr. ≈Kaj Vas boli?«). Tisti del poroËila, ki vsebuje podatek o prvotnem sporoËevalcu, njegovem govornem dejanju in naslovniku (npr. Blaæ je povedal gospodu Joæetu), imenujemo spremni stavek; spremni stavek naËeloma stoji na zaËetku poroËila, saj tega po navadi zaËnemo s podatkom o tem, da je nekdo nekomu nekaj rekel (npr. Blaæ je povedal gospodu Joæetu), nadaljujemo pa ga s podatkom o prvotnem besedilu (npr. da je denarnica padla s strehe njegovega avtomobila). O prvotnem besedilu (tj. o tem, kaj je bilo reËeno) lahko poroËamo na dva naËina, in sicer tako, — da ga ponovimo dobesedno, tj. navedemo (citiramo) besede prvotnega govorca (npr. ≈Denarnica je padla s strehe Vaπega avtomobila.«), ali — da ga obnovimo, tj. izrazimo s svojimi besedami (npr. da je denarnica padla s strehe njegovega avtomobila). Prvi naËin poroËanja imenujemo dobesedno poroËanje oz. premi govor, drugega pa posredno poroËanje oz. odvisni govor. Poved s premim govorom (npr. Blaæ je povedal gospodu Joæetu: ≈Denarnica je padla s strehe Vaπega avtomobila.«) je iz spremnega stavka in iz dobesednega navedka. Dobesedni navedek je vedno napisan v narekovajih (tako svojemu bralcu vidno zaznamujemo citat oz. izvirno besedilo prvotnega govorca) in se zaËne z veliko zaËetnico, konËa pa se s konËnim loËilom (le v enem primeru z vejico). Dobesedni navedek naËeloma stoji za spremnim stavkom in je od njega loËen z dvopiËjem (prim. Blaæ je povedal gospodu Joæetu: ≈Denarnica je padla s strehe Vaπega avtomobila.«); redko (oz. slogovno zaznamovano) stoji pred spremnim stavkom — v takem primeru se konËa z vpraπajem, klicajem ali vejico (namesto s piko), spremni stavek, ki mu sledi, pa se zaËne z malo zaËetnico in konËa s piko (prim. ≈Denarnica je padla s strehe Vaπega avtomobila,« je Blaæ povedal gospodu Joæetu.) 57


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 58

Poved z odvisnim govorom je tudi iz dveh delov (prim. Blaæ je povedal gospodu Joæetu, da je denarnica padla s strehe njegovega avtomobila.), in sicer iz spremnega stavka in iz t. i. vsebinskega predmetnega odvisnika (v toæilniku). Spremni stavek stoji vedno pred odvisnikom, med spremnim stavkom in odvisnikom je vejica, odvisnik se zaËne z veznikom/vezniπko besedo (npr. da, ali oz. pogovorno Ëe, naj, kaj …) in konËa s piko. PoroËanje s premim govorom je s pravopisnega vidika teæje od poroËanja z odvisnim govorom (ljudje imajo kar precej teæav s postavljanjem dvopiËja, narekovajev in loËila na koncu dobesednega navedka, s pisanjem prve Ërke v spremnem stavku in dobesednem navedku ipd.), s sporoËanjskega/pragmatiËnega vidika pa je preprostejπe — pri poroËanju z odvisnim govorom moramo namreË v odvisniku opraviti vrsto pretvorb, npr. pretvorbo velelnika v ustrezno glagolsko obliko (prim. ≈Zapri okno.«  Ana mi je naroËila, naj zaprem okno./Ana ti je naroËila, da zapri okno./Ana je naroËila Maticu, naj zapre okno.), zamenjavo glagolske osebe (prim. ≈Kam greπ?«  Ana me je vpraπala, kam grem./Ana je vpraπala Matica, kam gre.), zamenjavo zaimka z drugim zaimkom (npr. ≈Kaj Vas boli?«  Zdravnica me je vpraπala, kaj me boli./Zdravnica te je vpraπala, kaj te boli./Zdravnica je vpraπala dedka, kaj ga boli.) ali s predmetnopomensko nanaπalnico (npr. ≈Jutri bo sneæilo.«  Ana je povedala Maticu, da bo naslednji dan sneæilo.) ipd. Odrasli poroËevalci veËinoma poroËamo z odvisnim govorom, saj si po navadi zapomnimo samo vsebino prvotnega besedila, ne pa tudi besed, ki jih je izrekel prvotni govorec; s premim govorom torej poroËamo le tedaj, kadar æelimo posnemati (imitirati) prvotnega govorca ali kadar mislimo, da bomo tako prepriËljivejπi. Zanimivo je, kako poroËajo o prvotnem govornem dogodku uËenci v osnovni πoli: ustno poroËajo predvsem z odvisnim govorom, pisno pa veËinoma s premim govorom — verjetno pod vplivom umetnostnih besedil (v teh namreË moËno prevladuje poroËanje s premim govorom). UËenci delajo precej napak pri pisanju povedi s premim in odvisnim govorom ter pri pretvarjanju premega govora v odvisnega (in obrnjeno), zato je treba to pomembno sestavino njihove sporazumevalne zmoænosti razvijati postopno in sistematiËno — npr. po naslednjih korakih (tako so razvrπËene tudi naloge v naπem delovnem zvezku): 1. UËenci primerjajo dve vrsti povedi: z enimi je zapisan prvotni govor, z drugimi pa je zapisano poroËilo o prvotnem govoru. Tako prepoznajo bistveno znaËilnost poroËila o prvotnem govornem dogodku: dvodelno sestavo (en njegov del namreË vsebuje podatek o sporoËevalcu, njegovem govornem dejanju in naslovniku, drugi del pa vsebuje podatek o prvotnem besedilu) ter loËijo prvotni govor od poroËanega govora (prvotni govor vsebuje namreË samo en podatek, tj. samo prvotno besedilo). 2. UËenci opazujejo povedi s poroËanim govorom in ugotovijo, da je en del v vseh enak. Spoznajo njegovo strokovno ime, tj. spremni stavek, in povzamejo njegovo vlogo (tj. vsebuje podatek o prvotnem sporoËevalcu, njegovem govornem dejanju in naslovniku). 3. Nato v povedih s poroËanim govorom opazujejo tisti del, ki vsebuje podatek o prvotnem besedilu — tako ugotovijo, da se o prvotnem besedilu lahko poroËa na dva naËina: tako, da se to dobesedno ponovi, ali tako, da se to obnovi; ob tem spoznajo strokovna izraza premi govor in odvisni govor. 4. UËenci opazujejo osnovne povedi s premim govorom (tj. take s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom) in povedi z odvisnim govorom — pozorni so na loËilo za spremnim stavkom in na narekovaje; tako ugotovijo, da je za spremnim stavkom v premem govoru dvopiËje, v odvisnem govoru pa vejica in da so narekovaji samo v premem govoru, saj z njimi vidno zaznamujemo dobesedni navedek. 5. Nato na oba naËina poroËajo o ilustriranih govornih dogodkih, odpravljajo napake v zapisu premega in odvisnega govora ter pretvarjajo premi govor v odvisnega in obrnjeno — tako razvijajo svojo upovedovalno in pravopisno zmoænost. 58


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:46

Page 59

6. V krajπem besedilu z odvisnim govorom nadomeπËajo ponovljeni glagol rekanja v spremnem stavku z ustreznimi sopomenskimi glagoli — tako se dejavno seznanjajo s svojimi zelo pogostimi napakami in jih odpravljajo. 7. Nato opazujejo dve vrsti povedi s premim govorom, tj. take z obiËajnim/nevtralnim zaporedjem spremnega stavka in dobesednega navedka ter take z neobiËajnim/zaznamovanim zaporedjem; tako prepoznavajo osnovna pravila pisanja spremnega stavka in dobesednega navedka v obeh poloæajih ter jih povzamejo. Potem z vajami razvijajo svojo pravopisno zmoænost. Opozorilo: UËitelj naj poskrbi tudi za to, da bo sam loËil prvotni govor od poroËanega in premi govor od odvisnega ter da bo poznal in obvladal pravila o pisanju premega in odvisnega govora — pri premem govoru mora obvladati ne samo rabo loËil, temveË tudi njihovo stiËnost (npr. stiËnost dvopiËja/prvega narekovaja/zadnjega narekovaja), na koncu odvisnega govora pa ne sme postavljati vpraπaja (prim. Zdravnica je vpraπala dedka, kaj ga boli.). Hkrati naj pazi tudi na to, da ne bo obravnaval premega in odvisnega govora samo s pravopisnega vidika (tj. z vidika loËil in velike zaËetnice) — uËenci morajo namreË spoznati tudi njuno sporoËanjsko vlogo.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Najprej si ogledajo ilustracijo pod naslovom te uËne enote, preberejo besedili v oblaËkih in v pogovoru opiπejo ilustracijo (npr. kdo je na njej, kaj delata ilustrirani osebi, kdo je prvi sogovorec in kdo je drugi); nato dva uËenca odigrata ilustrirani prizor. Potem uËenci povedo, kaj sta delala uËenca, kaj je rekel prvi uËenec in kaj drugi. Nato preberejo povedi na zaËetku 1. naloge in opazujejo njihov zapis. Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o prvotnem prenosniku teh replik, o loËilu na zaËetku replik, o tvorcih teh replik ter o njuni govorni dejavnosti; svoje odgovore tudi pojasnijo. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti prvotnega in drugotnega besedila (na Ërtice prepiπejo ustrezno verzalko). Nasvet: »e imajo uËenci teæave z loËevanjem prvotnega pogovora in zapisa pogovora, naj uËitelj pripravi πe nekaj vaj za njuno loËevanje (npr. dva uËenca naj odigrata poljubni krajπi pogovor, tretji uËenec pa naj si ta pogovor zapisuje na list /po zgledu v delovnem zvezku/, nato naj ga prepiπe na tablo; uËitelj naj vodi pogovor o tem, kaj je bil prvotni pogovor, kaj pa je njegov zapis).

2.

Najprej preletijo besedilo na modri podlagi, nato pa povedo, ali ga bodo na glas brali sami ali s soπolcem; izreËejo svoje mnenje o ponujeni izbiri ter tega utemeljijo. Povedo, kaj bosta naredila s soπolcem pred branjem in zakaj bosta to naredila; levo od vsake replike napiπejo ime/druæbeno vlogo njenega tvorca. Nato nekaj dvojic na glas prebere zapisani pogovor (lahko tudi kot igro vlog). Preostali uËenci jih posluπajo in po branju presojajo njihovo branje. Potem vsi sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o zapisanem pogovoru. Nasvet: UËitelj naj usmerja pogovor tako, da uËenci uporabijo svoje znanje o uradnem telefonskem pogovoru (iz 4. razreda).

3.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah s poroËanjem o tem, kaj je kdo komu rekel. Nato vsak uËenec na manjπi list papirja napiπe, kako bi domaËim poroËal o prvem policistovem vpraπanju; svoje liste nalepijo na uËiteljev plakat ali na oglasno desko. Nato si jih ogledujejo, jih primerjajo in povedo, ali bi vsi poroËali na enak naËin ter ali je o tem, kaj je kdo komu rekel, mogoËe poroËati samo na en naËin. Nasvet: UËitelj naj ugotovitve povzame tako, da na tablo napiπe poved s premim govorom in poved z odvisnim govorom (vendar pri tem ne uporablja strokovnih izrazov in ne opisuje povedi).

4.

Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila v oblaËkih. Nato sodelujejo v pogovoru — odgovorijo na vpraπanji o tem, kdo je na slikah in kaj delata naslikani osebi; svoj zadnji odgovor tudi pojasnijo. Na koncu nekaj dvojic odigra pogovor.

59


Prirocnik Gradim6 05

60

08.07.2005

15:46

Page 60

5.

Sodelujejo v pogovoru — odgovorijo na vpraπanji o svojih izkuπnjah s poroËanjem o pogovorih drugih ljudi. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katera poved poroËa o okoliπËinah in o vsebini pogovora; nato obkroæijo Ërke pred izbranimi odgovori. Nasvet: UËitelj naj uËence spodbuja k opisovanju vseh πtirih ponujenih povedi — ob vsaki naj uËenci povedo, ali vsebuje dve vrsti podatka, tj. podatek o tem, kdo je koga vpraπal, in podatek o tem, kaj ga je vpraπal. (Ta dvojnost je namreË znaËilna za poroËanje o prvotnem govornem dogodku; zato poved, ki ne vsebuje podatka o tem, kdo je koga vpraπal, ne poroËa o prvotnem govornem dogodku.) »e imajo uËenci teæave, naj uËitelj pripravi πe nekaj podobnih primerov (npr. Mojca je prosila Ireno: ≈Posodi mi radirko.« — Mojca je prosila Ireno, naj ji posodi radirko. — ≈Posodi mi radirko.« — ≈Posodi mi radirko,« je prosila Mojca Ireno.)

6.

Preberejo dvojico povedi in primerjajo obe povedi. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj izvemo iz prve in kaj iz druge povedi; nato poveæejo ustrezna dela trditve. Povedo, katera poved vsebuje veË podatkov, in pojasnijo svoj odgovor. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo, kaj je katera poved: zapis prvotnega govora ali poroËilo o prvotnem govoru. Preberejo nepopolno poved ter jo dopolnijo — tako povzamejo bistvene znaËilnosti poroËanja o prvotnem govoru. Dopolnjeno poved javno preberejo. Nasvet: »e imajo uËenci teæave z loËevanjem zapisa prvotnega govora in poroËila o prvotnem govoru, naj uËitelj pripravi vaje za utrjevanje. (UËenci naj npr. primerjajo povedi ≈Takoj pridem.« — Joæe G. je povedal policistu: ≈Takoj pridem.« ter povedo, katera je zapis prvotnega govora in katera je poroËilo o prvotnem govoru; svojo odloËitev naj utemeljijo.)

7.

Preberejo povedi in povedo, ali so zapis prvotnega govora ali poroËilo o prvotnem govoru; svoj odgovor utemeljijo. Nato opazujejo sestavo prve povedi ter ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katero loËilo stoji sredi povedi; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri podatek je v opazovani povedi levo od dvopiËja in kateri je desno od njega. Nato odgovorijo na vpraπanji o vlogi dvopiËja in o sestavi drugih dveh povedi v tej nalogi; svoja odgovora utemeljijo. Na koncu preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo (besedi za drugo poved sta ponujeni); tako opiπejo dvodelno sestavo poroËila o prvotnem govornem dogodku ter definicijo spremnega stavka. V povedih na zaËetku 7. naloge pobarvajo spremni stavek in ga v pogovoru opiπejo — povedo, katere podatke vsebuje in katero loËilo stoji za njim. Nasvet: UËenci naj si za razvedrilo in za ponazoritev vloge dvopiËja oz. vloge spremnega stavka ogledajo ilustracijo v tej nalogi in preberejo besedili v oblaËkih. Nato naj razloæijo, zakaj sta levo od dvopiËja narisani dve osebi.

8.

Preberejo dvojico povedi. V obeh povedih pobarvajo spremni stavek; spremna stavka primerjajo in izberejo ustrezni odgovor na vpraπanje o tem, ali sta spremna stavka enaka ali razliËna. V izhodiπËnih povedih opazujejo drugi del. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri podatek vsebuje drugi del v prvi povedi; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato razmiπljajo πe o vlogi drugega dela v drugi povedi in ob napisanem vpraπanju obkroæijo odgovor DA oz. NE. Opazujejo, ali se o prvotnem besedilu poroËa v prvi povedi tako kot v drugi; odgovorijo na odloËevalno vpraπanje. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v kateri povedi je prvotno besedilo obnovljeno, v kateri pa je dobesedno ponovljeno. Nato opazujejo πe loËila v izhodiπËnih povedih, in sicer najprej loËilo za spremnim stavkom, nato pa πe narekovaje v prvi povedi. Odgovarjajo na vpraπanja o loËilih. Na koncu preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s ponujenima besedama; tako povzamejo temeljne znaËilnosti poroËanja s premim govorom oz. z odvisnim govorom.

9.

Preberejo povedi in razmiπljajo o tem, ali se v njih poroËa dobesedno oz. s premim govorom ali posredno oz. z odvisnim govorom; svoje reπitve zaznamujejo z znamenjem X na ustreznem mestu v preglednici. Nasvet: UËitelj naj spremlja delo uËencev in individualno preverja reπitve; uËence naj spodbuja k pojasnjevanju svojih reπitev. Nato sodelujejo v pogovoru — povedo, ali po navadi poroËajo o prvotnem govoru s premim ali odvisnim govorom, zakaj raje poroËajo na tak naËin in kdaj morda le izberejo drugega.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 61

10.

Postopoma si ogledajo ilustracije in preberejo besedili v oblaËkih. Prepoznajo sogovorca ter poroËajo o tem, kdo je komu rekel in kaj mu je rekel; poroËajo na oba naËina — najprej dobesedno oz. s premim govorom, nato posredno oz. z odvisnim govorom. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja reπitve; uËence naj spodbuja k pogovarjanju o njihovih reπitvah, k samostojnemu prepoznavanju napak in k odpravljanju le-teh.

11.

Vadijo poroËanje s premim govorom. Najprej preberejo prvo poved in ravnajo po navodilih: v povedi pobarvajo spremni stavek in za njim napiπejo dvopiËje, zaËetek prvotnega besedila zaznamujejo z narekovajem in napiπejo prvo besedo z veliko zaËetnico, na koncu prvotnega besedila postavijo vpraπaj in narekovaj. Na tak naËin odpravijo tudi napake v naslednjih dveh povedih. Nasvet: Pri reπevanju naloge si uËenci lahko pomagajo tudi z zgledom — z besedilom v drugem oblaËku v ilustraciji na robu te naloge. UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja reπitve; uËence naj spodbuja k pogovarjanju o strategijah reπevanja naloge in o njihovih reπitvah ter k samostojnemu prepoznavanju svojih napak in k odpravljanju le-teh.

12.

Vadijo poroËanje z odvisnim govorom. Najprej preberejo prvo poved in ravnajo po navodilih: v povedi pobarvajo spremni stavek in za njim napiπejo vejico, na koncu povedi pa napiπejo piko. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja reπitve; uËence naj spodbuja k pogovarjanju o strategijah reπevanja naloge in o njihovih reπitvah ter k samostojnemu prepoznavanju svojih napak in k odpravljanju le-teh.

13.

Premi govor iz 11. naloge pretvarjajo v odvisni govor. Nato se pogovarjajo o svojih teæavah pri pretvarjanju.

14.

Odvisni govor iz 12. naloge pretvarjajo v premi govor. Nato se pogovarjajo o svojih teæavah pri pretvarjanju.

15.

Preberejo ≈Simonov spis« in razmiπljajo, zakaj je uËiteljica podËrtala dane besede; podËrtane besede zamenjajo z drugimi. Javno preberejo svoje reπitve; uËitelj/eden od uËencev naj na tablo napiπe vsako novo besedo, s katero so uËenci zamenjali ponovljeno besedo — tako nastane seznam t. i. glagolov rekanja. Nasvet: UËitelj naj vodi pogovor o neustreznosti ponavljanja iste besede ter o tem, kako lahko prepreËimo ponavljanje. UËenci naj povedo, v katerih primerih lahko uporabimo glagole, zapisane na ≈seznamu« (npr. glagol vpraπati lahko uporabimo v povedi Peter mu je rekel, kdo mu bo posodil planinske Ëevlje in Ëelado — ne moremo pa ga uporabiti v povedi Moj brat mu je rekel, da gre lahko z njim).

16.

Preberejo dvojico povedi ter povedo, ali sta povedi zapis prvotnega govora ali poroËilo o njem; odgovora pojasnijo. V prvi povedi pobarvajo spremni stavek in opazujejo, ali mu sledi dobesedno ponovljeno besedilo ali obnova prvotnega besedila; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato opazujejo sestavo druge povedi in v njej pobarvajo spremni stavek; pojasnijo svojo reπitev. Primerjajo izhodiπËni povedi in dvakrat izbirajo med ponujenima trditvama (prva trditev se nanaπa na sestavo povedi, druga pa na poloæaj spremnega stavka). Nato ustno odgovarjajo na vpraπanja o poloæaju in zapisu spremnega stavka v drugi povedi. Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo — tako povzamejo znaËilnosti premega govora ter opis dveh razliËic premega govora (tj. s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom oz. za njim). Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja reπitve; uËence naj spodbuja k pojasnjevanju in ponazarjanju svojih reπitev.

17.

Preberejo dvojici povedi s premim govorom. V vseh povedih pobarvajo spremni stavek. Dobesedne navedke prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici, in sicer glede na to, ali so bili dobesedni navedki za spremnim stavkom ali pred njim; pri prepisovanju pazijo na loËila. Nato primerjajo zapis dobesednega navedka za spremnim stavkom in pred njim ter ustno odgovarjajo na vpraπanja o loËilih in zapisu prve besede. Na koncu berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo — tako povzamejo pravilo o zapisu dobesednega navedka za spremnim stavkom oz. pred njim. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja reπitve; uËence naj spodbuja k pojasnjevanju in ponazarjanju svojih reπitev.

61


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 62

18.

Povedi s premim govorom prepiπejo tako, da zamenjajo zaporedje spremnega stavka in dobesednega navedka. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja, ali so uËenci usvojili pravila pisanja obeh razliËic premega govora. UËence naj vodi pri prepoznavanju njihovih napak in pri odpravljanju le-teh.

19.

V pravopisno pomanjkljivih povedih s premim govorom pobarvajo spremni stavek in odpravljajo pravopisne napake. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev in individualno preverja, ali so uËenci usvojili pravila pisanja obeh razliËic premega govora. UËence naj vodi pri prepoznavanju njihovih napak in pri odpravljanju le-teh.

20.

Odpravljajo napake v pravopisno pomanjkljivih povedih s premim govorom. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev; uËencem, ki imajo teæave, naj svetuje, naj najprej pobarvajo spremni stavek, nato pa se lotijo odpravljanja pravopisnih napak. UËence naj vodi pri prepoznavanju in odpravljanju njihovih napak.

21.

Premi govor pretvarjajo v odvisnega.

22.

Preberejo pravopisno pomanjkljivo besedilo s premim govorom ter vstavijo narekovaje. Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev. Z uËenci, ki imajo teæave, naj se pogovori o πtevilu sogovorcev ter o tem, kaj je kdo izrekel. UËencem naj svetuje, da naj podËrtajo Janove replike z modrim svinËnikom, mamine pa z rdeËim; nato naj jih opremijo z narekovaji. Reπitve naj preverja individualno, uËence naj vodi pri prepoznavanju in odpravljanju napak.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o poroËanem govoru? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

62


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 63

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko komu poroËamo o tem, kaj so drugi ljudje govorili ali pisali, povemo/napiπemo, a) ______ je bilo reËeno ter b) ______ je to rekel in _______ je rekel. Zato je vsaka poved, ki poroËa o tem, kaj so govorili ali pisali drugi ljudje, iz _____ delov: a) eden vsebuje podatek o besedilu, b) drugi pa vsebuje podatek o _______________ in naslovniku. Tisti del povedi, ki vsebuje podatek o sporoËevalcu in naslovniku, imenujemo _____________ stavek. O besedilu drugih ljudi lahko poroËamo na dva naËina: A) ponovimo ga dobesedno — v takem primeru pravimo, da poroËamo s ___________ govorom (npr. Janez je rekel Florijanu: ≈_________________________________________________.√). B) obnovimo ga s svojimi besedami — v takem primeru pravimo, da poroËamo z _____________________ govorom (npr. Janez je rekel Florijanu, ______________________________________________.) Premi govor je iz spremnega stavka in dobesednega ________________; ta po navadi stoji za spremnim stavkom (npr.______________________________________________________), redko pa je pred njim (npr. ______________________________________________________).

63


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 64

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko komu poroËamo o tem, kaj so drugi ljudje govorili ali pisali, povemo/napiπemo, a) kaj je bilo reËeno ter b) kdo je to rekel in komu je rekel. Zato je vsaka poved, ki poroËa o tem, kaj so govorili ali pisali drugi ljudje, iz dveh delov: a) eden vsebuje podatek o besedilu, b) drugi pa vsebuje podatek o sporoËevalcu in naslovniku. Tisti del povedi, ki vsebuje podatek o sporoËevalcu in naslovniku, imenujemo spremni stavek. O besedilu drugih ljudi lahko poroËamo na dva naËina: A) ponovimo ga dobesedno — v takem primeru pravimo, da poroËamo s premim govorom (npr. Janez je rekel Florijanu: ≈Vrni mi radirko.√). B) obnovimo ga s svojimi besedami — v takem primeru pravimo, da poroËamo z odvisnim govorom (npr. Janez je rekel Florijanu, naj mu vrne radirko.) Premi govor je iz spremnega stavka in dobesednega navedka; ta po navadi stoji za spremnim stavkom (npr. Janez je rekel Florijanu: ≈Vrni mi radirko.√), redko pa je pred njim (npr. ≈Vrni mi radirko,√ je Janez rekel Florijanu.).

64


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 65

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedili.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

A — A imaπ tudi ti prenosni telefon? — Seveda ga imam. — A ga imaπ tudi v πoli? — Ja, vendar je izklopljen. B Matjaæ je vpraπal Boπtjana: “A imaπ tudi ti prenosni telefon?” Boπtjan mu je odgovoril: “Seveda ga imam.” Matjaæ je vpraπal Boπtjana, ali ga ima tudi v πoli. Andrej mu je odvrnil, da ga ima tudi v πoli, vendar je izklopljen. Katero besedilo vsebuje dve vrsti podatka, tj. podatek o tem, kar je bilo reËeno, in podatek o sporoËevalcu in naslovniku? a) Besedilo A. b) Besedilo B. Iz tega besedila prepiπi poved, s katero boπ ponazoril zgornji odgovor. _______________________________________________________________________________

Vstavi besedi poroËani in prvotni. Besedilo A je zapis ______________________________ govora, besedilo B pa je _________________________________ govor.

Iz druge povedi v besedilu B prepiπi dobesedni navedek. ________________________________________________ Napiπi, kako poimenujemo preostali del te povedi (to, kar ni dobesedni navedek). ________________________________________________

Vstavi besedi premi in odvisni. Druga poved v besedilu B je primer _______________________________ govora, tretja pa je primer _______________________________________ govora.

65


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 66

2. Na oba naËina poroËaj o tem, kaj so rekli uËenci uËitelju. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

NE RAZUMEMO VA©EGA NAVODILA.

UËenci __________________________________________________________ UËenci __________________________________________________________ 3. Dopiπi loËili koncu povedi. Aljaæ je povedal Jakobu: “Med poËitnicami grem z oËetom jadrat Jakob ga je vpraπal: “Kam pa Aljaæ se je pohvalil: “Na otok Cres Jakob je vzkliknil: “Tam sem æe bil in mi je bilo zelo vπeË 4. Povedi iz 3. naloge napiπi tako, da boπ zamenjal zapovrstje spremnega stavka in dobesednega navedka. ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ 5. Premi govor pretvori v odvisnega. Andraæ nas je vpraπal: “Kje ste hodili toliko Ëasa?” ___________________________________________________________________ Zdravnica je pregledala otroka in mu rekla: “Imaπ vneto grlo.” ___________________________________________________________________ Soπolka me je opozorila: “Ne cukaj me za lase!” ___________________________________________________________________ Tine je vpraπal Andreja: “Ali bova pripravila plakat ali raËunalniπko prosojnico?” ___________________________________________________________________

66


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 67

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

6. Odvisni govor pretvori v premega. UËitelj je vpraπal Petra, kaj je narobe z njim. ___________________________________________________________________ Peter mu je odgovoril, da je utrujen zaradi tekme. ___________________________________________________________________ UËitelj mu je naroËil, naj prideta naslednji dan njegova mama in oËe na govorilne ure. ___________________________________________________________________ Peter je obljubil uËitelju, da jima bo povedal. ___________________________________________________________________

7. V besedilu odpravi napake. Mama je stopila v sobo in zagledala razbito ogledalo. Janeza je vpraπala “Kdo ga je razbil.” “Jaz ga nisem.” je mencal FranËek. Saj vem, spet sta se v sobi igrala z æogo”, se je jezila mama. “Nato je FranËek rekel: “Janez je ni ujel, zato je priletela naravnost v ogledalo.” Janez je pogledal mamo in ji rekel: No, vidiπ, mama, nobeden ni kriv. 8. Odpravi ponavljanje podËrtanih besed. Urπka je rekla mami, naj jo pride iskat v πolo ob pol enih, da bosta πli na zdravniπki pregled. Mama ji je rekla, da takrat ne bo mogla priti, ker ima sluæbo. Urπka ji je nato rekla, da bo πla sama k zdravniku, ona pa naj jo pride iskat v zdravstveni dom takoj po sluæbi. Mama ji je rekla, da bo priπla malo po drugi uri.

67


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 68

6 Po mojem mnenju

1. del, str. 53—64, predvideno πtevilo ur: 6

Operativni cilji: — reπevanje anketnega vpraπalnika o knjigah/filmih, — vpisovanje podatkov v preglednico, — poroËanje o rezultatih anketnega vpraπalnika in njihovo presojanje, — pisno izraæanje kratkega mnenja o knjigi/filmu … in utemeljevanje tega mnenja, — branje ocene knjige, — prepoznavanje okoliπËin nastanka besedila, — prepoznavanje teme in kljuËnih besed, — prepoznavanje sporoËevalËevega namena, — povzemanje znaËilnosti ocene o knjigi, — vrednotenje svojega besedila, — oblikovanje besedila z raËunalnikom, — prepoznavanje besed iz iste besedne druæine, — naπtevanje besed iz iste besedne druæine, — doloËanje korena v besedah, — pojasnjevanje svojih reπitev, — razumevanje in raba strokovnih izrazov besedna druæina, koren. Ciljna tema: Ocena (knjige). Ocena je javno neumetnostno besedilo, v katerem sporoËevalec na poljuden naËin vrednoti (tj. hvali ali graja) umetniπko ali strokovno delo (npr. knjigo, film, TV-oddajo, gledaliπko, operno ali baletno predstavo, koncert, razstavo ipd.), zato spada med vrednotenjska besedila. SporoËevalec skuπa z oceno vplivati na prejemnikovo mnenje in ga spodbuja k lastni presoji zadeve, hkrati pa sili h kritiËnemu premisleku tudi avtorja umetniπkega oz. strokovnega dela. V oceni knjige tvorec najprej navede sploπne podatke o knjigi, npr. njen naslov, ime avtorja, ime zaloæbe, ki je knjigo izdala, in leto izdaje. Nato ovrednoti njeno vsebino — z vrednotenjskimi pridevniki in prislovi (npr. napeto, zanimivo, duhovito) izrazi svoje osebno (naklonjeno ali nenaklonjeno) mnenje o knjigi in ga skuπa utemeljiti s Ëim objektivnejπimi merili. Ocena se lahko konËa s sploπnim mnenjem o vrednosti in pomenu ocenjevane knjige. Tvorec ocene mora o knjigi, ki jo ocenjuje, veliko vedeti. Ker gre za njegovo osebno mnenje, se mora pod oceno podpisati z imenom in priimkom. Ciljna tema: Besedna druæina. Besedno druæino predstavljajo besede z istim korenom (torej besede, ki so nastale iz istega korena), npr. miza, mizica, omizje, mizar, namizni. Koren je izhodiπËni oz. temeljni pomenski del besede (npr. -miz-). Besedam ga doloËamo tako, da jih razstavljamo na ≈prafaktorje√, tj. morfeme (npr. na-miz-n-i, miz-ar-sk-i, o-miz-j-e); tako pridemo do osnovne pomenske sestavine besede oz. do osnovnega morfema s konkretnim/stvarnim pomenom — do korena (npr. -miz-). Ko besedam doloËamo koren, moramo biti pozorni ne le na enako tvarno stran, temveË predvsem na enak pomen. Tvarna stran korena je namreË v besedah pogosto nekoliko spremenjena, zato ga je vËasih teæko prepoznati kot istega (npr. rok-a — na-roË-je); zlasti konËni glas je pogosto precej prilagojen glasovnemu okolju. 68


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 69

Opozorilo: UËenci v πestem razredu razvrπËajo besede v besedne druæine, naπtevajo besede iz iste besedne druæine, prepoznavajo besede iz iste besedne druæine, besedam doloËajo koren ipd. Cilj vseh teh dejavnosti je predvsem ta, da bi uËenci spoznali tudi to vrsto pomenske povezanosti besed. Ker ima pri tem teæave veliko uËencev, jim mora pomagati strokovno ustrezno podkovani uËitelj. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Reπujejo motivacijski vpraπalnik — ob ponujenih dvojicah razmiπljajo, katere knjige so jim vπeË, ter obkroæijo Ërke pred izbranimi znaËilnostmi. Nato javno preberejo svojo izbiro, zberejo odgovore soπolcev in soπolk ter z ustreznimi πtevilkami dopolnijo dano preglednico. Sodelujejo v pogovoru — poroËajo o svojih ugotovitvah (po spolu), primerjajo odgovore uËenk in uËencev, poroËajo o prevladujoËem mnenju v razredu ipd. Nasvet: UËitelj naj bo pozoren na mnenja deËkov (Ëe se loËijo od mnenj deklic) in se o tem pogovarja z uËenci.

2.

Na list papirja ali v zvezek napiπejo mnenje o svoji najljubπi knjigi/televizijski oddaji/filmu; mnenje skuπajo tudi utemeljiti. Nasvet: UËitelj naj spodbudi uËence h komentarju ilustracije v tej nalogi.

3.

Na glas preberejo besedilo.

4.

Napiπejo odgovore na prva πtiri vpraπanja. Nato πe enkrat preberejo besedilo. Po branju dopolnijo miselni vzorec. Potem ob miselnem vzorcu javno odgovorijo na Ëetrto in peto vpraπanje v tej nalogi. Nasvet: UËitelj naj spodbudi vsaj tri uËence, naj govorno nastopijo ob dopolnjenem miselnem vzorcu. Pred nastopom jih opozori na to, naj tvorijo smiselno poved.

5.

Najprej sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini besedila iz 3. naloge. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vlogi 2. odstavka v besedilu iz 3. naloge; obkroæijo Ërki pred izbranima odgovoroma.

6.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o sporoËevalËevem namenu, izrekajo svoje mnenje ipd.

7.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kakπno mnenje ima sporoËevalec o knjigi; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Povedo, ali sporoËevalec knjigo hvali ali graja; pri odloËanju o tem si lahko pomagajo z ilustracijo in besediloma v oblaËkih. Preberejo povedi z raznimi mnenji, presojajo ustreznost teh mnenj ter preËrtajo neustrezna mnenja. Za razvedrilo si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in preberejo besedilo v oblaËku; povedo, na katero besedo (oz. mnenje) se navezujeta ta ilustracija in besedilo.

8.

Berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo — tako tvorijo preprosto definicijo ocene in povzamejo njene znaËilnosti.

9.

©e enkrat preberejo naslov izhodiπËnega besedila in se pogovarjajo o njem (povedo, kaj je z njim izraæeno, presojajo naslov in utemeljijo svoje mnenje).

10.

©e enkrat preberejo zakljuËek izhodiπËnega besedila in se pogovarjajo o njem (izrekajo svoje mnenje ipd.).

11.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o naslovniku ocene in o sporoËevalËevem namenu ter pojasnjujejo odgovor.

69


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 70

12.

V izhodiπËnem besedilu poiπËejo tisti del, v katerem je Filip izrazil svoje mnenje o bralnih interesih svojih vrstnikov. Nato povedo, ali se strinjajo s Filipovim mnenjem o bralnih interesih vrstnikov, in pojasnijo svoj odgovor. Nato na podlagi Filipove ocene sklepajo, katere knjige so verjetno vπeË Filipu; væivijo se vanj in ≈v njegovem imenu√ izpolnijo vpraπalnik iz 1. naloge (in sicer tako, da na prazen list papirja prepiπejo Ërke pred izbranimi odgovori). Prepisane odgovore primerjajo s svojimi in javno povedo, ali so jim vπeË enake knjige kot Filipu.

13.

Sodelujejo v pogovoru — izrekajo svoje strinjanje/nestrinjanje s Filipovim mnenjem, da si mladi bralci radi izmiπljajo nadaljevanje zgodbe, ter skuπajo razloæiti Filipovo mnenje, da se junaki ne borijo samo z oroæjem, temveË tudi s pametjo. Povedo, ali se s tem mnenjem strinjajo ali ne.

14.

Doma πe enkrat preberejo svojo oceno iz 2. naloge in jo primerjajo s Filipovo; pri prepoznavanju pomanjkljivosti si pomagajo tudi z navodili v 14. nalogi. Nato popravljajo svojo oceno, jo dopolnijo oz. iz nje kaj izloËijo. Oceno prepiπejo (lahko na raËunalnik, npr. v raËunalniπki uËilnici). V πoli glasno preberejo svojo oceno; soπolci presojajo oceno in glasno branje (oz. njeno javno predstavitev). Nasvet: UËenci lahko prilepijo svoje ocene na plakat ali oglasno desko ter jih tako predstavijo drug drugemu, razredniku, drugim uËiteljem, starπem ipd.

15.

Besedam iz izhodiπËnega besedila pripiπejo sopomenke. Nasvet: UËenci naj reπujejo naloge do podpoglavja Besedna druæina doma, svoje reπitve pa naj preverijo z Reπitvami.

16.

Danim besedam pripiπejo protipomenke.

17.

Preberejo dvojice besed in napiπejo, ali sta besedi sopomenki ali protipomenki.

18.

Poimenovanjem za moπke osebe pripiπejo poimenovanja za æenske.

19.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilnimi oblikami besed iz oklepajev.

20.

Preberejo poved in v njej podËrtajo samostalnike. Te nato prepiπejo v preglednico ter jim doloËijo spol in πtevilo. Nasvet: UËitelj naj individualno preverja reπitve uËence; po potrebi naj uËence spomni na to, kaj so o samostalnikih izvedeli v 5. razredu.

21.

V besednih zvezah podËrtajo pridevnike. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere vrste so podËrtani pridevniki; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËitelj naj individualno preverja reπitve uËencev; Ëe uËenci ne znajo doloËiti vrste pridevnikov, naj jim pomaga tako, da jih spodbuja k razmiπljanju o tem, kaj je z njimi poimenovano (tj. lastnost, vrsta ali svojina), oz. k razmiπljanju o ustrezni vpraπalnici (tj. kakπen, kateri, Ëigav).

Besedna druæina

70

©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Ogledajo si sliËice in napiπejo poimenovanja za narisane predmete. Primerjajo zgradbo napisanih besed. Obkroæijo Ërko pred tisto trditvijo, ki izraæa njihovo ugotovitev. V besedah podËrtajo enaki del.

2.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako tvorijo preprosto definicijo korena besede.

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj je koren danih besed; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo. Nasvet: To nalogo naj uËenci reπujejo frontalno; uËitelj naj uËencem pojasni, zakaj je pravilna samo ena reπitev.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 71

4.

Opazujejo besede iz iste besedne druæine; v njih obkroæijo koren in tega prepiπejo. Nasvet: UËitelj naj frontalno preveri reπitve (uËenci naj napiπejo korene na tablo).

5.

Postopoma berejo dane besede — za vsako v 1. odstavku izhodiπËnega besedila poiπËejo besedo z istim korenom ter jo prepiπejo; dvojici besed nato pripiπejo πe koren. Nasvet: UËitelj naj spodbuja uËence k samostojnemu delu; spremlja naj njihovo delo ter jim pomaga, Ëe je potrebno.

6.

Sodelujejo v pogovoru — razloæijo pomen danih besed ter povedo, ali so povezane z besedo roka; svoje mnenje utemeljijo. Razmiπljajo o korenu danih besed ter odgovorijo na odloËevalno vpraπanje. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj se je zgodilo z zadnjim glasom v korenu; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom in tega dopolnijo. Nasvet: To nalogo naj uËenci reπujejo frontalno (ob uËiteljevi pomoËi).

7.

Preberejo dvojice besed in razloæijo njihov pomen. Nato v besedah podËrtajo koren in ga prepiπejo. Povedo, kaj se je zgodilo s korenom v eni besedi iz dvojice. Nasvet: UËitelj naj spodbuja uËence k samostojnemu delu; spremlja naj njihovo delo ter jim pomaga, Ëe je potrebno.

8.

Berejo besede, v njih podËrtajo koren ter ga prepiπejo.

9.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo znaËilnosti besedne druæine.

10.

Preberejo dvojice besed in razloæijo, kaj pomenijo. Nato v njih podËrtajo koren. Razmislijo, ali sta besedi v vseh dvojicah iz istega korena. Potem obkroæijo Ërko pred besedama z istim korenom in pojasnijo svojo reπitev. Nasvet: UËitelj naj spodbuja uËence k samostojnemu delu; spremlja naj njihovo delo ter jim pomaga, Ëe je potrebno. Reπitve naj preverja frontalno.

11.

Preberejo skupine besed; v vsaki skupini preËrtajo besedo, ki ne spada v isto besedno druæino kot preostale. Nato javno predstavijo svoje reπitve in jih pojasnijo.

12.

Preberejo napisane povedi. K vsaki podËrtani besedi pripiπejo samostalnik in pridevnik iz iste besedne druæine. Nasvet: UËenci naj reπijo nalogo doma; svoje reπitve naj preverijo z Reπitvami.

13.

Doma napiπejo povedi z napisanimi besedami. Nato jih v πoli javno preberejo. Nasvet: UËitelj naj preverja razumevanje danih besed.

71


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 72

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauËil o oceni knjige? (Odgovori na vpraπanja.) Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauËil o besedni druæini? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

Vir M. Z., Slovenske pravljice, prirejeno po Delu, junij 2002.

72


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 73

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kaj izraæamo v OCENI knjige/filma …? ________________________. Kaj dela sporoËevalec v pozitivni oceni? ________________________. Kaj dela pa v negativni? _____________________________________. Ali mora svoje mnenje tudi utemeljiti? _________________________. Ali mora delo, ki ga ocenjuje, dobro poznati? ____________________. Zakaj? ____________________________________________________.

Kaj izraæamo v OCENI knjige/filma …? Svoje mnenje. Kaj dela sporoËevalec v pozitivni oceni? Hvali. Kaj dela pa v negativni? Graja. Ali mora svoje mnenje tudi utemeljiti? Da. Ali mora delo, ki ga ocenjuje, dobro poznati? Da. Zakaj? Ker lahko vrednoti samo tisto, kar dobro pozna.

73


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 74

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

BESEDNA DRUÆINA zdruæuje besede iz istega ___________. Npr. zboleti, __________, __________ …

KOREN je tisti del besede, ki nosi osnovni __________ besede. Npr. sadeæ, nasad, sadovnjak — koren: -_____-

BESEDNA DRUÆINA zdruæuje besede iz istega korena. Npr. zboleti, bolezen, boleËina … KOREN je tisti del besede, ki nosi osnovni pomen besede. Npr. sadeæ, nasad, sadovnjak — koren: -sad-

74


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 75

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo.

Bogato domaËe izroËilo spet v knjigi Slovenske pravljice v najnovejπi izdaji (2002) zaloæbe Nova revija in po izboru Jane Unuk obsegajo 101 pravljico; toliko jih doslej πe ni bilo v nobeni slovenski knjigi pravljic za sploπno rabo. V knjigi so zbrane ljudske pravljice, pripovedke, legende in basni, kot so jih zapisali zbiratelji po pripovedovanju ljudskih pripovedovalcev. Zapisane so bile na vseh koncih in krajih, kjer æivijo Slovenci; razveseljivo je, da so v knjigo vkljuËene tudi pravljice z avstrijske Koroπke, iz Porabja, BeneËije in Rezije. Nekaj je tudi napol avtorskih pripovedk; te so na podlagi ljudskega pravljiËnega izroËila napisali Josip JurËiË, Janez Trdina, Fran MilËinski, Dragotin

Kette, Lojze Zupanc, Pavle Roænik, Marjan TomπiË … Vsako pravljico je s Ërno-belimi ilustracijami opremil akademski slikar Rudi SkoËir. Njegove ilustracije so odliËno dopolnilo. OdloËitev zaloæbe, da v novi knjiæni zbirki Pravljice najprej izda Slovenske pravljice, je vredna pohvale, saj je treba zaËeti pri domaËem izroËilu; to je zelo bogato, toda æal πe premalo znano. M. Z. Prirejeno po Delu, junij 2002.

Odgovori. Kdo je napisal besedilo? _____________________________________________________ Kje je bilo objavljeno? _______________________________________________________ O Ëem govori? _____________________________________________________________ 2. S pisanimi Ërkami dopolni preglednico. NASLOV KNJIGE: IZBOR: ILUSTRACIJE: ZALOÆBA: ZBIRKA: LETO IZIDA: 3. Obkroæi DA, Ëe trditev dræi, oz. NE, Ëe ne dræi. VeËino pravljic v Slovenskih pravljicah so napisali neznani ljudski pripovedovalci. DA NE Pravljice v knjigi Slovenske pravljice so iz raznih slovenskih krajev. DA NE Nekaj pravljic iz Slovenskih pravljic so napisali znani slovenski pesniki in pisatelji. DA NE Pred to knjigo so izπle druge knjige slovenskih pravljic. DA NE

75


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 76

4. Obkroæi. Kaj pisec meni o knjigi?

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

a) Njegova ocena knjige je pozitivna. b) Njegova ocena knjige je negativna. c) Ne more se odloËiti, ali je knjiga dobra ali slaba. 5. Obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. a) Pisec je pohvalil naslov knjige. b) Pisec je pohvalil koliËino zbranih pravljic. c) Pisec je pohvalil izbor pravljic. Ë) Pisec je pohvalil tisk. d) Pisec je pohvalil odloËitev zaloæbe, da je zaËela zbirko prav s to knjigo. 6. Prepiπi poved, iz katere si prepoznal, da je pisec pohvalil ilustracije v knjigi. _______________________________________________________________________________ 7. Preberi naslednje besede. knjiga, knjigarna, knjigovez, knjigarnar, knjigovodja Zapisane besede imajo en del enak. Izpiπi ga. ______________________ 8. V vsaki vrsti preËrtaj besedi, ki ne spadata v isto besedno druæino. sadeæ, nasad, limona, sadovnjak, sodnik, sadje pravljica, pravljiËar, pravljiËnost, praviËnost, pravljiËen, pravnica pismen, pisniti, pisker, pismo, napis, pisarna ljudski, ljudje, poljub, ljudoæerec, ljubosumnost, ljudstvo 9. Besedam iz iste besedne druæine doloËi koren. slikar, slikarstvo, slikati

-_______-

kazalec, pokazati, ukaz

-_______-

omizje, mizar, namizni

-_______-

glasbenik, glasbilo, oglas -_______πivati, πivilja, πivanka

-_______-

10. Besede zdruæi v besedne druæine in jim doloËi koren. kamenËek, delovodja, kamnosek, zdelan, delo, ljubljen, ljubitelj, okamnel, ljubezen

KOREN 76

-

-

-

-

-

-


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 77

7 Dobro blago se samo hvali 1. del, str. 65—76, predvideno πtevilo ur: 5

Operativni cilji: — pripovedovanje o svojih izkuπnjah z reklamami in nakupi, — branje in posluπanje/gledanje reklame, — kritiËno sprejemanje reklam, — prepoznavanje propagandnih besednih in nebesednih prvin, — izraæanje in utemeljevanje svojega mnenja, — povzemanje znaËilnosti reklame, — pogovarjanje o potroπniπtvu in smiselnosti nakupov, — branje in izpolnjevanje naroËilnice, — uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju. Ciljna tema: Reklama. Reklama je propagandno besedilo (oz. besedilo ekonomske propagande) — sporoËevalec æeli z njim pridobiti naslovnika, da bi kupil njegov izdelek/uporabil njegovo storitev ipd. Ker ga æeli prepriËati, da je predstavljeni izdelek … zanj najboljπi/najustreznejπi in da bo z njegovim nakupom poteπil vse svoje potrebe in æelje oz. da bo postal sreËnejπi, pri predstavitvi izdelka … ni natanËen, temveË predvsem hvali njegove posebnosti in njegovo uËinkovitost; pri tem uporablja take besedne in nebesedne prvine, ki pritegnejo naslovnikovo pozornost in zbujajo prijetna Ëustva. Prednosti in uËinkovitost izdelka … pogosto poudarja s pritegovanjem majhnih otrok, sreËnih druæin, znanih oseb (πportnikov, igralcev), strokovnjakov (zdravnikov, zobozdravnikov) ali statistiËnih podatkov (v preglednicah). Na naslovnika skuπa vplivati s kratkim, duhovitim, privlaËnim besedilom, brez zahtevnega miselnega utemeljevanja; dele vidne oz. zapisane reklame napiπe z razliËno velikimi in oblikovanimi Ërkami, pogosto doda πe fotografije/ilustracije in geslo, tj. kratko poved (na zaËetku ali na koncu besedila), ki je vsebinsko in jezikovno nenavadna, pogosto pa tudi likovno poudarjena. Nekateri tvorci reklam skuπajo na razne naËine vplivati na ljudi, da bi Ëim bolj kupovali ponujane izdelke, Ëeprav jih sploh ne potrebujejo ali pa so celo πkodljivi. Zato je treba poznati te prijeme in jih sprejemati zelo kritiËno. Tvorjenje reklam je druæbeno odgovorno dejanje, zato ga urejajo posebne zakonske doloËbe. Opozorilo: UËenci se v vsakdanjem æivljenju nenehno sreËujejo z besedili ekonomske propagande (te uporabniki imenujemo reklame, njihovi avtorji pa oglasi), vendar pa jih pogosto sprejemajo kot prikazovalna besedila, torej kot besedila, s katerimi æeli sporoËevalec obogatiti njihovo znanje (ne pa vplivati na njihov nakup), oz. jih sprejemajo nekritiËno in so prepriËani, da so vsi podatki v takem besedilu resniËni, da bodo sreËnejπi, Ëe bodo imeli ponujeni izdelek, in da ga morajo imeti. UËitelj naj uËence spodbuja h kritiËnemu sprejemanju reklam, k pripovedovanju o svojih izkuπnjah, k pogovarjanju o namenu tvorcev reklam, o znaËilnih prvinah reklam, o potroπniπtvu, o smiselnosti svojih nakupov itd. Ciljna tema: NaroËilnica. NaroËilnica je besedilo, s katerim sporoËevalec naroËa naslovniku, naj mu nekaj poπlje/naredi, ter mu zagotavlja, da bo naroËeno blago/storitev sprejel in ga/jo plaËal v navedenem roku. NaroËilnica ima po navadi obliko obrazca oz. vpraπalnika — tega izpolnimo tako, da na ustrezna mesta napiπemo zahtevane podatke. »e pa obrazca za naroËilo ni, moramo sami napisati naroËilnico, in sicer kot uradni dopis.

77


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 78

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah

78

©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Sodelujejo v motivacijskem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z nakupovanjem. Nasvet: UËitelj lahko motivira uËence tudi s pogovorom o ilustraciji pod naslovom uËne enote.

2.

Berejo besedilo.

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o namenu tvorca besedila iz 2. naloge; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

4.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako je tvorec besedila iz 2. naloge izrazil svoj namen; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

5.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti besedila iz 2. naloge; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

6.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o nebesednih spremljevalcih besedila iz 2. naloge.

7.

Berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo. Nasvet: UËitelj naj vpraπa uËence, ali poznajo πe kateri izraz za to besedilno vrsto (tj. za reklamo); pove naj jim, da avtorji teh besedil po navadi uporabljajo izraz oglas. UËenci naj si zato poleg izraza reklama pripiπejo πe oglas.

8.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o temi besedila iz 2. naloge.

9.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere vrste podatkov o slovarju vsebuje besedilo iz 2. naloge; obkroæijo Ërke pred izbranimi odgovori. Presojajo, ali vsebuje besedilo iz 2. naloge natanËne podatke; nato prepiπejo samo natanËne podatke. Nasvet: UËitelj naj frontalno preveri reπitve; pri tem naj spodbuja uËence k razmiπljanju o tem, ali so podatki ≈veË kot 12.000 iztoËnic√, ≈z raznih podroËij√, ≈veliko ilustracij√ natanËni ali ne. Tako naj uËenci prepoznajo eno od znaËilnosti reklam: nenatanËnost podatkov.

10.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o geslu v besedilu iz 2. naloge ter izrekajo svoje interpretacije ≈pribliænih√ podatkov o slovarju in vrednotenjskega izraza sodobno; svoje mnenje utemeljijo. Nasvet: »e imajo uËenci teæave z razumevanjem dobesednega in prenesenega pomena gesla (Slovar za vsak æep), naj si ogledajo ≈strip√ v tej nalogi in se o njem pogovorijo.

11.

Ob ponujenih odgovorih na tri vpraπanja razmiπljajo o vrsti danih besed, o vpraπalnici zanje in o njihovi poimenovalni vlogi; nato obkroæijo Ërko pred ustreznim odgovorom na vsako vpraπanje. Sodelujejo v pogovoru — odgovorijo na odloËevalno vpraπanje o predstavah, ki jih v ljudeh vzbudijo dane besedne zveze, ter razloæijo, zakaj imamo ljudje razliËne predstave.

12.

Sodelujejo v pogovoru v izraæajo svoje mnenje o reklami ter povedo, kako je uËinkovala nanje.

13.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z reklamami, vrednotijo reklame ipd. Javno pripovedujejo o svojem nakupu pod vplivom reklame.

14.

Ogledajo si posneti reklami.

15.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o πtevilu posnetih reklam, o namenu njunih tvorcev ter o naslovnikih, vrednotijo reklami ipd.

16.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj se ponuja v reklamah, ki so si ju ogledali; nato poveæejo ustrezne podatke.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 79

17.

Preberejo vpraπanja v tej nalogi, nato si πe enkrat ogledajo prvo reklamo. Po ogledu sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o okoliπËinah nastanka te reklame, o njeni temi, o vlogi nebesednih prvin, propagandnih prvinah ipd. Nato dopolnijo nepopolni povedi (iz reklame); sodelujejo v pogovoru o teh dveh povedih.

18.

Najprej preberejo vpraπanja v tej nalogi, nato si πe enkrat ogledajo drugo reklamo. Po ogledu sodelujejo v pogovoru o drugi reklami.

19.

Berejo besedilo (naroËilnico).

20.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti besedila iz 20. naloge ter o njegovi rabi v vsakdanjem æivljenju; nato obkroæijo Ërki pred izbranima reπitvama.

21.

Sodelujejo v pogovoru v odgovarjajo na vpraπanja o naroËilnici iz 20. naloge in o njenem izpolnjevanju.

22.

Berejo napisane trditve o ceni knjige oz. o plaËilu knjige, te primerjajo s podatki v prebranem besedilu ter presojajo njihovo resniËnost (obkroæijo DA ali NE).

23.

Najprej napiπejo odgovor na prvo vpraπanje (tj. iz naroËilnice prepiπejo besedno zvezo, s katero naroËnik zagotavlja svoj nakup). Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu prepisane besedne zveze in o tem, kako bi ga πe lahko izrazili; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom oz. pred izbranima odgovoroma. Napiπejo, s Ëim se naroËnik πe zaveæe, da bo plaËal. Nato se pogovarjajo o tem, kaj pomeni napisana poved v zadnjem vpraπanju v tej nalogi. Nasvet: UËenci naj si za razvedrilo ogledajo ilustracijo ob robu te naloge, preberejo besedilo v oblaËku ter ga komentirajo.

24.

Izpolnjujejo naroËilnico.

25.

Razdelijo se v dvojice. Ogledajo si, kako je soπolec izpolnil naroËilnico, in to primerjajo s svojo; nato se v dvojicah pogovarjajo o svojem delu — pri tem si pomagajo z zapisanimi vpraπanji v tej nalogi. Nasvet: UËitelj naj spremlja delo dvojic; uËenca v dvojici naj mu poroËata o svojih ugotovitvah, teæavah ipd.

26.

Doma poiπËejo naroËilnico in jo izpolnijo. V πoli nadaljujejo z delom v dvojicah — izmenjajo si naroËilnice in preverijo, ali so jih reπili prav, ter se pogovorijo o svojih ugotovitvah. Nasvet: UËitelj naj spremlja delo dvojic; uËenca v dvojici naj mu poroËata o svojih ugotovitvah, teæavah ipd.

27.

Preberejo besede in preËrtajo besedo, ki ne spada v isto besedno druæino. Nasvet: UËitelj naj frontalno preveri reπitve; uËenci naj pojasnijo svoje reπitve, in sicer tako, da besedam v skupini doloËijo korene in povedo, zakaj ena beseda ne spada v besedno druæino.

28.

Iz naroËilnice v 20. nalogi prepiπejo osebni zaimek, mu doloËijo osebo in πtevilo ter napiπejo, kdo je z njim poimenovan.

29.

Iz danih besednih zvez prepiπejo samostalnike ter jim doloËijo spol in πtevilo.

30.

Preberejo kratko besedilo. Nato v njem podËrtajo povedi, s katerimi se poroËa o pogovoru. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo, kaj vsebujejo podËrtane povedi (tj. kako poroËajo o prvotnem besedilu); obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato v podËrtanih povedih opazujejo poloæaj spremnega stavka in dobesednega navedka ter napiπejo, kje stoji spremni stavek. Spremni stavek prestavijo v drug poloæaj in na ta naËin napiπejo vse tri podËrtane povedi.

79


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 80

Potem poroËajo o Petrovem, maminem in oËetovem besedilu tako, da ga obnovijo (torej napiπejo povedi z odvisnim govorom). Nasvet: UËitelj naj spremlja samostojno delo uËencev. »e imajo uËenci teæave s prepoznavanjem povedi s poroËanim govorom, naj jim najprej pomaga tako, da z njimi ponovi, kaj je znaËilno za take povedi (tj. dvodelna sestava — iz spremnega stavka in iz podatka o besedilu prvotnega govora), nato pa jim pomaga prepoznati take povedi; nato naj uËenci ponovijo, kaj je znaËilno za premi govor in kaj za odvisnega, ter s tem znanjem opazujejo podËrtane povedi itd. Ko reπi celo nalogo veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve — uËenci naj jih tudi utemeljijo; na tablo naj napiπejo povedi, ki se zaËnejo z dobesednim navedkom, in povedi z odvisnim govorom. UËitelj naj uËence usmerja pri presojanju zapisa teh povedi ter jih spodbuja k odpravljanju napak v delovnem zvezku. 31.

Iz besedila v 31. nalogi prepiπejo osebne zaimke, jim doloËijo osebo in πtevilo ter napiπejo, kdo je z njimi poimenovan.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o reklami in naroËilnici? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

80


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 81

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

REKLAMA je besedilo, s katerim æeli sporoËevalec ________________ na naslovnika, da bi _________________ njegov izdelek.

NARO»ILNICA je besedilo, s katerim sporoËevalec ________________ naslovniku, naj mu nekaj poπlje/naredi, ter mu _____________________, da bo naroËeno blago/storitev sprejel in ga/jo ______________________ v navedenem roku.

REKLAMA je besedilo, s katerim æeli sporoËevalec vplivati na naslovnika, da bi kupil njegov izdelek. NARO»ILNICA je besedilo, s katerim sporoËevalec naroËa naslovniku, naj mu nekaj poπlje/naredi, ter mu zagotavlja, da bo naroËeno blago/storitev sprejel in ga/jo plaËal v navedenem roku.

81


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 82

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo.

Svet je tvoj — najdeπ ga v reviji Popestrite si æivljenje in skupaj z revijo odkrivajte kotiËke Slovenije in drugih krajev po svetu. V reviji boste vsak mesec naπli veliko idej za ekskurzije, zato se bodo vaπi dnevi spremenili v pravo pustolovπËino. Izjemne fotografije, odliËni avtorji in drugi sodelavci vam bodo odstirali zanimivosti iz sveta æivali in rastlin, iz zgodovine in arheologije, fizike in matematike …

IZKORISTITE IZJEMNO PRILOÆNOST IN SE NARO»ITE

Letno izide 12 πtevilk revije

20 % CENEJE. , in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Obseg revije

84 strani. Cena posamezne πtevilke revije Ob dvoletnem naroËilu na revijo

:

: 730 SIT za naroËnike, 780 SIT v prosti prodaji. πe 20-odstotni popust!

Informacije in naroËanje: 01 241 32 06 (24 ur na dan), www.mladinska.com/revije

DA, naroËam revijo

, za dve leti. 24 πtevilk za 14.976 SIT.

DA, naroËam revijo

, za eno leto. 12 πtevilk za 8.760 SIT.

Ime: _________________________ Priimek: _________________________________________ Naslov: ________________________________________________________________________ Poπtna πt. _____________________ Kraj: ____________________________________________ Telefon: ______________________ Datum rojstva: ____________________________________ Datum naroËila: ________________ Podpis naroËnika: __________________________________ DDV je vπtet v ceno. Znesek naroËnine bom poravnal/-a v enkratnem znesku po prejemu poloænice. Po preteku tega obdobja æelim ostati naroËnik/-ica revije

82

in jo prejemati po naroËniπki ceni do pisnega preklica.

Mladinska knjiga Zaloæba, d. d., Ljubljana, Slovenska 29, 1000 Ljubljana

NA REVIJO


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 83

2. »emu je sporoËevalec tvoril to besedilo? DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

a) Da bi bralec pohvalil revijo. b) Da bi se bralcu zahvalil za revijo. c) Da bi se bralec naroËil na revijo. Ë) Da bi bralca seznanil z izidom nove slovenske revije.

3. Besedilo je iz dveh delov. Kako ju imenujemo? (Izbiraj med besedami: naroËilnica, cenik, ocena, vpraπalnik o podatkih, reklama.) Kako imenujemo prvi del? _________________________________ Kako imenujemo drugi del? _______________________________ 4. Iz besedila prepiπi s pisanimi Ërkami a) besedo, ki pritegne pozornost bralca: ____________ b) dve povedi, ki pritegneta pozornost bralca: _______________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

Napiπi, s Ëim pritegne pozornost bralca beseda. ______________________________________ In s Ëim pritegneta pozornost bralca povedi? _______________________________________________________________________________ 5. Iz besedila prepiπi besedo ali besede, s katerimi sporoËevalec hvali revijo. _______________________________________________________________________________ 6. V besedilu je dvakrat omenjeno, da se revijo splaËa naroËiti za dve leti. Prepiπi, kako je drugiË napisano, da revija stane 20 % ceneje. _________________________________________ 7. Ali naslednje trditve dræijo ali ne? Revija je meseËnik. Ima 12 strani. Vsak mesec izide na isti dan v tednu. Lahko jo naroËim za pol leta. NaroËnino lahko plaËam v veË obrokih. »e po obdobju, za katero sem plaËal naroËnino, ne æelim veË prejemati revije, jo moram pisno odpovedati.

DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE

DA

NE

8. Dopolni s πtevilkami: 624, 730, 780. Cena posamezne πtevilke za plaËnike v trgovini ali kiosku je _____________ SIT. Cena posamezne πtevilke za plaËnike enoletne naroËnine je _____________ SIT. Cena posamezne πtevilke za plaËnike dvoletne naroËnine je _____________ SIT. 83


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 84

9. Obkroæi Ërko pred ustreznim nadaljevanjem. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Na revijo se lahko naroËim a) v πoli. b) po telefonu. c) pisno. Ë) po elektronski poπti. 10. Prepiπi naslov, na katerega boπ poslal naroËilnico. ______________________________________________ ______________________________________________ ______________________________________________ 11. Izpolni naroËilnico iz 1. naloge. 12. Zakaj je treba na naroËilnico napisati toËen naslov?

_______________________________________________________________________________ 13. Iz naslednje povedi prepiπi v preglednico samostalnike ter jim doloËi spol in πtevilo. Popestrite si æivljenje in skupaj z revijo Gea odkrivajte kotiËke Slovenije in drugih krajev po svetu. SAMOSTALNIK

SPOL

©TEVILO

14. Iz naslednje povedi prepiπi osebni zaimek, doloËi mu osebo in πtevilo ter pripiπi besedo, namesto katere stoji. Svet je tvoj — najdeπ ga v reviji Gea. OSEBNI ZAIMEK

84

OSEBA

©TEVILO

BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 85

8 Zaradi Ëe Ëebula ni bula 1. del, str. 77—85, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — logiËno razmiπljanje (tj. prepoznavanje vzroka in posledice), — tvorjenje povedi z vzroËno-poslediËno povezanima dejanjema, — izrekanje vzroËnega dejanja z odvisnim stavkom in s predloæno zvezo, — pravilni zapis obeh naËinov izrekanja vzroËnega dejanja, — logiËno razmiπljanje (tj. prepoznavanje pogoja in æelje/naËrta), — tvorjenje povedi s pogojnim razmerjem, — pravilna raba vzroËnega, poslediËnega in pogojnega veznika, — pravilna raba vejice med glavnim in odvisnim stavkom oz. med odvisnim in glavnim stavkom. Ciljna tema: VzroËno-poslediËno razmerje med dejanjema/stanjema. Dejanja/stanja, o katerih govorimo ali piπemo, so pogosto povezana vzroËno-poslediËno; to pomeni, da eno dejanje/stanje povzroËi nastanek naslednjega, zato je to drugo dejanje/stanje posledica predhodnega (prim. Tjaπa ima rada pse /vzrok/  naroËila se je na revijo Moj pes /posledica/). VzroËno-poslediËno povezani dejanji lahko predstavimo na dva osnovna naËina, tj. tako, — da ju postavimo v pravilno Ëasovno zaporedje (torej najprej navedemo vzroËno dejanje, nato pa poslediËno) ter izrazimo vzrok z besedo ker (npr. Ker ima Tjaπa rada pse, se je naroËila na revijo Moj pes.) ali posledico z besedo zato (npr. Tjaπa ima rada pse, zato se je naroËila na revijo Moj pes.) ali — da ju ne postavimo v pravilno Ëasovno zaporedje, temveË najprej navedemo drugo oz. poslediËno dejanje, za njim pa prvo oz. vzroËno dejanje — v takem primeru lahko izrazimo samo vzrok, in sicer z besedo ker (npr. Tjaπa se je naroËila na revijo Moj pes, ker ima rada pse.). Prvi naËin (tj. vzrok  posledica) je sintetiËni, drugi (posledica  vzrok) pa je analitiËni — z njim razlagamo nastanek dejanja/stanja/pojava. Poleg teh dveh osnovnih naËinov (ki so ju uËenci usvojili do 6. razreda) obstaja πe tretji, skladenjsko in pravopisno zahtevnejπi naËin. Zanj je znaËilno, da vzroka ne izrazimo z besedo (veznikom) ker, temveË z besedo (predlogom) zaradi. Zato vzroËnega dejanja ne izrazimo s stavkom (npr. Tjaπa se je naroËila na revijo Moj pes, ker ima rada pse.), temveË z besedno zvezo (npr. Tjaπa se je naroËila na revijo Moj pes zaradi ljubezni do psov.) — pravimo, da pretvorimo odvisni stavek v predloæno besedno zvezo (prim. ker ima rada pse  zaradi ljubezni do psov), zato v taki povedi ni vejice. Po navadi spraπujemo po vzroku (npr. Zakaj se je Tjaπa naroËila na revijo Moj pes?); po posledici vpraπujemo zelo redko (npr. Kaj je bila posledica tega, da ima Tjaπa rada pse?, Na kaj je vplivala Tjaπina ljubezen do psov?). UËenci so pri jezikovnem pouku do 6. razreda postopoma razvijali svojo zmoænost prepoznavanja in razumevanja vzroËno-poslediËnega razmerja (npr. ob razmiπljanju o svojih izkuπnjah in z razvrπËanjem dejanj v ustrezno zapovrstje) ter tudi zmoænost njegovega izraæanja z veznikoma ker oz. zato. Torej lahko v 6. razredu priËakujemo, da veËina uËencev ne bo imela teæav s tem in da bo lahko naredila korak naprej, tj. zaËela izraæati vzroËno dejanje s predloæno zvezo oz. zaËela pretvarjati vzroËni odvisnik v predloæno zvezo, in to brez pravopisnih napak (tj. brez vejice). Opozorilo: Nekaj πestoπolcev pa verjetno tega koraka ne bo zmoglo narediti — ker bodo πe vedno imeli teæave s prepoznavanjem vzroka in posledice ter z njunim osnovnim izrekanjem. UËitelj naj jim pomaga tako, da jih spodbuja k razvrπËanju dveh dejanj v ustrezno Ëasovno zapovrstje

85


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 86

(vzroËno-poslediËno razmerje namreË izhaja iz Ëasovnega razmerja), nato pa k razmiπljanju o tem, ali je med zaporednima dejanjema morda tudi vzroËno-poslediËno razmerje, tj. ali je prvo dejanje morda vzrok drugega dejanja oz. ali je drugo dejanje morda posledica prvega (npr. Simon je zamudil zadnjo vleËnico, potem se je peπ napotil v dolino.  Ker je Simon zamudil zadnjo vleËnico, se je peπ napotil v dolino. proti Skakalec je poËakal na znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici.  *Ker je skakalec poËakal na znak svojega trenerja, se je spustil po skakalnici.). Spodbuja naj jih tudi k prepoznavanju napaËnih primerov, v odpravljanju napak ter k utemeljevanju svojih reπitev. Prepoznavanje vzroËno-poslediËnega razmerja ter njegovo izrekanje (vsaj na osnovna naËina) je zelo pomembno — Ëe uËenci loËijo vzrok od posledice, znajo razloæiti svoja dejanja in dejanja drugih, znajo razloæiti nastanek naravnih in drugih pojavov ter z razumevanjem berejo/posluπajo razlagalna besedila. Ciljna tema: Pogojno razmerje med dejanjema/stanjema. Ljudje imamo veliko æelja in naËrtov za prihodnost (npr. radi bi πli na konËni izlet v »ateπke toplice, rada bi si ogledala gledaliπko predstavo, rad bi postal prevajalec); vendar pa moramo pred uresniËitvijo veËine od njih najprej izpolniti posebne pogoje oz. premagati ovire (npr. moramo zbrati dovolj denarja, moram kupiti vstopnico, moram dobro znati veË jezikov). Zato pri sporoËanju svojega naËrta ali æelje pogosto sporoËimo tudi, kaj moramo narediti pred tem oz. pod katerim pogojem se bo naπ naËrt izpolnil. To naredimo tako, — da obe dejanji, tj. naËrtovano in pogojno, razvrstimo v ustrezno Ëasovno zaporedje (npr. Najprej bomo morali zbrati dovolj denarja, /πele/ nato bomo πli na konËni izlet v »ateπke toplice.) ali — da izrazimo pogoj z besedo Ëe in tvorimo smiselno poved (npr. »e bomo zbrali dovolj denarja, bomo πli na konËni izlet v »ateπke toplice. oz. Na konËni izlet v »ateπke toplice bomo πli, Ëe bomo zbrali dovolj denarja.). Opozorilo: UËenci po navadi nimajo teæav s prepoznavanjem pogoja — v vsakdanjem æivljenju imajo namreË precej izkuπenj s t. i. pogojevanjem; pogoje znajo izreËi in jih tudi razumejo (Ëeprav pogosto æelijo kaj doseËi, ne da bi jih izpolnili). UËitelj naj uËence spodbuja k razmiπljanju o njihovih naËrtih in æeljah pa tudi o pogojih, ki jih bodo morali pred tem izpolniti; nato pa tudi k izrekanju naËrtov/æelja in pogojev.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah

86

©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Za motivacijo si ogledajo ilustracijo pod naslovom enote in preberejo besedilo v oblaËku. Nato presojajo njegovo pravilnost in ga popravijo; utemeljijo svojo reπitev. Preberejo dvojice povedi. V vsaki dvojici primerjajo povedi in presojajo njuno pravilnost; pojasnijo svojo presojo in preËrtajo napaËne povedi.

2.

Berejo povedi. Razmiπljajo o tem, kaj pomenijo. Nato obkroæijo Ërko pred sopomenskima povedma ter v pogovoru pojasnijo svojo reπitev.

3.

Preberejo poved. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo, katero vrsto podatka vsebuje podËrtani del povedi; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 87

4.

Preberejo poved. Nato ugotavljajo, kateri njen del vsebuje posledico; ta del podËrtajo. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo (pri tem si lahko pomagajo s ponujenimi besedami).

5.

Dani povedi napiπejo πe na drug naËin (v prvi namesto vzroka izrazijo posledico, v drugi pa namesto posledice izrazijo vzrok).

6.

Preberejo povedi. Nato sodelujejo v pogovoru — povedo, katero vrsto podatka (tj. vzrok/posledico) vsebuje podËrtani del v vsaki povedi in katera podËrtana dela izraæata vzrok; nato ju pobarvajo. Povedo, s katero besedo je izraæen vzrok v prvi povedi in s katero je v drugi; ta dela obkroæijo. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo naËina izrekanja vzroka.

7.

Preberejo povedi. Nato sodelujejo v pogovoru — povedo, katero vrsto podatka (tj. vzrok/posledico) vsebujeta podËrtana dela v obeh povedi. Primerjajo povedi in postopoma opiπejo potek pretvarjanja prve povedi v drugo (tj. s katero besedo je izraæen vzrok, kako je izraæeno vzroËno stanje, kaj se je zgodilo z vejico in kaj z delom povedi za vejico). Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo (izberejo ustrezno dopolnilo); tako povzamejo pravilo o nerabi vejice v primerih, ko izraæamo vzrok s predloæno zvezo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, reπitve pa naj preverja frontalno.

8.

Povedi pretvarjajo po zgledu z zaËetka 7. naloge. Nato opazujejo svoje povedi in pisno odgovorijo na vpraπanji o rabi vejice. V pogovoru pojasnijo svoj zadnji odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in individualno preverja reπitve.

9.

Dopolnijo nepopolne povedi — pripiπejo posledico. Nato opazujejo svoje povedi in pisno odgovorijo na vpraπanja o vrsti podatka v pripisanem delu povedi ter o rabi vejice. V pogovoru pojasnijo svoj zadnji odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, reπitve pa naj preverja frontalno.

10.

Povedi iz 9. naloge prepiπejo tako, da izrazijo vzrok na drug naËin (tj. s ker). Nato opazujejo svoje povedi in pisno odgovorijo na vpraπanja o tem, s katero besedo so izrazili vzrok, ter o rabi vejice. V pogovoru pojasnijo svoj zadnji odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in individualno preverja reπitve.

11.

Berejo povedi ter presojajo njihovo pomensko pravilnost. Ob nepravilnih povedih napiπejo pravilne in po potrebi pojasnijo svoje reπitve. Nasvet: UËencem, ki imajo teæave, naj pomagajo uËitelj ali soπolci. UËenci naj preverijo svoje reπitve v priloæenem snopiËu Reπitve.

12.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kakπen mora biti vodja skupine; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Pisno dopolnijo odgovor na vpraπanje, pod katerim pogojem bo Mojca postala vodja skupine. Za razvedrilo si ogledajo ≈strip√ na koncu te naloge in ga komentirajo.

13.

Æelje iz levega stolpca poveæejo z ustreznimi pogoji iz desnega stolpca (in sicer tako, da na Ërto prepiπejo ustrezno verzalko). Dopolnijo povedi, in sicer tako, da zaæelenemu/naËrtovanemu dejanju/stanju ter vezniku Ëe pripiπejo ustrezni pogoj. Pobarvajo tisti del povedi, ki vsebuje pogoj. Povedo, s katero besedo je izraæen pogoj in s katerim loËilom je loËen od æelje/naËrta. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo s podatkom o tem, s katero besedo izrekamo pogoj.

87


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 88

14.

Povedi dopolnijo s pogoji. Nato opazujejo svoje povedi in pisno odgovorijo na vpraπanja o rabi vejice. V pogovoru pojasnijo svoj zadnji odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in individualno preverja reπitve.

15.

Berejo povedi in vstavijo vejico. Nato obkroæijo Ërko pred povedjo, ki vsebuje pogoj. V tej povedi podËrtajo del, ki vsebuje pogoj, ter obkroæijo besedo, s katero je ta izraæen. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, reπitve pa naj preverja frontalno.

16.

Dopolnijo oz. dokonËajo povedi. Nato opazujejo svoje povedi in pisno odgovorijo na vpraπanja o vrsti podatka, s katerim so dopolnili povedi, ter o rabi vejice. V pogovoru pojasnijo svoj zadnji odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in individualno preverja reπitve.

17.

Berejo povedi; nato presojajo njihovo pomensko pravilnost — in sicer tako, da pisno odgovorijo na odloËevalno vpraπanje. Namesto nepravilnih povedih napiπejo pravilne. Nasvet: UËencem, ki imajo teæave, naj pomagajo uËitelj ali soπolci. UËenci naj preverijo svoje reπitve v priloæenem snopiËu Reπitve.

18.

Preberejo zvezi povedi. Ob vsaki zvezi razmiπljajo, katera poved vsebuje pogoj; to poved podËrtajo. Nato pisno odgovorijo na vpraπanje, s katero besedo izrazimo pogoj. Povedi iz zveze zdruæijo v eno poved in to napiπejo. Nato opazujejo svoji povedi in pisno odgovorijo na vpraπanji o rabi vejice. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, reπitve pa naj preverja frontalno.

19.

Preberejo pregovore. Nato sodelujejo v pogovoru — povedo, kaj pomenijo pregovori in kdaj oz. komu bi jih izrekli.

20.

Povedi dopolnijo, in sicer izbirajo med ponujenimi besedami. Nato razmiπljajo o tem, kaj vsebuje tisti del povedi, ki se zaËne z vpisano besedo; reπitve napiπejo na Ërte ob robu povedi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, reπitve pa naj preverja frontalno.

21.

Poved dopolnijo z vzrokom, s posledico in pogojem. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in individualno preverja reπitve. Za razvedrilo naj jih spodbudi k ogledu in h komentiranju ≈stripa« na koncu te naloge.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o prepoznavanju oz. loËevanju vzroka in posledice ter pogoja? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

88


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 89

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Vzrok izraæamo z besedama _____________ in _____________, posledico z besedo ___________, pogoj pa z besedo _________.

Vzrok izraæamo z besedama ker in zaradi, posledico z besedo zato, pogoj pa z besedo Ëe.

89


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 90

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi naslednjo poved. Ker me zebe, si bom oblekel pulover. Kaj vsebuje podËrtani del? a) Posledico. b) Vzrok. c) Namen. Ë) Pogoj. Preberi naslednjo poved. Zebe me, zato si bom oblekel pulover. PodËrtaj tisti del, ki vsebuje posledico. Dopolni. Vzrok izrazimo z besedo ____________________, posledico pa z besedo ___________________. 2. Povedi s ker spremeni tako, da boπ uporabil zato, povedi z zato pa tako, da boπ uporabil ker. Nove povedi napiπi. Izlet na æalost odpade, ker moËno deæuje. _______________________________________________________________________________ Jeseni ste naroËili premalo kurilnega olja, zato vam ga je æe zmanjkalo. _______________________________________________________________________________ Ker me bolijo kolena, ne morem pomiti tal. _______________________________________________________________________________ Æejen sem, zato bom spil kozarec vode. _______________________________________________________________________________ 3. Preberi naslednjo dvojico povedi. Ker sem zbolel, ne bom igral na danaπnji tekmi. Zaradi bolezni ne bom igral na danaπnji tekmi. Kaj je izraæeno v podËrtanih delih povedi? a) V prvem je izraæen vzrok, v drugem pa posledica. b) V prvem je izraæena posledica, v drugem pa vzrok. c) V obeh je izraæen vzrok. Ë) V obeh je izraæena posledica.

90


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 91

4. Povedi s ker spremeni tako, da boπ uporabil zaradi, povedi z zaradi pa tako, da boπ uporabil ker. Nove povedi napiπi; pazi na vejico.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ker je bilo na preprogi veliko madeæev, smo jo morali odnesti v Ëistilnico. _________________________________________________________________________ Zaradi otroπke igre z væigalicami je zgorel velik del gozda. _________________________________________________________________________ Zakurili smo v kruπni peËi, ker nas je zelo zeblo. _________________________________________________________________________ Zaradi boleËin v grlu nisem mogel priti v πolo. _________________________________________________________________________ 5. Preberi dvojico povedi. Rad bi vedel vse o vremenu. Prebrati bom moral veliko knjig. PodËrtaj poved, ki vsebuje pogoj. S katero besedo izrazimo pogoj? ______________________ Povedi zdruæi tako, da boπ izrazil pogoj; napiπi novo poved. _________________________________________________________________________ 6. Dopolni povedi. Ker ________________________________ sem mu pomagal prelopatiti vrt. »e ________________________________ bom πel s soπolci v kino. Ker ________________________________ sem se celo popoldne samo uËil. »e ________________________________ bi mu sam naredil pasjo uto. »e ________________________________ me lahko pokliËeπ po telefonu. ___________________________________ ker me je po cepljenju bolela roka. Preveri, ali si napisal vejico. 7. Vpiπi vpraπalnico zakaj ali pod katerim pogojem. ________________________ je treba prepisati besedilo? »e je v njem veliko napak. ________________________ je oËe odpeljal avto k mehaniku? Ker se je pokvaril motor. ________________________ bomo tekli v telovadnici? »e bo deæevalo. ________________________ moramo plaËati πe obresti? »e plaËamo knjigo v dveh obrokih. ________________________ je Joæe izgubil denarnico? Ker jo je dal na streho avtomobila.

91


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 92

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. Vstavi manjkajoËe besede. Izbiraj med: Ëe, zato, ker. a) Moja sestra se bo naroËila na revijo Moj dom, _____________ jo zanima stanovanjska oprema. b) Zadnja πtevilka revije Moj dom je æe poπla, _____________ je bila sestra razoËarana. c) Revijo Moj dom bi kupila æe vËeraj, _____________ ne bi doma pozabila denarnice. 9. Vstavi vejice, kjer je potrebno. Babici se vrti v glavi ker ima nizek krvni pritisk. Bolelo ga je uho zato je odπel k zdravniku. Zaradi nenadne plohe sem bila premoËena do koæe. Ker se na telefonski klic ni nihËe oglasil je Blaæ odnesel torbico na policijsko postajo. Rad se potapljam zato si bom letos kupil podvodno masko. »e bi imel psa bi moral zanj dobro skrbeti. »e ste kaj kupili po poπti pripovedujte o tem. Danaπnja gledaliπka predstava odpade zaradi bolezni glavnega igralca.

92


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 93

9 VËasih gre tudi brez zdravnika 1. del, str. 86—100, predvideno πtevilo ur: 7

Operativni cilji: — uporaba predznanja o znaËilnostih dane besedilne vrste pri napovedovanju vsebine besedila, — branje opisa rastline, — razumevanje prebranega besedila (tj. prepoznavanje teme, kljuËnih besed in bistvenih podatkov), — povzemanje vsebine besedila s preglednico, — ubesediljenje preglednice (tj. govorno nastopanje ob preglednici), — napovedano govorno nastopanje (tj. s pripravljenim besedilom), — prepoznavanje teme posluπanega besedila, — prepoznavanje zapovrstja faz/korakov postopka in tvorjenje smiselnega opisa postopka, — nadomeπËanje ponovljenih besed z oziralnim zaimkom, parafrazo in sopomenko, — zdruæevanje zveze povedi v poved s prilastkovim odvisnikom, — tvorjenje besed iz besednih zvez, — doloËanje besednih zvez, iz katerih so nastale tvorjenke, — odpravljanje t. i. kritiËnih mest v zapisu besed, — razumevanje vloge stopnjevanja pridevnikov, — obvladanje stopnjevanja pridevnikov z obrazili, — razumevanje in raba strokovnih izrazov osnovnik, primernik, preseænik. Ciljna tema: Opis rastline. Opis rastline je besedilo, v katerem prikazujemo znaËilnosti rastline, tj. njene dele, viπino, Ëas cvetenja, rastiπËe, uporabnost in druæino. Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoËanja, ampak brezËasnost oz. sploπnost). Opozorilo: Opisa rastline ne smemo zamenjati s pripovedjo o svojih doæivetjih, povezanih z rastlino. Pri opisovanju namreË prikazujemo druge podatke kot pri pripovedovanju — tj. naπtevamo znaËilnosti rastline, ne pa prikazujemo tega, kar se nam je zgodilo med opazovanjem, nabiranjem, podarjanjem rastline ipd.; zato so glagoli v sedanjiku, ne pa v pretekliku. UËitelji pogosto uporabljajo izraz ≈opisovanje√ za vsako pisno sporoËanje, ≈pripovedovanje√ pa za vsako ustno sporoËanje, vendar to ni prav. Opisujemo lahko pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemo lahko ustno ali pisno (pisnim pripovedim v πoli pogosto pravimo ≈doæivljajski spisi√). Opisovanje in pripovedovanje torej nista omejeni samo na en prenosnik (tj. samo na pisanje ali samo na govorjenje), temveË sta omejena na vrsto podatkov, o katerih sporoËamo — Ëe predstavljamo/naπtevamo znaËilnosti Ëesa, to opisujemo; Ëe predstavljamo, kaj se je zgodilo, o tem pripovedujemo. UËence med opisovanjem rastline pogosto ≈odnese√ v pripovedovanje o svojih doæivetjih, in to zaradi naslednjih dveh vzrokov: 1. veË izkuπenj imajo s pripovedovalnimi besedili (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poroËila), 2. opisovanje je teæje od pripovedovanja, saj je treba bitje ali predmet najprej podrobno in sistematiËno opazovati, nato prepoznati njegove znaËilnosti in te poimenovati. Pogosto pa se tudi zgodi, da uËenci v opis rastline vpletajo svoje vrednotenje (npr. Ta rastlina mi je zelo vπeË, ker …) ali mu dodajajo navodila za uporabo rastline (npr. za pripravo in uæivanje sirupa, poparka ipd.). 93


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 94

UËitelj je uËencem dolæan pomagati pri razvijanju zmoænosti opisovanja — tako jim bo obogatil tudi njihovo ≈sporazumevalno doto√ za vse æivljenje; opisovanje je namreË eden od temeljnih naËinov sporoËanja v strokah/znanostih in v vsakdanjem æivljenju. Zato naj spodbuja uËence k pozornemu opazovanju in opisovanju rastline, in to ne le pri slovenπËini, temveË tudi pri drugih πolskih predmetih, npr. pri naravoslovju, likovni vzgoji ipd. Poimenovalno zmoænost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. za poimenovanje delov rastline in njihovih lastnosti (npr. barve, oblike), za poimenovanje raznih vrst rastiπËa, pripravkov iz rastline ipd. UËenci so opis rastline podrobneje obravnavali æe v 5. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 14. Pri/va/ko in li/tu/pan, 6—15), zato je ta uËna enota namenjena predvsem utrjevanju in nadgrajevanju zmoænosti sprejemanja in tvorjenja te besedilne vrste. Ciljna tema: Stopnjevanje pridevnika. Pridevnik poimenuje lastnost, vrsto ali svojino prvine predmetnosti. Lastnost prvine (npr. hiter) je lahko razliËne stopnje, in sicer osnovne, viπje oz. srednje ali najviπje (prim. hiter, hitrejπi, najhitrejπi), medtem ko vrsta (npr. zimski) in svojina (npr. sestrin) ne moreta biti razliËne stopnje (ne gre: zimski, bolj zimski, najbolj zimski; sestrin, bolj sestrin, najbolj sestrin). Zato stopnjujemo samo lastnostne pridevnike — pa πe teh ne vseh, temveË samo tiste, s katerimi izraæamo svojo oceno, torej t. i. vrednotenjske pridevnike, npr. hiter, poËasen, visok, nizek, lep, grd, globok, plitev. (Pridevnikov, ki poimenujejo barvo, npr. bel, ali obliko, npr. ovalen, ne stopnjujemo.) LoËimo dve vrsti stopnjevanja: dvostopenjsko (npr. hiter, prehiter) in tristopenjsko (npr. hiter, hitrejπi, najhitrejπi). Pri dvostopenjskem stopnjevanju imamo poleg osnovne stopnje samo eno neosnovno stopnjo, tj. t. i. elativ, ki ga izraæamo s predpono pre-, ki pomeni preveË (npr. prehiter). Pri tristopenjskem stopnjevanju pa imamo poleg osnovne stopnje (t. i. osnovnika, npr. hiter) dve neosnovni stopnji: viπjo (t. i. primernik, npr. hitrejπi) in najviπjo (t. i. preseænik, npr. najhitrejπi). Neosnovni stopnji izraæamo na dva naËina, in sicer: — s prislovom bolj oz. najbolj (npr. bolj umazan, najbolj umazan) ali — z obrazilom -πi, -ji ali -ejπi, preseænik πe z obrazilom naj- (npr. hitrejπi, najhitrejπi). Vse vrednotenjske pridevnike lahko stopnjujemo s prislovom, veËino pa tudi z obrazilom. Opozorilo: UËenci stopnjujejo pridevnike predvsem opisno; z obrazili jih stopnjujejo le redko — verjetno tudi zato ne, ker ne morejo posploπiti pravila za to, kdaj uporabljamo obrazilo -πi, kdaj -ji in kdaj -ejπi (to pravilo ni preprosto). Vendar pa se za sporoËanje v knjiænem jeziku zapoveduje stopnjevanje z obrazilom (medtem ko se sme s prislovi stopnjevati samo tiste pridevnike, ki se jih ne da stopnjevati z obrazili). UËitelj naj zato pazi, da pred uËenci ne bo stopnjeval s prislovom, temveË z obrazilom; odziva naj se na napake uËencev in naj uËence opozarja na drugo vrsto stopnjevanja (torej z obrazili); uËence naj spodbuja k primerjanju lastnosti (tj. k stopnjevanju pridevnikov) ter k sistematiËnemu izbiranju med stopnjevanjem s prislovom ali z obrazilom. UËenci so stopnjevanje pridevnika obravnavali æe v 5. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 24. Je sploh mogoËe biti boljπi od najboljπega?, 76—81), in sicer potem, ko so spoznali pomenske lastnosti pridevnikov, vpraπalnice zanje in njihove vrste (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 22. Kakπen, kateri, Ëigav?, 60—69) ter spol in πtevilo pridevnikov in njihovo ujemanje s samostalnikom v spolu in πtevilu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 23. Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca pa zaljubljena?, 70—75). Zato je to podpoglavje namenjeno predvsem utrjevanju zmoænosti tristopenjskega stopnjevanja pridevnikov z obrazili ter spoznavanju strokovnih izrazov osnovnik, primernik in 94


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 95

preseænik (uËenci naj bi te strokovne izraze razumeli ter jih tudi uporabljali pri poimenovanju pridevniπkih stopenj). Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Za motivacijo ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj je ozkolistni trpotec; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Sodelujejo v pogovoru — povedo, po Ëem tako sklepajo, in izrazijo svoje mnenje o izvoru imena te rastline.

2.

Preberejo navodilo. Nato v mislih obudijo spomin na opisa koprive in tulipana (v 5. razredu) ter na ta naËin sklepajo o tem, kaj bodo iz besedila, ki ga bodo prebrali, verjetno izvedeli o ozokolistnem trpotcu. S svojimi predvidevanji/priËakovanji dopolnijo miselni vzorec v 2. nalogi, in sicer vpiπejo ime rastline in dopolnijo vpraπalne povedi (v vlogi kljuËnih besed). Nato dopolnijo miselni vzorec πe s tistimi bistvenimi podatki o dani rastlini, ki jih poznajo. Nasvet: UËenci naj nalogo reπujejo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo. Ko veËina uËencev reπi celo nalogo, naj frontalno preverja reπitve.

3.

Sodelujejo v pogovoru — najprej povedo, kaj pomenijo dane besede oz. besedne zveze, nato pa izrazijo svoje sklepanje o tem, kako so ti izrazi povezani z rastlino, katere opis bodo prebrali.

4.

Berejo besedilo.

5.

Na podlagi podatkov iz prebranega besedila in ob uporabi svojega predznanja o opisu rastline (iz 5. razreda) vpiπejo v levi del preglednice 6 kljuËnih besed. Nato h kljuËnim besedam prepiπejo ustrezne bistvene podatke iz besedila. Potem nekaj uËencev javno ubeseduje preglednico, torej ustno obnovi opis iz 4. naloge; preostali uËenci jih posluπajo, si med posluπanjem kaj zapiπejo in po zadnjem nastopu v vodenem pogovoru presojajo govorne nastope soπolcev. Nasvet: UËenci naj samostojno reπujejo pisni del naloge; uËitelj naj spremlja njihovo delo in pomaga uËencem, ki imajo teæave. Nato naj spodbudi uËence h govornemu nastopanju. Pred tvorjenjem govorjenega besedila naj uËence opozori na to, kako ubesedujemo preglednice, npr. — da preidemo k novi kljuËni besedi πele potem, ko navedemo vse bistvene podatke dane kljuËne besede (tj. da ne ≈skaËemo√ z ene kljuËne besede/podteme k drugi in se nato spet vraËamo k prvi), in — da v besedilu ne navajamo kljuËnih besed, temveË te posredno izrazimo z glagoli (npr. skupina  Ozkolistni trpotec spada …; rastiπËe  Ozkolistni trpotec raste ipd.). Posluπalce pa vnaprej opozori, naj pozorno posluπajo soπolce, primerjajo njihova besedila s svojo preglednico in naj si na prazen list papirja napiπejo svoje pripombe. Po vseh opravljenih govornih nastopih vodi pogovor, v katerem uËenci izraæajo svoje mnenje o govornih nastopih. Pri tem pazi, da uËenci presojajo nastope, ne pa soπolcev in da so pri tem vljudni in strpni do drugih.

6.

Ogledajo si ilustracijo na koncu 5. naloge in preberejo besedili v oblaËkih; povedo, v katerem jeziku je drugo besedilo in kaj z njim sporoËa njegov tvorec. Nato sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o imenih rastline iz besedila v 4. nalogi ter o rabi, vlogi in izvoru strokovnih izrazov za rastline in æivali.

7.

Iz izhodiπËnega besedila prepiπejo slovenska imena opisane rastline. V pogovoru skuπajo razloæiti motiviranost imen, tj. zakaj oz. na osnovi Ëesa so ljudje to rastlino poimenovali z danimi izrazi. Nasvet: UËitelj naj uËencem pove, da piπemo slovenska imena rastlin z malo zaËetnico.

8.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o znaËilnostih listov opisane rastline oz. poiπËejo ta podatek v njenem opisu ali na njeni fotografiji; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: »e imajo uËenci pri reπevanju te naloge teæave, naj jih uËitelj spodbuja k razmiπljanju o tem, kako bi lahko hitro naπli oz. videli reπitev. Torej naj jim pomaga odkriti strategijo reπevanja naloge, ne pa podatkov.

95


Prirocnik Gradim6 05

96

08.07.2005

15:47

Page 96

9.

Preberejo trditve o zdravilnosti delov opisane rastline in presojajo njihovo resniËnost — obkroæijo DA oz. NE. Nasvet: »e imajo uËenci pri reπevanju te naloge teæave, naj jih uËitelj spodbuja k razmiπljanju o tem, na kateri odstavek v besedilu iz 4. naloge se nanaπajo trditve; ob ponovnem branju tega odstavka pa naj jih vpraπa, koliko delov je omenjenih v tem odstavku oz. kateri so to.

10.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, pri bolezni katerih organov oz. delov telesa pomaga trpotec; obkroæijo Ërko pred izbranimi reπitvami. Nasvet: Pred reπevanjem te naloge naj se uËitelj z uËenci pogovori o pomenu ponujenih besed v tej izbirni nalogi; πele nato naj uËenci sami reπijo nalogo. UËitelj naj reπitve preveri frontalno; pri tem naj uËence spodbuja k pripovedovanju o tem, kako so priπli do dane reπitve.

11.

Razdelijo se v dvojice in se doma pripravijo na kviz o zdravilnih rastlinah; pri tem upoπtevajo navodilo v tej nalogi in znaËilnosti opisa rastline. Dvojice nato v πoli po korakih javno predstavljajo ≈svojo√ rastlino — posluπalci vmes ugibajo, katero rastlino opisujeta soπolca. Na koncu vseh govornih nastopov se pogovarjajo o opisih in o ugibanju.

12.

Sodelujejo v pogovoru — povedo svojo razlago besedne zveze trpotËev poparek in skuπajo opisati, kako ga naredimo. Nato razmiπljajo o korakih priprave poparka — pri tem si pomagajo tako, da preberejo pomeπane povedi, ki prikazujejo posamezne korake tega postopka, in jih razvrπËajo v pravilno Ëasovno zapovrstje (in sicer tako, da na Ërte pred njimi napiπejo zaporedne πtevilke). Nasvet: UËenci naj samostojno razvrπËajo povedi; uËitelj naj spremlja njihovo delo in pomaga uËencem, ki imajo teæave. UËenci naj preverijo reπitve v priloæenem snopiËu.

13.

K besedam iz izhodiπËnega besedila pripiπejo protipomenke.

14.

K besedam iz izhodiπËnega besedila pripiπejo sopomenke.

15.

K pridevnikom pripiπejo besedne zveze, iz katerih so nastali (pri tem si pomagajo z zgledom).

16.

Dopolnijo preglednici, in sicer tako, da k samostalniku pripiπejo pridevnik iz iste besedne druæine, k pridevniku pa samostalnik.

17.

Iz danih samostalnikov oz. iz danih besednih zvez tvorijo pridevnike in k tem pripiπejo ustrezne samostalnike.

18.

Danim samostalnikom doloËijo πtevilo in spol. Nasvet: UËenci so v 5. razredu spoznali pomenske lastnosti samostalnikov in vpraπalnico zanje ter njihov spol in πtevilo. Zato naj to nalogo reπujejo samostojno. UËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; reπitve naj preverja individualno. (Ker je v tej nalogi precej mnoæinskih samostalnikov, je preglednica narejena tako, da uËenci samostalnikom najprej doloËijo πtevilo, πele nato pa spol.)

19.

Preberejo zvezo povedi. Nato pisno odgovorijo na vpraπanje o tem, ali je v drugi povedi ponovljena katera beseda iz prve povedi, ter presojajo ustreznost tega ponavljanja. Preberejo veËstavËno poved in pisno odgovorijo na vpraπanje o tem, ali ima ta poved enak pomen kot prejπnja zveza povedi. Potem opazujejo, kako je iz zveze povedi nastala veËstavËna poved, ter ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj se je zgodilo z zvezo iz dveh povedi, kako se je to zgodilo in kaj se je zgodilo s piko med povedma; obkroæijo Ërke pred izbranimi povedmi. Nato presojajo ustreznost tako nastale veËstavËne povedi in utemeljujejo svoje mnenje.

20.

Preberejo zvezo povedi. V drugi povedi preËrtajo ponovljeno besedo/besedno zvezo ter zdruæijo povedi po zgledu iz prejπnje naloge; na Ërte napiπejo nove povedi.


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 97

21.

Dopolnijo nepopolne povedi. Sodelujejo v pogovoru — povedo, ali so v vse povedi vpisali besedo ki, in pojasnijo svoj odgovor.

22.

Iz danih besednih zvez tvorijo samostalnike (pri tem si pomagajo z zgledom). Za razvedrilo si ogledajo ≈strip√ na koncu te naloge in ga komentirajo.

23.

K danim samostalnikom pripiπejo besedne zveze, iz katerih so bili tvorjeni.

24.

Preberejo zveze povedi. Nato v vsaki zvezi opazujejo drugo poved in povedo, kaj so opazili in s katero od ponujenih besednih zvez bi lahko zamenjali ponovljeno besedo.

25.

Berejo besedilo in v njem obkroæijo sopomenke.

26.

Berejo povedi, v njih prepoznavajo napake in te odpravljajo tako, da na Ërte napiπejo pravilne povedi. Nasvet: UËenci naj sami reπujejo nalogo; uËitelj naj spremlja njihovo delo in na koncu frontalno preveri reπitve. UËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev.

27.

Berejo nepopolne povedi in vstavljajo manjkajoËe Ërke/Ërkovne sklope. Nasvet: UËenci naj sami reπujejo nalogo; uËitelj naj spremlja njihovo delo in na koncu frontalno preveri reπitve. UËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev.

Viπji primerja — najviπji presega ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Primerjajo dane lastnosti rastlin/krajev/rek/æivali … in dopolnjujejo povedi. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti vpisanih besed ter o tem, kaj so delali z njimi; obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma.

2.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o stopnjevanju pridevnikov ter tako uporabijo/obnovijo svoje znanje iz 5. razreda.

3.

Ogledajo si preglednico v tej nalogi, preberejo njen naslov in povedo, zakaj ima tri stolpce. Nato prepiπejo pridevnike iz 1. naloge na ustrezno mesto v preglednici. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katero stopnjo lastnosti so poimenovali s prepisanimi pridevniki in kdaj uporabljamo to vrsto obliko pridevnikov; nato obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Ob novih ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako imenujemo to obliko pridevnikov, ter podËrtajo ustrezno poimenovanje. Nato napiπejo, katero od zgoraj ponujenih poimenovanj za pridevniπke oblike bodo vpisovali v levi stolpec; napiπejo, kaj poimenujemo s to obliko, ter izpolnijo levi stolpec v preglednici.

4.

Nepopolne povedi dopolnijo z dvema podatkoma, tj. z imenom gore/mesta/reke …, ki v dani lastnosti presega vse ostale, ter s preseæno obliko pridevnikov. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katero stopnjo lastnosti so poimenovali z vpisanimi pridevniki in kdaj uporabljamo to obliko pridevnikov; nato obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Ob novih ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako imenujemo to obliko pridevnikov, ter podËrtajo ustrezno poimenovanje. Vpisane pridevnike prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici v 3. nalogi. V prazna osenËena okenca v preglednici napiπejo imena vseh treh oblik pridevnika pri stopnjevanju.

5.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo (pri dopolnjevanju prve povedi lahko izbirajo med ponujenimi besedami), tako povzamejo bistvene znaËilnosti stopnjevanja pridevnikov. 97


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 98

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauËil o opisu rastline? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauËil o stopnjevanju pridevnikov? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

Vira Tomaæ Petauer, Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana 1993. Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, Zaloæba Obzorja Maribor, Maribor 1971.

98


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 99

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OPIS RASTLINE

DRUÆINA

DELI RASTLINE

OPIS RASTLINE »AS CVETENJA UPORABNOST

RASTI©»E

99


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 100

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

STOPNJE PRIDEVNIKA

_______________

PRIMERNIK

_________________

(npr. teæak)

(npr. ________)

(npr. ____________)

STOPNJE PRIDEVNIKA

OSNOVNIK

PRIMERNIK

PRESEÆNIK

(npr. teæak)

(npr. teæji)

(npr. najteæji)

100


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 101

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

©ipek (Rosa canina) spada v druæino roænic in ima veË ljudskih imen — pravijo mu πe babji zob, bavËek, divja roæa, gartroæa, goπavka, pasja roæa, πËipek, srboritec itd. V zemlji ima moËno razvejano korenino. Iz nje zraste do 3 m visok grm, ki ima bodiËaste veje. Na vejah so majhni listi z nazobËanimi robovi. Cvetovi so roænati ali skoraj beli in rahlo diπijo. Iz cveta nastane rdeË jajËast plod; v njem so πtevilni mali oreπki, porasli z bodeËimi dlaËicami. Oreπki so kiselkastega, sladkega in nekoliko trpkega okusa. Cveti junija in julija, zori pa od septembra naprej. Raste po suhih gmajnah, kamnitih poboËjih, med drugim grmovjem, v æivi meji in ob poteh. »aj iz posuπenih πipkovih plodov varuje pred prehladi in veËa odpornost organizma proti raznim okuæbam. Pomaga tudi pri vroËinskih boleznih, ker vsebuje veliko vitamina C; sto gramov πipka je namreË vredno toliko kot kilogram limon. Obkroæi Ërko pred pravilno trditvijo. Besedilo je a) opis postopka nabiranja zdravilne rastline. b) opis zdravilne rastline. c) navodilo za pripravo Ëaja iz zdravilne rastline. Ë) pripoved o nabiranju zdravilne rastline. 2. Obkroæi Ërko pred nepravilnim odgovorom. O kateri rastlini govori besedilo? a) O rastlini, ki spada v druæino roænic. b) O rastlini, ki ji ljudje pravijo tudi divja roæa. c) O rastlini, ki ji strokovnjaki pravijo Rosa latina. Ë) O πipku. 3. Naslednje povedi dopolni s kljuËnimi besedami: Ëas zorenja, rastiπËe, uporabnost rastline, deli rastline, druæina, Ëas cvetenja. Prvi odstavek govori o ___________________. Drugi odstavek govori o ____________________. Tretji odstavek govori o ____________________ in o _____________________. »etrti odstavek govori o ____________________. Peti odstavek govori o ____________________.

101


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 102

4. Obkroæi Ërko pred pravilno reπitvijo. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Pri πipku so zdravilni a) cvetovi. b) plodovi. c) listi. Ë) korenine. Kako zauæijemo zdravilni del πipka? a) Iz tega dela skuhamo Ëaj. b) Iz njega naredimo sirup. c) Pojemo ga sveæega. Ë) Pojemo ga s kilogramom limon. Za kaj se πipek ne uporablja? a) Za zdravljenje glavobola. b) Za varovanje pred okuæbami. c) Za odpravljanje vroËine. Ë) Za poveËanje odpornosti. 5. Samostalnikom dodaj po en pridevnik. Pridevnike poiπËi v besedilu. _____________________ korenina

_____________________ grm

_____________________ rob

_____________________ veje

_____________________ cvetovi

_____________________ plod

_____________________ dlaËice

_____________________ bolezni

_____________________ okus

_____________________ gmajne

_____________________ poboËje

_____________________ meja

6. Vpraπaj se po pridevnikih iz 5. naloge in jih prepiπi na ustrezno mesto v preglednici. LASTNOSTNI PRIDEVNIKI

102

VRSTNI PRIDEVNIKI


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 103

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. V povedi obkroæi stopnjevani pridevnik. Vpiπi ga na ustrezno mesto v preglednici in mu pripiπi πe drugi dve stopnji. Listi zelenega trpotca so daljπi kot æajbljevi. OSNOVNIK

PRIMERNIK

PRESEÆNIK

8. Vpiπi ustrezno obliko pridevnika v oklepaju. Kopriva je (visoka) ___________________ od ozkolistnega trpotca, trpotec pa je (nizek) ___________________ od ivanjπËice. »rni kruh je (zdrav) ___________________ od belega. Danes sem napisal (dober) ___________________ spis doslej. Med vsem soπolkami je Melita (prijazna) ___________________. Tadeja je (velika) ___________________ od Anje, Anja pa je (majhna) ___________________ od Tine.

103


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 104

10 Prva je za koncerte, druga za pusta 1. del, str. 101—115, predvideno πtevilo ur: 6

Operativni cilji: — branje in gledanje/posluπanje opisa izdelka/predmeta, — prepoznavanje teme, kljuËnih besed in bistvenih podatkov, — povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem, — obnavljanje besedila, — povzemanje znaËilnosti opisa izdelka/predmeta, — opisovanje izdelka/predmeta, — opazovanje in opisovanje sestave definicij, — povzemanje znaËilnosti definicij, — dopolnjevanje definicij, — nadomeπËanje ponovljene besede z zaimkom ki, — branje malih oglasov, — prepoznavanje namena tvorcev malih oglasov, — znajdenje v besedilu. Ciljna tema: Opis predmeta/izdelka. Opis predmeta/izdelka je prikazovalno besedilo; v njem predstavimo predmet/izdelek tako, da — poimenujemo skupino, v katero ga uvrπËamo, — poimenujemo njegove sestavne dele ter predstavimo njihov poloæaj, obliko, sestavine, in snov, iz katere so narejeni, — predstavimo njegovo namembnost oz. uporabnost ter — naπtejemo njegove podvrste. Ker predstavljamo sploπne znaËilnosti predmeta/izdelka, so glagoli naËeloma v sedanjiku s pomenom brezËasnosti, sploπnosti; Ëe opisujemo predmete/izdelke iz preteklosti, pa so glagoli v pretekliku. Opozorilo: UËenci imajo pri opisovanju predmeta/izdelka pogosto teæave — in sicer zato, ker ne znajo — poimenovati skupine, v katero ga uvrπËamo, — natanËno opazovati predmeta/izdelka, — poimenovati sestavnih delov, njihovega poloæaja, oblike in snovi, iz katere so, ipd., — biti objektivni (opis predmeta/izdelka namreË ne sme vsebovati sporoËevalËevega mnenja oz. doæivljanja). Ker vemo, da je natanËno opazovanje predmeta/izdelka temeljni pogoj za njegovo opisovanje, mora uËitelj uËence spodbujati k natanËnemu opazovanju predmeta/izdelka, in to ne le pri slovenπËini, temveË tudi pri drugih πolskih predmetih, npr. pri likovni vzgoji ali pri naravoslovju, tehniki in tehnologiji. Poimenovalno zmoËnost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umiπljenih delov predmeta/izdelka, raznih oblik in snovi, z navajanjem nadpomenk in podpomenk ipd. Ciljna tema: Definicija pojma. Definicija pojma je zelo kratko (po navadi enopovedno) razlagalno besedilo; v njem sporoËevalec naslovniku razlaga pomen dane besede oz. pojma — to lahko dela na dva naËina: — tako, da najprej navede definirani pojem, nato pa njegovo nadpomenko in lastnosti, po katerih se definirani pojem loËi od drugih pojmov iste skupine (npr. Kitara /definirani pojem/ je brenkalo /nadpomenka/, ki ima 6 strun in ga med igranjem dræimo v rokah /posebne lastnosti/.), ali

104


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 105

— tako, da najprej navede nadpomenko, nato posebne lastnosti in na koncu definirani pojem (npr. Brenkalo /nadpomenka/, ki ima 6 strun in ga med igranjem dræimo v rokah /posebne lastnosti/, je kitara /definirani pojem/.). Kot vidimo, sta obe vrsti definicij iz treh delov (tj. iz definiranega pojma, nadpomenke in posebnih lastnosti), le njihovo zaporedje je razliËno (prim. definirani pojem — nadpomenka — posebne lastnosti proti nadpomenka — posebne lastnosti — definirani pojem). Pri prvem naËinu definiranja izhajamo od posameznega k sploπnemu (prim. kitara — brenkalo), pri drugem pa od sploπnega k posameznemu (prim. brenkalo — kitara), zato je prva definicija induktivna, druga pa deduktivna. Ugotovljeno je, da laæje sledimo induktivni definiciji in da jo tudi laæje in pogosteje tvorimo. Opozorilo: Definicije pojmov/besed so pogoste v strokovnem sporazumevanju, torej tudi v πoli, in to pri vseh predmetih. UËenci imajo pri tvorjenju definicij precej teæav, in sicer predvsem z rabo nadpomenk — torej s tistim delom, s katerim umeπËajo pojem/besedo v dano skupino; zato pojme/besede pogosto definirajo s kazalnim zaimkom (prim. Deænik je to, s Ëimer se zaπËitimo pred deæjem.). Zato je pri razvijanju zmoænosti definiranja pojmov/besed temeljno ravno doloËanje nadpomenk — in uËitelj naj uËencem nudi Ëim veË moËnosti za to. Pomaga pa naj jim tudi tako, da se odziva na vsako uËenËevo nepopolno (npr. zaimensko) definicijo, da spodbuja uËence k prepoznavanju in odpravljanju napak ter da sam tvori pravilne definicije — ko definira pojme/besede, mora paziti tudi na to, da izhaja od posameznega k sploπnemu (da torej tvori induktivne definicije); veËina uËencev v osnovni πoli namreË πe ni sposobna razumeti deduktivnih definicij. Ciljna tema: Mali oglas. Mali oglas je zelo kratko opisovalno neumetnostno besedilo. SporoËevalec v njem poimenuje dani predmet/izdelek/bivaliπËe … in naπteva vse take njegove znaËilnosti, za katere meni, da bodo pritegnile bralËevo/posluπalËevo pozornost in ga spodbudile k nakupu/prodaji/zamenjavi/oddaji ipd.; zato je ob teh podatkih pogosto pripisana tudi cena. Ker sporoËevalec priËakuje, da se mu bo bralec/posluπalec besedno odzval, navaja tudi svojo telefonsko πtevilko.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Za motivacijo si ogledajo fotografije predmetov. Nato sodelujejo v pogovoru — vse predmete na fotografiji poimenujejo s skupno nadpomenko, nato poimenujejo posamezne predmete, naπtejejo njihove enake in razliËne lastnosti ter jih na podlagi le-teh razvrstijo v dve skupini oz. v dve vrsti glasbil. Nasvet: UËitelj naj vodi pogovor — pri tem naj pazi, da ne bodo uËenci ≈zaπli√ v pripovedovanje o svojih glasbilih ali o glasbilih starπev, o svojem obiskovanju glasbene πole ipd. Cilj te uËne enote namreË ni pripovedovanje o svojih izkuπnjah in doæivetjih, temveË opisovanje predmeta/izdelka (npr. kitare).

2.

Pisno odgovarjajo na vpraπanja o kitari (odgovarjajo na podlagi svojega predznanja o tem glasbilu). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno, uËitelj pa naj spremlja njihovo delo. Ko konËa nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri njihove reπitve (uËenci naj tako dopolnijo/izboljπajo svoje poznavanje kitare).

3.

Na hitro preletijo besedilo in povedo, iz koliko odstavkov je, zakaj je toliko odstavkov in o Ëem verjetno govori kateri odstavek. Nato berejo besedilo. Nasvet: UËitelj naj vodi pogovor pred branjem besedila — uËence naj vpraπa, iz koliko odstavkov je besedilo, zakaj je po njihovem mnenju toliko odstavkov in o Ëem verjetno govori prvi/drugi … odstavek. 105


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 106

4.

Najprej napiπejo, katero glasbilo je bilo predstavljeno v prebranem besedilu. Nato dopolnijo miselni vzorec s temo, kljuËnimi besedami in bistvenimi podatki (pri doloËanju kljuËnih besed si lahko pomagajo z vpraπanji iz 2. naloge). Nasvet: UËitelj naj z uËenci ponovi, kako izpolnjujemo miselne vzorce (tj. zaËnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca). Nato naj jim pove, da si pri doloËanju kljuËnih besed lahko pomagajo z vpraπanji iz 2. naloge, pri njihovem razvrπËanju oz. vpisovanju pa tako, da preπtejejo odstavËne pomiπljaje v okencih in tako ugotovijo, koliko je bistvenih podatkov — po tem lahko sklepajo, katero kljuËno besedo bodo vpisali v dano okence.

5.

Bistvene podatke iz svojega miselnega vzorca primerjajo z odgovori, ki so jih napisali v 2. nalogi. Nato javno povedo, kaj so ugotovili ob tej primerjavi in ali so iz besedila izvedeli kaj novega; svoje mnenje utemeljijo. Nasvet: UËenci naj primerjavo izpeljejo samostojno; uËitelj naj spremlja in usmerja njihovo delo; po potrebi naj jim razloæi, kaj je namen te naloge (tj. ugotoviti, ali izvemo iz besedil kaj novega ali ne oz. ali besedila bogatijo naπe znanje ali ne).

6.

Nariπejo kitaro in napiπejo imena njenih osmih sestavnih delov. Nasvet: UËitelj naj uËencem doloËi Ëas, v katerem morajo konËati to nalogo.

7.

©e enkrat preletijo besedilo v 3. nalogi in povedo, v katerih odstavkih so predstavljeni sestavni deli kitare. Nato te odstavke πe enkrat preberejo. Potem sodelujejo v pogovoru — poimenujejo tri osnovne dele kitare in odgovarjajo na vpraπanja o njihovih znaËilnostih. Nasvet: UËitelj naj pred vodenjem pogovora naroËi uËencem, naj πe enkrat preletijo besedilo v 3. nalogi in povedo, v katerih odstavkih so predstavljeni sestavni deli kitare, ter naj nato te odstavke πe enkrat preberejo. ©ele po ponovnem branju naj vodi pogovor z uËenci.

8.

Ob miselnem vzorcu, narisanih in poimenovanih delih kitare (v 6. nalogi) ter ob kitari v rokah nekaj uËencev javno opiπe kitaro. Preostali uËenci spremljajo govorne nastope, med posluπanjem si napiπejo svoje pripombe ter po vseh opravljenih nastopih presojajo govorne nastope soπolcev. Nasvet: UËitelj naj prinese v πolo kitaro oz. naj za to prosi uËenca, ki se uËi igranja na kitaro. UËenci bodo namreË laæje opisovali kitaro, Ëe jo bodo gledali oz. dræali v rokah.

9.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo bistvene znaËilnosti opisa predmeta/izdelka.

10.

Povedo, katera kitara je bila predstavljena v besedilu, in pojasnijo svoj odgovor. Doma preberejo opis druge vrste kitare; primerjajo ga z opisom klasiËne kitare (v delovnem zvezku) in nato v πoli javno poroËajo o svojih ugotovitvah.

11.

Doma se odloËijo, katero glasbilo bodo opisali; nato izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s temo in kljuËnimi besedami), brskajo po priroËnikih ter dopolnijo miselni vzorec z bistvenimi podatki. Napiπejo opis izbranega glasbila, odpravijo napake in opis prepiπejo na list papirja (lahko z raËunalnikom); tega prinesejo v πolo skupaj z miselnim vzorcem ter ga oddajo uËitelju ali nalepijo na plakat/oglasno desko ipd. Nasvet: UËitelj naj uËencem naroËi, naj pred pisanjem opisa izdelajo miselni vzorec, in sicer naj najprej napiπejo v sredino ime izbranega glasbila in okrog njega kljuËne besede (te so spoznali v opisu kitare), nato pa naj v priroËnikih poiπËejo opis izbranega glasbila ter iz njih prepiπejo bistvene podatke k danim kljuËnim besedam. ©ele nato naj tvorijo besedilo; tega naj pregledajo, odpravijo napake in ga prepiπejo (lahko tudi na raËunalnik). Prepisano besedilo naj oddajo uËitelju oz. naj ga nalepijo na plakat ali oglasno desko; k svojemu opisu naj priloæijo/prilepijo πe miselni vzorec (tako bodo dokazali, da opisa niso prepisali, ampak so ga tvorili sami).

12.

Povedo, kaj vse lahko pomenijo dane besede; na podlagi naπtetih pomenov povedo, ali so te besede enopomenke ali veËpomenke.

13.

Iz izhodiπËnega besedila prepiπejo besede iz danih korenov. Nasvet:: UËitelj naj pred reπevanjem napiπe na tablo dane korene (tj. -glas-, -zvok-, -brenk-) ter naroËi uËencem, naj vzamejo v roko svinËnik, πe enkrat berejo besedilo iz 3. naloge in med branjem v njem podËrtajo ustrezne besede; te naj nato prepiπejo na Ërte v 13. nalogi. UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in pomaga uËencem, ki imajo teæave. Ko veËina uËencev konËa nalogo, naj frontalno preveri reπitve.

106


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 107

14.

K danim besedam pripiπejo nadpomenko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in pomaga uËencem, ki imajo teæave — take uËence naj πe posebej spodbuja k iskanju nadpomenk; obvladanje nadpomenk je namreË pogoj za tvorjenje definicij (tj. posebne vrste t. i. razlagalnih besedil). Zmoænost tvorjenja definicij pa je ena od temeljnih zmoËnosti v strokovnem sporazumevanju (torej tudi v πoli), zato jo sistematiËno in postopno razvijamo æe v 6. razredu, in sicer ravno v naslednjih nalogah v tej enoti (tj. 15.—18. naloga).

15.

Preberejo povedi in ju primerjajo. Nato sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o sestavi obeh povedi in o tem, v Ëem se loËita. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, iz koliko delov je definicija in kaj je v njenem drugem delu; obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Nazadnje berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo; tako povzamejo temeljne znaËilnosti definicije. Nasvet: UËitelj naj poskrbi za to, da bodo uËenci znali tvoriti definicije (oz. da bodo usvojili njihovo tridelno sestavo). Tvorjenje definicij je namreË zelo pogosto v strokovnem sporazumevanju, torej tudi v πoli, in to pri vseh predmetih (prim. Trikotnik je geometrijski lik, ki ima tri stranice.).

16.

V nepopolne definicije vpiπejo manjkajoËi del (in sicer ime tega, kar se definira). Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri del definicije so vpisali; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

17.

V nepopolne definicije vpiπejo manjkajoËi del (in sicer nadpomenko). Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri del definicije so vpisali; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

18.

Nepopolne definicije dopolnijo z znaËilnostmi predmeta/bitja … Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri del definicije so vpisali; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

19.

Pred ogledom posnetka sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru o pustu (na katerega se navezuje tudi tema posnetega besedila). Za razvedrilo si preberejo ≈strip√ na koncu naloge in ga komentirajo. Za motivacijo si ogledajo πe fotografije pod naslovom 10. enote ter na podlagi teh sklepajo o temi besedila, ki si ga bodo ogledali.

20.

Ogledajo si posnetek.

21.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na tri osnovna vpraπanja o temi posnetega besedila.

22.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v katerem zapovrstju so bila na posnetku predstavljena kurentova oblaËila; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËitelj naj na koncu te naloge uËencem ponovi, da Ëloveka po navadi opisujemo od zgoraj navzdol, tj. od glave do nog.

23.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj ima kurent na danem delu telesa; poveæejo ustrezne prvine.

24.

©e enkrat si ogledajo tisti del posnetka, na katerem je opisana kapa.

25.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o kurentovi kapi.

26.

©e enkrat si ogledajo posnetek v celoti. Nato poveæejo dele maske z njihovo lastnostjo oz. vrsto (in sicer tako, da na Ërte pred pridevniki napiπejo ustrezno πtevilko).

107


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 108

27.

Povedo, katero nalogo bodo naredili doma: 27. ali 28. Kdor se je odloËil za 27. nalogo, doma napiπe opis kurenta oz. obnovo posnetka (pri tem si lahko pomaga z vpraπanji in fotografijo v tej nalogi ter z napisanimi reπitvami iz prejπnjih nalog). V πoli oddajo opis uËitelju, da ne bi pod vplivom javnega branja soπolcev popravljali svoje besedilo; ko so na vrsti (πe isto uro), jim uËitelj izroËi njihov opis in tega nato preberejo. Soπolci jih posluπajo; med posluπanjem si kaj zapiπejo in po vsakem izreËejo svoje mnenje o besedilu in o branju. Nasvet: UËenci naj se odloËijo, ali bodo doma naredili 27. ali 28. nalogo.

28.

Kdor se je odloËil za 28. nalogo, se doma pripravi na govorni nastop (in sicer na opis izbrane pustne maske). V πoli govorno nastopajo. Soπolci jih posluπajo; med posluπanjem si kaj zapiπejo in po vsakem izreËejo svoje mnenje o besedilu in o govorjenju.

29.

Preberejo povedi. Nato povedo, kaj vse lahko poimenujemo z besedo maska.

30.

V nepopolne povedi vpiπejo besede, ki so jih izbrali izmed ponujenih. Pisno odgovorijo na odloËevalni vpraπanji o besedni druæini in besedni vrsti vpisanih besed (obkroæijo DA ali NE).

31.

V danih besednih zvezah podËrtajo pridevnike; te nato prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici (ob tem jim doloËajo πtevilo). Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti in stopnji prepisanih pridevnikov; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

32.

Na Ërte napiπejo preostali stopnji pridevnikov iz prejπnje naloge.

33.

Preberejo poved. Nato v njej poiπËejo osebni zaimek in ga prepiπejo. Potem mu pripiπejo osebo, πtevilo, spol in besedo, namesto katere stoji.

34.

Preberejo zveze povedi. Nato opazujejo drugo poved v vsaki zvezi in povedo, kaj so opazili. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, s katero besedo bi zamenjali ponovljeno besedo; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato odpravijo ponavljanje in napiπejo nove povedi. Ob ponujenih moænostih opazujejo povedi, ki so jih napisali, in razmiπljajo o rabi loËila pred ki; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato pisno izreËejo mnenje o svojem zapisu (tj. obkroæijo DA oz. NE) in povedo, na osnovi Ëesa tako trdijo. Nasvet: UËitelj naj individualno preverja zapis povedi.

35.

Berejo povedi in vpisujejo manjkajoËe Ërkovne sklope (v tretji povedi pa konËnice).

36.

Tiho berejo povedi. Nato postopoma polglasno izgovorijo podËrtane besede, se posluπajo in ugotavljajo, kateri samoglasnik v besedi so izgovorili glasneje (tj. so ga naglasili); nato podËrtajo Ërko, s katero je napisan naglaπeni samoglasnik. Napiπejo, katero Ërko so pobarvali. Nato πe enkrat polglasno preberejo podËrtane besede, se posluπajo in ugotavljajo, kateri samoglasnik je zapisan s Ërko e — tj. ozki e ali πiroki e. PodËrtane besede nato prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Nasvet:: UËitelj naj pred reπevanjem te naloge izgovori besedi soseda in æepar — uËenci naj za vsako besedo povedo, kateri samoglasnik v besedi je izgovorjen glasneje (oz. je naglaπen) in ali je to ozki ali πiroki e. Nato naj sami ali v dvojicah reπujejo 36. nalogo. UËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko do konca reπi nalogo veËina uËencev, frontalno preverja reπitve.

Prodam — kupim ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Berejo male oglase.

108


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 109

2.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kje po navadi najdemo taka besedila; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako imenujemo besedila iz 1. naloge; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

4.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kdo so tvorci in naslovniki takih besedil; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

5.

Sodelujejo v vodenem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o temi in vsebini besedil iz 1. naloge.

6.

Sodelujejo v vodenem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o dolæini in zapisu besedil iz 1. naloge ter besedah, s katerimi æeli sporoËevalec vplivati na naslovnika, da bi kupil to, kar on prodaja.

7.

Berejo mala oglasa. Nato ju primerjajo in povedo, kaj so ugotovili, ter presojajo, kateri mali oglas je za bralca uËinkovitejπi. V prvem malem oglasu poiπËejo napako in jo odpravijo.

8.

Preberejo naslove rubrik v malih oglasih. Nato povedo, kaj se prodaja/kupuje/ponuja pod navedenimi naslovi. Nasvet: Nazadnje naj se uËenci razdelijo v skupine (4—5 uËencev); uËitelj vsaki skupini izroËi Ëasopis in naroËi uËencem, naj poiπËejo stran z malimi oglasi ter naj z nadpomenkami poroËajo o tem, kaj prodajajo/kupujejo/ponujajo ti oglasi.

9.

Sodelujejo v pogovoru — za vsak mali oglas iz 1. in 7. naloge povedo, pod katerim naslovom iz 8. naloge bi ga naπli.

10.

Preberejo mali oglas. Primerjajo ga z drugimi in povedo, v Ëem se loËi od njih. Nato razloæijo πe pomen dane besedne zveze, skuπajo razloËiti napovedano ravnanje sporoËevalca in povedo, kako bi ravnali, Ëe bi naπli izgubljeni predmet.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauËil o opisu predmeta? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauËil o malem oglasu? (Odgovori na vpraπanja: Kje najdemo male oglase? »emu se uporablja mali oglas? Kaj je navedeno v malem oglasu?) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teËav? S Ëim si imel teËave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

Vir Koπarkarski koπ, povzeto po PriroËniku za mladinske sodnike, Svet sodnikov KZS, Ljubljana 1995.

109


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 110

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

UVRSTITEV V VRSTO

OPIS PREDMETA

____________________

____________________

____________________

VRSTE PREDMETA

110


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 111

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

UVRSTITEV V VRSTO

OPIS PREDMETA

SESTAVNI DELI

SNOV

UPORABA

VRSTE PREDMETA

111


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 112

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Koπarkarski koπ je πportno orodje, na katerega koπarkarji meËejo æogo. Pritrjen je na tablo, ta pa na jekleni drog. Koπ je iz obroËa in mreæice. ObroË je okrogel; narejen je iz æeleza in je pobarvan z oranæno barvo. Debel je 2 cm; njegov notranji premer meri 45 cm. Na obroË je pritrjena mreæica, ki je narejena iz bele najlonske vrvice. Tabla je pravokotna; dolga je 180 cm in visoka 120 cm. Na njej je narisan notranji pravokotnik, dolg 59 cm in visok 45 cm. Koπ je na tablo pritrjen tako, da je notranji rob obroËa oddaljen od sprednje strani table 15 cm in da je spodnja Ërta notranjega pravokotnika v viπini obroËa. Tabla je iz trdega lesa ali iz trde prozorne snovi. Pritrjena je na jekleni drog, in sicer tako, da je njen spodnji rob oddaljen od tal 290 ali 275 cm. Odgovori. O katerem πportnem orodju govori besedilo? __________________________________________ Pri katerem πportu ga uporabljamo? _________________________________________________ 2. Na Ërte ob puπËicah napiπi, iz katerih delov je to πportno orodje.

3. Napiπi, iz katere snovi je — obroË: _____________________________________, — mreæica: ___________________________________, — tabla: _____________________________________, — drog: _____________________________________.

112


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 113

4. Odgovori na vpraπanja. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kaj je okroglo? ___________________________ Kaj je pravokotno? ___________________________ Kaj je debelo 2 cm? ___________________________ Kaj je dolgo 180 cm in πiroko 120 cm? ___________________________ Kaj je dolgo 59 cm in visoko 45 cm? ___________________________ Kaj meri v premeru 45 cm? ___________________________

Spodnji rob Ëesa je oddaljen od tal 275 ali 290 cm? ___________________________ Kaj je oranæno? ___________________________ Kaj je belo? ___________________________ Na Ëem je narisan notranji pravokotnik? ___________________________ Na kaj je pritrjena mreæica? ___________________________ Na kaj je pritrjena tabla? ___________________________ Na kaj je pritrjen koπ? ___________________________ 5. Napiπi podpomenko k nadpomenki πportno orodje. ___________________________ 6. Napiπi protipomenko k naslednjim besedam. dolg _________________

visok _______________

sprednji _______________

spodnji _______________

trd _________________

debel _________________

7. Iz besedila izpiπi vse besede, ki spadajo v isto besedno druæino kot beseda koπarka. ________________________________________________________________________ 8. Naslednje pridevnike napiπi v primerniku in preseæniku. dolg _____________ _______________

visok _______________ _________________

trd ______________ _______________

debel _______________ _________________

9. Obkroæi pridevnike in se vpraπaj po njih ter jim doloËi vrsto. koπarkarski koπ

_________________________

_________________________

bela mreæa

_________________________

_________________________

pravokotna tabla

_________________________

_________________________

spodnji rob

_________________________

_________________________ 113


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 114

10. Preberi naslednja besedila. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

A Rabljen, vendar dobro ohranjen globok voziËek za dojenËka kupim. Cena po dog.  … B

Æenska oblaËila πt. 40, podarim. … C

Golf, l. 2004, 5 vrat, z veliko dodatne opreme, kot nov, prodam. Gotovina takoj. Moæna menjava. … »

Harmoniko Hochner, klavirsko, bele barve, nerabljeno, prodam za 120.000 SIT.  …

Kako imenujemo taka besedila? ____________________________________________ 11. Poveæi. Z besedilom A

se prodaja

vozilo.

Z besedilom B

se kupuje

glasbilo.

Z besedilom C

se podarja

obleka.

Z besedilom »

se prodaja

otroπka oprema.

12. Iz besedil iz 10. naloge prepiπi besedo ali besedno zvezo, s katero sporoËevalec sporoËa, da — je avto dobro ohranjen: _______________________________________________ — sprejema le denar, ne pa posojila: _______________________________________ — se je pripravljen pogajati za ceno: _______________________________________ — je pripravljen menjati avto: _____________________________________________

114


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 115

11 Soseda s sosedo o sosedi 1. del, str. 116—126, predvideno πtevilo ur: 4

Operativni cilji: — pravilno sklanjanje samostalnikov, — opazovanje samostalnikov v povedi in prepoznavanje spreminjanja njihove oblike, — prepoznavanje dveh delov samostalnikov (tj. osnove in konËnice), — razumevanje in raba strokovnih izrazov sklanjanje, sklon, konËnica, — prepoznavanje vloge konËnice pri sklanjanju samostalnikov, — pravilna raba vpraπalnic za sklone, — razumevanje in uporaba slovenskih izrazov za sklone, — pravilno razvrπËanje sklonov, — prepoznavanje samostalnikov v povedi in doloËanje sklona. Ciljna tema: Sklanjanje samostalnika. UËenci so v 5. razredu spoznali, da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja, stvari in pojme (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 15. Kdo ali kaj?, 16—20) ter da imajo doloËeno obliko oz. oblikovne znaËilnosti, in sicer: spol (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 16. Oprostite, katerega spola ste?, 21—25) in πtevilo (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 17. Eden, dva ali veË?, 26—32). V 6. razredu bodo spoznali πe sklon oz. da se samostalniki sklanjajo. Samostalnike redko samo naπtevamo (npr. soseda, vrt, hiπa) — paË pa jih po navadi uporabljamo v povedih (npr. Soseda stoji na vrtu pred hiπo.). Kadar jih uporabimo v povedi (npr. Soseda se pogovarja s sosedo o sosedi) ali besedni zvezi (npr. pogovor s sosedo), se jim pogosto spremeni konËnica (tj. tisti njihov del, ki nima predmetnega pomena, temveË ima samo slovniËni pomen — zaznamuje spol, πtevilo in sklon). Pravimo, da samostalnike sklanjamo, tj. jih pregibamo v sklonu. V slovenπËini je πest sklonov; vsak od njih ima — svoje ime (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, toæilnik, mestnik, orodnik), — svojo vpraπalnico (kdo/kaj, koga/Ëesa, komu/Ëemu, koga/kaj, o kom/o Ëem, s kom/s Ëim), — svoje mesto v zapovrstju (tj. imenovalnik—orodnik) in — svojo tipiËno vlogo (npr. dajalnik izraæa prejemnika/naslovnika dejanja, toæilnik tistega, ki ga dejanje prizadeva, ipd.). V slovenπËini izraæamo sklone s konËnicami — to pomeni, da samostalnike sklanjamo tako, da jim spreminjamo konËnice (npr. sosed-a, -e, -i, -o, -i, -o). Seveda nima vsak samostalnik Ëisto posebnih konËnic, temveË se doloËene skupine samostalnikov sklanjajo z istimi konËnicami (zato samostalnike uvrπËamo v doloËene sklanjatvene vzorce oz. sklanjatve). Opozorilo: UËenci, katerih materni/prvi jezik je slovenπËina, nimajo veËjih teæav s sklanjanjem — saj ≈vadijo√ sklanjanje æe vse svoje æivljenje (na zaËetku ob posluπanju povedi svojih starπev …, nato pa tudi s tvorjenjem lastnih povedi). Zelo majhni otroci ob posluπanju drugih hitro usvojijo/posploπijo rabo sklonov (npr. kateri sklon se uporablja ob doloËenem glagolu) in tipiËne konËnice v danem sklonu. Ko uËenci v osnovni πoli sporoËajo v knjiænem jeziku, napaËno sklanjajo le besede, — ki se v njihovem neknjiænem jeziku sklanjajo drugaËe kot v knjiænem jeziku (npr. Jakatu — Jaku/Jaki; Sanditu — Sandiju; Markotu — Marku ipd.), 115


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 116

— ki imajo v knjiænem jeziku posebno/nepriËakovano konËnico (npr. zidu — ne pa zida; s stricem — ne pa s stricom; lasje — ne pa lasi; z lestvijo — ne pa z lestvo ipd.) ali — ki imajo v knjiænem jeziku kakπno spremembo v osnovi (npr. gozdovi — ne pa gozdi; zvezka — ne pa zvezeka; otroci — ne pa otroki; ljudje — ne pa Ëloveki ipd.). Zato naj si uËitelj iz besedil, ki jih tvorijo uËenci, prepisuje povedi z napaËno sklanjanimi besedami, in nato z vajami odpravlja t. i. kritiËna mesta v njihovem praktiËnem obvladanju sklanjanja. Tudi za sklanjanje namreË dræi pregovor: Vaja dela mojstra. UËenci naj ne bi v 6. razredu samo sklanjali samostalnikov, temveË naj bi tudi opazovali njihove spremembe pri sklanjanju ter tako prepoznali osnovno znaËilnost sklanjanja v slovenπËini (tj. spreminjanje konËnic) in ob tem odkrili dva sestavna dela samostalnikov (tj. osnovo in konËnico). Spoznali naj bi πe slovenska imena za sklone, vpraπalnice zanje in njihovo razvrstitev — to pa je za marsikaterega πestoπolca teæko, zato je potrebno precej ponavljanja pa tudi raznovrstnih vaj za usvojitev teoretiËnih osnov sklanjanja.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo naslov enote in ob ponujenih besedah (glagolih) razmiπljajo o tem, katera beseda v njem manjka. OdloËijo se za eno besedo in jo vpiπejo v nepopolno poved. Nato povedo, zakaj niso izbrali katere druge besede. Pisno dopolnijo vpraπanja o napisani povedi ter k njim pripiπejo ustrezne odgovore. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v Ëem se loËijo besede v odgovorih; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj reπujejo naloge v danem zaporedju, ker so naloge zasnovane tako, da uËence sistematiËno vodijo pri pridobivanju teoretiËnega znanja o sklanjanju samostalnika.

2.

Najprej si ogledajo ≈strip√ v tej nalogi in ga komentirajo. Nato preberejo izhodiπËno ≈besedilo√. Presojajo pravilnost ≈besedila√ in pisno odgovorijo na odloËevalno vpraπanje (obkroæijo DA oz. NE). Nato odpravijo napake. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere besede so morali popraviti in kaj so jim morali popraviti; obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Sodelujejo v pogovoru — povedo svoje mnenje o tem, zakaj je pisec naredil te napake, in pojasnijo, od kod njim znanje o pravilni obliki samostalnikov.

3.

Berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo; tako povzamejo osnovno znaËilnost sklanjanja (tj. spreminjanje oblike).

4.

V povedi vpisujejo pravilne oblike danega samostalnika. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËenci naj si za razvedrilo ogledajo ≈strip√ na koncu naloge in ga komentirajo.

5.

V povedi vpisujejo pravilne oblike samostalnikov v oklepaju.

6.

Povedo ime naslikanega predmeta. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj je beseda, s katero so poimenovali naslikani predmet; podËrtajo izbrani odgovor. V povedi vpisujejo pravilne oblike te besede. Opazujejo obliko tega samostalnika in pisno odgovorijo na odloËevalni vpraπanji (obkroæijo DA oz. NE). Iz povedi prepiπejo v preglednico vse oblike danega samostalnika. V samostalnikih v preglednici obkroæijo tisti del samostalnika, ki je drugaËen. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o njegovem poloæaju v besedi, sklepajo o njegovem imenu ter o imenu tistega dela samostalnika, ki je ostal nespremenjen; podËrtajo izbrana odgovora na prvi dve vpraπanji ter obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom na tretje vpraπanje. Nato dopolnijo nepopolni povedi — tako povzamejo sestavo samostalnikov ter jo poveæejo s sklanjanjem. Nazadnje prepiπejo iz preglednice vse konËnice.

116


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 117

7.

Ogledajo si ilustraciji na koncu 6. naloge in preberejo izhodiπËno poved v 7. nalogi. Napiπejo, o kateri ilustraciji govori ta poved. Nato izrazijo s povedjo πe drugi dogodek, in sicer tako, da samostalnikom v povedi pripiπejo konËnice. Opazujejo isti samostalnik v obeh povedih in napiπejo odgovora na odloËevalni vpraπanji (obkroæijo DA oz. NE). Povedo, zakaj se je samostalnikoma spremenila oblika.

8.

Preberejo povedi. Napiπejo, kateri samostalnik se ponavlja v vseh povedih in ali ima v vseh povedih isto obliko (obkroæijo DA oz. NE). Nato napiπejo odgovore na vpraπanja o povedih z zaËetka te naloge. Preπtejejo vpraπanja in napiπejo, koliko jih je. Opazujejo obliko samostalnika v odgovorih ter napiπejo, na koliko naËinov se mu je spremenila oblika. Preberejo povedi ter prvo dopolnijo z ustrezno πtevilko (lahko izbirajo med ponujenimi); tako povzamejo, da imajo samostalniki v slovenπËini πest sklonov in da ima vsak sklon svoje ime in vpraπalnico.

9.

V preglednici iz 8. naloge pobarvajo vpraπalnice za sklone. Nato te prepiπejo v novo preglednico, in sicer v njen srednji stolpec.

10.

Postopoma berejo povedi; ob vsaki se vpraπajo po podËrtanem samostalniku in napiπejo vpraπanje zanj. Nato v vsakem vpraπanju pobarvajo vpraπalnico in to prepiπejo v prazni stolpec v preglednici iz 9. naloge. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o πtevilu vpraπalnic za vsak sklon; podËrtajo izbrani odgovor. Nato dopolnijo novo preglednico — vanjo vpiπejo vpraπalnice za sklone.

11.

Postopoma berejo povedi. V vsaki podËrtajo samostalnike ter napiπejo vpraπalnice zanje. Razdelijo se v skupine (4—5 uËencev), v skupinah si predstavijo reπitve in se pogovorijo o njih. Nato v vodenem pogovoru povedo, kje so naredili napako in zakaj; povedo πe, kako se vpraπujemo po æivalih.

12.

Opazujejo preglednico iz 10. naloge in ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako so v njej zaznamovani skloni; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato si v preglednici v 12. nalogi preberejo slovenska imena za sklone. Sodelujejo v pogovoru — povedo ime 4. in 1. sklona.

13.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o motiviranosti slovenskih imen za sklone; ime vsakega sklona poveæejo z besedo, ki ≈se skriva√ v njegovi podstavi (na Ërtice napiπejo ustrezno πtevilko).

14.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vpraπalnicah za sklone; ime vsakega sklona poveæejo z vpraπanjem (na Ërtice napiπejo ustrezno πtevilko).

15.

V preglednico vpiπejo imena sklonov in vpraπalnice zanje. Nato se na pamet nauËijo imena sklonov (v pravilnem zaporedju) in vpraπalnice zanje.

16.

Postopoma berejo povedi; ob vsaki povedi se vpraπajo po podËrtanem samostalniku, v preglednico vpiπejo vpraπalnico in napiπejo, v katerem sklonu je samostalnik.

17.

Postopoma berejo povedi. V vsaki podËrtajo samostalnike. Nato se vpraπajo po vsakem podËrtanem samostalniku, doloËijo mu sklon ter ga prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici.

18.

Povedi dopolnijo s samostalniki; nato k vsakemu pripiπejo, v katerem sklonu je.

19.

Doma opazujejo ilustracijo in z nje prepiπejo samostalnike. Te nato uporabijo v besedilu; besedilu doloËijo naslov in ga celega prepiπejo na list papirja. Sami preverijo sklanjanje samostalnikov ter v πoli uËitelju povedo, kaj jim pri sklanjanju samostalnikov povzroËa najveË teæav.

117


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 118

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o sklonih samostalnika? (Dopolni preglednico.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

118


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 119

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SKLONI SAMOSTALNIKA ©T. SKLONA

IME SKLONA

VPRA©ALNICA

PRIMER

1.

IMENOVALNIK

Kdo ali kaj?

svinËnik

119


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 120

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SKLONI SAMOSTALNIKA

120

©T. SKLONA

IME SKLONA

VPRA©ALNICA

PRIMER

1.

IMENOVALNIK

Kdo ali kaj?

svinËnik

2.

RODILNIK

Koga ali Ëesa?

svinËnika

3.

DAJALNIK

Komu ali Ëemu?

svinËniku

4.

TOÆILNIK

Koga ali kaj?

svinËnik

5.

MESTNIK

O kom ali Ëem?

svinËniku

6.

ORODNIK

S kom ali Ëim?

svinËnikom


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 121

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Vstavi, kar manjka. ©tiri psiËk___ æivijo skupaj s petimi maËk___. Sliπala sem jih ob zaprt___ okn___. Daj ps___ jesti. NajveË podrobnost___ o tem najdemo v strokovnih knjig___ in revij___. Vpraπajte se po bistvenih podatk___. Pogrizla je vse, kar je dosegla z gobËk___. 2. Popravi, kar je narobe.

Med poËitnice so na Ljubljanskem barje uËence, stari od 9 do 14 let, preæiveli πtiri dan. Na lastni koæa so obËutili æivljenje koliπËarji, ki so v naπih kraji æiveli pred pet tisoË leta. Fantje so se nauËili delati puπËice; naredili so jih iz leskovih veja — te so na enem konec razcepili, vanje pa so nato vstavili konico iz kamen in razpoka povezali z vrv. Deklice so spekle nekvaπen kruh. ©tiridnevno potepanje in delavnica so pripravili zaposleni v ljubljanskem mestnem muzej. 3. Vpiπi pravilno obliko samostalnika iz oklepaja in mu doloËi sklon. Z (Igor) __________________ sva se odpeljala na Barje.

___________

Videla sva, kako so (ribiË) ____________________ lovili ribe.

___________

Ali sta si ogledala tudi staro (pristaniπËe) ________________?

___________

Nisem imel (denar) ______________________ za sladoled.

___________

PrihodnjiË bom πel na izlet s (Tomaæ) _________________.

___________

4. Dopiπi manjkajoËe samostalnike in jim doloËi sklon. Ali si æe kdaj potoval z ___________________________?

___________

___________________________ pa danes πe nisem videl.

___________

_______________________ je babica pomagala plesti πal.

___________

Za _______________________ sem prinesla pomaranËe.

___________

O ________________________ pa ne vem veliko.

___________

Kdaj bodo ____________________ priπli iz πole?

___________

5. V povedih podËrtaj samostalnike in se vpraπaj po njih. KoliπËarke so nabirale zeliπËa.

Takrat ni bilo trgovin.

__________________________

_______________________

Ali so ogenj zakurili za uËence?

Pletla je πal iz usnjenih niti.

__________________________

_______________________ 121


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 122

6. V povedih podËrtaj samostalnike in jih vpiπi v preglednico. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

UËencem je bila ekskurzija vπeË. Najprej so se sreËali z arheologi. Rekel je, naj si ogledajo reko. Pripovedoval jim je tudi o koliπËarjih. Niso pa videli moËvirja.

IMENOVALNIK

122

RODILNIK

DAJALNIK

TOÆILNIK

MESTNIK

ORODNIK


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 123

12 Iz male ne zraste velika 1. del, str. 127—134, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — loËevanje obËnih imen od lastnih, — pisanje lastnih imen z veliko zaËetnico in obËnih imen z malo zaËetnico, — pisanje imen praznikov, jezikov in doloËil pred osebnim imenom, — pisanje doloËil pred osebnim imenom na pisemskih ovojnicah, — pisanje imen prebivalcev krajev in dræav, — pisanje okrajπav doloËil pred osebnim lastnim imenom, ki zaznamujejo druæbeni poloæaj in poklic, — vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja, — povzemanje pravil za pisanje imen praznikov, jezikov in doloËil pred osebnim imenom. Tema enote: Pravopis. Bitja, zemljepisne pojave in stvari/stvaritve lahko poimenujemo z obËnim ali lastnim imenom — z obËnim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. deklica, pes; kraj, reka; knjiga, revija), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Petra, Reks; Radovljica, Sava; Poezije, Proteus). Lastna imena piπemo z veliko zaËetnico. Glede na to, kaj poimenujemo z lastnimi imeni, loËimo tri vrste lastnih imen: — imena bitij (npr. Petra, Reks), — zemljepisna lastna imena (npr. Radovljica, Sava), — stvarna lastna imena (npr. Poezije, Proteus). Lastna imena so iz ene besede (npr. Petra) ali iz veË besed (npr. Slovenski Javornik, Volk in sedem kozliËkov). Enobesedna lastna imena piπemo z veliko zaËetnico, prav tako tudi prvo besedo v veËbesednem lastnem imenu, pisanje neprvih besed pa doloËajo posebna pravila. Opozorilo: UËenci so se z loËevanjem obËnih imen od lastnih in s tremi skupinami lastnih imen sreËali æe v 4. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 13. Izgovorim, napiπem, preberem /Naπa marjetica nabira marjetice/, 87—97), spoznali pa so tudi pravilo za pisanje praznikov (prav tam). V 5. razredu so natanËneje spoznali pravila za pisanje (enobesednih in veËbesednih) zemljepisnih lastnih imen (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 28. Kranjska Gora je kraj, ne pa gora, 105—115 ) in stvarnih lastnih imen (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 29. Knjige, filmi, izdelki so stvaritve, 2. del, 116—122). V 6. razredu bodo uËenci utrjevali loËevanje obËnih imen od lastnih ter pisanje lastnih imen z veliko zaËetnico, obËnih pa z malo. Spoznali bodo tudi imena, ki niso lastna in jih zato ne piπemo z veliko zaËetnico, tj. imena praznikov (npr. boæiË : Preπernov dan) in jezikov (npr. slovenπËina), ter doloËila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo druæbeni poloæaj (npr. gospod) ali poklic (npr. profesorica). UËenci namreË naredijo najveË napak prav pri pisanju imen praznikov in jezikov (pod vplivom angleπËine, pri pisanju imen praznikov pa tudi zaradi napaËnega zapisa na voπËilnicah). UËitelj naj uËence navaja na opazovanje napisov na voπËilnicah in drugod ter na njihovo vrednotenje; spodbuja naj jih k utemeljevanju mnenja/reπitev.

123


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 124

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo besede in podËrtajo lastna imena. Povedo, po Ëem so jih prepoznali (po veliki zaËetnici). Povedo, da gre za priimke. Nasvet: UËenci naj preberejo besedilo v oblaËkih (lahko v igri vlog) in pojasnijo, kako se piπe pesnik in kako igralec. Povedo, kako imenujemo imena, ki jih niso podËrtali (= obËna imena), in obkroæijo Ërko pred odgovorom, kaj poimenujemo z njimi.

2.

Preberejo besedne zveze in jih nato s pisanimi Ërkami prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Ustno pojasnijo svoje reπitve. Nasvet: UËenci naj pred izpolnjevanjem preglednice ponovijo pravilo za pisanje obËnih in lastnih imen.

3.

Napisanim obËnim imenom pripiπejo lastna imena; pri tem so pozorni na zapis velike zaËetnice. Nasvet: Nalogo naj reπijo samostojno (lahko tudi za domaËo nalogo), nato pa naj javno preberejo svoje reπitve.

4.

Preberejo povedi in se pogovarjajo o tem, kaj poimenujejo podËrtane besede/besedne zveze in kako so zapisane. Preberejo nepopolno poved in na podlagi opazovanja zapisa podËrtanih besed v 1. delu te naloge vpiπejo manjkajoËe podatke o zapisovanju male zaËetnice v imenih praznikov.

5.

Piπejo povedi, v katerih uporabijo navedena imena praznikov. Pri tem so pozorni na pravilni zapis imen praznikov. Nasvet: UËenci naj samostojno reπijo nalogo, nato pa drug drugemu preverijo reπitve.

6.

V preglednico vpiπejo imena prebivalcev in prebivalk ter dræavnih jezikov v navedenih dræavah. Pri tem so pozorni na pravilni zapis z veliko oz. malo zaËetnico.

7.

Dopolnijo povedi z imeni jezikov in povedo, da jih zapisujemo z malo zaËetnico. Nasvet: Zgled za pisanje imen jezikov z malo zaËetnico je vsebovan v preglednici v 6. nalogi. Nato preberejo nepopolno poved in jo na podlagi znanja, osveæenega v 6. in 7. nalogi, dopolnijo z manjkajoËim podatkom o pisanju imen jezikov.

8.

Berejo povedi in vpisujejo manjkajoËe Ërke, in sicer v zemljepisnih lastnih imenih in imenih jezikov. Nasvet: Nalogo lahko reπijo za domaËo nalogo, saj imajo v ilustraciji zgled za pisanje velike oz. male zaËetnice.

9.

Preberejo skupine besed in med njimi prepoznajo tisto, ki je zapisana z napaËno zaËetnico, jo preËrtajo in ustno pojasnijo svoje reπitve. Nasvet: Naloga je precej lahka; uËenci naj javno predstavijo reπitve in jih pojasnijo.

10.

Preberejo povedi in v njih prepoznavajo napake v zapisu imen praznikov in jezikov. NapaËno zapisane besede preËrtajo in jih napiπejo pravilno. Nasvet: Nalogo naj reπijo samostojno (lahko za domaËo nalogo), nato pa naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

11.

Berejo kratko besedilo in v njem odpravijo napake v rabi velike in male zaËetnice. Nasvet: Nalogo naj reπijo samostojno (lahko za domaËo nalogo), nato pa naj uËitelj frontalno preveri reπitve. UËenci naj popravke utemeljijo.

12.

Berejo kratko besedilo, v katerem popravijo napake v rabi velike in male zaËetnice. Nasvet: Nalogo naj reπijo samostojno (lahko za domaËo nalogo), nato pa naj uËitelj frontalno preveri reπitve. UËenci naj popravke utemeljijo.

13.

V napisanih besednih zvezah razlikujejo med osebnim lastnim imenom in doloËilom pred njim (ta zaznamuje druæbeni poloæaj ali poklic) ter ju vpiπejo v preglednico. Opazujejo zapis besed in ugotovijo, da doloËilo pred osebnim lastnim imenom piπemo z malo zaËetnico (odgovor obkroæijo). Nato preberejo nepopolno poved in vpiπejo manjkajoËi podatek o zapisovanju doloËil pred osebnim lastnim imenom.

124


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 125

14.

Primerjajo zapisa na pisemskih ovojnicah in prepoznajo pravilni oz. nepravilni zapis; preËrtajo nepravilni zapis in pojasnijo svojo odloËitev.

15.

Primerjajo zapisa na pisemskih ovojnicah in prepoznajo pravilni oz. nepravilni zapis; preËrtajo nepravilni zapis in pojasnijo svojo odloËitev.

16.

Okrajπajo besede; pri tem so pozorni na zapis okrajπav z malo zaËetnico in na loËilo za okrajπavo. Nasvet:: UËenci naj nalogo reπijo samostojno, nato pa naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o pisanju imen praznikov, jezikov in doloËil pred osebnim lastnim imenom? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

125


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 126

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Imena praznikov piπemo z _____________ zaËetnico (npr. _________________; posebnost je _________________________). Imena jezikov piπemo z _____________ zaËetnico (npr. ___________________). Poimenovanja doloËil za poklic ali druæbeni poloæaj, ki stojijo pred osebnim lastnim imenom, piπemo z ____________ zaËetnico (npr. ____________ Novak).

Imena praznikov piπemo z malo zaËetnico (npr. novo leto; posebnost je Preπernov dan). Imena jezikov piπemo z malo zaËetnico (npr. slovenπËina). Poimenovanja doloËil za poklic ali druæbeni poloæaj, ki stojijo pred osebnim lastnim imenom, piπemo z malo zaËetnico (npr. profesor Novak).

126


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 127

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Dopolni. Kateri jezik govori Dario iz Milana?

Govori ________________________.

Kateri jezik govori John iz New Yorka?

Govori ________________________.

Kateri jezik govori Dine iz Splita?

Govori ________________________.

Kateri jezik govori Istvan iz Budimpeπte?

Govori ________________________.

Kateri jezik govori Sabine z Dunaja?

Govori ________________________.

Kateri jezik govori Igor iz Moskve?

Govori ________________________.

2. Odpravi napake v rabi zaËetnice. Lani smo πli Februarja na smuËanje v Kranjsko goro. Najzanimivejπi dogodek v naπi vasi v Oktobru je trgatev, v Novembru pa koline. V kaj se boπ naπemil za Pusta? Ali veπ, od kdaj je BoæiË praznik? 3. Ali je v naslednji povedi katera napaka? »e je, jo odpravi. Slovenski prazniki so novo leto, preπernov dan, velika noË, velikonoËni ponedeljek, dan upora proti okupatorju, praznik dela, binkoπtna nedelja, dan dræavnosti, dan reformacije, dan spomina na mrtve, boæiË in dan samostojnosti. 4. Napiπi veliko zaËetnico, kjer je treba. Ali poznate ilustratorja boæa kosa? Na naπem vrtu sem letos æe videla kosa. Moja teta marjeta dela z doktorico cveto kvas. Prosim, Ëe kupiπ tudi kvas. S profesorjem martinom pevcem sva se sreËala pred poπto. Izvolite, gospa zidar! Moj sosed Miha je dober zidar. 5. Ali so naslednje besede pravilno okrajπane? »e niso, napiπi pravilne okrajπave. gospa — go.

gospod — gos.

doktorica — dra.

6. Nariπi pisemsko ovojnico, ki jo æeliπ poslati ravnatelju vaπe πole. Poπlji jo na njegov πolski naslov. Ne pozabi napisati spoπtljivega nagovora.

127


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 128

13 Iz Ëasov brez televizije in raËunalnika 2. del, str. 5—17, predvideno πtevilo ur: 6

Operativni cilji: — pogovarjanje o ljudskih obiËajih, — posluπanje/gledanje in branje opisa ljudskega obiËaja, — prepoznavanje teme, kljuËnih besed in bistvenih podatkov, — obnavljanje opisa ljudskega obiËaja, — povzemanje znaËilnosti opisa ljudskega obiËaja, — ustno in pisno opisovanje ljudskega obiËaja, — tvorjenje besed iz besednih zvez, — pravilno sklanjanje pridevnika, — pravilno pisanje zemljepisnih lastnih imen. Ciljna tema: Opis ljudskega obiËaja. Ljudski obiËaj (npr. preja, kurentovanje) je skupek med seboj povezanih dejanj, ki so jih ljudje v preteklosti ponavljali ob doloËenem Ëasu (npr. med boæiËem in pustom, ob pustu, za veliko noË) ali ob doloËenih priloænostih (npr. ob porokah, smrti, rojstvu otroka). Danes ga ne izvajajo veË oz. ga izvajajo le redko — po navadi ga prikazujejo na javnih prireditvah kot del slovenske kulturne dediπËine. Ljudski obiËaj je torej neke vrste postopek, tj. potek ponavljajoËih se dejanj, ki peljejo k doloËenemu cilju (npr. k izdelavi niti, preganjanju zime); njegova posebnost je to, da se je izvajal v preteklosti, danes pa ne veË oz. le redko. Ljudski obiËaj opisujemo podobno kot postopek — torej v pravilnem Ëasovnem zapovrstju naπtejemo dejanja/korake, ki ga sestavljajo; ob tem ga πe umestimo v Ëas in kraj, imenujemo vrπilce posameznih dejanj, predstavimo orodje, potrebno za opravljanje tega obiËaja, in njegov namen/cilj. Po navadi predstavimo πe njegove posebnosti in njegov poloæaj danes oz. v sodobnosti. Glagoli v opisu ljudskega obiËaja so v pretekliku in veËinoma v nedovrπniku (ker so se dejanja ponavljala, npr. so poskakovali, so tekali, so potresavali, so pozvanjali, so delali, so hodili), in sicer predvsem v obliki za 3. osebo mnoæine (vËasih ednine). Ko predstavljamo danaπnji poloæaj ljudskega obiËaja, uporabljamo glagole v sedanjiku. Opozorilo: Opis ljudskega obiËaja je le na videz podoben pripovedi o dogodku — in sicer zaradi glagolov v pretekliku in zaradi Ëasovne povezanosti predstavljenih dejanj. Od pripovedi o dogodku pa se loËi v bistveni znaËilnosti: predstavlja postopek (tj. potek ponavljajoËih se dejanj), ne pa enkratni dogodek. UËenci imajo pri sprejemanju in pri tvorjenju opisov ljudskih obiËajev precej teæav, in sicer predvsem zato, ker poznajo zelo malo ljudskih obiËajev in ne poznajo mnogih besed za dejanja, za njihove izvajalce, predmete oz. naprave, za Ëas in priloænosti ipd. Zato naj jih uËitelj spodbuja k spraπevanju starejπih ljudi, k obiskovanju ustreznih prireditev in ustanov (npr. muzejev), k branju ustreznih Ëlankov in k posluπanju/h gledanju predstavitev ljudskih obiËajev. UËenci si s spoznavanjem ljudskih obiËajev, tj. kulturne dediπËine svojega naroda oz. svoje dræave, krepijo tudi svojo narodno in dræavljansko zavest.

128


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:47

Page 129

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru o æivljenju nekoË; izrekajo svoje mnenje in ga pojasnjujejo. Nato govorno nastopijo z opisom ljudskega obiËaja iz svojega kraja (nanj so se pripravili doma). Nasvet: UËitelj naj pred obravnavo te uËne enote naroËi uËencem, da naj doma ob pomoËi starπev/starih starπev napiπejo opis ljudskega obiËaja in se pripravijo na govorni nastop. V πoli naj uËence vpraπa, kateri ljudski obiËaj so opisali; imena ljudskih obiËajev naj napiπe na tablo. »e je veË uËencev pripravilo opis istega ljudskega obiËaja, naj organizira govorne nastope tako, da z isto temo nastopita najveË dva uËenca — preostali uËenci naj opazujejo njun nastop in z njima primerjajo svoje opise. Nato naj uËitelj vodi pogovor o govornih nastopih in o opisih tistih uËencev, ki niso nastopili.

2.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru — povedo, kaj je preja, kaj vedo o njej in od kod to vedo. Nasvet: »e bodo uËenci vedeli o preji zelo malo, naj uËitelj ne dopolnjuje njihovega znanja — o preji bodo namreË veË izvedeli iz posnetega besedila. UËenci bodo morda rekli, da je preja nit oz. volna, iz katere se sprede nit. UËitelj naj jih postopoma vodi do ugotovitve, da je to ljudski obiËaj, katerega rezultat je nit.

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu besed iz levega stolpca; besede poveæejo z njihovo razlago na desni. Nasvet: UËitelj naj svetuje uËencem, da si lahko pomagajo s Slovarjem slovenskega knjiænega jezika (v knjiæni ali elektronski obliki).

4.

Ogledajo si napravo na fotografiji. Napiπejo ime te naprave in njenih delov (pri poimenovanju delov lahko izbirajo med ponujenimi besedami). Nato sodelujejo v pogovoru — povedo, kaj se dela s poimenovanimi deli. Nasvet: UËenci verjetno ne bodo vedeli, kaj se dela z vsemi deli kolovrata — vendar pa naj uËitelj ne dopolnjuje njihovega znanja; pove naj jim, da bodo o tem veË izvedeli iz posnetega besedila.

5.

Ogledajo si posnetek. Nasvet: UËitelj naj po ogledu posnetka vpraπa uËence, ali si ga æelijo ogledati πe enkrat. Po æelji predvaja posnetek πe enkrat.

6.

Napiπejo odgovore na vpraπanja o posnetem besedilu. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko konËa nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

7.

Za razvedrilo si ogledajo ilustracijo v tej nalogi, preberejo besedilo v oblaËku ter povedo, kaj prikazuje ilustracija in kaj pomeni besedilo v oblaËku. Nato nekaj uËencev javno obnovi besedilo o preji (pri tem si pomagajo z vpraπanji in odgovori iz 6. naloge). Drugi uËenci jih posluπajo, med posluπanjem si kaj zapiπejo in po vseh govornih nastopih izreËejo svoje mnenje o nastopih.

8.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s podatki iz posnetega besedila.

9.

Preberejo besedilo in iz njega prepiπejo besede iste besedne druæine. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, jim po potrebi pomaga in individualno preverja reπitve. Na koncu lahko pove uËencem, da so v tem besedilu besede iz dveh besednih druæin, tj. poleg prepoznane (predle, predice, predivo, preslico, preja) πe kolovrat, vrtelo, vreteno.

10.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o pustovanju.

11.

Berejo besedilo.

12.

Napiπejo 9 kljuËnih vpraπanj o besedilu iz 11. naloge — pri tem si lahko pomagajo z vpraπanji iz 6. naloge. Nato se razdelijo v dvojice. Soπolcu izroËijo svoja vpraπanja, da se pripravi na odgovarjanje. Nato se pogovarjajo — odgovarjajo na vpraπanja, vrednotijo odgovore in tudi vpraπanja.

129


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 130

13.

Dopolnijo preglednico — h kljuËnim besedam pripiπejo ustrezne bistvene podatke iz besedila v 11. nalogi.

14.

Berejo poved in jo dopolnijo; tako povzamejo bistvene znaËilnosti opisa ljudskega obiËaja.

15.

OdloËijo se, kaj bodo delali doma: ali se bodo pripravljali na ustno obnovo opisa kurentovanja (ob preglednici iz 13. naloge), ali se bodo pripravljali na ustni opis poljubnega ljudskega obiËaja ali pa bodo napisali pripoved o dogodku na pustovanju (gl. navodilo v 16. nalogi). Nato v πoli govorno nastopijo oz. prilepijo svojo pripoved na plakat ali oglasno desko; posluπajo govorne nastope in berejo besedila soπolcev ter jih vrednotijo.

16.

Gl. opis dejavnosti uËencev v 15. nalogi.

17.

Berejo povedi in jih dopolnijo z ustrezno besedo (pri tem lahko izbirajo med ponujenimi besedami). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo, po potrebi naj jim pomaga, reπitve pa naj preverja individualno.

18.

Postopoma berejo povedi in vstavljajo vejico. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo. Ko konËa nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËitelj bo uËence verjetno moral spomniti na to, da v vezniku medtem ko pred ko ni vejice (ker gre za t. i. veËbesedni veznik).

19.

Iz podËrtanih samostalnikov tvorijo pridevnike in te napiπejo na Ërto. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo, katere pridevnike so tvorili; podËrtajo izbrani odgovor. Odgovorijo na odloËevalno vpraπanje o stopnjevanju teh pridevnikov; obkroæijo DA oz. NE. Nato ustno pojasnijo svoj odgovor.

20.

Iz besednih zvez tvorijo poimenovanja za æenske vrπilce dejanja. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga — njegova pomoË bo verjetno potrebna zlasti pri tvorjenju manj znanih besed (npr. tkalka, vezilja, pletilja, klekljarica). UËenci naj reπitve preverijo v priloæenem snopiËu.

21.

Iz besednih zvez tvorijo poimenovanja za dejanje. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj reπitve preverijo v priloæenem snopiËu.

22.

Preberejo poved in v njej podËrtajo osebna zaimka. Nato ju prepiπejo v preglednico in jima doloËijo osebo in πtevilo ter vsakemu pripiπejo samostalnik, namesto katerega stoji.

23.

Danim pridevnikom doloËijo stopnjo, in sicer tako, da jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici.

24.

Dane samostalnike postavijo v rodilnik, toæilnik in orodnik — te sklonske oblike napiπejo v preglednico. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (vsi napisani samostalniki imajo kakπno posebnost pri sklanjanju). Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbuja k opisovanju posebnosti in k predstavitvi svojih napak.

25.

V besedilu iz 11. naloge poiπËejo predzadnjo poved in iz nje v preglednico prepiπejo samostalnike; tem nato doloËijo spol, πtevilo in sklon. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj reπitve preverijo v priloæenem snopiËu.

26.

Preberejo besedi v oklepaju. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v katero skupino besed spadata; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato ti dve besedi uporabijo v povedi — zapiπejo ju v pravilni obliki. Pisno odgovorijo, ali so besedama spremenili obliko ali ne; obkroæijo DA oz. NE. Nato ustno pojasnijo svoj odgovor in povedo, zakaj so to naredili. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako imenujemo tako spreminjanje besed; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nazadnje berejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo, da ne sklanjamo samo samostalnikov, temveË tudi pridevnike. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

130


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 131

27.

Preglednico dopolnijo s slovenskimi imeni sklonov, nato pa πe s sklonskimi oblikami pridevnika ljudski, ljudska, ljudsko. Ob ponujenih moænostih opazujejo, kako sklanjamo pridevnike; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj reπitve preverijo v priloæenem snopiËu.

28.

Postopoma berejo povedi — vsako poved dopolnijo z besedno zvezo v oklepaju, in sicer tako, da jo postavijo v pravilno πtevilo in sklon; nato na Ërto za povedjo napiπejo ime sklona. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

29.

Berejo povedi in presojajo pravilnost ponujenih oblik pridevnika; obkroæijo izbrano obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

30.

Berejo dvojice povedi in presojajo pravilnost povedi v dvojici. Nato pobarvajo izbrano poved. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. Nato naj uËencem pove, da ima pridevnik moπkega spola v primerih, ko za njim ni samostalnika, pogosto drugaËno obliko, kot bi jo imel, Ëe bi mu sledil samostalnik (npr. Boπ jabolËni sok ali jagodni  jagodnega?); opozori naj jih na to, da se to dogaja samo s pridevniki moπkega spola, ne pa tudi srednjega (npr. Pijeπ vroËe mleko ali mrzlo?).

31.

Berejo povedi in presojajo pravilnost ponujenih zapisov besed; obkroæijo izbrani zapis. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj reπitve preverijo v priloæenem snopiËu.

32.

Dane naslove fotografij prepiπejo s pisanimi Ërkami. Nasvet: Pred reπevanjem naj uËitelj opozori uËence na to, da bodo prepisovali naslove fotografij; vpraπa naj jih, ali zaËnemo pisati naslove knjig, pesmi, Ëasopisov … z veliko ali z malo zaËetnico. UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

33.

Dana nekrajevna/nenaselbinska lastna imena prepiπejo s pisanimi Ërkami. Nato v pogovoru utemeljujejo rabo velike oz. male zaËetnice. Nasvet: Pred reπevanjem naloge naj uËitelj spodbudi uËence k preletu zapisanih zemljepisnih lastnih imen; uËenci naj povedo, ali so to imena krajev ali ne. Nato naj povedo, kako piπemo nekrajevna lastna imena, tj. s katero zaËetnico zaËnemo prvo besedo in s katero po navadi zaËnemo drugo besedo. UËenci naj reπujejo nalogo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËence naj spodbuja k utemeljevanju svojih reπitev ter k ponavljanju pravil o pisanju nekrajevnih/nenaselbinskih lastnih imen.

34.

Dana krajevna/naselbinska lastna imena prepiπejo s pisanimi Ërkami. Nato v pogovoru utemeljujejo rabo velike oz. male zaËetnice. Nasvet: Pred reπevanjem naloge naj uËitelj spodbudi uËence k preletu zapisanih zemljepisnih lastnih imen; uËenci naj povedo, ali so to imena krajev ali ne. Nato naj povedo, kako piπemo krajevna lastna imena, tj. s katero zaËetnico zaËnemo prvo besedo in s katero po navadi zaËnemo drugo besedo. UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËence naj spodbuja k utemeljevanju svojih reπitev ter k ponavljanju pravil o pisanju krajevnih/naselbinskih lastnih imen.

35.

Iz danih krajevnih imen tvorijo imena prebivalcev. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Spodbuja naj jih tudi k rabi slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËence naj spodbuja k ponavljanju pravila o pisanju imen prebivalcev krajev.

131


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 132

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o opisu ljudskega obiËaja? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

Viri Janez Bogataj; Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Domus, Ljubljana 1993. Janez Bogataj, Smo kaj πegavi?, Leto πeg in navad na Slovenskem, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1998. Niko Kuret, PrazniËno leto Slovencev, Druæina, Ljubljana 1998.

132


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 133

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

UMESTITEV OBI»AJA V ______________________

UMESTITEV OBI»AJA V ______________________

UDELEÆENCI OBI»AJA

OPIS LJUDSKEGA OBI»AJA

______________________

NAMEN DEJAVNOSTI

______________________ ZA OPRAVLJANJE OBI»AJA

POSEBNOSTI OBI»AJA

POLOÆAJ OBI»AJA ______________________

133


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 134

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

UMESTITEV OBI»AJA V OKOLJE

UMESTITEV OBI»AJA V »AS

UDELEÆENCI OBI»AJA

OPIS LJUDSKEGA OBI»AJA

DEJAVNOSTI UDELEÆENCEV

NAMEN DEJAVNOSTI

PRIPOMO»KI ZA OPRAVLJANJE OBI»AJA

POSEBNOSTI OBI»AJA

POLOÆAJ OBI»AJA DANES

134


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 135

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

NekoË so na Gorenjskem (v TræiËu, Æeleznikih, Kropi, Kamni Gorici) na gregorjevo, tj. 12. marca, ≈ko se ptiËki æenijo√, po vodi spuπËali luËi — tako so zaznamovali Ëas, ko se je dan zaËel daljπati in je bilo mogoËe opravljati obrtniπka in druga dela dalj Ëasa pri dnevni svetlobi. Za spuπËanje luËi po vodi so uporabljali deske, peharje in podobne dotrajane izdelke; nanje so poloæili goreËe sveËe ali oblanje in jih nato tako osvetljene spustili po vodi. Ta ljudski obiËaj je πe vedno æiv. Otroci pogosto tekmujejo med seboj, kdo bo imel lepπe narejeno hiπico na splavu. Nekateri naredijo na hiπicah tudi okna in vrata ter jih prelepijo z raznobarvnim prosojnim papirjem; sveËa, ki gori sredi hiπice, pa poπilja skozi barvna okenca prijetno svetlobo. Drugi naredijo barËice in ËolniËke ter jih spuπËajo po potokih in rekah. Obkroæi pravilni odgovor. Kako se imenuje ljudski obiËaj, ki je opisan v zgornjem besedilu? a) Gregorjevo. b) Ko se ptiËki æenijo. c) SpuπËanje luËi po vodi. Ë) Spomladansko tekmovanje otrok. 2. V desni stolpec preglednice vpiπi bistvene podatke o obiËaju, ki je bil predstavljen v 1. nalogi. UMESTITEV OBI»AJA V OKOLJE UMESTITEV OBI»AJA V »AS UDELEÆENCI OBI»AJA DEJAVNOST UDELEÆENCEV NAMEN DEJAVNOSTI UDELEÆENCEV PRIPOMO»KI ZA OPRAVLJANJE OBI»AJA POLOÆAJ OBI»AJA DANES 3. Napiπi, zakaj so obrtniki ta ljudski obiËaj gojili prav v navedenem Ëasu. ________________________________________________________________________________ 4. Napiπi, kaj pomeni poved Ljudski obiËaj je πe vedno æiv. ________________________________________________________________________________

135


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 136

5. Iz besedila prepiπi s pisanimi Ërkami DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

— ime praznika ______________________________ — ime pokrajine ______________________________ — ime kraja _________________________________ 6. Napiπi manjπalnice. majhen ptiË ____________________

majhna hiπa ____________________

majhen Ëoln ____________________

majhna barka ____________________

majhna luË ____________________

majhna sveËa ____________________

majhno okno ____________________

majhen potok ____________________

7. Iz povedi prepiπi samostalnike ter jim doloËi spol, πtevilo in sklon. Za spuπËanje luËi so uporabljali deske, peharje in druge izdelke, danes pa otroci spuπËajo barËice in ËolniËke s sveËami. SAMOSTALNIK

SPOL

©TEVILO

SKLON

8. Pridevnik in samostalnik v oklepaju postavi v pravilno obliko. Pripiπi tudi ime sklona. Otroci spuπËajo ËolniËke po (manjπi potoki) _____________________________. (_____) Vrata in okna prelepijo z (raznobarvni papir) _____________________________. (____) NekoË so spuπËali (dotrajani izdelki) _____________________________. (____) (Obrtniπka dela) _____________________________ ni bilo treba veË opravljati pri sveËi. (_____) Zaradi (daljπi dan) _____________________________ so lahko opravili veË dela. (____) ObiËaj je znan v (Kamna Gorica) _____________________________. (____) Ali ste si æe ogledali ta (ljudski obiËaj) _____________________________? (____)

136


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 137

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Predlog dodatnega besedila LiËkanje koruze je star ljudski obiËaj, ki je bil doma marsikje po Sloveniji. V Brkinih so mu pravili slaËenje koruze, v Beli krajini beljenje, na Kozjanskem koæuhanje, v Prlekiji lupenje ipd. LiËkanje je potekalo v poznem jesenskem Ëasu, in sicer od mraka do pozne noËi. Vsaka kmetija je morala vnaprej razglasiti, kdaj bo pri njih liËkanje; le tako je bilo mogoËe opraviti delo na vseh kmetijah, ki so pridelovale koruzo. Delo so opravljali liËkarji — to so bili razliËno stari moπki in æenske iz vsake hiπe v vasi. »e je bilo koruznih storæev malo, so liËkali v hiπi ali v veæi; Ëe pa jih je bilo veliko, so jih liËkali pred hiπo, na dvoriπËu ali na gospodarskem poslopju, imenovanem pod. LiËkarji so sedeli na klopeh ali na nizkih sedeæih. V levici so dræali koruzni storæ, z desnico pa so trgali suhe liste. Na storæu so morali pustiti tri ali πtiri liste, da so lahko zvezali po dva storæa skupaj in ju obesili na drog (vËasih tudi na late v kozolcih); tam se je koruza posuπila. Ob delu so pogosto peli, pripovedovali so si zgodbe in πale ali si prerokovali s koruznih storæev (npr. o sreËi, poroki, letini). Otroci so se πemili s koruznimi laski, delali so si brke in brado, fantje so mazali dekleta s Ërno barvo iz storæev, se med seboj ruvali, si tlaËili liËkanje pod obleko ipd. Gospodinja je pod kup koruznih storæev nastavila darilo (npr. kostanj, æganje, kolaË); to je pripadlo tistemu, ki ga je naπel. Po konËanem delu (pogosto sredi noËi) je gospodinja pripravila likof ali gostijo — liËkarje je povabila v hiπo ali pa jih je gostila pred hiπo (ponudila jim je kostanj in moπt); gostija s harmoniko in plesom je trajala tja do druge ure zjutraj. »e so se dekleta vraËala domov brez fantov, so jih fantje radi kje poËakali in jih straπili — iz buËe so naredili mrtvaπko glavo, vanjo so postavili sveËo in se skrili. Tako se je marsikatero liËkanje konËalo s kriki groze deklet in z veselim krohotom fantov. LiËkanje koruze je danes predvsem strojno opravilo; ponekod pa πe ohranjajo stari ljudski obiËaj in ga predstavljajo na turistiËnih prireditvah.

137


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 138

14 Simon kaj delaπ?! Le kaj se dogaja s tabo? 2. del, str. 18—27, predvideno πtevilo ur: 4 Operativni cilji: — prepoznavanje in posploπevanje pomenskih lastnosti glagolov, — prepoznavanje in posploπevanje oblikovnih lastnosti glagolov, — prepoznavanje vloge Ëasovnih glagolskih oblik, — prepoznavanje vloge konËnice v sedanjiku, — ustrezna raba Ëasovnih glagolskih oblik, — obvladanje tvorjenja Ëasovnih glagolskih oblik, — obvladanje spreganja sedanjika, — pisanje zanikanih glagolov, — razumevanje in raba strokovnih izrazov glagol, sedanjik, preteklik, prihodnjik. Ciljna tema: Glagol (pojem, Ëasovna oblika, oseba, πtevilo). Glagoli so besede, s katerimi poimenujemo dejanje (npr. pisati, piπem), stanje (npr. sedeti, sedim), dogajanje (npr. rasti, rastem), zaznavanje (npr. videti, vidim) ipd. Vsak glagol ima dve vrsti oblik: osebno (npr. piπem) in neosebno (npr. pisati). Osebne glagolske oblike izraæajo vrπilca dejanja/… oz. njegovo osebo in πtevilo (npr. piπem: 1. os. ed.  vrπilec dejanja je sporoËevalec; piπeπ: 2. os. ed.  vrπilec dejanja je naslovnik), neosebne glagolske oblike pa tega ne izraæajo (prim. pisati). Najbolj znaËilni neosebni glagolski obliki sta nedoloËnik (pisati) in namenilnik (pisat) — v besedilih ju uporabljamo redko, in sicer le v doloËenih poloæajih (tj. namenilnik za glagoli premikanja, npr. grem pisat; nedoloËnik pa za naklonskimi ali faznimi glagoli, npr. moram/zaËnem pisati). V veËini besedil so glagoli v osebni obliki — z njo sporoËevalec izraæa osebo in πtevilo vrπilcev poimenovanega dejanja ...; poleg tega pa πe — prikazuje dejanje … (npr. piπem), — poziva naslovnika k dejanju … (npr. piπi) ali — izraæa umiπljeno dejanje … (npr. bi pisal). Zato loËimo tri naklonske glagolske oblike: povednik (piπem), velelnik (piπi) in pogojnik (bi pisal). Dejanje …, ki ga sporoËevalec prikazuje naslovniku, se lahko godi v Ëasu sporoËanja (npr. piπem) ali pa se je dogajalo pred njim (npr. sem pisal) oz. se bo po njem (npr. bom pisal) — zato povedne glagolske oblike izraæajo tudi Ëas. LoËimo tri osnovne Ëasovne glagolske oblike: sedanjik, preteklik in prihodnjik. Sedanjik je v slovenπËini nezloæena glagolska oblika (prim. piπem). Druge Ëasovne oblike pa so zloæene — in sicer iz opisnega deleænika na -l in iz sedanjika ali prihodnjika glagola biti (prim. pisal sem, pisal bom); opisni deleænik na -l (npr. pisal) poimenuje dejanje … ter izraæa spol in πtevilo, sedanjik/prihodnjik glagola biti (npr. sem/bom) pa izraæa osebo, πtevilo in Ëas (in povedni naklon). Glagoli imajo v sedanjiku pogosto drugaËno osnovo kot v drugih Ëasovnih oblikah (prim. piπem — pisal sem; grem — πel bom; potujem — potoval sem). Opisnega deleænika na -l namreË ne tvorimo iz sedanjika, temveË iz nedoloËnika (npr. peti  pel; vedeti  vedel); nekaj pa je glagolov, katerih opisni deleæniki sploh niso predvidljivi (npr. iti  πel; reËi  rekel; streËi  stregel) — to so t. i. nepravilni glagoli (poznajo jih tudi v drugih jezikih in se jih je treba posebej nauËiti). 138


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 139

Ker tvorimo sedanjik drugaËe kot druge Ëasovne oblike, je glagol v slovarju navadno naveden v dveh oblikah, tj. v nedoloËniku in sedanjiku (prim. brati berem; kupovati -ujem). »asovne glagolske oblike (torej sedanjik, preteklik in pogojnik) se pregibajo v osebi in πtevilu; pravimo, da se spregajo, in sicer tako, da se jim spreminjajo konËnice (prim. piπem, piπeπ, piπe ; piπeva, piπeta, piπeta; piπemo, piπete, piπejo). Glagoli v isti Ëasovni obliki se spregajo po istem spregatvenem vzorcu oz. po isti spregatvi. Za sedanjik so tipiËne naslednje konËnice: -m, -π, -ø; va, -ta, -ta; -mo, -te, -jo. V knjiæni slovenπËini ima pet glagolov (jem, dam, vem, grem, bom) v 2. in 3. osebi dvojine in mnoæine nekoliko drugaËno konËnico (prim. je-m, -π, -ø; -va, -sta, -sta; -mo, -ste, -jo/-do) — v dolenjskih nareËjih teh posebnosti ne upoπtevajo (zato pravijo npr. Ali bote doma?), v primorskih pa jih posploπujejo (npr. Kaj delaste?). Sedanjik lahko poleg prave sedanjosti izraæa brezËasnost (npr. Zemlja se vrti okoli Sonca.), namesto preteklika ga uporabljamo za doseganje dramatiËnosti (npr. VËeraj sem πla v mesto in pred poπto zagledam teto Ano.), sedanjik dovrπnih glagolov pa tudi za izraæanje prihodnosti (npr. Jutri ti poπljem odgovor.). Opozorilo: UËenci se z opazovanjem pomena in oblike glagolov prviË sreËajo v 6. razredu. Ker avtorice delovnega zvezka vemo, da πestoπolci teæko loËijo dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ipd., smo strnile poimenovalno vlogo glagolov v dve skupini, tj. dejanje in dogajanje; uËenci ob primerih ugotovijo, da dejanje nekdo povzroËa, torej ima povzroËitelja oz. vrπilca (prim. pripisujemo, napoveduje, premaguje), medtem ko dogajanje poteka samo od sebe, torej nima povzroËitelja oz. vrπilca (prim. raste, se tali, se jasni, usiha — pa tudi vidi, sedijo). Menimo, da bodo uËenci tako laæje razumeli, kaj poimenujejo glagoli, in da bodo imeli manj teæav s prepoznavanjem te skupine besed. UËenci poleg poimenovalne vloge glagolov opazujejo in prepoznavajo πe vlogo in imena Ëasovnih glagolskih oblik, vlogo konËnic v sedanjiku ter oba sedanjiπka spregatvena vzorca. Predvsem pa tvorijo nenavadne in nepredvidljive Ëasovne oblike (npr. stanoval sem — stanujem /ne: stanovam/; grem — πel sem /ne: grel sem/; sem bil — bom /ne: bom bil/) ter tako odpravljajo kritiËna mesta v svojem praktiËnem obvladanju tvorjenja Ëasovnih glagolskih oblik, spreganja in pisanja nikalnice pred glagoli. UËitelj naj od uËencev ne zahteva definicije glagola — paË pa naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da uËencem naroËi, naj v skupini raznovrstnih besed podËrtajo/obkroæijo glagole in pojasnijo svoje reπitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo z ustreznim jezikoslovnim izrazom in pojasnijo svojo reπitev).

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo povedi. Nato prepiπejo podËrtane besede. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo najprej o tem, kaj poimenujemo s temi besedami, nato pa πe o tem, kaj so te besede; obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

2.

Berejo povedi in razmiπljajo o tem, kaj poimenujemo s podËrtanimi besedami. Nato v povedih podËrtajo pravilni trditvi o pomenu in vrsti podËrtanih besed. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

3.

Ob danih glagolih in ob ponujenih reπitvah razmiπljajo o razlikah med dejanjem in dogajanjem; nato poveæejo ustrezna dela povedi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. 139


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 140

4.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo pomenske znaËilnosti glagolov. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

5.

V skupini besed obkroæijo glagole. Nato razmiπljajo o njihovi poimenovalni vlogi (tj. ali poimenujejo dejanje ali dogajanje) ter jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

6.

Preberejo povedi in obkroæijo glagole. Nato ob vsakem glagolu razmiπljajo o Ëasu dejanja; povedi dopolnijo tako, da vanje prepiπejo ustrezne glagole. Glagole, ki so jih obkroæili na zaËetku naloge, postopoma prepiπejo — in sicer vsakega v svojo vrsto in v ustrezen stolpec (glede na Ëasovno obliko). H glagolom v preglednici nato pripiπejo πe preostali Ëasovni obliki. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

7.

Danim glagolom doloËajo Ëasovno obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

8.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo; tako povzamejo vlogo in imena Ëasovnih glagolskih oblik.

9.

Najprej si ogledajo ilustracijo pred to nalogo in preberejo besedili v oblaËkih; povedo, zakaj so nekatere besede napisane z modro barvo in ali bi tudi sami izrazili prihodnost na tak naËin. Na podlagi Ëasovnih izrazov (npr. lani, prihodnji teden) izberejo ustrezno Ëasovno glagolsko obliko in jo podËrtajo.

10.

Glagole v oklepaju postavijo v preteklik in z njimi dopolnijo povedi.

11.

Glagole v oklepaju postavijo v prihodnjik in z njimi dopolnijo povedi.

12.

Glagole v oklepaju postavijo v ustrezno Ëasovno obliko in z njimi dopolnijo povedi.

13.

Berejo povedi in odpravljajo napake. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbuja k pojasnjevanju popravkov.

14.

Berejo povedi in jih dopolnijo z ustrezno sedanjiπko obliko glagola pisati. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o Ëasovni obliki vpisanih glagolov; podËrtajo izbrani odgovor. Napiπejo odgovore na naslednja tri vpraπanja. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o πtevilu vpisanih glagolov; podËrtajo izbrani odgovor. Vsako od treh povedi najprej dopolnijo s prepisanim glagolom, nato pa πe poveæejo z ustreznim osebnim zaimkom. Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo s tremi podatki o glagolski osebi. Glagole, ki so jih na zaËetku te naloge vpisali v povedi, prepiπejo na ustrezna mesta v preglednici. Berejo povedi in jih dopolnijo z ustrezno sedanjiπko obliko glagola pisati. Vpisane glagole prepiπejo na ustrezna mesta v preglednici. Nato opazujejo obliko glagolov v preglednici in obkroæijo tisti njihov del, ki se spreminja. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako se imenuje ta del glagola; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato v novo preglednico prepiπejo vse obkroæene dele glagolov (tj. konËnice). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËencem naj razloæi, kaj pomeni konËnica -ø v zadnji preglednici.

140


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 141

15.

Berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo; tako povzamejo znaËilnosti spreganja. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

16.

Najprej za razvedrilo preberejo ≈strip√ na koncu te naloge in ga komentirajo. Glagolom v preglednici doloËijo osebo in πtevilo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

17.

V mislih spregajo sedanjik glagola jesti — njegove oblike napiπejo v preglednico. Nato v njih obkroæijo konËnice. Te primerjajo s konËnicami glagola pisati v preglednici iz 14. naloge in pobarvajo tiste konËnice, ki so drugaËne. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere konËnice so drugaËne; obkroæijo Ërki pred izbranima odgovoroma. Nato ustno spregajo πe tri glagole. Potem ob ponujenih moænostih razmiπljajo, kako so jih spregali; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

18.

Berejo povedi in odpravljajo napake. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

19.

Glagole v sedanjiku postavijo v preteklik in jih uporabijo v povedih. Nato se razdelijo v dvojice (Ëe se le da, naj bosta Ëlana dvojic razliËnega spola) in primerjajo svoje reπitve. Potem v vodenem pogovoru povedo, ali so njihove reπitve drugaËne in zakaj je do tega priπlo. Nasvet: UËitelj naj uËencem naroËi, naj se razdelijo v spolsko meπane dvojice. Nato naj vodi pogovor o reπitvah uËencev in uËenk.

20.

Glagole v oklepaju postavijo v ustrezno Ëasovno obliko in z njimi dopolnijo povedi.

21.

Zanikajo glagole v povedi in napiπejo nove povedi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËence naj sproti opozarja na loËen zapis nikalnice pred glagolom in na posebnosti v ni, niso, noËejo, nima ter na spremembo sklona samostalnika/zveze pridevnika in samostalnika v 5., 7. in 8. povedi (veËina uËencev bo verjetno na to pozabila in bo ohranila toæilnik /namesto da bi ga zamenjala z rodilnikom/).

22.

V povedih presojajo zapis zanikanega glagola in podËrtajo pravilni zapis. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

23.

Ogledajo si ilustracijo ob robu te naloge in preberejo besedilo v oblaËku; povedo, pod katerim pogojem bo slikar nadaljeval z delom in kaj pomeni skupaj napisana beseda nebo, kaj pa loËeno napisani besedi ne bo. Povedi dopolnijo z danimi besedami. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

24.

Opazujejo obliko glagolov v prvem delu povedi in tega nato poveæejo z ustrezno ugotovitvijo na desni.

141


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 142

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o glagolu? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

142


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 143

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

GLAGOLI so besede, s katerimi poimenujemo

_____________________ (npr. govorim)

dogajanje (npr. _____________________)

_____________ (npr. govorim) GLAGOLSKE »ASOVNE OBLIKE

_____________ (npr. govoril sem)

_____________ (npr. govoril bom)

__________________________ je spreminjanje glagolske oblike v osebi (npr. 1. govorim, 2. _________________, 3. _________________) in πtevilu (npr. govorim, _______________, _________________). 143


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 144

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

dejanje (npr. govorim) GLAGOLI so besede, s katerimi poimenujemo

dogajanje (npr. deæuje)

SEDANJIK (npr. govorim) GLAGOLSKE »ASOVNE OBLIKE

PRETEKLIK (npr. govoril sem)

PRIHODNIK (npr. govoril bom)

SPREGANJE je spreminjanje glagolske oblike v osebi (npr. 1. govorim, 2. govoriπ, 3. govori) in πtevilu (npr. govorim, govoriva, govorimo).

144


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 145

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. PodËrtaj glagole. rastlina, raste, celica, æivljenjski, se razvija, okolje, sadijo, pomagamo, pogledaπ, opazujeva, mrzel, pomoË, prihaja, gnije, diπijo, suh, lesen, sneæi Glagole vpiπi v naslednjo preglednico. GLAGOLI, KI POIMENUJEJO DEJANJE

DOGAJANJE

2. Primerjaj podËrtane glagole. Poveæi. Glagol zahvaljujem se poimenuje dejanje

v prihodnosti.

Glagol sem obiskal poimenuje dejanje

v sedanjosti.

Glagol bom odπel poimenuje dejanje

v preteklosti.

PodËrtane glagole napiπi na ustrezno mesto v preglednici. Na prazna mesta napiπi πe drugi dve Ëasovni obliki. »ASOVNE OBLIKE PRETEKLIK

SEDANJIK

PRIHODNJIK

3. Naslednjim glagolom doloËi Ëasovno obliko. GLAGOL

»ASOVNA OBLIKA

pogledamo bodo je preæivel bo πkodovalo pustiva 145


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 146

4. Glagole v oklepajih postavi v ustrezno obliko.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Alenka in Kristina (nastopiti) ________________________ na vËerajπnji prireditvi. Pavel in Jure, zakaj (priti) _________________________ jutri πele ob devetih? Nina, πe vedno (iskati) ________________________ radirko? Nika (brati) __________________ PIL, ki ga (najti) ____________________ predvËerajπnjim pod posteljo. Zdravnik mi (reËi) ______ vËeraj _________________, da (biti) _______________ Ëez tri dni æe zdrav. Æan (biti) _________________ pred enim tednom pri frizerju; (ostriËi se) ________________ na gobico. 5. Glagole zapiπi v pretekliku in tvori povedi. piπem

____________________ ________________________________________________

stanuje ____________________ ________________________________________________ greπ

____________________ ________________________________________________

teËeta

____________________ ________________________________________________

stojite

____________________ ________________________________________________

si

____________________ ________________________________________________

6. Popravi, kar je potrebno. Naπ TinËek danes πe malo kaπlja, jutri pa bo bil æe zdrav. Marija in Dora sta πle na koncert. Ali veπ, da bo bila jutri æe nedelja? VËeraj nisem najdla kljuËev od stanovanja. Kdaj se boπ zaËnel uËiti? 7. Vstavi ustrezno obliko glagola obleËi v pretekliku. Anæe _____________________ dolge hlaËe. Jaka in Miha _____________________ trenirko. Vesna in Sonja _____________________ bundo. UËenke _____________________ pajkice. Fantje _____________________ kratke hlaËe. Irena _____________________ krilo. Jana, Eva in Ivo _____________________ pelerine. Jan, _____________________ kopalni plaπË? 146


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 147

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Prepiπi glagole v ednini: __________________________________________________________ Prepiπi glagole v dvojini: __________________________________________________________ Prepiπi glagole v mnoæini: _________________________________________________________ 8. Poveæi. Glagol prijavljam se je

v dvojini.

Glagol podpiπite se je

v ednini.

Glagol strinjava se je

v mnoæini.

9. PodËrtaj glagole v dvojini. sva pomagali, ponudimo, izogibata se, bosta πli, zrasteva, so suπile, je pozabil, pretakata se 10. Poveæi. Glagoli teËeπ, si posluπal, boπ videl so

v istem Ëasu.

Glagoli teËem, si posluπal, bo videl so

v isti osebi.

Glagoli teËem, posluπata, vidijo so

v istem πtevilu.

11. V naslednjih povedih podËrtaj glagole. Kurenti so hodili od hiπe do hiπe. Kdaj bova prebrala besedilo, ki nam ga je dala uËiteljica? Izpisali ste deset pridevnikov. Ali misliπ, da je bilo v preteklosti æivljenje dolgoËasno? Kateri obiËaj bosta opisala Peter in Andrej? Glagole prepiπi v preglednico in jim doloËi osebo, πtevilo in Ëasovno obliko. GLAGOL

OSEBA

©TEVILO

»ASOVNA OBLIKA

147


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 148

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

12. Zanikaj glagole in napiπi povedi. Vida hoËe sladoled. ___________________________________________________________ Jeæ prespi zimo. ______________________________________________________________ Danes sem zaspan. ____________________________________________________________ Luka ima sestro. _____________________________________________________________ Jaka bo fizik. ________________________________________________________________ Ali kdo to ve? _______________________________________________________________ Andrej je æe bil bolan. _________________________________________________________ 13. PodËrtaj pravilni zapis. Matej nestanuje / ne stanuje v Metliki. Vreme se nebo / ne bo izboljπalo. Zakaj me nisi / ni si poËakal? ZveËer nemorem / ne morem zaspati.

148


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 149

15 Vse teËe in se spreminja 2. del, str. 28—39, predvideno πtevilo ur: 6

Operativni cilji: — napovedovanje teme besedila na podlagi ponujenih besed, — branje daljπega neumetnostnega besedila (opisa æivljenja v preteklosti), — razumevanje besedila — prepoznavanje bistvenih podatkov in kljuËnih besed, — povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem, — obnavljanje besedila, — dopolnjevanje povzetka o znaËilnostih obravnavane besedilne vrste, — primerjanje podatkov, — ustno in pisno opisovanje æivljenja vrstnikov v preteklosti, — uporaba znanja z drugih predmetnih podroËij. Ciljna tema: Opis æivljenja v preteklosti. Opis æivljenja v preteklosti je besedilo, v katerem prikazujemo, kako so æiveli ljudje v doloËenem obdobju v preteklosti, npr. kje so æiveli, kako so bili obleËeni, kaj so jedli in pili, kaj so delali za svoje preæivetje in za zabavo ipd. Glagoli v opisu æivljenja v preteklosti so v pretekliku in veËinoma v nedovrπniku (ker so se dejanja ponavljala, npr. so hodili, so uËili, so pisali, so nadaljevali, so spoznavali, so se seznanjali, so nudili), in to predvsem v obliki za 3. osebo mnoæine (vËasih ednine). Opozorilo: Opis æivljenja v preteklosti je le na videz podoben pripovedi o dogodku — in sicer zaradi glagolov v pretekliku. Od pripovedi o dogodku pa se loËi v bistveni znaËilnosti: ne predstavlja namreË enkratnega dogodka, temveË predstavlja dejanja, ki so se ponavljala v daljπem Ëasovnem obdobju. UËenci imajo pri sprejemanju in pri tvorjenju opisov æivljenja v preteklosti precej teæav, in sicer predvsem zato, ker ne vedo, kako so ljudje æiveli nekoË, in ne poznajo besed za predmete, naprave, zgradbe, navade iz preteklosti ipd. Zato naj jih uËitelj spodbuja k spraπevanju starejπih ljudi, k obiskovanju ustreznih prireditev in ustanov (npr. muzejev), k branju ustreznih Ëlankov in k posluπanju/h gledanju takih oddaj. UËenci si s spoznavanjem æivljenja v preteklosti dopolnjujejo svoje poznavanje zgodovine in kulture danega naroda ter razvijajo pozitivni odnos do razliËnih kultur; ko primerjajo svoje æivljenje z æivljenjem vrstnikov v preteklosti, pa prepoznavajo njune razlike in podobnosti ter prednosti in slabosti sodobnega æivljenja ipd.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Za motivacijo reπujejo 1.—4. nalogo. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu danih prevzetih besed; nato jih poveæejo z ustreznimi domaËimi sopomenkami. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo najprej o tem, iz katerega jezika izvirajo dane prevzete besede, nato pa πe o tem, katere vrste jezik je latinπËina; obkroæijo Ërko pred izbranima reπitvama. V pogovoru povedo, za kateri jezik pravimo, da je mrtev, in katerih jezikov je veË — æivih ali mrtvih; svoj odgovor ponazorijo s primeri. Za razvedrilo preberejo ≈strip√ v tej nalogi in ga komentirajo. 149


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 150

2.

Latinska lastna imena naπih krajev poveæejo z danaπnjimi slovenskimi imeni teh krajev. Sodelujejo v pogovoru o latinskih imenih naπih krajev, o Rimljanih na naπih tleh ipd.

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako so æiveli njihovi vrstniki v Rimu/Pompejih na zaËetku naπega πtetja; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Ob navedenih kljuËnih besedah za opis æivljenja v preteklosti javno povedo, kar vedo o æivljenju njihovih vrstnikov v starem Rimu. Nasvet: »e uËenci malo vedo o æivljenju njihovih vrstnikov v starem Rimu, naj uËitelj ne dopolnjuje njihovega znanja — o vsem tem bodo namreË veË izvedeli iz besedila v 5. nalogi.

4.

Sodelujejo v pogovoru — na osnovi prejπnjih nalog iz te enote sklepajo, o Ëem bo govorilo naslednje besedilo; pojasnijo tudi, po Ëem tako sklepajo.

5.

Berejo besedilo.

6.

Sodelujejo v pogovoru — povedo, o Ëem govori besedilo iz 5. naloge in ali so v 4. nalogi pravilno napovedali temo besedila. Nato pojasnijo svoj odgovor.

7.

Prepiπejo naslov besedila iz 5. naloge.

8.

Pisno odgovorijo na odloËevalno vpraπanje (obkroæijo DA oz. NE). Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti in temi besedila iz 5. naloge; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

9.

V besedilu iz 5. naloge preπtejejo odstavke in napiπejo, koliko jih je. Nato berejo odstavek za odstavkom in za vsakega doloËijo kljuËno besedo (podtemo) — to nato vpiπejo v miselni vzorec.

10.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo (pri tem si lahko pomagajo s kljuËnimi besedami v miselnem vzorcu iz 9. naloge); tako povzamejo bistvene znaËilnosti opisa æivljenja v preteklosti.

11.

©e enkrat preberejo 1. odstavek v besedilu iz 5. naloge. Nato sodelujejo v pogovoru o vsebini tega odstavka, primerjajo poimenovanji oËeta v starem Rimu in v sodobnosti ipd. Na koncu povzamejo bistvene podatke v 1. odstavku in jih prepiπejo v miselni vzorec (pod prvo kljuËno besedo). Za razvedrilo preberejo ≈strip√ v tej nalogi in ga komentirajo. Nasvet: UËenci naj povzamejo in prepiπejo bistvene podatke samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

12.

©e enkrat postopoma preberejo preostale odstavke v besedilu iz 5. naloge; v vsakem odstavku povzamejo bistvene podatke in jih prepiπejo v miselni vzorec v 9. nalogi (in sicer pod ustrezno kljuËno besedo). Za razvedrilo preberejo ≈strip√ v tej nalogi in ga komentirajo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

13.

Berejo povedi in ob vsaki razmiπljajo, ali se navezuje na premoænejπe ali na revnejπe Rimljane. Svojo reπitev zaznamujejo s Ërko P ali R. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj preverijo reπitve v priloæenem snopiËu.

14.

Presojajo resniËnost danih trditev o æivljenju Rimljanov; nato obkroæijo Ërko pred resniËno trditvijo.

15.

Sodelujejo v pogovoru o πolanju in preæivljanju prostega Ëasa v starem Rimu. Nasvet: ©olanje v starem Rimu naj primerjajo s svojim.

150


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 151

16.

V pogovoru primerjajo stara rimska imena s svojimi, æivljenje deklic z æivljenjem deËkov v starem Rimu in tudi danes, æivljenje otrok nesvobodnih starπev z æivljenjem svobodnih starπev ipd.

17.

Za delo doma izberejo eno od ponujenih moænosti in se pripravijo na govorni nastop (pomagajo si s kljuËnimi besedami v miselnem vzorcu v 9. nalogi). V πoli govorno nastopajo; posluπajo soπolce, med posluπanjem si zapisujejo pripombe in po opravljenih govornih nastopih izrekajo mnenje o njih. Nasvet: UËitelj naj po opravljenih govornih nastopih vodi pogovor o njih.

18.

V besedilu iz 5. naloge poiπËejo 4. in 5. poved v 1. odstavku. ©e enkrat ju preberejo, doloËijo glagole in jih prepiπejo v preglednico; glagolom doloËijo Ëasovno obliko, osebo, πtevilo in spol. Ob ponujenih moænostih najprej razmiπljajo, kaj je skupno prepisanim glagolom, nato pa πe, v kateri Ëasovni obliki so vsi glagoli v izhodiπËnem besedilu; obkroæijo Ërko pred vsako izbrano reπitvijo. Sodelujejo v pogovoru — povedo, zakaj so vsi glagoli v izhodiπËnem besedilu v pretekliku in v kateri Ëasovni obliki bi bili v napovedi æivljenja Zemljanov l. 2999.

19.

Povedo, kaj pomenijo dane besede iz izhodiπËnega besedila. Nasvet: UËitelj naj uËence spodbuja k rabi Slovarja slovenskega knjiænega jezika (v knjiæni ali elektronski obliki).

20.

K besedam pripiπejo nadpomenko.

21.

K besedam pripiπejo po tri podpomenke.

22.

K besedam pripiπejo protipomenke.

23.

Razmiπljajo o vrsti besed v dvojicah na levi strani — poveæejo jih z ustreznimi strokovnimi izrazi na desni. Nato v pogovoru pojasnjujejo svoje reπitve.

24.

Iz besednih zvez tvorijo imena poklicev.

25.

Preberejo zveze povedi. Nato jih opazujejo in v pogovoru sporoËijo svoje ugotovitve. V vsaki drugi povedi preËrtajo ponovljeno besedo/besedno zvezo in razmiπljajo, katero bi izpustili, katero zamenjali z osebnim zaimkom in katero z zaimkom ki. Nato napiπejo nove povedi (brez ponovljenih izrazov).

26.

©e enkrat preberejo 1. odstavek v izhodiπËnem besedilu. Nato ugotovijo, kateri samostalnik je v njem najveËkrat ponovljen, in tega prepiπejo. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kolikokrat je ponovljen; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. V preglednico prepiπejo vse oblike tega samostalnika; tem doloËijo sklon in πtevilo (svoje reπitve zaznamujejo z danim znamenjem.) Mnoæinsko obliko prepisanega samostalnika uporabijo v povedih. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj preverijo reπitve v priloæenem snopiËu.

27.

Preberejo povedi in v njih obkroæijo pridevnike. Nato prepiπejo besedne zveze iz pridevnikov in samostalnikov. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti pridevnikov iz prepisanih besednih zvez; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. V pogovoru pojasnijo svojo reπitev. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

151


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 152

28.

©e enkrat preberejo 2. odstavek v izhodiπËnem besedilu. Nato ugotovijo, kateri pridevniki so v primerniku in kateri je v preseæniku. Stopnjevane pridevnike prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici; nato tem pripiπejo πe preostali stopnji. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj preverijo reπitve v priloæenem snopiËu.

29.

Nepopolne povedi dopolnijo z besedami iz oklepajev — te pri tem postavijo v pravilno obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. UËenci naj preverijo reπitve v priloæenem snopiËu.

30.

Presojajo pravilnost ponujenih zapisov iste besede in podËrtajo izbrani zapis. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverja individualno — uËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev.

31.

Dane besedne zveze postavijo v orodnik ednine (pri tem pazijo tudi na pravilno rabo predloga z/s). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverja individualno — uËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev (spomni naj jih na poved Ta suhi πkafec puπËa).

32.

K samostalnikom v dajalniku pripiπejo pravilno razliËico predloga k/h. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverja individualno — uËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev (spomni naj jih na kg).

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o opisu æivljenja ljudi v preteklosti? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

152


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 153

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

KAJ SE JE DOGAJALO OB ROJSTVU? KJE ____________________?

OPIS ÆIVLJENJA LJUDI V PRETEKLOSTI

KAKO SO BILI ___________________? KAKO SO SE _____________________? KAKO SO SE _____________________? KAKO SO PREÆIVLJALI ___________?

KAJ SE JE DOGAJALO OB ROJSTVU? KJE SO ÆIVELI?

OPIS ÆIVLJENJA LJUDI V PRETEKLOSTI

KAKO SO BILI OBLE»ENI? KAKO SO SE PREHRANJEVALI? KAKO SO SE ©OLALI? KAKO SO PREÆIVLJALI PROSTI »AS? 153


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 154

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Otroci so v Sloveniji okrog leta 1950 pri rojstvu dobili oËetov priimek. Za druæino je denarno skrbel oËe, saj je bil najveËkrat zaposlen samo on, mati pa je bila gospodinja. Druæine so po mestih æivele v zasebnih hiπah ali v blokih. Bloki so imeli najveË πtiri nadstropja; zemljiπËe pred njimi je bilo razdeljeno na dvoriπËe in na vrtove stanovalcev. Stanovanja so imela kuhinjo, predsobo, kopalnico, straniπËe ter najveË tri sobe. »lani druæine so se veËino Ëasa zadræevali v kuhinji — v tej so stali miza in stoli, kredenca, πtedilnik, zaboj za kurjavo in πe kaj; πtedilnik je bil na trdo kurivo, voda pa se je segrevala v bakrenem kotliËku, vzidanem v πtedilniku. Hrana je bila preprosta — jedli so veliko moËnatih jedi (npr. ægance, koruzni moËnik, polento, proseno kaπo), krompirja, fiæola, kislega zelja; meso je bilo na jedilniku navadno enkrat na teden. Testo za kruh so zamesili doma — nekateri so ga pekli doma, drugi pa so dali testo v podolgovate koπarice (πtruËnice) in ga odnesli k peku, da bi jim spekel kruh. Osnovna πola je imela πtiri razrede. UËenci so sedeli v lesenih klopeh, povezanih z mizami. Na mizah so bili Ërnilniki s Ërnilom; vanje so pomakali kovinska peresa, nataknjena na lesena dræala (peresnike), in nato so z njimi pisali. OdveËno Ërnilo so odstranjevali s pivniki, tj. s posebno mehkimi kosi papirja. SvinËnike, peresa in radirke so shranjevali v lesenih puπËicah. ©olske pripomoËke so nosili v torbah iz svinjskega usnja. Ponekod so bile uËenke obleËene v Ërne πolske halje. Po konËanem 4. razredu so se otroci lahko vpisali v niæjo gimnazijo, ali niæjo strokovno πolo, ali πolo za uËence v gospodarstvu. UËenci so imeli ≈svojo√ uËilnico in so bili v njej ves Ëas, razen pri pouku telovadbe. UËitelji so vËasih razlagali celo uro. Pri razlagi so uporabljali tablo in kredo. UËenci so se veliko uËili na pamet. Uporabljali so uËbenike, vaje pa so pisali v svoje zvezke. Pri slovenπËini, matematiki in tujem jeziku so pisali πolske naloge, ki jih je uËitelj ocenil z ocenami od 1 do 5. V prostem Ëasu so se igrali na dvoriπËu pred blokom pa tudi na ulicah in cestah, ker je bil promet zelo redek. Med priljubljenimi igrami so bile: ali je kaj trden ta vaπ most, gospod kapucinar, slepe miπi, ristanc, mama, koliko je ura, igre z æogo, lovljenje, skrivanje … Deklice so se igrale s punËkami iz cunj in celuloida, deËki pa z lesenimi igraËami: s fraËami, loki … Radio so imele le redke druæine. VËasih so πli v gledaliπËe in v kino — tam so predvajali pravljiËne ruske filme. Otroci pa so se posebno veselili prvomajskih parad. Obkroæi Ërko pred pravilno trditvijo. V besedilu je opisano æivljenje slovenskih otrok a) na vasi danes. b) v mestu v sedanjosti. c) na vasi v preteklosti. Ë) v mestu v preteklosti. d) v mestu v prihodnosti. e) v mestu zdaj. 2. Napiπi, o Ëem govorijo odstavki. 1. odstavek: ________________________________________________________ 2. odstavek: ________________________________________________________ 3. odstavek: ________________________________________________________

154


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 155

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. odstavek: ________________________________________________________ 5. odstavek: ________________________________________________________ 3. Obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. Pod nepravilne napiπi pravilne. a) Stanovanja so ogrevali predvsem s premogom in drvmi. __________________________________________________________________ b) Pred bloki so bila obseæna parkiriπËa. __________________________________________________________________ c) Testo, ki so ga ljudje zamesili doma, so pekli tudi peki. __________________________________________________________________ Ë) Meso so jedli vsak dan. __________________________________________________________________ d) V prostem Ëasu so gledali televizijo. __________________________________________________________________ 4. V okence napiπi x, Ëe podatek za danaπnjo πolo ne dræi. Nato na Ërto napiπi, kako je danes. Osnovna πola je imela 4 razrede. ______________________________________________________________ UËenci so pisali s peresi. ______________________________________________________________ Dræala za pero, ravnila, puπËice so bili plastiËni. ______________________________________________________________ UËitelji so pisali na tablo s kredo. ______________________________________________________________ ©olske ocene so bile od 1 do 5. _______________________________________________________________ UËenci so se veliko snovi uËili na pamet. _______________________________________________________________ Pri menjavi predmetov so ostajali v isti uËilnici. _______________________________________________________________

155


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 156

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Razloæi, kaj je — πtruËnica: ______________________________________________________ — peresnik: ______________________________________________________ — pivnik: ________________________________________________________ — Ërnilnik: _______________________________________________________ 6. V povedi SvinËnike, peresa in radirke so imeli v puπËicah podËrtaj samostalnike in obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. a) Vsi samostalniki so istega spola. b) En samostalnik je srednjega spola. c) En samostalnik je æenskega spola, trije pa so moπkega. Ë) Vsi samostalniki so v istem πtevilu. d) Trije samostalniki so v mnoæini. e) Trije samostalniki so v mestniku, eden pa v toæilniku. f) Trije samostalniki so v toæilniku, eden pa v mestniku. g) Vsi samostalniki so v istem sklonu. 7. Iz besedila izpiπi po en lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik. Lastnostni:______________________ Vrstni: _________________________ Svojilni: ________________________ 8. Stopnjuj pridevnik mehek. ____________________

__________________

9. PreËrtaj nepravilno napisane besede. primek/priimek prilublen/priljublen/prilubljen/priljubljen pravliËen/pravljiËen æivlenje/æivlene/æivljenje lovenje/lovlenje/lovljenje zelje/zele

156

_____________________


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 157

16 Simon ji ga je dal zanje 2. del, str. 40—46, predvideno πtevilo ur: 2

Operativni cilji: — pravilno sklanjanje osebnih zaimkov, — obvladanje rabe naglasne oblike osebnih zaimkov, — obvladanje rabe navezne oblike osebnih zaimkov. Ciljna tema: Sklanjanje osebnih zaimkov. Osebni zaimki se sklanjajo; pri tem se veËini zamenja osnova (npr. jaz — mene, on — njega, ona — nje, midva/medve oz. midve — naju, oni/one/ona — njih). Vsak osebni zaimek ima svoj sklanjatveni vzorec. Osebni zaimki imajo v rodilniku, dajalniku in toæilniku po dve obliki: naglasno (npr. njega) in nenaglasno oz. naslonsko (npr. ga). »e je toæilnik navezan na predlog (npr. zanj), pa ima πe tretjo obliko, tj. navezno (npr. -nj). Po navadi uporabljamo naslonske oblike (npr. Ustavila ga je na cesti). Naglasne oblike uporabljamo le, Ëe æelimo kaj poudariti (npr. Njega je ustavila, mene pa ne), Ëe jih postavimo v priredno zvezo (npr. Ustavila je Sonjo in njega) ali za predlog (npr. Odπli so brez njega). Opozorilo: UËenci imajo teæave predvsem z rabo in sklanjanjem zaimka onadva/onedve oz. onidve (namesto njega pogosto uporabljajo kar oblike zaimka oni/one) ter z rabo naveznih oblik (namesto teh uporabljajo za predlogi kar naglasne oblike, npr. za mene, po njega, pred njih). Sicer pa delajo napake πe za predlogi pri/o/v (tu namesto mestniπke oblike zaimka uporabljajo dajalniπko, npr. pri njemu/nama/njima/…), pri rabi rodilniπke oblike zaimka ona (tu uporabljajo kar toæilniπko obliko, npr. veselim se jo) ipd. Zato naj si uËitelj iz besedil, ki jih tvorijo uËenci, prepiπe povedi z napaËnimi oblikami osebnih zaimkov in nato z vajami odpravlja t. i. kritiËna mesta v njihovem praktiËnem obvladanju sklanjanja osebnih zaimkov.

157


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 158

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo naslov enote, nato napiπejo odgovore na vpraπanja o naslovu. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere besede so vpisali; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbudi k razmiπljanju o tem, zakaj je bilo treba ob vsakem osebnem zaimku dodati pojasnilo (tj. Mojci, tj. pismo, tj. soπolce).

2.

Preberejo povedi in podËrtajo osebne zaimke. Te nato prepiπejo v preglednico in jim doloËijo osebo in πtevilo. Iz preglednice prepiπejo osebni zaimek za 3. osebo ednine moπkega spola. Tega nato uporabijo v povedih, in sicer tako, da v nepopolne povedi vpisujejo njegovo pravilno obliko. Nato opazujejo obliko napisanega osebnega zaimka in povedo, ali je enaka ali razliËna. Potem ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj so delali z osebnim zaimkom; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverja individualno. UËenci naj si za razvedrilo ogledajo ilustracijo ob robu te naloge in preberejo besedilo v oblaËku; nato naj razloæijo besedilo ter povedo, ali so æe kdaj sreËali svojega soimenjaka. Pripovedujejo naj o tem, kaj se je zgodilo, kako so se ob tem poËutili ipd.

3.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo ugotovitev, katere besede se sklanjajo (manjkajo πe πtevniki; te bodo spoznali kasneje).

4.

Povedi dopolnijo z ustreznima oblikama danega zaimka. Nato opazujejo in primerjajo obliki vpisanega osebnega zaimka; pisno odgovorijo na vpraπanji o njunem sklonu in πtevilu. Potem ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v Ëem se loËita; podËrtajo/obkroæijo izbrani odgovor. Sodelujejo v pogovoru — povedo, katero obliko (tj. daljπo/krajπo) so uporabili v prvi povedi in zakaj so jo porabili ter katero obliko uporabljajo pogosteje. Za razvedrilo si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in preberejo besedili v oblaËkih; obkroæijo osebna zaimka ter povedo, zakaj je v prvem besedilu uporabljena oblika tebe, ne pa te, in katera od teh oblik je krajπa in pogostejπa.

5.

Povedi dopolnijo z ustrezno obliko zaimka v oklepaju. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbudi k pogovoru o tem, v katerih povedih so uporabili daljπo obliko osebnih zaimkov, zakaj so jo uporabili in zakaj je niso uporabili tudi v drugih povedih.

6.

Povedi dopolnijo z ustrezno obliko zaimka v oklepaju. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbudi k pogovoru o tem, katero obliko osebnih zaimkov so vpisali in zakaj niso vpisali druge, tj. daljπe oblike. UËenci naj si za razvedrilo ogledajo ilustracijo nad to nalogo in preberejo besedilo v oblaËku; nato naj povedo, kako je povezana s povedmi v tej nalogi.

7.

Preglednice dopolnijo z ustreznimi oblikami za sklone. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (npr. tako, da uËencem naroËi, naj si pomagajo z glagoli, napisanimi v drugem stolpcu). Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

8.

Poveæejo sklonski obliki istega osebnega zaimka (tj. neimenovalniπko z imenovalniπko). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

9.

Presojajo pravilnost oblik osebnega zaimka v oklepaju in dopolnijo poved z izbrano obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbudi k pogovoru o njihovih napakah.

158


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 159

10.

PodËrtane samostalnike zamenjajo z osebnimi zaimki v pravilni sklonski obliki. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbudi k pogovoru o njihovih napakah.

11.

Berejo povedi in presojajo njihovo pravilnost; nato preËrtajo, kar je narobe, in napiπejo pravilno obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve; uËence naj spodbudi k pogovoru o njihovih napakah.

12.

Preberejo povedi in obkroæijo osebne zaimke. Te nato prepiπejo v preglednico ter jim doloËijo osebo, πtevilo in sklon. Potem iz povedi prepiπejo besedo, namesto katere stoji vsak osebni zaimek. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (npr. tako, da uËencem naroËi, naj si pomagajo z glagoli, napisanimi v drugem stolpcu). Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

159


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 160

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Vstavi, kar manjka. Ali poznaπ Tineta? Povej, v Ëem se loËiπ od _______. Otroka sta nenadoma izginila. ©e pred petimi minutami _______ je mama imela pred oËmi. Obiskali bomo strica Tomaæa, ki æivi v Kranjski Gori. Pri _______ je vedno zabavno. Pojdi z _______, da ne boπ sam doma. SestriËna iz ©vice mi je poslala elektronsko sporoËilo. Æe dve leti _______ nisem videl. Meta je ob osmih odπla v πolo. Tam se _______ je razveselil Matej. Otroπkega voziËka ne dvigujte, Ëe je v _______ dojenËek. 2. PodËrtaj, kar je prav. Zakaj se Rok ni razburjal, ko so njemu / mu ukradli denarnico? Predstavil bom ljudski obiËaj, ki njega / ga dobro poznam. Njega / ga slabo poznam, njegovo æeno pa veliko bolje. Pri nam / Pri nas imamo ærebiËka. Ali je tudi pri vas / pri vam kaj novega? Marjan in Tomaæ, ali se strinjata, da se ob petih dobimo kar pri vama / pri vaju? Ker smo imeli πe nekaj Ëasa, smo pozvonili pri Urπki in Matjaæu, vendar jih / ju ni bilo doma. 3. PreËrtaj, kar je narobe, in pripiπi pravilno obliko. Prosim, Ëe prideπ po mene ob sedmih. _____________________________ Na tebe se lahko vedno zanesem! ____________________________ Reæiser je rekel, da je za njega kljub filmski slavi najpomembnejπe delo v gledaliπËu. _________________________ Leto 2004 je bilo za mene doslej najuspeπnejπe. ____________________________ V njo se je zaljubil na pikniku. ______________________________ Tjaæ se je utrujen vrnil domov. Mama je pred njega postavila veËerjo. ______________________ “Ni mi vseeno za tebe!” je rekel oËe. ___________________________

160


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 161

17 PrapraprapraËlovek

2. del, str. 47—60, predvideno πtevilo ur: 6

Operativni cilji: — sklepanje o temi besedila iz besed/besednih zvez, napisanih ob robu besedila, — branje daljπega strokovnega poljudnoznanstvenega besedila (tj. predstavitve razvoja Ëloveka), — razumevanje besedila, — znajdenje v besedilu (prepoznavanje vloge poπevno in krepko napisanih besed), — dopolnjevanje preglednice z bistvenimi podatki, — uporaba znanja (uËenje iz uËbenika), — presojanje besedila in pojasnjevanje svojega mnenja, — govorno nastopanje (ob preglednici), — tvorjenje pridevnikov iz predloæne besedne zveze, — pisanje oklepaja, — pisanje in branje krajπav, — razumevanje in raba strokovnih izrazov okrajπava, kratica, simbol. Ciljna tema: Predstavitev stopenj v razvoju Ëloveπke rase. Ciljna tema: Oklepaj. Oklepaj je po navadi dvodelno loËilo, lahko pa je tudi enodelno. — Dvodelni oklepaj sestoji iz uklepaja in zaklepaja — med njima navajamo ponazoritev ali dopolnitev zapisanega, npr. Pred pribl. 160.000 leti so se v Afriki pojavili ËloveËnjaki, ki so bili pripadniki vrste misleËi Ëlovek (Homo sapiens). — Enodelni oklepaj (pravzaprav gre za zaklepaj) uporabljamo za Ërko ali πtevilko, ki nakazuje naπtevalne enote, npr. Kako piπemo imena jezikov v slovenπËini? a) Z veliko zaËetnico. b) Z malo zaËetnico. Pri pisanju oklepaja moramo upoπtevati tudi pravila o njegovi stiËnosti. Pri dvodelnem oklepaju je uklepaj levo nestiËno in desno stiËno loËilo, zaklepaj pa je levo stiËno in desno nestiËno loËilo (primer gl. zg.). Enodelni oklepaj (oz. zaklepaj) pa je levo stiËno loËilo, desno pa nestiËno (primer gl. zg.). Opozorilo: UËenci bodo v osnovni πoli (v 6. razredu) spoznali rabo dvodelnega in enodelnega oklepaja. UËitelj naj uËence opozarja na upoπtevanje stiËnosti. Ker se stiËnost najbolj pokaæe pri besedilih, napisanih na raËunalnik, mora uËitelj paziti na to, da bo uËencem tudi sam izroËal brezhibna besedila (npr. uËne liste, kontrolne naloge ipd.). Pogosta napaka pri rabi oklepaja je neupoπtevanje pravila o stiËnosti; napaËno je npr. Vstavi pravilno obliko besede. ( »lovek ) ____________ so v starih Ëasih æiveli brez razsvetljave.  Pravilno je: (»lovek) ____________ so v starih Ëasih æiveli brez razsvetljave. »e je v oklepaju napisana poved, se ta zaËne z veliko zaËetnico, konËa pa s konËnim loËilom; napaËno je npr. Kaj je tema tega besedila? (Obkroæi pravilni odgovor).  Pravilno je: Kaj je tema tega besedila? (Obkroæi pravilni odgovor.) Pri rabi enodelnega oklepaja je poleg stiËnosti treba paziti tudi na to, da za Ërkami ali πtevilkami ne piπemo πe pike  napaËno je: a.), b.), c.) … Ker je Ëetrta Ërka slovenske abecede Ë, naj je uËitelj ne izpuπËa  pravilno je: a), b), c), Ë). 161


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 162

Ciljna tema: Krajπave. Besede oz. besedne zveze, ki se pogosto pojavljajo v besedilih, lahko zaradi varËevanja s prostorom in Ëasom piπemo okrajπano, tj. zapiπemo samo njihov del oz. njihove dele — torej njihove krajπave. Besede/besedne zveze lahko krajπamo na tri naËine, in sicer tako, da del(e) besede/besedne zveze napiπemo — z velikimi tiskanimi Ërkami in brez pike, npr. RS  Republika Slovenija (izjemoma lahko uporabimo tudi katero malo Ërko, npr. BiH  Bosna in Hercegovina) — take krajπave imenujemo kratice; — z malimi Ërkami in s piko (npr. str.  stran) — take krajπave imenujemo okrajπave; — z malimi Ërkami in brez pike, npr. kg  kilogram (izjemoma tudi z velikimi Ërkami, npr. C  ogljik, ali z drugimi znaki, npr. %  odstotek) — take krajπave imenujemo simboli. Krajπave beremo po navadi razvezano, npr. RS — Republika Slovenija, str. — stran, kg — kilogram (nekaj pa je izjem, npr. NUK, SAZU). Kratice so naËeloma moπkega spola in v ednini (npr. NUK je zaprt, UNESCO nas je povabil k sodelovanju); izjema so tiste, ki se konËujejo na nenaglaπeni -a in so æenskega spola (npr. FIFA je doloËila, kdaj bo igrala naπa nogometna reprezentanca), ter nekaj posameznih primerov (npr. ZDA so nasprotovale naπemu predlogu). Opozorilo: UËenci bodo v osnovni πoli (v 6. razredu) spoznali vse tri vrste krajπav, tj. kratice, okrajπave in simbole, vendar nekoliko poenostavljeno (npr. da so kratice samo iz velikih tiskanih Ërk; ne omenjamo neËrkovnih simbolov in formul itd.). UËitelj naj uporablja pravilna poimenovanja za posamezne vrste krajπav (kratica, okrajπava, simbol) in za njihovo nadpomenko (tj. krajπava). Pazi naj tudi na to, da bo uËencem izroËal brezhibna besedila (npr. uËne liste, kontrolne naloge ipd.). NapaËno je npr., — Ëe piπemo kratice s presledkom med (velikimi tiskanimi) Ërkami (napaËno je: S S K J — pravilno je: SSKJ) ali s pikami (napaËno: S.T.A. — pravilno: STA); — Ëe za okrajπavo ne piπemo pike (napaËno: dr — pravilno: dr.), ali Ëe piπemo piko za vsako Ërko/nekaterimi Ërkami okrajπave (napaËno je: n. pr., t. j. — pravilno je: npr., tj.), ali Ëe okrajπave besednih zvez ne piπemo s presledkom za vsako okrajπano besedo (npr. napaËno: d.d. — pravilno je d. d.), ali Ëe piπemo dve piki za okrajπavo na koncu povedi (napaËno je: Ogledali smo si stare uËbenike, slike itd.. — pravilno je: Ogledali smo si stare uËbenike, slike itd.); — Ëe ne piπemo simbolov loËeno od πtevilke (napaËno je: 72kg, 5+4=9  pravilno je: 72 kg, 5 + 4 = 9).

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Sodelujejo v motivacijskem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o Ëlovekovih prednikih in razvoju Ëloveka. Nasvet: »e uËenci malo vedo o razvoju Ëloveka, naj uËitelj ne dopolnjuje njihovega znanja — o vsem tem bodo namreË veË izvedeli iz besedila v 4. nalogi.

2.

Preberejo poπevno in krepko napisane besede/besedne zveze ob levem robu besedila iz 4. naloge (besedilo bodo prebrali kasneje). Sodelujejo v pogovoru — razmiπljajo, o Ëem bo verjetno govorilo besedilo; pojasnijo tudi, po Ëem tako sklepajo.

162


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 163

3.

Preletijo besedilo v 4. nalogi in se pogovarjajo o tem, katere besede/besedne zveze so v povedih napisane v leæeËi pisavi in Ëemu. Nasvet: UËenci naj tudi ugotovijo, da se besede/besedne zveze v leæeËi pisavi ponovijo (ob levem robu in nato πe v povedih).

4.

Glasno berejo besedilo. Nasvet: Izbrani uËenec naj prebere le en odstavek, da se bodo uËenci tudi tako zavedeli, da vsak odstavek govori o ≈novi√ stopnji v razvoju Ëloveka.

5.

Sodelujejo v pogovoru — odgovorijo na vpraπanje tako, da primerjajo svoje razmiπljanje v 2. nalogi z besedilom, ki so ga prebrali.

6.

Napiπejo naslov besedila. Nasvet: Nalogo lahko reπujejo v dvojicah. Vsak uËenec oz. vsaka dvojica nato javno prebere svoj naslov, nato pa naj naslove frontalno vrednotijo in pojasnijo svojo odloËitev.

7.

V izbirni nalogi razmiπljajo o pomenu strokovnih besed iz besedila — v pomoË so jim napisane slovarske razlage; obkroæijo eno od predlaganih reπitev.

8.

Besedilo potihem preberejo πe enkrat. Nato z razliËnimi barvicami zaznamujejo vrste zahtevanih podatkov — kdo so bili Ëlovekovi predniki, kdaj so æiveli in kje so æiveli. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. Tako se bodo uËenci nauËili uËiti se iz uËbenika.

9.

V povezovalni nalogi razmiπljajo o stopnjah v razvoju Ëloveka in njegovih znaËilnostih; prvi del povedi na levi strani poveæejo z njenim nadaljevanjem na desni strani. Nato s πtevilkami od 1 do 4 zaznamujejo Ëasovno zaporedje stopenj v razvoju Ëloveka. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. Povedo, ali je tako zaporedje pomembno pri prikazovanju Ëlovekovega razvoja, in pojasnijo svoj odgovor.

10.

Pod slike v 3. nalogi napiπejo imena Ëlovekovih prednikov. Nasvet: UËitelj lahko uËencem pomaga tako, da jih vpraπa o strategiji reπevanja naloge (tj. kje bodo naπli pravilno reπitev). UËenci naj delajo samostojno. Ko nalogo reπi veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

11.

Najprej si ogledajo preglednico z æe vpisanimi kljuËnimi besedami (tj. naslovi stolpcev) ter jo dopolnijo z bistvenimi in nekaterimi podrobnejπimi podatki iz besedila. Nasvet: »e je potrebno, naj uËitelj skupaj z uËenci reπi prvo vrstico, vendar ne tako, da bi jim povedal podatke, temveË tako, da jih povpraπa po strategiji reπevanja naloge (tj. kje bodo naπli reπitev). UËitelj naj uËence opozori tudi na to, da naj podatkov v preglednico ne vpisujejo v obliki povedi. UËenci naj delajo samostojno ali v dvojicah. Ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

12.

Govorno nastopajo, in sicer predstavijo podatke iz preglednice v 11. nalogi. Nasvet: Govorno naj nastopita npr. dva uËenca (medtem ko govori prvi, naj gre drugi iz razreda), soπolci pa naj po tem izraæajo svoje mnenje o njunem govornem nastopu.

13.

Odgovorijo na vpraπanje o izvoru Ëloveka in pojasnijo svoj odgovor.

14.

Samostojno iπËejo podatke o razvoju psa/konja …, naredijo preglednico po vzoru iz 11. naloge ter ustno poroËajo o svojih ugotovitvah. Nasvet: UËenci naj to nalogo pripravijo doma — lahko v dvojicah. Svoje delo naj nato pri pouku predstavijo kot govorni nastop. UËitelj naj uËence spodbuja k presojanju, ali je predstavljeno besedilo predstavitev razvoja psa/konja … ali ne, k utemeljevanju svoje presoje ter k vrednotenju razumljivosti, pravilnosti in uËinkovitosti govornega nastopa. UËitelj naj doma pregleda preglednice vseh uËencev, ugotovi znaËilne napake in se o njih naslednjo uro pogovori z uËenci.

163


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 164

15.

Reπijo izbirno nalogo — odgovorijo na vpraπanje o virih tovrstnih besedil.

16.

Prepiπejo glagole iz prve povedi zadnjega odstavka besedila in jim doloËijo Ëas, osebo in πtevilo. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma), saj gre za utrjevanje znanja; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

17.

Tvorijo pridevnike iz podËrtanih besednih zvez in s pomoËjo vpraπalnice ugotovijo vrsto pridevnikov. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma), saj gre za utrjevanje znanja; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

18.

V skupini besed preËrtajo tiste besede, ki ne spadajo v dano besedno druæino. Svojo odloËitev tudi utemeljijo. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma), saj gre za utrjevanje znanja; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

19.

Berejo povedi in vstavijo ustrezno obliko besede Ëlovek. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma); ko nalogo reπi veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

20.

Berejo povedi in jih dopolnijo z ustrezno obliko besede tla. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma); ko nalogo reπi veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

21.

Berejo poved, obkroæijo samostalnike in jih vpiπejo v preglednico; doloËijo jim spol, πtevilo in sklon. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma), saj gre za utrjevanje znanja; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

22.

V izhodiπËnem besedilu poiπËejo imena celin in dræav ter jih prepiπejo s pisanimi Ërkami. Svoj zapis utemeljijo. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma), saj gre za utrjevanje znanja; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

23.

Preberejo povedi in vstavijo vejice, kjer je treba. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko jo reπijo doma), saj gre za utrjevanje znanja. UËitelj jim lahko pomaga tako, da glasno prebere dano poved brez premora in nekonËne intonacije, nato pa uËence spodbudi, naj sami preberejo poved ter naj tam, kjer naredijo premor in izreËejo nekonËno intonacijo, napiπejo vejico. — Teæave bosta uËencem povzroËali predvsem 3. (s prilastkovim odvisnikom) in 4. poved (z odvisnikom pred glavnim stavkom).

Podatki v oklepaju ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo in opazujejo povedi, nato reπijo izbirni nalogi — prepoznajo ≈neznano√ loËilo, tj. oklepaj, in ugotovijo, da podatek v oklepaju ponazarja ali dopolnjuje zapisano.

2.

Preberejo povedi in v njih opazujejo zapis oklepaja, nato na podlagi zapisane trditve opiπejo pravilno stiËnost loËila. Preberejo πe nekaj napisanih povedi, v katerih prepoznavajo napaËen zapis oklepaja (tega preËrtajo), in pojasnijo svojo reπitev.

3.

V napisanih povedih opazujejo zapis oklepaja in ugotovijo, iz koliko delov je; tako spoznajo, da je to loËilo lahko eno- in dvodelno.

164


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

4.

15:48

Page 165

V napisanih povedih preËrtajo nepravilne zapise. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve. UËence naj opozori na to, da je enodelni oklepaj desnostiËno loËilo in da za Ërko ne piπemo pike.

Na kratko ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Glasno preberejo napisani povedi in se pogovarjajo o okrajπanih besedah. Nasvet: »e je izbrani uËenec pravilno prebral krajπavo (tj. razvezano), naj ga uËitelj pohvali pred drugimi uËenci in jih vpraπa, kako jo je prebral. »e pa je imel izbrani uËenec teæave pri razvezanem branju krajπav, naj uËitelj vpraπa uËence, ali vedo, kako beremo krajπave.

2.

Krajπave napiπejo razvezano. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko tudi v dvojicah); ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

3.

Opazujejo zapis krajπav v 2. nalogi in ugotovijo, da niso vse zapisane na enak naËin. Ogledajo si preglednico z vpisanimi kljuËnimi besedami in jo dopolnijo — krajπave prepiπejo v ustrezni stolpec. Nato reπijo povezovalno nalogo o tem, kaj so kratice, okrajπave in simboli. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (lahko tudi v dvojicah); ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

4.

Berejo nepopolne povedi, nato pa na podlagi znanja, pridobljenega v 1., 2. in 3. nalogi, vpiπejo manjkajoËe podatke o zapisovanju krajπav. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno (pomagajo si z reπitvami 3. naloge); ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

5.

Krajπajo napisane besede, nato se pogovarjajo o razlikovanju med kraticami, okrajπavami in simboli. Ponovijo pravila za zapis omenjenih vrst krajπav. Nasvet: Za popestritev lahko odgovorijo na vpraπanje v oblaËku ilustracije.

6.

Preberejo povedi, v njih obkroæijo kratice in jih napiπejo razvezano. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

7.

Preberejo povedi in zapiπejo krepko tiskane besede s kraticami. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

8.

Preberejo povedi in zapiπejo okrajπave z besedami. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

9.

Preberejo povedi in zapiπejo krepko tiskane besede z okrajπavami. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

10.

Preberejo povedi in v njih prepoznajo napake v zapisu krajπav ter jih popravijo. Nasvet: UËenci naj nalogo reπijo samostojno; ko nalogo reπi veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

11.

Iz delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6 prepiπejo krajπave iz æe obravnavanih enot. Nasvet: UËenci naj nalogo reπujejo v manjπih skupinah (lahko tudi doma); vsaka skupina naj pregleda npr. tri enote, nato pa poroËa o rezultatih. Najdene krajπave naj predstavnik vsake skupine napiπe na tablo in jih prebere razvezano. Najdene krajπave lahko vsaka skupina predstavi napisane na plakatu.

165


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 166

UËenËevo samovrednotenje Kaj si delal v prvem delu te enote? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauËil o oklepaju? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Kaj si se nauËil o krajπavah? (Dopolni miselni vzorec.) Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

166


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 167

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OKLEPAJ

_____delni ( ) npr. France Preπeren (1800-1894)

______delni ) npr. a) b)

OKLEPAJ

dvodelni ( ) npr. France Preπeren (1800-1894)

enodelni ) npr. a) b)

167


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 168

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

KRAJ©AVE

______________

okrajπave

simboli

(npr. O©)

(npr. ______)

(npr. ______)







zapis: velike Ërke

zapis: _____ Ërke

zapis: _____ Ërke

brez ______

s _____

brez _____

KRAJ©AVE

kratice

okrajπave

simboli

(npr. O©)

(npr. itd.)

(npr. kg)



168





zapis: velike Ërke

zapis: male Ërke

zapis: male Ërke

brez pike

s piko

brez pike


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 169

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi povedi in obkroæi Ërko pred pravilnim zapisom.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

a) ©kocjanske jame so primer stiËnega krasa, ki nastane na stiku neprepustnih ( fliπnih ) in prepustnih ( apnenËastih ) kamnin. b) ©kocjanske jame so primer stiËnega krasa, ki nastane na stiku neprepustnih (fliπnih) in prepustnih (apnenËastih) kamnin. c) ©kocjanske jame so primer stiËnega krasa, ki nastane na stiku neprepustnih(fliπnih) in prepustnih(apnenËastih) kamnin.

a) V naπih podzemnih jamah æivi Ëloveπka ribica(Proteus anguinus). b) V naπih podzemnih jamah æivi Ëloveπka ribica ( Proteus anguinus ). c) V naπih podzemnih jamah æivi Ëloveπka ribica (Proteus anguinus). 2. PreËrtaj nepravilne zapise. Nomad je a ) pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj. b ) Ëlovek, ki si je udomaËil æivali.

Nomad je a.) pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj. b.) Ëlovek, ki si je udomaËil æivali.

Nomad je a) pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj. b) Ëlovek, ki si je udomaËil æivali.

Nomad je a pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj. b Ëlovek, ki si je udomaËil æivali. 3. Razveæi naslednje kratice. RS _______________________________________________________ SSKJ ______________________________________________________ MK _______________________________________________________ OZN ______________________________________________________ 169


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 170

4. Razveæi naslednje simbole. km _________________

dag __________________

hl __________________

cm ___________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Razveæi naslednje okrajπave. gl. __________________

tj. __________________

itd. __________________

ipd. __________________

6. Krepko tiskane besedne zveze napiπi s kraticami. Pianistka je imela prvi nastop z orkestrom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. ____ Tri leta sem hodil v Osnovno πolo Franceta Preπerna v Kranju. ____ Moja sestra Mateja je πtudentka 2. letnika Filozofske fakultete v Ljubljani. ____ 7. Okrajπave napiπi z besedami. Obalne police so ponekod ozke in prehodne le ob oseki, npr. na rtu Strunjan. ______________________________ Razbojniki so se pri nas pojavili ob koncu 16. stol., v Ëasu Ilirskih provinc pa so se umaknili v odroËne in teæje dostopne predele. ______________________________ V naπih krajih je patron æivine tudi sv. Anton. _____________________________ 8. Namesto krepko tiskanih besed zapiπi okrajπave. Za predsednika Sveta starπev je bil izvoljen gospod Anton GloboËnik, njegova namestnica pa bo gospa Marija Peternel. _______

_______

Roditeljski sestanek bo vodila profesorica Ana Koroπec. ______ 9. Odpravi napake pri zapisu krajπav. Najbolj prepoznavne so slikovite, do 80m visoke prepadne stene. ______ EgipËani so pribliæno l 4200 p. n. π. zaËeli πteti leta, ki so imela 365 dni. ______ Ta ilustracija je iz 16. stolet. ______ SSKJ je izπel v eni knjigi leta 1994. ______

170


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 171

18 Praskanje prepovedano 2. del, str. 61—69, predvideno πtevilo ur: 4

Operativni cilji: — branje predstavitve bolezni, — razumevanje besedila, — doloËanje kljuËnih besed in prepoznavanje bistvenih podatkov, — povzemanje vsebine z miselnim vzorcem, — dopolnjevanje povzetka o znaËilnostih obravnavane besedilne vrste, — branje preglednic, — primerjanje podatkov, — znajdenje v besedilu in v preglednici, — pretvarjanje preglednice v govorjeno besedilo, — obnavljanje besedila. Ciljna tema: Predstavitev bolezni. Predstavitev bolezni je neumetnostno prikazovalno besedilo, in sicer preteæno opisovalno. Bolezen po navadi predstavijo strokovnjaki (npr. zdravniki), in sicer tako, da — navedejo vrsto bolezni (npr. nalezljiva bolezen) in njenega povzroËitelja, — opiπejo, kako se πiri, — naπtejejo njene znake, — opiπejo njen potek in njeno zdravljenje, — naπtejejo moæne zaplete oz. posledice ipd. Glagoli v predstavitvi bolezni so naËeloma v t. i. sploπnem sedanjiku (ker predstavljajo ponavljajoËi se potek bolezni); v tistem delu, v katerem sporoËevalec opisuje zdravljenje bolezni, pa sta zelo pogosta naklonska glagola morati in smeti (prim. Bolnik mora uæivati veliko tekoËine, V postelji mora ostati, dokler ima vroËino, MehurËkov si ne sme praskati). Opozorilo: Kadar sporoËamo o tem, kaj se nam je zgodilo, da smo zboleli oz. ko smo zboleli, ne tvorimo predstavitve bolezni — temveË pripovedujemo o enkratnem dogodku oz. o svojih doæivetjih; zato uporabljamo glagole v pretekliku. Rekli smo, da je predstavitev bolezni strokovno besedilo, zato uËencev v osnovni πoli ne usmerjamo k tvorjenju te besedilne vrste; moramo pa jih pripraviti na sprejemanje (tj. branje/posluπanje), razumevanje in obnavljanje takih besedil.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Gledajo sliËice, nato s πtevilkami zaznamujejo zapovrstje dejanj na njih. Pripovedujejo o tem, kaj se je zgodilo deËku na sliËicah, ali odigrajo igro vlog.

2.

Sodelujejo v pogovoru o otroπkih boleznih in o svojih izkuπnjah z njimi. Nato pripovedujejo o tem, kaj se je dogajalo z njimi, ko so imeli norice.

171


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 172

3.

Berejo besedilo.

4.

Sodelujejo v pogovoru — doloËijo temo besedila.

5.

V besedilu iz 3. naloge preπtejejo odstavke in napiπejo, koliko odstavkov ima. Preberejo vpraπanja (v vlogi kljuËnih besed) in ob vsakem napiπejo, na kateri odstavek se nanaπajo. Za razvedrilo preberejo ≈strip√ v tej nalogi in ga komentirajo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

6.

V miselni vzorec vpiπejo kljuËne besede — pri tem si lahko pomagajo z reπitvami v 5. nalogi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj pregleda individualno.

7.

Berejo trditve o besedilu iz 3. naloge in presojajo njihovo resniËnost (obkroæijo DA oz. NE).

8.

©e enkrat preberejo prva dva odstavka v izhodiπËnem besedilu. Prepoznajo bistvene podatke in te napiπejo pod prve tri kljuËne besede v miselnem vzorcu v 6. nalogi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj pregleda individualno.

9.

Sodelujejo v pogovoru — na podlagi podatkov iz izhodiπËnega besedila in svojih izkuπenj z noricami odgovorijo na obe vpraπanji.

10.

Preberejo pomeπane korake/faze bolezni in jih uredijo v pravilno zapovrstje (na Ërte vpiπejo ustrezne πtevilke). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga — predvsem tako, da jih spodbuja k razmiπljanju o razvoju znakov bolezni (npr. pikice  mehurËki  kraste). Reπitve naj pregleda individualno.

11.

Pod Ëetrto kljuËno besedo v miselnem vzorcu v 6. nalogi napiπejo prvine poteka bolezni, in sicer tako, da razvrstijo te, ki so navedene v tej nalogi.

12.

Napiπejo, kaj se v danem obdobju zgodi z bolnikom oz. z navedenimi prvinami bolezni; pri vpisovanju podatkov si pomagajo z izhodiπËnim besedilom. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

13.

©e enkrat preberejo zadnje tri odstavke v izhodiπËnem besedilu. Prepoznajo bistvene podatke in te napiπejo pod zadnje tri kljuËne besede v miselnem vzorcu v 6. nalogi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj pregleda individualno.

14.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti izhodiπËnega besedila; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

15.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo temeljne znaËilnosti predstavitve bolezni. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

16.

V izhodiπËnem besedilu poiπËejo 3. odstavek; v njem podËrtajo glagole in te nato prepiπejo. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o obliki prepisanih glagolov; obkroæijo Ërke pred izbranimi odgovori. V pogovoru povedo, zakaj so vsi glagoli v sedanjiku.

17.

Ogledajo si preglednico.

172


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 173

18.

Gledajo preglednico iz 17. naloge in sodelujejo v pogovoru o njej.

19.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri znak je skupen vsem trem predstavljenim boleznim; v preglednici iz 17. naloge primerjajo podatke za vse tri bolezni in obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

20.

Izberejo, kaj bodo delali doma: obnovili besedilo o noricah, predstavili eno od bolezni iz preglednice v 17. nalogi ali predstavili poljubno bolezen. Doma se pripravijo na govorni nastop. V πoli govorno nastopajo; posluπajo soπolce, med posluπanjem si zapisujejo pripombe in po opravljenih govornih nastopih izrekajo mnenje o njih. Nasvet: UËitelj naj po opravljenih govornih nastopih vodi pogovor o njih.

21.

V izhodiπËnem besedilu poiπËejo sopomenko dani besedni zvezi in jo prepiπejo.

22.

Preberejo povedi in povedo, kaj vse pomeni beseda norice. Za razvedrilo preberejo ≈strip√ v tej nalogi in ga komentirajo.

23.

Iz besedil v 3. in 17. nalogi prepiπejo Ëim veË podpomenk za dani nadpomenki. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

24.

K podËrtanim besedam pripiπejo protipomenke. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

25.

Danim besedam doloËijo koren, nato pa napiπejo πe nekaj besed iz iste besedne druæine.

26.

Iz drugega odstavka v besedilu o noricah prepiπejo besedi iz iste besedne druæine, kot je beseda kuga. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj pregleda individualno.

27.

V pogovoru razloæijo pomen danih besed.

28.

Razmiπljajo o tem, iz katerih besed so tvorjena dana imena bolezni. Te besede napiπejo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (verjetno πe zlasti pri besedah πkrlatinka in oπpice). Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

29.

Nepopolne povedi dopolnijo z besedami iz oklepajev — te pri tem postavijo v pravilno obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

30.

Preberejo samostalnike in podËrtajo mnoæinske samostalnike.

31.

Preberejo povedi in v vsaki podËrtajo osebni zaimek. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo, na katero besedo se navezujeta; obkroæijo izbrano reπitev.

32.

Presojajo, kateri zapis nikalnice in glagola je pravilen; nato dopolnijo povedi s pravilno zapisanimi besedami.

33.

K samostalnikom pripiπejo pravilno razliËico predloga k/h oz. z/s. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve — uËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev (spomni naj jih na kg in na poved Ta suhi πkafec puπËa).

34.

Presojajo pravilnost ponujenih zapisov iste besede in podËrtajo izbrani zapis. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverja individualno — uËence naj spodbuja k utemeljevanju reπitev. 173


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 174

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o predstavitvi bolezni? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

174


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 175

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VRSTA BOLEZNI ______________ ©IRJENJA PREDSTAVITEV BOLEZNI

Z_____________ P_____________ TRAJANJE Z_____________ ZAPLETI

VRSTA BOLEZNI NA»IN ©IRJENJA PREDSTAVITEV BOLEZNI

ZNAKI POTEK TRAJANJE ZDRAVLJENJE ZAPLETI 175


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 176

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednji besedili.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

A ___________________________________________ Gripa je bolezen dihal. PovzroËajo jo virusi; ti se prenaπajo s kuænimi kapljicami, nastalimi s kaπljanjem in kihanjem okuæenih bolnikov. »lovek po navadi zboli v treh dneh po okuæbi (lahko pa tudi prej). Bolezen se zaËne z mrazenjem in vroËino do 40 stopinj C. Pojavijo se tudi suh kaπelj, kihanje, boleËe grlo, solzenje, hud glavobol ter boleËine in trganje v sklepih in miπicah. VroËina Ëez dan niha in traja 3—5 dni, æe po dveh dneh pa zaËne padati. Bolnik ozdravi v 7—10 dneh. Pojavijo se lahko zapleti, predvsem pljuËnica. Bolnik, ki zboli za gripo, mora mirovati v postelji in v topli, dobro prezraËeni sobi. Jemati mora zdravila za zmanjπanje telesne temperature in veliko mora piti. Gripi se lahko izognemo, Ëe se ne zadræujemo v zaprtih prostorih, v katerih je veliko ljudi. UËinkovito je tudi cepljenje proti gripi. B __________________________________________ V naπem razredu je danes manjkala skoraj polovica uËencev. Zboleli so za gripo, zato so ostali doma. VËeraj je tudi mene zaËelo mraziti. Mama mi je zmerila vroËino. Imel sem skoraj 40 stopinj C. Hitro sem legel v posteljo in popil skodelico Ëaja. Potem sem zaspal. Bolela me je glava, tako da nisem mogel brati in gledati televizije. VroËina me je kuhala tri dni, nato pa je padla. Ëez pet dni sem se æe bolje poËutil in prebral sem celo knjigo za domaËe branje. ©e dva dni sem bil doma, nato pa sem πel v πolo. Tako sem prebolel gripo. Besediloma napiπi naslov. Izbiraπ lahko med naslednjimi naslovi: Prebolel sem gripo, Moj soπolec ima gripo, Gripa, Cepili smo se proti gripi, »udna bolezen. 2. Odgovori na vpraπanja. Kaj pri gripi traja 1—3 dni? _________________________________________________________ Koliko Ëasa traja vroËina? __________________________________________________________ Kaj se zgodi v 7—10 dneh? _________________________________________________________ Katere vrste zdravil naj jemljemo, Ëe zbolimo za gripo? __________________________________ Ali je gripa nalezljiva bolezen? _________ 3. Obkroæi. S katerim besedilom si si pomagal pri odgovarjanju na vpraπanja iz 2. naloge? a) Z besedilom A. b) Z besedilom B.

176


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 177

Poveæi. Besedilo A je

pripoved o prebolevanju bolezni.

Besedilo B je

predstavitev bolezni.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. Vpiπi πtevilko ustreznega odstavka iz predstavitve bolezni iz 1. naloge. V katerem odstavku najdeπ podatek o vrsti bolezni? V ____. odstavku. V katerem odstavku najdeπ podatek o prepreËevanju obolelosti? V ____. odstavku. V katerem odstavku najdeπ podatek o ravnanju med boleznijo? V ____. odstavku. V katerem odstavku najdeπ podatek o znakih bolezni? V ____. odstavku. V katerem odstavku najdeπ podatek o zapletih? V ____. odstavku. V katerem odstavku najdeπ podatek o trajanju bolezni? V ____. odstavku. V katerem odstavku najdeπ podatek o povzroËitelju bolezni? V ____. odstavku. 5. Na Ërto napiπi pravilno napisani glagol. »e se (ne bi/nebi) __________ druæili z okuæenimi ljudmi, morda (ne bi/nebi) _________ dobili gripe. Bolnik (nesme/ne sme) ______________ leæati v mrzli sobi. Bojimo se, da dedek (ne bo/nebo) ______________ hotel poËivati. Babica (ne sme/nesme) ____________________ dobiti gripe. 6. Vstavi k/h ali z/s. ___ zdravniku

___ gripo

___ grlu

___ boleznijo

___ Ëlovekom

___ kaπlju

___ solzenjem

___ postelji

___ glavi

7. Pravilno napisano besedo prepiπi na Ërto. zdravnik/zdraunik _____________________

kaplica/kapljica ____________________

kaπljanje/kaπlanje _____________________

pluËnica/pljuËnica __________________

pojstelja/postelja _____________________

ceplenje/cepljenje ___________________

zmajnπanje/zmanjπanje __________________

kihajne/kihanje _____________________

177


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 178

19 Ni Ëasa za dolgËas

2. del, str. 70—81, predvideno πtevilo ur: 4

Operativni cilji: — posluπanje/gledanje in branje opisa igre, — razumevanje besedila, — doloËanje kljuËnih besed in prepoznavanje bistvenih podatkov, — povzemanje vsebine z miselnim vzorcem, — upovedovanje miselnega vzorca, — razvrπËanje korakov/faz v pravilno zaporedje, — dopolnjevanje povzetka o znaËilnostih obravnavane besedilne vrste, — primerjanje podatkov, — presojanje besedil in pojasnjevanje mnenja, — pravilno pisanje poimenovanj za igre. Ciljna tema: Opis igre. Igra je vrsta postopka — je torej ponavljajoËi se potek dejanj, ki peljejo k doloËenemu cilju. Sestoji iz veË korakov/faz, ki si sledijo v doloËenem Ëasovnem zaporedju. Igro opiπemo tako kot postopek, tj. predstavimo njen potek (in sicer tako, da v pravilnem Ëasovnem zaporedju naπtejemo njene korake/faze). Pred tem predstavimo πe prizoriπËe in pripomoËke ter navedemo πtevilo igralcev in vodjo oz. sodnika. Glagoli so naËeloma v t. i. sploπnem sedanjiku, in sicer v obliki za 2. osebo ednine, 3. osebo ednine ali mnoæine, 1. osebo mnoæine ipd.; lahko so tudi v velelniku — tako besedilo imenujemo navodilo za delo. (»e je opisana igra iz preteklosti, so glagoli v pretekliku.) Opozorilo: Kadar sporoËamo o tem, kako smo igrali katero igro oz. kaj se nam je zgodilo med igranjem, ne tvorimo opisa igre — temveË pripovedujemo o enkratnem dogodku oz. o svojih doæivetjih; zato uporabljamo glagole v pretekliku. UËenci delajo pri opisovanju igre naslednje napake: — dejanja (tj. korake igre), prizoriπËe in pripomoËke poimenujejo s sploπnimi ali napaËnimi glagoli/samostalniki ali se izraæajo opisno, — korakov/faz igre ne razvrstijo v pravilno Ëasovno zaporedje, — ≈zaidejo√ v pripovedovanje o svojih izkuπnjah ali o izkuπnjah svojih sorodnikov/prijateljev (tj. o tem, kako so igrali dano igro in kaj se jim je pri tem zgodilo). Zato mora uËitelj uËence spodbujati k natanËnemu opazovanju, prepoznavanju in poimenovanju korakov/faz igre, in to ne le pri slovenπËini, temveË tudi pri drugih πolskih predmetih (npr. pri πportni vzgoji); hkrati pa naj deluje tudi s svojim zgledom — ko daje uËencem navodila za delo, naj pazi, da bo tvoril razumljiva besedila, tj. da bo pravilno poimenoval pripomoËke in korake postopka ter te naπtel v pravilnem zapovrstju. Zmoænost kronoloπkega razvrπËanja korakov igre/postopka naj razvija tudi tako, da uËenci najprej naπtejejo korake dane igre/postopka, nato pa jih razvrπËajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrπËene korake. UËitelj mora poznati in obvladati znaËilnosti opisovanja igre/postopka; le tako bo prepoznal uËenËeve napake in ga skrbno vodil pri opisovanju ter mu tako bogatil ≈sporazumevalno doto√ za vse æivljenje; opisovanje igre/πporta/postopka je namreË eden od temeljnih naËinov sporoËanja v vsakdanjem æivljenju (pogosto izrekamo ali sprejemamo navodila za delo).

178


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 179

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

K danim imenom za razne vrste πporta pripiπejo ime moπkega in æenske, ki se ukvarjata s tem πportom.

2.

Opazujejo fotografijo pod naslovom te uËne enote in sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru — povedo, o Ëem bo verjetno govoril posnetek na videokaseti, ter na podlagi svojih izkuπenj odgovarjajo na vpraπanja o tej igri.

3.

Ogledajo si posnetek na videokaseti.

4.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o posnetem besedilu in pojasnjujejo svoje odgovore.

5.

Razmiπljajo o tem, kaj so izvedeli o badmintonu kot tekmovalnem πportu. Dopolnijo miselni vzorec (pri tem lahko izbirajo med ponujenimi vpraπalnicami). Nasvet: Ko uËenci dopolnijo miselni vzorec, naj jih uËitelj spodbudi, da naj ga predstavijo z besednimi prvinami in naj tudi odgovorijo na vpraπanja. To naj naredijo vsaj trije uËenci; soπolci naj jih posluπajo, na koncu pa naj presojajo njihove predstavitve ter izrekajo svoje mnenje.

6.

Preletijo zapisana vpraπanja; Ëe znajo, napiπejo kratke odgovore. Nasvet: UËitelj naj uËencem pove, da si bodo posnetek ogledali πe enkrat, potem pa bodo podrobneje odgovarjali na vpraπanja iz te naloge.

7.

©e enkrat si ogledajo videoposnetek. Med gledanjem si zapiπejo kakπen odgovor na vpraπanja iz 6. naloge, po gledanju pa napiπejo odgovore na vsa vpraπanja.

8.

Razdelijo se v skupine. Soπolcem v skupini predstavijo svoje odgovore; primerjajo svoje reπitve in se pogovarjajo o njih. Nato povedo, ali jim je ponovno gledanje posnetka kaj pomagalo pri odgovorih.

9.

Sodelujejo v pogovoru — povedo, kateremu tekmovalnemu πportu je podoben badminton in v Ëem se loËi od njega.

10.

Sodelujejo v pogovoru o razlikah med dvema vrstama badmintona (tj. za zabavo in za tekmovanja).

11.

Povedo, ali poznajo igro letalo brez pilota. Kdor jo pozna, naj jo opiπe. Nasvet: UËitelj naj pomaga uËencem tako, da jih opozori na ilustracijo na koncu 12. naloge.

12.

Berejo besedilo.

13.

Razmiπljajo o tem, ali so iz besedila v 12. nalogi izvedeli kaj o navedenih vrstah podatka — Ëe so, to zaznamujejo s kriæcem ob ustrezni vrsti podatka.

14.

©e enkrat preberejo besedilo iz 12. naloge, nato se igrajo opisano igro. Po konËani igri sodelujejo v pogovoru — povedo, ali so imeli kaj teæav, katere so imeli in zakaj so jih imeli.

15.

©e enkrat preberejo besedilo, nato vpiπejo podatke o prizoriπËu, igralcih, pripomoËkih in vodji igre. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

179


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 180

16.

Preberejo pomeπane korake oz. faze igre. Nato jih uredijo v pravilno zapovrstje (na Ërte napiπejo πtevilke). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

17.

Vseh trinajst korakov iz 16. naloge razvrstijo πe glede nato, ali potekajo pred zaËetkom igre, med njo ali po njej (korake prepiπejo za odstavËne pomiπljaje). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

18.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo; tako povzamejo bistvene znaËilnosti opisa igre. Nasvet: UËitelj naj uËence navaja na samostojno povzemanje znaËilnosti opisa igre; Ëe uËenci tega niso zmoæni narediti sami, naj jih spodbuja k razmiπljanju o tem, kje v tej enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoËe podatke. UËitelj naj na koncu preveri njihove reπitve.

19.

Doma poiπËejo dva opisa igre, ju primerjajo in napiπejo, kateri se jim zdi ustrezen, kateri pa pomanjkljiv; pripravijo se na pojasnjevanje svojega mnenja. V πoli se razdelijo v skupine. Vsak uËenec pokaæe drugim svoja opisa in poroËa o svojih ugotovitvah. Soπolci presojajo njegovo mnenje.

20.

Berejo nepopolne povedi in jih na podlagi logiËnega razmiπljanja dopolnijo z ustreznimi besedami (vezniki). Razmiπljajo, katera poved vsebuje vzrok. To poved pobarvajo. Nato jo pretvorijo tako, da uporabijo besedo zato; novo poved napiπejo. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu druge povedi ter o vrsti podatka v prvem delu pete povedi; obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Napiπejo, katera poved poroËa o prvotnem govoru. Nato o prvotnem govoru poroËajo πe na drug naËin — napiπejo novo poved. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

21.

Preberejo zveze povedi. V njih podËrtajo ponovljeno besedo/besedno zvezo ter jo zamenjajo z osebnim zaimkom ali z zaimkom ki. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

22.

Preberejo poved in podËrtajo osebne zaimke. Te prepiπejo v preglednico in jim doloËijo osebo, πtevilo in sklon ter jim pripiπejo osebo, namesto katere stojijo.

23.

Preberejo odlomek in v njem obkroæijo glagole. Te prepiπejo v preglednico in jim doloËijo Ëasovno obliko, osebo in πtevilo. Sodelujejo v pogovoru — povedo, v kateri Ëasovni obliki so glagoli in zakaj so prav v tej.

24.

Dane pridevnike iz besedila o badmintonu prepiπejo pred ustrezne samostalnike — pri tem jim po potrebi spremenijo obliko. Nato jim pripiπejo vpraπalnico in vrsto, ob vrstnih pridevnikih po analogiji napiπejo besedno zvezo, iz katere so nastali. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

25.

Preberejo razlago pomenov besede igra. Nato preberejo povedi s to besedo ter za vsako poved doloËijo, v katerem pomenu je uporabljena ta beseda (in sicer tako, da prepiπejo Ërko izpred izbranega pomena).

26.

Nepopolne povedi dopolnijo z besedami iz oklepajev — te pri tem postavijo v pravilno obliko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

27.

Preglednico dopolnijo z imeni stopenj pridevnika. Nato v besedilu iz 12. naloge poiπËejo stopnjevani pridevnik in ga prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici; potem pripiπejo πe drugi dve njegovi stopnji. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

180


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 181

28.

Iz besedila v 12. nalogi prepiπejo okrajπave in razveæejo (tj. napiπejo jih z besedami).

29.

Pred reπevanjem te naloge si ogledajo, kako je ime igre napisano v prvi povedi pod preglednico iz 27. naloge; povedo, ali je napisano z veliko ali malo zaËetnico. Nato berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z manjkajoËimi zaËetnicami; potem dopolnijo pravilo o pisanju imen iger. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj te enote? Kaj si se nauËil o opisu igre? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

Vir Anne Braun, Otroπke zabave in igre, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 2001.

181


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 182

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

_________ SE IGRA? KDO JO IGRA? _________ JO VODI IN KAJ PRI TEM DELA? OPIS IGRE

_________ SE IGRA? _________ SE IGRA? • KAJ DELAMO _________ ZA»ETKOM IGRE? • KAJ DELAMO __________ ZA»ETKU IGRE? • KAJ DELAMO MED IGRO? • KAJ DELAMO NA ___________ IGRE?

KJE SE IGRA? KDO JO IGRA? KDO JO VODI IN KAJ PRI TEM DELA? S »IM SE IGRA? OPIS IGRE

KAKO SE IGRA? • KAJ DELAMO PRED ZA»ETKOM IGRE? • KAJ DELAMO OB ZA»ETKU IGRE? • KAJ DELAMO MED IGRO? • KAJ DELAMO NA KONCU IGRE?

182


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 183

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo. MOJ KLOBUK IMA TRI LUKNJE Igro moj klobuk ima tri luknje igra poljubno πtevilo igralcev. Igralci sedijo v krogu na tleh ali na stolih. Vodja jih nauËi na pamet naslednjo pesem: Moj klobuk ima tri luknje, tri luknje ima moj klobuk. »e ne bi imel treh lukenj, ne bil bi moj klobuk. Igralci pesem ponovijo tolikokrat, dokler je ne znajo vsi brez napak. Vodja pove igralcem, da bodo nauËeno pesem peli tako, da bodo najprej izpustili eno besedo in jo nadomestili z doloËenim gibom, nato dve besedi, tri besede, πtiri in nazadnje pet besed. Najprej naroËi igralcem, naj izpustijo besedo moj in namesto nje pokaæejo s prstom nase. Pri drugi ponovitvi pesmi izpustijo besedo klobuk in namesto nje pokaæejo s prstom na glavo. Pri tretji ponovitvi izpustijo besedo tri in jo nadomestijo s tremi prsti. Pri Ëetrti ponovitvi izpustijo besedo luknje in jo nakaæejo s palcem in kazalcem. Pri peti ponovitvi izpustijo besedico ne in namesto nje odkimajo. Pri πesti ponovitvi izpustijo dve besedi (moj, klobuk) in ju nadomestijo z æe doloËenima giboma. Pri sedmi ponovitvi izpustijo tri besede (moj, klobuk, tri), nato pa πtiri (moj, klobuk, tri, luknje). Na koncu je pesem takale: _____ _________ ima _____ __________, _____ _________ ima _____ __________. »e _____ bi imel _______ __________, _____ bil bi ______ __________. Kdor pomotoma izgovori katero od besed, namesto da bi jo nadomestil z doloËenim gibom, ali pa naredi napaËen gib, mora za kazen oditi iz igre. Zmagovalec je tisti, ki ostane v igri najdlje. Ali so naslednje trditve o igri pravilne? (Obkroæi.) Igra se lahko igra samo v telovadnici.

DA

NE

Ni pomembno, koliko igralcev igra to igro.

DA

NE

Vodja igre doloËi tekmovalce.

DA

NE

Pri tej igri se poje pesem.

DA

NE

Za igro potrebujeπ star klobuk.

DA

NE

Vsak igralec naredi poljuben gib namesto izpuπËene besede.

DA

NE

183


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 184

2. Naslednji miselni vzorec dopolni z bistvenimi podatki. Kdo je zmagovalec?

Kje se igra ta igra?

Kako se igra?

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kdo jo igra? MOJ KLOBUK IMA TRI LUKNJE

S Ëim se igra?

Kdo vodi igro in kaj pri tem dela?

3. Eno okence v 2. nalogi je ostalo prazno. Pojasni, zakaj tega podatka ni v besedilu iz 1. naloge. _______________________________________________________________________________ 4. V besedilu Moj klobuk ima tri luknje so naπteti koraki igre. Razmisli, kako si sledijo, in jih uredi v pravilno zapovrstje. ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedi moj, klobuk, tri in luknje ter jih nadomestijo z znanimi gibi igralci povedo pesem brez besed moj, klobuk, tri in luknje ter jih nadomestijo z znanimi gibi ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedo ne, in pokaæe gib zanjo igralci povedo pesem brez besede ne in jo nadomestijo z gibom ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedo klobuk, in pokaæe gib zanjo igralci povedo pesem brez besede klobuk in jo nadomestijo z gibom ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedo luknje, in pokaæe gib zanjo igralci povedo pesem brez besede luknje in jo nadomestijo z gibom ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedi moj in klobuk ter ju nadomestijo z znanima giboma igralci povedo pesem brez besed moj in klobuk in ju nadomestijo z giboma ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedo moj, in pokaæe gib zanjo igralci povedo pesem brez besede moj in jo nadomestijo z gibom ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besedo tri, in pokaæe gib zanjo igralci povedo pesem brez besede tri in jo nadomestijo z gibom ___ vodja naroËi igralcem, naj izpustijo besede moj, klobuk in tri ter jih nadomestijo z znanimi gibi igralci povedo pesem brez besed moj, klobuk in tri ter jih nadomestijo z gibi ___ igralci se pesem nauËijo na pamet 184


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 185

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Napiπi, kako se tekmovalci izloËajo iz igre, da nazadnje ostane en zmagovalec. _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ 6. Oglej si ilustracijo in preberi besedilo v oblaËkih. Meta potuje v Ankaran in govori angleπko. Jaz potujem na Bled in listam berilo. Potujem v Ankaran

Meta potuje v Ankaran in govori angleπko. Marko potuje na Bled in lista berilo. Jaz potujem v ____ in tam bom kupil ____.

in govorim angleπko.

Dopolni nepopolni oblaËek. Nato pisno opiπi igro na list papirja. Pazi, da bodo koraki predstavljeni razumljivo in urejeno. 7. V naslednjih povedih podËrtaj osebne zaimke. Igralci pesem ponovijo tolikokrat, dokler je vsi ne znajo brez napak. Kdor pomotoma pove katero od besed, namesto da bi jo nadomestil z doloËenim gibom, ali pa naredi napaËen gib, mora za kazen oditi iz igre. Vodja naroËi igralcem, naj izpustijo doloËeno besedo, in pokaæe gib zanjo. Osebne zaimke prepiπi v preglednico, doloËi jim osebo, πtevilo in sklon ter pripiπi besedo, namesto katere stoji zaimek. OSEBNI ZAIMEK

OSEBA

©TEVILO

SKLON

BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI

8. Iz naslednjih povedi prepiπi glagole in jim doloËi osebo, πtevilo in Ëasovno obliko. Igralci sedijo v krogu na tleh ali na stolih. Vodja jim zapoje pesem. Igralci se bodo nauËili to pesem. GLAGOL

OSEBA

©TEVILO

»ASOVNA OBLIKA

185


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 186

20 HoËeπ ali noËeπ — moraπ se iti uËit 2. del, str. 82—88, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — prepoznavanje oblike in rabe knjiænega nedoloËnika, — prepoznavanje oblike in rabe namenilnika, — obvladanje oblike in rabe knjiænega nedoloËnika, — obvladanje oblike in rabe namenilnika, — razumevanje in raba strokovnih izrazov nedoloËnik, namenilnik, — loËevanje pomena glagolov morem in moram, — pravilna raba glagolov morem in moram. Ciljna tema: NedoloËnik in namenilnik. Vsak glagol ima dve vrsti oblik: osebno (npr. piπem) in neosebno (npr. pisati). Neosebne glagolske oblike so vse tiste, ki ne izraæajo vrπilca dejanja … oz. ne izraæajo osebe in πtevila (npr. pisati). Najbolj znaËilni neosebni glagolski obliki sta nedoloËnik (pisati) in namenilnik (pisat). NedoloËnik se v knjiænem jeziku konËuje na -ti oz. -Ëi (npr. pisati, reËi), v neknjiænem pa veËinoma na -t oz. -Ët (npr. pisat, reËt). Pri sporoËanju ga uporabljamo le v doloËenih poloæajih, in sicer — za naklonskim ali faznim glagolom (prim. moram/smem/hoËem/æelim pisati — zaËnem/priËnem/ konËam/neham/nadaljujem pisati) ali — v jedru t. i. nedoloËniπkega polstavka, ki nastane po pretvorbi predmetnega odvisnika (npr. Mama sili otroke jesti sadje in zelenjavo.  naj jedo sadje in zelenjavo; Zdravnik mi je svetoval oditi v toplice.  naj grem v toplice; UËitelj nam je prepovedal oditi iz razreda.  da bi odπli iz razreda). Namenilnik se v knjiænem jeziku konËuje na -t oz. -Ë (npr. pisat, reË), v neknjiænem pa veËinoma na -t oz. -Ët (npr. pisat, reËt) — torej tako kot pogovorni nedoloËnik. Uporabljamo ga samo v enem poloæaju, tj. za glagolom premikanja, npr. grem pisat. Opozorilo: Ker imata nedoloËnik in namenilnik v neknjiænem jeziku enako obliko (tj. na -t/-Ët), veËina uËencev sploh ne loËi teh dveh neosebnih glagolskih oblik — temveË misli, da je to samo ena oblika, in to uporablja v vseh poloæajih (npr. moram spat — grem spat). Zato so naloge v delovnem zvezku razvrπËene tako, da si uËenci najprej uzavestijo knjiæno obliko nedoloËnika in njegovo rabo, nato pa πe knjiæno obliko namenilnika in njegovo rabo. Potem pa v vajah utrjujejo svoje obvladanje njune oblike in rabe. Z vajami jih tudi usmerjamo k loËevanju naklonskih glagolov moËi in morati ter k njuni pravilni rabi. (V neknjiænem jeziku namreË ta dva glagola pogosto meπamo, in sicer pogosto uporabljamo samo osebne oblike glagola moËi, prim. Morem ugasniti televizor namesto Moram ugasniti televizor; Zakaj ste mogli iti domov? namesto Zakaj ste morali iti domov?)

186


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 187

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Najprej preberejo prvi dve povedi. Nato v vsaki vrsti preberejo prvo poved, nato pa drugo dopolnijo po zgledu na zaËetku naloge. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti vpisanih besed; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Pisno odgovorijo na odloËevalno vpraπanje o tem, ali vpisanim glagolom lahko doloËijo osebo (obkroæijo DA oz. NE). Nato opazujejo zadnji dve Ërki v vpisanih glagolih in ju prepiπejo (v odgovoru na vpraπanje, na kaj se konËujejo zapisani glagoli). Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti oz. imenu opazovane glagolske oblike; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo; tako povzamejo oblikovne znaËilnosti nedoloËnika. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

2.

V skupini besed podËrtajo nedoloËnike. Nato javno preberejo svoje reπitve in jih v pogovoru utemeljijo.

3.

Povedi dopolnijo z ustreznima oblikama istega glagola. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, s katero glagolsko obliko so dopolnili prvo poved; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato pisno odgovorijo na odloËevalno vpraπanje o tem, ali so z isto glagolsko obliko dopolnili tudi drugo poved (obkroæijo DA oz. NE). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËence naj vpraπa, zakaj niso tudi v drugi povedi uporabili sedanjika.

4.

Povedi dopolnijo z glagoli v pravilni obliki. Sodelujejo v pogovoru — povedo, s katero glagolsko obliko so dopolnili te povedi in zakaj so se odloËili zanjo.

5.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z ustreznimi glagoli. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj so vpisali v povedi; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo pravilo o rabi nedoloËnika. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga — zlasti pri dopolnjevanju pravila (uËence naj spodbuja k opisovanju strategije dopolnjevanja, tj.: v pravilo naj prepiπejo glagole, ki so jih na zaËetku te naloge vpisali v povedi; nato naj razmiπljajo o tem, s katerim od njih izraæamo nujnost, s katerim dovoljenje in s katerim æeljo, ter naj te napiπejo v ustrezno okence). Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËenci naj si za razvedrilo ogledajo ilustracijo ob robu te naloge in preberejo besedili v oblaËkih; komentirajo naj besedilo v drugem oblaËku.

6.

Izberejo pravilno glagolsko obliko. Nato sodelujejo v pogovoru — preberejo reπitve in jih pojasnijo.

7.

Dane sedanjike zamenjajo z nedoloËniki; te nato uporabijo v povedih. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. (Pri tem naj bo pozoren na nedoloËniπko osnovo /ta ni enaka sedanjiπki/ in na nedoloËniπko obrazilo -Ëi; nekaj uËencev bo verjetno pod vplivom neknjiænega jezika uporabilo obrazilo -Ët.)

8.

Povedi dopolnijo z osebnimi oblikami glagola morati oz. moËi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. (UËenci namreË pod vplivom neknjiænega jezika veËinoma uporabljajo samo osebne oblike glagola moËi, prim. Morem ugasniti televizor nam. Moram ugasniti televizor; Zakaj ste mogli iti domov? nam. Zakaj ste morali iti domov?) 187


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 188

9.

V danih povedih zanikajo naklonski glagol v osebni obliki in napiπejo nove povedi. (Pri tem si lahko pomagajo z zgledom.) Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

10.

Preberejo povedi. Nato opazujejo podËrtana glagola. Pisno odgovorijo na odloËevalno vpraπanje, ali jima lahko doloËijo osebo (obkroæijo DA oz. NE). Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v kateri obliki sta podËrtana glagola; podËrtajo izbrani odgovor. Nepopolno poved dopolnijo s podatkoma o tem, kako se konËujeta podËrtana glagola. Razmiπljajo o imenih podËrtanih glagolskih oblik — prvi del povedi poveæejo z ustreznim imenom glagolske oblike. V prvi in drugi povedi na zaËetku 10. naloge opazujejo glagol, za katerim stoji podËrtani glagol; napiπejo odgovora. Preberejo nepopolno poved, nato vpiπejo prvo besedo — to izberejo iz ponujenih moænosti. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

11.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo; tako povzamejo oblikovne in funkcijske znaËilnosti namenilnika in nedoloËnika ter pravilo za njuno rabo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

12.

Berejo nepopolne povedi, izberejo pravilno glagolsko obliko in z njo dopolnijo poved. Na Ërte napiπejo ime vpisane neosebne glagolske oblike. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

13.

Glagole v oklepaju postavijo v pravilno neosebno glagolsko obliko in z njimi dopolnijo povedi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

14.

Izberejo pravilno neosebno glagolsko obliko. Nato sodelujejo v pogovoru — preberejo reπitve in jih pojasnijo.

15.

Berejo povedi in odpravljajo napake. Nato sodelujejo v pogovoru — preberejo reπitve in jih pojasnijo.

16.

Postopoma berejo povedi in razmiπljajo o tem, kaj je narobe; nato napiπejo pravilne povedi. Nato sodelujejo v pogovoru — preberejo reπitve in jih pojasnijo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga — mnogi uËenci verjetno sploh ne bodo prepoznali napak (ker tako govorijo), zato naj jim uËitelj pove prvo reπitev, druge naj skuπajo reπiti sami, ali pa naj na tablo napiπe glagole hoËem/hoËe, æelim/æeli, moram/mora, ne morem/more, in naj uËence spodbudi,da naj razmiπljajo, v kateri povedi bi lahko katerega uporabili. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj uËitelj frontalno preveri reπitve.

188


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 189

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o nedoloËniku in namenilniku? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

189


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 190

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

NEDOLO»NIK in NAMENILNIK sta neosebni glagolski obliki — to pomeni, da jima ne moremo doloËiti ____________________.

NEDOLO»NIK se konËa na -___/-___ (npr. ____________, ____________). NAMENILNIK se konËa na -___/-___ (npr. ____________, ____________).

NEDOLO»NIK uporabljamo ob glagolih, ki poimenujejo nujnost (npr. moram _________), dovoljenje (npr. smem ___________), æeljo (npr. æelim ___________), fazo (npr. zaËnem _____________).

NAMENILNIK uporabljamo ob glagolih, ki poimenujejo premikanje (npr. grem ______________).

NEDOLO»NIK in NAMENILNIK sta neosebni glagolski obliki — to pomeni, da jima ne moremo doloËiti osebe.

NEDOLO»NIK se konËa na -ti/-Ëi (npr. kuhati, peËi). NAMENILNIK se konËa na -t/-Ë (npr. kuhat, peË).

NEDOLO»NIK uporabljamo ob glagolih, ki poimenujejo nujnost (npr. moram

kuhati), dovoljenje (npr. smem kuhati), æeljo (npr. æelim kuhati), fazo (npr. zaËnem kuhati).

NAMENILNIK uporabljamo ob glagolih, ki poimenujejo premikanje (npr. grem kuhat).

190


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 191

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. PodËrtaj pravilno glagolsko obliko. Babica ne more prenest / prenesti takega hrupa, zato utiπaj televizor. Kupiti / Kupit moram nov zvezek za matematiko. ZveËer gremo s soπolci posluπat / posluπati Adija Smolarja. Po pouku moramo pripravit / pripraviti uËilnico za roditeljski sestanek. Andrej, pojdi si umit / umiti roke!

PriËelo je deæevat / deæevati, zato travnika niso mogli pokosit / pokositi do konca. Majhni otroci morajo iti po kosilu spat / spati. 2. Glagole v oklepaju postavi v pravilno neosebno glagolsko obliko. Mojca je lani zaËela (igram) ___________________ flavto. Prijatelj je pritekel (povem) ___________________, da se je zgodila prometna nesreËa. Mama je hotela (postreæem) ___________________ mojim soπolcem, vendar se jim je mudilo. V soboto gremo (gledam) __________________ najnovejπi slovenski film. Pojdi (pogledam) ___________________, kdo zvoni. Babica je morala za pusta (speËem) ___________________ krofe. Priπla sva vas (pozdravim) ___________________, ker odhajava na poËitnice. 3. Vpiπi pravilno neosebno glagolsko obliko in jo poimenuj. Alpinist zna _______________ po previsni steni.

___________________

Vrtnar je πel v rastlinjak _______________ lonËnice.

___________________

©e danes moram _______________ matematiËno domaËo nalogo. ___________________ Nisem hotel _______________ na tako neumno vpraπanje.

___________________

Starπi mi ne dovolijo _______________ ven po deveti uri.

___________________

Ali greπ z menoj _______________ roæe?

___________________

Moja sestra æeli Ëim prej _______________ πtudij biologije,

___________________

ker jo Ëaka sluæba. 4. »e je podËrtana glagolska oblika napaËna, jo popravi. Alenka, ali znaπ plesat valËek? Deklice so æelele splesti venËke iz marjetic. Izgubila sem kljuË, zato nisem mogla odklenit vhodnih vrat. Pojdite, prosim, pogledat, ali je trgovina æe odprta. Peter noËe poklicat Marjane, Ëeprav mu kar naprej prigovarjam. Nisem ga hotel motit pri uËenju, zato sem πel raje sam nakupovat. Sin se je πel ostriËt in ga πe ni nazaj; ko pride, vas pokliËe.

191


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 192

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Vstavi pravilno obliko glagola morati oz. moËi. Ne __________________ ti povedati reπitve, ker je πe sam ne vem. Zeblo jo je, zato se je _____________________ obleËi. Aljaæ bi _____________________ nekaj reËi, a si ni upal odpreti ust. Otrok je bil preteæak, zato ga babica ni _____________________ vzdigniti. To ____________________ povedati uËiteljici! »e ne ______________________ priti, me pravoËasno obvestite. Besedila nismo ____________________ prebrati do konca, ker je zmanjkalo Ëasa.

192


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 193

21 Dobro je vedeti

2. del, str. 89—96, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — branje obvestila, — razumevanje bistvenih podatkov v besedilu, — znajdenje v besedilu, — prepoznavanje razlik med uradnim in neuradnim obvestilom ter med zasebnim in javnim, — povzemanje znaËilnosti obvestila, — prepoznavanje pomanjkljivosti v besedilu in njihovo odpravljanje, — uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju, — raba vejice v povedi s pastavkom. Ciljna tema: Obvestilo. Obvestilo je neumetnostno besedilo, in sicer prikazovalno — z njim sporoËevalec naslovniku naznanja, da se bo nekaj pomembnega zgodilo oz. da se nekaj dogaja. Besedilo je kratko; v njem je napisano, kdo obveπËa koga, kaj se bo zgodilo, kdaj in kje se bo zgodilo; vËasih je naveden tudi vzrok dogodka. Obvestilo je lahko ustno ali pisno in zasebno ali javno. Zasebno obvestilo je namenjeno doloËenemu posamezniku ali doloËeni manjπi skupini ljudi; je neuradno (tj. Ëe z njim obveπËamo svoje sorodnike, prijatelje ipd.) ali uradno (tj. Ëe z njim ustanove obveπËajo svoje stranke oz. Ëe posamezniki obveπËajo ustanove). Zapisano uradno obvestilo ima naslednje sestavne dele: — ime (ali logotip) ustanove ali podjetja, — ime in naslov naslovnika, — kraj in datum, — naslov Obvestilo, — osrednji del besedila, — pozdrav in — podpis sporoËevalca. Javno obvestilo je namenjeno vsakomur oz. mnoæici ljudi; najpogosteje je objavljeno v Ëasopisu, sicer pa πe na javnih oglasnih deskah, na teletekstu, radiu, televiziji, medmreæju ipd. Ciljna tema: Raba vejice v povedih s pastavki. Vejica je nekonËno loËilo, s katerim loËimo razne smiselne dele povedi, mdr. tudi pastavke od preostalega dela povedi (npr. Sara, pridi domov!). Pastavki so lahko iz zvalnika (npr. Sara, pridi domov!), medmeta (npr. Joj, kaj se je zgodilo?) ali Ëlenka (npr. Ne, tega pa noËem.). Pastavki stojijo na zaËetku povedi (gl. zg. primere), sredi povedi (npr. Pridite, otroci, v uËilnico.) ali na koncu povedi (Kaj pravzaprav hoËete, dragi uËenci?). Opozorilo: UËenci se bodo v 6. razredu seznanili samo s povedmi, ki vsebujejo pastavke na zaËetku povedi, v 9. razredu pa bodo spoznali πe povedi s pastavki na koncu in sredi povedi. Ker se v povedih s pastavkom pogosto pozabi na vejico (tudi v opisnih ocenah uËiteljev, npr. nepravilno je: Janez napisal si odliËno besedilo!  pravilno je: Janez, napisal si odliËno besedilo!), je najbolje, da pri obravnavi izhajamo iz dveh povedi, od katerih ima prva po navadi klicaj (npr. Joj! Kaj se je zgodilo?). UËenci naj povedi zdruæijo v eno in med njima napiπejo vejico. 193


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 194

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Ogledajo si slike in preberejo besedilo v oblaËkih. Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini pogovora na slikah in o svojih izkuπnjah pri sprejemanju in tvorjenju obvestil. Nasvet: Ogledajo si spodnjo ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËkih. UËitelj naj uËence po ogledu spodnje ilustracije vpraπa, ali je na njej tudi kdo koga o Ëem obvestil, kdo je bil to, koga je obvestil in o Ëem ga je obvestil.

2.

Preberejo besedilo (tj. uradno obvestilo).

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti besedila iz 2. naloge; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nato v pogovoru utemeljijo svojo izbiro.

4.

Pisno odgovarjajo na vpraπanja. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. »e imajo uËenci pri reπevanju teæave, naj jim ne pove pravilnega odgovora, temveË naj jih vpraπa, kje bi naπli zahtevane podatke. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

5.

Preberejo nepopolni povedi in ju dopolnijo — tako povzamejo bistvene znaËilnosti obvestila. Nasvet: UËitelj naj uËence navaja na samostojno povzemanje znaËilnosti besedilne vrste; Ëe uËenci tega niso zmoæni narediti sami, naj jih spodbuja k razmiπljanju o tem, kje v tej enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoËe podatke. UËitelj naj na koncu preveri njihove reπitve.

6.

Preberejo besedilo (tj. neuradno obvestilo).

7.

Presojajo pravilnost besedila iz 6. naloge, poiπËejo napake in jih odpravijo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. — UËenci bodo verjetno pozabili na vejico.

8.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o besedilu iz 6. naloge.

9.

Primerjajo besedili iz 2. in 6. naloge ter sodelujejo v pogovoru o πtevilu njunih naslovnikov in o tem, ali sta obvestili javni ali zasebni; nato utemeljijo svojo presojo. Dopolnijo preglednico in reπijo povezovalno nalogo — tako prepoznavajo razlike med uradnim in neuradnim obvestilom. Iz besedila prepiπejo zahtevane podatke. Nasvet: UËenci naj samostojno prepiπejo ime, naslov in telefon zdravstvene ustanove. UËitelj naj individualno preveri reπitve; uËence naj opozarja na natanËen in Ëitljiv prepis podatkov.

10.

Preberejo nepopolno besedilo (tj. javno obvestilo) ter v izloËevalni in izbirni nalogi prepoznajo manjkajoËe podatke.

11.

Na osnovi znanja, pridobljenega v tej enoti, v Ëasopisu poiπËejo (javno) obvestilo, ga izreæejo in ga nato ustno predstavijo soπolcem. Nasvet: UËitelj naj pri predstavitvi obvestil pazi na to, da bodo uËenci povedali, kaj se bo zgodilo, kdaj in kje ter kdo in koga o tem obveπËa.

12.

Dopolnijo povedi z navedbo vzroka, namena oz. pogoja. Nasvet: UËenci naj samostojno reπijo nalogo (lahko za domaËo nalogo). UËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

13.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z eno od navedenih glagolskih oblik. Ustrezno glagolsko obliko tudi poimenujejo in pojasnijo svojo izbiro. Nasvet: UËenci naj utemeljijo svojo izbiro glagolske oblike. — Pisni del naloge lahko opravijo doma.

194


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 195

14.

Dopolnijo povedi z besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki. Nasvet: Naloga je primerna za domaËe delo.

15.

Preberejo povedi in odpravijo napake v zapisu poroËanja s premim govorom. Nasvet: Naloga je primerna za domaËe delo.

16.

Preberejo povedi, izberejo pravilno zapisano besedo in jo prepiπejo na Ërto. Nasvet: Naloga je primerna za domaËe delo.

Gospa vejica, Vas smem vpisati? ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo zveze povedi. Nato v izbirni nalogi razmiπljajo o πtevilu povedi v vsaki zvezi; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Po zgledu zdruæijo povedi iz iste zveze v eno poved in vpiπejo vejico med obema deloma (nove) povedi. V izbirni nalogi poimenujejo loËilo, ki so ga vpisali.

2.

Na enak naËin kot v 1. nalogi zdruæujejo povedi iz zveze povedi v eno poved. Pri tem pazijo na vejico med obema deloma nove povedi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

3.

Postopoma berejo povedi in vpiπejo vejico na ustrezno mesto. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (nalogo lahko reπijo doma); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. (UËencem lahko svetuje, naj poved glasno preberejo.) Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

4.

Postopoma berejo povedi, presojajo rabo vejice, prepoznavajo napake in jih odpravljajo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (nalogo lahko reπijo doma); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. (UËencem lahko svetuje, naj poved glasno preberejo.) Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauËil o obvestilu? (Dopolni miselni vzorec.) S katerim loËilom si se ukvarjal v drugem delu te enote? Kaj si novega izvedel o njegovi rabi? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

195


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 196

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kdo obveπËa? _________ obveπËa? OBVESTILO

Kaj se bo zgodilo? _________ se bo zgodilo? _________ se bo zgodilo?

Kdo obveπËa? Koga obveπËa? OBVESTILO

Kaj se bo zgodilo? Kdaj se bo zgodilo? Kje se bo zgodilo?

196


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 197

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi naslednji besedili. A Zbirni center ObËine Radovljica Graben bo zaËel delati 1. 6. 2005. Odprt bo od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.

LoËeno bomo zbirali • papir in lepenko vseh vrst • steklo • plastiko • odpadke iz kovin • les • oblaËila • jedilno olje in maπËobe • barve, Ërnilo, lepilo in smole • detergente • baterije akumulatorjev • elektriËno in elektronsko opremo (TV-sprejemnike, raËunalnike, monitorje …) • gospodinjske stroje • pohiπtvo • vzmetnice • avtomobilske gume • zeleni odrez (æiva meja, veje) • gradbeni material (do 2 m3). Ne bomo sprejemali • starih avtomobilov in avtomobilskih delov • veËjih koliËin gradbenega materiala • salonitne kritine • poginulih æivali • ostankov hrane.

B Medvode, 25. 4. 2005 Spoπtovani starπi! ObveπËam Vas, da je odhod avtobusa, s katerim se bodo uËenci odpeljali na izlet v Benetke, v soboto, 7. 5. 2005, prestavljen na 6. uro. Predvideno je, da se bomo vrnili domov okrog 22. ure. UËenci naj imajo s seboj hrano in pijaËo ter nekaj denarja (5 EUR za prevoz po kanalu, 5 EUR za obisk galerije ter nekaj drobiæa za straniπËe in spominke). Lepo Vas pozdravljam.

Ana Jurec Ana Jurec, prof.

Odgovore dopolni s Ërkama A in B. Katero besedilo je bilo objavljeno na oglasni deski, katero pa je naslovnik dobil v roke? Na oglasni deski je bilo besedilo ___, v roke pa je dobil besedilo ___. Katero besedilo je namenjeno vsem ljudem (v obËini) in katero samo nekaterim? Vsem ljudem je namenjeno besedilo ___, samo nekaterim pa besedilo ___. Katero besedilo je zasebno in katero javno? Zasebno je besedilo ___, javno pa besedilo ___. Katero besedilo je napisala uËiteljica in katero usluæbenka obËine? UËiteljica je napisala besedilo ___, usluæbenka obËine pa besedilo ___. V katerem besedilu prepoznamo natanËen datum pisanja, v katerem pa le pribliænega? NatanËnega prepoznamo v besedilu ___, pribliænega pa v besedilu ___. 197


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 198

2. Iz enega od besedil iz 1. naloge prepiπi nagovor: ____________________________________________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

pozdrav: ____________________________________________________ podpis: _____________________________________________________ Ali je to besedilo uradno ali neuradno? ____________________________ 3. Obe besedili naslovnika o neËem obveπËata. O Ëem ga obveπËata? (Dopolni.) Besedilo A obveπËa naslovnika o ___________________________________________________, besedilo B pa o _________________________________________________________________. 4. V katerem odstavku iz besedila B najdemo podatek o tem, — Ëesa ne bodo sprejemali ? V ___ odstavku. — kdaj bo center odprt? V ___ odstavku. — kaj bodo sprejemali? V ___ odstavku. 5. Iz besedila B prepiπi — kratico: ______________ — okrajπavo: ____________ 6. V besedilu A je odpiralni Ëas napisan drugaËe kot Ëas odhoda in prihoda v besedilu B. Odpiralni Ëas napiπi na naËin iz besedila B: _______________________ ________________________

»as prihoda in odhoda v besedilu B napiπi na naËin iz besedila A: _______________________ ________________________ 7. Iz zadnjega odstavka besedila A prepiπi samostalnike in jim doloËi spol in πtevilo. SAMOSTALNIK

198

SPOL

V katerem sklonu so samostalniki? ________________________

©TEVILO


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 199

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. Primerjaj naslednje dvojice besed in napiπi, ali je podËrtana beseda nadpomenka, podpomenka, sopomenka ali protipomenka. starπi — oËe

___________

odhod — prihod

___________

pijaËa — sok

___________

EUR — denar

___________

hrana — sendviË

___________

okrog — okoli ___________ 9. Preberi naslednje besedilo.

CESTNO PODJETJE GRADBENIK, d. o. o. 1000 Ljubljana ©martinska cesta 67

OBVESTILO Vse udeleæence v prometu obveπËamo, da bo zaradi gradbenih del popolna zapora Kongresnega trga v Ljubljani. Prosimo za razumevanje.

Odgovori na vpraπanja. Kdo obveπËa? (Naslov napiπi s pisanimi Ërkami.) ___________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Koga obveπËa? ______________________________________________________ O Ëem obveπËa? _____________________________________________________ Kje se bo zgodilo? ____________________________________________________ Zakaj se bo zgodilo? __________________________________________________ 10. Pomemben podatek v besedilu iz 9. naloge manjka. Kateri? ____________________________________________________________________ 11. Vstavi pravilno glagolsko obliko. Hitro moraπ (napisat/napisati) ______________________ obvestilo. Potem pa ga je treba takoj (obesiti/obesit) _____________________ na oglasno desko. Prosim, pomagaj mi (sestaviti/sestavit) _______________________ obvestilo. Teci (obvestit/obvestiti) _____________________ vse stanovalce, da so priπli gasilci. Ali bi πel (sneti/snet) ______________________ obvestilo s hiπnih vrat? 12. V naslednjih povedih s premim govorom odpravi napake. Suzi je rekla: Napiπimo obvestilo Zakaj naj ga napiπemo se je zaËudil Tomaæ Ker bomo jutri pobirali star papir je razloæil Jaka. 199


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 200

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

13. Vstavi vejice, kjer je treba. O kako si me presenetil! Joæe kdaj bova napisala pismo? UËenci zelo sem zadovoljna z vami. Gospa Pirih vaπa hËi je v πoli zelo marljiva. Halo babica pri telefonu. Uf kako mi je dolgËas! Jani pozabil si vstaviti vejico.

200


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 201

22 Jure se je opoldne skrivoma vrnil domov 2. del, str. 97—102, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — prepoznavanje poimenovalne vloge prislovov, — raba ustreznih vpraπalnic za prislove, — prepoznavanje in posploπevanje pomenskih lastnosti prislovov, — obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje prislovov, — prepoznavanje vrst prislovov (na osnovi vpraπalnic), — obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje vrst prislovov, — raba prislovov namesto odvisnikov in predloænih zvez, — pravilno naglaπevanje prislovov iz pridevnikov, — pravilno pisanje prislovnih sklopov, — razumevanje in raba strokovnih izrazov prislov ter krajevni, Ëasovni in naËinovni prislov. Ciljna tema: Prislov. Prislovi so besede, ki poimenujejo kraj, Ëas ali naËin (zelo redko vzrok) dejanja (npr. domov, opoldne, skrivoma). Po njih vpraπujemo z vpraπalnicami kam, kdaj, kako (zakaj) … Glede na to, ali poimenujejo kraj, Ëas, naËin ali vzrok dejanja, loËimo πtiri vrste prislovov: krajevne, Ëasovne, naËinovne (in vzroËne) prislove. NajveË je naËinovnih prislovov; ti so predvsem tvorjeni iz pridevnika (npr. lepo, hitro) ali iz glagola (in sicer veËinoma iz sedanjiπke glagolske oblike, npr. skrivoma, molËe, πepetaje). NaËinovni prislovi iz pridevnika so podobni pridevniπki obliki za imenovalnik ednine v srednjem spolu (prim. lepo, hitro), le naglas je pogosto pomaknjen na konËni -o (prim. Lepo se imejte! — Kupil si je lepo blago). NaËinovne pridevnike iz vrednotenjskih pridevnikov lahko stopnjujemo, in sicer z obrazili (npr. lepo, lepπe, najlepπe; hitro, hitreje, najhitreje) ali opisno (npr. umazano, bolj umazano, najbolj umazano). Prislovi se ne sklanjajo in ne spregajo — zato pravimo, da so nepregibne besede. Opozorilo: UËitelji pogosto ne loËijo prislova od prislovnega doloËila in to svoje neznanje prenaπajo na uËence. Zato naj si zapomnijo, da je prislov posamezna/samostojna beseda, ki poimenuje kraj, Ëas, naËin (in vzrok) dejanja (npr. domov, opoldne, skrivoma) — medtem ko je prislovno doloËilo del stavka, ki poimenuje kraj, Ëas, naËin (in vzrok) dejanja (veËinoma je iz veËbesednih izrazov, npr. UËenci so se vrnili v razred, Kje si bil med poËitnicami?, Odπel je brez pozdrava, Predstava odpade zaradi bolezni). Skratka: o prislovih govorimo, kadar opazujemo posamezne besede in njihovo poimenovalno vlogo; kadar pa opazujemo besede v stavku, torej dele stavka, in njihovo poimenovalno vlogo, govorimo o prislovnih doloËilih oz. o stavËnih Ëlenih. UËenci prepoznajo prislove in njihove podvrste na podlagi vpraπalnic; prepoznavajo jih v dvojicah besed in v povedih — avtorice smo pazile na to, da so okoliπËine dejanja v povedih vedno izraæene enobesedeno, tj. s prislovi (tako smo æelele prepreËiti pojmovno zmedo). Ker uËenci okoliπËine dejanja (zlasti Ëas in naËin) pogosteje izraæajo opisno, tj. z odvisnimi stavki ali s predloænimi zvezami, kot pa s prislovi (npr. ko je zima nam. pozimi; v lanskem letu nam. lani; tako, da sedim nam. sede; na grd naËin nam. grdo), je v delovnem zvezku nekaj nalog za pretvarjanje odvisnikov in predloænih zvez v prislove (npr. 9., 10., 11.) — uËenci naj bi tako spoznali ekonomiËnost in preprostost izraæanja s prislovi. 201


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 202

UËenci imajo tudi nekaj teæav z naglaπevanjem naËinovnih prislovov iz pridevnikov in poslediËno z loËevanjem prislovov od pridevnikov; za uzaveπËanje teh razlik je 12. naloga. Veliko napak jim povzroËa tudi pisno loËevanje prislovnih sklopov od predloænih zvez (npr. nato — na to); o tem naj bi razmiπljali v 13. nalogi. UËitelj naj od uËencev ne zahteva definicije prislova — paË pa naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da uËencem naroËi, naj v skupini raznovrstnih besed podËrtajo/obkroæijo prislove in pojasnijo svoje reπitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo z ustreznim jezikoslovnim izrazom in pojasnijo svojo reπitev). ©e ta dodatek za uËitelje: Beseda prislov se knjiæno naglaπuje na zadnjem zlogu (ne pa na prvem).

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Preberejo naslov enote in pisno odgovorijo na vpraπanja o njem. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj poimenujejo napisane besede in kaj so te besede; obkroæijo Ërko pred izbranima odgovoroma. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

2.

Berejo nepopolni povedi in ju dopolnijo; tako povzamejo pomenske znaËilnosti prislovov. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

3.

Preberejo dvojice besed. Nato se vpraπajo po obeh besedah v dvojici in obkroæijo prislove. Sodelujejo v pogovoru — na glas preberejo svoje reπitve in jih utemeljijo.

4.

Berejo besedilo in podËrtajo prislove. Nato se vpraπajo po podËrtanih prislovih in te prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Postopoma berejo nepopolne povedi in vsako dopolnijo tako, da na zaËetek prepiπejo vsebinsko ustrezen prislov iz preglednice in smiselno dokonËajo poved. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

5.

Glasno berejo pregovore in po vsakem povedo, kaj pomeni. Nato v pregovorih obkroæijo prislove. Razmiπljajo, kaj pomenijo, in jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Nasvet: UËenci naj pisni del naloge reπujejo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu. Za razvedrilo preberejo ≈strip√ pod naslovom enote in ga komentirajo (npr. povedo, zakaj se je Jure skrivoma vrnil domov, in pripovedujejo o svojih podobnih izkuπnjah). Iz babiËinih odgovorov prepiπejo prislove in jim doloËijo vrsto. Povedo, kdaj je opoldne in kaj pomeni prislov skrivoma.

6.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo; tako povzamejo pomenske znaËilnosti treh osnovnih vrst prislovov. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

7.

Povedi dopolnijo z danimi prislovi. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere prislove so vpisali; podËrtajo izbrani odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

8.

Povedi dopolnijo z danimi prislovi. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere prislove so vpisali; podËrtajo izbrani odgovor. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preverijo v priloæenem snopiËu.

202


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 203

9.

PodËrtane dele povedi (tj. Ëasovne odvisnike) zamenjajo s prislovi. Nato napiπejo, s katerimi prislovi so zamenjali odvisnike. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

10.

Besedne zveze zamenjajo s prislovi — te napiπejo v preglednico. K prislovom pripiπejo, katere vrste so. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

11.

PodËrtane dele povedi (tj. naËinovne odvisnike) zamenjajo s prislovi. Nato napiπejo, s katerimi prislovi so zamenjali odvisnike. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

12.

Najprej glasno preberejo prvo dvojico povedi; nato πe enkrat glasno preberejo podËrtani besedi in se pozorno posluπajo. V obeh besedah doloËijo mesto naglasa in pobarvajo naglaπeni (glasneje izgovorjeni) samoglasnik. Tako postopoma zaznamujejo vse πtiri dvojice povedi. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi ta del naloge veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vpraπalnici za podËrtane besede oz. o vrsti podËrtanih besed; poveæejo izbrane dele povedi. Potem ob ponujenih moænostih razmiπljajo o mestu naglasa v podËrtanih prislovih in pridevnikih; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo. Nasvet: UËenci naj tudi ta drugi del naloge reπujejo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reπitve naj preveri individualno.

13.

Berejo nepopolne povedi in izberejo vsebinsko ustrezno besedo/besedno zvezo; to vpiπejo v poved. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËence naj spodbuja k pojasnjevanju reπitev.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o prislovih? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

203


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 204

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PRISLOVI so besede, s katerimi poimenujemo

k___________ dejanja

Ë__________ dejanja

n_____________ dejanja







K________ PRISLOV

»________ PRISLOV

N_________ PRISLOV

(npr. _____________)

(npr. ___________)

(npr. _______________)

PRISLOVI so besede, s katerimi poimenujemo

kraj dejanja 

Ëas dejanja 

naËin dejanja 

KRAJEVNI PRISLOV

»ASOVNI PRISLOV

NA»INOVNI PRISLOV

(npr. doma)

(npr. danes)

(npr. teæko)

204


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 205

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. V naslednjih povedih podËrtaj prislove.

Zjutraj je moËno potrkalo na vrata. Ker sva bila doma le jaz in moja mlajπa sestra, sem previdno odprl vrata. Zunaj je stala maπkara. Takoj sem prepoznal sosedovega Filipa. Glasno sem se zasmejal in ga prijazno povabil noter. PodËrtane prislove prepiπi na ustrezno mesto v preglednici. KRAJEVNI

»ASOVNI

NA»INOVNI

2. Pozorno preberi podËrtane besede, napiπi vpraπalnico zanje, nato pa obkroæi prislove. Soseda je spekla boljπe pecivo kot jaz. — Odkar telovadim, se bolje poËutim. _________ __________ SreËno smo prispeli domov. — Zaæeleli so nam sreËno novo leto. __________ __________ Predstava je bila dolgoËasna. — Doma je bilo dolgoËasno, zato bom πel prihodnjiË s teboj. _____________ _____________ 3. V vsaki vrsti preËrtaj besedo, ki ni prislov. Prislovom nato doloËi vrsto. sobota, predvËerajπnjim, sinoËi, zgodaj

__________________

notri, zguban, zdoma, spodaj

__________________

umazano, poËasi, æalostno, ona

__________________

4. PodËrtane besedne zveze zamenjaj s prislovi. Ogovorila me je na prijazen naËin.

___________________

V tem letu bom konËal πesti razred.

___________________

V lanskem letu sem opravil kolesarski izpit.

___________________

Spor je reπil na moder naËin.

___________________

Na tem kraju sva se prviË sreËala.

___________________

Ko je veËer, gledam s starπi televizijo.

___________________

Najraje berem tako, da leæim.

___________________

Marsikaj lahko povemo tudi tako, da molËimo.

___________________

5. Vpiπi pravilno napisano besedo. Najprej sem pozdravil teto, (po tem / potem) _____________ pa sem stekel k bratrancu. (Po tem / Potem) _________________ govoru bo nastopil kitarist. (Na to / Nato) ________________ vpraπanje ne vem odgovora. OËe me je najprej pokaral, (na to / nato) __________________ pa mi je le dovolil v kino.

205


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:48

Page 206

23 Od kod in kam, kako in kdaj? 2. del, str. 103—110, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — branje s preletom, — selektivno branje, — znajdenje v voznem redu, — opazovanje in prepoznavanje vloge nebesednih prvin v voznem redu (npr. stolpcev, πtevilk, kratic ipd.), — primerjanje in povezovanje podatkov v besedilu, — presojanje resniËnosti trditev o besedilu in pojasnjevanje svojega mnenja, — uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju, — povzemanje znaËilnosti voznega reda, — pisanje eno- in veËbesednih zemljepisnih lastnih imenih. Ciljna tema: Vozni red. Vozni red je javno neumetnostno besedilo, sestavljeno iz besednega in nebesednega dela — je seznam iz veË stolpcev. V prvem stolpcu so napisana imena krajev, v katerih so predvideni postanki danega javnega prevoznega sredstva (tj. vlaka, avtobusa, letala, ladje), ki vozi v doloËeni smeri (npr. Ljubljana—Jesenice); v vseh drugih stolpcih pa so napisani podatki o Ëasu njegovega prihoda na zapisane postaje oz. o Ëasu njegovega odhoda z zapisanih postaj. Vozni red naËeloma beremo selektivno, tj. zato, da bi izvedeli, kdaj pripelje javno prevozno sredstvo na dano postajo oz. kdaj z nje odpelje.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah s potovanji z javnimi prevoznimi sredstvi. Pripovedujejo o potovanju, ki jim je ostalo v spominu. Nasvet: UËitelj lahko motivira uËence tudi s pogovorom o ilustraciji pod naslovom te uËne enote.

2.

Preletijo besedilo (tj. vozni red).

3.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti podatkov v prebranem besedilu; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo. Nasvet: UËenci lahko vse naloge v tej uËni enoti reπujejo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj se reπitve preverijo frontalno.

4.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere vrste je prebrano besedilo; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

5.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o okoliπËinah nastanka tega besedila ter o njegovi sestavi oz. oblikovanosti; pojasnijo svoj odgovor.

6.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere podatke vsebuje besedilo iz 2. naloge; pravilnost ponujenih moænosti preverjajo s podrobnim opazovanjem. Obkroæijo Ërke pred izbranimi odgovori.

206


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 207

7.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo s poimenovanjem besedila — tako povzamejo temeljne znaËilnosti voznega reda.

8.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o zemljepisni razseænosti voznega reda iz 2. naloge; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo. V pogovoru pojasnijo svoj odgovor.

9.

Napiπejo krajπave navedenih besednih zvez; pri tem si pomagajo z legendo v besedilu.

10.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri vlak je mednarodni; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

11.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu besede rezervacija; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

12.

Postopoma berejo nepopolne povedi, po branju vsake poiπËejo v voznem redu ustrezni podatek in v nepopolno poved vpiπejo zaporedno πtevilko danega stolpca.

13.

Preberejo napisane trditve, te primerjajo s podatki v voznem redu iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost; obkroæijo DA oz. NE. Nasvet: UËenci lahko reπujejo nalogo v dvojicah.

14.

Pisno odgovarjajo na vpraπanja o podatkih iz voznega reda. Nasvet: UËenci lahko reπujejo nalogo v dvojicah; uËitelj (ali soπolec) naj pomaga uËencem, ki podatkov niso zmoæni poiskati sami, spodbuja naj jih k razmiπljanju o tem, kje v besedilu lahko najdejo zahtevani podatek.

15.

Berejo povedi o osebah v konkretnih æivljenjskih situacijah, povezanih z voznim redom iz 2. naloge. Nato napiπejo odgovore na vpraπanja. Nasvet: UËenci lahko reπujejo nalogo v dvojicah; uËitelj (ali soπolec) naj pomaga uËencem, ki podatkov niso zmoæni poiskati sami, spodbuja naj jih k razmiπljanju o tem, kje v besedilu lahko najdejo zahtevani podatek.

16.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o podrobnejπih podatkih iz izhodiπËnega besedila.

17.

Berejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z ustrezno besedo (predlogom).

18.

Reπujejo izbirno nalogo — na osnovi zapisa zemljepisnega lastnega imena sklepajo, kateri odgovor je pravilen. Nato v pogovoru pojasnijo svojo reπitev.

19.

Dana zemljepisna lastna imena prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici, in sicer piπejo s pisanimi Ërkami. Nato v pogovoru pojasnjujejo svoje reπitve. Nasvet: »e je potrebno, naj uËitelj z uËenci (individualno) ponovi pravila o pisanju zemljepisnih lastnih imen.

20.

S pisanimi Ërkami prepiπejo dana krajevna lastna imena. Nasvet: Naloga je primerna za domaËe delo.

21.

S pisanimi Ërkami prepiπejo dana krajevna lastna imena. Nato v pogovoru pojasnijo svoje reπitve. Nasvet: Naloga je primerna za domaËe delo.

207


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 208

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o voznem redu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

208


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 209

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SESTAVA VOZNEGA REDA

imena _____________, v katerih se ustavi javno prevozno sredstvo

podatki o ______________ njegovega prihoda/odhoda

SESTAVA VOZNEGA REDA

imena krajev, v katerih se ustavi javno prevozno sredstvo

podatki o Ă‹asu njegovega prihoda/odhoda

209


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 210

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preleti naslednje besedilo. Javno podjetje Ljubljanski potniπki promet, d. o. o. 1000 Ljubljana, Celovπka cesta 160 http://www.jh-lj.si/pp Vozni red velja od 1. 9. 2004 do 31. 8. 2005. Smer: LJUBLJANA—LETALI©»E BRNIK odhod PostajaliπËa 1 2 3 4 Ljubljana 6.10 9.10 11.10 13.10 Trzin 6.28 9.28 11.28 13.28 Mengeπ (Pavovec) 6.36 9.36 11.36 13.36 Komenda (vas) 6.46 9.46 11.46 13.46 LetaliπËe Brnik 6.59 9.59 11.59 13.59 prihod Smer: LETALI©»E BRNIK—LJUBLJANA odhod PostajaliπËa 8 9 10 11 LetaliπËe Brnik 7.00 10.00 12.00 14.00 Komenda (vas) 7.13 10.13 12.13 14.13 Mengeπ (Pavovec) 7.23 10.23 12.23 14.23 Trzin 7.31 10.31 12.31 14.31 Ljubljana 7.50 10.50 12.50 14.50 prihod

5 15.10 15.28 15.36 15.46 15.59

6 17.10 17.28 17.36 17.46 17.59

7 19.10 19.28 19.36 19.46 19.59

12 16.00 16.13 16.23 16.31 16.50

13 18.00 18.13 18.23 18.31 18.50

14 20.00 20.13 20.23 20.31 20.50

V Ljubljana imajo avtobusi odhod s postajaliπËa πt. 28. Linija ne obratuje 1. 1. Linija obratuje ob sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih. Linija obratuje ob delavnikih v Ëasu novoletnih in prvomajskih poËitnic.

Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom. V besedilu so navedeni podatki za a) letalski promet. b) avtobusni promet. c) ladijski promet. Ë) æelezniπki promet. Po Ëem to veπ? _______________________________________________________________________________ 2. Odgovori. Kako imenujemo to besedilo? __________________________ Kje smo dobili to besedilo? ____________________________ 210


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 211

V katerih smereh vozijo vozila? ________________________________________________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kateri sta zaËetni in kateri konËni postaji? ________________________________________________________ Koliko postaj je vmes? __________________ Zakaj so navedene πtevilke od 1 do 14? _______________________________________________________________________________ Kje stoji vozilo, Ëe zaËne voziti v Ljubljani? ___________________________________________ Zakaj ni navedeno, kje stoji avtobus, Ëe zaËne voziti na letaliπËu? _______________________________________________________________________________ 3. Obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. a) Vozilo vozi od zaËetne do konËne postaje v obeh smereh enako dolgo. b) Iz Ljubljane odpelje tolikokrat kot z Brnika. c) Z letaliπËa vedno odpelje ob polni uri. Ë) Zadnje vozilo pripelje v Ljubljano ob deset minut pred deveto uro zveËer. d) Iz Ljubljane ne vozi ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih. e) Z Brnika vozi tudi ob sobotah, nedeljah in 1. januarja. 4. Predstavljaj si, da — æiviπ v Ljubljani in boπ ob 8.00 potoval z letalom v Moskvo. Ali se na letaliπËe lahko pripeljeπ z avtobusom?

DA

NE

»e se lahko pripeljeπ, kdaj moraπ iti na avtobus? _____________ — æiviπ v Trzinu in boπ ob 13.45 potoval z letalom v Bruselj. Upoπtevaj, da moraπ biti na letaliπËu uro pred odhodom letala. Kdaj moraπ iti na avtobus? _____________ — æiviπ v Komendi in se boπ iz Frankfurta vrnil z letalom ob 16.10. S katerim avtobusom se lahko peljeπ domov? _____________ 5. Vstavi, kar manjka. Izbiraj med z, s, na, v. ___ letaliπËu me bodo Ëakali starπi. ___ letaliπËa se bomo odpeljali takoj po pristanku letala. 6. Obkroæi pravilni zapis. a) Begunje Pri Cerknici. b) Begunje pri cerknici. c) Begunje Pri cerknici. Ë) Begunje pri Cerknici.

211


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 212

24 Naj se prijavim ali ne? 2. del, str. 111—120, predvideno πtevilo ur: 3

Operativni cilji: — sklepanje o besedilni vrsti iz besed, ki se pojavijo v besedilu, — branje s preletom, — branje besedila (tj. vabila s prijavnico), — razumevanje podatkov v besedilu, — znajdenje v besedilu, — (pravilno in Ëitljivo) izpolnjevanje prijavnice, — odpravljanje napak v prijavnici, — pogovarjanje, — prepoznavanje pomenov veËpomenske besede. Ciljna tema: Prijavnica. Prijavnica je besedilo, s katerim se prijavljamo k dani dejavnosti (ta je po navadi podrobno predstavljena v spremnem besedilu) ter hkrati njenemu organizatorju zagotavljamo, da sprejemamo pogoje sodelovanja in da bomo v navedenem roku plaËali stroπke svoje udeleæbe (npr. πolnino). Prijavnica ima po navadi obliko obrazca oz. vpraπalnika — tega izpolnimo tako, da na ustrezna mesta napiπemo zahtevane podatke. »e pa obrazca za prijavo ni, moramo sami napisati prijavnico, in sicer kot uradni dopis.

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojem prostem Ëasu in o svojih izkuπnjah pri delu z raËunalnikom.

2.

Preberejo besede v levem stolpcu in jih poveæejo z njihovim pomenom v desnem stolpcu, in sicer tako, da prepiπejo ustrezno Ërko. Nato predvidijo, o Ëem se bodo uËili v tej enoti; odgovor izberejo med navedenimi besedilnimi vrstami. Nasvet: »e imajo uËenci teæave s prepoznavanjem besedilne vrste, naj jih uËitelj usmeri k ≈branju√ ilustracije pod naslovom te uËne enote in naj vodi pogovor o njej.

3.

Preletijo besedilo (t. i. branje s preletom). Nasvet: UËenci naj to besedilo najprej berejo s preletom; ob reπevanju naslednjih nalog naj imajo besedilo pred seboj in naj v njem iπËejo ustrezne podatke. Zato mora uËitelj v pogovoru o tem besedilu (v 5. nalogi) po vsakem vpraπanju poËakati, da uËenci poiπËejo ustrezne podatke in mu πele nato odgovorijo.

4.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vrsti in temi besedila iz 3. naloge; obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

5.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o besedilu iz 3. naloge, in sicer tako, da po vsakem vpraπanju poiπËejo v besedilu ustrezne podatke. Nasvet: UËenci naj imajo besedilo pred seboj in naj v njem iπËejo ustrezne podatke. Zato mora uËitelj po vsakem vpraπanju poËakati, da uËenci poiπËejo podatke in mu πele nato odgovorijo. UËitelj naj uËence po vsakem vpraπanju spodbuja k predstavljanju strategije iskanja odgovora (npr. Kje si naπel ta podatek?).

212


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 213

6.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kdo lahko prijavi otroka v raËunalniπko πolo in kako to naredi, ali je raËunalniπka πola obvezna ali ne in koliko Ëasa traja; nato obkroæijo Ërko pred izbranimi reπitvami. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. »e imajo uËenci pri reπevanju teæave, naj jim uËitelj ne pove pravilnega odgovora, temveË naj jih vpraπa, kje bi naπli zahtevane podatke. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve ter jih spodbuja k poroËanju o tem, kako so priπli do danih reπitev. UËenci naj si za razvedrilo ogledajo ilustracijo ob robu in preberejo besedili v oblaËkih. Nato naj povedo t. i. ≈predzgodbo√ ter predvidijo nadaljevanje pogovora.

7.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu besede prijavnica; nato obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

8.

Sodelujejo v pogovoru — odgovorijo na vpraπanji in pojasnijo odgovor.

9.

Izpolnijo obrazec (prijavnico). Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo (ob tem naj preverja tudi pravilnost zapisa) in jim po potrebi pomaga. Nato naj se z uËenci frontalno pogovarja o tem, kaj pomenita glagolski besedni zvezi: sprejemam pogoje in zagotavljam plaËilo πolnine. — UËenci naj tudi povedo, kaj je treba vpisati v okence o smeri pouka oz. ali lahko izpolnimo obe okenci.

10.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kaj plaËamo, Ëe se prijavimo v raËunalniπko πolo; nato obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo. Nasvet: UËenci naj 10., 11., 12., 13. in 14. nalogo reπujejo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. »e imajo uËenci pri reπevanju teæave, naj jim uËitelj ne pove pravilnega odgovora, temveË naj jih vpraπa, kje bi naπli zahtevane podatke. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

11.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, v katerih primerih lahko starπi zaprosijo za druæinski popust; nato obkroæijo Ërko pred izbrano reπitvijo.

12.

Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o obveznostih organizatorja raËunalniπke πole do uËenca, ki neha obiskovati πolo; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom.

13.

Na pisemsko ovojnico napiπejo naslov organizatorja raËunalniπke πole. Nasvet: UËenci naj piπejo s pisanimi Ërkami.

14.

Okrajπave napiπejo razvezano. Nasvet: »e bo prvi primer uËencem delal teæave, naj ga reπijo ob pomoËi uËitelja.

15.

Izpolnijo prijavnico. Opozorilo: Namenoma je bila izbrana prijavnica z napakami. Nanje bodo uËenci opozorjeni kasneje — v 17., 18. in 19. nalogi bodo prepoznavali napake in jih odpravljali.

16.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vlogi treh delov prijavnice.

17.

Ob ponujenih moænostih presojajo pravilnost besednih zvez; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËitelj naj pomaga uËencem tako, da jih spodbuja — k presojanju besednih zvez raËunalnik πola — raËunalniπka πola, ples πola — plesna πola, jezik teËaj — jezikovni teËaj, — k pretvarjanju besednih zvez teËaj za πivilje  _________, πola za trgovce  _____________, teËaj za kuharje  _______________ in — k razlaganju pomena besednih zvez smuËarska πola  __________________, sadjarski teËaj  ________________ ipd.

213


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 214

18.

Ob ponujenih moænostih presojajo pravilnost povedi; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: UËitelj naj pomaga uËencem tako, da jih vpraπa, katero od danih treh povedi najbolje razumejo in katero bi uporabili sami. Nato naj jih spodbuja k presojanju razumljivosti povedi Zagotavljamo Vam redni odvoz smeti in k pretvarjanju te v razumljivejπo poved (πe nekaj takih primerov: Obljubili ste nam hitro dostavo pice na dom, Dovolila sem ti enkratno uporabo moje radirke, Æelite hiter in varen prevoz prtljage do letaliπËa?

19.

Ob ponujenih moænostih presojajo pravilnost povedi; nato obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Nasvet: Ker se v neknjiænem jeziku uporablja izraz starπ (v ed.) oz. starπa (v dv.), bo ta naloga uËencem verjetno povzroËala teæave. UËitelj naj jim pove, da v knjiænem jeziku uporabljamo samo mnoæinsko obliko — tako kot pri poimenovanju parnih delov telesa in oblaËil, npr. Umij si roke/noge/uπesa, Natakni si nogavice/rokavice/uhane — ne pa Umij si roki/nogi/uπesi, Natakni si nogavici/rokavici/uhana. (UËitelj naj pazi na to, da bo v svojih besedilih vedno uporabljal samo mnoæinsko obliko, torej starπi.)

20.

Pripovedujejo o svojih izkuπnjah z izpolnjevanjem prijavnice.

21.

Doma poiπËejo prijavnico, jo izpolnijo in prinesejo v πolo. Prijavnice obesijo na plakat ali na oglasno desko ter se o njih pogovarjajo. Nasvet: UËitelj naj pripravi plakat, na katerega bodo uËenci obesili svoje prijavnice. UËence naj spodbuja k branju in presojanju prijavnic ter naj vodi pogovor o tem.

22.

Iz besedila v 3. nalogi prepiπejo besede, ki spadajo v dano besedno druæino. Nasvet: UËenci naj naloge (od 22. do 31.) reπujejo samostojno (nekaj lahko tudi za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. V tej nalogi naj jih npr. spodbuja k pojasnjevanju svojih reπitev.

23.

Dani besedi iz povedi v levem stolpcu poiπËejo razlago v desnem stolpcu; prepiπejo ustrezno Ërko. OdloËijo se, ali je dana beseda enopomenska ali ne; obkroæijo DA oz. NE. Nato napiπejo, v katerem pomenu je uporabljena v besedilu iz 3. naloge.

24.

Danim besedam pripiπejo protipomenke.

25.

Dane prevzete besede poveæejo z domaËimi ustreznicami; prepiπejo ustrezno Ërko.

26.

Besede v oklepaju postavijo v pravilno obliko. Pri frontalnem preverjanju reπitev povedo za vsako besedo, v katerem sklonu stoji.

27.

Postopoma berejo nepopolne povedi in vpiπejo ustrezno besedo (to lahko izberejo izmed ponujenih).

28.

Berejo povedi, prepoznavajo napaËno rabo nedoloËnika oz. namenilnika in odpravijo napake. Pri frontalnem preverjanju utemeljujejo svoje reπitve.

29.

Berejo povedi in obkroæijo prislove. Nato te prepiπejo v preglednico in jim doloËijo vrsto. Nasvet: »e je potrebno, naj uËitelj pomaga uËencem tako, da jih spomni na vpraπalnice za prislove.

30.

Preberejo poved in iz nje prepiπejo stopnjevani pridevnik. Nato mu pripiπejo πe drugi dve stopnji ter napiπejo njuni imeni.

31.

Preberejo poved in obkroæijo osebni zaimek. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, na katero besedo se navezuje; obkroæijo Ërko pred izbranim odgovorom. Osebni zaimek prepiπejo v preglednico ter mu doloËijo osebo, spol, πtevilo in sklon.

214


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 215

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o prijavnici? (Odgovori na vpraπanja: Ali se s prijavnico samo prijavimo k dejavnosti ali πe kaj drugega? Ali mladoletna oseba lahko izpolni prijavnico? Ali jo lahko tudi podpiπe? Zakaj ne? Katere podatke moramo vpisati na veËino prijavnic? Zakaj prav te?) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

Vir Spletna stran: www.dln-krsko.si.

215


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 216

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi naslednje besedilo. Druπtvo ljubiteljev narave Krπko Na Dorcu 17 8280 Brestanica tel. 07-49-71-725 (dr. Zdenka Zalokar Divjak) spletna stran: www.dln-krsko.si e-poπta: dln@siol.net

TABOR ZA USTVARJALNO ÆIVLJENJE OTROK IN MLADINE V KRANJSKI GORI »e æelite, da bi Vaπ otrok preæivel prijetne in aktivne poËitnice med svojimi vrstniki, hkrati pa imel priloænost, da pokaæe svoje sposobnosti, nadarjenost …, je naπa ponudba kot nalaπË za Vas. V Kranjski Gori bomo v poletnih poËitnicah priredili enotedenske tabore za otroke od 5. do 15. leta. PROGRAM: Redne dnevne dejavnosti na taboru bodo potekale pribliæno takole: • telovadba, dihalne vaje, meditacija • zajtrk • pohod v naravo (predvsem ob reki Savi proti Zelencem ali Gozdu Martuljku) • kosilo • πportne in orientacijske igre • kopanje in razna tekmovanja • veËerja • veËer z gostom, ki skuπa mlade navduπiti za ustvarjalno delo, uËenje, πport …, ali glasbena delavnica. Dodatne dejavnosti: teËaj prve pomoËi, planinska πola, bioloπka delavnica, likovna delavnica. NAMESTITEV: v hotelu Porentov dom (Depandansa Tina) v Kranjski Gori (v sobah za 2—5 otrok); prostora je za 45 otrok. PREHRANA: trije obroki v hotelski restavraciji, dve malici dnevno si pripravimo sami. OPREMA OTROK: manjπi nahrbtnik • vetrovka • kapa • 2 trenirki • nogavice • spodnje perilo • pribor za osebno higieno • 2 brisaËi • spalna vreËa in rjuha ali dve rjuhi in prevleka za blazino • hiπni copati • πportni copati • kopalke • Ëutara • knjiga • pisalo • glasbeni inπtrument (Ëe ga otrok igra) • zdravstvena kartica • planinska izkaznica. Otroci naj s seboj ne jemljejo tehniËnih naprav (prenosnih telefonov, tranzistorjev idr.) in dragocenosti; na taboru ne potrebujejo denarja (razen za razglednice in znamke). DODATNE INFORMACIJE: na tel. πt. 041-746-339 ali 07-49-71-725 (v veËernih urah). TERMIN

Od

Do

Dni

Starost

Prispevek

1.

27. 6.

2. 7.

6

5—9 let

28.000 SIT

2.

3. 7.

9. 7.

7

6—10 let

33.000 SIT

3.

10. 7.

16. 7.

7

10—15 let

33.000 SIT

4.

17. 7.

23. 7.

7

6—10 let

33.000 SIT

5.

24. 7.

30. 7.

7

8—15 let

33.000 SIT

Opomba Vsi tabori se zaËnejo ob nedeljah ob 11. uri in konËajo ob sobotah ob 21. uri. Denarni prispevek plaËate ob prihodu otroka na tabor.

PRIJAVE: sprejemamo najkasneje do 20. 6. 2005 s prijavnico. Poπljite jo na naπ naslov.

216


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 217

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PRIJAVNICA ZA TABOR V KRANJSKI GORI Ime in priimek enega od starπev: __________________________________________________________________ Naslov: ______________________________________________________________________________________ Poπtna πtevilka in poπta: _________________________________________________________________________ DomaËi tel.: ___________________ Sluæbeni tel.: __________________ Prenosni tel.: ______________________ E-poπta: ___________________________________ Na tabor prijavljam otroka: ime in priimek: _________________________, rojenega: ____________, termin: ______, rezervni termin: ______ ime in priimek: _________________________, rojenega: ____________, termin: ______, rezervni termin: ______ Strinjam se s pogoji in zagotavljam plaËilo denarnega prispevka. Kraj in datum: _______________________________

Podpis: ____________________________

Obkroæi pravilni odgovor. Besedilo je a) pripoved uËenca o tem, kako je bilo na taboru. b) opis hotela. c) vabilo na tabor s prijavnico. Ë) navodilo za delo z otroki. 2. Obkroæi Ërko pred pravilnimi trditvami. a) Tabore je pripravil hotel Porentov dom. b) Udeleæenci bodo bivali v depandansi hotela. c) Na tabor lahko sprejmejo najmanj 45 otrok. Ë) Vsakega udeleæenca mora spremljati eden od starπev. d) »e sta iz iste druæine na taboru dva otroka, ima drugi popust. e) Vsak udeleæenec tabora mora prinesti s seboj glasbeni inπtrument in tranzistor. f) Vsak dan je pred zajtrkom telovadba. g) Po kosilu je obvezno spanje. h) Po veËerji je pohod v naravo. 3. Odgovori. Na katera termina se lahko prijaviπ? ____________________ Koliko dni trajata tabora, na katera se lahko prijaviπ? ____________________ Kdaj se zaËneta tabora, na katera se lahko prijaviπ? ____________________ Na kateri dan v tednu se tabor konËa? ____________________ Do kdaj se je treba prijaviti? ____________________ Do kdaj je treba plaËati? ____________________ Koliko stane tabor, na katerega se lahko prijaviπ? ____________________

217


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 218

4. Obkroæi pravilni odgovor. Kaj je vkljuËeno v ceno?

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

a) Bivanje v hotelu. b) Bivanje in prehrana v hotelu. c) Bivanje in prehrana v hotelu ter izleti v naravo. Ë) Bivanje in trije obroki v hotelu, dve malici dnevno, organizacija in vodstvo. 5. Izpolni prijavnico. 6. V naslednjih povedih obkroæi prislove in jim doloËi vrsto. Prijavite se lahko samo tukaj. __________________________________ ZveËer pridejo na tabor zadnji udeleæenci. __________________________________ Lepo te pozdravljam. __________________________________ 7. Odpravi napake. Na tabor se je treba prijavit pravoËasno. Pojdi pogledati, ali so se otroci æe vrnili z izleta. Otroci ne smejo prinest dragocenosti. Ura je pol sedmih in zaËeli so jest. 8. Iz razdelka Oprema otrok prepiπi — stopnjevani pridevnik in mu pripiπi preostali stopnji: OSNOVNIK

PRIMERNIK

PRESEÆNIK

— osebni zaimek in mu doloËi naslednje lastnosti: OS. ZAIMEK

OSEBA

©TEVILO

SPOL

SKLON

BESEDA/BESEDNA ZVEZA, NAMESTO KATERE STOJI

9. V naslednjih besednih zvezah obkroæi pridevnike; nato te besedne zveze pretvori v zvezo dveh samostalnikov in πe ene (kratke) besede. spalna vreËa

hiπni copati

________________

πportni copati ________________

smuËarske hlaËe

________________

pisalni pribor ________________

mladinski tabor

________________

218

________________


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 219

25 Rok je bil na krosu 2., 2 soπolca sta bila tik za njim 2. del, str. 121—128, predvideno πtevilo ur: 3 Operativni cilji: — prepoznavanje pomena πtevnikov, — prepoznavanje vrst πtevnikov (na podlagi vpraπalnic), — obvladanje in uporaba strategije za loËevanje glavnih in vrstilnih πtevnikov, — branje glavnih in vrstilnih πtevnikov, napisanih s πtevilko, — pravilno pisanje glavnih in vrstilnih πtevnikov do 1000 z besedo in πtevilko, — razumevanje in raba strokovnih izrazov πtevnik, glavni πtevnik in vrstilni πtevnik, — presojanje reπitev in utemeljevanje svojega mnenja. Ciljna tema: Glavni in vrstilni πtevniki — pisanje do 1000. ©tevniki so besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, temveË njihovo koliËino oz. njihov poloæaj v vrsti ali skupini itd. ©tevnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. ToporiπiËu, 1976) ni besedna vrsta, temveË je podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo pridevniπka beseda. ©tevnike uvrπËamo med pridevniπke besede zato, ker nastopajo v stavku v vlogi levega prilastka (npr. trije otroci) ali povedkovega doloËila (npr. Otroci so trije.). Ker pa je jezikoslovno razvrπËanje besed v besedne vrste zelo abstraktno (zanj sta namreË potrebni precej bolj razviti zmoænosti abstraktnega miπljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko priËakujemo od vseh uËencev v osnovni πoli), spoznavajo uËenci na tej stopnji πolanja le temeljne oz. laæje predstavljive skupine besed, npr. πtevnike, pridevnike, samostalnike, zaimke … Poznamo veË vrst πtevnikov; najpogosteje uporabljamo glavne in vrstilne πtevnike. Z glavnimi πtevniki poimenujemo koliËino (npr. πest razredov), zato se po njih spraπujemo z vpraπalnico koliko. Z vrstilnimi πtevniki poimenujemo poloæaj prvine v vrsti (npr. πesti razred), zato se po njih spraπujemo z vpraπalnico kateri (po vrsti). ©tevnike piπemo na dva naËina: s πtevilkami ali z besedami. »e piπemo glavne πtevnike s πtevilko, za njo ne naredimo pike (npr. 6 razredov); Ëe pa piπemo s πtevilko vrstilne πtevnike, za πtevilko postavimo piko (npr. 6. razred). Glavne πtevnike do sto in stotice piπemo kot eno besedo (tj. skupaj, npr. petindevetdeset, dvesto), vse ostale piπemo loËeno (npr. sto dvajset, dva tisoË, pet milijonov). Vrstilne πtevnike vedno piπemo kot eno besedo, torej skupaj (npr. petindevetdeseti, dvestodvajseti, dvatisoËi). Opozorilo: UËenci so se s pravilnim pisanjem glavnih in vrstilnih πtevnikov do 100 (s πtevilko in z besedo) sreËali v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 1. del, 5. ©tevila piπemo s πtevilkami ali z besedami, 30—35), le da tedaj niso poimenovali πtevnikov in njihove vrste, temveË so loËili dve vrsti πtevil na podlagi vpraπalnic koliko in kateri.

219


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 220

Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost

Kaj delajo uËenci?

1.

Glasno preberejo naslov enote. Nasvet: UËitelj naj bo pozoren na to, da bodo uËenci pravilno prebrali πtevnika v naslovu. Nato odgovorijo na vpraπanji in obkroæijo pravilna odgovora. V nepopolno poved vpiπejo manjkajoËo besedo ter tako tvorijo osnovno definicijo πtevnika.

2.

Med ponujenimi besedami prepoznajo πtevnike, jih prepiπejo na Ërte ter jim pripiπejo vpraπalnico. Nato nepopolne povedi dopolnijo z vpraπalnicama in zahtevanimi podatki za obe vrsti πtevnikov. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

3.

Med ponujenimi πtevniki loËijo glavne in vrstilne ter jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Nasvet: UËenci naj doloËijo vrsto πtevnika tako, da se po njem vpraπajo. Nato glavnim πtevnikom pripiπejo ustrezni πtevnik druge vrste. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

4.

Ponovno preberejo naslov enote; tokrat so pozorni na zapis πtevnikov. Obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom in prepiπejo oba πtevnika. Ugotovijo, da enega od πtevnikov piπemo s piko, drugega pa brez nje. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. »e imajo pri tem teæave, naj jih uËitelj usmeri k ilustraciji. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. S povezovalno nalogo dokaæejo obvladanje pravila o zapisovanju glavnih in vrstilnih πtevnikov s πtevilko.

5.

Primerjajo zapis πtevnikov v 4. in 1. nalogi ter v izloËevalni nalogi ugotovijo, da πtevnike lahko zapisujemo na dva naËina. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËenci naj ob ogledu ilustracije odgovorijo na vpraπanje, kateri πtevniki so zapisani s πtevilko in piko.

6.

Tiho berejo povedi. Pri drugem branju v njih obkroæijo πtevnike, nato pa obkroæijo pravilno trditev o zapisu πtevnikov v tem besedilu. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

7.

Opazujejo zapis πtevnikov, ki sta v 6. nalogi napisana s πtevilko, nato pa z dopolnjevalno nalogo ponovijo pravilo o zapisovanju glavnih in vrstilnih πtevnikov s πtevilko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËitelj lahko vpraπa uËence, katera beseda v oblaËku na ilustraciji je πtevnik; nato naj mu doloËijo vrsto.

8.

Z besedo zapisana πtevnika v 6. nalogi, napiπejo s πtevilko, nato svoj zapis utemeljijo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

9.

Preberejo povedi ter obkroæijo πtevnike. Na podlagi vpraπalnic jim doloËijo vrsto. Nato πtevnike prepiπejo in opazujejo njihov zapis. Pogovarjajo se o svojih ugotovitvah, nato pa dopolnijo pravopisno pravilo o pisanju πtevnikov do 1000 z besedo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

10.

S πtevilko napisane πtevnike napiπejo z besedo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve. UËenci naj preberejo besedilo v oblaËkih na sliki pod nalogo in naj razloæijo besedno igro.

11.

S primerjanjem zapisa glavnih in vrstilnih πtevnikov do 1000 z besedo ugotovijo, kako jih piπemo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

220


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 221

12.

Glavne in vrstilne πtevnike, napisane z besedo, napiπejo s πtevilko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

13.

Glavne in vrstilne πtevnike, napisane s πtevilko, napiπejo z besedo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

14.

Vadijo zapis glavnih in vrstilnih πtevnikov s πtevilko in z besedo. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

15.

Preberejo πtevnike, nato napaËno napisane napiπejo pravilno. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

16.

Preberejo nepopolne povedi, nato pa glede na sobesedilo vpiπejo πtevnike in samostalnike v pravilni obliki. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

17.

PoiπËejo zahtevane podatke in nato napiπejo πtevnike z besedo in s πtevilko. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno (lahko za domaËo nalogo); uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

18.

Prepoznajo πtevnika tisoË in milijon ter si skuπajo zapomniti njun zapis. Nasvet: UËenci naj delajo samostojno; uËitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reπi nalogo veËina uËencev, naj frontalno preveri reπitve.

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o πtevnikih? (Izpolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje

221


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 222

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

©TEVNIKI so besede, ki poimenujejo ____________________________.

©TEVNIKI

GLAVNI

_______________

(npr. ________________)

(npr. _______________)

Vpraπalnica: _________?

Vpraπalnica: _________?

ZAPIS ©TEVNIKOV

S ©TEVILKO

222

Z ______________

GLAVNI ©TEVNIK

VRSTILNI ©TEVNIK

GLAVNI ©TEVNIK

VRSTILNI ©TEVNIK

brez _____

__________

do sto in stotice __________________

s ________


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 223

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

©TEVNIKI so besede, ki poimenujejo πtevila.

©TEVNIKI

GLAVNI

VRSTILNI

(npr. tri)

(npr. tretji)

Vpraπalnica: KOLIKO?

Vpraπalnica: KATERI?

ZAPIS ©TEVNIKOV

S ©TEVILKO

Z BESEDO

GLAVNI ©TEVNIK

VRSTILNI ©TEVNIK

GLAVNI ©TEVNIK

VRSTILNI ©TEVNIK

brez pike

s piko

do sto in stotice skupaj

skupaj

223


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 224

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi naslednje besedilo.

Moj prijatelj Anæe iz 6. a je bil 22. novembra star 11 let. En dan pred rojstnim dnem moje mame sva kupovala darilo zanjo. S seboj sem imel samo 580 SIT. Bonboniera, ki sem jo hotel kupiti, pa je stala 999 SIT. Anæe mi je rade volje posodil denar. Koliko denarja je Anæe posodil prijatelju? Znesek napiπi z besedo. _______________________________________________________________________________ ©tevnike iz besedila prepiπi v preglednico, nato pa jih napiπi πe z besedo. GLAVNI ©TEVNIK

VRSTILNI ©TEVNIK

ZAPIS Z BESEDO

2. Odgovori s πtevnikom. Napiπi ga s πtevilko in z besedo. V kateri razred si hodil lani? __________________ __________________ Koliko si bil star, ko si se nauËil voziti kolo? _______________ _________________ Katero πtevilko Ëevljev nosiπ? ______________ ________________ Koliko uËencev je v vaπem razredu? _____________ ______________ 3. Napiπi z besedami. 633 ______________________________________________________________ 633. ______________________________________________________________ 98 ________________________________________________________________ 98. _______________________________________________________________ 4. NapaËno napisane πtevnike napiπi pravilno. devetindevedeset ___________________________________________________ tristo petnajsti ______________________________________________________ πtiristodevetindevetdeset _____________________________________________ stotretji ___________________________________________________________ petsto πtiri in dvajset ________________________________________________ osem in πezdeset __________________________________________________ 224


Prirocnik Gradim6 05

08.07.2005

15:49

Page 225

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. ©tevnike in samostalnike v oklepaju postavi v pravilno obliko. ©tevnike napiπi z besedo. 2. del delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6 ima (128, stran) _________________________. __________________________________________. Na (121., stran) ____________________________________________ se zaËne enota o πtevniku. Spotaknil sem se na (36, stopnica) ___________________________________________________. Moj rojstni dan je (25., december) __________________________________________________, rojstni dan mojega brata pa (4., februar) ______________________________________________. Zborovanja se je udeleæilo okrog (250, Ëlovek) ________________________________________.

225


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 226

Predlogi uËnih priprav

1 1.Predlog uËne priprave za uËno enoto Lani in letos UËni predmet:

slovenπËina

©ola: UËitelj:

Nevenka Drusany

Razred:

6.

Datum: Tematski sklop:

Pogovor

Ciljna tema:

anketa s predstavitvijo rezultatov

Operativni cilji:

— izpolnjevanje ankete, — nebesedno predstavljanje rezultatov ankete, — ubesediljenje nebesednih sporoËil, tj. diagramov in preglednic, — izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, — posluπanje/gledanje posnetka, — razumevanje posluπanega/gledanega besedila, — branje raznih neumetnostnih besedil, — prepoznavanje sporoËevalËevega namena in teme besedila, — ponavljanje usvojene snovi

UËne metode:

pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, delo z besedilom

UËne oblike:

individualna, frontalna, skupinsko delo, delo v dvojicah

UËni pripomoËki in sredstva:

— delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 6, Zaloæba Rokus, 2004), — D. Kapko idr. (2004): Gradim slovenski jezik 6, Reπitve, Zaloæba Rokus, — prosojnica, grafoskop, — list papirja, mapa za liste

Medpredmetne povezave:

oddelËna skupnost

Viri in literatura:

— D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 6, PriroËnik za uËitelje, Zaloæba Rokus. — D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 6, zgoπËenka, Zaloæba Rokus.

Predvideno πtevilo ur:

4

226


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 227

Potek pedagoπkega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËenca

1.

UVODNA MOTIVACIJA

Pozdravim in nagovorim uËence ter vodim kratek pogovor o delu pri slovenπËini v lanskem πolskem letu.

Sodelujejo v pogovoru.

BRANJE IN PISANJE

Pozovem uËence k reπevanju 1. naloge. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam.

Samostojno reπujejo 1. nalogo.

ANALIZA

UËencem naroËim, naj se razdelijo v 4 skupine; nato naj vsaka skupina izbere, katere odgovore bo predstavila in s katerim diagramom (2. naloga).

Razdelijo se v skupine. Vsaka skupina se odloËi, katere odgovore bo predstavila in s katerim diagramom bo to naredila. UËenci v skupini zberejo odgovore soπolcev na dano vpraπanje ter izdelajo diagram.

Pozovem predstavnike skupin, naj javno predstavijo svoje ugotovitve.

Predstavniki skupine govorno nastopijo ob diagramih (torej predstavijo rezultate ankete tudi besedno). Drugi uËenci jih posluπajo.

Vodim pogovor o rezultatih ankete in o njihovih predstavitvah.

Sodelujejo v pogovoru — rezultate primerjajo s svojimi priËakovanji, izrekajo svoje mnenje oz. strinjanje/ nestrinjanje ipd.

Vodim pogovor z vpraπanji iz 3. naloge.

Sodelujejo v pogovoru.

Nato napovem gledanje posnetka (brez napovedi teme, namena in okoliπËin nastanka besedila).

Pripravijo se na gledanje posnetka.

Predvajam posnetek. Med tem opazujem uËence in po njihovem nebesednem odzivanju presodim, ali bom posnetek predvajala πe enkrat ali ne.

Gledajo in posluπajo posneto besedilo.

UËencem naroËim, naj skuπajo doma ustno odgovoriti na vpraπanja iz 5. naloge ter naj podËrtajo vpraπanja, na katera ne znajo odgovoriti; napiπejo naj πe odgovor na vpraπanje iz 6. naloge (opozorim jih, naj lastnosti poimenujejo s samostalniki). Dvema uËencema naroËim, naj do prihodnje ure oddelËne skupnosti zbereta vse odgovore soπolcev; drugima dvema pa, da naj do istega Ëasa reπita zadnji del 6. naloge (tj. naj anketirata uËitelje in pripravita predstavitev rezultatov). (O tem se prej dogovorim z razrednikom/razredniËarko.)

Posluπajo navodilo za domaËe delo. »e Ëesa ne razumejo, prosijo za pojasnilo.

GLEDANJE IN POSLU©ANJE

NOVE NALOGE

227


Ucne priprave prirocnik 02

2.

08.07.2005

14:15

Page 228

UVODNA MOTIVACIJA

Vodim pogovor o prvem delu domaËe naloge, Sodelujejo v pogovoru. tj. o tem, na katera vpraπanja iz 5. naloge niso mogli odgovoriti.

GLEDANJE IN POSLU©ANJE

©e enkrat predvajam posnetek

Gledajo in posluπajo posneto besedilo.

ANALIZA

Vodim pogovor z vpraπanji iz 5. naloge.

Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o posnetem besedilu, izrekajo svoje mnenje in ga utemeljujejo.

UËence spodbujam, naj si ogledajo predOgledujejo si uËno gradivo in izrekajo stavljeno uËno gradivo in naj ga vrednotijo. svoje mnenje.

3.

MOTIVACIJA

UËencem povem, da sem v Ëasopisu prebrala naslednje: ≈V mesecu septembru vas vabimo na razstavo miniaturnih kitajskih hiπ.« Nato vodim pogovor: — Ali ste iz besedila izvedeli vse potrebne podatke? — Kateri podatki po vaπem mnenju manjkajo? — Povejte kakπno nepopolno besedilo.

Posluπajo in sodelujejo v pogovoru.

BRANJE

UËencem naroËim, naj preberejo besedila v 3. nalogi na 10. str.

Berejo besedila.

ANALIZA

Nato vodim pogovor o namenu in temi vseh treh besedil.

Sodelujejo v pogovoru.

UËence pozovem, naj popravijo ta besedila tako, da bodo razumljiva (tako reπijo 5. nalogo na 10. str.).

Popravljajo prebrana besedila.

Frontalno preverjam njihove reπitve.

Javno berejo svoje popravke ter jih pojasnjujejo.

SINTEZA

UËencem naroËim, naj reπijo πe 4. nalogo na 10. str. Spremljam njihovo delo in individualno preverjam reπitve.

Reπujejo nalogo.

NOVE NALOGE

UËencem naroËim, naj preberejo navodilo v 6. nalogi na 10. str. — doma naj reπijo to nalogo ter 7., 8., 10. in 12. nalogo na str. 12—13.

Preberejo navodilo v 6. nalogi; Ëe je potrebno, prosijo za dodatna pojasnila. Posluπajo navodilo za domaËe delo.

UVODNA MOTIVACIJA

UËence pozovem, naj javno preberejo nepopolne opise, ki so jih napisali doma.

Berejo nepopolne opise; posluπalci sproti zapisujejo, kateri podatek verjetno manjka.

VREDNOTENJE Vodim pogovor o manjkajoËih podatkih ter o razumljivosti prebranih besedil.

228

Sodelujejo v pogovoru — poroËajo o svojih ugotovitvah.


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

GLASNO BRANJE IN ANALIZA

Page 229

UËence pozovem h glasnemu branju besedil v 1. nalogi na 9. str. Po branju vsakega besedila jim naroËim, naj reπijo ustrezne naloge, in sicer: — po 1. besedilu prvo vrsto v 2. nalogi na 10. str. ter 2. nalogo na 11. str.; — po 2. besedilu drugo vrsto v 2. nalogi na 10. str. ter 3. nalogo na 11. str.; — po 3. besedilu tretjo vrsto v 2. nalogi na 10. str. ter 4. nalogo na 11. str.

Berejo besedila na 9. strani in samostojno reπujejo navedene naloge.

Med reπevanjem nalog spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam. Ko reπi navedene naloge veËina uËencev, frontalno preverjam reπitve in vodim pogovor o njih. UËencem naroËim, naj preberejo navodilo POSLU©ANJE IN v 5. nalogi na 11. str.; nekaj uËencev VREDNOTENJE spodbudim h glasnemu branju, posluπalce pa k pozornemu posluπanju izreke besede v.

Nekaj uËencev glasno bere dano poved, posluπalci pa jih pozorno posluπajo.

Nato vodim pogovor — uËence usmerjam v vrednotenje izreke predloga v.

Sodelujejo v pogovoru — vrednotijo izreko soπolcev.

UËencem naroËim, naj sami reπijo 1. nalogo na 11. str. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam.

Reπujejo nalogo.

Ko reπi nalogo veËina uËencev, frontalno preverjam reπitve in spodbujam uËence k pojasnjevanju svojih reπitev.

Javno berejo svoje reπitve in jih pojasnjujejo.

NOVE NALOGE

UËencem naroËim, naj doma reπijo 6., 9., 11., 13., 14. in 15. nalogo na str. 12—14.

Posluπajo navodilo za domaËe delo. »e Ëesa ne razumejo, prosijo za pojasnilo.

ANALIZA

UËencem naroËim, naj se razdelijo v dvojice, da bodo s soπolcem v dvojici pregledali reπitve domaËe naloge (tudi 7., 8., 10. in 12. naloge na str. 12—13; te naloge so reπevali po 2. uri). Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam oz. jih spodbujam k rabi snopiËa Reπitve.

Razdelijo se v dvojice in pregledujejo reπitve. »e imajo teæave, si pomagajo s snopiËem Reπitve ali me prosijo za pomoË.

PREVERJANJE

UËencem razdelim liste s fotokopijami nalog za preverjanje iz priroËnika in jim povem, da nalog ne bom ocenila, paË pa si bom le zapisala, Ëesa niso usvojili oz. niso usvojili dovolj.

Reπujejo naloge za preverjanje.

SINTEZA

4.

Javno berejo svoje reπitve in presojajo njihovo pravilnost.

229


Ucne priprave prirocnik 02

NOVE NALOGE

08.07.2005

S soπolcem si zamenjajo liste z nalogami ter sodelujejo pri frontalnem preverjanju reπitev, tj. zaznamujejo (ne pa odpravljajo) napake.

Ko pregledamo vse naloge, naroËim uËencem, naj vrnejo list soπolcu, da bo doma odpravil napake oz. reπil πe tiste naloge, ki jih ni mogel reπiti v πoli. Nato jim razdelim πe fotokopije vpraπanj za njihovo samovrednotenje in jim naroËim, naj doma pripiπejo odgovore.

Soπolcu vrnejo njegov list z nalogami. Posluπajo navodilo za domaËe delo. »e Ëesa ne razumejo, prosijo za pojasnilo.

Kateri cilji niso bili uresniËeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je bilo zelo uËinkovito?

230

Page 230

Po 20 minutah pozovem uËence k frontalnemu pregledovanju reπitev — uËenci naj si s soπolcem zamenjajo liste in na njih zaznamujejo (ne pa odpravljajo) napake.

Analiza dela

Drugo:

14:15


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 231

10 10. Predlog uËne priprave za uËno uro Prva je za koncerte, druga za pusta UËni predmet:

slovenπËina

©ola:

O© Antona Martina Slomπka, Vrhnika

UËitelj:

Vanja KavËnik Kolar (prirejeno)

Razred:

6.

Datum: Tematski sklop:

Opis predmeta/izdelka

Ciljna tema:

opis predmeta

UËna ura:

1.

Operativni cilji:

— branje opisa izdelka/predmeta, — prepoznavanje teme, kljuËnih besed in bistvenih podatkov, — povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem, — povzemanje znaËilnosti opisa izdelka/predmeta, — ustno obnavljanje besedila, — pisno opisovanje izdelka/predmeta

UËne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom

UËne oblike

frontalna, individualna, delo v dvojicah

UËni pripomoËki:

— delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 6, Zaloæba Rokus, 2004), — D. Kapko idr. (2004): Gradim slovenski jezik 6, Reπitve, Zaloæba Rokus

Medpredmetne povezave:

glasbena vzgoja, likovna vzgoja, tehniËna vzgoja

Viri in literatura:

— D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 6, PriroËnik za uËitelje, Zaloæba Rokus.

231


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 232

Potek pedagoπkega sporazumevanja Faza

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

UVODNA MOTIVACIJA

UËencem postopoma glasno preberem nekaj ugank (Priloga 1). Po vsaki uganki poËakam na njihov odziv (reπitev).

Posluπajo uganke in izrekajo reπitve.

UËencem naroËim, naj si ogledajo fotografije v 1. nalogi.

Ogledujejo si predmete na fotografijah.

Nato vodim pogovor (z vpraπanji na koncu te naloge) — uËence spodbujam k poimenovanju predmetov ter k iskanju enakih in razliËnih lastnosti.

Sodelujejo v pogovoru — poimenujejo predmete, naπtevajo njihove enake in razliËne lastnosti ter jih na podlagi le-teh razvrstijo v dve skupini glasbil.

UËence povpraπam, katero glasbilo uporabljajo sodobne glasbene skupine.

Ustno odgovorijo na vpraπanje.

Nato jim naroËim, naj sami reπijo 2. nalogo. Spremljam njihovo delo; reπitev ne preverjam, ker bodo to delali kasneje (v 5. nalogi) uËenci sami.

Na podlagi svojega predzanja oz. poznavanja kitare individualno reπujejo 2. nalogo.

UËence pozovem k preletu besedila iz 3. naloge. Vodim pogovor — vpraπam jih, o Ëem govori besedilo, iz koliko odstavkov je in zakaj je po njihovem mnenju iz toliko odstavkov.

Preletijo besedilo. Nato sodelujejo v pogovoru — povedo, o Ëem govori besedilo in iz koliko odstavkov je; izreËejo svoje mnenje o razlogih za toliko odstavkov.

BRANJE

UËencem naroËim, naj podrobno preberejo besedilo iz 3. naloge.

Berejo besedilo.

ANALIZA

UËencem naroËim, naj se razdelijo v dvojice in naj s soπolcem reπijo 4. nalogo. Spremljam delo dvojic in jim po potrebi pomagam — svetujem jim, naj si pri dopolnjevanju miselnega vzorca pomagajo z vpraπanji in odgovori iz 2. naloge in s πtevilom odstavËnih pomiπljajev (z njim je namreË napovedano πtevilo bistvenih podatkov ob vsaki podtemi oz. kljuËni besedi).

Oblikujejo dvojice in v dvojicah reπujejo 4. nalogo — napiπejo ime predstavljenega glasbila ter dopolnijo miselni vzorec s kljuËnimi besedami in bistvenimi podatki.

Ko reπi 4. nalogo veËina dvojic, frontalno preverim reπitve. UËence spodbujam k poroËanju o tem, kako so priπli do teh reπitev.

Javno preberejo svoje reπitve ter poroËajo o tem, kako so priπli do teh reπitev.

UËencem naroËim, naj sami sledijo navodilom in vpraπanju iz 5. naloge — naj primerjajo miselni vzorec iz 4. naloge s svojimi odgovori v 2. nalogi, poroËajo naj o svojih ugotovitvah in povedo, ali so iz besedila izvedeli kaj novega.

Samostojno primerjajo miselni vzorec iz 4. naloge s svojimi odgovori v 2. nalogi. Javno poroËajo o svojih ugotovitvah in povedo, ali so izvedeli kaj novega.

UËencem naroËim, naj sami reπijo πe 9. nalogo — dopolnijo naj povzetek znaËilnosti opisa predmeta. Ko reπi nalogo veËina uËencev, frontalno preverim reπitve.

Sami reπujejo 9. nalogo.

SINTEZA

232

Javno preberejo svoje reπitve.


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

NOVE NALOGE

14:15

Page 233

UËencem naroËim, naj doma reπijo 6. in 7. nalogo; pred reπevanjem 7. naloge naj πe enkrat preberejo besedilo iz 3. naloge, nato naj k vpraπanjem pripiπejo odgovore. Doma naj se pripravijo πe na ustno opisovanje kitare (8. naloga) ali naj napiπejo kratek opis katerega drugega glasbila (11. naloga).

Posluπajo navodilo za domaËe delo; Ëe Ëesa ne razumejo, me prosijo za pojasnilo.

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniËeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je bilo zelo uËinkovito? Drugo:

Priloga 1 Na πtirih nogah stoji, ponoËi pa tebe v naroËju dræi. (Postelja, Ivan DodiË) Troje obarvanih oËi na kriæiπËu te svari. (Semafor, Ivan Cimerman) Nabruπena kraka, dvoje uπes, pazi, da prsta ne dobiπ vmes. (©karje, Tone Dodlek) Bela njiva — pa ni ajda, Ërno seme, pa ni mak; kdor to seme rad prebira, bo morda πe uËenjak. (Knjiga, Valentin Vodnik) PloπËice bele in Ërne ima. Na treh nogah stoji in nanj umetnik igra. (Klavir, Ivan DodiË) Beli zobje pa πe Ërni so vmes, trebuh raztegne, te vabi na ples. (Harmonika, Pavle Gregorc)

Vir Bibaugiba, zbrala Marjeta Zorec, Zaloæba Harlekin, Ljubljana 1996.

233


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 234

12 Predlog uËne priprave za uËno enoto 12. Iz male ne zraste velika UËni predmet:

slovenπËina

©ola:

O© Majde Vrhovnik, Ljubljana

UËitelj:

Petra Podlesnik (prirejeno)

Razred:

6.

Datum:

234

Tematski sklop:

Mala πola pravopisa

Ciljna tema:

raba male zaËetnice v imenih praznikov in imenih jezikov ter doloËilih pred osebnim imenom

Operativni cilji:

— loËevanje obËnih imen od lastnih, — pisanje lastnih imen z veliko zaËetnico in obËnih imen z malo zaËetnico, — pisanje imen praznikov, jezikov in doloËil pred osebnim imenom, — pisanje doloËil pred osebnim imenom na pisemskih ovojnicah, — pisanje imen prebivalcev krajev in dræav, — pisanje okrajπav doloËil pred osebnim lastnim imenom, ki zaznamujejo druæbeni poloæaj in poklic, — vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja, — povzemanje pravil za pisanje imen praznikov, jezikov in doloËil pred osebnim imenom

UËne metode:

pogovor, pojasnjevanje, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, preverjanje, ocenjevanje

UËne oblike:

frontalna, individualna, skupinsko delo, delo v dvojicah

UËni pripomoËki in sredstva:

— delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 6, Zaloæba Rokus, 2004), — D. Kapko idr. (2004): Gradim slovenski jezik 6, Reπitve, Zaloæba Rokus, — list papirja, — uËni listi

Medpredmetne povezave:

geografija

Viri in literatura:

— D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 6, PriroËnik za uËitelje, Zaloæba Rokus. — D. Kapko idr. (2004): Gradim slovenski jezik 6, zgoπËenka, Zaloæba Rokus.

Predvideno πtevilo ur:

3


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 235

Potek pedagoπkega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

1.

UVODNA MOTIVACIJA

Pozornost uËencev usmerim na naslov 12. enote v delovnem zvezku in na pisemsko ovojnico pod njim.

Sklepajo, kaj napovedujeta naslov enote in pisemska ovojnica. Pojasnjujejo svoje odgovore.

Enemu uËencu izroËim uËni list z besedilom (Priloga 1), ki bi lahko bilo poslano g. ValenËiËu v pisemski ovojnici. NaroËim mu, naj glasno prebere besedilo.

Izbrani uËenec glasno bere besedilo. Drugi uËenci ga posluπajo.

Vodim pogovor — z njim uËence usmerjam v pomensko in pragmatiËno razËlembo danega besedila (vabila).

Sodelujejo v pogovoru.

Vsem uËencem razdelim uËne liste s tem vabilom in jih pozovem, naj sami odpravijo napaËne zaËetnice. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam.

Berejo besedilo in odpravljajo pravopisne napake.

Ko reπi nalogo veËina uËencev, frontalno preverim reπitve.

Javno poroËajo o svojih popravkih; te tudi pojasnjujejo.

Nato naroËim uËencem, naj v zvezek ali na list papirja prepiπejo naslov uËne enote (iz delovnega zvezka) in podenj prilepijo popravljeno vabilo.

V zvezek ali na list papirja prepiπejo naslov uËne enote in prilepijo vabilo.

Na tablo napiπem poved: Profesor Pravopis je napovedal, da bo naslednjo uro slovenπËine preverjal naπe znanje pravopisa. Nato vodim pogovor o tej povedi, npr.: — Katera beseda se v povedi ponovi? — Koga/kaj poimenuje ta beseda v prvem primeru in koga/kaj v drugem? — Zakaj je prviË napisana z veliko zaËetnico in zakaj drugiË z malo? — Kaj pomeni beseda pravopis?

Preberejo poved.

UËencem naroËim, naj sami reπijo prvi del 1. naloge na 128. str. (tj. naj podËrtajo lastna imena). Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam.

Reπujejo ta del naloge.

Ko reπi nalogo veËina uËencev, frontalno preverim reπitve.

Javno berejo svoje reπitve.

Vodim pogovor z vpraπanji iz te naloge.

Sodelujejo v pogovoru.

UËence pozovem k opazovanju ilustracije pod 1. nalogo in k branju besedil v oblaËkih. Nato vodim pogovor o tem.

Opazujejo ilustracijo in berejo besedila ter v pogovoru izraæajo svoje mnenje o vlogi velike zaËetnice.

ANALIZA

Nato sodelujejo v pogovoru — opazujejo poved in odgovarjajo na vpraπanja. Odgovor na zadnje vpraπanje (tj. razlago pomena besede pravopis) poiπËejo v SSKJ.

235


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

Reπujejo nalogo. Vsak mi pokaæe svoje reπitve ter mi jih pojasni.

UËence pozovem k reπevanju 3. naloge. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam. Reπitve preverjam individualno.

Reπujejo nalogo. Vsak mi pokaæe svoje reπitve ter mi jih pojasni.

UËencem naroËim, naj preberejo povedi iz 4. naloge; med branjem naj bodo pozorni na podËrtane besede/besedne zveze.

Berejo povedi in opazujejo njihove podËrtane dele.

Nato vodim pogovor z vpraπanji iz te naloge.

Sodelujejo v pogovoru.

UËencem naroËim, naj samostojno dopolnijo pravilo o pisanju imen praznikov. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam.

Dopolnijo pravilo o pisanju imen praznikov.

Ko reπi nalogo veËina uËencev, frontalno preverim reπitve.

Javno poroËajo o svojih reπitvah.

NOVE NALOGE

UËencem izroËim uËni list (Priloga 2) in jim naroËim, naj doma reπijo vse tri naloge z uËnega lista ter 5. nalogo iz delovnega zvezka (str. 129—130).

Posluπajo navodilo za domaËe delo. »e Ëesa ne razumejo, me prosijo za pojasnilo.

PREVERJANJE

UËencem naroËim, naj se razdelijo v dvojice, da bodo s soπolcem v dvojici pregledali reπitve domaËe naloge. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam oz. jih spodbujam k rabi snopiËa Reπitve.

Razdelijo se v dvojice in pregledujejo reπitve. »e imajo teæave, si pomagajo s snopiËem Reπitve ali me prosijo za pomoË.

MOTIVACIJA

UËence pozovem, naj mi narekujejo nekaj imen dræav, prebivalcev/prebivalk dræav in jezikov; imena piπem na tablo (tudi z napaËno zaËetnico). UËencem povem, da bomo pravilnost zapisa imen na tabli presojali na koncu πolske ure.

Narekujejo imena dræav … Opazujejo njihov zapis na tabli, a ga πe ne vrednotijo.

NOVE NALOGE

UËencem naroËim, naj samostojno reπijo 6. nalogo na str. 130 in prvi del 7. naloge. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam; reπitve preverjam individualno.

Reπujejo nalogo. Vsak mi pokaæe svoje reπitve ter mi jih pojasni.

SINTEZA

236

Page 236

UËencem naroËim, naj sami reπijo 2. nalogo (s pisanimi Ërkami naj prepiπejo obËna in lastna imena iz danih besednih zvez). Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam. Reπitve preverjam individualno.

NOVE NALOGE

2.

14:15


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Nato uËence vpraπam, s katero zaËetnico so pisali imena — dræav, — prebivalcev dræav, — (dræavnih) jezikov.

Odgovarjajo na vpraπanja.

UËencem naroËim, naj reπijo πe zadnji del 7. naloge na 130. str. (dopolnijo naj pravilo o pisanju jezikov).

Ravnajo po navodilu.

Ko reπi ta del naloge veËina uËencev, frontalno preverim reπitev.

Javno preberejo dopolnjeno pravilo.

UËence pozovem, naj sami reπijo 8., 9. in 10. nalogo. Spremljam samostojno delo uËencev in jim po potrebi pomagam.

Samostojno reπujejo naloge.

Ko uËenci reπijo naloge, jih usmerjam v samostojno preverjanje s snopiËem Reπitve.

Preverjajo svoje reπitve s pomoËjo snopiËa Reπitve.

Nato vodim pogovor o samorefleksiji reπevanja teh treh nalog.

Sodelujejo v pogovoru.

UËence spodbudim, naj presodijo zapis imen dræav, prebivalcev/prebivalk dræav in jezikov na tabli ter naj pojasnijo svojo presojo.

Opazujejo zapis na tabli; na podlagi znanja, ki so si ga pridobili to πolsko uro, presojajo zapis in pojasnjujejo svoje mnenje.

NOVE NALOGE

UËencem naroËim, naj doma reπijo 11. in 12. nalogo.

Posluπajo navodilo za domaËe delo.

PREVERJANJE

Frontalno preverjam reπitve domaËe naloge; uËence spodbujam k pojasnjevanju reπitev.

Javno berejo svoje reπitve in jih pojasnjujejo.

NOVE NALOGE

UËencem naroËim, naj samostojno reπijo prvi del 13. naloge. Spremljam njihovo delo in jim po potrebi pomagam.

Reπujejo nalogo.

Reπitve preverjam individualno.

Vsak mi pokaæe svoje reπitve ter mi jih pojasni.

UËence pozovem, naj opazujejo besede, ki so jih v 13. nalogi prepisali v levi stolpec; nato naj reπijo izbirni del te naloge.

Ravnajo po navodilih.

Reπitve preverjam individualno.

Vsak mi pokaæe svojo reπitev in mi jo pojasni.

UËencem naroËim, naj dopolnijo poved na koncu 13. naloge.

Dopolnijo poved.

Reπitev preverjam frontalno.

Javno preberejo dopolnjeno poved.

SINTEZA

PREVERJANJE

3.

Page 237

SINTEZA

237


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

Samostojno reπujejo nalogi.

Nato jim naroËim, naj se razdelijo v dvojice, da bodo s soπolcem v dvojici pregledali reπitve. Spremljam njihovo delo in jih spodbujam k rabi snopiËa Reπitve.

Razdelijo se v dvojice in pregledujejo reπitve. »e imajo teæave, si pomagajo s snopiËem Reπitve.

UËence pozovem, naj v dvojicah reπijo 16. nalogo.

V dvojicah reπujejo 16. nalogo.

Reπitve preverjam frontalno.

Javno preberejo svoje reπitve.

PREVERJANJE

UËencem izroËim uËni list (Priloga 3) in jim naroËim, naj sami reπujejo naloge.

Reπujejo naloge na uËnem listu.

NOVE NALOGE

UËencem izroËim liste s fotokopijami nalog za preverjanje iz priroËnika in jim naroËim, naj naloge reπijo doma.

Posluπajo navodilo za domaËe delo.

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniËeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je bilo zelo uËinkovito?

238

Page 238

UËencem naroËim, naj reπijo πe 14. in 15. nalogo.

NOVE NALOGE

Drugo:

14:15


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 239

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Priloga 1 Ljubljana, 1. april 2003 Dragi prijatelji iz πolskih klopi! Namesto uvoda — kratek raËun: 2003 — 1983 = ? No, Ëe je naπe osemletno osnovnoπolsko druæenje doseglo svoj namen tudi v osnovah matematike, smo se od tedaj postarali za dve desetletji. »as je, da se ponovno sreËamo in ugotovimo, kako je iz malega zraslo veliko. Po toliko letih se zdi primerno celodnevno druæenje. Ko bomo pridno ≈prelenarili« Dan upora proti okupatorju in praznik dela, si bomo v soboto, 3. maja, privoπËili skupni dan na gorenjskem, natanËneje v kranjski gori in njeni okolici. Dobimo se pri jezeru jasna; v tamkajπnji restavraciji bomo ob jutranjem prigrizku prevetrili moænosti, kako zapolniti naπ dan. Vesel sem, da se je povabilu odzvala tudi naπa razredniËarka Vejica. Zato πe pred soboto ponovite rabo velike in male zaËetnice (za razliko od nas so male ostale male in velike so od nekdaj velike). Naj vam to vabilo sluæi za ≈kontrolko«. »e ste med ekvatorjevo razlago zehali nad zemljevidom slovenije, pozorno glejte smerokaze. Pa sreËno! V æelji po Ëim πtevilËnejπi udeleæbi vas lepo pozdravlja nekdaj predsednik 8. b Jaka Skok

239


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 240

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Priloga 2 1. Preberi povedi in odpravi pravopisne napake (tj. malo zaËetnico zamenjaj z veliko). Med poletnimi poËitnicami sem si tik pred dnevom dræavnosti v knjiænici otona æupanËiËa izposodil knjigo bobri; napisal jo je pisatelj janez jalen. Æe v knjiænici sem pomislil, da πe nikoli nisem videl bobra, zato sem se πe pred branjem odpravil v æivalski vrt. 2. Napiπi povedi, v katerih boπ besedi VOLK in DELO uporabil kot lastno in kot obËno ime. ________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

3. Preberi povedi in popravi napaËne zaËetnice. To pesem mi je napisala soπolka marjetica hrast, ki se je rodila na Preπernov dan. Za veliko noË so nas obiskali sorodniki iz kanade. Ali veπ, kdaj je praznik dela? Ali ima neæa god danes ali Ëez dva meseca?

240


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 241

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Priloga 3 1. S pisanimi Ërkami napiπi pet doloËil, s katerimi pred lastnimi imeni poimenujemo poklic ali druæbeni poloæaj.

PodËrtaj pravilno besedo. DoloËila, ki sem jih zapisal, so lastna / obËna imena. Kako piπemo ta imena? ________________________________________ 2. S pisanimi Ërkami napiπi naslov naslovnika na pisemsko ovojnico. SPO©TOVANI GOSPOD MIHA LAH DELAVSKA 30 4281 MOJSTRANA

GA. MAJA KIKELJ RA©I©KA 3 1000 LJUBLJANA

3. Dopolni. Nekatera doloËila lahko zapiπemo tako, da jih ____________________ (npr. dr., prof.). Okrajπave zapisujemo z __________________ zaËetnico, za njimi zapiπemo ___________.

4. Naslednje okrajπave napiπi z besedo. inæ. ___________________

prof. ___________________

g.

dr.

___________________

___________________

5. Naslednji okrajπavi dopolni z lastnim imenom. Piπi s pisanimi Ërkami. g. ________________________________

ga. _____________________________

241


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 242

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj te enote? Kaj si se nauËil o

?

Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?

242


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 243

BeleĂŚke

243


Ucne priprave prirocnik 02

BeleĂŚke

244

08.07.2005

14:15

Page 244


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 245

BeleĂŚke

245


Ucne priprave prirocnik 02

BeleĂŚke

246

08.07.2005

14:15

Page 246


08.07.2005

14:15

Page 247

letka

net

Ucne priprave prirocnik 02

www.devetletka.net

VeË o devetletni osnovni πoli najdete na naslovu www.devetletka.net

Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 6 PriroËnik za uËitelje Urednica: Sabina Tamπe Likovno grafiËna urednica: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Prelom: Boπtjan Dimnik / Studio Rokus Tisk: Schwarz, d.o.o. 1. izdaja: 1. natis Naklada: 1.000 izvodov Ljubljana, julij 2005


Ucne priprave prirocnik 02

08.07.2005

14:15

Page 248

Priloga: zgoπËenka ZgoπËenka vsebuje: — predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), — predlog uËne priprave za uËno enoto (1. Lani in letos, 12. Iz male ne zraste velika), — obrazec za uËno pripravo za uËno enoto, — predlog uËne priprave za uËno uro (10. Prva je za koncerte, druga za pusta), — obrazec za uËno pripravo za uËno uro, — miselne vzorce, — vpraπanja za uËenËevo samovrednotenje, — predloge nalog za preverjanje, — predloge dodatnih besedil.

248

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/6.%20razred/Prirocniki_priprave/pr  

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/6.%20razred/Prirocniki_priprave/prirocnik_gradim6_.pdf