Issuu on Google+

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica TEMATSKI SKLOP 3 Besedila: V. Vodnik, Dramilo; F. Prešeren, Uvod h Krstu pri Savici; I. Tavčar, Visoška kronika; A. T. Linhart, Županova Micka; B. Jurca, Ko zorijo jagode CILJI Funkcionalni BRANJE IN POSLUŠANJE Učenci zaznavajo zvočnost pesniškega jezika, zaznavajo ritem, poiščejo rimo, razumejo temo pesemskega besedila, zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom, prepoznavajo ep. Prepoznavajo in razumejo značilnosti romana, pripovedne zgradbe – zunanje in notranje, razumejo fabulo, prepoznavajo zaznamovanost sloga. Doživljajo in razumejo značilnosti komedije. Razčlenjujejo zgradbene prvine dramskega besedila: zasnovo, zaplet, vrh, razplet, razsnova. Doživljajo, prepoznavajo in razumejo značilnosti povesti, ki jo ločijo od kratke pripovedi po njeni dolžini, številu oseb in dogodkov v njej. GOVORJENJE Ustvarjalno in interpretativno berejo pesmi, tvorijo aliteracije in asonance, govorno poustvarjajo knj. besedila, govorijo o književnosti, opisujejo knj. osebe, improvizirajo igro vlog, govorno obnavljajo prebrana besedila, utemeljujejo motive za ravnanje knj. oseb, govorno opisujejo vrsto pripovedovalca. PISANJE Pisno pojasnjujejo motive za ravnanje knj. oseb, oblikujejo domišljijska besedila, v katerih pokažejo svojo identifikacijo s knj. osebo, opisujejo zunanjost, značaj knj. osebe. Zapisujejo premico dogajanja. Tvorijo lastna besedila z analitično oz. sintetično zgradbo oz. jo pretvorijo. Pišejo komične dramske fragmente. Izobraževalni cilji Poznajo pojme ep, roman (vrste: zgodovinski, pustolovski, znanstvenofantastični), poglavje, okvirna pripoved, komedija (dramatski trikotnik), povest.

1. Valentin Vodnik: Dramilo VIR: SIB, 169 DODATNO: avdioposnetek, SSKJ 1. Uvodna motivacija Spoznali smo Sanjo, spoznali smo Nežiko. Kaj imata skupnega? (Obe sta dočakali svojo ljubezen.) Ljubezen ima lahko več pomenov. Katere vrste ljubezni poznamo? (Do dekleta, fanta, dela, domovine …) Kaj vam pomeni domovina? Kaj čutite do nje? Razgovor. Spomnijo se Zdravljice, pojma rojak, svoboda. Vsaka država/domovina ima svoje značilnosti. Učenci v SIB, 169 poiščejo ustrezne povezave: značilnost – poimenovanje/država. Povezujejo dele pregovorov in jih sproti razlagajo.


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica 2. Napoved besedila Ljudje smo običajno ponosni na svojo domovino. V njej vidimo lepoto, mir, varno zavetje. Čeprav smo majhen narod v mali državi, se imamo s čim pohvaliti. Da je res tako, je v svoji pesmi Dramilo zapisal že Valentin Vodnik. 3. Branje/poslušanje pesmi Učenci najprej poslušajo pesem. Čustveni premor. Tiho branje. 4. Vsebinska analiza pesmi Razlaga neznanih in manj znanih besed s pomočjo stvarnih pojasnil in SSKJ. Pesem berejo po kiticah ter razlagajo/povzemajo vsebino. Skušajo izluščiti modrost/nauk: Lenega čaka/strgan rokav,/palca beraška/prazen bokal. 5. Oblika pesmi Kako je pesem zgrajena? (Kitice, verzi, ritem, rima.) Učenci samostojno ali v dvojicah raziskujejo besedilo in iščejo pesniška sredstva: – apostrofa ali nagovor (Slovenc, tvoja zemlja je zdrava); – okrasni pridevki (prebrisane glave pa čedne in trdne postave, strgan rokav, palca beraška, prazen bokal); – personifikacija ali poosebitev (išče te sreča, stvarnica vse ti ponudi); – frazemi (biti prebrisane glave - biti iznajdljiv, ak nisi zaspan - če nisi len, iz rok ji prejemat ne mudi - ne obiraj se). 6. Sinteza Ponovimo, o čem govori pesem. Sklep: govori o domovini, njenih prednostnih, lepotah, o pameti ljudi, o tem, da nikar ne čakaj, temveč zagrabi priložnost. Torej – ne smemo čakati. Moramo se zbuditi ali pre… (Učenci dopolnijo besedo: predramiti.) Tvorite besedno družino. Učenci nizajo besede, tudi dramilo. Povežejo z naslovom Vodnikove pesmi. S pomočjo SSKJ razložijo pomen besede. dramílo -a s (í) redko sredstvo za dramljenje, bujenje: jemati dramilo; pren. narod potrebuje dramila In dramilo je bil Valentin Vodnik s svojo pesmijo, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine in naroda (SIB, 171) in je zato DOMOLJUBNA PESEM. 7. Domača vaja Iz DZ za 7. razred (Slovenščina za vsak dan in vsakdan) izpiši glavne značilnosti Slovenije ali zapiši song, pesem ali grafit o svoji domovini ali napiši reklamo, s katero bi pritegnil turiste v Slovenijo.


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica

2. France Prešeren: Krst pri Savici (Uvod) VIR: SIB, 129 DODATNO: Wikipedija, SSKJ, medmrežje 1. Uvodna motivacija Pregledamo domačo nalogo. Nekaj izdelkov izberemo za razredno razstavo. Da je ljubezen do domovine težavna zadeva, smo lahko spoznali pri obravnavi zgodovinskih obdobij. Včasih je bilo težavno živeti v domovini, še posebej, če tvoje prepričanje ali veroizpoved nista bila v skladu z državno ali kakšno drugo ureditvijo. Učencem v uvodu razložim zgodovinsko ozadje Krsta pri Savici. Omenim Matijo Čopa, verske vojne med pogani in kristjani. Tema je pokristjanjevanje Karantancev v 10. stoletju, zato je vodilni motiv bojevanje med kristjani in poganskimi Slovani. Boj se odvija na Ajdovskem gradcu pri Bohinjski Bistrici (najdeni so arheološki ostanki), glavni osebi pa sta vodja poganov Črtomir in krščanski koroški vojvoda Valjhun. Pred branjem se spomnimo nekaj poganskih bogov: Živa, Vesna, Perun, Svarun … Svarog je bil v slovanski mitologiji bog neba in velja za očeta vseh slovanskih božanstev. Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog dežja in kmetijstva nasploh. Njegovi simboli so hrast, ki velja za njegovo sveto drevo, perunika in sekira. Triglav - troglavi bog, ki je vladar nebes, zemlje in podzemlja, svetlobe in teme, je utelešeni Svarog. Lada je bila v slovanski mitologiji boginja ljubezni, zakona in otrok. Živa je v slovanski mitologiji boginja življenja. Predstavljali so jo v sedečem stanju, na glavi je ponavadi imela okras, ki je spominjal na Sončeve žarke, bila je ogrnjena z lahkim plaščem, golih prsi in ramen. V levi roki je držala klasje žita, v desni pa nekakšno sadje podobno jabolku. Morana je bila staroslovanska boginja smrti, zime in teme. Njeno ime izvira iz indoevropskega korena »mer«, ki pomeni »umreti«, »zrušiti«. Mnogo slovanskih besed, med njimi slovenske »moriti«, »umreti«, »smrt«, »odmor« in druge izhajajo iz istega korena. Tudi reka Mura in mesec marec naj bi se imenovala po tej boginji. Vesna je bila boginja pomladi. 2. Napoved besedila Prisluhnili boste besedilu, v katerem boste spoznali pogum in trdno voljo Črtomira in njegovih vojakov, ki niso klonili pred sovražnikom. 3. Poslušanje besedila Učenci prisluhnejo pesmi. Čustven premor. Pesem ponovno tiho preberejo, podčrtajo neznane in manj znane besede. 4. Vsebina pesmi Pogovor o vsebini. Razlaga manj znanih besed s pomočjo stvarnih pojasnil in SSKJ. Učenci s svojimi besedami na kratko obnovijo pesem. Ugotavljajo vsebinsko zgradbo pesmi: 1. del: od 1. do 10. kitice, 2. del: od 11. do 17. kitice, 3. del: od 18. do 26. kitice. Kristjane vodi Valjhun, pogane Črtomir.


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica Črtomir z vojsko ne klone, temveč se poda v zadnji, brezizhodni boj, v katerem preživi le on. 5. Oblika pesmi Učenci v besedilu iščejo pesniška izrazna sredstva. Najprej jih skupaj poimenujemo, zapišemo, nato pa poiščejo primere v besedilu: - tipične značilnosti Prešernovega jezika (njino, vojšaki, narmlajši …), - okrasni pridevki (krvavi boj, temne zore …), - metafore (črne zemlje krili, sreča kriva, temne zore, neproste dni, prosta volja …), - metonimija, besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem (ko niso meč, sekira in lopata jih mogle …), - komparacija (manj strašna noč je v črni zemlji krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi), - hiperbola/pretiravanje (kri po Kranji, Korotani prelita napolnila bi jezero), - antiteza/nasprotje (ne branim mu, al' jutra čakat' more), - oksimoron/bistroumni nesmisel (temna zarja). Zlogujejo verze ter določijo ritem: Ko/ ni / so / meč, / se / ki / ra / in / lo / pa / ta U - U U - U - U - U U -: JAMB; laški enajsterec. Kitica: vse razen zadnje so tercine (trije verzi), zadnja kitica je kvartina (štirje verzi). 6. Sinteza Kaj izvemo iz pesmi? (Pripoveduje o boju med …) Pesem pripoveduje o nekem zgodovinskem dogodku, je pripovedna pesem. Literarnoteoretične definicije (SIB, 174): EP je pripovedno književno besedilo v verzih, ki obširno govori o kakšnem velikem ali slavnem dogodku. 7. Domača vaja Izberejo naj si enega izmed delov Uvoda in ga ilustrirajo.

3. Ivan Tavčar: Visoška kronika VIR: SIB, 86 DODATNO: avdioposnetek 1. Uvodna motivacija Učenci na kratko povzamejo zgodbo Uvoda. Ponovimo o značilnostih epa. Ep je torej pripoved, napisana v verzih. Na kakšen način pa bi napisali zgodbo kakšne družine, ki bi trajala kar nekaj desetletij. Razgovor – do ugotovitve (kronika). 2. Napoved V današnji učni uri boste spoznali kroniko družine, ki je živela na Visokem. Od tod ime – Visoška kronika. Za uvod v poslušanje na kratko povzamem zgodbo: I. Tavčar: Visoška kronika (1919) – zgodovinski roman: 1. Polikarp se na nepošten način dokoplje do denarja.


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica 2. 3. 4. 5.

V Poljanski dolini kupi kmetijo. Teži ga vest zaradi zločina nad Schwarzkoblerjem. Sin Izidor privede k hiši Sch. hčer Agato. Oba brata se vanjo zagledata. Agata je obsojena čarovništva. Po čarovniški preizkušnji se Agata poroči z Jurijem. Izidor se poroči z Margareto, nekdanjo nevesto.

3. Poslušanje Učenci poslušajo posnetek. Čustven premor. 4. Vsebinska analiza Skušajo določiti dogajalni prostor (na bregu ob Poljanščici) in dogajalni čas (leto Gospodovo 1695). Pisno odgovorijo na vprašanja ob besedilu (SIB, 88). Preverimo odgovore ter jih dopolnimo in se o njih pogovorimo. V berilu poiščejo ženske like. Izpišejo jih ter opišejo njihovo vlogo v odlomku. 5. Sinteza Ali je odlomek del večje celote ali krajšega književnega dela in po čem to sklepaš? (Je del večje celote, saj gre za kroniko.) Literarnoteoretične definicije (SIB, 90): – ROMAN: je daljše epsko delo v prozi. Večinoma gre za pripovedi, razčlenjene s številnimi poglavji, v katerih nastopa veliko število književnih oseb, dogajanje poteka v različnih krajih in zajema daljše časovno obdobje. Po snovi romane delimo na ljubezenske, kriminalne, pustolovske, znanstvenofantastične, biografske, zgodovinske; po obliki pa na dnevniške, pisemske, kronikalne idr.; – ZGODOVINSKI ROMAN: je roman s snovjo iz zgodovine, z resničnimi ali izmišljenimi osebami z zgodovinskim ozadjem. Gre za pristne orise posameznika, družbene skupnosti, kulture in dogajanja. Avtorji v središče pogosto postavljajo ljubezensko ali pustolovsko zgodbo. 6. Domača vaja SIB, 89 - Napiši kratko nadaljevanje kronike. Začni s koncem zgodbe v berilu. - Napiši izmišljeno stran kronike. Zajemi dogajanje pred preizkusom z vodo in poskusi predvidevati, zakaj je bila Agata obsojena za čarovnico. Pri pisanju upoštev pisateljev slog pisanja.


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica PRIMER PREVERJANJA IN OCENJEVANJA PISNEGA IZDELKA Pisna naloga Ob Tavčarjevi Visoški kroniki IC: Učenec napiše fragment zgodovinskega romana/kronike; napiše lastno pripoved (fiktivno), posnema jezik in slog znanega književnega besedila. NAVODILA ZA PISANJE V Škofji Loki so zbrani ljudje od blizu in daleč ter spremljajo preizkus z vodo za ugotavljanje čarovništva. Si mati Bergantova/oče Bergant in tudi sam/-a pišeš družinsko kroniko. Ta dan se ti je globoko vtisnil v spomin, zato o njem pišeš v svoji kroniki. Pri pisanju pazi na: dogajalni prostor in čas, glavne osebe, osebe, ki vplivajo na potek sojenja/preizkusa. Pazi na svojo vlogo. Upoštevaj pravopisne, pravorečne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti. Pazi na členjenje besedila na odstavke ter na ustrezno razmerje med uvodom, jedrom ter zaključkom. OCENJEVALNI OBRAZEC: Dogajalni prostor in čas Glavne osebe Oseba, ki vpliva na potek sojenja/preizkusa Pripoved o dogodku

Notranja zgradba

Pravopis Oblikoslovje, skladnja Ocenjevalna lestvica: 1 – NZD (1), 2, 3 – ZD (2), 4, 5, 6 – DB (3), 7, 8 – PDB (4), 9, 10 – ODL (5).

Škofja Loka, 1695 (konec 17., začetek 18. stoletja) Agata, Jurij, Izidor (pisec Kronike) Joannes Franciscus Nižji nivo (klišejska, običajna) Višji nivo (duhovita, slikovita) Odstavki, členjenost na uvod, jedro in zaključek ter upoštevanje razmerij med posameznimi deli Ločila, velika začetnica, zapis besed Sklon, raba predlogov, glag. Oblik; besedni red, tvorba povedi …)

1 (za oba pravilna podatka, 0, 5 za en podatek ali napačno zapisan podatek) 1 (za vse, -0, 5 za manjkajočo osebo – do 0) 1 (-0, 5 za napačni zapis) -

do 2 točki

-

do 4 točke

1 (- 0, 5 za neupoštevanje členjenosti in razmerij) 1 (- 0, 5 za ponavljajoče napake do 3; do 0 t) 1 (- 0, 5 za tri napake na posamezni ravni do 0 t)


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica

4. Anton Tomaž Linhart: Županova Micka VIR: SIB, 184 DODATNO: posnetek igre, Wikipedija 1. Uvodna motivacija Ponovimo: V Vodnikovi pesmi Dramilo izvemo, da so Slovenci … V Prešernovem Uvodu h Krstu pri Savici izvemo, da so Slovenci – pogani …. V Tavčarjevi Visoški kroniki izvemo, kakšna je bila usoda … V vseh treh delih so bili na takšen ali drugačen način omenjeni Slovenci, njihova usoda v zgodovini. 2. Napoved besedila V današnji uri pa bomo spoznali Slovence na drugačen način, in sicer bomo spoznali pravega, klenega slovenskega kmeta, ki s kmečko pametjo premaga spletkarskega meščana in njegovo snubitev. Najprej spoznajmo glavne osebe: – Jaka (župan), – Micka (županova hči) – Tulpenheim (uglajeni gospod), – Šternfeldovka (bogata vdova), – Monkof (Tulpenheimov prijatelj), – Anže (Mickin ženin), – Glažek (pisar). 3. Branje besedila Preberemo uvod. Učenci tiho preberejo odlomek. Premor. Razdelimo vloge ter besedilo še enkrat preberejo. 4. Vsebinska analiza S pomočjo stvarnih pojasnil in SSKJ razložimo manj znane in neznane besede. Ustno obnovijo zgodbo. Zakaj nekaterih besed ne razumete? (Ker besedilo ni zapisano v sodobni slovenščini.) Ustvarjalna naloga: »Prevedi« del besedila v jezik mladih – sleng. »Prevajajte« v trojicah, saj v odlomku nastopi toliko književnih oseb. Učenci predstavijo in zaigrajo »prevode«. 5. Sinteza Ali je bilo besedilo smešno ali žalostno? (Smešno.) Kaj je bilo smešno? Učenci naštevajo, kaj se jim je zdelo smešno (predvsem po zaigranih prizorih). Ogledamo si posnetek gledališke igre. Literarnoteoretične definicije (SIB, 187): – KOMEDIJA je komična dramska zvrst, ki smeši predvsem človeške nepopolnosti, slabosti in napake. Za komedijo so značilni besedne igre, duhovit govor, dvoumne izjave, presenečenja, zmešnjave in druge komične situacije. Vrste komik: – situacijska komika izhaja iz smešnih položajev, v katerih se znajdejo osebe; – besedna komika temelji na smešnem govorjenju, šaljivih besednih igrah, dovtipih;


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica –

karakterna (značajska) komika izhaja iz smešnega značaja ene ali več oseb; običajno je pretirano poudarjena ena značajska lastnost; – telesna komika zbuja smeh zaradi kake pretirane telesne nenormalnosti; pogosta je v nižjih komedijskih zvrsteh. Katere vrste komik najdeš v odlomku? 6. Ustvarjalne naloge Učenci pripravijo gledališki maraton. Izbirajo med različnimi uprizoritvami: – »prevod« odlomka; – dramatiziran odlomek; – uprizoritev celotne igre; – Linhart se predstavi (pogled na sodobni svet skozi oči A. T. Linharta). Pripravijo oddelčno prireditev.

5. Branka Jurca: Ko zorijo jagode VIR: SIB, 36 DODATNO: videoposnetek, medmrežje 1. Uvodna motivacija V Županovi Micki smo spoznali dve vrsti ljubezni: tisto iskreno (Anže, Micka) in tisto zlagano z nepoštenimi nameni (Tulpenheim). Ljubezen, takšna ali drugačna, nas spremlja na vsakem koraku. Kdaj je ljubezen tisto čustvo, ki lahko zaznamuje človeka za vso življenje? (Mladostna ljubezen, ljubezen v puberteti …) Ali poznate pregovor Šolska ljubezen na pesek se piše, veter zapiha in vse izbriše? Kaj pomeni? Razgovor o minljivosti ljubezni, o mladostni vihravosti, o SMS-zaljubljanju … Naloga: Učence razdelim v dve skupini; ena skupina se odpravi v knjižnico, druga v računalniško učilnico. Poiskati in zapisati morajo čim več pregovorov o ljubezni ter jih predstaviti in razložiti drug drugemu. Čas: 10 minut. Poročanje, razlaga. Ljubezen je večna, dokler traja. Ljubezen, ki mine, ni bila nikoli prava ljubezen. Ljubezen je sreča brez miru. Ljubezen je kot rosa; pade tako na vrtnico kakor na koprivo. Ljubezen je kot ogenj; večja je, bolj se kadi. Ljubezen je kot solza; rodi se v očeh, pade pa v srce. Ljubezen je kot morje; nevarno, če ne znaš plavati. Ljubezen je kot zahajajoče sonce; ko je najlepše, zaide. Ljubezen je kot bolezen, ki je nočemo zdraviti. Ljubezen je kot kobilica; skače z jezika v srce. Ljubezen je kot mesec; ko raste, že usiha. Ljubezen je kot oreh; kdor ga ne stre, ga ne more užiti. Ljubezen je kot sneg; ko se stopi, se spremeni v blato. Ljubezen se ne da na nitko ujeti, a niti s palico pregnati. Ljubezen rodi ljubezen.


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica Ljubezen sliši raje sladko laž, kakor bridko resnico. Ljubezen se rodi iz zaupanja, živi od upanja, umre od usmiljenja. Ljubezen se pri moškemu začne v očeh, pri ženski v ušesu. Ljubezen je najsrečnejša pot k nesreči. Ljubezen ima četvero oči, pa je vseeno slepa. Ljubezen je slepa, a vidi na daljavo. Ljubezen se opazi kot luknja v nogavicah. Ljubezni in rdečega nosu ne moreš skriti. Ko ljubezen govori, razum molči. Ljubezen je trpljenje, življenje brez ljubezni pa je pekel. Prvi dih ljubezni je poslednji dih modrosti. Govor ljubezni je v očeh. Oči so prvi sel ljubezni. Oči iščejo kar je srcu všeč. Vsake oči imajo svojega malarja. Česar ljubezen ne vidi, verjame. Česar je polno srce, rado iz ust gre. Kar od srca pride, se srca prime. V ljubezni oprostiš, a ne pozabiš. Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli. Z ljubeznijo mine čas, s časom ljubezen. http://www.hervardi.com/pregovori.php#ljubezen 2. Napoved besedila Iz vseh teh pregovorov smo se lahko marsikaj naučili, a naš resnični učitelj je življenje samo. Jagoda, osmošolka, je kar hitro spoznala, da ni vse lepo, kar se sveti. 3. Branje/poslušanje odlomka Preberem odlomek. Pazim, da z glasom dovolj nazorno ponazorim menjavo književnih oseb. Premor. 4. Vsebina besedila Učenci spregovorijo o prvih vtisih po poslušanju. Sami še enkrat preberejo odlomek. Ustno odgovarjajo na vprašanja ob besedilu (SIB, 39). 5. Oblika besedila Po čem se razlikuje odlomek Ko zorijo jagode od odlomka Županova Micka? (Ni jasno zapisano, kdo kaj reče oz. kdaj prehaja govor v misli; Županova Micka je komedija, Ko zorijo jagode pa je povest.) 6. Sinteza Literarnoteoretične definicije (SIB, 40): – POVEST je srednje dolga pripoved, v kateri nastopa večje število književnih oseb, dogajanje je časovno in krajevno bolj omejeno kot v romanu, ki lahko zajema daljši čas in prostor. Ponavadi je povest za bralce manj zahtevna kot roman. Ogled filmske upodobitve ter ugotavljanje razlik med literarno predlogo ter filmsko upodobitvijo (SIB, 40).


Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica 7. Kreativno poustvarjanje Učenci se razdelijo v manjše skupine ter določijo književne osebe. Določijo dogajalni prostor in čas ter pišejo zaokrožene pripovedi (SIB, 40). Pripravijo izid glasila.


http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/3s