Issuu on Google+

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

NOVICE OB^INE

RA^E-FRAM

Št. 62 - 2/2014; junij 2014


Iz vsebine Novic

www.race-fram.si


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Zapeljite se malo čez mejo, odpotujte po Evropi (tudi tisti, ki je včasih veljala za »rusko«) in večkrat se boste počutili, kot da ste na drugem planetu. Sam sem bil pred kratkim namreč na Češkem, Poljskem in v Nemčiji. Vse je normalno, ljudje hodijo v službo, veliko delajo, veliko gradijo, se sprehajajo, posedajo po lokalih, se veselijo, smejijo, kdaj pa kdaj pa so tudi jezni, razočarani in slabe volje. Starejši gledajo televizijo, skoraj vsi se jezijo na svoje politike, na davke, sosede, pa vendar javnomnenjske raziskave kažejo, da so nadpovprečno zadovoljni s svojim življenjem. Mislijo, da bo v prihodnje približno enako dobro kot je sedaj in da bodo solidno preživeli jesen svojega življenja. To je čutiti na vsakem koraku. Vsakodnevni dogodki jih ne vznemirjajo preveč. Televizijska poročila govorijo o vsem mogočem, športniki jih navdušujejo, posteljne prigode politikov in medijskih zvezd pa razveseljujejo. Vse to se jim zdi normalno. Potem pa se vrnemo domov. Skoraj v neki drugi svet. Če pri nas dežuje, bi najraje zahtevali odstop televizijskega vremenarja, če že ne ministra za okolje. V televizijskih oddajah se sogovorniki obmetavajo z žaljivkami, pred vrati raznih uradov ure in ure stojijo novinarji, da lahko čim prej povedo, da so jim oni iz druge stranke povedali, da so oni iz »druge« stranke butci, ki ničesar ne razumejo. Poročila in časopisi so polni informacij o oškodovanjih družbenega premoženja, krajah davkoplačevalskega denarja, odstopih, zdravniški mafiji, nesposobnih sodnikih, pokvarjenih in skorumpiranih politikih. Najvišji politiki, kot včasih Ribničani suho robo, prodajajo državno premoženje, uvažamo direktorje za slabe in »dobre« banke. Iščemo ministre in če le koga prepričamo, da to postane, ga mediji hitro temeljito obdelajo in že ponikne v sivo povprečje. V javnih raziskavah naši ljudje odgovarjajo, da smo najbolj skorumpirana država. Hkrati predsednik države postavi za predsednika komisije popolnoma neznanega človeka, nanj se vsuje plaz žaljivk in eni navdušeno ploskajo, drugi si manejo roke, protikorupcijska komisija pa počasi izginja. Včasih bi skoraj lahko rekli, da postajamo čudni, drugačni. Pa vendar politiki in novinarji ne vidijo, da smo še vedno normalni ljudje, da se zmerno kregamo doma, da radi hodimo v službo, če jo le imamo, da radi pojemo v pevskih zborih, sodelujemo v številnih društvih. Da je tudi pri nas pomlad, da zorijo češnje, da se tudi mi veselimo fenomenalnih dosežkov naših športnikov, da smo tudi mi očistili svoje okolje, da bomo, ko boste to brali, z velikim veseljem pričakovali praznovanje 15. občinskega praznika, da je za nami skoraj petdeset občnih zborov - da torej tudi mi znamo normalno živeti, če le drugi čim manj zastrupljajo odnose med nami. Zato naredimo vse, da spreobrnemo vse tiste, ki v življenje prinašajo same slabe misli in dejanja… Približujemo se polovici leta, pred vrati je poletje. Pred vrati pa je tudi praznik občine Rače-Fram, ki ga letos praznujemo petnajstič. Vsako leto se ob občinskem prazniku zvrsti več dogodkov, člani društev in posamezniki brezplačno predstavijo svojo dejavnost, zato je prav, da se udeležimo prireditev in s svojo prisotnostjo nagradimo nastopajoče in organizatorje. Še enkrat prisrčno vabljeni, da se že prav kmalu udeležite prireditev ob 15. občinskem prazniku, časovnemu in vsebinskemu napovedniku katerih posvečamo tudi zadnje strani tokratnih Novic. Vsem občankam in občanom občine Rače-Fram čestitam ob našem prazniku, hkrati pa vsem čestitam tudi ob dnevu slovenske državnosti ter želim prijetne poletne in dopustniške dni! Branko LEDINEK, župan

Želimo vam prijetno branje!

1


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA Na začetku se bom navezal na kolegico iz uredništva, Lidijo Belca, ki je v uvodniku prejšnje številke Novic med drugim omenila, da premierka Alenka Bratušek išče novega ministra za zdravstvo. In do izida nove številke našega glasila smo potem dobili ministrico za zdravstvo Alenko Trop Skaza, ki pa je na svojem položaju zdržala le nekaj več kot mesec dni. Zares zaskrbljujoče za nas, navadne državljane, če je naš zdravstveni sistem tako bolan, da niti ministri ne zdržijo prav dolgo. In spet so krožila takšna in drugačna imena, se vrstili argumenti za in proti… Na srečo ali žalost, s katerega zornega kota pač gledamo na vse skupaj, novega ministra za zdravstvo nismo dočakali, saj je v tem času odstopila celotna vlada. In tako bomo ubogi državljani spet poslušali predvolilne obljube političnih strank, njih veljakov in simpatizerjev. Verjamem, da je tudi večina izmed vas tega že čez glavo sita. Podobne obljube, kako bo, ko pridejo na oblast oni, vse drugače, vse boljše – a kako bodo to storili in dosegli, tega nam ne razkrijejo. Kar trikrat bomo v nekaj mesecih morali (oz. bomo tja vsaj povabljeni) na volišča; poleg volitev v evropski parlament in parlamentarnih volitev nas namreč čaka še referendum. Nič hudega, če bomo vsakič porabili nekaj milijonov evrov, saj za demokratično odločanje volivcev denarja pač ne sme zmanjkati. Nič hudega, če je medtem zmanjkalo denarja za subvencije vozovnic za dijake in študente, če ni zadosti denarja za letovanje otrok v obmorskih zdraviliščih, če so številni državljani izgubili socialne transferje zaradi banalnih stvari, če primanjkuje paketov hrane za najbolj ogrožene sodržavljane ipd. Sicer pa, ne se preveč jeziti, če rezultati volitev ne bodo v skladu z vašimi pričakovanji. Po več kot dveh desetletjih samostojnosti je skrajni čas, da bi se politične elite v celoti zamenjale; prepričan sem namreč, da slabše kot je, ne bi moglo biti. Pa vsaj nekaj novih obrazov bi se pojavilo na politični sceni. Prav v dneh, ko nastaja ta uvodnik (v drugi polovici maja), spremljam poročila o katastrofalnih poplavah v BIH in Srbiji. Vodna ujma se je spet znesla nad ljudmi, ki so ostali brez vsega, kar so trudoma ustvarjali vse življenje. Glede na to, da smo tudi v Sloveniji nedolgo tega bili priče poplavam, dolgotrajni suši lansko poletje, pa žledu pozimi, lahko razumemo stisko ljudi, ki jih je doletela naravna nesreča. In prav zanimivo – to, kar ne uspe politikom, športnikom, kulturnikom, je uspelo naravi. Združila je ljudi v veliko akcijo solidarnosti in pomoči. Pa ne samo tistih, ki živijo v navedenih prizadetih predelih bivše skupne države, pomagamo jim tudi državljani vseh bivših republik, ki smo nekoč tvorile SFRJ. Ne glede na vsa dogajanja v preteklih desetletjih, številne spopade in vojne, v kritičnih razmerah, ki so jih povzročile višje sile, nenadoma ni več pomembna nacionalna pripadnost. Navadni državljani preprosto želijo pomagati tistim, ki so se znašli v stiski. Po svoje žalostno, da se mora zgoditi nekaj zares hudega, da začutimo potrebo pomagati, a hkrati mi to vliva optimizem, da večina ljudi vendarle še vedno razmišlja pozitivno. Vedno pogosteje se sprašujem, kaj se pravzaprav dogaja z našim planetom. To, da smo prekomerno obremenili okolje s

2

številnimi odpadki, da potrošimo preveč energije, kar ima za posledico številne škodljive izpuste, je znano. Mnogi vedno pogosteje govorijo o t. i. teorijah zarote in zbirajo dokaze za to, čeprav me s tem (vsaj zaenkrat) niso prepričali. Menim predvsem, da z rastjo povprečne temperature nastajajo globalne spremembe. Znano je, da se ledeniki na Antarktiki topijo veliko hitreje, kot so načrtovali znanstveniki. To, da naši vnuki morda v evropskih Alpah ne bodo mogli več videti ledenikov, je tako rekoč že dejstvo. In kaj smo pripravljeni kot državljani storiti za to, da bi se stvari bistveno spremenile? Bojim se, da bore malo. Že vsakoletna akcija 'Očistimo okolje' v mesecu aprilu, v kateri sodelujeta obe osnovni šoli in številna društva v kraju, kaže na naš odnos do tega področja. Res je, da se količina nabranih odpadkov ne povečuje, a tudi bistveno zmanjšala se ni. Vse preveč je še divjih odlagališč v naravi. In ne nazadnje, poleg učencev in članov društev na akciji srečamo le redko koga, ki bi se nam pridružil kar tako, ker čuti potrebo ali dolžnost, da za naše zanamce ohranimo naravo. Ob požledu v letošnji zimi, ko smo za krajši ali daljši čas ostali brez elektrike, je marsikdo izmed nas ugotovil, kako smo odvisni od tega energenta. In katerim napravam, ki jih poganja elektrika, smo se pripravljeni odpovedati? Najbrž nobeni, saj skoraj vse nujno potrebujemo za vsakdanje udobno življenje. Pa pomislimo, koliko od teh naprav smo imeli pred 50 leti? Pa smo takrat lahko preživeli? Seveda smo, saj sicer ne bi mogli prebirati teh vrstic. In ker smo takrat živeli brez številnih (za sedanje čase tako rekoč nepogrešljivih) električnih in elektronskih naprav, smo imeli mnogo več prostega časa, veliko več smo se družili s sorodniki, prijatelji in znanci, gojili smo pristnejše in trdnejše medčloveške odnose. Za to, kako ali s čim nadomestiti elektronske naprave, žal ne poznam rešitve. Imam pa rešitev za druženje s prijatelji in znanci. Od 13. do 22. junija letos bodo potekale številne prireditve ob 15. občinskem prazniku občine RačeFram. Takšne prireditve nam pokažejo tudi medsebojno povezanost in omogočajo njeno krepitev. Organizatorji prireditev so društva iz naše občine, ki so deležna takšne ali drugačne podpore s strani matične lokalne skupnosti. To materialno pomoč oplemenitijo s svojim prostovoljnim delom in omogočijo vsem občanom, da tudi vi postanete aktivni udeleženci prireditev, ki bodo organizirane. Kot že v preteklih letih, so tudi za letošnji praznik številna društva in ustanove pripravile pester in zanimiv program. Udeležite se lahko mnogih športnih in kulturnih prireditev. Verjemite, v vsako prireditev so vložene dolge ure prostovoljnega dela društvenih delavcev. S svojim obiskom jim boste izkazali priznanje, da se niso trudili zaman. In na prireditvi boste morda srečali bivšega sodelavca, soseda, znanca, s katerim se že dolgo niste videli. Ali še bolje, morda koga pokličete in ga povabite na prireditev, da si jo skupaj ogledate. Ja, sliši se (in tudi dejansko je) tako preprosto, torej izkoristite ponujeno priložnost! Osrednja proslava ob občinskem prazniku bo v sredo, 18. junija ob 20. uri, na grajskem dvorišču. S skupnimi močmi lahko napolnimo prostor tega lepega prizorišča. Ko se bodo iztekle prireditve ob našem občinskem prazniku, bomo 25. junija praznovali dan državnosti. Čeprav vedno pogosteje ugotavljamo, da si takšne Slovenije, kot je danes, pač nismo želeli, prav veliko možnosti za hitre spremembe Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM na bolje nimamo. A če pogledamo razvoj na lokalnem nivoju, lahko zanesljivo ugotovimo, da je bilo v naši občini v preteklih 19 letih narejenega veliko. Predvsem smo občani preko svojih predstavnikov sami odločali o tem, za katere projekte bo porabljen proračunski denar. Zagotovo vsi nismo docela zadovoljni z vsem, kar se dogaja, a priznati je potrebno, da je napredek na vseh področjih kljub vsemu očiten. Glede na to, da sodi naša občina med redke še nezadolžene v Sloveniji, imamo tudi v teh kriznih časih recesije, ki je kar noče in noče biti konec, še nekaj rezerv. In tudi načrtovani projekti za prihodnje nam lahko vlivajo upanje, da se bo podoba naše občine, s tem pa tudi kakovost življenja njenih občanov, še izboljševala. Sicer pa, optimisti in ljudje, ki v srcih dobro mislimo, tako verjamemo, da za dežjem vedno posije sonce. In ker boste 62. številko našega glasila prebirali na pragu poletja, vam želim, da bi bili poletni meseci obsijani s soncem – seveda ne tako žgočim kot lansko poletje, ko so bile temperature nekaj časa nadpovprečno visoke, pa še suša nas je močno prizadela. V poletnih mesecih nastopi tudi čas dopustov, ki

je idealen za to, da se odpravimo na počitnice, potovanje, ali pa zgolj postorimo kaj okoli našega doma, za kar je med delovniki manj primernih priložnosti. Ob številnih medletnih obveznostih torej ne pozabite nase in si čez poletje naberite novih moči in energije. Izkoristite proste dni za športne aktivnosti, plavanje, pohodništvo, kolesarjenje... Če pa ste zgolj športni navdušenci, uživajte, navijajte in se jezite (a ne preveč) ob gledanju svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji, ob tem pa se vsaj v mislih ali s pomočjo svetovnega spleta sprehodite po tej veliki deželi. Večkrat pa za lepa in navdihujoča doživetja sploh ni potrebno daleč od doma, saj tudi z malo potrošenega denarja lahko preživimo nekaj prijetnih dni v naravi, morda kar na bližnjem zelenem Pohorju. In, seveda - da se znova vrnem na začetek - pri vseh aktivnostih, ki se jih boste lotili, pazite nase in na svoje psiho-fizično počutje, kajti čez tri mesece, ko bo pred vami naslednja številka Novic, morda še vedno ne bomo imeli ministra za zdravje… Jože BOBOVNIK, član uredništva Novic

POZOR: nujnost kr~enja obsega Novic – POZIV in PROŠNJA Zaradi zelo velikega interesa naših občank in občanov po sodelovanju in objavljanju najrazličnejših (za širšo javnost bolj ali manj aktualnih) vsebin v Novicah Občine Rače-Fram, posledično pa nadpovprečno zajetnega obsega našega lokalnega glasila je - zaradi s tem povezanih visokih stroškov, dodatno potrebne količine vloženih naporov ter porabljenega časa za pripravo - postalo neobhodno nujno, da postavimo nova, strožja merila za pripravo in posredovanje prispevkov, namenjenih za objavo. Zaradi navedenega vas prosimo, da v bodoče dosledno in brez izjeme upoštevate naslednje usmeritve: • prispevki naj bodo vsebinsko širše aktualni; • zaželene so predvsem vsebine, ki se nanašajo na aktivnosti, dosežke, dogajanja in zanimivosti, neposredno povezane z našo občino in občani ter pomembne za večino slednjih; • vsebine, ki jih posredujete z namenom objave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolžina posameznega članka je pol strani A4 formata, v primerih večje pomembnosti oz. aktualnosti za širok krog občanov pa je omejena na eno stran (do maksimalno stran in pol) formata A4; morebitno dodatno povečanje obsega je mogoče le izjemoma in sicer po predhodni in pravočasni uskladitvi avtorja z odgovorno osebo uredništva); • prispevke posredujte po e-pošti, v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12, razmah med vrsticami oznake 1, brez centriranja in vsakršnih drugih vrst oblikovanja tekstov, • e-prispevkom priložite (in sicer obvezno kot priponko v formatu .jpg, nikakor pa vstavljenih med wordow tekst!) od 1 - 3 fotografije, ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji in navedbami avtorjev (možnost dogovora za posredovanje do max 5 fotografij, odvisno od vsebine in aktualnosti prispevkov); • med tekstom označite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebno priponko, po vsebini sodi; • tekstov ali dela tekstov ne pišite z velikimi tiskanimi črkami; • prispevke za objavo pošljite čim prej, po možnosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in že lahko o njem pripravite ustrezen, še 'svež' zapis (ne čakajte do zadnjega trenutka!); • prispevkov ne pošiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kot skrajni rok; • z namenom zmanjšanja obsega Novic bomo po potrebi ukinili ali vsaj skrčili nekatere rubrike; • v primeru predhodne (pred iztekom roka za oddajo člankov) zapolnitve razpoložljivega (zmanjšanega) prostora v Novicah bodo pri objavi imele prednost vsebine, ki bodo prispele prej. Vse navedeno bomo upoštevali že pri sprejemanju prispevkov za naslednjo, to je septembrsko številko Novic. V primerih morebitnega nespoštovanja navedenih prošenj bomo primorani članke zavrniti oz. jih ne bomo objavili. Hvala za razumevanje!

Želimo vam prijetno branje!

Uredništvo (e-naslov: urednistvo.novic@gmail.com) 3


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik XVII, številka 62 - 2/2014; v Račah, junija 2014

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČ Uredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČ Fotografije: naslovnica: Leon MAJERIČ Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov. Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: urednistvo.novic@gmail.com spletna stran: www.race-fram.si Računalniški prelom: Tisk:

Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 Maribor Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Spoštovani občani, spoštovane občanke! Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu barvite jeseni, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na naslov našega uredništva najkasneje do vključno srede, 20. avgusta 2014 in sicer na CD, USB ključu ali preko e-pošte:

urednistvo.novic@gmail.com .

Zaradi zaščite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Uredništvo

4

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

OBVESTILA, VABILA Ogla{evanje pred volitvami – OBVESTILO Z ozirom na to, da nas letos čaka volilna jesen, vse politične stranke, liste in druge osebe, ki nameravajo kandidirati na lokalnih volitvah, seznanjamo s tistim delom Odloka o javnem glasilu Občine Rače-Fram (sprejet na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Rače-Fram, dne 12. 11. 2001, objavljen v MUV, št. 29 – 21. 12. 2001), ki se nanaša na objavo prispevkov – oglaševanje pred volitvami. O tem govorita 17. in 18. člen navedenega odloka; oba člena citiramo. 17. člen Vse politične stranke, liste in druge osebe, ki kandidirajo na volitvah, imajo v času volilne kampanje, ki ga določa zakon, na voljo določen enak brezplačen prostor, ki obsega četrtino strani glasila. Naročilo volilnega oglasnega sporočila mora biti označeno z navedbo naročnika. 18. člen Če stranka oz. kandidat na volitvah želi objaviti dodatna besedila, so ta obračunana po veljavnem ceniku, uvrščena pa so na straneh plačanih objav in razpisov. Uredništvo

Povabilo k predstavitvi Vse večkrat je slišati in prebrati slogane v smislu 'Spoštujmo slovensko', torej, spoštujmo naše, domače. Da bi se 'kampanji' za spoštovanje in promoviranje domačega v mejah mogočega pridružili tudi mi, vabimo in pozivamo turistične kmetije in vse, ki s svojo dejavnostjo želijo vzbuditi zanimanje, interes in obisk zainteresiranih od blizu in daleč, da svojo ponudbo in njene morebitne posebnosti na kratko predstavijo v Novicah. Na straneh lokalnega časopisa vam torej ponujamo priložnost brezplačne predstavitve vašega dela, prizadevanj, dosežkov, načrtov, želja, pa tudi morebitnim problemov, s katerimi se srečujete pri opravljanju dejavnosti, ni potrebno tlačiti pod preprogo in jih zaobiti. K sodelovanju ste prijazno povabljeni vsi, ki v občini Rače-Fram s svojim delom želite doseči nekaj več, ki gradite kakovost in prepoznavnost ter zagovarjate pomen lastnega, našega, domačega in/ali se v kakršnem koli oziru trudite vsebinam vaše dejavnosti dati dodatno vrednost, aktualno tudi za druge. V primeru odločitve za sodelovanje se o optimalnem obsegu pisne predstavitve in načinu njene priprave seznanite v zapisu na strani 3 (oziroma se po potrebi o tem predhodno posvetujte in dogovorite z urednico). Povabljeni k sodelovanju!

Uredništvo

VABILO K SODELOVANJU V okviru občinskega projekta

»MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 2014«

vas vljudno vabimo, da na naš naslov podate poimenske predloge za ocenjevanje urejenosti okolja in sicer za naslednje kategorije: • stanovanjske stavbe • poslovni in družbeni objekti • kmečka dvorišča • urejenost ulice • urejenost vasi oz. zaselkov Prosimo vas, da posredujete predloge v čim večjem številu in čim prej, najkasneje pa do konca junija 2014, po pošti ali preko telefona, na naslov: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, Rače; tel.: 609-60-10. OBČINA RAČE-FRAM, Komisija za ocenjevanje okolja Želimo vam prijetno branje!

Pozdrav poletju 5


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Novi investiciji naproti zdravstvena postaja Ra~e Na lokaciji starega vrtca v Račah bo zrasla nova zdravstvena postaja Ker je stavbo v Novi ul. 3, v kateri se trenutno nahaja zdravstvena postaja Rače (ta sodi v sklop Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor) že zelo najedel zob časa (to, glede na njeno starost, sicer nikakor ne preseneča), smo v občinskem proračunu za leto 2014 na odhodkovni strani del sredstev rezervirali tudi za izvedbo tozadevne načrtovane investicije. Ob tehtanju možnosti rekonstrukcije dotrajanega objekta ali novogradnje je imela pomembno vlogo navedba o trenutno potrebni improvizaciji dela, s ciljem izpolnjevanja predpisanih zdravstvenih normativov. Tako bi bilo - za nadaljnje standardom ustrezno izvajanje zdravstvene dejavnosti - potrebno na objektu izvesti številna večja sanacijska dela. Opaznejše pomanjkljivosti postaje se zaradi starosti kažejo predvsem v energetski potratnosti, pa tudi v nedostopnosti za invalide ter pomanjkanju parkirnih prostorov. Na podlagi navedenega smo ocenili, da bi s finančne perspektive sanacija obstoječe zdravstvene postaje pomenila neekonomičen rezultat, sama realizacija odločitve o rekonstrukciji objekta pa bi predstavljala tudi dodaten problem – zagotavljanja nemotenega obratovanja ambulant v času izvajanja sanacijskih del. Kljub zapletenemu in predvsem dolgotrajnemu postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nov objekt na področju zdravstvene dejavnosti smo želeni dokument v pomladnih mesecih vendarle uspeli pridobiti. Za zdravstveno postajo je v sklepni fazi tudi postopek javnega naročila oz. razpis za zbor izvajalca gradbenih del. Zaradi usklajenosti investicije s Strategijo razvoja Slovenije in vsemi dokumenti, ki opredeljujejo njen okvir ter zaradi sovpadanja s cilji in usmeritvami operativnega programa za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, se za izvedbo investicijskega projekta nadejamo tudi pridobitve sofinancerskih sredstev. Bodoča zdravstvena postaja Rače bo obsegala dve splošni ambulanti družinske medicine (sedaj je na voljo le ena, kar je za kraj Rače z okolico postalo premalo) z referenčno ambulanto, laboratorij in ostale pripadajoče prostore ter zobozdravstveno ambulanto. Objekt je zasnovan pritlično; sestavljen bo iz dveh delov, ki jih bo povezoval skupni komunikacijski prostor. Funkcionalnost objekta bo temeljila na dveh posameznih sklopih, ki bosta med seboj sicer povezana, vendar dovolj ločena, da bo mogoča delitev na javni, pol javni in službeni del. Terminska napoved izvedbe je zaradi možnosti zavlačevanja postopka s strani neizbranih izvajalcev zelo nehvaležna. Vsekakor pa upamo, da se bodo dela začela izvajati še letos, najverjetneje že poleti. mag. Zorica ZAJC – KVAS, direktorica občinske uprave 6

KOMUNALNO – CESTNO GOSPODARSTVO Obdobje toplej{ega vremena – obdobje pospe{enih komunalnih del V aprilu in maju letos smo z vso vnemo začeli z izvajanjem del, začrtanih v letnem proračunu. Predvidena so vzdrževalna in investicijska dela na vodovodnem, kanalizacijskem in cestnem omrežju. Kot običajno, smo v marcu in aprilu opravili pregled občinskih cest in pogodbenim izvajalcem naročili sanacijo mrežastih razpok in udarnih jam na asfaltiranih cestiščih ter popravilo bankin. Pred večjimi nalivi smo v sklopu občinskega režijskega obrata po najboljših močeh očistili obcestne mulde, jaške in prepuste. Na osnovi izvedenega javnega razpisa in podpisa pogodbe z najugodnejšim ponudnikom (podjetjem Asfalti Ptuj d.o.o.) bodo do konca meseca septembra na novo asfaltirani ali preplaščeni naslednji cestni odseki: Pot na gomilo - podvoz AC, Sončna ulica v Račah ter Tajna in Prisojna ulica v Morju. Okvare na javnem vodovodnem omrežju v veliki meri sprotno odpravljamo s pomočjo prizadevnih sodelavcev v režijskem obratu. V aprilu in maju smo nadaljevali z zamenjavo dotrajanih salonitnih vodovodnih cevi v Delavski, Mejni in Prečni ulici v Račah. Za zamenjavo primarnega vodovodnega omrežja smo se odločili tudi v Framu in sicer na odseku Pečovnik - gasilski dom Fram.

Zamenjava vodovodnih cevi in sanacija pločnika v Framu

V sklopu navedenih gradbenih del bomo na omenjenem odseku na novo namestili svetilke javne razsvetljave, položili TK ter energetske vode in obnovili traso pločnika. Zaradi prevezav in menjave dotrajanih zasunov na glavnih vodih je nekajkrat prišlo do zaprtja vode na večjem območju občine. Moteno oskrbo s pitno vodo smo objavili na lokalno običajen način, preko sredstev javnega Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM obveščanja (radio), na pobudo občanov pa tudi preko spletne strani Občine Rače – Fram (www.race-fram.si). Naj ponovno apeliram na vsa tista gospodinjstva, ki so stroške priklopa na javno kanalizacijsko omrežje že poravnala, niso pa še fizično priključena na javno kanalizacijo, da to v najkrajšem možnem času storijo in s tem pripomorejo k čistejšemu okolju. S sodelavci v režijskem obratu prav tako prosimo občane, da upoštevajo navodila upravljavca in v kanalizacijo odvajajo le odpadne fekalne vode. Med vzdrževanjem čistilnih naprav in črpališč se namreč vse pogosteje soočamo z neljubimi težavami in okvarami, ki so posledica nepremišljenega ravnanja občanov, saj posamezniki javno fekalno kanalizacijo obremenjujejo z odplakami (predvsem gre za odlivanje maščob in raznih odpadnih olj), ki vanjo nikakor ne spadajo in povzročajo ogromno preglavic biološkim čistilnim napravam. Oddelek za komunalo in okolje ne skrbi zgolj za vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, temveč njegov delokrog zajema tudi vzdrževanje javnih površin, parkov, obcestnih brežin in seveda pokopališča v Framu. Da bomo tudi na urejenost vsega navedenega gledali s ponosom, smo na brežinah framskega pokopališča odstranili poškodovane ali posušene okrasne rastline in jih zamenjali z novimi.

Le kdaj bodo takšni in podobni prizori pred zbirnim centrom za ločeno zbiranje odpadkov v Račah postali preteklost?

Prepričan sem, da zmoremo - če le hočemo! - poskrbeti za pravilno odlaganje odpadkov in da je naša ozaveščenost na dovolj visokem nivoju - le volja za to je potrebna! Pripravil: Samo RAJŠP

KMETIJSTVO Obvestilo ob~anom o izvedbi komasacije za komasacijsko obmo~je Gorica

Na komunalnem področju se trudimo tudi za čim bolj sprotno vzdrževanje javnih površin

V veliko zadovoljstvo mi (in vsem nam) bo, ko ne bo potrebno ob vsakem izidu občinskih Novic pisati o kronično pereči temi - odlaganju odpadkov - na mesta, kamor nikakor ne sodijo. Imamo okoljske akcije po sistemu 'od vrat do vrat', vsakoletno vseobsegajočo čistilno akcijo, organizirano je delovanje zbirnega centra v Račah (vsako sredo in soboto), izvajajo se odvozi ločenih odpadkov z zbirnih mest širom naše občine, v praksi funkcionira sprotno tedensko odvažanje kesonov z deponij, realizirani so redni odvozi gospodinjskih odpadkov s strani Snage ter brezplačni odvozi salonitnih plošč. Sprašujemo se, kaj naj oz. kaj lahko še naredimo, da bi preprečili pojave, ki ne pojenjajo in so vredni vseh kritik in obsodb!? Želimo vam prijetno branje!

  Krajane naselij Sp. in Zg. Gorica obveščamo o nadaljnjih aktivnostih glede izvajanja komasacijskega postopka v letošnjem letu Izvajalec geodetskih del na komasacijskem območju Gorica - Geodetski zavod Celje, d.o.o. - nadaljuje z izvedbo komasacijskih postopkov. Vsi komasacijski udeleženci so bili povabljeni na razgrnitev elaborata stanja pred uvedbo komasacije, elaborata idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in delov elaborata vrednotenja kmetijskih zemljišč. Postopek je vodila Upravna enota Maribor, skupaj s predstavniki izvajalca geodetskih del. Hkrati z razgrnitvijo delov omenjenih elaboratov so predstavniki izvajalca zbirali želje komasacijskih udeležencev o predvideni lokaciji novo dodeljenih zemljišč. Ta informacija bo služila kot pomoč pri izdelavi predloga nove razdelitve zemljišč. Izvajalec bo pri pripravi osnutka predloga nove razdelitve poskušal v največji možni meri upoštevati želje komasacijskih udeležencev. Osnutek predloga nove razdelitve bo pripravljen v mesecu juniju. V mesecu juliju se bodo s predlogom seznanili vsi komasacijski udeleženci, sledilo bo usklajevanje in nato v mesecu avgustu razgrnitev predloga nove razdelitve. Po obravnavanju morebitnih pripomb in potrditvi predloga nove razdelitve se bodo meseca oktobra oz. takoj po spravilu pridelkov prenesle v naravo parcele nadomestnih zemljišč, ki bodo namenjene komasacijskim udeležencem po izvedeni komasaciji. Z lego novo dodeljenih nadomestnih parcel bodo vsi komasacijskih udeleženci seznanjeni. 7


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM To pomeni, da ostaja režim obdelave vseh zemljišč znotraj komasacijskega območja do spravila jesenskih pridelkov v letu 2014 nespremenjen. V decembru 2014 bodo agenciji za kmetijske trge predani izmenjevalni formati novega stanja za uskladitev gerkov in izdajo potrdil (Upravna enota Maribor - UE), ki bodo služili kot dokazilo o novem parcelnem stanju za potrebe subvencij. Na UE boste v februarju 2015 uredili gerke po novem stanju v naravi. Še v istem letu bo UE izdala odločbe o novi razdelitvi komasacijskega območja Gorica. Po pravnomočnosti teh odločb bo sledila še vknjižba novega stanja v zemljiško knjigo. Komasacijski udeleženci nimajo nobenih stroškov v zvezi s komasacijo, zaželeni pa so strpnost, razumevanje in dobro sodelovanje v prid vseh udeleženih v postopku. Kontaktne osebe: • Emil Ratek, Geodetski zavod Celje, tel. št.: 041-610030, • Tanja Kosi, Občinska uprava Občine Rače-Fram, tel. št.: 02/609-60-24. O vseh aktivnostih, ki bodo sledile, bo občina zainteresirane obveščala tudi preko občinskega glasila.   Pripravila: Tanja KOSI

Pozdrav pomladi 2014 na tržnici ob~ine Ra~e-Fram Predstavitev spomladanskih dobrot, slovenskega medu, čebelarska razstava in pomladno cvetje 22. marca je na dvorišču gradu Rače, natančneje na tržnici občine Rače – Fram, potekala prireditev 'Pozdrav pomladi'. V sodelovanju s ponudniki na tržnici, Občino Rače – Fram ter Zadrugo za razvoj čebelarstva je bila uspešno izvedena nova predstavitev domače in zdrave ponudbe hrane ter izdelkov bogastva žitnih polj Dravskega polja in zelenih obronkov framskega Pohorja. Ekološko ozaveščena destinacija občine Rače - Fram je s ciljem povečanja prepoznavnosti domače tržnice in pospeševanja lokalne samooskrbe s hrano na pragu pomladi ponudila doživetje tradicije in kulture v lepem ambientu dvorišča gradu Rače. Tržničarji občine Rače – Fram so svojo novo, dodatno ponudbo osvežili s spomladanskimi motivi, čebelarji Čebelarskega društva Rače in okolice Maribora, ki pridelujejo izredno kakovosten slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, pa so poskrbeli za medeno sladko razvajanje s pestro, bogato ponudbo in degustacijo različnih vrst domačega medu in ostalih čebelarskih izdelkov. Vlivanje motivov iz čebeljega voska in otroške ustvarjalne delavnice z naravnimi materiali so pritegnile pozornost mladih, pa tudi starejših obiskovalcev dogodka. 8

Štajersko gostoljubje smo popestrili s kulturnim programom, v katerem nas je iz osnovne šole Rače prepričal suveren harmonikarski nastop Renata Petka, mlada pevka Ana Vogrin pa je prav tako pritegnila pozornost in dala vedeti, da se za mladi rod talentov v našem okolju ni bati. Zaključni pevski nastop vedno odličnih Fantov na vasi pa je bil za vse sodelujoče in ostale prisotne najboljša popotnica za nadaljevanje začrtane poti. (Fotografije s prireditve objavljamo na notranji hrbtni strani ovitka tokratnih Novic - op. ured.) Domače in okusno – grajska tržnica Rače! Vljudno vabljeni! Več informacij: Tanja KOSI, Občinska uprava Občine Rače – Fram, tel. 02/609 6024, tanja.kosi@race-fram.si . Pripravila: Tanja KOSI

Predstavitev ponudnikov in ponudbe na tržnici ob~ine Ra~e-Fram Nova, celotna predstavitev ponudnikov in ponudbe na tržnici občine Rače-Fram je na voljo na naši spletni strani www.race-fram.si, v Novicah pa tokrat objavljamo zgodbi iz Rač in framskega Pohorja.

• VRTNARIJA MATJAŽ PLEČKO

»Sadike, vzgojene pri nas, rastejo, rodijo in cvetijo pri vas.« Na vrtnariji Vrt Plečko za vas vrtnarijo že od leta 1950, ko se je Franc Plečko začel učiti za vrtnarja na vrtnariji Urbanek v Mariboru. Prve sadike na Plečkovi domači vrtnariji so bile sadike tobaka. Takrat se je vrtnarija še nahajala na mestu med gradom in Vrtno ulico, od leta 1965 naprej pa jo najdete na Grajskem trgu 11 v Račah. Od takrat se vrtnarija širi in dodaja nove pridelke. V zadnjih letih dajejo prednost vzgoji sadik zelenjave in njeni pridelavi. Vse sadike in zelenjava so pridelane na naravi prijazen način, brez uporabe pesticidov, gnojene pa so izključno z organskimi gnojili (hlevski gnoj, kompost). Rastlinjake ogrevajo z obnovljivimi viri energije (drva), tople grede pa s svežim konjskim gnojem. Na željo strank vso zelenjavo naberejo pred kupci, zato svežina in kakovost pridelkov nikoli nista vprašljivi. Njihov največji cilj je zadovoljna stranka, ki se rada vrača na njihov vrt. Svojim strankam radi tudi svetujejo, večkrat pa jih obiščejo tudi najmlajši 'vrtnarji' iz bližnjega otroškega vrtca in OŠ Rače, ki se pri njih marsikaj naučijo. Vse sadike in pridelke lahko zainteresirani dobite pri Plečkovih doma, na vrtnariji, najdete pa jih tudi na grajski tržnici v Račah. Plečkovi svojim strankam in sokrajanom sporočajo: »Z vso odgovornostjo in predanostjo sledimo našemu Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM sloganu »Sadike, vzgojene pri nas, rastejo, rodijo in cvetijo pri vas.«

PONUDBA: • sezonske vrtnine: solata, paradižnik, paprika, rani krompir, zelje, kisla repa in fižol, • sadike zelenjave: solata, paradižnik, paprika, feferoni, bučke, kumare, melancani, kapusnice, kuhinjske dišavnice, • sadike cvetja: balkonsko cvetje in sadike za okrasne gredice in grobove. Informacije: Matjaž Plečko, Grajski trg 11, 2327 Rače • Kontakt: +386 (0)2 608 31 91, gsm: 040/252-325 E-mail: matjaz.plecko@gmail.com • Prodaja: tudi na domu.

• KMETIJA TOMŠE - SLAVICA AČKO

Kmetija Tomše se nahaja na območju framskega Pohorju, v vasici Loka pri Framu. Na manjši kmetiji se ukvarjajo s živinorejo in vinogradništvom. V letu 2011 so registrirali dopolnilno dejavnost peke dobrot iz krušne peči – nudijo domači kruh, pohorske sirove in orehove gibanice ter potice. Tradicionalne pohorske kulinarične dobrote izkazujejo pristno domačnost in zagotavljajo polno kulinarično doživetje. Dišeče dobrote Tomšejevih privabljajo na domačo občinsko tržnico tako redne stranke kot tudi ostale radovedne, dobrot željne popotnike. Kakovost izdelkov kmetije Tomše potrjujejo tudi številna prejeta priznanja na državnem ocenjevanju 'Dobrote slovenskih kmetij' na Ptuju.

PONUDBA: • domači mešani kruh, sirove in orehove pohorske gibanice, vino Informacije: Kmetija Tomše, Loka pri Framu 20; 2313 Fram • Kontakt: +386 (0)2 601 34 01, gsm: 040 149 595 Email: kmetijatomse@gmail.com • Prodaja: na domu, po predhodnem naročilu Pripravila: Tanja KOSI Želimo vam prijetno branje!

9


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŽBENE DEJAVNOSTI Tokrat se vse vrti okoli otrok • S 1. 4. 2014 spremenjene (znižane) cene programov predšolske vzgoje v naši občini

Na osnovi izračuna dejanskih stroškov izvajanja predšolske vzgoje je občinska uprava pripravila predlog novih cen v enotah vrtcev, delujočih na območju naše občine (vrtec Rače in Fram), ki ga je Občinski svet Občine Rače-Fram obravnaval in sprejel na svoji 29. redni seji, dne 26. marca 2014. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS, št. 97/2003, z vsemi spremembami in dopolnitvami), je določil način za izračun cene programov v javnih vrtcih. Kot elementi za oblikovanje cen programov se upoštevajo stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Stroški nabave opreme, investicijskega vzdrževanja in morebitnih investicij niso zajeti v izračun tako oblikovane cene; te stroške zavodu v celoti zagotavlja matična občina – ustanoviteljica. Novo sprejeti sklep, ki se uporablja od 1. 4. 2014, upošteva 3,99 % znižanje cen vseh programov predšolske vzgoje v naši občini in ga objavljamo v njegovem najaktualnejšem vsebinskem delu: 1. V javnih vrtcih v občini Rače-Fram (enoti vrtcev pri OŠ Rače in pri OŠ Fram) se cene DNEVNIH PROGRAMOV vzgoje in varstva predšolskih otrok določijo v naslednjih mesečnih višinah na otroka: - prvo starostno obdobje: 400,58 EUR, - kombinirani oddelki: 300,64 EUR, - drugo starostno obdobje: 280,80 EUR. KRAJŠE OBLIKE vzgoje in varstva niso organizirane kot samostojni oddelki. V primeru koriščenja t. i. poldnevnega varstva (5-urno) se cena posamezne vrste dnevnega programa zniža za višino dnevnega zneska neizkoriščenega obroka prehrane (malice), upoštevajoč mesečno povprečno 21 delovnih dni. 2. Plačila staršev določa pristojni center za socialno delo, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter vloge staršev. Višina plačila staršev je odvisna od razvrstitve v plačilni razred (od 1. – 9.). Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (subvencije), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda (9. dohodkovni razred), ki pomeni obvezo plačila 77 % veljavne cene programa, ki ga obiskuje otrok. Staršem otrok s stalnim prebivališčem v občini Rače-Fram se za te otroke, vpisane v katero od enot javnih vrtcev na območju občine RačeFram, določeno plačilo dodatno zniža in sicer za otroke, vključene v oddelke I. starostnega obdobja, za 20 %. Za otroke, ki imajo skupaj s starši stalno prebivališče v drugi občini, je osnova za določitev plačila staršev cena programa iz 1. točke tega sklepa.

3. Dnevni strošek prehrane v ceni programov znaša v: - oddelkih I. starostnega obdobja =1,65 EUR (od tega zajtrk 0,33 EUR, kosilo 1,07 EUR in malica 0,25 EUR); - kombiniranih oddelkih =1,74 EUR (od tega zajtrk 0,34 EUR, kosilo 1,10 EUR in malica 0,30 EUR); - oddelkih II. starostnega obdobja =1,74 EUR (od tega zajtrk 0,34 EUR, kosilo 1,10 EUR in malica 0,30 EUR). Za dneve odsotnosti otroka iz vrtca se prispevek staršev za prehrano sorazmerno zniža in sicer v odvisnosti od dnevnega stroška živil v ceni programa ter razmerja med določenim plačilom za odsotnega otroka in najvišjim možnim plačilom staršev. Za starše, ki plačujejo najvišji možni prispevek (t.j. 77 % cene programa), je to znižanje za vsak dan otrokove odsotnosti enako polni višini dnevnega stroška živil. 4. Znesek v višini razlike med polnimi cenami programov predšolske vzgoje in fakturiranimi obvezami staršem, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v občini Rače-Fram ter obvezami, ki za drugega ali nadaljnje otroke iz istih družin bremenijo državni proračun, krije proračun Občine Rače-Fram. 5. Račune za plačilo razlike med veljavnimi cenami programov javnih vrtcev na območju naše občine in plačilom staršev, ki imajo s predšolskimi otroki stalno prebivališče v drugih občinah, slednjim na podlagi mesečnih obračunov izstavljata OŠ Rače in OŠ Fram neposredno. 6. Starši, ki želijo za svojega otroka, ki ima stalno prebivališče na območju občine Rače-Fram, ob eno- ali največ dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic (julij, avgust) obdržati oz. rezervirati mesto v izbrani enoti oz. oddelku vrtca (velja za vse vrtce), plačajo za mesec, ko je otrok v celoti odsoten, 40 % njim določenega zneska plačila. Za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče izven občine Rače-Fram in njihovi otroci obiskujejo vrtec v Račah ali Framu, za obračun višine obveze za čas poletne odsotnosti otrok veljajo določila njihove matične občine, ki je plačnica razlike med ceno programa in plačilom staršev (domicilna občina). 10

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 7. Za čas nepretrgane daljše bolezenske odsotnosti otroka, ki je občan občine Rače-Fram, lahko (kateri koli) vrtec, ki ga naš občan obiskuje, s soglasjem Občine Rače-Fram na osnovi vloge staršev in predložitve zdravniškega potrdila staršem zniža plačilo in sicer tako, da znaša za vsak polni mesec odsotnosti višina plačila 30 % siceršnje mesečne obveze. 8. Starši vpisujejo otroka v vrtec praviloma za obdobje šolskega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednje leto. V primeru vpisa otroka v vrtec ali izpisa otroka iz vrtca sredi meseca se obveza plačila proporcionalno zniža in sicer glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v prvem mesecu vpisa oz. zadnjem mesecu izpisa. To določilo se upošteva tudi pri obračunu višine plačila za druge občine, ki plačujejo razliko med ceno programa in plačilom staršev. V primeru, da starši otroka tekom leta izpišejo iz vrtca (ne glede na razlog) in ga nato ponovno vpišejo, je otrok pri ponovnem vpisu obravnavan v skladu z določili Pravilnika o postopku vpisa in kriterijih za vključitev ter sprejem otrok v javna vrtca na območju občine Rače-Fram (MUV, št. 3/12, 5/12, 21/12 in 2/13). 9. Z ozirom na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini lahko število otrok v posameznih oddelkih enot vrtca v sklopu OŠ Rače in OŠ Fram preseže republiški normativ za največ 2 (dva) otroka. 10. Zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa oddelka vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko vrtec staršem zaračuna v znesku =4 EUR za vsako začeto uro zamude. Kot zanimivost: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS je pod št. zadeve 602-52/2013, z dne 10. 7. 2013 (zadnji tovrsten dokument) izdalo Ugotovitveni sklep o izračunanih povprečnih cenah programov in o izračunani višini materialnih in nematerialnih stroškov ter stroškov živil v vrtcih, ki izvajajo javno službo; dokument se nanaša na zbrane podatke o cenah programov vrtcev na območju celotne države na dan 1. 2. 2013 in izkazuje naslednje stanje: Na podlagi veljavnih cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, je bila na dan 1. 2. 2013 izračunana povprečna cena programa: - 1. starostnega obdobja 446,79 EUR na otroka na mesec (to je 7,08 % več od naših dosedanjih cen in 11,54 % več od cen, ki veljajo od aprila 2014 dalje); - 2. starostnega obdobja 331,40 EUR na otroka na mesec (to je 13,31 % več od naših dosedanjih cen in 18,02 % več od cen, ki veljajo od aprila 2014 dalje). Čeprav ravnanja in pritiski posameznih staršev kažejo na to, da bi želeli veljavne cene programov v naših vrtcih, ki so bile že prej nižje kot v sosednjih okoljih, očitno znižati na rob za zavoda še vzdržnega, pa kot ustanovitelji v vseh ozirih želimo ohraniti doseženo raven standarda v vrtcih, za katerega je znano, da nikakor ni poceni. Ob tem nam odzivi kažejo, da bi se večina staršev (sploh tisti z najmlajšimi otroki - t. i. 'pleničkarji') bolj strinjala z delnim zvišanjem cene programov, v kolikor bi to pomenilo, da bi vrtec iz cene kril tudi tisti potrošni material, ki ga morajo sedaj starši za otroke v vrtcu zagotavljati sami.

• Novorojenčki - 11 : 9 za punčke

Med 61. in 62. številko Novic, to je med marcem in sredino maja 2014, je bil (na osnovi vlog) prispevek za novorojence, ki ga namenja naša občina staršem ob rojstvu otrok in znaša 150 EUR za prvega in/ali drugega oz. 300 EUR za tretjega in naslednje otroke, uveljavljen za skupno 20 malčkov in malčic. To so: Julija Gomboc, Tei Nikolov, Zara Mastnak, dvojčici Eva in Tea Šafarič, Taja Pernat, Neo Tkalec, Eva Muić, Jaka Kline, Jaš Lipavc, Timi Tajher, Filip Lucas Medved, Anja Grobelnik, Tim Bauman, Bine Kodrič, Tim Cebe, Ema Jurič, Mija Makan, Nelly Sambolec in Sara Tučič. V 12 primerih gre za prvega, v 7 primerih za drugega, v enem primeru pa za četrtega otroka iste družine. Vsem želimo čim prijaznejše, ljubeče in zdravo otroštvo, njihovim roditeljem pa veliko starševske sreče! Pomladi letos je znova (drugič) postala mamica tudi naša sodelavka Mateja Frešer; na posnetku njen sinček Blaž Ignac

Želimo vam prijetno branje!

Pravlji~no otro{tvo je najlep{e obdobje v `ivljenju.

Pripravila: Simona ANTOLIČ

Veljata oba pregovora: tako tisti, ki pravi, da majhni otroci povzročajo majhne skrbi (in obratno), kot oni, da so otroci naše največje bogastvo

11


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN [OL OŠ Fram – VRTEC FRAM Uradna otvoritev novega, 7-oddel~nega vrtca v Framu Za nami je uspešna prireditev ob svečani otvoritvi novega vrtca v Framu, ki je na lokaciji velike pridobitve, na Mlinski ulici 8, potekala 11. aprila 2014. Prireditev se je začela pri starem vrtcu. Tam so upokojene sodelavke - Jožica Planjšek, Marjana Rajšp, Poldika Razboršek in Cita Šnuderl - radostno in svečano (skupaj s 'svojimi' otroki ter sosedi z Eberlove ulice) obujale spomine ob fotokroniki, nato pa simbolično zaklenile vrata vrtca, ki je s tremi tamkaj delujočimi oddelki dolga leta predstavljal drugi dom mnogim malčkom iz našega okolja, pa tudi širše.

Spomini in nostalgično slovo; prisotne je pozdravila in vrata starega vrtca zaklenila Jožica Planjšek, bivša vodja enote vrtca Fram

Nato so se s ključkom vsi skupaj peš odpravili do novega vrtca, kjer si je množica staršev in ostalih povabljenih skušala najti prostor v telovadnici vrtca, ki je tistega dne dobesedno 'pokala po šivih'. Pridne roke vzgojiteljic in njihovih pomočnic ter pomočnikov so za obiskovalce izrezale in zašile majcene spominčke na otvoritveni dogodek - copatke, ki nosijo sporočilo domačnosti ter sprejetosti v novem vrtcu. V prijetnem pričakovanju se je uradna otvoritev začela. Po Zdravljici je prisotne nagovoril župan občine ustanoviteljice (Občine Rače-Fram), Branko Ledinek, ki je orisal dolgo, zapleteno, a - konec dober, vse dobro! - uspešno realizirano pot od začetka do konca okoli 2 milijona evrov 'težke' občinske investicije, za katero so bila na osnovi razpisov pridobljena tudi nepovratna sofinancerska sredstva iz drugih virov.

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek je pozdravil zbrane in v strnjeni vsebini orisal dolgotrajno, vijugasto in marsikdaj težavno pot do doseženega končnega cilja – predaje vrtca Fram svojemu namenu

12

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Veselje spričo preselitve v nove prostore lepega, sodobnega vrtca, ki je ponos kraja, je s prisotnimi v svojem pozdravu delila tudi v. d. ravnateljice, Ema Maver, obenem pa se zahvalila vsem, ki so k realizaciji te pomembne investicije pripomogli: »Dočakali smo težko pričakovani dan. Vrata novega vrtca so se odprla tudi za otroke, starše in delavce. Končno so bile premagane številne ovire, ki so se v teku investicije postavljale na pot. Zadovoljni smo vsi: otroci, starši, delavci v vrtcu in vsi tisti, ki so kakorkoli prispevali k ideji, osnutku tega vrtca, pa vsi načrtovalci, izvajalci in številni drugi. Za prekrasen objekt na Mlinski ulici 8 v Framu izrekamo zahvalo občini – ustanoviteljici, ki je izpolnila svojo obljubo in pripeljala objekt do delovanja. Zahvaljujemo se županu Branku Ledineku, vsej občinski upravi, njenim članom in članicam, ki so pri tem velikem in zahtevnem projektu bolj ali manj aktivno sodelovali z vsemi razpoložljivimi sredstvi in močmi. Zahvaljujemo se občinskim svétnikom, ki so idejo in njeno nadaljevanje vsebinsko in finančno podprli, vsem izvajalcem, nadzornikom in še vsem tistim, ki so na kak drug način omogočili, da v tej stavbi lahko spodobno bivamo in ustvarjamo. Pohvalo je potrebno izreči tudi vsem delavcem vrtca in šole, delavcem, ki so zaposleni preko javnih del in vsem tistim, ki so pomagali pri selitvi in pri pripravi udobja, ki ga zdaj uživajo vsi aktivni v vrtcu.

Vrtec je veličasten, neprimerljiv s prejšnjimi prostori; lahko se sicer najdejo še kakšne manjše pomanjkljivosti, a te bodo v bližnji prihodnosti zagotovo odpravljene, če bodo le volja, potrpežljivost, vztrajnost, dobronamernost in pravočasna pomoč vseh vpletenih. Ko bomo kritično presojali morebitne napake, se spomnimo, v kakšnih pogojih smo delali in bivali prej. Novi objekt je že dobil vsebino, srce in dušo smo mu dodali vsi, ki v njem bivamo in delamo. Zdaj je čas, da se pri delu in vzgoji slišimo, se podpiramo, povezujemo in medsebojno dopolnjujemo. Otroci so naša prihodnost in edina možnost za preživetje, zato se jim bomo posvetili z vso pozornostjo in naklonjenostjo, z vsem svojim znanjem in z vsem dobrim, kar je v nas.«

Čeprav so vse naše skupine - Žogice, Balone, Dežnike, Lunice, Sončke in Zvezdice - kamere ujele pri sproščenih dejavnostih že v dopoldanskem času, to zanje tistega dne še ni bilo vse. Obiskovalcem so se otroci namreč predstavili še v živo, vsaka skupina s svojim kratkim in skrbno pripravljenim programom. Ko nas je torej napovedovalka Julija s svojim nežnim glasom vabila na oder, smo prisotnim pokazali, česa smo se naučili za to priložnost, obenem pa približali utrip, ki vlada v naših igralnicah; slednjega preko foto posnetkov sedaj delimo še z vami. Skupine od leve proti desni: • Žogice • Baloni • Dežniki

Skupine od leve proti desni: • Lunice • Sončki • Zvezdice

Želimo vam prijetno branje!

13


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Naš vrtec Fram

(Ines Mohorko Germ)

Naša hiša je velika, na stenah belih lepa slika in na sliki cicibani smo veseli, razigrani. Skozi vrata vstopite, okna na stežaj odprite in pozdravite nov dan. Tole naš je vrtec Fram. V našem vrtcu je lepo, to že vrabci čivkajo. Moj najlepši je vsakdan, ko obiščem vrtec Fram. Ob zaključku nastopa smo družno zapeli himno vrtca Fram, ki jo je naša vzgojiteljica Ines spesnila posebej za priložnost slovesne otvoritve

Skupaj s častnimi gosti in drugimi povabljenimi ter prisotnimi na prireditvi smo se ob koncu predstavitvenega programa zbrali še pred vrtcem, kjer sta župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek in v. d. ravnateljice Ema Maver prerezala otvoritveni trak, ki ga je predhodno, skupaj s celotno stavbo, duhovno posvetil in poškropil framski župnik Franc Dermol.

Zunanje dogajanje ob otvoritvi vrtca Fram so popestrila 'Napihljiva igrala Maribor Safari', ki so poskrbela za dodatno navdušenje, veliko razigranost in zares nepozabno zabavo številnih otrok Foto: Stanislav Hojnik, Nataša Jambrovič Marin, Simona Antolič

S slovesnim prerezom otvoritvenega traku sta v.d. ravnateljice OŠ Fram in župan Občine Rače-Fram vrtec v Framu tudi uradno predala svojemu namenu; 11. 4. 2014

Naposled je napočil čas, ko smo lahko vse prisotne ponosno povabili še na ogled novega, prostornega vrtca ter na seznanitev s foto kroniko poteka investicije. Vse to je spremljala pogostitev, ki so jo zgledno pripravile kuharice in kuhar vrtca in šole, teknile pa so tudi sladke in slastne dobrote Društva podeželskih žena framskega Pohorja. Na dvorišču vrtca se je ves čas razlegal vesel otroški živ-žav; za zabavo prav posebne vrste so namreč na dan otvoritve poskrbela napihljiva igrala. 14

In kaj se v vrtcu dogaja sedaj? Pod eno streho združujemo otroke šestih skupin (z novim šolskim letom se nam bo pridružila dodatna, sedma) in tako oblikujemo prijateljske vezi, razvijamo strpnost, delimo smeh in solze. Novi vrtec nam nudi vse potrebno ter nam daje prijetno toplino. Lepo urejene igralnice z igralnimi kotički zrcalijo vpetost v Kurikulum. Naša pot do znanja in učenja povezuje 120 otrok različnih generacij, to število pa se bo jeseni še povzpelo. »Postanimo in ostanimo prijatelji« je vodilo, ki ne velja le za odnose med otroki, med otroki in odraslimi, vzgojitelji in starši, vrtcem in šolo, ampak velja tudi v smislu povezovanja in vpetosti v kraj. Ob tej priložnosti se želim v imenu vodstva, zaposlenih in otrok zahvaliti vsem pridnim in nesebičnim rokam, ki so tako ali drugače prispevale svoj delček v mozaik uspešne realizacije prireditve ob uradni otvoritvi vrtca Fram, še enkrat pa seveda predvsem iskrena hvala vsem, ki so kakor koli zaslužni, da smo v Framu dočakali nov vrtec! Mojca LEŠNIK, pomočnica ravnatelja za vrtec Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM OŠ Ra~e – VRTEC RA^E Popoldanske obogatitvene dejavnosti v vrtcu Ra~e • Pravljične urice v vrtcu Rače

Pravljice poznamo vsi, ob pravljicah rastejo otroci vseh kultur, a vseeno težko odgovorimo na preprosta vprašanja: 'Kaj je pravljica?', 'Zakaj jih potrebujemo?' ali celo 'Komu so pravljice sploh namenjene?' Kljub temu nas to ne bi smelo ovirati pri vstopanju (in vračanju) v čarobni svet čarovnic in princes, junakov in zmajev, velikanov in palčkov, govorečih živali in predvsem močnih sporočil, ki se skozi prostor in čas nenehno spreminjajo, a v bistvu ostajajo nezgrešljivo prepoznavna. Številni mojstri so iskali preprosto razlago, a se izgubili med naštevanjem razlik med pravljico, mitom, legendo in sorodnimi oblikami pripovedi. Večina se strinja, da v pravljicah nastopajo nadnaravna bitja (vile, govoreče živali, škrati) in dogodki (osebe spreminjajo podobo, razdalje je mogoče premagovati z neobičajnimi pomočniki ali začaranimi predmeti), da pravljice zabavajo (v najširšem pomenu besede) in vzgajajo (ene bolj, druge manj), da se godijo v nedoločenem času (nekoč, pred davnimi časi) in kraju (za devetimi gorami in vodami) ter imajo praviloma srečne konce (kar sicer v številnih primerih ne drži, a zdi se, da imajo tudi pravljice z žalostnimi konci pogosto izpeljanke, kjer se vse dobro konča in v njih glavni junaki živijo srečno do konca svojih dni). Pravljične urice v vrtcu Rače potekajo tri krat letno in sicer po letnih časih. Pravljice so otrokom približane na njim razumljiv način ter so njihovi starosti primerne. Po vsaki pravljici so (na tematiko pravljice) organizirane delavnice z otroki in njihovimi starši.

Nastale izdelke tudi razstavimo, tako da se pokažemo še drugim otrokom in staršem ter na naslednjo pravljično urico privabimo še druge ustvarjalce.

Življenje s pravljicami je lepo!

• Dejavnost 'pesem, ples in igra'

Plesno izročilo je del kulturne dediščine, zato je prav, da ga kot posebno vrednoto spoznajo tudi otroci. V njem se izraža značaj človeka, številne različice pa odkrivajo njegovo preteklost. Zaradi tega je dobrodošlo in pomembno, da ga spoznajo otroci v predšolskem obdobju. Ti lahko s spoznavanjem plesnega izročila razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa se na neposreden način srečujejo s kulturo prednikov, jo učinkovito prenašajo v okolje in jo na nek zelo naraven način ohranjajo za prihodnost. Želimo vam prijetno branje!

15


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kulturna dediščina z njenim poustvarjanjem predstavlja nenadomestljivo vrednoto, ki je zelo pomembna pri razvijanju človekove osebnosti. Ljudje se z njo srečujemo na različne načine, pri čemer se tega pogosto niti ne zavedamo. Z njo so v stalnem stiku otroci, ki ves čas vsrkavajo informacije iz okolja, sprejemajo zglede, ki jih dajemo, predvsem pa na njihov odnos do kulturne dediščine vplivamo vzgojitelji. Prav bi bilo, da bi bila del našega vsakdana, saj bo tako vključena tudi vsakodnevno življenje v zgodnjem otroštvu. Izročilo se namreč ohranja predvsem ob posredovanju znanja in izkušenj iz starejših na mlajše generacije, pri čemer je vzor najpomembnejše vzgojno sredstvo. Dejavnost 'pesem, ples in igra' se je v vrtcu izvajala dva krat mesečno in sicer v popoldanskem času. Prepevali smo otroške ljudske pesmi, se igrali rajalne igre (Bela, bela lilija; Rdeče češnje rada jem; Ringa ringa raja; Abraham 'ma sedem sinov), prstne igre Križ kraž ipd. Seznanili smo se tudi s plesom Požugana (Dekle razposajeno, kak‘ si ti razvajeno! Čakaj ti, čakaj ti, prišla bodo leta ti! Čakaj ti, čakaj ti, prišla bodo leta ti!) in Ob bistrem potoku je mlin.

Čeprav se piše leto 2014, imajo otroci v našem vrtcu (skupaj s starši) možnost prijeti za šivanko ter spoznati pribor, ki ga potrebuje vsaka šivilja za opravljanje svojega dela.

Otroci spoznavajo različne tekstilne materiale, izbirajo med raznovrstnimi vzorci in barvami ter iz vsega razpoložljivega sešijejo čudovite stvari. Odkrivajo, da so premajhna, raztrgana in popackana oblačila še uporabna in da se iz njih lahko sešije marsikaj. Tako so iz premajhnih in raztrganih nogavic nastale kače, metulji, pikapolonice, iz ostankov blaga čarovnice, duhci, kokoši, rože, naprstne lutke, iz majic pa torbice.

Imeli smo se čudovito!

• Urica šivanja

Babice in mame so včasih pokrpale vsako luknjo na nogavicah, prišile vsak gumb, sešile predpasnike in oblačila za svoje otroke. Šivalni stroj je bil skoraj v vsaki hiši. Danes, kot vemo, temu ni več tako. 16

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Vse delavnice z izdelki se navezujejo na letni čas, ljudske običaje in praznike. Otroci pri vsem tem razvijajo ročne spretnosti, potrpežljivost, natančnost, urijo vztrajnost, postanejo bolj kreativni. Delavnica jih umirja in jim daje moč za ustvarjanje. Urice šivanja potekajo enkrat mesečno (v popoldanskem času) in so namenjene otrokom drugega starostnega obdobja. Otroci svoje izdelke razstavijo v vrtcu, kasneje pa jih ponosno odnesejo domov. Pripravile: Natalija BODNER, dipl. vzg. - nosilka pravljičnih uric Polona DOBIČ, dipl. vzg. - nosilka dejavnosti 'pesem, ples in igra' Duška POSTRUŽNIK in Polona DOBIČ - urice šivanja

OSNOVNA ŠOLA FRAM

življenju stali na smučkah. Malce jih je bilo strah, a je ta v naslednjih dneh čisto izginil.

Spomin na zimsko {olo v naravi V OŠ Fram je v zadnjih nekaj letih postala praksa, da izvajamo zimsko šolo v naravi in sicer vsako drugo leto (v 6. oz. 7. razredu). Tudi o letošnji smo začeli razmišljati že meseca maja oz. junija 2013. Vodja šole v naravi je bila učiteljica športa, Polona Kregar, spremljevalki pa razredničarki Jasna Belas in Jožica Ravš. 20 učencev 6. in 20 učencev 7. razreda se je tako v času od 17. do 21. februarja letos udeležilo zimske šole v naravi. Bivali smo v CŠOD Bohinj. Tam smo izvedli po dva športna in tehniška dneva ter še naravoslovni dan. Poudarek je bil na smučanju. Ponedeljkova vožnja proti Gorenjski je bila kar dolgotrajna, saj so tudi na cestah vladale zimske razmere.

Del šestošolcev in sedmošolcev po malici na počivališču Voklo; zima se je že začenjala kazati v svoji pravi podobi

Kljub temu, da je šlo nekoliko bolj 'po polžje', smo srečno prispeli na cilj. Po nastanitvi v domu smo si v Stari Fužini ogledali Planšarski muzej, v večerni animaciji pa prisluhnili predavanju o varnosti na smučišču in varni hoji v gore. Učitelj smučanja je preveril ustreznost opreme in nastavitev smuči. Zvečer smo polni pričakovanj zaspali. V torek je bil v dolini oblačen dan. Z gondolo smo se povzpeli na Vogel. Tam pa… vaaau, čudovit razgled! Sonce in sneg v vsej svoji lepoti! Enkratno! Vrhovi gora so se bleščali v soncu, nekateri naši učenci pa so prvič v Želimo vam prijetno branje!

Sedaj pa gre zares – naša skupina smučarjev začetnikov na Voglu

Popoldne so se šestošolci odpravili na doooolg pohod v TNP (Triglavski narodni park), sedmošolci pa so uživali v teku na smučeh. Po večerji smo si družno ogledali diapozitive o TNP in se šli družabne igre. Ker nas je v sredo zjutraj zbudil dokaj močan dež, se nismo odpravili smučat, ampak smo dopoldne streljali z lokom in spoznavali cirkuške veščine. Popoldne so se šestošolci odpravili na ogled Oplenove hiše v Studor, sedmošolci pa na moker pohod v TNP. Po večerji smo se preizkusili v kvizu o TNP. V četrtek je zjutraj vreme spet kazalo nekoliko kisel obraz, a je bilo na smučanju prav super. Popoldne so si sedmošolci ogledali Oplenovo hišo, šestošolci pa so tekmovali v teku na smučeh. Nestrpno smo pričakovali večerno animacijo. Vsaka soba (torej učenci, ki so bivali v njej) se je predstavila s svojo točko. Bilo je zabavno in prijetno. In že je bilo treba iti v horizontalo in zaspati, saj nas je v petek zjutraj že ob osmih ponovno čakal avtobus in nas odpeljal do gondole. Vreme za smučanje je bilo ugodno. Naši smučarji začetniki so dokazali, da so že pravi mojstri na 'sulicah', kot so včasih rekli smučkam. Ob 13. uri nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do doma, kjer smo pospravili stvari, pojedli kosilo in se odpravili do naših pravih domov - na Štajersko. Povratna vožnja je bila časovno bistveno krajša, saj se je ponedeljkov sneg že stopil. Skozi okno avtobusa smo videli opustošenje, ki ga je povzročila zima na začetku meseca. Žalostno je bilo gledati drevesa brez vrhov. Ker nam je nekoliko padel sladkor, smo se okrepčali še s trojanskimi krofi in se ob 17


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM dogovorjeni uri vrnili v Fram. Nekateri učenci bi v Bohinju še ostali, nekateri pa so že komaj čakali na srečanje s starši. Cilji šole v naravi so bili v celoti doseženi. Tudi učenci so bili zelo zadovoljni. Izvedli smo vse načrtovane dejavnosti in spoznali veliko novega. Hvala staršem, Karitasu in RK Fram, ki so omogočili, da so v šolo v naravi lahko šli vsi učenci, ki so bili zdravi in so to želeli. Jožica RAVŠ

Pevske novice: kdor poje, zlo ne misli • Območna revija pevskih zborov

21. marca 2014 je napočil dan, ki so se ga pevci otroških zborov najbolj veselili. Tedaj je bila na 'urniku' revija pevskih zborov, ki vsako leto poteka v Unionski dvorani Maribor. Učenci so me ves teden spraševali, kako bo, s kakšnim avtobusom se bomo peljali, zanimalo jih je, ali bo strokovna ocenjevalka stroga, najmlajši pa so ugibali, kako velika je dvorana in koliko bo poslušalcev. Ob 15.20 smo se, polni pričakovanj in temu primerno vznemirjeni, odpravili izpred framske šole. Sledil je prihod v Maribor, kmalu zatem pa generalka, zadnje priprave in polna škatla sendvičev, sokov in slaščic, ki jih je pripravil organizator. Učenci so komaj čakali, da ura odbije 17. in se pojavijo na odru ter pričnejo z nastopom. Učenci – pevke in pevci obeh zborov so se odrezali več kot odlično. Zapeli so odločno, zelo simpatično, in prislužili so si temu primeren aplavz. Ponosna sem nanje. Posebna pohvala velja vsem solistom: Ani Burulič, Oliviji Rozman, Jaši Zeleniku, Urbanu Polenčiču in Zoji Jambrovič iz pevskega zbora Framčki (1. razred) ter solistkam Alji Bergauer, Juliji Šteharnik in Neli Lunežnik iz otroškega pevskega zbora (2. - 4. razred).

Framčki

(foto: Valentina Gselman)

Otroški pevski zbor

Zadovoljni, polnih trebuščkov in nasmejanih lic smo se napotili domov in novim skladbicam naproti. Najlepša hvala učiteljicam spremljevalkam Valentini Gselman, Romani Mate in Jasmini Matjašič, mladim pevcem pa še enkrat iskrene čestitke!

• Orffomanija

17. aprila 2014 je v Slovenskih Konjicah, v OŠ Pod Goro, potekalo državno srečanje mladih glasbenih  ustvarjalcev, imenovano 'Orffomanija 2014'. Učenci naše šole so se tovrstne prireditve udeležili prvič. V skladbi z naslovom 'Notna zmešnjava' so združili različne stile, od Mozartove 'Male nočne glasbe' in Brahmsove 'Uspavanke' do Avsenikovega 'Robleka', z zaključkom pop uspešnice 'Eye of the Tiger'. Člani kvarteta šestošolcev - Eneja Lina Berglez, Brina Unuk, Filip Frešer ter Jan Klanjšček Gradišnik - so dokazali, da so nadarjeni mladi glasbeniki ter da je nedvomno pred njimi dolga in uspešna glasbena pot. Čestitamo! Naši glasbeni upi na Orffomaniji; 17. 4. 2014

18

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Mladinski pevski zbor – območna revija

Tudi letos smo se z učenci, ki pridno obiskujejo in sodelujejo v mladinskem pevskem zboru, udeležili območne revije mladinskih pevskih zborov v Mariboru. Nastopili smo v četrtek, 15. maja, ob 17. uri. Predstavili smo se z raznolikim programom, obarvanim s tematiko ptic in ljubezni. Pri pesmi Zlatka Verzelaka 'Naj pojo ptice' je solo odlično odpela učenka 9. razreda, Laura Pukl. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Katja Heržič.

Nastop na reviji MPZ; Unionska dvorana Maribor, 15. 5. 2014 Foto: Suzana Mlakar

Posebna zahvala velja Tonetu Žuraju, predsedniku KUD Rače in dolgoletnemu umetniškemu vodji tamkaj delujočih ter nadvse uspešnih vokalnih skupin, ki je za pevski zbor (na besedilo učenke Žive Osonkar) napisal skladbo 'Naj živi', ki je bila na reviji izvedena prvič. Čestitke obema navedenima, prav tako pa mladim pevcem, ki so svojo nalogo opravili več kot odlično. Prav tako lepa hvala učiteljicama Romani Mate in Suzani Mlakar, ki sta nas spremljali. Dora OŽVALD

Beremo, da bi videli Zadnja ura slovenščine pred prvomajskimi počitnicami bo framskim šestošolcem gotovo ostala v lepem spominu, saj so dobili obisk iz Ljubljane. Pripeljali so se namreč predstavniki zavoda za slepe in slabovidne. Ob zaključku projekta 'Beremo, da bi videli', so podelili praktične nagrade najboljšim sodelujočim. Nagrado je prejela naša šestošolka Zala Bedjanič in sicer za zgodbico 'Bela veverička'.

Po podelitvi so učenci izvedeli še veliko zanimivega o slepih in slabovidnih. Hodili so s temnimi očali, igrali šah, listali po knjigi za slepe in ugotovili, kako srečni so ljudje, ki vidijo.

Bela veverička Nekoč, pred veliko leti, je živela bela veverička. Bila je tako bela, da je izgledala kot list papirja ali pero lepega belega galeba. Vendar mala veverička ni bila srečna. Bila je čisto bela, zato je vedno izginila v jutru. Čez dan je bila v celoti nevidna, razen njenih kratkih črnih brčic. Bila je neopazna in nihče se ni zanimal zanjo. Veverička se je odločila oditi, da bi si našla prijatelje. Hodila je več dni in dolge noči, ko je nekoč ponoči našla grm z jagodami. Odšla je do njega, da bi si privoščila nekaj za pod zob. Ko je prišla do grma, so jagode kar same izginjale. Pri grmu ni bilo nič drugega od belih brčic. Začelo se je daniti in mala veverička je počasi začela izginjati. Ob sebi je opazila še eno veveričko. Ta je bila čisto črna. Bila je črna kot noč. Čeprav sta bili čisto nasprotje, sta bela in črna veverička postali najboljši prijateljici. Zabavali sta se in pozabili na neprijazni družini, saj sta imeli druga drugo. Zala Bedjanič, 6. razred OŠ Fram Želimo vam prijetno branje!

Zala Bedjanič igra šah za slepe

Čuvajmo svojo dragocenost - oči!

Jožica RAVŠ

Prvi se je imenoval Vsakdo, drugi Nekdo, tretjemu je bilo ime Kdorkoli, ~etrtemu pa Nih~e. Ti ljudje bi morali opraviti pomembno nalogo. Vsakdo je bil prepri~an, da jo bo opravil Nekdo. Nih~e je ni opravil, lahko pa bi jo Kdorkoli. Zato je bil Nekdo jezen, ker bi nalogo mogel opraviti Vsakdo. A Vsakdo je mislil, da jo lahko opravi Kdorkoli, Nih~e pa ni opazil, da Kdorkoli tega ni storil. Kon~alo se je tako, da je Vsakdo krivil Nekoga zato, ker Nih~e ni naredil tistega, kar bi Kdorkoli lahko!

19


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zavedanje pomena projektov in dobro delujo~e {olske skupnosti • Projekt 'Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti'

V okviru sredstev evropskega socialnega sklada in s sofinanciranjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013 izvajamo projekt z delovnim naslovom 'Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti' (SKK). Na OŠ Fram smo v projekt, ki ga koordiniram avtorica tega prispevka, vključili učence 7. in 8. razreda. Vsak učenec, ki se je vključil v projekt, je izdelal svoj načrt, ki vsebuje konkretne, dosegljive, merljive in realne cilje, ki jih želi uresničiti v tem šolskem letu. Učenci so napisali tudi refleksije na svoja življenja in okolje, v katerem živimo, rešili so anketo o izpolnjevanju socialnega in kulturnega kapitala v našem okolju, prav tako redno prihajajo na kratke razgovore o uresničevanju svojih ciljev. Projekt je zasnovan mrežno, zato ga na svojih šolah izvajajo še koordinatorji OŠ Janko Padežnik, OŠ Tone Čufar in OŠ Franc Rozman Stane iz Maribora. Ker želimo s projektom dvigniti socialni in kulturni kapital v sodelovanju z lokalnim okoljem, določene aktivnosti izvajamo vse šole skupaj. Skupna druženja so zasnovana projektno, kar pomeni, da srečanja pripravijo predvsem učenci tiste šole, ki srečanje gosti. Tako se učenci učijo neprecenljivih veščin podjetništva, timskega (so)delovanja, komunikacije in strpnosti. Na naši šoli smo srečanje vseh učencev, vključenih v projekt, gostili v novembru lani, ko smo našim prijateljem predstavili Izletniško in ekološko kmetijo 'Pri Baronu' na Planici. V mesecu decembru nas je podjetje Globus odpeljalo na obisk in ogled Slovenskega narodnega gledališča, v januarju smo si ogledali baletno predstavo Cippollino (v izvedbi Opere in Baleta Maribor), prav tako smo spoznali radijski in televizijski živžav na Radiu City ter na RTV Slovenija (posneli smo svojo čisto pravo reklamo in se preizkusili v vlogi novinarjev, moderatorjev in tehničnih urednikov).

V okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti smo 12. maja 2014 obiskali Radio City. Zanimiv ogled radijske hiše nam je pripravila Mateja Car Križanič, ki je v tej radijski hiši zaposlena kot moderatorka. Obiskali smo prostore, kjer snemajo različne reklame, prispevke in oddaje (Reporter Milan, Zvonko in Mirko). Učenci so spoznali, kakšne sposobnosti moraš imeti, da lahko uspešno delaš na radiu. Predstavljeno jim je bilo tudi, kako nastane reklama in kako jo posnamejo. Vse to so lahko tudi sami preizkusili v praksi in sicer tako, da so sestavili besedilo za reklamo na določeno temo, nato pa to posneli. Ogled Radia City hiše smo nadaljevali pod vodstvom Anite Mlakar, ki je tamkaj prav tako zaposlena kot moderatorka. Med drugim smo spoznali prostor studia, kjer poteka program v živo. Seznanili so nas s potekom dela ter nalogami moderatorja in novinarja. Posebno si bomo zapomnili prisostvovanju na radiu v času, ko je tekel program v živo. Obisk smo zaključili v prostorih novinarske redakcije. (vir – povzetek: OŠ Janko Padežnik Maribor)

Čakajo nas še kolesarsko doživetje v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, slaščičarske delavnice in zaključna predstavitev na Brdu pri Kranju. Cilj projekta je opremiti mlade z veščinami, znanji in kompetencami, ki jih bodo lahko proaktivno uporabljali predvsem na svoji poti zaposlovanja. Zahvaljujemo se vsem navedenim, ki so nas prijazno sprejeli in nam ponudili priložnosti, ki nam bodo koristile na naši poti razvoja in pri oblikovanju vseživljenjskih kompetenc. Več informacij najdete na spletni strani: http://www.solazaravnatelje.si .

• Šolska skupnost OŠ Fram

Na naši šoli se vedno kaj dogaja. Tokrat smo se odločili, da z vami delimo vtise s projektov šolske skupnosti, katerih nabor je letos precej pester. Z veseljem lahko povemo, da smo združili moči s šolsko skupnostjo OŠ Rače; skupaj smo izvedli spoznavno srečanje z akcijskim načrtovanjem in okroglo mizo 'Razmere v lokalnem okolju z vidika mladinskega polja'. Skupaj smo se udeležili tudi regijskega Otroškega parlamenta na temo 'Razmere v družbi', ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Maribor. V mesecu februarju smo na t. i. okrogli mizi, ki je sicer dejansko potekala ob oglati mizi, živahno razpravljali, predstavljali svoje poglede in stališča, predvsem pa iskali skupne rešitve glede prostorskih možnosti za preživljanje prostega časa mladih v naši občini. Razprave so se udeležili Danilo Kozoderc, predstavnik Modre hiške, in predstavniki šolskega parlamenta obeh šol. V uvodu so slednji predstavili svoje delovanje v okviru teme letošnjega otroškega nacionalnega parlamenta, Danilo Kozoderc pa je predstavil svoja razmišljanja o mladinski dejavnosti, ki so bila pravšnja podlaga za kasnejšo razpravo. Ugotovili smo, da mladi imajo strasti, ki jih izpopolnjujejo, jim omogočajo razvoj lastnih kompetenc, potencialov in uresničitev njihov družbenih potreb po udejstvovanju v ožjem okolju. Primerjali smo različna okolja v naši občini, iz katerih prihajajo naši učenci. Ugotovili smo, da se preživljanje prostega časa v Račah in Framu

20

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM sicer do neke mere razlikuje, združuje pa nas potreba po druženju, ustvarjanju, gibanju in udejstvovanju. Prišli smo do zaključka, da se spremembe zgodijo, ko so ljudje pripravljeni na akcijo, in da do tega prihaja počasi. Razšli smo se veseli, polni iskric v očeh, ki jih je podžgala naša skupna strast po razvijanju in spodbujanju sprememb. V mesecu februarju smo dočakali premiero avtorske predstave 'Rdeča kapica v moderni preobleki' – verzija 2014. Predstavo so zadnjih pet mesecev pripravljala dekleta, združena v skupino Kapljica drame. Scenarij, scena, glasba in kostumografija so delo pridnih rok naših osmošolk Jovane Paunović, Marine Štern, Larise Uranjek, Tjaše Štern, Larise Pšeid, Špele Potočnik, Špele Dvoršak, Žive Apohal in Anje Skaza. Igralsko vlogo so prevzele prvo-, drugo- in tretješolke. Slabega pol leta dela, vaj, treningov, vzponov in tudi padcev se je več kot obrestovalo. Na koncu je namreč šlo vse kot po maslu. Predstava, vredna ogleda, bo ponovljena na šolski zaključni prireditvi, ki bo 23. junija. Ustvarjalni so bili tudi naši šestošolci, ki so se letos odločili, da bodo Prešernov dan proslavili na drugačen način. Zbrali so nastopajoče, ki so med odmori po hodnikih šole deklamirali, peli in igrali na instrumente. Šolski hodniki so zaživeli tudi s pomočjo izbranih verzov, ki so jih izobesili po stopnišču. Prešernova zapuščina je odmevala tudi iz šolskih zvočnikov, obiskal pa nas je celo čisto pravi Prešeren. Konec aprila smo ponovno združili moči, tokrat s šolskim skladom. Skupaj smo pripravili izdelke za darilni bazar, z rožami in novo barvo pa popestrili šolsko dvorišče.

Prešernov dan

V podporo šolskemu skladu (foto: Valentina Gselman)

Zahvaljujemo se Vrtnarstvu Pečovnik iz Frama, ki je tudi letos prispevalo rožice, ki nam dodatno lepšajo bivanje v šoli. Andreja ŠTAVBE

Na{a udeleženca državnega tekmovanja Uspešno sodelovali na državnem tekmovanju iz znanja konstruktorstva in tehnologije obdelav V soboto, 17. maja 2014, se je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru odvijalo državno tekmovanje z nazivom 'Konstruktorstvo in obdelava gradiv'. Udeležila sta se ga tudi predstavnika našega vzgojnoizobraževalnega in varstvenega zavoda - tretješolec Vito Gojkovič, ki je sodeloval v kategoriji učencev 2. in 3. razreda, ter Jaša Šoba (enota vrtca Fram), ki je sodeloval v kategoriji predšolskih otrok in učencev 1. razredov. Udeleženci tekmovanja so se morali s pomočjo sestavljanja lego gradnikov izražati na temo posledic žleda. Oba imenovana otroka našega zavoda sta se pri izvajanju naloge odlično odrezala. Vito Gojkovič je v svoji kategoriji dosegel četrto, Jaša Šoba pa odlično drugo mesto. Želimo vam prijetno branje!

Naša Jaša in Vito sta na tekmovanju več kot dostojno zastopala OŠ Fram

Obema nadebudnima fantoma in seveda vsem njunim mentoricam (Smiljanki Ledinek, Zdenki Brodej Kurbos in Valeriji Vodopivec) veljajo iskrene čestitke. Vsem skupaj želim še veliko kreativnih dni in uspehov. Nataša MAVER ŠOBA 21


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Državno tekmovanje 'Robobum 2014' V torek, 13. maja 2014, je bilo že enajstič organizirano državno tekmovanje ROBOBUM 2014. Sodelovali so učenci 25-ih osnovnih šol iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo na UM-FERI, Inštitutu za robotiko, v Smetanovi ul. 17 v Mariboru. Iz OŠ Fram sta se ga udeležila Rok Dolenc in Sašo Domadenik, učenca 8. razreda, saj sta bila konec februarja zelo uspešna na regijskem tekmovanju na SERŠ v Mariboru (pod vodstvom mentorja, Rokovega očeta). Tekmovala sta v razredu 'poznavalec', kjer se tekmovalci preizkusijo v poznavanju zgradbe in delovanja mobilnih robotov; dosegla sta 10. mesto. 7. mesto sta osvojila v razredu 'dirkač', kjer se tekmovalci pomerijo s samogradnimi mobilnimi roboti pri sledenju črne črte. Na 2. mesto pa sta se zavihtela kot 'inovatorja'; svojega robota sta zagovarjala v izvirni inovativni predelavi in nadgradnji. Prejela sta praktično nagrado.

[

Foto: Peter Dolenc

Čestitamo za dosežen uspeh, na Roka in Saša pa smo seveda zelo ponosni!

Valerija VODOPIVEC

Framski osnovno{olci uspe{ni na literarnih nate~ajih Framski osnovnošolci redno sodelujejo na različnih natečajih. Med najbolj uspešnimi na tem področju je gotovo devetošolka Lucija Klauž, ki se je na festivalu otroške poezije 'Rima raja' uvrstila med 15 finalistov v Sloveniji (v skupini učencev od 7. do 9. razreda). Komisijo je prepričala s svojo pesmijo Zakaj jočemo. Nagrado za to pesem je prejela 15. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na podelitev sva jo spremljali ponosni mama in mentorica. Organizatorji vsako leto izdajo Zbornik, v katerem so zbrane pesmi vseh udeležencev. Sodelovali so še naslednji naši učenci: Katarina Klauž, Nina Beras, Teo Lah, Eneja Lina Berglez, Maša Sedej in Lia Kojič. Letos je na festivalu sodelovalo skupno 359 učencev iz 49 slovenskih osnovnih šol.

Zakaj jočemo

Zakaj jočemo, ko ljudje umrejo? Saj njih več ni. Njih ne boli. Samo še malo in od njih bodo ostale le kosti, mrzli ostanki, obrisi ljudi. Zakaj zgrinjamo se na grobove, na pokopališča? Jim gradimo svetišča, ko pa njih več ni. Nobena sveča jih nazaj ne obudi. Zakaj potem vsa ta rdeča plastika? Ta cir? Kot da bo šopek rož postavil življenje v ustaljeni tir, odplavil bolečino, nam prinesel mir. Zakaj jih zakopljemo pod zemljo, ko pa želimo jim nebesa? Zasujemo jih z zemljo, kot da sadili bi drevesa. Morda pa zato, ker drevesa so večna. Kot spomin, ki bo ostal za vami, kot bližina, ki bo ostala z nami, kot spomini, zaradi katerih sem srečna. Kot zavedanje, da nismo sami. Lucija Klauž, 9. r. OŠ Fram

Del finalistov na letošnjem festivalu 'Rima raja' Lucija je v zadnji vrsti, tretja z leve

22

Jožica RAVŠ, mentorica Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Dan druženja in gibanja vseh generacij – {port {pas na OŠ Fram V soboto, 17. maja 2014, smo na OŠ Fram priredili 'Dan druženja in gibanja vseh generacij', ki ga že vsa leta organiziramo v okviru projekta zdrave šole. Udeležba je bila kljub dežju zadovoljiva. Zbralo se nas je okrog 120. Prireditev sta popestrili šolski plesni skupini (mlajša in starejša) ter harmonikarja Tim Rupnik in Aleš Štuhec. Na druženju se je letos ponovno predstavila tudi KO RK Fram, katere članica, Sonja Tišič, nam je predstavila nekaj zanimivih podatkov o delovanju organizacije, predstavnica društva Za srce in ožilje iz Maribora pa je na povabilo RK Fram opravljala meritve krvnega tlaka. Planinsko društvo Fram je na svoji stojnici ponujalo informacije in gradivo o društvenih aktivnostih, noč pod šotori pa bodo člani društva izvedli v enem od naslednjih vikendov, ko bo vreme bolj ugodno. Ljubitelji planin in gora so vabili tudi na poletna planinska tabora (mladinski in družinski sta v njihovi organizaciji uspešna že vrsto let). Nejc Petelinšek je s svojim prijateljem Rokom Pečolarjem poskrbel, da so številni udeleženci varno plezali po plezalni steni. V času druženja pa je potekal še turnir v mali odbojki, tako da so lahko udeleženci tudi navijali za naše male odbojkarske nadobudneže. Modra hiška (oziroma njen ustanovitelj Danilo Kozoderc) je pripravila delavnico 'Stolp iz špagetov'. Otroci in njihovi starši so radi preizkušali trdnost in stabilnost svojih stolpov. Učenci in učitelji naše šole pa s(m)o pripravili bazar izdelkov. Prostovoljni prispevki za izdelke so namenjeni šolskemu skladu. Pleskali smo zunanje klopi in jim dali bolj igrivo in svežo podobo. Izdelovali smo pisala za vsak letni čas in še kaj. V našem novem vrtcu so pripravili poligon za najmlajše in njihove starše ter dedke in babice, v prostorih DTV Partizan Fram pa so potekale zabavne štafetne igre. Po končani prireditvi smo podelili priznanja najmlajšemu in najstarejši udeleženki ter dvema enako številčnima družinama. Sicer pa: poglejte fotografije, saj te povedo več od vseh besed.

Starejše plesalke so z živahno koreografijo še obiskovalce dvignile s sedežev

Bazar je bil dobro pripravljen in zadovoljivo obiskan

Tudi barvanje klopi je zabavno, ko je združenih več generacij

Harmonikarja Aleš Štuhec in Tim Rupnik sta nas spravila v dobro razpoloženje

Najmlajše plesalke na naši šole v gibanju; v ozadju: Nejc Petelinšek in Rok Pečolar sta varovala mlade plezalce pri plezanju

V povezanosti in slogi med mladimi in starejšimi je moč

Dokazali smo, da je tam, kjer je volja, tudi pot, ki lahko zabriše mnoge medgeneracijske razlike. Bernarda ŠIBILA Želimo vam prijetno branje!

23


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM OSNOVNA ŠOLA RA^E Tisti dan mi je uspelo Zelo rada pišem pesmi, saj z njimi lahko izrazim svoja čustva, misli in razmišljanja. Kar nekaj mojih pesmi je bilo poslanih na različne natečaje. In opazili so jih tudi drugi. Ko smo v šoli dobili navodila za natečaj 'Roševi dnevi 2014', sem se takoj začela zanimati za to. Doma sem brž poprijela za pisalo in začela pisati. Res je, da vsak dan ni uspešen, ideje in verzi ostanejo zakopani v neskončni vreči zamisli. A tisti dan mi je uspelo. Napisala sem pesem z naslovom 'Vidim'. Naslednji dan, ko sem jo oddala učiteljici Sabini Ozmec, ki je mentorica mojemu ustvarjanju, mi je sporočila, da ji je pesem všeč in jo bo poslala na natečaj. Kar nekaj časa sem čakala na rezultate in nestrpnost se je vedno večala. Nato pa me je učiteljica z nasmehom na obrazu seznanila, da je moja pesem med petimi najboljšimi na natečaju. Bila sem presenečena in vesela hkrati. Težko razložim tedanje občutke.  19. marca sva se z učiteljico odpravili v Celje, kjer je potekala podelitev priznanj. Vožnja z vlakom je hitro minila in z učiteljico naju je pričakal topel sprejem na OŠ Frana Roša. Po prijaznem pozdravu tamkajšnje ravnateljice in zanimivem programu učencev smo se razdelili v dve delavnici - delavnico učiteljev, ki jo je vodil mag. Zoran Pevec, in v delavnico učencev, ki jo je vodila mag. Nataša Konc Lorenzutti. Naša delavnica je potekala približno takole: na začetku nam je voditeljica izrekla prijetno dobrodošlico, dogodek pa je posnela tudi televizija, saj je bilo naše srečanje del oddaje Infodrom. Naslednji del delavnice je potekal v tišini, da smo lahko svobodno ustvarjali. Pisali smo spise in pesmi. V delavnici učiteljev pa je delo potekalo nekoliko drugače. Mag. Zoran Pevec, pesnik in kritik, je mentorjem prikazal njegov pogled na mentorstvo mladim literatom. Svoje izdelke smo po končani delavnici še predstavili. Kasneje je potekala podelitev priznanj tistim učencem, ki so se uvrstili med najboljših dvajset. Nato smo se odpravili proti hiši Frana Roša, ki je bil slovenski pesnik in so po njem poimenovali ta natečaj. Po ogledu hiše smo si v celjski knjižnici ogledali še podelitev priznanj najboljšim literarnim časopisom, ki so prispeli na razpisani natečaj. Pot smo nadaljevali proti glasbeni šoli, kjer je potekala prireditev in kjer nas je najboljših pet dobilo zlata priznanja. Naše pesmi oziroma spise so prebrali in nam podelili zlata priznanja in knjižne nagrade. Ves program je potekal zelo zanimivo in poučno.

Spomin na prve trenutke po novi zanimivi izkušnji

24

Natečaj sem sprejela kot nov izziv, ki sem se ga z veseljem lotila. Bilo je nepozabno in veselim se naslednjih natečajev. Najbolj pa sem vesela, da sem dobila prvo strokovno kritiko svoje pesmi in to zelo pozitivno.

VIDIM Vidim, kako jutro pozdravlja, kako žarki osvetljujejo moje srce. Zakaj ne bi še malo zaspala, da izpolnim vse skrite želje? Zakaj ne bi gledala, če pa je tako lepo? Zakaj ne bi sanjala, da misli gredo? Ne vem, jih naj spustim? Naj dovolim, da odletim za sanjami misleč, da uspem in jih ulovim? Morda, morda pa ne. Naj usoda pokaže, če… Naj pokaže, če ima moč, da spremeni, kar me teži. Annemarie EKER, 9. b

Pokaži, kaj zna{ Osmošolci OŠ Rače smo letos želeli oditi v svet in obiskati London. Naše želje smo povedali tudi staršem, ki so se seveda prijeli za glave, zavili z očmi in zaškrtali z zobmi. Ko se je prvi šok polegel, pa smo vseeno sklenili, da gremo. Ker smo hoteli staršem pomagati pri plačilu, smo se odločili, da v letošnjem šolskem letu organiziramo nekaj dobrodelnih prireditev. Skupaj z našimi zelo požrtvovalnimi učitelji (Marijo Zavernik, Alešem Štaherjem in Boštjanom Šterbalom) smo se odločili, da v mesecu marcu organiziramo prireditev 'Pokaži, kaj znaš'. Učence in starše naše šole smo povabili, da se nam pridružijo. Dobili smo kar nekaj prijav in pripravili avdicijo. Prireditev smo izvedli 7. 3. in ker so bili vsi prijavljeni resnično dobri, smo se odločili, da se kar vsi pokažejo na naši prireditvi. Predstavili so se pevci, plesalci, stend up komik, glasbeniki in rokohitrec. Dan pa seveda ni minil brez presenečenj. Naši učitelji so namreč na prireditev povabili tudi aktualno miss Slovenije, Majo Cotič. Prijazna in preprosta Maja se je z nami tudi fotografirala in vsakemu nastopajočemu podarila majhno darilce. Organizatorji, nastopajoči in gledalci smo v en glas ugotovili, da nam je prireditev uspela. Še več: prav zabavno je bilo! Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM S tem pa še ni bilo konec naših akcij. Hkrati s to prireditvijo smo se ukvarjali še s srečelovom. Tudi pri tem smo imeli podporo naših učiteljev in staršev. Pri znancih in sorodnikih smo zbirali dobitke, jih v šoli lepo zavili, naredili srečke in dopoldan, 7. marca, izvedli še srečelov. Srečke so kmalu pošle in v šoli je bilo veliko srečnih otrok. Eni so se veselili darilc, drugi pa zbranega denarja. Pri teh akcijah smo ugotovili, kako lepo se imamo, če delamo skupaj. Zahvalili bi se radi vsem, ki so nam pri tem delu pomagali in tudi tistim, ki so prispevali del sredstev za naše londonsko doživetje. Hvala! V imenu učencev 8. a in 8. b zapisali Hana EKART in Blažka VOGRIN

Na{ ljubljen~ek - zaj~ek Naš najpopularnejši šolski ljubljenček je zajček. Stanuje v učilnici za biologijo - v kletki, ki je tudi njegova hiška. Je zelo živahen, bele barve in rad poskakuje po učilnici.

Likovni nate~aj »Šola v~eraj, danes, jutri…« V mesecu marcu smo se z učenci in učenkami naše šole ter OŠ Fram udeležili likovnega natečaja z nazivom ŠOLA VČERAJ, DANES, JUTRI..., ki je potekal v organizaciji Centra za mlade Domžale. Učenci druge in tretje triade so se v svojih likovnih izdelkih ter fotografijah ukvarjali s šolo: tako, kot jo mladi vidijo danes, s tisto, ki so jo obiskovali naše babice in dedki ter s šolo prihodnosti. Mentorji smo na posameznih šolah opravili predhoden izbor likovnih del in fotografij ter jih posredovali na razpisani natečaj. Osnovna šola Rače je na natečaju sodelovala s petimi fotografijami ter šestimi likovnimi deli, Osnovna šola Fram pa s štirimi likovnimi deli. Komisija je izbrala najizvirnejša likovna dela. Izbrana so bila tudi likovna dela učencev obeh šol. 1. Kategorija: LIKOVNA II. triada: Tamara Tomažič, 5. razred; VODNA ŠOLA, OŠ Rače (pohvala) III. triada: Urška Trčko, Latinka Abdulahi, 9. razred; ČUSTVA NA HODNIKU, OŠ Rače (2. mesto); Jurij Jakolič, 9. razred; SKRIVNOSTI ŠOLSKIH HODNIKOV, OŠ Fram (pohvala).

2. Kategorija FOTOGRAFSKA

Miha Krevh, 4. razred; BARVNA FOTOGRAFIJA, OŠ Rače (1. mesto), Nastasia Keček, 7. razred; SKOK ČEZ ČAS, OŠ Rače (3. mesto), Klej Abdulahi, 6. razred; BARVICE, OŠ Rače (pohvala).

V šolo ga je prinesel naš računovodja, ki ga je našel na domačem vrtu. Na začetku je bil zajček zelo miren in plah, nato pa se je kar hitro privadil na nas in novo okolje. Za dolgouhca skrbijo učenci, ki obiskujejo naravoslovni krožek. Zajček je videti zelo zadovoljen, ima veliko hrane in vedno urejeno kletko, ki pa jo znova in znova vsak dan umaže. Med poukom zajček večino časa prosto teka naokoli po učilnici. Imel je tudi nekaj obiskovalcev svoje vrste, ki so jih prinesli učenci in učenke. Med poletnimi počitnicami, ko je šola zaprta, ga domov odnesejo učenci, ki si to želijo in imajo čas zanj. Ko je prebival pri enem od učencev, se je zaljubil v zajkljo in postal oče. Ima kar nekaj potomcev. Naš zajček ima gensko okvaro in si sam ne more brusiti zob, saj se mu sprednji zgornji in spodnji zobki ne stikajo. Zato ga je treba enkrat mesečno peljati k veterinarju, da mu predolge zobke odreže. Pa še kakšna splošna zanimivost o zajčkih: pravi zajci poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko. Vse vrste so si med seboj bolj ali manj podobne, tako da jih je pogosto težko razlikovati. Te živali se premikajo zelo hitro. Evropski rjavi zajec lahko teče s hitrostjo do 70 km/h. Kaja KAČ in Julija ŠTIH, 9. b OŠ Rače Želimo vam prijetno branje!

Jurij Jakolič

Tamara Tomažič

Miha Krevh

17. aprila 2014 smo se v prostorih Centra za mlade Domžale udeležili podelitve priznanj in pohval. Pričakal nas je topel sprejem, pregledno oblikovana razstava likovnih del in fotografij ter odlično organizirana prireditev. Polni spodbud za prihodnje delo smo se v večernih urah odpravili proti domu. Za konec pa čestitke vsem mladim ustvarjalcem za izvirne likovne in fotografske kreacije. Primož KRAŠNA, mentor

Najve~ja te`ava pri komunikaciji nastane, kadar ne poslu{amo zato, da bi razumeli, ampak zato, da bi odgovorili.

25


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Obiskali smo London London – čarobna angleška prestolnica, ki nikoli ne spi. Tudi osmošolci smo se jo odločili obiskati.

Naši trije dnevi bivanja v tem prečudovitem starem mestu so bili nepozabni. Njegove lepote so nas dan za dnem navdihovale. Obiskali smo mnoge znamenitosti. Videli smo lahko veliko uro, imenovano Big Ben, veliko kolo z imenom London Eye, pluli smo po reki Temzi in videli znameniti Tower Bridge. Obiskali smo tudi muzej voščenih lutk Madame Tussauds in Natural Histroy Museum in nazadnje Oxford street. Mesto je zelo zanimivo in to ne samo zaradi svojih številnih svetovno poznanih znamenitosti, ampak tudi zaradi ljudi in njihovega načina življenja. Ugotovili smo, da tamkajšnji ljudje živijo v veliki naglici. Ta živahen tempo življenja jim tudi ugaja. Med seboj so si zelo različni, a vseeno živijo kot eno in med seboj ne delajo razlik. London je zanimiv tudi po stilu gradnje stavb. Obiskovalcu pa najbolj v spominu zagotovo ostanejo rdeči avtobusi, rdeče telefonske govorilnice ter stari črni taksiji. Med sprehajanjem in raziskovanjem smo začutili utrip Londona. Mesto je res nepozabno in prepričani smo, da nas bodo njegove sijoče ulice in trgi ponovno privabili vanj. Zoja SANDIČ, 8. a

Vzgojne delavnice za star{e na OŠ Ra~e Nikoli še ni bilo tako težko vzgajati kot danes. Od vseh strani nas bombardirajo z informacijami, kaj je dobro in kaj slabo za naše otroke. Nikoli še ni bilo napisanih toliko knjig, posnetih toliko televizijskih in radijskih oddaj o vzgoji kot je danes. A vsak dan znova ugotavljamo, da so otroci vedno manj vzgojeni in je z njimi vedno težje. Kje je zanka? Nihče nas ne pripravlja na starševstvo. Vsi delamo napake in s tem ni nič narobe. Narobe pa je, če se iz istih napak nič ne naučimo in jih ponavljamo. Vodilo pri vzgoji nam morajo biti samo pravila in vrednote, ki veljajo v družini in jih tudi živimo, ne samo govorimo o njih. V 4. razredu zato vsako leto organiziram vzgojne delavnice za starše in sicer z naslednjimi temami: poslušanje, postavljanje meja, razvijanje odgovornosti pri otrocih, zmote pri vzgoji in moj otrok je že mladostnik. Obisk delavnic je neobvezen, saj poteka izven rednih roditeljskih sestankov in govorilnih ur. Vsaka delavnica traja dve šolski uri oziroma je njeno trajanje odvisno od sodelovanja staršev. Ob aktivnem delu v delavnicah se učimo biti dobri in učinkoviti starši. Kako pa smo kot starši lahko bolj učinkoviti? Naučiti se moramo določenih veščin, kot so: kako poslušati, kako sporočati, kako reševati probleme, naučiti se spoznati, kdo ima problem, kako otroku postaviti meje, kakšne naj bodo posledice, če otrok te meje krši ipd. Glavni namen delavnic je, da osvežimo znanje, ki ga že imamo, da starši izmenjamo izkušnje med seboj in da ugotovimo, da se s podobnimi težavami srečujemo vsi. 26

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM so postajale vse bolj živahne in uigrane. Sprva smo vadili brez odra, nato smo preizkušali s pregrinjalom in na koncu s pravo sceno. Na vajah smo uživali. Naslov naše lutkovne igrice se je glasil 'Nesreča medvedka Rjavčka'. Zraven navedenega medvedka so pri igrici sodelovale še druge živali - veverica, zajček, palček Cincinček, predvsem pa ogromno čebelic. Ko je napočil dan predstave, smo bili vsi nekoliko vznemirjeni, a je s prihodom na oder trema izginila. V torek, 22. aprila 2014, smo igrico predstavili staršem in ostalim povabljenim, v naslednjih dveh dneh pa še učencem od prvega do petega razreda in malčkom v vrtcu. Utrinek z delavnice “Moj otroj je že mladostnik”

Po delavnici starši zapišejo svoja mnenja; naj jih nekaj nanizam tudi na tem mestu: • Zelo mi je bilo všeč. Koristno in dobrodošlo je slišati kakšen nasvet in videti, da imamo pravzaprav vsi starši podobne probleme pri vzgoji. • Slišali smo veliko koristnega in takega, kar se nam včasih zdi samo po sebi umevno, pa ni tako. Znanje z delavnic nam bo v pomoč pri vsakdanji vzgoji naših otrok. • Na delavnicah je bilo poučno, zanimivo in razumljivo. • Dobili smo dosti pozitivnih in praktičnih nasvetov za vzgojo otrok. • Zelo poučne in prijetne delavnice! Zelo veliko so mi dale za razmišljat o mojem aktivnem poslušanju. • Današnja delavnica mi je bila zelo všeč - enkratno sestavljen program ter zanimive in koristne teme,. • Izvedeli smo veliko zanimivih in poučnih stvari. Bilo je koristno! • Odlično je, da sodelujemo in izmenjujemo izkušnje. Od leta 2007 do danes smo izvedli 24 delavnic, na katerih je sodelovalo 177 staršev. Marjetka BREZNIK

Lutkovni krožek 'Ra~ke' na OŠ Ra~e V šolskem letu 2013/2014 je na naši šoli deloval lutkovni krožek 'Račke'. Na začetku se je k lutkovnim dejavnostim prijavilo 5 učencev in učenk, vendar se nam je skupina med letom, zaradi velikega zanimanja za lutke, povečala na 12 članov. Pri lutkovnem krožku smo se predvsem zabavali. Na prvi vaji smo lutke šele spoznavali, na drugi pa že izdelovali sceno za lutkovno predstavo. Scena je odražala našo ustvarjalnost in domišljijo. Pri lutkovnem krožku smo naredili tudi vsak svojo lutko - čebelico. Vse so bile zelo lepe, po osnovnih značilnostih seveda podobne, sicer pa precej različne. Ko smo si razdelili vloge, so se začele priprave na predstavo. Naučiti smo se morali besedilo in te besede govorno uskladiti z lutkami, da so oživele. Naše čebelice Želimo vam prijetno branje!

Utrinek iz lutkovne predstave, pri kateri smo zelo uživali

Pripravljamo se tudi na nastop na grajskem dvorišču (v okviru občinskih prireditev); na ogled vas prijazno vabimo v torek, 17. junija 2014, ob 18. uri. Za predstavo se moramo zahvaliti naši mentorici, učiteljici lutkovnega krožka in 4.a, Marjetki Breznik. Melani PREDAN, članica lutkovnega krožka 'Račke'

Otro{ke o~i vidijo vse… V okviru literarnega in likovnega natečaja za Frkolinove nagrade je na OŠ Rače nastala kratka gledališka predstava z naslovom 'Otroške oči vidijo vse'. Živimo v času, ko v šolah, na cesti in tudi doma srečujemo vse več nemirnih, razdražljivih, notranje nezadovoljnih in utrujenih ljudi. V takšnih situacijah (problemi v službi, pomanjkanje časa za pogovor z domačimi, prijatelji, znanci ipd.) se pogosto tudi odrasli vedejo nekontrolirano. Pri tem je spregledano, česar ne bi smeli nikoli prezreti in pozabiti, to je, da otroške oči vidijo in zaznajo tako rekoč vse. In da drži rek: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« 27


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Pozor: otroške oči vidijo vse! Foto(montaža): internet

Predstava 'Otroške oči vidijo vse' odstopa od klasičnih gledaliških predstav v tem, da nastopajoči vsebino igre izražajo z gibanjem in petjem melodije. Z različno višino glasov, različnim tempom petja ter čustveno obarvanostjo glasu pritegnejo gledalčevo pozornost in ga zasvojijo z melodijo. Po sproščenem in samozavestnem nastopu na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin v Mariboru smo se uvrstili na državno srečanje otroških gledaliških skupin. Nino Jernejšek, Naja Šalamun, Jan Ančevski, Urška Repolusk, Brin Tacer Grbec, Nuša Vogrin, Hana Vezjak in Maruša Gorkič bodo v prvi polovici junija zastopali našo šolo na Jesenicah. Petra PIPENBAHER, mentorica

Športni dan druga~e V torek, 8. aprila 2014, smo imeli športni dan, ki ga vsako leto organizira naša šola. Udeležili smo se ga učenke in učenci 6., 7., 8. in 9. razreda. Jutro je bilo prijetno sončno. Zbrali smo se pred lovskim domom, vsi veseli in polni energije. Športni dan je potekal v našem krajinskem parku. Ko smo prišli vsi učenci, smo se razdelili v skupine. Te so s pohodom začele po točno določenih časih. Preden smo se odpravili, smo šli do učitelja na štartu. Tam smo dobili vrečke za smeti in rokavice, saj smo tekmovali tudi v zbiranju smeti. Nato so nam dali še kompase, zemljevide in pisna navodila za pohod. Med potjo so nas ti učni listi vodili in nam dajali napotke za našo pot. Zraven so bile tudi naloge in vprašanja, ki so bila povezana z naravo in našim pohodom. Kot sem že prej omenila, nas je pot vodila po krajinskem parku, ob ribnikih in tudi po krajših gozdnih poteh. Da je pa bil športni dan še bolj zanimiv in pester, so na določenih kontrolnih točkah čakali učitelji, ki so imeli za nas pripravljene naloge. Izzivi so bili duhoviti, drugačni kot prejšnja leta. Hodili smo po hoduljah in tako preverjali naše spretnosti. Ugotovili smo, da so te visoke stvarce zelo zahtevne za uporabo. Nekaterim je šlo odlično, drugi pa so imeli kar težave in so bili več na tleh kot nad njimi. 28

Zelo zanimivi sta bili kontrolni točki, kjer so učiteljice govorile samo v nemškem in angleškem jeziku. Najprej smo jih debelo gledali, nato pa smo se znašli. Hitro smo med sabo poiskali najboljšega nemško oziroma angleško govorečega in ga potisnili naprej. Drugi smo pomagali malo z jezikom, malo z rokami. Ko smo se le prebili do konca, smo se zelo razveselili malice. A pred tem smo morali še odgovarjati na vprašanja o prvi pomoči, med drugim: kaj bi naredili, če bi prišli na mesto prometne nesreče (kaj bi bila naša dolžnost in česa v taki situaciji ne bi smeli narediti)? Seveda bi nam naši telefoni takrat prišli zelo prav. Tudi o vsem ostalem smo premislili, odgovorili, potem pa smo le lahko šli na malico. Po njej smo se do konca športnega dne zabavali, igrali odbojko, brcali žogo, metali oziroma podajali frizbije ali pa sedeli na travi in si krajšali čas s pogovarjanjem. Športni dan je bil nadvse zanimiv. Zabava, veselje, znanje in šport obenem – kdo bi si želel še kaj več? Pripravljeni smo že na naslednji športni dan. Annemarie EKER, 9. razred

U~na pot Pomlad je na vrhuncu in dnevi postajajo vse daljši, noči krajše in zunaj je toplo ter sončno. Narava je prebujena, bliža se poletje; ti dve obdobji sta čas cvetenja, ljubezni in dolgih sprehodov. Ker pa je narava zelo zanimiva in ponuja veliko doživetij, iz katerih se lahko marsikaj naučimo, smo se nekateri učenci OŠ Rače (skupaj z našim mentorjem) odločili, da bomo odkrili skrivnosti bližnjega krajinskega parka z učnega vidika. Torej, na kolesih smo se zbrali pred šolo, seveda opremljeni s čeladami, in se popeljali do krajinskega parka. Tam smo vklopili GPS, ki je sproti zarisoval našo pot, na kateri smo izbrali določene točke. Po našem kratkem izletu smo imeli kar tri različne rekreativno-izobraževalne poti; za učence prve in druge triade malce krajši, za tretjo triado pa nekoliko daljšo. Vse poti so dostopne tudi s kolesom. Nato smo kar nekaj torkov (po pouku, seveda) Eva Mustafa, Jan Gornjec, Kaja Kač, Mitja Perko in moja malenkost presedeli ob nastajanju učne poti. Obrestovalo se je. Na koncu smo izdelali tri učne poti, vendar se nič od tega ne bi zgodilo brez našega učitelja Boštjana Škreblina. Z učno potjo se lahko seznanite na naši šolski spletni strani: http://www.osrace.si/. Pot ni namenjena izključno učencem in učiteljem šole, temveč tudi ostalim občanom, občankam, obiskovalcem oz. vsem, ki se želijo malce preveriti v znanju o živalih, ekosistemu, rastlinah, turizmu in onesnaževanju ter se zraven tudi zabavati, nadihati svežega zraka in občudovati lepote krajinskega parka v Račah. Julija ŠTIH, 9. b OŠ Rače Znanja nam ne more nih~e vzeti.

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pesni{ki uspeh Tja{e Hamer{ak Tjaša Hameršak – finalistka 8. mednarodnega otroškega pesniškega festivala v Banja Luki 'Dečje carstvo' in finalistka festivala otroške poezije v Sloveniji 'Rima raja' Tjaša Hameršak, učenka 8. b razreda OŠ Rače, se je 24. in 25. maja 2014 udeležila 8. mednarodnega festivala otroške poezije v Banja Luki, kamor je bila povabljena kot finalistka. Njena pesem 'Moja družina' je bila izbrana med 5500 prispelimi pesmimi iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Hrvaške in Slovenije. V njeni kategoriji (6. - 9. razred) je bilo 35 finalistov, ki so morali na prireditvi predstaviti vsak svojo pesem, te pa je nato posebna komisija ocenila. Tjašina pesem se je na osnovi zelo dobrih ocen zavihtela neposredno pod sam vrh; doseženo 2. mesto je izjemen uspeh in mladi pesnici zanj iskreno čestitamo.

Moja porodica

(v srbščino prevedel Uroš Vošnjak)

Moja družina Moja družina je straaaaašno bogata, ata, mama, jaz in dva brata. Ata in mama sta šefa, mi pa uboga raja, ki šefom rada nagaja. Naš ata ima kmetijo in tam se nam pujsi redijo. Je pravi kmet, včasih pa zavije tudi v gledališče in me gleda, ko plešem balet. Mama naša je glasbenica, ne dama. Pesmi piše in dirigira in ko je na vajah, je v hiši veliko mira. Starejši brat Klemen že študira. V Mariboru je njegova fakulteta, zabava pa je njegova prioriteta. Aljaž, naš dijak, ta je pravi silak, živ primer za mladost, ki skače čez vodo, kjer je most. Ko so mene pri hiši dobili, so se me vsi zelo razveselili. A sedaj več ni tako, ker jim živce kravžlam zelo. Dva dedka v nebesih, dve babici tu in štiri sestrične, ki so prav mične. Čeprav me včasih jezita starša in brata, jih imam vseeno rada in sem zato tudi jaz straaaašno bogata.

Moja porodica je straaaaašno bogata, tata, mama, ja i dva brata. Tata i mama, k‘o bogovi s‘neba, mi ostali raja, pa - radi šta treba, i vataj krivine… U seosko dvorište sunce nam sviče, moj tata uzgaja prasiće, i vozi poljoprivedne mašine… a ponekad i u pozorište ide, i mama sa njime, da vide mene i ostale balerine… Moja mama se muzikom bavi, i nije dama, samo se pravi, diriguje i pesme slaže i kada na vežbe ode u kući nema gnjavaže i sve tutnji od slobode! Moj stariji brat, Klemen, on studira, u gradu staze znanje bira, al‘ mu je zabava prva i glavna, a životna linija baš kul i - ravna… Aljaž je u srednjoj školi i kao da gluposti same voli on bi kroz život malo da švrlja pa iz problema u problem srlja… Kad sam se rodila svi su me hteli, a sad bi najrađe ponekad me smleli, jer kao, to bože, moj stil ih nervira dok nonstop ih gnjavim i nedam im mira... Bez dedova, put preko neba im šeće, ponekad im nosim uz svečicu cveće, a bake ko bake, k‘o dve čokolade em grle em maze em život mi slade… I tako svi zajedno, mama i tata, i dve mile bake i dva dobra brata, baš svi su mi draži od suvog zlata, pa nek neko kaže da nisam bogata!

Tjašina pesem je bila všeč tudi komisiji slovenskega festivala otroške poezije 'Rima raja'. Kot finalistka je bila naša nadebudna osmošolka povabljena na Vrhniko, kjer je osvojila 3. mesto v svoji kategoriji. Tudi za ta uspeh ji čestitamo. In kako je Tjaša doživljala svoj literarni uspeh? »Ko nam je učiteljica v šoli dala nalogo, naj napišemo pesem, sem samo pogledala okoli sebe in sem takoj vedela, o čem bom pisala. Odločila sem se za preprost, a zgovoren naslov - 'Moja družina'. Sklenila sem, da bom o vsakem družinskem članu napisala eno kitico, v njej pa izpostavila eno izmed značilnosti vsakega izmed nas. Vse te ideje sem Želimo vam prijetno branje!

29


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM morala seveda spraviti v verze in rime. Ko sem svojo pesem dokončala in jo doma pred vsemi prebrala, sta me starejša brata gledala postrani, starša pa sta se le muzala in brez besed nasmihala. Čez približno mesec dni mi je učiteljica povedala, da sem se uvrstila v finale Festivala otroške poezije v Banja Luki. Sprva sem se spraševala, kje neki to sploh je. Potem pa so me poučili, da je to v Bosni. Na pot do tja smo se odpravili moj ata, brat Klemen, moja mentorica, učiteljica slovenščine in seveda jaz. Ko smo prispeli na podelitev, me je bilo strah, saj nisem razumela njihovega jezika in pisave. Čas je tekel zelo počasi. Vse te strahove pa je izničila prijaznost ljudi. Čeprav vsebine pesmi drugih otrok nisem razumela, sem ugotovila, da nas vse tam zbrane povezuje poezija. Na razglasitvi rezultatov sem bila zelo vesela, saj sem dosegla drugo mesto. Dobila sem škatlo, polno knjig, in to v jeziku, ki ga sploh ne razumem. Tako sem se odločila, da se bom doma ob priliki naučila cirilice.  Čez dva tedna pa smo ponovno potovali, tokrat na festival 'Rima raja', na Vrhniko. Vzdušje je bilo prav domače, ker sem razumela vse. Tudi tam sem za osvojeno 3. mesto dobila knjižne nagrade, ampak na srečo v slovenščini.  Prav gotovo bom pesnila še naprej, ker mi je to v veselje. Obe osvojeni Tjaša v Banja Luki; z mentorico Sabino Ozmec nagradi pa mi pomenita veliko spodbudo za naprej.« V letošnjem letu se lahko pohvalimo še z nekaj drugimi izvrstnimi rezultati na literarnem področju: • Annemarie Eker je za pesem 'Vidim' prejela zlato priznanje na 16. Roševih dnevih; • Gašper Pungartnik je za spis 'Težave s poplavami' prejel nagrado na natečaju 'Naravne in druge nesreče – Voda!' • Tjaša Hameršak je za spis 'Moj angel varuh' prejela nagrado na natečaju 'Naravne in druge nesreče – Voda!' • David Podbojec je za pesem 'Otroške oči vidijo' prejel frkolinovo nagrado. • Nejc Pipenbaher je za pesem 'Otroške oči' vidijo prejel frkolinovo nagrado. • Eduarda Pedral je za pesem 'Moje otroške oči in odrasle oči' prejela frkolinovo nagrado. • Komisija za preprečevanje korupcije je razpisala natečaj na temo 'Pisma poslancem'. Od 433 prispelih pisem so jih v zborniku objavili 112. Med njimi so bila tudi pisma naših učenk Tjaše Hameršak, Kaje Kač, Annemarie Eker in Urške Repušič; • Nejc Miholic je bil na natečaju otroške poezije 'Rima raja' izbran med 30 najboljših avtorjev pesmic; • na literarnem natečaju 'Čebele, narava, človek' so bili za svoje literarne prispevke nagrajeni Aleksander Stoilkovič, Amanda Vogrin, Rok Kocman, Jan Gornjec, Annemarie Eker in Nino Jusufovič. Vsem omenjenim ustvarjalcem čestitamo.

Sabina OZMEC, mentorica

Berimo skupaj – pripoveduj mi in se igraj z mano! Učenci prvih razredov in njihovi starši so bili v letošnjem šolskem letu vključeni v bralni projekt 'Berimo skupaj'. Učiteljice smo vesele, da je spet zaživel in da so ga starši, vsaj večina, z veseljem sprejeli. Srečali smo se na treh delavnicah, na katerih je bilo staršem predstavljeno, kako naj svojim otrokom približajo knjigo, da jo bodo vzljubili, kasneje pa se navduševali tudi za branje, kar je pogoj za osvajanje bralnih veščin in razumevanje različnih besedil. Branje in pripovedovanje pravljic otrokom je pravi ustvarjalni proces. Vsako branje ali le ogledovanje slikanice je za otroka umetniška predstava. Starši, ki sami uživajo v branju, bodo ustvarili najlepšo umetniško predstavo, katere odlika bo toplina odnosa odraslega do otroka, pospremljena z glasbo besed, gibom telesa ter z razkošjem barv. Odrasli, ki svojemu otroku vsak dan berejo in se ob tem z njim pogovarjajo, so aktivni ustvarjalci njegove prihodnosti. Vsakodnevno branje in pripovedovanje pravljic otrokom od rojstva do šole ni pomembno le za razvijanje govora, temveč hkrati oblikuje njihovo celostno podobo. V začetku aprila smo se srečali na tretji delavnici in sicer z namenom skupnega razmišljanja, kako lahko izbrano besedilo podoživimo ustvarjalno, sproščeno in se povrh vsega še dobro zabavamo. Zbrali smo se v lepem sončnem popoldnevu, na igrišču za športno dvorano. Tokrat v športnih oblačilih. Posedli smo se na klopi in v naravi poslušali pravljico z naslovom 'Zakaj sem tako majhen'. Zgodbica govori o malem mišku Mirku, ki si je močno želel postati tako velik, kot je njegov bratec. A ta ga je poučil, da bo tudi zrasel, če bo jedel zdravo hrano, veliko spal in vsak dan pridno telovadil. Mirko je vse to pridno počel, a vseeno ni zrasel kar čez noč. Ko pa ga je bratec peljal k peskovniku, v katerem so se igrale še manjše miške, je spoznal, da je že zelo velik. 30

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Po pogovoru o slišani pravljici smo se tudi mi lotili aktivnosti, da bi zrasli. Otroci in starši so se razdelili v štiri skupine in vsaka je dobila svoja navodila. Za ogrevanje smo posnemali gibanje raznovrstnih živali, potem pa smo se plazili skozi kroge, preskakovali ovire, igrali košarko in bowlali. Vse je potekalo v zdravem športnem duhu. Starši so primerno umirjali razgreteže, ki so kazali preveč tekmovalnosti. Lepo nam je bilo.

Družili in igrali smo se na različne načine

Na koncu smo pospravili igrala, zopet sedli na klopi in se umirili. Izmenjali smo mnenja, kaj nam je bilo všeč in si obljubili, da se naslednje leto spet snidemo. Marsikateri otrok, kot da temu ne verjame, je pogledal v oči svojega starša in vprašal: »Res?« Ob tem smo se učiteljice zamislile, saj smo začutile, kako si otroci želijo več takšnega ali podobnih druženj s svojimi starši. A življenje, žal, piše drugačne zgodbe. Metka PRISTOVNIK, Kristina MILEC, Petra PIPENBAHER in Anja LEŠIČ

Najučinkovitejše varovanje stanovanjskih hiš je kombinacija

MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA Sistem brezžičnega/žičnega varovanja doma

Protivlomna in zvočno izolativna varnostna vrata s certifikatom

- Vključuje opremo v vrednosti do 750€, - povezava na varnostno nadzorni center, - 24 urna pripravljenost intervencijskih skupin, - takojšnja intervencija v primeru alarma, - certificiran in zanesljiv sistem, - hitra in enostavna montaža, - preprosta uporaba in možnost nadgradenj, - več na www.varnost.si samo

40 dB - certificirana protihrupna zaščita protivlomnost in kompaktnost Odlična toplotna izolativnost Kakovost potrjena s certifikati Profesionalna vgradnja na mero

30,50 € na mesec

cena z montažo že od Možnost redna cena: 1240,00 € digitalnega kukala

Preženite vlomilce!

SUBVENCIONIRAMO sistem za varovanje doma

900,00

Slovenski proizvodlasten razvoj

Cilindrični vložek EVVA EPS z varnostnim okovjem cena z montažo že od redna cena: 111,00 €

79,00 €

Prečna zapora vhodnih vrat s cilindričnim vložkom cena z montažo že od redna cena: 231,00 €

138,00 €

Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! Varnost_Maribor_Rače_fram14 copy.indd 1

Želimo vam prijetno branje!

Oglasno sporočilo 14.5.2014 9:10:04

31


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS PLINARNA MARIBOR Zemeljski plin in uteko~injeni naftni plin – dva razli~na energenta V javnosti pogosto prihaja do zamenjave med zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Obema energentoma je skupno to, da sta sestavljena iz ogljikovodikov, vendar pa se bistveno razlikujeta po fizikalno-kemijskih lastnostih ter tudi po energijski vrednosti in ceni.

• Zemeljski plin

Zemeljski plin najdemo v plinastem stanju pod površjem zemlje, skupaj z nafto ali brez nje, ali pa je ujet v plasteh skrilavcev. Plinska polja so daleč od mestnih središč, zato se zemeljski plin navadno od nahajališč plina do oddaljenih trgov transportira po transportnih plinovodih v plinastem stanju ali  globoko podhlajen v tekočem stanju kot utekočinjeni zemeljski plin z ladijskim ali cestnim transportom. Zemeljski plin se za široko porabo dobavi do končnih odjemalcev po distribucijskem plinovodnem omrežju v plinastem stanju. Glavna sestavina zemeljskega plina je metan (> 90 %). V manjših količinah so prisotni še etan (< 6,3 %), propan (< 2,1 %), butan (< 2,1 %) in dušik (< 2,1 %) ter primesi težjih ogljikovodikov in ogljikovega dioksida. Zemeljski plin, ki ga uporabljamo v Sloveniji, ima vsebnost metana nad 98 % in zelo malo drugih primesi. Povprečna zgornja kurilnost Hs zemeljskega plina v Sloveniji je 10,67 kWh/Sm3 (pri 15 oC). Zemeljski plin se uporablja: • za celostno energetsko oskrbo zgradb (ogrevanje, hlajenje, toplo sanitarno vodo in kuhanje); • kot pogonsko gorivo; • za proizvodnjo električne energije; • za soproizvodnjo toplotne in električne energije; • kot surovina v kemični industriji; • kot energent v mnogih tehnoloških postopkih.

Foto: internet

32

Moderne ogrevalne tehnologije omogočajo učinkovito in cenovno ugodno souporabo zemeljskega plina in obnovljivih virov energije (sonce, voda, zrak) pri energetski oskrbi zgradb. Uporaba zemeljskega plina za komercialne namene in široko potrošnjo je v večjem obsegu prisotna že od sredine prejšnjega stoletja, zato so tehnologije njegove uporabe preizkušene, zelo zanesljive in varne. Zemeljski plin je nestrupen ter je v naravi brez vonja, barve in okusa. Zaradi varnostnih razlogov mu dodajamo odorant z značilnim vonjem, po katerem zelo hitro zaznamo prisotnost plina v prostoru že v najmanjših koncentracijah zmesi plina z zrakom. Zemeljski plin je precej lažji od zraka z relativno gostoto v primerjavi z zrakom (d = 0,58). Ob morebitnem uhajanju se hitro dviga navzgor in se v zaprtih prostorih najprej zadržuje pod stropom, zato ga s pravilnim prezračevanjem prostorov preprosto odvedemo na prosto.

• Utekočinjen naftni plin (UNP)

Utekočinjen naftni plin nastaja kot produkt pri destilaciji nafte v rafinerijah in pri pridobivanju zemeljskega plina. Glavni sestavini utekočinjenega naftnega plina sta propan in butan, pri čemer se navadno uporabljata čisti propan ali mešanica propana in butana v različnih razmerjih. Utekočinjeni naftni plin je nestrupen ter je v naravi brez vonja, barve in okusa. Tako kot zemeljskemu plinu mu dodajamo odorant, da hitro zaznamo njegovo prisotnost v prostoru. Utekočinjen naftni plin je v nasprotju z zemeljskim plinom težji od zraka, zato se ne sme uporabljati in skladiščiti v prostorih pod nivojem okoliškega terena. Posebno pozornost je zato treba nameniti prezračevanju prostorov. Utekočinjen naftni plin se uporablja za enake namene kot zemeljski plin in se pogosto uporablja na območjih, kjer je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja zemeljskega plina. Po izgradnji plinovodnega omrežja in priključitvi nanj lahko odjemalci začnejo uporabljati zemeljski plin, za kar niso potrebni večji investicijski stroški.

• Energetska oskrba doma z zemeljskim plinom je energetsko učinkovita in cenovno ugodna

Izračuni iz javno objavljenih študij Fakultete za strojništvo v Ljubljani in svetovalcev v energetskosvetovalni mreži za občane Ensvet potrjujejo, da so bili stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v stanovanjski stavbi z zemeljskim plinom v letu  2013 nižji do 44  % v primerjavi z utekočinjenim naftnim plinom. Uporabniki pogosto UNP uporabljajo kot prehodni energent za čas, dokler ni zgrajeno distribucijsko omrežje za dobavo zemeljskega plina, saj je ta še vedno cenovno konkurenčen ekstra lahkemu kurilnemu olju. Stroški prehoda iz UNP na zemeljski plin so nizki, ker trošil po navadi ni treba zamenjati, saj jih serviser le prilagodi uporabi drugega goriva po navodilih proizvajalca. Plinske instalacije so v tovrstnih primerih že od začetka Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM dimenzionirane in zgrajene za poznejšo uporabo zemeljskega plina. Ob zamenjavi kotla z modernim kondenzacijskim kotlom so prihranki še večji, ker imajo novejši kotli na zemeljski plin še večje izkoristke pri proizvodnji toplote. Primerjava stroškov energetske oskrbe družinske hiše v letu 2013 • Tip objekta: enodružinska stavba • Ogrevalna površina: 180 m2 • Energijski razred stavbe: C (toplotna zaščita: 50,1 kWh/m2) • Namen uporabe plina: ogrevanje in priprava tople sanitarne vode • Letni strošek energetske oskrbe z UNP: 1.828 EUR • Letni strošek energetske oskrbe z zemeljskim plinom: 1.017 EUR • Prihranek pri preklopu na zemeljski plin: 811 EUR Vir podatkov o primerjavi stroškov energetske oskrbe: MEDVED, Sašo, VIDRIH, Boris. Izračun ekonomičnosti investicije prigradnje TČ za sanitarno vodo k obstoječemu kondenzacijskemu kotlu na zemeljski plin ali ELKO. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za okoljske tehnologije v stavbah LOTZ, 2014. 11 f., ilustr. COBISS.SI-ID 13366043 Članek je povzet po www.zemeljski-plin.si, kjer lahko najdete še druge koristne informacije glede uporabe zemeljskega plina.

Andrej GRAPULIN, vodja sektorja SODO

MARIBORSKA KNJIŽNICA 65 let Mariborske knjižnice Slovensko knjižničarstvo je v zadnjih šestih desetletjih izjemno napredovalo in doseglo razvoj, ki je primerljiv z najbolj naprednimi knjižničnimi sistemi v svetu: nekdanje ljudske knjižnice so se postopoma profesionalizirale, notranje organizirale, tehnološko opremljale in modernizirale ter prerasle v informacijska središča in središča vseživljenjskega učenja. Dober in strokovno podkovan kader je dorasel spremembam in zahtevam sodobnega časa. Slovenske splošne knjižnice, ki so danes organizirane v mrežo 57 osrednjih knjižnic z 260 krajevnimi knjižnicami in skoraj 700 postajališči bibliobusov, letno obišče skoraj 10 milijonov obiskovalcev. Tudi Mariborska knjižnica je skozi čas razgibano in dejavno spreminjala svojo podobo in posodabljala svojo organiziranost.

• Od žlahtnega ljubiteljstva do profesionalne dejavnosti Za njen začetek štejemo ustanovitev Mestne knjižnice KUD Jože Hermanko, 8. februarja leta 1949, s prostori na Partizanski cesti 7. V okviru sindikata je ob mestni takrat že delovala tudi Delavska knjižnica, najprej na Gregorčičevi ulici, kasneje na Taboru, leta 1953 pa je Zveza prijateljev mladine ustanovila Pionirsko knjižnico, ki je dobila prostore v zadružnem domu na Partizanski cesti 8. Pri kulturnih in prosvetnih društvih so delovale številne ljudske knjižnice. To je bil čas, ko je splošno knjižničarstvo še temeljilo na žlahtni ljubiteljski tradiciji številnih zagnanih posameznikov, ki pa so postavili trden temelj za kasnejšo profesionalizacijo in razmah dejavnosti. Želimo vam prijetno branje!

Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostrežno, v kateri je bila pred tem Mestna knjižnica, desno zadružni dom, kjer je bila v pritličju Pionirska knjižnica

Na Partizanski cesti 7 so v šestdesetih letih odprli prvo samopostrežno trgovino, zato so Mestno knjižnico preselili na Rotovž. Tudi Pionirska knjižnica je morala zgradbo nekdanjega zadružnega doma zapustiti skupaj z lutkarji KUD Jože Hermanko. Mariborski knjižnični vizionarji so proti koncu 60-ih let uresničili idejo o enotni knjižnični mreži v mestu in okolici ter zasnovali današnjo Mariborsko knjižnico: najprej združitev Mestne in delavske knjižnice, potem pa postopno pridružitev ljudskih knjižnic v celotnem takratnem mariborskem okraju. Stavba na Partizanski (od koder so pregnali pionirske knjižničarje in lutkarje), ki je bila namenjena za rušenje, stoji še danes, Lutkovno gledališče Maribor je po več desetletjih sobivanja s knjižnico dobilo svoj kulturni hram, knjižnica pa še vedno čaka na svojo renesanso.

33


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Načrt, ki je vključeval centralno nabavo in obdelavo gradiva, ustanovitev potujoče knjižnice in skupne strokovne službe ter upravo za celotno mrežo, je v sedemdesetih letih začel uresničevati takratni ravnatelj Ignac Kamenik. Združena knjižnica se je najprej preimenovala v Mariborsko knjižnico, v mrežo knjižnic so se pridružile knjižnice Tezno, Pobrežje, Hoče, Šentilj, Pekre, Ruše, Kamnica, z vožnjami je začel prvi bibliobus, prve pravljičarke v pionirski knjižnici so zastavile svoje dragoceno poslanstvo, dobili smo edinstveno vzajemno knjižnico s premičnimi zbirkami in izposojo po delovnih organizacijah, revijo Otrok in knjiga ter interno glasilo Informator, ki je še danes eden od pomembnih načinov komunikacije med zaposlenimi.

Rotovški trg leta 1965 – ob knjižnici knjižni sejem

V 80-ih letih, ki jim je s svojim vodenjem dala pečat Darja Kramberger, se je mreža knjižnic še širila, prvič pa je knjižnica delovanje enot začela pogojevati tudi s primernejšimi in večjimi prostori ter telefonskimi povezavami. Ukinili smo članarino za otroke, kupili prvi računalnik Commodore in z vožnjami je začel novi bibliobus. Uvajali smo nove dejavnosti, racionalizirali in posodabljali procese, delo Mariborske knjižnice je bilo opaženo v javnosti – leta 1985 je knjižnica prejela listino mesta Maribor.

Vse naše potujoče knjižnice… • Prvi bibliobus iz leta 1974 • Drugi je bil na poti od 1987 do 1998 • Sedanji potuje že 16. leto

Devetdeseta leta so stopila v informacijsko dobo – kupili smo prvi računalnik Mikrowax, se vključili v sistem znanstvenih in tehničnih informacij ter kasneje v vzajemni katalog COBISS. Na pohodu so bile avtomatizacija obdelave gradiva, izposoje in drugih postopkov, računalniške povezave enot. Leta 1992 smo odprli Knjižnico Nova vas in Pionirsko knjižnico Nova vas, ki sta bili naši prvi enoti z računalniško izposojo in komunikacijsko povezavo z osrednjo knjižnico. Ukinili smo članarino, mrežo enot še razširili, uvedli izposojo igrač, univerzo za 3. življenjsko obdobje, izposojo na domove za tiste naše bralce, ki sami ne morejo v knjižnico, ustvarili smo prvo spletno stran, kar 8 enot smo posodobili ali preselili v nove, večje prostore in dobili tudi novi, že tretji bibliobus, tokrat sodobno vozilo z računalniško izposojo.

• Od socialne vloge do virtualne dostopnosti na daljavo

Novo tisočletje se je začelo z novim Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti, Mariborska knjižnica pa je prejela Čopovo diplomo, najvišje strokovno priznanje. Naš bibliobus je bil na Nizozemskem razglašen za bibliobus leta. Revija Otrok in knjiga je prejela Glazerjevo listino. Postali smo osrednja območna knjižnica, prenovili smo večino enot v mreži in uvedli celo vrsto novih storitev in dejavnosti: izposojo v bolnišnico, pravljično šolo in pravljične večere za odrasle, računalniške ustvarjalnice,

34

servis Vprašaj knjižničarja, bibliofon, Borzo dela, Filmoteko in druge posebne zbirke, odprli smo celo vrsto e-knjižnic. Vzpostavljena imamo strokovna sodelovanja in študijske izmenjave s knjižnicami po Evropi, aktivno delamo na področju upravljanja s kadri, posodabljamo notranjo organizacijo. Z uvedbo sistema vodenja kakovosti v letu 2005 smo kot prva knjižnica v Sloveniji pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Danes govorimo o virtualnih knjižnicah, na pohodu so digitalni dokumenti, elektronske knjige, nekaj klikov zadostuje, da se odstre pred vami vesolje informacij in vse znanje tega sveta. Do elektronskih podatkovnih zbirk in do elektronskih knjig lahko naši člani dostopajo od doma, na daljavo, prek Moje knjižnice si lahko od doma celo naročijo in rezervirajo želeno gradivo. Ob tem pa poskušamo knjižnico ohranjati v njeni domačnosti in izpolnjevati tudi drugi pomemben del poslanstva, ki je povezan s pristnim človeškim odnosom do vsakega uporabnika, od najmlajših do tistih v tretjem življenjskem obdobju. Dejavnost Mariborske knjižnice dosega prebivalce v Mariboru in v občinah Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj. V občinah in krajih, kjer nimamo krajevne knjižnice, se na 48 postajališčih ustavlja naš bibliobus, ki seže tudi na območje Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in na bistriško Pohorje. O našem delu se lahko seznanite Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM prek spletne strani knjižnice, marsikaj pa ostaja javnosti bolj skrito: na primer, kako pride gradivo med bralce, kako potekajo nakup in strokovna obdelava ter ovijanje in ustrezna oprema. V knjižnici so knjigovezi, ki znajo vrniti življenje še tako utrujenim knjigam, ter računalničarji, vzdrževalci in drugi, brez katerih si sodobne knjižnice ni mogoče predstavljati.

• Ponovno s članarino

V letu 2013 smo bili zaradi zniževanja proračunskih sredstev prisiljeni ponovno uvesti članarino in pomirjeni ugotavljamo, da je večina naših članov ta ukrep sprejela z razumevanjem. Sicer pa smo poskušali biti s članarino še vedno kar se da prijazni in dostopni. Polno članarino 13 EUR plačajo zaposleni, 10 EUR študentje in upokojenci, otroci in mladina do 18. leta so oproščeni članarine po zakonu, prav tako pa smo možnost brezplačnega članstva omogočili vsem socialnim kategorijam, tako da je knjižnica še naprej ostala dostopna resnično vsem. V knjižnici smo s tako pridobljenimi sredstvi kupili skoraj 20 % več gradiva kot leto prej, kupili pa smo tudi nekaj prepotrebne računalniške opreme in del sredstev namenili za vzdrževanje dotrajanih prostorov, predvsem osrednje knjižnice in Knjižnice Tezno.

• Praznično leto

Praznovanje letošnje 65. obletnice Mariborske knjižnice poteka čez vse leto, najbolj intenzivno pa je bilo med 6. majem in 5. junijem, ko smo tradicionalni dan knjižnice razširili v Mesec Mariborske knjižnice, s sloganom 'Pod arkadami modrosti, na pozabljenem trgu', tudi zato, da spet opozorimo na nujnost načrtovane investicije v osrednjo knjižnico. Rdeča nit našega praznovanja je 65 obrazov, povezanih z Mariborsko knjižnico in okolji, v katerih knjižnica deluje, tudi dogajanja so razpršena po vseh krajevnih knjižnicah. Poleg tega praznovanje zaznamujemo s 65 sladkimi, 65 ljubezenskimi, 65 zdravilnimi, 65 basnimi… 65 obrazov se bo predstavilo v naših enotah skozi pogovore, branja, razstave, hkrati pa bo nastala zbirka zanimivih portretov ljudi, ki bo osnova za spletni biografski leksikon Štajerci. si, s katerim se letos pridružujemo drugim slovenskim knjižnicam pri ustvarjanju slovenskega spletnega biografskega leksikona Znanislovenci.si.

• Tone Žuraj, eden od 65-ih obrazov Mariborske knjižnice

Pri načrtovanju naših prazničnih obrazov za občino Rače – Fram ni bilo velikih dilem, saj obstaja Tone Žuraj, profesor, zborovodja, skladatelj, glasbeni kritik, gonilna sila Kulturnega društva Rače, človek, ki že leta opazno bogati in zaznamuje kulturno življenje v občini. Še raje bi imeli tandem, očeta Toneta in sina Vita Žuraja, tudi mednarodno uveljavljenega mladega skladatelja, vendar prezaposlenega in prerazseljenega na različnih koncih Evrope, da bi ju lahko povezali na skupnem srečanju v knjižnici. Tako smo Toneta Žuraja gostili 20. marca v bližnji Knjižnici Hoče in v pogovoru skupaj z njim odstrli nekaj delčkov iz njegovega življenja, poklicne poti, angažiranosti v društvenem življenju Rač z okolico, njegovih zborovodskih izkušnjah, Želimo vam prijetno branje!

pa tudi o skladateljskem in kritiškem delu ter podpori družine. Za ponazoritev Žurajevega skladateljskega dela so na pomoč priskočili njegovi Fantje na vasi in v veselje obiskovalcev zapeli Drotoše, za kar jim še enkrat iskrena hvala. Na vprašanje o Vitovem skladateljskem delu, njegovih uspehih in mednarodnih priznanjih je oče Tone odgovarjal skromno, zato pa je kot naročeno čez tri dni prišla sobotna priloga Večera z obsežno in zelo lepo predstavitvijo Vita Žuraja, avtorice Melite Forstnerič Hajnšek (23. 3. 2014). Tako se je vse skupaj lepo dopolnilo.

Pogovor s Tonetom Žurajem v Knjižnici Hoče, 20.3.2014 Fantje na vasi s pesmijo 'Po cest' pa grejo Drotoši', ki jo je uglasbil Tone Žuraj

Tone in Vito Žuraj bosta vključena v spletni biografski leksikon Štajerci.si, v knjižnici pa si želimo, da bi s katero od bogatih kulturnih zgodb iz občine Rače – Fram kmalu obogatili regijski portal Kamra, na primer s predstavitvijo katere od glasbenih skupin, celotnega kulturnega društva ali vsebine, ki bi jo v občini prepoznali kot pomembno. Doslej smo v Kamro vnesli že več lokalnih zgodb, od predstavitve gradu Vurberk in gledališke dejavnosti v občini Duplek, raziskovalne naloge in stare razglednice Lovrenca na Pohorju, predstavitev nekdanjega industrijskega giganta TAM… Če na internetu ali na spletni strani Mariborske knjižnice www.mb.sik.si vtipkate geslo Kamra, vstopite v portal in si ga lahko podrobno ogledate ali pa celo dodate kakšno svojo osebno zgodbo.

• Načrtujemo novi bibliobus

V občini Rače – Fram izvajamo knjižnično dejavnost s potujočo knjižnico, bibliobusom, ki obiskuje Rače, Fram, Podovo in Spodnjo Gorico; skupaj je bil v letu 2013 bibliobus na teh postajališčih na razpolago 110 ur. Člani ste ga obiskali 2.300 krat in si izposodili 15.670 knjig, časopisov in drugega knjižničnega gradiva. Sedanje vozilo pa je po več kot 15 letih že zelo dotrajano in nas pogosto pušča na cedilu, stroški vzdrževanja naraščajo. In prav letos obstaja realna možnost, da s skupnimi močmi nabavimo novo vozilo. Ministrstvo za kulturo je že objavilo poziv in sofinanciranje, vse lokalne skupnosti, tudi Občina Rače – Fram, pa so izrazile namero, da prispevajo finančne deleže. Najkasneje v letu 2015 bi torej lahko začel naše člane obiskovati novi bibliobus. Upam, da bo vsaj tako dobro in vsaj toliko let kot sedanji, služil svojemu namenu in razveseljeval svoje zveste obiskovalce.

Dragica TURJAK, direktorica Mariborske knjižnice 35


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM POLICIJSKA POSTAJA RA^E Policija svetuje: star{i in otroci, zavarujte se pred zlorabami na internetu! Računalniki in internet so v današnjem času del vsakdanjika. Internet otrokom ponuja številne zabavne, uporabne in koristne vsebine, po drugi strani pa jih izpostavlja novim nevarnostim. Uporabljajo ga namreč tudi ljudje, ki imajo slabe namene oz. ki lahko preko interneta otroka tudi zlorabijo.

Foto: internet

Policisti opažamo, da otroci preko različnih socialnih omrežij (npr. Facebook) pošiljajo neznancem ali ljudem, ki jih poznajo le preko spleta, svoje fotografije, velikokrat tudi fotografije svojih golih teles. Žal pogosto otroci in mladostniki pošljejo take fotografije že po dveh ali treh stavkih, v katerih jih zlonamerni ljudje, ki se na spletu pojavljajo pod lažnimi imeni, nagovorijo k izvajanju takih dejanj. Prav tako se storilci drugih kaznivih dejanj na tak način 'povežejo' z otroki in preko njih izvejo, kaj imate doma vrednega (zlato, denar ipd.), kdaj ste na dopustu, v službi in kdaj nikogar ne bo doma. Na tak način pridejo do podatkov, na podlagi katerih nato vlomijo v vašo hišo ali stanovanje ter vam odnesejo dragocenosti. Starši in otroci, pozor! Otroci in mladostniki lahko hitro postanejo neposredne ali posredne žrtve spolne zlorabe, ne da bi se tega zavedali. Povsem verjetno je, da ljudje, s katerimi se otroci (ali kdor koli drug, le da so otroci najbolj občutljiva in ranljiva skupina) pogovarjajo oz. komunicirajo preko spleta, v resnici sploh niso to, za kogar se predstavljajo. Zato pri uporabi interneta svetujemo izjemno previdnost in zavedanje možnih hudih posledic pri razkrivanju svojih podatkov. Nekdo, ki na primer pravi, da je desetletna deklica, je lahko v resnici starejši moški. Spolni napadalci, ki uporabljajo internet, so lahko katere koli starosti, moški ali ženske, in nikakor ne drži stereotip, da so storilci spolnih deliktov 'zanemarjeni in hudobni stari moški'. Policisti otrokom svetujemo: • pri vstopu v klepetalnico vedno uporabi vzdevek, ki ni tvoje ime; • ne posreduj svojih podatkov (svojega imena, domačega ali elektronskega naslova; telefona ali mobitela, podatkov o tem, v katero šolo hodiš, kje delajo tvoji starši, kako je ime tvojim staršem ipd.); • nikomur izmed neznancev (neznanih dopisovalcev preko interneta) ne pošiljaj svojih fotografij, tudi z mobitelom ne; • ne dogovarjaj se za srečanje z nekom, ki si ga spoznal preko interneta; • ne odpiraj elektronskih sporočil, ki jih prejmeš od ljudi, ki jih ne poznaš. Lahko vsebujejo neprijetne slike ali viruse, ki poškodujejo tvoj računalnik; • ne klikaj na povezave, ki ti jih pošilja (ne)znanec iz interneta. Lahko vsebujejo slike in zapise, ob katerih ti bo neprijetno;

36

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • • • •

če te je kdo na internetu spravil v neugoden položaj ali te muči in nadleguje, povej staršem ali skrbnikom. Nisi ti kriv, da dobivaš takšna sporočila; nekatere spletne strani imajo možnost blokiranja osebe, tako da se ne more več pogovarjati s teboj. Lahko ga prijaviš moderatorju spletne strani; pri klepetalnicah ne uporabljaj funkcije 'zasebno'; ne odgovarjaj na opolzka in nesramna sporočila.

Preventivni nasveti za starše: • pridobite si informacije o internetu, njegovih možnostih, ponudbi, uporabi ipd.; • preživljajte čas z otrokom na internetu. Naj vas kaj nauči o svojih najljubših spletnih straneh; • pogovarjajte se z otrokom in mu razložite o seksualni in drugih potencialnih nevarnostih na spletu. Imejte nadzor, kdaj in koliko časa otrok preživi na internetu. Računalnik naj bo v sobi, v katero vstopajo vsi člani družine; • računalnik, ki ga otrok uporablja, naj bo zaščiten s filtrom, ki blokira neprimerne vsebine (družinski filtri, filtri vsebin…); • pozanimajte se, kakšen je nadzor nad internetom v šoli vašega otroka ali pri prijatelju, pri katerem se vaš otrok veliko zadržuje; • z otrokom se dogovorite, da: - brez vašega dovoljenja in védenja nikomur ne pove svojega imena, priimka, naslova, telefonske številke ter ne zaupa, v katero šolo hodi, kje delate vi; - nikomur ne sme pošiljati svojih fotografij, ne da bi prej o tem povedal vam; - naj se nikoli ne dogovori za srečanje z nekom, ki ga je spoznal preko interneta, ne da bi vam o tem povedal oziroma dobil vaše dovoljenje; - vam takoj pove, če na spletu najde strani, zaradi katerih se počuti neprijetno ali ga je strah; - naj ne odgovarja na sporočila, zaradi katerih se počuti slabo ali neprijetno (povejte mu, da ni on kriv, da je dobil takšno sporočilo; o tem naj vam pove takoj); • povejte mu, da ljudje, s katerimi se pogovarja preko interneta, morda niso to, za kar se predstavljajo; • če vam otrok pove, da je naletel na neprimerne vsebine oziroma jih zasledite sami, o tem obvestite svojega ponudnika internetnih storitev in policijo ali posredujte prijavo na Spletno oko.   Nekateri posamezniki iščejo svoje tarče preko interneta in jih potrpežljivo zavajajo s pozornostjo in prijaznostjo, pa tudi z obljubami in darili. Ti ljudje so pripravljeni porabiti veliko časa, denarja in energije, da bi dosegli svoj cilj. Otroka poslušajo, ga razumejo in mu pomagajo reševati težave. Pridobijo si otrokovo zaupanje in potem ga počasi zvabijo v razgovore s spolno vsebino. Nekateri se zadovoljujejo z razgovori o spolnosti, drugi to počnejo, da bi pridobili slike ali posnetke (označujemo jih z izrazom pornografsko gradivo), ki jih zbirajo ali z njimi trgujejo, lahko pa so to le pripravljalna dejanja za srečanje z otrokom v živo. Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva je kaznivo dejanje po 176. členu Kazenskega zakonika. Vir: MNZ - policija

Maja ELJON MARTINŠEK, vodja policijskega okoliša

Pozdrav poletju

Želimo vam prijetno branje!

37


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM SNAGA d.o.o. MARIBOR Podjetje Snaga vas seznanja in informira o aktualnih dogajanjih • Pestra pomlad na osrednji mariborski tržnici

Pomlad je znova prebudila dogajanje na osrednji mariborski tržnici. V podjetju Snaga, ki upravlja s tržnico, smo se odločili, da petke in sobote popestrimo z dodatnim programom, ki bo na tržnico privabil še več ljudi in jo naredil še bolj zanimivo tudi za branjevce. Ste že obiskali Festival kulinarike? To je prireditev, ki poteka vsak petek (v primeru suhega vremena) na zgornjem platoju tržnice. Atraktivnost Festivala kulinarike je, da se jedi, po katerih so znane sodelujoče gostilne in restavracije, pripravljajo v živo, tudi s svežo domačo zelenjavo in sadjem, ki ju ponuja osrednja mariborska tržnica.

Festival kulinarike ponuja najrazličnejše jedi iz vseh koncev sveta

Obroki so pripravljeni tako, da jih je mogoče vzeti tudi s seboj domov in tako rešiti težavo petkove malice, kosila ali večerje. Vsak teden se predstavljajo različne restavracije, tako da je pestrost okusov zagotovljena. Vabljeni – se vidimo ob petkih! Sicer pa se pester program odvija tudi ob sobotah. Tako enkrat mesečno pripravljamo 'Otroško tržnico' z animacijskim programom in poučnimi delavnicami za najmlajše, 'Tržnico okusov' z degustacijami dobrot, ki jih lahko kupite na tržnici, 'Ta veseli dan' na tržnici pa obiskovalce popelje v zgodovino, saj lokalni rokodelci prikazujejo, kako so različna opravila počenjali naši predniki. Dogajanje je pesto, namenjeno vsem generacijam, zato obiščite tržnico in bodite del tamkajšnjega živahnega vrveža in raznolikih vsebinskih novosti tudi vi!

Na tržnici smo letos kuhali tudi največji bograč na svetu

38

Ali morda tudi sami proizvajate hrano, s katero bi lahko zaslužili kak dodaten evro, pa ne veste, kako bi jo prodali? Pridite na tržnico! Obiščite našo spletno stran www.snagamb.si, poiščite pod dejavnostmi podjetja zavihek »tržnice« in izpolnite vlogo. Seveda vam pri tem po potrebi tudi pomagamo, le pišite nam na elektronski naslov: info@ snaga-mb.si. Tržnica se prebuja, izkoristite njene prednosti!

• Odpadni papir za kužke in muce v zavetišču

Razmišljate o novem štirinožnem družinskem članu? Pridite v Zavetišče za živali Maribor na Avtomobilsko ulico 25, kjer vas bo pričakalo vsaj 120 ljubezni željnih očk, ki čakajo na nove, tople domove s prijaznimi ljudmi.

Za oskrbo živali v mariborskem zavetišču, ki nudi prehoden dom zapuščenim in zavrženim živalim, ima tudi Občina Rače - Fram sklenjeno pogodbo s Snago kot upravljavcem zavetišča. Tako vaša lokalna skupnost zgledno skrbi za kosmatince, ki ne vedo, kam. Strokovno osebje zavetišča nudi živalim veterinarsko oskrbo, varno zavetje, redne sprehode in vse, kar potrebujejo, da se počutijo ljubljene in varne, dokler ne najdejo novega, stalnega doma. Imate radi živali, vendar veste, da jih doma ne morete imeti? Vseeno lahko pomagate. Oskrba živali, ki jih je v zavetišču v povprečju zmeraj okoli 80, je namreč velik finančni zalogaj, zato je delovanje zavetišča odvisno tudi od prostovoljne pomoči ljubiteljev živali in finančne pomoči tistih, ki jim je mar in si finančno donacijo lahko privoščijo. Če tudi vi sodite med takšne, bomo veseli vsakršnega vašega prostovoljnega prispevka, ki ga nakažite z navedbo namena »donacija za zavetišče«, na TRR s številko SI56 04515-0000175787, ki je odprt pri Novi KBM. Zavedamo se, da so časi takšni, da bi marsikdo rad in lahko pomagal, a ne z denarjem. Zavetniškim smrčkom tako lahko pomagate tudi z odpadnim papirjem. Pripeljite ga v zavetišče in ga predajte v keson, ki je postavljen pred zavetiščem. Do njega lahko dostopate tudi takrat, ko v zavetišču ni uradnih ur. Snaga ta papir proda in izkupiček od prodaje nameni nakupu prepotrebnih pripomočkov, ki se jih razveselijo tako kužki kot muce. Ti bodo seveda najbolj veseli, če boste papir pripeljali med tednom do 16. 30 ali v soboto do 13. ure; v tem primeru boste lahko mijavkajoče in lajajoče živalice, ki bi želele nekomu čim prej postati domače prijateljice, še pozdravili in malce počohljali. Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Bi želeli pomagati kužkom in mucam v zavetišču?

Pripeljite odpadni papir v zavetišče in tako pomagajte pri njihovi oskrbi

Več informacij najdete tudi na www.zavetisce-mb.si. Verjemite, kosmatinci vam bodo hvaležni za vsak vaš sočuten in razumevajoč prispevek, pa tudi samo za obisk in nekaj vaših dragocenih minut, ki jim jih boste namenili.

SNAGA MARIBOR Petra HERCOG

VARNOST Maribor, d.d. Varovanje premoženja v ~asu dopusta - koristne informacije V zadnjem času beležimo drastičen porast vlomov in ropov v Sloveniji. Iz letnega poročila policije za leto 2013 je razvidna porast vlomov (iz leta 2012 na leto 2013) za več kot 20 %. V letu 2013 se je v Sloveniji zgodilo 15.321 vlomov, kar predstavlja 42 vlomov na dan. Žal pa to število tudi v prvih mesecih tekočega leta skokovito narašča. Potreba po varnosti je že od nekdaj zelo pomemben element našega življenja. V Sloveniji se - vzporedno s stopnjo krize v gospodarstvu - pojavlja vse več kriminalitete. Storilci najpogosteje vlamljajo v objekte, ki so na zunaj lepo urejeni, saj to kar sili v sklep, da so taki tudi znotraj. Hvaležna tarča vlomilcev so predvsem manj obljudeni, odročni, neosvetljeni predeli naselij, kjer imajo omogočen neopazen prihod in odhod in kjer lahko nepridipravi čim bolj ali celo docela nemoteno opravljalo svoje 'poslanstvo'. V takih primerih svetujemo namestitev razsvetljave, ki onemogoča neopaženo delovanje vsem, ki imajo neželene namene, ob tem pa tudi namestitev kakovostne, dovolj trdne ograje, ki je prva ovira pri dostopu do objekta s prometnih poti. Tarča vlomilcev pa seveda niso le odročna naselja; pričakovati jih je namreč mogoče tudi v stanovanjskih blokih – predvsem pritlična atrijska stanovanja so enostavno dostopna za izvršitev kaznivih dejanj (vlomov, ropov ipd.). Princip varovanja stanovanjskih objektov najpogosteje temelji na varovanju prostorov in dostopov v objekt. Prva je preventiva, s katero si ne bomo povzročili nikakršnih stroškov. Skušajmo se le postaviti v kožo vlomilcev in odstraniti ali preprečiti tiste stvari, ki nedvoumno kažejo na to, da nas ni doma, vlomilce pa vabijo na obisk. Ko gremo na dopust ali ko dom zapuščamo za dlje časa, moramo poskrbeti, da ne bo že na daleč dajal videza, da je zapuščen (na primer: rolete na oknih naj ne bodo spuščene).

Za vaš sproščen nasmeh tudi v času dopustniške odsotnosti skrbi vaša Varnost

Želimo vam prijetno branje!

39


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nekaj predlogov, ki bodo delno pripomogli k večji varnosti vašega doma: • redno zaklepajte vhodna vrata (tudi tedaj, kadar ste na domačem dvorišču), • pazite na ključe (nikoli jih ne puščajte pod predpražnikom, v poštnem nabiralniku, cvetličnem lončku ipd.), • spreminjajte svoje navade (sprememba prihodov, odhodov - časovni okvir), • preudarno uporabljajte telefon (na telefonskem odzivniku nikoli ne puščajte sporočila, ki bi oznanjalo vašo odsotnost), • dragocenosti imejte skrite pred tujimi očmi (opazovanje skozi okno s strani dolgoprstnežev), • previdno odlagajte smeti (ob nabavi vredne tehnične opreme embalažo pospravite, da ni vsem vidna). V času daljše odsotnosti z doma predlagamo, da: • poskrbite za sprotno praznjenje poštnega nabiralnika – praznijo naj ga sorodniki, prijatelji ali sosedje, ki jim zaupate, • na vratih ne puščajte obvestil o vaši odsotnosti in podatkov o tem, kdaj se vrnete, • v vidnem delu hiše ali stanovanja naj gori luč (avtomatika za prižiganje luči), • na obešalo za perilo ali na balkon obesite kakšno staro brisačo, krpe, • pred odhodom pokosite travo, uredite okolico hiše (nepokošena trava je znak, da nekoga že dalj časa ni doma), • odstranite vse lestve, ki bi vlomilcem omogočale lahek vstop v objekt, • bližnje obvestite o tem, da vas ne bo, da bodo bolj pozorni na morebitne neželene obiskovalce, • okoli hiše lahko namestite senzorske svetilke, saj vlomilci neradi 'delajo' v svetlem, • doma ne hranite večjih vsot denarja, zlatnine, dokumentov ipd., • utišajte telefon (zvonjenje v prazno je znak, da nikogar ni doma), • senčila in rolete pustite na običajni poziciji, ne spuščajte jih bolj kot običajno, • vklopite alarmni sistem.

S pravočasnim ukrepanjem do brezskrbnega dopusta; avtor mini stripa: Jože Pleteršek

Varovanje premoženja postaja v današnjih časih naraščajočega kriminala vse bolj pomembno. Tudi naši stanovanjski prostori so na črni listi nepridipravov. Ne pustimo jim, da nam uničijo naše življenjsko delo, zato zavarujmo svoje premoženje, preden bo prepozno! Toliko lahko storimo sami zase - brez posebnih naporov ali stroškov. Drugi načini zaščite so različni sistemi tehničnega in mehanskega varovanja, ki vlom v hišo ali stanovanje zaznajo in javijo ali pa ga celo preprečijo.

• Mehanski varnostni sistemi – varovanje stanovanj v blokih

Princip varovanja stanovanjskih objektov najpogosteje temelji na varovanju prostorov in dostopov v objekt. Okoli 75 odstotkov vlomov se zgodi skozi vhodna vrata, zato je treba, predvsem pri stanovanjih v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov, ustrezno varovati le vhodna vrata, saj je le skoznje možen dostop v stanovanje. Tatovi in vlomilci imajo radi lahko delo, zato moramo poskrbeti za tehnične ovire, ki bodo vlom naredile čim daljši in čim bolj hrupen (če ga že ne bodo onemogočile), kar bo pritegnilo pozornost sosedov ali naključnih mimoidočih ter vlomilca odgnalo. Ta se bo raje zadovoljil s katerim izmed sosednjih stanovanj, ki nimajo varovanja ali pa je slednje pomanjkljivo.

• Kako do alarmnega sistema?

Zaradi časa, v katerem živimo, se v vsakem od nas slej kot prej porodi potreba po takšnem ali drugačnem varovanju svojega premoženja. Prvi korak je, da se osebno ali telefonsko oglasite v podjetju, ki se ukvarja z varovanjem premoženja. V Varnosti Maribor vam bomo z veseljem predstavili različne profesionalne alarmne sisteme, vam svetovali ter predlagali rešitve in način varovanja za vsak objekt, v vsakih razmerah. Temu bo sledil ogled objekta, kjer bo komercialist točno določil lokacije in specifikacijo elementov ter izdelal ponudbo oziroma predračun. Če ste sam svoj mojster, lahko napeljave za alarmni sistem položite sami in s tem veliko prihranite pri ceni, drugače pa bodo to kakovostno storili inštalaterji podjetja

40

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM za varovanje premoženja. Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z montažo alarmnih sistemov, imamo dolgoletne izkušnje na tem področju in prav takšnim je najbolje zaupati varovanje svojega premoženja. Pri Varnosti Maribor vam bomo v prvi fazi pomagali z nasveti, ki temeljijo na bogatih izkušnjah, pri kasnejšem sodelovanju pa bomo alarmni sistem kakovostno zmontirali ter ga nato tudi vzdrževali in servisirali. Ni odveč vedeti, da vam v Varnosti Maribor nudimo vso dodatno potrebno tehnično podporo. Verjemite, lep je občutek zavedanja, da nekdo 24 ur dnevno bdi nad vašim premoženjem in da je vedno pripravljen priti na pomoč, ko jo potrebujete, alarmni sistem pa ne bo zatajil in bo opravil svojo nalogo takrat, ko bo to potrebno.

• Možen najem alarmnih sistemov tudi zgolj za čas dopustov

Poslovni sistem Varnost Maribor ponuja tudi dnevni najem sistemov za javljanje vloma, kar je še posebej prikladno za čas dopustov. V ta namen namestimo brezžični sistem, ki ga povežemo na varnostno dežurni center podjetja Varnost Maribor. V primeru alarma vloma na objektu intervenira skupina ustrezno usposobljenih in opremljenih varnostnikov interventov. Razmislite o napisanem in nas kontaktirajte. Varen in prijeten dopust vam želimo, pa tudi vse dni pred in po njem!

Romana ŠALAMUN, vodja marketinga

POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Ban~na skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d. Povsod Blizu Storitev s Po{tno banko Slovenije - PBS Spoštovane bralke, spoštovani bralci! V tej številki glasila vas želimo spomniti na banko v vaši občini. Namreč - na vsaki pošti je tudi Poštna banka Slovenije. Skoraj 120.000 zadovoljnih komitentov, ki so pri PBS odprli transakcijski račun in naša več kot 20-letna prisotnosti na trgu so zagotovilo, da je sodelovanje s Poštno banko Slovenije dobra odločitev. Za PBS je značilno, da posluje prek največje in najbolj enakomerno razporejene mreže poštnih enot. Vse pošte v Sloveniji (skupaj jih je skoraj 500) oziroma njihova okenca za denarno poslovanje so tudi okenca PBS. Poslovanje prek tako razvejane mreže banki omogoča strateško pomemben in ugleden poslovni partner - Pošta Slovenije. Komitentom omogoča poslovanje tudi prek sodobnih poti, kot so elektronsko in mobilno bančništvo, v svoji mreži pa ima tudi mobilne bančne svetovalce. To so zaposleni na banki, ki zelo dobro poznajo ponudbo banke in so usposobljeni za individualno svetovanje ter prodajo na domu, v pisarni ali kjerkoli drugje, kjer to komitentu ustreza. PBS je torej edina banka, ki pride do prav vsakega krajana, ne glede na oddaljenost njegovega bivališča. V PBS smo preoblikovali paket ugodnosti Nov začetek za nove komitente, ki pri banki odprejo osebni račun s kartico. Nov začetek, paket ugodnosti za nove imetnike osebnega računa s kartico, prinaša naslednje ugodnosti: • brezplačno polletno vodenje osebnega računa za imetnike računov z rednimi prilivi, • brezplačen pristop k elektronskemu in mobilnemu bančništvu, • polovične stroške odobritve prvega izrednega limita, • brezplačno osebno svetovanje mobilnega bančnega svetovalca pri najemu stanovanjskega kredita, • 30 % popusta pri naročilu osebnih znamk Pošte Slovenije. Dodatne ugodnosti pri PBS pa so še konkurenčne obrestne mere za depozite in kredite. Vabimo vas, da se oglasite na poštah v občini Rače-Fram ali pokličete na telefonski številki 02 / 630 02 70 (Pošta Rače) oz. 02 / 630 01 30 (Pošta Fram). Prijazni poštni uslužbenci vam bodo, v sodelovanju z mobilno bančno svetovalko Gabrijelo Horvat (041 799 716), odgovorili na vsa vprašanja ter uredili vse potrebno za odpiranje osebnega računa. Veselimo se sodelovanja in vas lepo pozdravljamo!   mag. Primož PEKLAR, direktor Sektorja poslovanja s prebivalstvom Želimo vam prijetno branje!

41


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM TELEKOM SLOVENIJE Kako razveseliti sebe – in druge S točkami zvestobe Telekoma Slovenije do ogledov filmov na SiOL TV, Mobilnega Interneta, paketov SMS/MMS, ugodnejšega nakupa v Telekomovih centrih, popusta na računu. Prijava v program in koriščenje ugodnosti enostavno prek spleta. Kaj ni prijazno razveseliti svojega nadobudneža in mu privoščiti nekaj risanih filmov iz videoteke SiOL TV? Ali presenetiti svoje mame in ji napolniti račun Mobi z desetimi ali dvajsetimi evri? Morda nagraditi sebe z ugodnejšim nakupom aparata ali dodatne opreme v Telekomovem centru ali z znižanjem računa v prihodnjem mesecu? Prav vsa družina pa lahko uživa ob novi televiziji, računalniku, tablici in drugih izdelkih, ki jih ugodno in na obroke ponuja Program zvestobe Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije svojim naročnikom omogoča, da za naročene storitve zbirajo točke in jih porabijo za ugodnosti. Kdo se lahko včlani? Tisti naročniki, ki so zasebni uporabniki, samostojni podjetniki in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost. MobiPrijava v program zvestobe je možna prek spleta (www.telekom.si), v najbližjem Telekomovem centru ali s poslano izpolnjeno pristopnico, objavljeno na spletu. Člani lahko točke zbirajo v enotnem programu zvestobe za vse svoje storitve pri Telekomu Slovenije: storitve SiOL, storitve Mobitel in druge storitve. Prve točke se članu dodelijo

že z včlanitvijo, nato pa se seštevajo samodejno. Vsak mesec se pripišejo točke za mesečno porabo za vse storitve, ki jih ima član naročene pri Telekomu Slovenije, in za polnitve računa Mobi. Enkratno se dodeljujejo točke za sodelovanje v posameznih aktivnostih, kot sta npr. aktivacija programa zvestobe na portalu Moj Telekom in odločitev za prejemanje računov v elektronski namesto v papirnati obliki. Dodeljene točke lahko člani zamenjajo za ugodnosti: Mobilni Internet 1 GB oz. 20 GB, paket 200 ali 1.000 SMS/MMS, polnitev računa Mobi za 10 ali 20 evrov, vsebine na zahtevo, popust na računu, ugoden nakup izdelkov na obroke, popust pri nakupu mobitelov in opreme v Telekomovem centru. Upravljanje s programom zvestobe je najbolj priročno na portalu Moj Telekom, ki (poleg možnosti aktiviranja ugodnosti) ponuja tudi pregled nad trenutnim številom točk, ki jih član ima, zgodovino dodeljenih in koriščenih točk ter opozorilo, do kdaj naj član porabi svoje točke, da mu ne zapadejo. Na portalu Moj Telekom, v katerega se naročniki prijavijo z osebno unikatno kodo, lahko, poleg programa zvestobe, pregledujejo in upravljajo tudi s svojimi storitvami, ki jih imajo naročene pri Telekomu Slovenije. Naročniki mobilnih storitev si lahko ugodnosti Mobilni Internet, paket dodatnih SMS/MMS, polnitev računa Mobi, popust na računu aktivirajo prek mobilnega telefona. Prav vse ugodnosti programa zvestobe pa je možno koristiti tudi v Telekomovem centru. Članstvo v Programu zvestobe Telekoma Slovenije je brezplačno in brez obveznosti. Več informacij je na voljo na www.telekom.si.

Bernarda BOH, Služba za odnose z javnostmi

Ko so pomembne sekunde, lahko pomaga defibrilator pri PGD Ra~e Defibrilator: čemu služi, kje je na voljo in kako rešiti življenje z njegovo pomočjo? Ker so srčno-žilne bolezni po izsledkih medicinskih raziskav postale najpogostejša zdravstvena tegoba civiliziranega sveta, vas želimo opozoriti na življenjsko nevaren pojav - zastoj srca. Zgodi se lahko prav vsakomur, kjerkoli in kadarkoli. Pojavi se nepričakovano, v hipu, in tedaj odlašanja ni - potrebna je takojšnja ali vsaj čim hitrejša pomoč, saj so štete ne le minute, ampak so odločujoče tudi sekunde. Preden osebo z nenadnim zastojem srca doseže urgentna strokovna medicinska pomoč in ji zagotovi ustrezno tovrstno oskrbo, je lahko že prepozno (sploh izven mest). Zato je koristno in nadvse dobrodošlo vedeti, kje in kako učinkovito laično pomagati prizadetemu in s čim manj škodljivih posledic zanj premostiti čas do prehoda v bolnišnično oskrbo. Pri tem imajo odločilno vlogo avtomatski DEFIBRILATORJI – naprave, ki prepoznajo in odpravijo zelo nevarno motnjo srčnega ritma; nameščeni so na nekaterih javnih mestih, običajno tam, kjer je frekvenca ljudi v posameznem okolju največja. POMEMBNO: V naši občini je avtomatski defibrilator (ki je bil do nedavnega nameščen pri TKI Pinus) do nadaljnjega dostopen v prostorih PGD Rače, Ptujska cesta 15. Ker v PGD Rače kmalu pričakujejo posodobitev voznega parka, bo defibrilator kasneje nameščen v njihovo novo interventno vozilo, gasilci pa se - v sodelovanju s službo nujne pomoči pri ZD dr. Adolfa Drolca Maribor in s ciljem čim hitrejšega prihoda do prizadetega ter čim hitrejšega ukrepanja - za potrebe naših občanov že usposabljajo za ustrezno rokovanje z njim (več o tem, vključno s slikovnim gradivom in ostalimi aktualnosti na tem področju, vas bomo predvidoma lahko informirali že v naslednji številki Novic – op. ured.). Kako ravnati v primeru srčnega zastoja in kako pravilno rokovati z defibrilatorjem? 1. Če se prizadeti ne in ne diha, takoj pokličite 112! 2. Dokler ne priključite defibrilatorja, močno pritiskajte na sredino prsnega koša. Po vsakem 30. pritisku dajte prizadetemu dva vpiha umetnega dihanja. 3. Odprite defibriltor in natančno izpolnjujte navodila, ki jih daje. Naprava je avtomatična. 4. Če sunek elektrike ni potreben, ga defibrilator ne bo dovolil. Vseeno nadaljujte s pritiskanjem na prsni koš in z vpihovanjem zraka, dokler se prizadeti ne prične odzivati in dihati, sicer pa do prihoda reševalcev. S. A.

42

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI Evropa v~eraj, danes, jutri Pred letošnjimi volitvami v evropski parlament smo sredi letošnjega aprila, skupaj s Srečkom Trglecem in Euranet foundation, na obisk povabili poslance, ki se jim je mandat iztekal. Pogovor je nosil naslov »Evropa včeraj, danes, jutri«. Po evropskih volitvah 2014 tvori evropski parlament 751 poslancev, ki predstavljajo 500 milijonov državljanov v 28 državah članicah. Poslanski sedeži so na podlagi pogodb EU med države razdeljeni po načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da imajo države z večjim številom prebivalstva več sedežev kot majhne države, vendar imajo slednje več sedežev, kot bi jim jih pripadalo, če bi strogo upoštevali sorazmernost. 11. aprila 2014 so k nam prišli v goste takratni poslanci iz Slovenije: Tanja Fajon - poslanka Stranke evropskih socialistov, Jelko Kacin - poslanec Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Lojze Peterle - poslanec Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov in Milan Zver - poslanec Evropske ljudske stranke Evropskih demokratov. Peti gost je bil dr. Ivan Žagar, vodja slovenske delegacije v odboru regij v Bruslju in župan Občine Slovenska Bistrica.

Srečanje z dosedanjimi evroposlanci in pogovor na temo

'Evropa včeraj, danes, jutri' - soočanje pogledov med gosti in udeleženci v dvorani

Želimo vam prijetno branje!

Evroposlanci so najprej obudili spomine na leta približevanja Evropski uniji (EU). Seveda se ob tem niso mogli izogniti temi, zakaj je Slovenija kmalu po pristopu zabredla v krizo. V različnih mnenjih in medsebojnih dopolnjevanjih so iskali vzroke zanjo. Po desetih letih od vključitve v EU marsikdo ni več prepričan, da je bila to za Slovenijo dobra in prava odločitev, zato so gostje tudi vneto razmišljali, kako našo državo potegniti iz vseobsegajoče krize. Milan Zver je prisotnim razložil povezave in odnose med evropskimi institucijami: »Evropski parlament ni edini zakonodajalec. To je tudi evropski svet, ki parlament trenutno še prekaša, ker zvezo financirajo države članice. Šele, ko bo evropski parlament v večini financiran iz lastnih virov, bo dovolj močan. O tem naj bi tekla debata do leta 2016«. Tanja Fajon je poudarila, da bodo volitve 25. maja letos pomemben mejnik: »Volivci so apatični predvsem zaradi nezaupanja v politiko. Brezposelnost, strah pred zgolj golim preživetjem, demokratični deficit, populistična in nacionalistična retorika načenjajo vero v EU. Evropska unija je sicer še vedno sinonim za mir in stabilnost, a vse prej našteto slednje močno načenja. Toda mala Slovenija in v globalnem smislu tudi mala Nemčija sami ne bosta zmogli«. Seveda na okrogli mizi tudi tokrat ni šlo brez omembe zloglasne 'trojke', ki je bila tudi v samem evropskem parlamentu večkrat ostro kritizirana. »Toda, kjer je trojka bila, je prišlo do sprememb in rezultati so bili očitni. Uradna Grčija, na primer, 'trojke' več ne kritizira, saj se zaveda, da bi bilo brez njenega posega še huje. Če imate gangreno do kolena, niste storili nič, če odrežete le prst na nogi,« je slikovito zaključil Peterle. Fajonova je dodala, da je 'trojka' le prehodni instrument in da se tudi sama veseli, ko je ne bo več, saj je na kolena spravila mnogo ljudi. Zamenjala naj bi jo bančna unija, ki se gradi, in še nekaj drugih mehanizmov, denimo evropski semester, ki kontrolira proračune držav članic. Na vprašanje, ali ni EU - kljub krizi - precej razglašena, je Kacin odgovoril, da okoliščine najbrž še niso tako alarmantne, da bi jo prisilile v dogovor. »EU se zna dogovoriti, ko je za to res nuja!« Eden izmed obiskovalcev okrogle mize se je dotaknil brezposelnosti mladih in višanja izobrazbene strukture le-teh, kar ne vodi nikamor. Fajonova mu je pritrdila v smislu, da bi bilo treba v Sloveniji spet obuditi mojstrske poklice, obenem pa dodala, da bo EU namenila 80 milijard znanosti in raziskavam, kar naj bi prineslo več inovativnosti in s tem tudi zaposlovanja v globalni tekmi. Iz občinstva je bilo precej kritično postavljeno tudi vprašanje, zakaj je evropski parlament glasoval zoper enakopravnost spolov. Fajonova se je strinjala, da je bil to korak nazaj, izid pa naj bi bil negativen, ker se je razprava osredotočila le na vprašanje o pravici do splava. Peterle je v bran povedal, da je njegova konservativna EPP imela boljši predlog in da so zato glasovali proti, razen Romane Jordan. Kacin je na to temo dodal še, da gre manjkajočih devet glasov pripisati Zelenim, ki so se vzdržali. Pred tem 43


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM so »stavili na vse ali nič, in dobili smo nič«, je zaključil. Različnim pogledom in stališčem navkljub so bili prisotni soglasni, da se Slovenci preslabo zavedamo, da smo enakopraven del evropskega prostora.   mag. Zorica ZAJC-KVAS, Lidija BELCA, Srečko TRGLEC

Štorklja in {trk ter njuno življenje v na{i bližini Čeprav se nam v času, ko nastaja ta kratek zapis (konec aprila), pomlad že veselo ponuja in štorklji (oz. štorklja in štrk), ki gnezdita pri odcepu za krajinski park v Račah, sedaj že morata lomiti nove vejice, da lahko vzletata in pristajata v gnezdo, vam – za nostalgijo, dokaz in spomin - pošiljam posnetek, ki je nastal letošnjo zimo (levo), ko sta dolgonogima in dolgokljunima pernatima lepotcema sneg in led delala precejšnje probleme.

Obema paroma - starejšemu (poročnemu) in mlajšemu (bratsko-sestrskemu) - želimo čim več lepih in nasmejanih, srečnih skupnih trenutkov! S. A.

Slikarska razstava Rajka Ferka

Ker lahko ptičji parček opazujem z domačega dvorišča, imam priložnost v živo videti domala ves postopek gradnje gnezda in spremljati ostala dogajanja tekom leta - njune prepire z vranami, preganjanje vsiljivega drugega samčka, gnezdenje srak na sosednji veji in seveda tudi srečno družinsko idilo, ko se izvali mladiček. Jožica TOMANIČ

Mladoporo~enca Žuman Prvo letošnjo soboto v mesecu ljubezni, cvetočem maju, natančneje 3. 5. 2014, sta v Beli dvorani gradu Rače pred matičarko in pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez stopila ženin Milan Žuman in njegova že nekajletna spremljevalka, nevesta Žanet Brezinščak (poročena Žuman). Mladoporočenca, ki stanujeta v Zg. Gorici 26 a, sta že polšesto leto tudi starša; pred petimi leti in pol se jima je rodil sinček Matias, po štirih letih pa je družinica dobila še družbo Eve, ki sedaj čaka na torto s tretjo svečko. 44

Rajko Ferk - slikar, upravnik galerije, aforist in humanist velja za enega najbolj aktivnih in prepoznavnih slovenskih slikarjev zadnjih let. Likovno je začel sprva ustvarjati z 'rotringom' in akvareli, kasneje pa se je prelevil v pravega mojstra, ki slika s slikarskimi in zidarskimi lopaticami. Prav tehniko slikanja je Rajko Ferk, kot protiutež začetnemu discipliniranemu ustvarjanju vedut, izpilil do edinstvene in posebne prepoznavnosti. V zadnjem času njegovo tehniko označujemo kot 'ferkizem'. Prav letos mineva 10 let, odkar se je Rajko Ferk začel resneje ukvarjati s slikarsko umetnostjo. Malokdo ve, da je sprva slikal akte na najbolj enostavni način, nato so sledile vedute mest, vasi in ostalih krajevnih posebnosti slovenskih krajev. Sledila je prelomnica, ko je začel slikati na grundirano platno na kartonu, kasneje pa na prava platna z japonskimi 'špohtli', ki pa jih je na hitro zamenjal s čisto običajnimi gradbenimi lopaticami. Rajko Ferk je že leta in leta prisoten na številnih samostojnih razstavah po vsej Sloveniji, hkrati pa skrbi, da so na skupinskih razstavah v galeriji Kavarne Betnava v Mariboru, ki jo sicer upravlja, prisotni najbolj eminentni slikarji Slovenije in tujine. Likovna dela Rajka Ferka krasijo številne hotele, poslovne stavbe in privatne zidove po vsej Sloveniji in tujini. O aktivni prisotnosti Rajka Ferka v slikarskem prostoru Slovenije je pomenljiv podatek, da so njegove razstave daleč najbolj obiskane v Sloveniji, saj jih v povprečju obišče sto ljudi. Na otvoritvi skupinske razstave v letošnjem januarju, ko so razstavljali Rajko Ferk in njegova žena Irena, novinar in moderator Andrej Okreša ter reper Boštjan Čukur (slednje je k slikarskemu izražanju spodbudil prav Rajko Ferk), se je zbralo celo 250 obiskovalcev; tega impozantnega števila se ne bi sramovala niti najbolj eminentna galerija v Sloveniji, pa Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM tudi širše. Tudi število razstav je predlani zaokrožil na 100, k temu pa je potrebno prišteti še 30 v letu 2013 in dosedanjih 8 letošnjih. Na leto Rajko Ferk priredi med 20 in 30 razstav. Od 9. maja 2014, po dveletni odsotnosti, ponovno razstavlja tudi v gradu Rače. V zadnjih letih organizira tudi slikarske kolonije. Imenovani je reden gost medijev, ki so prepoznali njegovo kulturno aktivnost in njegovo ustvarjanje. Poleg vsega že navedenega Rajka Ferka odlikuje tudi njegovo humanitarno delo, saj veliko likovnih del podari – bodisi v humanitarne ali povsem prijateljske namene. Rajko Ferk se je letos tudi uradno podal med pisce aforizmov in različnih misli, ki jih je zbral in objavil v njegovem knjižnem prvencu z naslovom 'AFnORIZMI in Modrikaste misli'. Rajko, ki se poklicno ukvarja s projektiranjem pohištva, sedaj nestrpno čaka na septembrske prve pogoje za upokojitev. Tega se posebej veseli zato, da se bo, kot pravi, lahko 100 % posvetil slikarstvu. Rajko Ferk, ki si je osnove likovnega izražanja pridobil pri akad. slikarju Otonu Polaku, akad. kiparju Vojku Štuhecu in akad. slikarju Bogdanu Čobalu, je v Sloveniji brez skromnosti eden najbolj dejavnih slikarjev našega časa in ponosni smo lahko, da njegova dela prav zdaj krasijo prostor Bele dvorane gradu Rače.

Iz razstave slik Rajka Ferka; Bela dvorana gradu Rače, maj 2014

David Terčon, vodja galerije Kosovelovega doma v Sežani, je Ferkovo delo orisal tako: »Slikanje z akrilnimi barvami z lopatico na platno je postalo osnovni način slikanja Rajka Ferka. Umetnik si privošči svobodo domišljije in giba, svobodo odnosa do slikarske površine in z barvnimi nanosi spreminja svoje dojemanje v umetniško izpoved. Občutje nas sili, da se potopimo v domišljijske pokrajine, vrtove, džungle, gozdove, vesolje, da se predamo vrtincem, gejzirom, plemenskim obredom, ki grabežljivo silijo v nas iz slikarjevih neomejenih svetov. Rajko Ferk je zvest svojemu likovnemu slogu in je v slovenskem likovnem prostoru edinstven.« (Vir: zloženka ob 10. obletnici slikarskega ustvarjanja Rajka Ferka)

S. A.

Morje (pri Framu) – kraj z 'logotipom' Najbrž ga ni kraja (vsaj v bolj civiliziranih delih našega planeta), ki na svojih vpadnicah ne bi imel standardnih krajevnih označb z navedbo imena naselja – ne glede na to, če gre za majhne vasice z le nekaj dušami, za večje kraje ali mesta (oz. izven slovenskega prostora ponekod tudi velemesta). Obenem pa do pred kratkim nisem poznala nobenega kraja, do katerega bi vodil kažipot, ki bi poleg imena naselja vseboval še njegov 'logotip'. No, tu pa smo v naši občini znova nekaj posebnega (pa kdor koli je že k temu tako unikatno pripomogel). Vas zanima, zakaj? Pa poglejte fotografijo! Sicer netipično, a vendarle estetsko, simbolno, izvirno, všečno, simpatično, priznajte! In če letos poleti iz kakršnega koli razloga ne boste okusili čarov morja, obiščite bližnje Morje – tudi pri nas se da z nekaj domišljije jadrati! S. A. Želimo vam prijetno branje!

45


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRU[TEV RIBIŠKO DRUŠTVO RA^E Dvaindvajseti zbor ribi~ev na{ega dru{tva Bližamo se že polovici leta 2014 in čas je, da podam poročilo o delu ter aktivnost ih v Ribiškem društvu Rače za ribolovno sezono 2013. Tudi ribiči smo torej 'potegnili črto' pod minulo ribiško gojitveno sezono in pod drobnogled vzeli aktivnosti ter uspehe pri delovanju društva z vidika  gospodarjenja, ribolova,  ohranjanja narave,  skrbi  za čisto in zdravo vodo ter ocenili prizadevanja za vzdrževanje reda in čistoče. Ugotovili smo, da nam je zadane naloge tudi tokrat v veliki meri uspelo uresničiti. Tokratnega občnega zbora, ki je potekal 25. januarja 2014, se je udeležilo 78 naših članov, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilu predsednika in ostalih članov stalnih komisij. Vabilu so se odzvali tudi župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, delegati RZS, predstavniki RD Ptuj-Starše, RD Fram, PGD Rače, LD Rače, ZRD Maribor, RD Maribor ter družb Petrol in Tekol d.o.o. Redna vlaganja v ribnike, s katerimi gospodarimo, so postala stalnica, vsaj kar se tiče vložka cca 4,5 ton rib (krapa). Nadaljevali smo s sanacijo športno tekmovalnega ribnika, ki pa nam ga narava sproti zasipava z naplavinami. Še enkrat se je pokazalo, da regulacije vodotokov niso vedno optimalna rešitev. Delo pa, žal, še ni v celoti končano, zato apeliram na vse člane, da se nam pridružijo ob napovedanih akcijah, na katerih bomo uredili okolico ribnika do začetka ribolovne sezone. Iskrena hvala članom predsedstva Ribiškega društva Rače, članom stalnih komisij ter ostalim članom za vse narejeno in realiziran gospodarski načrt v letu 2013. Iskrena hvala kolegom iz sosednjih društev in sekcij, posameznikom, donatorjem. V novi ribolovni sezoni 2014 vam želimo obilo zdravja in ribiškega zadovoljstva ob vodah in čim več družabnih srečanj s športnim ribolovom. Branko Ledinek – častni član Ribiškega društva Rače

Predsednik RD Rače Silvo Koren z ribo

Damijan SIMIČ

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO FRAM Ob~ni zbor PGD Fram Da ima gasilstvo na Framskem globoke korenine, je splošno znano. Letos so pripravili že 128. občni zbor. Na njem so poročali o delu v preteklem letu in zastavili smernice za nadaljnje aktivnosti. Ugotavljajo, da je sicer požarov v zadnjem času nekoliko manj, so pa druge nevšečnosti, ki jih pomagajo reševati gasilci. Slednji so imeli veliko dela predvsem v začetku letošnjega februarja in sicer pri odstranjevanju dreves (posledice žleda), pri čemer je bil poškodovan tudi avtomobil za posege v naravnem okolju, nabavljen v lanskem letu. Za nesebično in hitro pomoč po naravni nesreči sta se framskim gasilcem zahvalila župan Občine Rače- Fram, Branko Ledinek in framski župnik, Franc Dermol. O njihovem prizadevnem delu se je pohvalno izrazil tudi predsednik Gasilske 46

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM zveze Maribor, Slavko Kramberger. Na občnem zboru so podelili tudi odlikovanja, priznanja, napredovanja in zahvale za aktivno delo v društvu. Priznanja za dolgoletno članstvo so prijeli: Gregor Domadenik (za 10 let), Andrej Bergauer, Franc Bergauer, Bojan Petrič, Maks Pokrivač, Tadej Rajšp in Anton Repnik (za 20 let) ter Ivan Zajc (za 30 let). Plaketo veterana so prijeli: Anica Plečko, Branko Špendl in Bogomir Uranjek. Priznanja za dolgoletno delo v operativi so prejeli: Dejan Pečovnik, Andrej Repnik, Andrej Arzenšek in Iztok Tičar. Čin gasilca II. stopnje je prejel Bojan Petrič, čin višjega gasilskega častnika I. stopnje organizacijskih smeri pa predsednik društva, Anton Bergauer. Priznanje Gasilske zveze Maribor III. stopnje sta prijela Matej Dreo in Anton Repnik. Priznanje vzornega gasilca je prejel Stanislav Domadenik. Priznanje vzornega mladinca so prejeli Klemen Fric, Matevž Klauž in Klemen Murko. Priznanje vzornega pionirja je prejel Tomaž Klauž. Društvene zahvale je prejelo 24 pionirjev, 16 mladincev in 3 mentorji.

Zelo lepo pa je bilo videti tudi pionirje, ki v tako visokem številu na občnem zboru še niso bili prisotni. To daje upanje, da bodo nadaljevali z zgledno načrtovanim delom. Veliko pozornosti pa bo potrebno nameniti izobraževanju, saj le ustrezno izobražen gasilec lahko v danem trenutku učinkovito pomaga. Jožica RAVŠ

KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV ZA VREDNOTE NOB FRAM                Na{e aktivnosti v prvi tretjini leta 2014 Čas novoletnih praznikov smo v KO ZB za vrednote NOB Fram izkoristili tudi za obiske še živečih udeležencev NOB. Počastili smo jih s kavo oz. buteljko in poklepetali z njimi. Veseli so bili obiska in pogovora. Po prazničnih dneh smo se lotili izdelave nadaljnjega programa dela in priprav na programsko volilni občni zbor. Pregledali smo delo v preteklem letu ter pripravljali poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. Določili smo tudi datum občnega zbora – petek, 21. marec 2014. Z OŠ Fram smo se dogovorili za prostor in pripravljeni pričakali za nas zelo pomemben dogodek, ki je bil tak tudi zato, ker so potekli mandati predsedniku, izvršilnemu odboru in nadzornemu odboru. Občni zbor je potekal pod vodstvom mladih pridruženih članov, konkretno delovnega predsednika Igorja Mlakarja, zapisnik pa je vodila Mateja Kosirnik.

Poveljnik izroča priznanje mlademu gasilcu  

V gasilske vrste so na novo sprejeli članico, člana, tri mladince ter enajst pionirjev. V kratkem kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Fram.

Delovni predsednik Igor Mlakar in zapisničarka Mateja Kosirnik ob podajanju poročila predsednika KO ZB za vrednote NOB Fram Na instrumente so ubrano zaigrali (od leve proti desni) Filip Frešer, Brina Unuk, Eneja Lina Berglez in Jan Gradišnik Klanjšček Foto: Benjamin Fras

Želimo vam prijetno branje!

Po izvolitvi še preostalih potrebnih organov občnega zbora in potrditvi dnevnega reda je delovni predsednik v skladu z dnevnim redom vodil in usmerjal potek občnega zbora. 47


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Poročilo predsednika je zajelo aktivnosti v letu 2013, ki smo jih v glavnem že predstavili v predhodnih izdajah Novic Občine Rače-Fram. Žalosti nas, ker narava pobira svoj davek in je v naših vrstah samo še 18 udeležencev NOB, vsi drugi so pridruženi člani. Po skupni oceni smo večino zastavljenih nalog uspešno zaključili. Poudariti velja odlično sodelovanje Občine Rače-Fram pri urejanju in vzdrževanju spominskih obeležij, veseli pa smo tudi aktivnega sodelovanja lokalne skupnosti pri tradicionalnih spominskih prireditvah, ki jih skupaj organiziramo. To bo letos še posebej pomembno, saj bomo obeleževali 70 let od tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali tisti čas. V razpravo po poročilih se je vključil tudi naš župan Branko Ledinek, ki je pohvalil vložen trud pri urejanju obeležij in povezan nastop pri organizaciji pomembnih spominskih svečanosti, ki so namenjene utrjevanju spomina na naš odpor proti okupatorjem. Obljubil je sodelovanje in pomoč tudi v naprej.

K besedi se je javilo več gostov in predstavnikov društev. Vsi so podprli naše usmeritve in se zavzeli za dobro sodelovanje tudi v bodoče. V nadaljevanju smo potrdili poročila, program dela za leto 2014 in pristopili k volitvam.

Matevž Pokrivač, Zdravko Grafenauer, Zvonko Čretnik, Marija Petek Verdev, Borut Osonkar, Alenka Pušnik in Franc Hojnik, drugega pa Milan Kosirnik, Branko Čretnik in Igor Mlakar. V novi sestavi se bomo trudili upravičiti zaupanje članov in delovati čim bolj povezovalno. Ernest NAPAST, predsednik

 

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E Kaj smo po~eli od marca do maja 2014?

  Kmalu po vstopu v letošnje pomladne dni, natančneje 29. marca, smo se članice in člani zbrali na 63. zboru članov Društva upokojencev Rače, ki je potekal v prostorih PGD Rače. S polurnim kulturnim programom smo obeležili materinski dan, ki ga vsako leto (kot neformalen praznik) praznujemo 25. marca. Vsaka članica je ob tej priložnosti od našega Štefana Strmška prejela rožo v znak pozornosti. Francoski pregovor pravi: »Življenje je pesem, ljubezen je glasba, za materino ljubezen pa je zmeraj pomlad.« S pesmijo v glasbi in besedi je potekal kulturni program z našo glasbeno skupino, ljudskimi pevkami, recitatorko Zlatko Španinger ter učencema Davidom in Majo Podbojec.  

Pozdrav župana  

Vse foto: Slavko Osebik

Za predsednika v naslednjem mandatu (v obdobju od 2014 – 2018) sem bil soglasno izvoljen avtor tega prispevka. Prav tako sta bila soglasno potrjena izvršilni in nadzorni odbor. Prvega sestavljajo Ernest Napast, Minka Golaušek, Julijana Fišer, Mateja Kosirnik, Silvester Kugl, 48

Popestritev kulturnega programa z Majo in Davidom Podbojcem

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zbor smo nadaljevali z uradnim delom in izvolitvijo delovnega predsedstva. Uvodoma smo z minuto molka počastili spomin na v preteklem letu in do letošnjega aprila umrle člane društva. V tem času so se od nas poslovili Mirko Pauman, Štefan Kopše, Dragica Ferčič, Ivan Koren, Marija Glavar, Terezija Pezdirc, Marija Greifoner, Zinka Pustoslemšek, Nežika Rotar, Franc Jakolič, Stanislav Žuman, Jožefa Majcenovič, Angela Skodič, Ivanka Ekart, Neža Frančič in Vlado Ivančič.   Iz vsebin prebranih poročil smo bili podrobno seznanjeni z delom društva v preteklem letu, sprejeli smo okvirni program dejavnosti/2014, finančni plan in spremenjena ter dopolnjena Pravila društva, ki v svojem 7. členu določajo, da je namen društva združevati upokojence v skupnem interesu ter jih s svojim delovanjem: • spodbujati k aktivnemu življenju, spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti, k športnorekreativni ter kulturni dejavnosti, • spodbujati k samostojnosti, prijateljstvu, vzajemnosti, humanitarnosti, srčni kulturi ter medsebojnemu spoštovanju, • navajati na druge prostovoljne dejavnosti, povezane z zdravim in aktivnim življenjem. Naše društvo šteje 467 članov, od tega se nas je zbora udeležilo 167, s svojo prisotnostjo pa so nas počastili tudi povabljeni gostje - župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, predsednica KO RK Rače Olga Borovnik, predsednik DU Hotinja-Orehova vas Zoran Vnuk in predsednik Glasbenega društva ljubiteljev glasbe občine Rače-Fram Marjan Podbojec; vsi imenovani so pozdravili prisotne in nam zaželeli obilo zdravja in uspehov pri delu. Po uradnem delu smo, seveda ob jedači in pijači ter prijetni glasbi, dobro razpoloženi nadaljevali s skupnim druženjem.  

Tako smo dobrovoljno zaplesali ob všečni glasbeni spremljavi

  Odziv na akcijo čiščenja našega doma, ki je potekala 14. aprila, je bil zadovoljiv. Prijetno je spoznanje, da se posamezniki zavedamo, kako pomemben je ta naš drugi dom, v katerega tako radi prihajamo na skupna druženja in na tedenske aktivnosti. Razdelili smo se v dve ekipi; prva je čistila okolico doma, druga pa očedila notranje prostore. Za opravljeno delo sta si ekipi zaslužili tudi malico, ki so jo pripravile naše gospodinje (Veronika  Krajnc, Marta Salaj, Majda Bezjak, Cvetka Dvoršak in Jelka Petrovič), ki so počistile tudi notranji del doma. S pijačo nas je skrbno stregel Jože Krajnc, Jožica Pernat in Martina Potočnik pa sta nas razvajali s sladkimi dobrotami. Želimo vam prijetno branje!

Zadovoljstvo ob zaključku delovne akcije

 Predstavnice našega društva že vrsto let obiskujejo tudi najstarejše člane in članice, ki v tekočem letu praznujejo 90 let. Tako sta v mesecu aprilu dopolnila to častitljivo starost dva naša člana, ki ju predstavljam v nadaljevanju.   Anton Novak je bil rojen aprila 1924 v Podovi, v družini z devetimi otroki, od katerih jih živi še šest – trije bratje in tri sestre. Osnovno šolo je obiskoval v Podovi. Izučil se je za sedlarskega mojstra. Pred prvo svetovno vojno je kratek čas služboval v Čakovcu. Tudi njemu vojna ni prizanašala, bil je vpoklican v nemško vojsko in mobiliziran za dve leti. Po končani vojni je odprl privatno obrt v Podovi, kjer si je ustvaril družino, po preselitvi v Rače pa tam nadaljeval z obrtjo. Deset let je bil zaposlen v Mariboru, pri obrtnem Torbarstvu. Leta 1990 je izgubil ženo, pred tremi leti pa še sina, s katerim je živel v skupnem gospodinjstvu. Ostal je sam v prijetni hiški sredi Rač, kjer ga vsak dan obiščeta drugi sin Tone in snaha, ki postorita vse potrebno, da mu je življenje lažje. Tudi vnuka prihajata na obisk in mu popestrita kakšen dan. Anton je naš član vse od leta 1984. Je prijeten sogovornik, ki nam je zaupal marsikatero izkušnjo iz svojega življenja. Velikokrat ni bilo lahko, vendar je z dobro voljo, s pozitivno energijo in veliko smeha težave uspešno premagoval. Pove, da si še vedno želi voziti kolo, a kaj, ko mu leta tega ne dopuščajo več. Kljub negi in pozornosti, ki mu jo izkazujeta sin in snaha, pa si želi še druženja s svojimi vrstniki, s katerimi bi lahko obujal spomine na mlade dni, zaigral kakšno družabno igro in se malo poveselil. Preden smo se poslovili, smo Antonu še enkrat zaželeli veliko zdravih let, mu predali majhno darilo, naredili skupno fotografijo in ga povabili, da se nam pridruži v mesecu juniju na prireditvi 'Mladi za starejše', kar je z velikim veseljem in stiskom roke tudi potrdil.  

90 let našega Antona Novaka

49


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Angela Bezjak se je rodila 19. aprila 1924 v Starošincah. V družini je bilo devet otrok, od tega šest bratov in tri sestre. Očeta je Angela izgubila pri rosnih desetih letih. Takrat je ugotovila, da ji življenje ne bo prizanašalo in tudi misel na nadaljnje šolanje je morala opustiti. Z mamo sta cele dneve delali na kmetiji, da je družina lahko preživela. Poročila se je v rojstnem kraju in se nato z družino preselila na podedovano posestvo v Brezuli, kjer živi še danes. Ima štiri otroke - sinova in hčerki; doma je ostala hči Milena, ki skupaj s soprogom lepo poskrbi za mamo. Angela z veseljem pove, da je veliko sodelovala v Kulturnem društvu Vinka Koržeta, kjer je prepevala ter igrala v dramskih predstavah in sicer v vlogi glavne igralke. Zadovoljno poudari, da še vedno lahko bere brez očal. Rada tudi plete, zanimata jo politika in poročila na televiziji. Ponosna je na šest vnukov in osem pravnukov, ki jo velikokrat obiščejo in ji popestrijo dan. Preden smo se poslovili, nas je prosila, da preko Novic pozdravimo vse njene nekdanje soigralce pri društvu in povemo, da jih ni pozabila ter da se še vedno rada spomni lepih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj. Prijazni in vedno nasmejani Angeli smo ob slovesu še enkrat zaželeli veliko zdravih let in jo povabili na našo prireditev, ki bo v mesecu juniju.  

Skupinski posnetek z našo 90-letnico Angelo Bezjak (tretja z leve)

  Naj povem, da sta oba slavljenca prijetna sogovornika, običajno vedrih obrazov in dobre volje. Čeprav sta si naložila že deveti križ in jima življenje ni prizanašalo, sta še vedno polna optimizma. Tudi za to si zaslužita pohvale in čestitke! Za takšno častitljivo starost pa je potrebno čim dlje ohraniti sveže in dejavne možgane ter poleg rednega razgibavanja poskrbeti tudi za prožnost svojih sivih celic. Vsi se počasi staramo in z leti peša tudi spomin, če ničesar ne storimo za njegovo ohranitev. Zato veliko berite, kajti branje zahteva zbranost, in kdor svojega spomina ne pusti spati in ga redno 'trenira', bo tudi v visoki starosti v dobri umski kondiciji. Po tej lastnosti so namreč možgani podobni telesnim mišicam. Če iz dneva v dan ne vadimo redno in od njih ne zahtevamo napora, bodo nedvomno oslabele. Obstaja veliko vaj, ki pomagajo ohranjati npr. zbranost, spomin, gibljivost rok in vaj za ustvarjalnost. Z leti peša in se slabša tudi vid. Pa poglejmo, kako ravnati z utrujenimi očmi. Gerontološko društvo Slovenije 50

nam v svoji drugi knjižici ponuja nekaj koristnih vaj. Tokrat sem, kot že navedeno, izbrala vajo za utrujene oči. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste dolgo in pozno v noč brali zanimivo knjigo ali revijo. Slike so sčasoma začele postajati nejasne in zabrisane, plesale so vam pred očmi, te pa so se začele solziti, postale so težke, celo pekoče. To pomeni, da so se vaše oči utrudile. Kaj storiti v takem primeru? Zamižite in miže obračajte oči v smeri urnega kazalca, nato levo in desno, gor in dol. Vsak očesni gib ponovite 10 krat in na koncu naj bodo oči zaprte še pet sekund. Med tem, ko imate oči zaprte, se boste umirili in si odpočili (povzeto iz knjižice Gerontološkega društva Slovenije vaje za vadbo spomina in zbranosti). Vzemite si čas tudi za pohodništvo, ki vam ga ponuja naš program za leto 2014. Del slednjega je bil že realiziran, dobršen del pa ga je še pred nami. 15. junija bo potekal pohod od Brezule do krajinskega parka TAL 2000, junija bomo v okviru občinskega praznika prehodili pot od Gorice do Planice, 2. julija bo pohod od Rogle do Lovrenških jezer, 9. septembra pa pohod na Jugovo domačijo. Vse informacije dobite pri vodji pohodništva Jožetu Krajncu, na gsm številki  040 696 449. Pridružite se nam tudi novi člani in članice ter se vključite v katero izmed naših sekcij. Več nas bo, lepše nam bo!   Dokler imamo spomine, obstaja preteklost, dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost, dokler imamo prijatelje, je lepa sedanjost!  Irma KMETIČ, predsednica

KULTURNO DRUŠTVO RA^E Živahna pomladna kulturna dogajanja • 200-letnica rojstva Oroslava Cafa

23. aprila 2014 smo v dvorani DTV Fram s kulturno prireditvijo obeležili 200-letnico rojstva jezikoslovca, zbiratelja ljudskih pesmi Pohorja, pesnika in znanstvenika ter kaplana v Framu - Oroslava Cafa. Oroslav Caf je eden velikih osebnosti (tudi v slovenskem merilu), ki so delovale v Framu ali izvirale iz njegove širše okolice. Nanje bi morali biti še bolj ponosni, saj bi nam večje védenje o njih pomagalo izstopiti iz začaranega kroga včasih enolične sedanjosti. Eden teh velikih Framčanov je, kot že navedeno, vsekakor bil Oroslav Caf, ki je pred 140 leti kaplanoval v Framu in se svojim širokim delovanjem zapisal med velika slovenska humanistična imena. Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Na prireditvi smo se s sporedom poklonili predvsem njegovemu delu na področju zbiranja ljudskega blaga. Ob odličnem scenariju, ki ga je za to priložnost napisal mag. Franci Pivec, ko je Cafa v talarju in v civilu sugestivno predstavljal gledališki igralec Rado Pavalec z izbranimi besedili, so sodelovale različne pevske zasedbe ter recitatorska skupina. Nastopili so Fantje sv. Ane, VS Virtus in MePZ KUD dr. Pavel Turner Fram, pevska skupina Kresnice iz Maribora, VS Fantje na vasi KUD Rače, recitatorska skupina DU Fram in OŠ Fram.

Gostje prireditve, od leve proti desni: drugi mag. Franci Pivec, četrti mag. Igor Teršar, peti Jože Osterman

Gledališki igralec Rado Pavalec nas je popeljal v čase, ko je živel in na našem območju deloval Oroslav Caf

Mešani pevski zbor KUD dr. Pavel Turner z zborovodkinjo in predsednico KUD, prof. Doro Ožvald; med nastopom na prireditvi

Želimo vam prijetno branje!

Širše je Cafa predstavila dr. Vlasta Stavbar. Oroslav Caf - framski kaplan in slovenski učenjak (1814-1874)

Sredi 19. stoletja so bili Framčani že kar narodnostno prebujeni, saj je v njihovi sredi deloval kaplan Oroslav Caf, ki je v kraju živel med leti 1839 do 1859. Med mnogimi Slovenci te dobe, ki so se kot jezikoslovci povzpeli v sam evropski vrh, najdemo tudi Oroslava Cafa, štajerskega rojaka, doma iz Slovenskih goric, učenjaka, poznavalca indoevropskih jezikov in starega indijskega jezika sanskrta. Caf je bil še zbiralec ljudskih pesmi, prevajalec iz češčine in nemščine, sestavljalec slovarja slovenskega jezika, pisec znanstvenih jezikovnih razprav in znanstvenih kritik. Šlo je torej za osebnost s široko jezikovno izobrazbo, talentom za jezike, ob tem pa je bil obdarjen še s pridnostjo in delovno vnemo. Kljub vsemu temu obsežnemu znanju pa je bil zaradi naključij ali osebnega značaja v javnosti le skromno priznan. Oroslav Caf se je rodil 13. aprila 1814 v Zgornjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Trojici. V letih 1826-1931 se je šolal na mariborski gimnaziji. Študij je nadaljeval v Gradcu, kjer je študiral filozofijo in teologijo. V duhovnika je bil posvečen kot 23-letni mladenič (leta 1837). Kot kaplan je služboval v Gradcu (1838), Lebringu pri Wildonu (do 1839) ter 20 let v Framu. Nato je bil profesor pastoralke v Mariboru in benificiat na Ptuju. Prav obdobje dvajsetih let v Framu, kot ugotavljajo Cafovi biografi, je bilo Cafovo najbolj plodno življenjsko obdobje. Franc Šrimf je leta 1972 v Dialogih zapisal o Cafovem bivanju v Framu naslednje: »Fram, majhna vasica pod Pohorjem, se mu je priljubila predvsem zato, ker je imel tukaj mir pred zunanjim svetom, ki se ga je vedno nekoliko bal. Kraj je še danes prijeten, miren, čist in zdrav, in razumljivo je bilo, da se je Caf silovito upiral, ko so ga hoteli prestaviti drugam. A še nekaj je bilo, in morda je bilo to zelo pomembno: tu je bil odtegnjen sobratom in cerkvenim oblastem, tu se je lahko več ali manj mirno posvečal svojim, za marsikoga dokaj nenavadnim študijem oziroma posvetnemu delu.« Med bivanjem v Framu je študiral indoevropsko jezikoslovje in se naučil vseh indoevropskih jezikov ter marljivo zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Poskušal se je tudi v pisanju pesmi, vendar je bilo pomembnejše njegovo zbirateljsko delo. Ves čas bivanja v Framu je Caf pridno zbiral predvsem ljudske pesmi. Zbral jih je okrog 300. Danes predstavljajo po obsegu drugo največjo zbirko ljudskih pesmi na Slovenskem. V Framu je Oroslav Caf torej na veliko zbiral ljudsko blago, pesmi, izraze in celo posamezne besede. Opravljal je sicer božjo službo, a v popoldanskem času se je povsem posvečal svojemu znanstvenemu proučevanju in pisanju. Ob nedeljskih popoldnevih pa je vabil v župnišče mladino in ji piskal na piščal. Rad je vabil k sebi starejše ljudi, ki so poznali pesmi in jih je z njihovo pomočjo zapisoval ter tako iztrgal pozabi. Dopisoval si je z mnogimi slovenskimi učenjaki takratnega časa. Zanj je slišal tudi dr. Franc Miklošič in ga leta 1856 celo obiskal. Predlagal mu je, da bi skupaj izdala slovar. Caf je ponudbo odklonil. Sadovi njegovega truda, požrtvovalnega študija, zbiranja, proučevanja in pisanja so bila za časa njegovega življenja

51


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM tako rekoč neznani. Bogato znanje ni bilo nagrajeno s širšim vrednotenjem, saj v javnost ni prodiral in se je je v glavnem izogibal. Prav gotovo je bilo Cafovo slovarsko delo posebno pomembno. Tudi sam Caf ga je označil kot svoje življenjsko delo. Izpisal si je namreč vse starejše slovstvo in zbral obsežno narečno gradivo. Do leta 1846 je slovar v glavnem končal, vendar ga tudi po Miklošičevi ponudbi za sodelovanje leta 1856 ni izdal. Tudi njegova slovnica ni izšla. Nekaj razprav in poročil je izšlo s podpisom »fov, Cafov« v Novinah, Zori in Vestniku. Kljub svojemu velikemu znanju, tihemu in boječemu značaju, je delal tudi za svoje sokrajane in v dobrobit kraja. Tako je v Framu pomagal ustanoviti občinsko bolnišnico, šolo, novo cerkev, drevesnico in župno knjižnico. Leta 1859 je, kljub upiranju samemu knezoškofu Antonu Martinu Slomšku, moral zapustiti Fram, kjer je vsa leta prebil le kot kaplan. Caf je postal podravnatelj semenišča v Mariboru, nato profesor. Tam se je počutil slabo in nezadovoljno ter si želel proč. Naposled je le dobil nadarbinsko službo pri ptujski mestni župniji. Vendar se tudi na Ptuju ni počutil dobro. Kolegi na Ptuju, razen dr. Karola Glaserja, so ga označili za duševno bolnega in ga sklenili poslati v umobolnico v Gradec. Vendar se je Caf odločil drugače; vzel si je življenje. Cafa so pokopali na ptujskem pokopališču. Tam so mu postavili spomenik s preprostim napisom: »Oroslav Caf, umrl dne 3. julija 1874. 60 let star.«

Jelka Grafenauer, upokojena dolgoletna ravnateljica OŠ Fram, je pripravila prikupno knjižico, ki jo je prejel vsak obiskovalec prireditve. V dvorani smo si lahko ogledali tudi priložnostno likovno razstavo učencev OŠ Fram. Pokrovitelj dogodka je bila Občina Rače-Fram z županom Brankom Ledinekom, dogodka pa sta se udeležila tudi častna gosta - predsednik Javnega sklada Republike Slovenije mag. Igor Teršar ter predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Jože Osterman. Prav tako se je povabilu odzval mag. Franci Pivec, predsednik ZKO Maribor in podpredsednik ZKD Slovenije, med udeleženci pa je bil tudi framski župnik Franc Dermol. Prireditev je potekala v organizaciji KUD dr. Pavel Turner Fram, ZKD Maribor, Občine Rače-Fram in KUD Rače. Kljub delavniku je bila dvorana polna, kar je znak, da Caf še živi v ljudski zavesti.

Pogled na MePZ in obiskovalce prireditve Vse foto: Slavko Osebik

Ob koncu prireditve je potekalo veselo druženje ob spominu na Oroslava Cafa, ki je bil tudi vedre narave.

• 2. abonmajski koncert Grad Rače 2014

V Beli dvorani sta se udeležencem 2. abonmajskega koncerta predstavila trobentar Franc Kosem in pianist Klemen Golner.

Oroslav Caf je bil rodoljub, domoljub in velik Slovenec, ki sodi v krog mnogih uglednih imen takratnega časa, kot so dr. Franc Miklošič, dr. Anton Murko, dr. Jožef Muršec, Davorin Trstenjak, dr. Štefan Kočevar, dr. Matija Prelog, Jakob Kreft, Anton Kreft, Stanko Vraz, Andrej Družovič in drugi. Uvrščamo ga v krog domoljubov, ki so podpirali idejo o zedinjeni Sloveniji. Framski rojak Oroslav Caf, doma iz Slovenskih goric, si je spomenik postavil z delom, ne z velikimi in še manj revolucionarnimi dejanji, ki bi privabljale najširše množice. To mu je bilo zaradi njegovega značaja bolj tuje in najbrž je tudi zaradi tega še vedno nekoliko preveč pozabljen, ko se pišejo zasluge za velika dejanja v prid slovenstva v 19. stoletju. Prav tako je Framu, kjer se je tako dobro počutil, zložil tudi himno. Framčani smo se mu oddolžili s ploščo na cerkvi Sv. Mihaela na pokopališču ter s poimenovanjem ulice. Mesto je dobil tudi v framskem zborniku. Ohranjajmo spomin nanj in bodimo ponosni na svojo preteklost!

52

Foto: Eva Mustafa

To je bila prva takšna zasedba v zgodovini koncertov v gradu Rače. Odlična glasbenika sta izvedla dela zvečine sodobnejše zvočne usmeritve, med njimi dve slovenski – skladateljice Nine Šenk in skladatelja Pavla Mihelčiča. V naši programski naravnanosti tako spodbujamo ustvarjalnost domačih skladateljev. Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Mlada umetnika sta dela izvedla muzikalno prepričljivo in navdušila občinstvo, ki ima bolj redko dostop do sodobno zasnovanega repertoarja. Po odzivu poslušalcev na takšne skladbe ostaja vtis, da ni pomembno, kakšnega sloga in časa nastanka je skladba (stara ali nova), pač pa je temeljno, da je skladba odlična ter predstavljena s prav takimi izvajalci. To se je zgodilo na tem koncertu. Ob tem vabimo naše občane, da postanete bolj radovedni do naših koncertov - pozitivno boste presenečeni!

• Priložnost za obuditev mecenstva v občini

Napočil je čas, ko je potrebno razmisliti in tudi nekaj postoriti v smer generalne prenove orgel v framski cerkvi. Prav to je eden izmed projektov, ki smo se ga sklenili z vso resnostjo in odgovornostjo lotiti v bližnji prihodnosti. Generalna prenova orgel v framski cerkvi Orgle v cerkvi sv. Ane v Framu so bile zgrajene leta 1945. Postavila jih je orgelska delavnica Jenko iz Ljubljane, ki je delovala že pred 2 sv. vojno. Framske orgle so zmogljiv instrument, dobro ohranjen, primeren tudi za koncertno rabo.

Na{a pesem 2014 in nov uspeh VS ”A cappella” A cappella z bronasto medaljo na državnem tekmovanju 'Naša pesem' v Mariboru Na 23. državnem tekmovanju najboljših slovenskih zborov 'Naša pesem' v Unionski dvorani v Mariboru smo 11. aprila 2014 nastopile tudi pevke Vokalne skupine A cappella KUD Rače. Smo prva pevska zasedba, ki se ji je kdajkoli v 63-letni zgodovini KUD Rače uspelo uvrstiti na tekmovanje najboljših slovenskih zborov (nastopilo jih je 20). Konkurenca je bila zelo močna (med drugimi odličnimi slovenskimi zbori sta nastopila tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane in Akademski pevski zbor Univerze v Mariboru), saj nas je bilo malo debitantov. Tekmovanje je ocenjevala štiri članska mednarodna žirija, snemala pa ga RTV Slovenija. Že pred tekmovanjem smo imele punce naše zasedbe predstavitev po Radiu Ars. Potrebno je poudariti, da je državno tekmovanje povsem nekaj drugega kot, denimo, regijska tekmovanja, kjer smo že osvojile srebrna, pa tudi zlato odličje. Ocenjevanje na državnem tekmovanju je namreč še strožje. Dosegle smo 79,3 točke, srebro pa nam je ušlo za las, saj je zanj zmanjkalo le 0,7 točke. Zbori smo bili na splošno zelo izenačeni, saj je razlika med prvim in zadnje uvrščenim zborom znašala samo dobrih 13 točk.

Doslej še ni bilo generalne prenove orgel (izvedena so bila zgolj nujna popravila), sedaj pa je potrebna njihova temeljita prenova; le-ta bi znašala okoli 6500 EUR, prenovila pa bi jo delavnica iz Domžal pri Ljubljani, ki prenavlja Jenkove orgle v Sloveniji. Namen uporabe instrumenta Razen za uporabo ob obredih so orgle uporabne kot koncertni instrument za spremljavo drugih izvajalcev ali samostojno. Ob tem sta interesenta KUD Rače in KUD dr. Pavel Turner Fram. Orgle so že kot del odlične kulturne dediščine v Framu, framska cerkev pa se odlikuje po sijajni akustiki. Prenova bi bila izjemna pridobitev za kulturno podobo v občini Rače-Fram. Zbiranje sredstev Sredstva bomo zbirali: župnija Fram, KUD Rače in KUD dr. Pavel Turner Fram z dobrodelnimi koncerti, Občina Rače-Fram, želimo pa tudi privatno udeležbo - mecenstvo, ki je na Zahodu utečena pot ob takšnih priložnostih. Kulturno mecenstvo ima namreč bolj dolgoročen in stabilen učinek kot na primer športno sponzorstvo. V obeh kulturnih društvih v občini si želimo prebuditve kulturnega mecenstva v naši občini. Člani in članice KUD Rače in KUD dr. Pavel Turner Fram

Tone ŽURAJ Želimo vam prijetno branje!

Vokalna skupina A cappella na državnem tekmovanju Naša pesem 2014 • foto: Janez Eržen

Dekleta iz VS A cappella smo pele zelo zahteven spored: iz renesanse Gallusovo Gloria laus et honor, Ho, Who Comes Here Thomasa Morleya, slovensko ljudsko pesem (priredba Jakoba Ježa) Prisjalo je in Veni musica našega zborovodje Toneta Žuraja. Svojega uspeha se nadvse veselimo tudi zato, ker smo primerno zastopale KUD Rače in kraj, kjer delujemo. V imenu pevk VS A cappella: Dora OŽVALD 53


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Fantje na vasi in njihovih 25 pevskih let Pomemben jubilej, zaznamovan s samostojnim koncertom v Unionski dvorani v Mariboru V 25 letih delovanja so pustili vidno sled v domačem okolju, po naši širši domovini in tudi v tujini. Beseda teče o naših vrlih pevcih - o vokalni skupini 'Fantje na vasi'. Plakati so vabili na samostojni koncert vokalne skupine Fantje na vasi v Unionsko dvorano Maribor in sicer v nedeljo, 6. aprila 2014. V preddverju dvorane se je zbralo veliko ljudi in vsi so pričakovali številen obisk. Že ob vstopu v dvorano je večino obiskovalcev prijetno presenetil pripravljen bilten o delovanju in uspehih skupine, predstavitev članov, umetniškega vodja ter spored jubilejnega koncerta. Že pred začetkom koncerta so bili vsi sedeži zasedeni, polna dvorana je bila kazalec priljubljenosti ansambla. Uvod napovedovalke je nakazoval živahen začetek koncerta. Obiskovalci smo bili v pričakovanju prijetnega večera. Navdušeno ploskanje občinstva je pospremilo prihod članov vokalne skupine Fantje na vasi na oder; začel se je težko pričakovani koncert. Spored je obsegal glasbo od renesanse do sodobnosti, prireditev pa je v celoti snemal Radio Maribor, kar kaže na kakovost petja skupine Fantje na vasi. Ves program je bil skrbno izbran. Pesmi in skladbe so bile po umetniški moči dokaj podobne in brez večjih nihanj – tudi po dodatkih po koncertu (zapis v časniku Večer). V celoti so se pri sestavi programa izognili populističnemu žanru. Zapeli so nam: 1. tenor Marko Perger in Primož Šušterič, 2. tenor Miran Mustafa (edini član, ki v skupini poje že od ustanovitve ansambla), bariton Miran Kosi in 2. bas Darko Trantura ter Pavel Brlič. Tukaj je deloval ljudski rek: »Delo mojstra hvali«. Fantje na vasi so navdušili s svojim nastopom. Predsednik ZKD Maribor in podpredsednik ZKD Slovenije, mag. Franci Pivec, je na koncertu podelil Primožu Šušteriču in Marku Pergerju srebrno, Pavlu Berliču pa zlato Gallusovo plaketo. Nato je vse zbrane pozdravil Tone Žuraj, umetniški vodja skupine Fantje na vasi. Njegov nagovor je bil prežet - tako kot njegovo celotno dolgoletno delovanje - z veliko mero tenkočutnosti, strokovnosti in ljubezni do glasbe, umetnosti, sočloveka.

Miran Mustafa je v svojem nagovoru spomnil na izvor imena Fantje na vasi ter poudaril, da so se vsa leta trudili biti dostojni izvajalci slovenske pesmi, na gostovanjih pa so s ponosom nosili in predstavljali ime kraja, od koder prihajajo. Spoznali so, da je vsestransko dober in spoštljiv odnos med pevci, zborovodjem in poslušalci nujen za obstoj skupine. Posebej se je zahvalil bivšim pevcem, prijateljem, sponzorjem, svojim družinam, družini Žuraj in seveda Občini Rače-Fram z županom Brankom Ledinekom.

Fantje na vasi z nekdanjimi člani ansambla; v dvorani Union v Mariboru • foto: Eva Mustafa

Prijatelji ansambla so po koncertu pripravili vsem poslušalcem nepozabno druženje ob odlični hrani, pecivu ter kozarčku domačega vina. V preddverju je znova zadonela slovenska pesem. Na velikonočno nedeljo zvečer je Radio Maribor predvajal oddajo, ki je bila posvečena jubileju poltretjega desetletja delovanja skupine Fantje na vasi. V pogovoru so sodelovali: pevca Miran Mustafa in Darko Trantura ter zborovodja Tone Žuraj. Preko radijskih valov je bil predvajan tudi celoten spored pesmi jubilejnega koncerta. Nanizala sem le nekaj osnovnih vtisov. Vsak zase je odhajal s koncerta z občutkom radosti in neprikritega veselja, da smo skupaj doživeli tako nepozaben večer. Preglednica najpomembnejših dosežkov FANTOV NA VASI, delujočih 25 let • • • • • • • • • •

Vokalna skupina Fantje vasi in umetniški vodja Tone Žuraj

54

1989 – nastanek kot kvintet, v okviru tedanjega KUD Lojze Kokol Rače; 1999 – umetniški vodja seksteta postane Tone Žuraj; 2001 – izdaja zgoščenke z naslovom 'Nocoj je pa lep večer'; 2002 – gostovanje v Rimu in Vatikanu, izdaja zgoščenke z naslovom 'Ena zvezda gori gre'; 2004 – priznanje Občine Rače Fram ob 15-letnici delovanja; 2005 – gostovanje v Rusiji (v Moskvi in Kalugi), jubilejni koncert ob 15-letnici; 2006 – gostovanje v Nemčiji (Dresden in Berlin), gostovanje v Avstriji (Pliberk); 2007 – finalisti Sozvočenj - nastop v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, gostovanje na Madžarskem (Pecs); 2008 – gostovanje v Avstriji (Unterprämstädten); 2009 – izdaja zgoščenke z naslovom 'Slovenske pesmi';

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • • •

2012 – finalisti Sozvočenj - nastop na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani; 2013 – gostovanje na Češkem (Kromeriž); 2014 – jubilejni koncert v dvorani Union v Mariboru.

»Skoraj tisoč nastopov v četrt stoletja je izjemna statistika, saj pomeni poprečno po en nastop na teden v sezoni. Mnogi zbori imajo kvečjemu toliko vaj, nastopanje pa je odvisno od želja publike. Če bo vse odvisno od priljubljenosti pri ljudeh, bomo s Fanti na vasi praznovali še mnogo jubilejev.« (F. Pivec)

Cvetka BELCA

Navdu{ili in bili navdu{eni! Ljudska pevska skupina 'Taščica' se je potepala po Argentini pri naših slovenskih rojakih Po triletnem trudu nam je uspelo uresničiti do sedaj največji projekt naše ljudske pevske skupine 'Taščica' - obisk naših slovenskih rojakov, živečih v argentinskem Buenos Airesu in Mendozi. Naša turneja je trajala od 24. aprila do 6. maja 2014. V petek, 25. aprila 2014, smo v dopoldanskih urah pristali na letališču v Buenos Airesu, kjer nas je pričakala delegacija slovenskih rojakov s slovensko zastavo in cvetjem dobrodošlice. Bilo je lepo, srčno in ganljivo. V soboto, 26. aprila 2014, smo bili povabljeni v slovensko radijsko oddajo 'Okence v Slovenijo', katere glavni urednik je Mirko Vasle, ki nas je preko te oddaje predstavil vsem slovenskim rojakom po svetu, poskrbel pa tudi za objave na Facebook strani, kjer nas lahko spremljate prav vsi. Še istega dne v večernih urah smo imeli koncert v predmestju velikega Buenos Airesa, natančneje v slovenskem domu Pristava, kjer smo v nabito polni dvorani izvedli prekrasno sprejet koncert z našo lepo staro ljudsko pesmijo, ki je zarosila marsikatero oko naših rojakov. V nedeljo, 27. aprila 2014, smo ponovili koncert v Slomškovem domu (Ramos Mejia); naša pevska predstavitev je bila na sporedu po sv. maši, ki jo je daroval slovenski misijonar Pavel Novak iz Ljubljane. Po koncertu smo se udeležili tamkajšnje vsakoletne tombole, ki jo priredijo z namenom zbiranja sredstev za slovenske misijonarje po svetu. Glavna organizatorka te tombole je sestra svetovno znanega slovenskega misijonarja na Madagaskarju, Pedra Opeke. V ponedeljek, 28. aprila 2014, smo dopoldne imeli na voljo čas za obiske kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti bližnje okolice. Tako smo si z zanimanjem ogledali center Buenos Airesa in njegove največje znamenitosti: obelisk, ki je bil postavljen leta 1936, to je ob 400. obletnici ustanovitve mesta, gledališče Teatro Colon (1908), največje oz. po obsegu najmogočnejše drevo (gomero), ki raste nasproti teatra, majski trg, prvo vladno palačo (Cabildo e Buenos Aires) in glavno vladno palačo v Argentini (Casa Rodada), Puerto Madero, ki leži v modernem delu večmilijonskega največjega mesta in hkrati prestolnice Argentine ter še mnogo drugega.

Ljudska pevska skupina 'Taščica' iz Rač je v sklopu svojega obiska Argentine veliko prepevala, se srečevala in družila z vidnimi predstavniki slovenskih korenin ter ostalimi našimi rojaki v Buenos Airesu in Mendozi, prosti čas pa posvečala tudi ogledom znamenitosti nam tako oddaljenih krajev Južne Amerike

Želimo vam prijetno branje!

55


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Buenos Aires ima resnično kaj pokazati - številne tamkajšnje znamenitosti so vredne ogleda in prava paša za oči radovednih turistov, med katere smo se, če je le dopuščala priložnost, z velikim veseljem pomešali tudi mi.

Pot do centra mesta smo opravili s podzemnim metrojem, ki datira v leto 1913. S posebnimi občutki smo si ogledali slovenske hiše na ulici Ramon Falcon v centru Buenos Airesa, obiskali smo tudi slovensko vas v Lanusu, slovenski dom in cerkev Marije Kraljice, cerkev San Jose de Flores in katedralo papeža Frančiška. V vseh cerkvah je odmeval naš glas pobožnih Marijinih pesmi. Ob 18.00 uri so nam pripravili nepozaben sprejem na slovenskem veleposlaništvu, pri veleposlaniku Tomažu Mencinu. Tam smo izvedli predviden kratek koncert, ki pa smo ga na željo poslušalcev morali podaljšati. Med poslušalci so bili, zraven veleposlanika in tamkajšnjih zaposlenih, tudi visoko izobraženi slovenski rojaki, med katerimi naj izpostavim rektorja univerze (prof. dr. Fink Roque Ignacijo), urednika slovenskega časopisa (dr. Peter Fink) in priznano zgodovinarko (prof. Esther Cmor). Po končanem koncertu je na veleposlaništvu še lep čas odmevala lepa slovenska ljudska pesem vseh prisotnih, ki pa so se ob poskočnih zvokih Stankove harmonike tudi nasmejano in živahno zavrteli. V torek, 29. aprila 2014, smo obiskali Rozmanov dom ostarelih in tamkajšnjim oskrbovancem polepšali popoldanske urice, zvečer pa so nas čakali koncert, srečanje in pogostitev v slovenskem domu v San Justu. Naslednji dan, v sredo, 30. aprila 2014, smo bili dopoldne povabljeni k družini Marije Gerbec, ki živi v slovenski vasi Buenos Airesa; razkazala nam je njihovo četrt, ki premore slovenski dom in cerkev, ki jo je s prostovoljnim delom in prispevki zgradilo dvesto slovenskih družin. Tudi tam je ponosno zadonela naša pesem. V večernih urah smo odpotovali v 1300 km oddaljeno mesto Mendoza, zelo znano po vinski trti, s katere priteče vinska kapljica šardone, ki je najbolj priznana v Argentini. Potovali smo z luksuznim avtobusom, kakršnih v Sloveniji ni mogoče srečati. Potovanje je zato bilo prijetno sproščujoče in ko smo v jutranjih urah prispeli v Mendozo, se nismo 56

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Pogled na drobce zanimivosti in najpomembnejših značilnosti Buenos Airesa preko razglednice delimo tudi z bralci Novic

počutili prav nič utrujeni. Sprejela sta nas arhitekt mag. Božidar Bajuk in predsednik slovenskega doma v Mendozi, Milan Nemanič. Prvi dan smo posvetili ogledu mesta in pokušini argentinskih kulinaričnih specialitet (najbolj znana asada). Še istega dne smo se v domu družili z gledališko skupino, ki je prav tako prišla gostovat iz 1200 km oddaljenega Lanusa. Ob bogato obloženi mizi je zadonela slovenska ljudska pesem, ob zvokih harmonike pa so se (do zgodnjih jutranjih ur) vrtele tudi pete naših rojakov, ki so nas bili nadvse veseli. Naslednji dan smo se podali na ogled največjega vinskega muzeja v Argentini. Med drugim smo izvedeli, da je ravno za ta muzej izdelal največji sod na svetu, ki drži kar 330.000 litrov vina, Slovenec - sodar Peter Bajda z družino. Sod je izdelan iz paragvajskega lesa, imenovanega viraro, ki velja kot odličen material za te namene. Sod je danes razstavljen v mestu Chipoletti, v provinci Rio Negro, ki je od Mendoze oddaljena 1000 km (str. 55, posnetek spodaj desno). Želimo vam prijetno branje!

Po čudoviti igri gledališke skupine z naslovom 'Medved', ki je bila izvedena v slovenskem jeziku, smo večer nadaljevali s koncertom slovenskih ljudskih pesmi; zanje smo bili nagrajeni z dolgim, gromkim aplavzom, ki nam zlepa ni dovolil, da bi našim grlom omogočili počitek. V soboto, po okusnem zajtrku, so nas peljali na ogled spomenika, ki je bil narejen iz brona in sicer v čast argentinskemu osvoboditelju San Martinu. Med potjo smo se ustavili in si na 1000 m nadmorske višine ogledali zelo znano gledališče na prostem, kjer se v poletnih mesecih zvrstijo številne igre in predstave, pa tudi kakšen koncert. Gre za gledališče, ki lahko sprejme tudi do 10.000 ljudi. Pot smo nadaljevali do cerkve, posvečene Mariji Lurški (red claretinski); sakralni objekt je bil po tajfunu docela porušen, kasneje pa (s prispevki slovenskih rojakov) na novo postavljen. O mogočnosti in pomenu tega objekta zgovorno priča podatek, da gre za največjo cerkev v Argentini, ki lahko sprejme 8000 ljudi. Znana je tudi kot romarska cerkev. Zelo smo ponosni, da smo lahko v tej cerkvi zapeli Mariji Lurški v čast. V poznih večernih urah smo zapustili Mendozo in se odpravili nazaj proti Buenos Airesu, čez nekaj ur pa, po jutranji osvežitvi, že nadaljevali pot v slovenski dom Carapachay, ki je praznoval 54. obletnico ustanovitve. Ta praznik smo, skupaj z našimi rojaki, počastili z dviganjem slovenske zastave in petjem himne naše domovine. Po slovenski sveti maši smo izvedli tudi naš koncert, na katerega so prišli poslušalci iz vseh koncev Buenos Airesa – nekateri naši rojaki so nam v sklopu tega gostovanja prisluhnili celo že tretjič, kar si štejemo v zares veliko čast. Naj kot zanimivost povem še, da smo jih na začetku koncerta presenetili z odpeto rojstnodnevno napitnico v španskem jeziku. Z navdušenjem smo si ogledali njihovo gledališko predstavo 'Skopuh', ki je bila odigrana v slovenščini in na zelo visoki umetniški ravni. V teh dneh smo spoznali veliko ljudi, od preprostih do visoko izobraženih, ki jim je skupna oddaljenost od matične domovine, ki cenijo slovensko ljudsko pesem in se zavedajo, da prihaja iz korenin njihovih prednikov. Gostovanje pri zavednih slovenskih rojakih se nam je vtisnilo v naša srca in pozabljen oz. s čudovitimi vtisi poplačan je ves naš trud, ki smo ga vložili v ta projekt. Iz zahval, ki smo jih prejeli, pa lahko razberemo, da smo tudi pri naših rojakih v Buenos Airesu in Mendozi vtisnili močan pečat bogastva slovenske ljudske pesmi. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da smo gostovanje na južni polobli lahko izvedli in da smo se v Argentini počutili sprejeti z odprtimi rokami, da je bilo vse tako dobro organizirano in da smo se zaradi odzivov naših gostiteljev in rojakov počutili kot pomembni ambasadorji domovine in slovenske pesmi, preko Novic namenjam še javno pohvalo in zahvalo, čeprav vseh zaslužnih ne navajam z imeni in priimki. Bilo je čudovito in nepozabno! (Opomba: članek je zaradi obsežnosti nekoliko skrajšan in preurejen, več fotografij gostovanja pevske skupine pa je po informaciji avtorice prispevka dostopnih na spletu – op. ured.)

Majda VAKE, vodja skupine z ljudskimi pevci 'Taščica' 57


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ROKOMETNI KLUB RA^E Kon~uje se naporna sezona 2013/14 Ljubitelji športa v občini, znova lepo pozdravljeni! Upamo, da na našem internetnem naslovu www. rokometniklub-race.si večkrat prebrskate, kaj se dogaja v našem klubu, kjer pridno delamo že 11 let, od leta 2003. Letošnja sezona je bila - tako kot vsaka - zelo naporna in polna tekem, saj smo imeli v tekmovanju RZS 6 ekip in še 2 ekipi mini rokometa. Pa gremo kar po ekipah: Mladinke so v rednem delu odigrale 8 tekem (2 zmagi in 6 porazov), dosegle 4. mesto v skupini vzhod (Celje, Velenje, Branik in Brežice) in se uvrstile v razigravanje za 7. do 12. mesto v Sloveniji. V razigravanju so prav tako odigrale 8 tekem (Piran, Polje, Jadran in Litija); 5 krat so zmagale, 3 krat pa izgubile in na koncu osvojile odlično 7. mesto v Sloveniji. Dekleta je vodil Urban Stopar. Kadetinje (97 in mlajše) so igrale v skupini vzhod in zasedle 6. mesto. Odigrale so 14 tekem (2 zmagi, 1 neodločen izid in 11 porazov). Po rednem delu smo se prijavili še v nadalje, kjer so dekleta igrala še z DRŠ Alen Mihalj in RK Logatec. Dekleta je skozi leto vodil Urban Stopar.

Mladinke in kadetinje

Mlajše deklice A in B

V klubu imamo še 2 mlajši skupini deklic, ki vse vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič. Nekaj misli iz članka športnega psihologa Aleša Vičiča (v celoti ga lahko preberete na povezavi: www. siol.net/sportal/rekreacija/novice/2013/11/vkljucevanje_ otrok_v_sport_mesec_otroka.aspx), ki poudarja, da je pri vključevanju otrok v šport najpomembneje to, da jih za šport navdušimo. »Pri tem je s psihološkega vidika povsem vseeno, za kateri šport,« uvodoma pove Vičič. »Pomembno je, da to navdušenje traja vse do pubertete, ko je še toliko več vredno, če otroci ostanejo v športu, čeprav se je treba zavedati, da se 99,9 odstotka teh otrok ne bo nikoli preživljalo s športom.« Staršem svetuje, naj otrok pri eni dejavnosti vztraja najmanj pol leta. »Toliko, da dodobra spozna šport, in ugotovi, ali je to tisto, kar ga navdušuje, ali ne. Da se zave, da gre za relativno resno stvar in ne za bombonček, ki se ga okuša po potrebi. Šport je namreč resna hrana. In čeprav gre še vedno za sprostitev in zabavo, je to vendarle nekaj, kar bo otrok počel dobršen del življenja. Zato se ne gre tako na hitro odločati,« priporoča Vičič, ki kot drugi ključni faktor navaja vztrajnost. »Ne gre zgolj za to, da se otrok samo zabava, ampak se mora nečemu tudi obvezati. Tudi to je bistvo športa. Treba je vztrajati, pri tem pa se moramo zavedati, da bo otrok lažje vztrajal, če bo našel pravo notranjo motivacijo.«

Mlajše deklice A (letnik 2001) so tekmovale v skupini vzhod, odigrale 16 tekem (4 zmage, 12 porazov) in osvojile 7. mesto. Moramo poudariti, da so samo 3 dekleta letnik 2001, ostala so mlajša. Deklice so vadile pod vodstvom Leje Klemenčič. Mlajše deklice B (letnik 2002) so tekmovale v skupini vzhod, odigrale 14 tekem (13 zmag, 1 poraz) in osvojile 2. mesto v skupini vzhod. Dekleta so bila do zadnje tekme neporažena, zadnjo tekmo z DRŠ Alen Mihalj pa so izgubila za 3 gole in samo zaradi enega gola pristala na 2. (in ne na 1.) mestu. To je letos naša najuspešnejša dekliška ekipa. Odigrati morajo še turnir, kjer se bodo borile ekipe za 1. do 6. mesto v Sloveniji. Deklice so vadile pod vodstvom Leje Klemenčič. 58

Mini rokomet na OŠ Rače, letnik 2005 in 2006

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • 1. Pikapokin festival mini rokometa

V soboto, 25. januarja 2014, smo se s tremi ekipami udeležili 1. Pikapokinega festivala rokometa na Ptuju. Ekipa dečkov, ki je igrala v kategoriji letnika 2003, se je pomerila z RZ Maribor, RK Drava Ptuj, HIB Libenau Graz, RD Moškanjci Gorišnica in ekipo Prleki (Ormož in Velika Nedelja). Za to ekipo so igrali Tomaž Robič, Enej Volmut, Andrej Moravs, Luka Pungartnik, David Bratuša, Jaka Krajnc in Aljaž Kolerič. Ekipo je vodil Andrej Kuhar, pomagal mu je Klemen Hameršak. V kategoriji letnik 2004 so nas zastopala sama dekleta, ki so, razen ekipe ŽRK Ptuj (bile so letnik 2003), igrale proti fantovskim ali rahlo mešanim ekipam. Igrala so z RK Drava Ptuj A in B, Prleki, GRK Varaždin in ŽRK Tenzor Ptuj. V tej kategoriji  so nas zastopale Laura Rozman, Kaja Selinšek, Ana Bandur, Mia Ducman, Ana Janc, Nina Ogrizek, Lana Petrovič in Maja Matjašič. Ekipo je na prvi tekmi vodila njihova trenerka Lea Klemenčič, nato pa Ana Kirbiš. V najmlajši kategoriji letnik 2005 nas je zastopala mešana ekipa 4 fantov in 4 deklet. Igrali so z RK Drava Ptuj, RD Moškanjci Gorišnica A in B, Prleki in RZ Maribor. Tukaj so se pogumno borili Klara Zel, Naja Dobnik, Laura Kocman, Ema Batagelj, Jan Stoilkovič, Robi Koren, Jure Vogrin in Gašper Pipenbaher. Ekipo sem vodila Alenka Rižner - Šibila. Vse naše ekipe so se borile po najboljših močeh in vsak je pokazal, kaj se je v času, ko trenira, naučil. Turnir je bil krasno organiziran. Poudarek je bil na uživanju v rokometni igri ter druženju in ne na rezultatu. Slednji se je sicer na vsaki tekmi vodil, vendar ni nič pomenil. Na koncu so vse ekipe dobile enake pokale. Hvala vsem otrokom za druženje in staršem, da so vztrajali več kot 6 ur in športno spodbujali naše nadebudneže.

Mlaj{i de~ki A in B ter mini rokomet Rokometna sezona za dečke se počasi bliža koncu in prav je, da vas obvestimo tudi o našem delu. V letošnji sezoni se je treningov udeleževalo 25 mladih rokometašev, ki so pridno obiskovali treninge in nabirali rokometno znanje. Tekom leta se je ekipi pridružilo nekaj novih članov, nekaj pa jih je tudi prenehalo z vadbo; to nas še posebej žalosti, saj smo se med drugim zelo trudili tudi v smer, da bi otroci pridobili odgovornost do dela v skupini. V sezoni 2013/2014 smo tekmovali v okviru Rokometne zveze Slovenije z dvema ekipama v državnem prvenstvu mlajših dečkov A (dečki, rojeni 2001 in mlajši) ter mlajših dečkov B (dečki, rojeni 2002 in mlajši). Obe ekipi dečkov sta nastopali v skupini vzhod I.

Mlajši dečki A in B

Vse naše ekipe skupaj - na 1. Pikapokinem festivalu

Za obstoj in delovanje športnega kluba mora obstajati sodelovanje mnogih dejavnikov. Tako bi se želeli v našem klubu za sodelovanje v letošnji sezoni 2013/2014 zahvaliti Občini Rače-Fram (za finačni prispevek, uporabo telovadnice itd.), Občini Starše, OŠ Rače (predvsem ravnatelju Jožefu Juriču in učiteljema športne vzgoje, Jelki Trantura in Boštjanu Šterbalu) in OŠ Starše. Zahvala tudi vsem, ki skrbijo za športno dvorano Rače, v prvi vrsti Milici Sovdat, ki vsako popoldne in čez vikend skrbi za nas. Zahvaliti se želimo tudi vsem sodelavcem, staršem, igralkam in igralcem, skratka vsem, ki kakorkoli pomagajo, da v teh težkih časih rokomet v Račah živi. Upamo, da bo živel še dolgo. Alenka RIŽNER - ŠIBILA, sekretarka RK Rače Želimo vam prijetno branje!

Mlajši dečki A so ob koncu rednega dela tekmovanja s štirimi zmagali dosegli 4. mesto ter zaostali samo za odličnimi ekipami RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje in RK Slovenj Gradec. Prve tri ekipe so se uvrstile v polfinalno skupino, mi pa smo nadaljevali z igrami na turnirjih za razigravanje, kjer smo končali na 1. mestu v svoji skupini; dosegli smo pet zmag in en neodločen izid. Tako so za nami ostale ekipe RD Šmartno pri Litiji, RK Maribor Branik in DRŠ Ravne na Koroškem. Fantje si za prikazane igre zaslužijo veliko pohvalo. Iz tekme v tekmo se je videl napredek v igri in kar škoda je, da se je prvenstvo končalo. Upamo, da bodo ti uspehi dečkom dali še dodaten motiv za nadaljnje vztrajanje pri rokometu ter da bodo nadobudni fantje privabili v svoje vrste še kakšnega vrstnika, saj je ravno te generacije letnika 2001 najmanj in bi nam bil prihod kakšnega igralca tega letnika zelo dobrodošel. Mlajši dečki B pa so letos v državnem prvenstvu presegli vsa naša pričakovanja. V rednem delu tekmovanja so v svoji skupini dosegli 2. mesto in zaostali samo za ekipo RK Celje Pivovarna Laško. V rednem delu tekmovanja je ekipa na domačem terenu premagala vse nasprotnike (RK Celje Pivovarno Laško, RK Gorenje, RK Slovenj Gradec, RK Maribor…). Proti ekipi RK Maribor Branik pa so dosegli tudi rekordno zmago v zgodovini moške 59


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ekipe iz Rač; zmagali so namreč z rezultatom 41:11! Kot drugo uvrščena ekipa so se uvrstili v polfinalno skupino C, kjer so sodelovale še ekipe RK Jeruzalem Ormož, RD Šmartno pri Litiji in RK Sevnica. V tej polfinalni skupini smo dosegli pet zmag in en poraz ter na koncu zasedli 2. mesto. Najvišje mesto je zasedla združena ekipa RK Jeruzalem Ormož in RK Velika Nedelja, ki pa je bila uvrščena pred nami samo zaradi enega samega gola več iz medsebojnega dvoboja. Na žalost je ta gol pomenil, da se nismo uvrstili v veliki finale štirih najboljših ekip v Sloveniji, kamor se je tako uvrstila ekipa RK Jeruzalem Ormož, ki smo jo doma premagali, pa tudi ekipa RK Gorenje, ki je bila v rednem delu tekmovanja v naši skupini uvrščena na 3. mesto (torej mesto za nami). Za tolažbo in tudi za nagrado pa smo bili organizatorji turnirja za razvrstitve od 5. do 8. mesta, kjer so sodelovale še ekipe MRK Krka Novo mesto, RK Sviš Ivančna Gorica in RK Celje Pivovarna Laško. V izločitvenih bojih smo najprej izgubili tekmo proti MRK Krka Novo mesto, nato pa smo v borbi za 7. mesto premagali ekipo RK Sviš Ivančna Gorica. Sedmo mesto v državi je odličen uspeh in če pri tem še upoštevamo, da smo v borbi za peto mesto izgubili z MRK Krka, ki spada med dve najboljši ekipi v državi ter da smo v medsebojnih dvobojih z RK Ormožem pokazali več znanja, lahko le rečemo: »Dečki, odlični ste bili, le tako naprej!«

Poleg že prej omenjenih skupin imamo tudi skupino mlajših dečkov, ki sodeluje v tekmovanju mini rokometa. V tej skupini so vsi dečki letnika 2003 in mlajši. Ker so v letošnjem letu bili problemi glede organizacije tekmovanja na področju osnovnih šol Maribor, smo odigrali samo nekaj tekem mini rokometa in sicer se je naša najmlajša skupina pomerila s puncami OŠ Rače in OŠ Starše. Skupaj s starši smo uživali v njihovi igri, kakor tudi na turnirju na Ptuju, kjer smo sodelovali z ekipo dečkov letnika 2003 in pa s kombinirano ekipo dečkov in deklic letnika 2005 ter 2006.

Ekipa mini rokometa s pomočniki

Zelo dejavni pa smo bili tudi kot navijači na rokometnih tekmah članske ekipe RK Maribor Branik, saj smo redno obiskovali vse domače tekme prej omenjene ekipe ter bučno navijali. Ob pomembnejših tekmah mariborskega kluba smo sodelovali pri spremljanju igralcev na igrišče. Ob tej priliki bi se radi zahvalili upravi kluba RK Maribor Branik za vse brezplačne vstopnice in povabila za sodelovanje, igralcem in celotni ekipi (trener ekipe je naš krajan Marko Šibila) pa seveda za prikazane odlične igre.

Pozdrav gledalcem ob osvojitvi 7. mesta

Štirje dečki letnika 2002 so bili v februarju s strani RK Pomurja povabljeni, da skupaj z njimi sodelujejo na mednarodnem rokometnem turnirju v Monoštru na Madžarskem. Gašper, Mitja, Nino in Staš so nas na tem turnirju odlično zastopali in z ekipo RK Pomurje dosegli 2. mesto, Mitja pa je bil s strani organizatorja izbran za najboljšega igralca drugo uvrščene ekipe.

Turnir na Madžarskem

60

Do konca sezone nas čaka še nekaj prijateljskih tekem. Upamo pa tudi, da se bomo lahko udeležili turnirja v Kopru, kjer bi zaključili letošnjo tekmovalno sezono in se s tem tudi zahvalili otrokom za njihov trud, ki so ga vložili na treningih in tekmah. Prav tako pa bomo dejavni v času šolskih počitnic, saj bo veliko naših članov sodelovalo na Poletnem rokometnem taboru v Murski Soboti (natančneje v Bakovcih), ki bo v začetku meseca julija. O vsem tem vas bomo obvestili v naslednjih Novicah. V klubu smo zadovoljni, da nam je uspelo zbrati skupino dečkov, ki so se pripravljeni naučiti rokometne abecede. Še bolj smo veseli, da jih lahko vsaj za nekaj trenutkov usmerimo na pravo pot - na gibanje in jih vsaj delno odvrnemo od posedanja pred televizorjem ali računalnikom. V teh mladih letih lahko otroci dosežejo največji motorični razvoj, saj so dovzetni za osvajanje novih gibalnih elementov; prav rokomet je ena od športnih disciplin, ki jih prinaša največ. Seveda pa je potrebno poudariti, da gredo pri delu z otroki naše želje in prizadevanja tudi v smer pridobitve njihovega smisla za Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM skupinsko sodelovanje in prenašanje porazov, nezmožnost česar je v tem času velika slabost vseh otrok. Poleg tega pa je naš cilj še, da dečkom zagotovimo čim prijetnejšo vadbo, da jim privzgojimo vrednote pozitivnega razmišljanja tako človeka kot športnika in jih ne izpostavljamo pritiskom za doseganje rezultatov. Ob tej priložnosti vljudno vabimo vse fante letnik 2001 in mlajše, da se nam pridružite in spoznate lepote rokometne igre. Z veseljem vas bomo sprejeli in se potrudili, da se boste prijetno počutili. Dragi starši, vse informacije dobite na telefonski št. 041 688 525 ali pa na naši internetni strani, ki je bila pripravljena posebej za dečke RK Rače. Naša internetna stran: http://rokometniracek.si, seveda pa smo prisotni tudi na Facebooku. Za konec bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da smo to sezono tako uspešno pripeljali h koncu. Še posebej bi se zahvalil svojemu pomočniku Klemnu Hameršaku in staršem, ki so nam ob teh težkih finančnih časih pomagali pri prevozih na tekme. Andrej KUHAR, trener

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RA^E-FRAM

spet vonjali, poskušali in razmišljali, kakšno oceno si vino zasluži. Član komisije za ocenjevanje vina je nato na listek zapisal svojo oceno, ta pa je kasneje šla v izračun povprečne ocene za posamezen vzorec. Prisotni smo z nestrpnostjo pričakali uradno oceno. Strokovnjaki menijo, da je vinski letnik 2013 zelo dober letnik, na našem vinorodnem področju pa kakovostno celo nadpovprečen. To ugotovitev potrjujejo tudi ocene vseh vzorcev z ocenjevanja. Povprečna ocena vseh vzorcev za letnik 2013 namreč znaša 18,24 točk (za leto prej pa 18,14). Povprečna ocena za vina normalne trgatve je bila 18,21 (leto prej pa 18,12). Povprečna ocena poznih trgatev je 18,59. Boljše povprečne ocene kot lani so bile dosežene pri večini sort. Le pri souvignonu, tramincu in rumenem muškatu so bile ocene podobne kot lani, predvsem zaradi suše in vročine so bile te sorte za spoznanje manj aromatične od letnika 2012. Pri normalnih trgatvah je bilo 60 % suhih in polsuhih vin, kar je v skladu s tržnimi trendi doma in v svetu. Zlato diplomo je prejelo 33 vzorcev, kar je 79 % vseh vzorcev. Vse pohvale in čestitke! Najvišje ocene po sortah z dvema ali več vzorcema so dosegli: pri belih zvrsteh Ivan Gregorič in Danica Skuber, pri laškem rizlingu Tomislav Pokrivač, pri belem pinotu Milan Rakovnik, pri sivem pinotu Janez Lešnik (z najvišjo oceno normalnih vin 18,60), pri chardonnayu Danica Skuber, pri kernerju Ivan Lešnik in Adolf Strnad, pri renskem rizlingu Robert Greif, pri souvignonu Danica Skuber, pri tramincu Tomislav Pokrivač in za souvignon PT Branko Hribernik (najvišja ocena ocenjevanja 18,70).

Vince zlato, obdari nas bogato! • Ocenjevanje vin: kdor je manjkal, je veliko zamudil

Letošnje, po vrsti že 14. društveno ocenjevanje vin, je bilo opravljeno 22. aprila in sicer v prostorih doma krajanov Morje. Vzorce vin je ocenjevala šest članska komisija, pod vodstvom mag. Antona Vodovnika. Popredsednik Društva vinogradnikov Rače-Fram, Branko Hribernik (na posnetku s priznanjem), je prejel najvišje ocene za svoja vina

Komisija za ocenjevanje vin

  Ocenjenih je bilo 42 vzorcev, leto prej pa 46. Prisotni na ocenjevanju vin smo opazovali ocenjevalce, kako so dvigali kozarce z rujno kapljico, opazovali njeno barvo, vonjali cvetlico vina, vrteli kozarec in vino, pa Želimo vam prijetno branje!

Člani vinogradniškega društva

61


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Člani komisije so pohvalili pripravo in izvedbo ocenjevanja vin. Poudarili so, da je bila večina vzorcev vin lepo sortna, zaokrožena, harmonična in vrhunska. Izpostavili so tudi napredek pri kakovosti vin, značilnih za naše podpohorsko območje. Dosežene ocene vin predstavljajo tudi oceno za napredek dela v vinogradih in v kleteh naših članov in članic ter društva vinogradnikov kot celote. Omenimo še, da ima naše društveno ocenjevanje predvsem izobraževalno in motivacijsko noto ter namen.

• V Morju smo obrezali potomko najstarejše trte na svetu

Letos je rez najstarejše trte - potomke žametovke iz mariborskega Lenta, ki raste pred domom krajanov v Morju - potekala 29. marca. Trto smo obrezali klasično, na šparon in reznik, ter jo ob tem še povezali. Trte so se v letu 2013 lepo razrasle, les je lepo dozorel. Zavarovalnica Maribor je ponovno podaljšala zavarovanje potomke - s skupnim namenom, da bi nam slednja še dolgo in lepo obrodila ter nas razveseljevala še na mnoga leta. Želimo si, da bi za vselej ostala v ponos vinogradnikom, krajanom in zanamcem. Gospodar potomke je od njene posaditve (od leta 2009) naš župan, Branko Ledinek.

DRUŠTVO KRAJANOV KOPIVNIK Dru{tvo krajanov Kopivnik vstopa v 20. leto delovanja Na začetku leta 2014, točneje meseca marca, smo v domu krajanov Kopivnik izvedbi 19. redni letni občni zbor našega društva. Sprejeli smo poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Za nemoteno delovanje društva smo potrdili plan dela in tudi finančni plan. Ženske so za njihov praznik, 8. marec, prejele rožo. Po uradnem delu je sledilo veselo druženje.

• Občni zbor našega društva

Društvo vinogradnikov Rače-Fram je imelo občni zbor 9. maja 2014, ko smo se zbrali v Rančah. Na tovrstnem srečanju smo prebrali in potrdili poročila o delu društva ter program dela za obdobje do naslednjega občnega zbora.

Prešerno razpoloženje na občnem zboru

Po občnem zboru smo organizirali okroglo mizo o izgradnji malih čistilnih naprav, na kateri sta sodelovala tudi predstavnik Občine Rače-Fram, Samo Rajšp in predstavnik družbe Prosigma, ene izmed mnogih dobaviteljev tovrstne opreme.

Predsednik društva Stanko Štern poroča na občnem zboru Vse foto: Slavko Osebik

Za občane in občanke je predvsem zanimiv tisti del programa, ki ima širši pomen in se ne nanaša le na člane društva - 10. avgusta 2014 bomo pri kapelici sv. Neže nad Framom (po sveti maši) postavili klopotec, v oktobru pa opravili trgatev potomke v Morju. V mesecu novembru bomo, kot je to postala že tradicija, skupaj z Občino Rače Fram organizirali tradicionalno martinovanje na grajskem dvorišču gradu v Račah. Po uradnem delu zbora smo podelili priznanja vinogradnikom in vinogradnicam za prejete ocene na društvenem ocenjevanju vin. Za tem je sledil še prijeten in vesel družabni del srečanja. Tone KOLAR 62

Okrogla miza o izgradnji MČN

Na sosedovem dvorišču je bila razstavljena mala čistilna naprava in smo si jo prisotni lahko ogledali. V aprilu smo sodelovali na čistilni akciji in očistili center vasi ter vse ceste, ki vodijo proti Planici in zaselkom Lepi vrh, Lokmirce in v Bukovec. V velikonočnem času pa smo zopet izdelali 'presmec', nato pa ga na cvetno nedeljo nesli v farno cerkev v Fram na blagoslovitev, ob lipi pa smo naredili velikonočnega zajca s košaro, polno pisanih pirhov. Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Zbor članov pred domom krajanov - na začetku čistilne akcije Člani društva v družbi velikonočnega zajčka; ob lipi v centru Kopivnika

Tudi letos smo v čast mednarodnemu prazniku dela postavili majsko drevo v Kopivniku (v nedeljo, 27. aprila) in v Lokmircah (v četrtek, na praznični 1. maj). Po postavitvi je sledilo prijetno druženje.

Postavitev majskega drevesa v Kopivniku Člani društva nesejo presmec na blagoslov v farno cerkev

Blagoslov presmecov ob framski cerkvi

Postavitev majskega drevesa v Lokmircah

Člani Društva krajanov Kopivnik, župan Branko Ledinek in župnik Franc Dermol ob našem presmecu

Želimo vam prijetno branje!

Prijetno in razgibano je v naši lepi vasi! Stanislav HOJNIK 63


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM NOGOMETNI KLUB FRAM Pokali mlaj{ih selekcij NK Fram se hitro kopi~ijo Najmlajši zbiralci trofej - člani najmlajših selekcij NK Fram - še naprej pridno zasedajo najvišja mesta na turnirjih ter prepričljivo zbirajo pokale in medalje. Kot je bilo napovedano že prejšnjikrat, se zbirka trofej pridno dopolnjuje tudi v koledarskem letu 2014. Majhen Fram tako tudi v tem letu ostaja nasprotnik, ki se mu veliki in zveneči nogometni klubi v selekcijah U-7 in U-8 raje izognejo. In to docela upravičeno! Bera s turnirjev je namreč ponovno zavidljiva. Štiri zmage in štiri druga mesta potrjujejo, da je moštvo trenerjev Janija Zupanca in Klemna Kolarja med najkvalitetnejšimi na našem koncu.

kasneje pa je ekipa U-7 osvojila tretje mesto. Skratka, za nami je zadovoljiv zaključek popolnega turnirskega vikenda na igrišču v Framu.

Fram cup 2014 Foto: Metka Meglič

Prepričani smo, da se bo uspešna nogometna zgodba nadaljevala. V imenu staršev selekcij U-7 in U-8: Samo RAJŠP

ŠPORTNO DRUŠTVO Majhni po centimetrih, a veliki po nogometnih željah, trudu in posledičnih uspehih

Obetavni fantje - pravzaprav še fantiči - svojo ljubezen do nogometa in veliko tovrstno prizadevnost kažejo s prisotnostjo na domala vsakem treningu (izostanki so prej izjema kot pravilo). Zagnanost pa je vrlina, ki odlikuje tudi njihove starše. Z veliko energije, volje in požrtvovalnosti so starši pomembno sooblikovali tudi drugo izvedbo turnirja za najmlajše selekcije na igrišču v Framu. Hvala!

Fram cup 2014 je z nesebično pomočjo vseh uspel v vseh pogledih. Vsa gostujoča moštva so se v Framu dobro počutila in izrekla številne pohvalne besede na račun organizatorjev. Kot zelo gostoljubni gostitelji pa so se predstavili tudi nogometaši, ki so zmago na turnirju tokrat prepustili drugim. V kategoriji U-8 so se najprej (po izpadu v četrtfinalu) zadovoljili s petim mestom, dan 64

Sre~na 13. sezona za ko{arkarje ŠD Ra~e Lokalni ljubitelji košarke smo se pred 15 leti organizirali in pridružili Športnemu društvu Rače (pred letom 1997 pod imenom DTV Partizan Rače), čez dve leti pa pričeli naše uspešno nastopanje v medobčinskem ligaškem tekmovanju v Ptujski amaterski regionalni košarkarski ligi (PARKL). Leta 2008 smo (p)ostali edina aktivna sekcija v ŠD Rače, organizirali izredni občni zbor, od takrat pa uspešno in samostojno predstavljamo Športno društvo Rače. Člani prihajamo v glavnem iz občine Rače-Fram, ob nas pa tvorijo jedro ekipe še občani sosednje občine HočeSlivnica ter Maribora. Pravkar smo zaključili PARKL sezono 2013/14, v kateri je nastopalo 15 ekip - 8 v prvi in 7 v drugi ligi (med njimi smo tudi mi). Ker na našem širšem območju ni veliko članskih košarkarskih klubov, se nam v zadnjih letih pridružujejo tudi mlajši člani, kar gotovo napoveduje obstoj in pomeni razvoj košarke v naši občini in okolici. Dobre predstave na igrišču, druženja tudi izven parketa, pozitivno vzdušje pred, na in po tekmah – vse to (in gotovo še kaj) je doprineslo, da smo zaključili eno bolj uspešnih sezon. Še preden smo vedeli, da bomo na turnirju tudi sami nastopali, smo bili izbrani za organizacijo finalnega turnirja lige v Račah, ki je potekal 5. in 12. aprila letos (zmagovalec turnirja in s tem tudi 17. sezone PARKL lige je bila ekipa KK Adecco MB). Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Polna dvorana v Račah je zaploskala prvaku 17. sezone PARKL, ekipi KK Adecco Maribor, ki je v finalu premagala KK McaPro

Kot sem že predhodno nakazal, smo z vrnitvijo dolgoletnega kapetana Davorja Baumana v ekipo in ob odličnih potezah Aleša Repca uspeli motivirati še ostale akterje; naš pohod do uvrstitve v prvo ligo je bil nagrajen z možnostjo preigravanja za 1. ligo na domačem turnirju PARKL F4 Rače 2014. Dvakrat smo se proti ekipi KPŠ s Ptuja borili dobesedno do zadnjega atoma moči in obakrat zmagali (drugič smo, zaradi preveč storjenih osebnih napak, morali zadnje skoraj 4 minute odigrati z le 4 igralci na parketu). Našo ponosno borbo za vsako žogo in željo po zmagi so nagrajevali tudi številni aplavzi v dvorani OŠ Rače, na koncu pa je bilo vse garanje čez dolgo sezono kronano z vrnitvijo v 1. PARKL ligo.

našo športno referentko Klaudio Rojko ter v dvorani nepogrešljivo Milico Sovdat. Kafe Terasa in Pizzeria Verona sta odlično skrbela za gostinski del, Mesarija Skodič pa je prispevala veliko košaro (pred)velikonočnih dobrot, ki jo je 1. strelcu 17. sezone lige PARKL, našemu članu Alešu Repcu, izročila živa legenda košarke, Peter Vilfan. Upam, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali s podjetjema B-klik ter Halder,Norm+Technik, trgovino nakita Perla in številnimi drugimi, ki ste nam priskočili na pomoč (več info o tem in vsem, vključno z našim delovanjem, dogajanji in uspehi, lahko najdete na www.sd-race.si). Sam bom jeseni, kot vodja našega društva, previdno stopil na parket 18. sezone PARKL, saj bomo igrali v družbi odličnih, še močnejših in boljših ekip, kot do sedaj. Zavedam se, da bo to ogromen zalogaj. A s takšno ekipo, z našimi nepogrešljivimi zapisnikarji, z razumevanjem lokalne skupnosti ter s podporo družin in sponzorjev, vam lahko obljubim ponovitev borbenih in zanimivih tekem, kot smo jim bili priče v tej sezoni. Že sedaj vas z veseljem povabim na ogled kakšne tekme.

Dobro tudi mi po svojih močeh vračamo z dobrim: Polona Kregar, športna učiteljica v OŠ Fram, prevzema košarkarske žoge, ki smo jih za OŠ Rače in OŠ Fram donirali člani Športnega društva Rače

Sproščena domača ekipa po uvrstitvi v 1. ligo PARKL

Težko mi je bilo pred prireditvijo finala lige razlagati o naši želji, borbi, vztrajanju ipd. ter prositi za posluh in pomoč župana, predsednika KS Rače, razne sponzorje in še koga. Težko predvsem zato, ker ni lahko z besedami opisati vsega, kar se poraja v glavah športnikov, ko stopimo na igrišče (kdor je aktiven in tekmovalen v podobnem smislu, bo vedel, o čem govorim). A ob tako dobrih predstavah naših igralcev mi bo to v prihodnje gotovo lažje, pa tudi vse obljubljeno smo več kot uresničili. Obe tekmovalni soboti smo bili priče odlični košarki in polni športni dvorani OŠ Rače (želeli bi si le več domačih navijačev). Vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji prireditve, se še enkrat zahvaljujem. Ob tem moram izpostaviti že prej omenjenega župana Občine Rače - Fram Branka Ledineka in predsednika KS Rače Sebastijana Soršaka, Želimo vam prijetno branje!

Do novih športnih izzivov pa nas čaka še kak sproščen piknik, tedenska poletna druženja pod koši (za OŠ Rače, navado ob nedeljah), že drugo dobrodelno kuhanje na VII. Lisjakovem kotlu, iskanje novih/starih sponzorjev in seveda priprave na naporno sezono 2014/15. Do naslednjič vas lepo pozdravljam! David LUKMAN, predsednik ŠD Rače

Ne zadr`uj ljudi, ki `elijo oditi. Ne pre`eni tistih, ki `elijo ostati s teboj. Ne vra~aj se k tistim, ki so od{li.

@ivljenje je zelo zapleteno. Ne posku{ajte najti odgovorov, ker ko jih boste na{li, bo `ivljenje spremenilo vpra{anje.

65


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PLANINSKO DRUŠTVO FRAM Vabljeni v prijetno družbo v objem gora Če morda še nimate do potankosti izdelanega načrta, kako in kje preživeti letošnje dopustniške dni, ali je v vašem načrtu še nekaj praznih lis, vam ponujam odlično idejo. Odpravite se v naravo, v gore, za krajši ali daljši čas. Lahko se pridružite članom PD Fram na organiziranih izletih, lahko se dogovorite s prijatelji in znanci in se odpravite na pot v lastni režiji. Poletje je po navadi čas, ko se odpravljamo predvsem v visokogorje. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da si moramo že pred odhodom na težje ture nabrati dovolj kondicije. Ker smo na pragu poletja, je tudi za to še dovolj časa. Prav tako moramo poskrbeti za primerno opremo, ki je potrebna za zahtevnejše ture. Če nimate lastne opreme (čelada, pas, samovarovalni komplet), si jo lahko izposodite tudi v našem društvu. Prav tako imamo na voljo veliko število planinskih zemljevidov in vodnikov po naših gorah. Seveda pa bomo veseli, če se nam pridružite na katerem izmed naših izletov, ki jih redno organiziramo. Program izletov, pa tudi razpise zanje, sprotno objavljamo na naši spletni strani: www. planinskodrustvofram.si.

Na grebenu Košute • Lepi čeveljc – naša največja orhideja • V zimskem objemu gora

Še opozorilo za vse, ki bi se želeli včlaniti v Planinsko zvezo Slovenije (PZS) oz. v Planinsko društvo Fram: zaradi uvedbe centralne evidence članstva na PZS opozarjam vse, ki se želite prvič včlaniti v planinsko društvo oz. PZS, da je za potrditev članstva in posledično vnos v centralno bazo potrebnega nekaj časa. Vsak član, ki se prvič včlani v planinsko društvo oz. PZS, mora izpolniti pristopno izjavo; brez izpolnjene izjave ne more prejeti članske znamkice. Ker moramo v društvu vašo izjavo skenirati in poslati na PZS, potrebujemo za to nekaj časa, saj nimamo poslovnih prostorov, kjer bi lahko to delali v vsakem trenutku. Šele po posredovani izjavi se plačana članarina potrdi v registru in s tem začne teči tudi vaše zavarovanje. Člani s plačilom članarine A, B in S+Š (odrasli, dijaki in študentje) prejmete po pošti nove izkaznice z natisnjenimi podatki. Novo člansko izkaznico prejmete v roku okoli 10 dni od plačila članarine, zato počakajte z lepljenjem članske znamkice. Če se v planinsko društvo oz. PZS včlanjujete prvič, pravočasno načrtujte včlanitev (vsaj 10 - 14 dni pred odhodom na izlet), saj v nasprotnem primeru še ne boste prejeli članske izkaznice, ki bi jo morebiti že potrebovali na izletu! Več o ugodnostih članstva v PZS si lahko preberete na naši spletni strani. Še posebej bi vas povabil na 13. tradicionalni pohod od Gorice do Planice (v nedeljo, 22. junija), na 21. pohod čez Dravo na Vurberk (v soboto, 19. julija) in na 8. pohod na Jugovo domačijo (v nedeljo, 21. septembra). Sicer pa vam želim varen korak, kjerkoli vas bo vodila pot v tem poletju. Uživajte v naravi in gorah in se zdravi ter zadovoljni vračajte domov. Jože BOBOVNIK

66

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO FRAM Florjanova nedelja v Framu V Framu je že nekaj let navada, da se člani PGD ob godu svojega zavetnika, sv. Florjana, ki goduje 4. maja, udeležijo svete maše. Takrat se med drugim spomnijo svojih pokojnih članov. Tudi pri letošnji maši se je župnik Franc Dermol v svojem nagovoru toplo zahvalil vsem gasilcem za njihovo požrtvovalno delo pri nudenju pomoči potrebnim vaščanom. Pohvalil je tudi ministrante, saj so nekateri med njimi hkrati gasilci. Po maši je sledilo kratko druženje gasilcev in drugih faranov. Sv. Florjan – zavetnik gasilcev

Jožica RAVŠ

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA Gasilci za vas • Nabava novega vozila

Kot smo obširneje poročali že v prejšnjih številkah Novic, smo si naš vozni park dlje časa prizadevali prenoviti z novim vozilom. Naša želja je bilo vozilo GVV-1. A ker so želje in zmožnosti velikokrat na nasprotnih bregovih rek, smo tudi mi morali sprejeti racionalne odločitve. Kocka je padla in odločili smo se, da gremo v nabavo novega vozila GVM – kombija za prevoz moštva. Kmalu nas bo v garaži razveselil novi Peugeot Boxer. Le-ta bo med prvimi v Sloveniji iz povsem prenovljene linije Boxerjev. Prav tako pa smo se odločili, da bo spremembe doživel naš GVC 16/24 (cisterna), o čemer pa več v kateri od naslednjih številk našega glasila.

• Udeležba na državnem tekmovanju

V soboto, 17. maja 2014, je v Ormožu potekalo državno gasilsko tekmovanje za pionirje in mladino. Naši pionirji so že redni udeleženci državnih tekmovanj; naj povemo, da so bili tudi edina ekipa iz občine Rače-Fram, ki se je udeležila državnega tekmovanja. Priprave nanj so vzeli zelo resno ter se skupaj z mentorji dobro pripravljali. Ne glede na to, da jim vreme ni bilo naklonjeno, so vajo opravili zelo solidno ter na koncu osvojili 23. mesto (od 51 ekip; sprva so sicer razglasili, da smo osvojili 18. mesto, a je bilo naknadno ugotovljeno, da je pri izračunu točk prišlo do napake). Za svoj dosežek so prejeli srebrno značko. Ne glede na rezultat - kapo dol pionirjem in mentorjem. Za dosežke in zavzeto delo si vsi zaslužijo pohvale.

Pionirji med izvedbo vaje

Pionirji med tekmovanjem

Prav tako je potrebno poudariti, da so naši pionirji aktivni skozi celo leto. Kolegialnosti, marljivosti in želje po dobrih rezultatih je v izobilju. Prepričani smo, da se bodo odlično odrezali tudi na tekmovanju GZ Maribor, ki bo v juniju. Želimo vam prijetno branje!

67


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Majpan 2014 je sedaj že preteklost, veselimo pa se njegove postavitve v prihodnjem letu, ki bo za naše društvo še posebej pomembno in pestro, saj bomo leta 2015 praznovali 90 let obstoja.

• Preostale aktivnosti

Vaja prenosa vode z vedrovko

Prav tako se nadaljuje gradnja na podstrešju našega doma, kjer se bodo v prihodnje odvijale razne aktivnosti. Glavni nosilec in motor gradnje je naše kulturno društvo, člani preostalih društev pa pomagamo pri opravljanju del. Trenutno potekajo suhomontažna mavčna dela. Nadaljevalo se bo s pleskarskimi in preostalimi deli. Upamo, da bomo letos zaključili vsaj glavnino nalog, ki smo si jih zadali. Prav tako del časa (čeprav bistveno manj kot prejšnja leta) namenjamo pripravi na tekmovanje GZ Maribor; o rezultatih vas bomo obveščali v naslednjih številkah Novic. Seveda se tudi kontinuirano operativno pripravljamo, da lahko vsak čas priskočimo na pomoč, v kolikor je to potrebno. Na koncu vsem občankam in občanom želimo prijetno in varno preživljanje poletnih mesecev. Peter FINGUŠT

Mladi gasilci v sproščenem vzdušju

• Majsko drevo – majpan 2014

Zadnji dan v aprilu je že od nekdaj rezerviran za postavitev majskega drevesa. Tudi letos se nas je s tem namenom zbralo veliko, vsega skupaj blizu 100, kar dejansko predstavlja skoraj tretjino Goričanov. S postavitev majpana smo znova organizirali skupaj s KUD Sp. in Zg. Gorica ter ŠD Sp. in Zg. Gorica. Kulturniki so poskrbeli, da je bil naš majpan ponovno med najlepše okrašenimi daleč okrog, preostali pa za postavitev.

Druž(ab)na priprava našega majpana

Ko je bil majpan na svojem mestu, je - seveda ob pogostitvi s pijačo in jedačo - sledilo prijetno druženje. 68

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PISALI STE NAM Tian Strm{ek osvojil bronasto medaljo Tian Strmšek, učenec Osnovne šole Rače, je nastopil na 1. krogu državnega šolskega tekmovanja v golfu v Lipici (16. marca 2014), v pripravljalni skupini U10. Osvojil je 3. mesto.

U~ne težave v {oli - predavanje v Modri hi{ki v Morju

Resne, pa tudi manjše učne težavice pri otroku, so lahko obremenitev za otroka, starše, pa tudi za šolo. Na predavanju v Modri hiški (14. maja 2014) je izkušena specialna pedagoginja Mojca Gluk predstavila ta izziv in pokazala, kako se tega sistematično lotevati v šoli ter kaj lahko naredijo starši, da otroku pomagajo.

Tian se golfu posveča z vso ljubeznijo in resnostjo

Tian, učenec 4. a razreda, se skupaj s še petimi učenci udeležuje zimskih treningov golfa v telovadnici Osnovne šole Rače, ki jih vodi Šola golfa za mlade GITA GOLF. Z aprilom nadaljujejo s treningi na igrišču za golf Ptuj. Lansko leto je pet učencev OŠ Rače opravilo golfski izpit.

Mladi golfisti

Mladim golfistom želim še veliko užitkov in uspehov na zelenicah za golf! Brigita ŠOŠTAR

Iščem stanovanje Na območju občine Rače-Fram, kjer stanujem tudi sedaj, iščem neprofitno ali tržno najemniško stanovanje, kamor bi se želela preseliti čim prej. Vljudno naprošam vse, ki imajo na voljo proste bivanjske kapacitete, da mi v primeru možnosti njihove oddaje (iščem 1-sobno stanovanje ali garsonjero) to sporočijo na tel. št.: 607 06 71 (Jožica). Želimo vam prijetno branje!

Veliko enostavnih in učinkovitih pripomočkov lahko izdelamo sami

Včasih se zdi, da je odločba (o usmeritvi – posebne potrebe), ki jo učenec dobi, magična prelomnica, ki sproži dotok pomoči. Pa ni tako. Odločba je pravzaprav zadnji korak. 1. K prvemu koraku so poklicani konkretni učitelji pri posameznih predmetih oz. na razredni stopnji. Če učitelj opazi določene težave, lahko in mora sam napraviti potrebne prilagoditve tudi pri preverjanju znanja. Pri pisnem preverjanju znanja lahko tako gre za: • drugače oblikovan test, • navodila v okvirčkih, • navodila po delih, • količinsko prilagojen test (npr. 5 računov namesto 15), • bralca pri dislektiku. Seveda pa gre tudi za prilagoditve pri samem pouku, dopolnilnem pouku in podaljšanem bivanju. Gre lahko za različne učne pripomočke, ki olajšajo razumevanje, ter že prej omenjene časovne omejitve in prilagoditve nalog. Izvajalci - učitelji svoje delo dokumentirajo. Če ta prvi korak ne deluje dovolj uspešno, sledi: 2. pomoč šolske svetovalne službe, kjer gre za občasno individualno ali skupinsko pomoč in sprotno vodenje učenčeve osebne mape. Če tudi ta korak ni dovolj uspešen, je naslednji korak: 69


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 3. dodatna individualna in skupinska pomoč. Kot del tega je potrebno narediti poglobljeno diagnostiko otroka. Razvidne morajo biti ovire, posebne potrebe, močna področja in nadarjenosti ter potrebne prilagoditve pri posameznih predmetih. Če strokovni tim na šoli ugotovi, da pomoč na tretji stopnji ne deluje dovolj učinkovito, je naslednji korak: 4. mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove. Če tudi to ni dovolj uspešno, sledi:

Počasnost Počasnost je lahko povezana z disleksijo. Takšni otroci pogosto potrebujejo več razlage in manj vaje. Prilagoditev pri testu je lahko takšna, da morajo namesto 10 primerov iste vrste rešit le 5. Starši morajo z otrokom skupaj definirati njegovo utrujenost in se dogovoriti, da se uči tako dolgo, dokler ne postane utrujen in še malo dlje. Slepo vztrajanje pri dolgem učenju ne daje učinka.

5. program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. To izhaja iz odločbe komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. V tej odločbi so določeni: • izvajalec dodatne strokovne pomoči (DSP), • obseg DSP na teden, • osnovne prilagoditve, • dodatno preverjanje odločbe.

Disleksija Med različnimi učnimi težavami je predavateljica precej časa namenila disleksiji, ki se kaže na različne načine. Bolj kot so otroci desnohemisfersko usmerjeni, bolj razmišljajo v slikah in večje težave imajo z zaporedji. Preberejo lahko vse črke, a ne po vrsti. Podobe v njihovi glavi pogosto rotirajo in tako so za njih črke p, b, d, g pogosto ena in ista črka. Težave imajo lahko tudi s poštevanko. Slednja namreč predstavlja zaporedje. Včasih morajo izreči celotno poštevanko nekega števila, da po korakih pridejo do tistega, kar iščejo. Za takšne otroke je zelo dobrodošlo, da lahko imajo pri sebi tabelo.

S takšnimi karticami pomagamo otroku pri prepoznavanju glasov v besedah

Hiperaktivnost (ADHD) Predavateljica je omenila Hrvata Marka Hereka, ki je imel v šolskem obdobju močno izkušnjo hiperaktivnega otroka. V šoli je bil vedno najslabši ali med najslabšimi učenci. Ko pa je v srednji šoli uspel odkriti in uporabiti prednosti, ki jih hiperaktivnost prinaša, je uspešno končal šolo in kasneje tudi diplomiral. Danes vodi društvo, ki pomaga hiperaktivnim otrokom, njihovim staršem in učiteljem. Prepoved uporabe barvic Malo za šalo in malo zares je predavateljica rekla, da učenec v enem šolskem letu ne bi smel porabiti več kot enega kompleta barvic. To bi preprečilo pretirano aktivnost barvanja, ki je pogosto prisotna pri različnih predmetih. Omenila je še, da je lahko celoten pouk organiziran tako, da ni treba sedeti. Tudi to dvoje lahko prispeva k bolj uspešnemu in učinkovitemu učenju v šoli za vse, še posebej pa za določene učence s specifičnimi učnimi težavami.

Tablica množenja je za nekatere otroke dobrodošel in potreben pripomoček

(Pri)ročna poštevanka

70

Modra hiška odpira prostor učenja in ustvarjalnosti Ob zgoraj opisanem predavanju smo gostili še mag. Nastjo Mulej - odlično strokovnjakinjo za poučevanje razmišljanja.

Predavanje mag. Nastje Mulej je spodbudilo pogovor o kakovosti šol

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Predstavila nam je nekaj načinov razvijanja ustvarjalnosti pri otrocih v vrtcu in v prvi triadi šole. Vsi majhni otroci so izjemno ustvarjalni. To kažejo tudi različni testi ustvarjalnosti. Pri 14. letih pa je med njimi zaznati velik upad ustvarjalnosti. Potrebujemo zavestno delo pri ohranjanju in razvijanju ustvarjalnosti. Nastja Mulej poučuje pedagoške delavce, kako učiti otroke razmišljanja (CORT; avtor je Edward de Bono), ti pedagoški delavci pa potem vodijo krožke razmišljanja na šolah. Danilo KOZODERC Zavod Simetris Morje - Modra hiška

'Gasilska veselica' za Žigov 3. rojstni dan Vsako življenjsko obdobje je nekaj posebnega in v vsakem izmed njih imamo ljudje vzore ali vzornike, ki jih občudujemo. Tako so za našega triletnega Žigo edini trenutni 'superheroji' gasilci. Zato je bilo tako rekoč samo po sebi umevno, da jih povabimo na praznovanje njegovega rojstnega dne. Res so se odzvali na našo prošnjo in malčkom pripravili nepozabno praznovanje. Ker fotografije najlažje in najhitreje povedo tisto, kar je s črkami precej težje ujeti v ustrezne in nazorne besedne zveze, vas vabim, da si svoj vtis ustvarite na osnovi slikovne priloge.

Meni pa ostane le še, da se v Žigovem in svojem imenu najlepše zahvalim Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rače, predvsem gasilcema Štefanu Soršaku in Denisu Viharju ter Marku Sovdatu, predsedniku gasilske enote Rače, da so kot pravi super heroji na najlepši mogoči način razveselili mladega slavljenca – zvedavega gasilskega navdušenca in njegove rojstnodnevne goste. Vsi smo uživali in se marsikaj naučili. Barbara SLAČEK (Žigova mamica) Želimo vam prijetno branje!

71


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Aktualno dogajanje v Galeriji Elipsa v gradu Ra~e Avtorica tega prispevka trenutno v galeriji (grad Rače) ustvarjam s priznanim umetnikom Pierrom Putico. Pierre se je rodil v Franciji, v Parizu. Maja 1992 se je preselil na Dunaj, kjer je tudi več let ustvarjal. Svojo umetniško pot je pričel v Luzernu in Zürichu; od takrat potuje in ustvarja po svetu. Slika na platno in lesene podlage v tehniki olje na platno. Pierre je potoval po vsem svetu in imel med drugim razstave v Švici, Franciji, Braziliji, Avstriji. Sama pa živim in ustvarjam v Račah. S Pierrom sva si izkušnje v slikanju pridobivala predvsem z lastnim raziskovanjem barv in različnih slikarskih tehnik. V letu 2014 sva združila znanje in izkušnje ter pričela ustvarjati skupaj. V tako ustvarjenih slikah se odražajo vplivi in razmišljanja obeh umetnikov, kar skupnim delom nudi še dodatno izrazno moč. Ivana Kuhar in Pierre Putica

Umetnika slikava pod psevdonimom I.P.Pikip. Zaradi motivnih značilnosti in precej pestrega barvnega izbora v skupnih delih odseva edinstvenost, posebnost in svojskost. S številnimi barvnimi odtenki poudarjava vdor svetlobe in s tem ustvarjava privid, s takim metafizičnim videzom pa iščeva harmonijo med človekom in naravo.

Obema je impresionizem priljubljena smer v slikarstvu. Trenutno ustvarjava novi ciklus slik in prav v času nastajanja tega prispevka se aktivno pripravljava na pomembno razstavo, kjer bodo prikazane slike z nastajajočega ciklusa, na izbrano tematiko. Slikarja iščeva harmonijo med čustvi in razumom, realizmom in iluzijo, kaosom in redom ter kulturo in naravo. V galeriji Elipsa je mogoče kupiti različna umetniška dela manjših in večjih formatov, ki so primerna za razna darila in opremo stanovanja. Vabljeni torej, da nas obiščete v galeriji v gradu Rače. V primeru naše odsotnosti se lahko za obisk najavite na številki 041 577 715 ali 031 499 221. Internetna stran: www.ippikip.net . Ivana KUHAR

Vljudno vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku, ki se bodo zvrstile v času med 13. in 22. junijem 2014. Čestitamo tudi ob dnevu državnosti! OBČINA RAČE-FRAM

72

Novice št. 62 - 2/2014; junij 2014


73


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

74


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

75


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

76


Foto: Tanja Kosi


Prijazno vabljeni na prireditve ob ob~inskem prazniku!

Ob~ina Ra~e - Fram

@elimo vam toplo, prijetno, spro{~eno poletje!


Novice Občine Rače - Fram – MAREC 2014