Page 1

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

NO

OB

VIC ^IN E E

RA^

Št .6 3

E-F RAM

-3 /2 01 4; sep tem ber 20 14


Iz vsebine Novic


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Tokratna številka našega glasila je že precej jesensko obarvana. Za nami je čas dopustov, poslavlja se poletje, ki pa je bilo bolj podobno pomladi ali jeseni; nekateri so celo rekli, da smo letos vremensko imeli pet mesecev mesec april. Prihaja torej čas jeseni - čas, ko bomo videli, kako uspešni smo bili skupaj z naravo, čas, ko se bolj ali manj veselimo rezultatov prizadevnega dela. Letošnja jesen je tudi čas, ko je prav, da se za hip ustavimo in analiziramo doslej prehojeno pot. Bil bi vesel, če bi lahko z vami delil mnenje, da je za nami skoraj 20 uspešnih let v samostojni občini RačeFram. V tem času smo postorili mnogo koristnega za čim prijaznejše bivanje vseh občank in občanov med Gorico in Planico. V času, ko smo na 'svojem', je šel razvoj naše skupnosti z velikimi koraki naprej. Danes je občina Rače-Fram razvita in uspešna občina na vseh področjih - tako po svojem zunanjem videzu kot tudi komunalni opremljenosti, družbenem standardu in podobnih kazalcih napredka. Začenja se zadnji mesec mandata, ki ste ga leta 2010 zaupali sedanjemu občinskemu svetu in sedanjemu občinskemu vodstvu. Menim, da smo vsi skupaj v veliki meri upravičili vaše zaupanje. Ne glede na občasna razhajanja sta bili naši najpomembnejši vodili razvoj in napredek občine, v kateri sobivamo. Na občinskem svetu so se večkrat kresala mnenja, vendar pa smo v končni fazi zmeraj znali doseči potrebno in zadostno enotnost, ko se je odločalo o investicijah na področju celotne občine. Najzgovornejši dokaz uspešnega sodelovanja občinskega sveta in občinske uprave v zadnjem mandatu so številne pridobitve na področju celotne občine Rače-Fram. Brez sodelovanja vseh akterjev, sposobnosti sklepanja kompromisov in iskreno dobrih namer gotovo marsikatera investicija, ki je danes že v svoji funkciji, ne bi bila realizirana. Naj spomnim: samo v zadnjem mandatu smo dokončali dva prostorna, sodobna, nova vrtca s skupno 15 oddelki (in to z manj denarja, kot je, recimo, stal osem oddelčni vrtec v eni od bližnjih občin), na novo smo zgradili in obnovili skoraj 20 km cest, obnovili in na novo zgradili 12 km vodovodnega omrežja, zagotovili nov vodohran s kapaciteto 350 m3, skupaj z zunanjimi izvajalci smo obnovili in zgradili več pločnikov. V našo občino smo, skupaj s Plinarno Maribor, pripeljali zemeljski plin, obnovili smo cca 70 % javne razsvetljave ter številne javne objekte in športna igrišča v naših vaseh. Začenjamo s projektom vzpostavitve javnega lokalnega brezžičnega omrežja (WiFi), zaradi naše omogočitve brezplačne nadgradnje pametnih telefonov z iHELP mobilno aplikacijo, namenjeno takojšnjemu SOS-obveščanju v primeru zdravstvenega stanja, ki zahteva takojšnjo pomoč Želimo vam prijetno branje!

(v primeru nenadnega srčnega zastoja), pa smo pridobili status 'srcu prijazne občine'. Kupili smo zemljišče za novo čistilno napravo, v mesecu septembru pa začenjamo z izgradnjo nove zdravstvene postaje v Račah; za izvedbo te investicije imamo rezervirana lastna proračunska sredstva (drugih virov za te namene namreč ni, pa tudi ostali razpisi, na katerih bi lahko kandidirali za nepovratna sofinancerska sredstva, so skoraj povsem usahnili). Sicer pa smo za najrazličnejše projekte v zadnjih štirih letih na številnih razpisih uspeli pridobiti in 'počrpati' preko 4 MIO EUR nepovratnih sredstev, kar je nedvomno uspeh, vreden posebnega poudarka. Kljub številnim investicijam v celotnem mandatnem obdobju smo se v občinski upravi, skupaj z občinskim svetom, trudili, da v okviru naših možnosti in pristojnosti pomagamo in razbremenimo naše občanke in občane. Tako še zmeraj omogočamo: - brezplačen prevoz kosovnih odpadkov in brezplačen odvoz salonitnih plošč; - dajemo žepnine v višini 300 EUR na letni ravni (30 EUR mesečno, za 10 mesecev v letu) vsem dijakom in študentom (gre za edinstven primer v Sloveniji); - imamo nižje cene komunalnih storitev kot sosednje in bližnje občine (čiščenje odpadne vode je celo 2 - 3 krat cenejše kot v sosednjih lokalnih okoljih); - cene vrtcev, ki so bile predhodno nespremenjene od leta 2008 in bile že tedaj med najnižjimi v Sloveniji, smo letos znižali še za dodatne 4 %; - za novorojenčke iz naše občine prispevamo več, kot je praksa drugod; - v času gospodarske krize smo občutno povečali maso razpoložljivih sredstev za socialne transfere, za humanitarne organizacije in najrazličnejše pomoči; - v nespremenjeni višini smo ohranili financiranje skoraj 50 društev v občini. Kljub zmeraj nižjim prihodkom proračuna na eni in nenehnim večanjem obveznosti na področju socialnih transferjev na drugi strani, že ves čas in še vedno uresničujemo zastavljene cilje brez zadolženosti, s čemer se lahko v slovenskem prostoru pohvali le malo občin. Da je Občina Rače-Fram torej ena izmed redkih slovenskih občin, ki ni zadolžena, gre v veliki meri 1


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM zasluga tudi občinski upravi, ki je zelo delavna, učinkovita in uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Trajnostnega napredka in razvoja se ne da ujeti v obdobju nekaj mesecev, pa tudi ne v obdobju zgolj nekaj let. Gre namreč za proces, ki se razvija in dopolnjuje, zato je moja vizija in vizija celotne občinske uprave usmerjena v prihodnost. Pred nami je novo finančno obdobje 2014 - 2020, ki ponovno odpira možnosti za pridobitev evropskih sredstev iz različnih skladov. Verjamem, da bomo pri tem uspešni tudi v bodoče. Imamo ideje, imamo želje, prav tako pa tudi potencial, znanje in izkušnje, da poiščemo vire za nove investicije, ki so pred nami. Nova čistilna naprava in male ČN, izgradnja medgeneracijskega centra za starostnike in mlade, razvoj vaških jeder, nadgradnja športne infrastrukture in zagotovitev novih ter posodobitev že obstoječih površin za rekreacijo, krepitev industrijske cone, nadaljnji razvoj kmetijstva in turizma, nadaljevanje kontinuirane obnove komunalne infrastrukture - to je le nekaj glavnih izzivov, ki nas čakajo v prihodnje. Nezadržno se torej bliža čas jesenskih lokalnih volitev. Gre za demokratično možnost, ki vsem ponuja priložnost, da skušamo spremeniti, s čemer nismo bili zadovoljni v preteklosti in kar nam ni všeč v sedanjosti. Volitve pa dajejo tudi možnost, da ponovno podpremo in podprete tiste, ki so upravičili vaše zaupanje in so že doslej naredili marsikaj koristnega za kraj, občino ali širše. Gotovo lahko nanje računate tudi v bodoče. Zato je prav, da gremo na volitve in s tem izkoristimo možnost vplivanja na vodenje in razvoj občine kot celote. Na koncu vam, spoštovane občanke in občani, želim, da vas jesen bogato obdari za vaš trud v letu 2014. Naužijte se najbolj barvitega letnega časa v vsej njegovi lepoti. Prav tako vam želim, da bi se v naši občini še naprej dobro počutili in da bi bilo vaše življenje čim manj odvisno tako od muhaste narave kot od muhastih politikov! Branko LEDINEK, župan

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik XVII, številka 63 - 3/2014; v Račah, septembra 2014

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČ Uredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČ Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov. Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: urednistvo.novic@gmail.com spletna stran: www.race-fram.si Računalniški prelom: Tisk:

Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 Maribor Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

2

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA Vsaj enkrat na dan se vprašam: Le kako smo nekoč (pre)živeli z ali brez…? Z lahkoto, si odgovorim. Če se mi je zahotelo klepeta s prijateljico, sem šla do nje, saj mobilnega telefona nisva imeli, še stacionarnega ne, da bi se dogovorili za čas in kraj srečanja. Če sem želela kaj novega izvedeti o dogajanju doma in po svetu, sem prižgala radio, televizor je bil le redko v uporabi. Ko je bilo potrebno kam priti - pot pod noge, saj avto ni bil na voljo. Ko se mi je zahotelo popestritve prostega časa, sem si zavrtela kakšno ploščo ali poslušala kaseto, prevrteno tisočkrat. Rekreirali smo se zastonj, saj za drage tečaje in ostale izvenšolske dejavnosti pač ni bilo denarja. A gumitvist je bil zakon, da ne govorim o vznemirljivih potepanjih po gozdovih in raziskovanju bližnje okolice. Res je, da kot otroci in mladostniki morda nismo bili tako razgledani in v hipu oboroženi z določenimi podatki kot danes, ko internet vse to ponuja na dlani in tako rekoč še prej, kot to želimo. Sledili in upoštevali pa smo tradicijo naših prednikov ter živeli po moralnih načelih. Pa to ne v smislu moraliziranja, temveč zgolj upoštevanja

starih pregovorov in rekov, katerih se še danes držim. Bolje stare modrosti kot nove norosti, kajti kar se Janezek nauči, to Janez zna. Rana ura, zlata ura. In dan zajamem s polno žlico, po jutru se namreč dan pozna. Ker brez dela ni jela, se z veseljem lotim hišnih ali drugih opravil (saj poznate tisto: čič ne da nič, aj pa še maj). Brez muje se še čevelj ne obuje, zato brez nerganja, če gre, saj kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, ker po toči je zvoniti prepozno, povrhu vsega pa še vaja dela mojstra. V stiku z ljudmi v družini, na delovnem mestu in med prijatelji pa tako velja, da lepa beseda lepo mesto najde in dober glas seže v deveto vas, da ima laž kratke noge in mož beseda nekaj velja, čeprav je sto ljudi, sto čudi. Nikoli ne okolišim, saj kdor jezika špara kruha strada in priložnost izgubljena ne vrne se nobena, zato kujem železo, dokler je vroče. Pamet bi naj bila boljša kot žamet, a je denar še vedno sveta vladar in obleka dela človeka. Zato vrana vrani ne izkljuje oči, ker gliha vkup štriha in se med nami sprehajajo volkovi v ovčji preobleki. A za vsako rit pal'ca rase in za dežjem posije sonce. In še vedno mislim, da boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda in da je v slogi moč. Navada je pač železna srajca, ker starega psa ne moreš naučiti novih trikov. A ostaja čista vest - najboljše vzglavje. Kratek in jedrnat uvod, ki (upam) kliče od besed k dejanjem. Simona NAPAST, članica uredništva Novic

Spoštovani občani, spoštovane občanke! Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla sredi prazničnega decembra, na pragu zime, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na naslov našega uredništva najkasneje do vključno četrtka, 20. novembra 2014 in sicer na CD, USB ključu ali preko e-pošte:

urednistvo.novic@gmail.com .

Zaradi zaščite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Uredništvo

Želimo vam prijetno branje!

3


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

RAZPISI, OBVESTILA, POZIVI, OGLASI Lokalne volitve so pred vrati Redne volitve organov lokalnih skupnosti, ki nas čakajo v mesecu oktobru, se bodo v naši državi izvajale šestič po vrsti. Ker pa nam je na tem koncu Evrope trajnost predpisov še vedno tuja in nedostopen ideal, vse zainteresirane opozarjam na pomembno določilo Zakona o lokalnih volitvah, ki po izteku prehodnega obdobja glasi: »Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Določba prvega odstavka tega člena ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na kateri so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.« Citirano zakonsko besedilo se v pogovornem jeziku opredeljuje kot 'kvota' in 'zadrga'. Na lokalnih volitvah, ki bodo potekale 5. 10. 2014, se bo v občini Rače –Fram, katere celotno območje je ena volilna enota, po proporcionalnem sistemu volilo 16 občinskih svetnikov in po večinskem sistemu župan. Za potrebe volitev v sveta krajevnih skupnosti sta le-ti razdeljeni na volilne enote, volitve pa se izvajajo po večinskem volilnem sistemu. Predlagatelj posamezne kandidature je lahko politična stranka ali skupina volivcev. Kadar kandidatno listo za volitve članov občinskega sveta določa skupina volivcev, mora listo s podpisi podpreti najmanj en odstotek števila volivcev, ki so glasovali na rednih volitvah leta 2010, kar v našem primeru pomeni 32 podpor volivcev. Tudi kandidate za župana lahko predlagajo politične stranke in skupine volivcev. Minimalno število podpore občanov v smislu popolnosti kandidature za župana Občine Rače – Fram s strani volivcev je 64. Enako velja za predlagatelje kandidatur za člane svetov krajevnih skupnosti. Predlagajo jih lahko politične stranke ali skupine volivcev, s podporo 10 občanov. Volivci lahko podporo kandidaturam podajo na upravni enoti in na njenih teritorialnih izpostavah – krajevnih uradih. Pri volitvah po večinskem volilnem sistemu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov, pri čemer volivec lahko glasuje le za eno listo kandidatov. Ima pa volivec možnost, da na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste. OBČINA RAČE-FRAM Pripravila: mag. Zorica ZAJC – KVAS, direktorica občinske uprave

Sedanji 4-letni mandat župana, članov in članic občinskega sveta ter članov svetov krajevnih skupnosti se izteka. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite letošnjih lokalnih volitev, ki bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014.

OBČINA RAČE-FRAM

4

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Spoštovane občanke in občani občine Rače-Fram! Ponovno so pred nami volitve. V nedeljo, 5. oktobra 2014, bomo volili občinske svetnike, župana in člane svetov krajevnih skupnosti. Slovenska ljudska stranka je tradicionalna stranka, stranka ljudi, ki so vredni VREDNI ZAUPANJA. Ni projektna stranka za eno poletje oz. 'muha enodnevnica', temveč je odgovorna in ji ni vseeno, kakšno pot ubere Slovenija oz. občina Rače-Fram. Na naši listi imamo izkušene kandidatke in kandidate, ki želijo s svojim znanjem pripomoči k boljšemu razvoju občine Rače-Fram in k boljši prihodnosti nas vseh. V okviru lokalne skupnosti so svetniki SLS dobili največjo podporo v vseh dosedanjih mandatih. Z našo listo izkušenih kandidat in kandidatov trdno verjamem v še boljšo prihodnost in razvoj občine Rače-Fram. Ključni cilji Slovenske ljudske stranke so: • ostati strateški partner slovenskemu gospodarstvu; • delovna mesta so najboljši socialni ukrep; • slovenska hrana, voda in les so slovenski nacionalni interes; • enakomerno razvita Slovenija; • uporabnikom prijazna in učinkovita država; • okrepitev boja proti korupciji in kriminalu. Da bi lahko izpolnili vaša pričakovanja, potrebujemo vašo podporo, zato vas vabimo, da se udeležite volitev, saj sem prepričan, da SMO VREDNI VAŠEGA ZA UPANJA.

(brezplačen oglas; naročnik: OO SLS)

Predsednik OO SLS občine Rače-Fram: Branko LEDINEK

LISTA ZA VARNOST IN POMOČ OB NESREČAH V OBČINI RAČE – FRAM oziroma sedaj NEODVISNA GASILSKA LISTA Zaradi odločitve, da želimo še naprej delovati v skupno dobro in s svojo požrtvovalnostjo ter vsemi razpoložljivimi resursi nuditi pomoč občanom ob naravnih in drugih nesrečah, želimo s svojo dejavnostjo nadaljevati tudi v okviru občinskega sveta Občine Rače – Fram. V ta namen bomo na prihajajočih lokalnih volitvah 2014 kandidirali v okviru »NEODVISNE GASILSKE LISTE«. Poleg skrbi za razvoj gasilstva si bomo prizadevali tudi za razvoj na vseh ostalih področjih, pri čemer prioritetno izpostavljamo naslednje potrebe in nujne naloge: • vzpostavitev dnevnega centra za druženje starostnikov in centra za mlade; • čim prejšnjo vzpostavitev pogojev za dokončanje investicije in začetek funkcioniranja nove zdravstvene postaje v Račah (cilj: zagotovitev dodatne - druge ekipe splošne medicine, torej še enega družinskega zdravnika); • izgradnjo nove čistilne naprave, prav tako pa tudi celovito in dokončno rešitev rizikov, ki jih predstavlja Pinus; • širitev kanalizacijskega omrežja ter izgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer javni kanalizacijski sistem ni možen (predvsem na hribovitih območjih); • nadaljnji razvoj kmetijstva in turizma v naši občini; • razvoj vaških jeder, kot sta na primer stari vaški jedri Frama in Morja; • razvoj športne infrastrukture, rekreativnih površin (kolesarske steze) ter industrijske cone, ki bo zagotovila nova delovna mesta. S svojo zagnanostjo, požrtvovalnostjo, politično neodvisnostjo ter tvornimi idejami bomo zagotovili nadaljnji razvoj naše občine na vseh področjih delovanja. Volite NEODVISNO GASILSKO LISTO. NEODVISNA GASILSKA LISTA (brezplačen oglas; naročnik: Neodvisna gasilska lista)

Želimo vam prijetno branje!

5


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Na podlagi sklepov št. 237 (sprejet na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Rače-Fram, z dne 10. 9. 2009), št. 65 (8. redna seja, 15. 9. 2011) in št. 72 (9. redna seja, 7. 11. 2011), Občinska uprava Občine Rače-Fram objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za dodelitev žepnin dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2014/15 1. Predmet razpisa Predmet razpisa so sredstva za žepnine v šolskem/študijskem letu 2014/15. Žepnina znaša 30,00 EUR mesečno na upravičenca. Žepnina bo prosilcem (tako dijakom kot študentom) dodeljena za deset (10) mesecev in sicer za obdobje od 1. septembra 2014 do 30. junija 2015. 2. Pogoji razpisa Pravico do prejemanja žepnine imajo: • osebe s statusom dijaka ali študenta, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Rače-Fram in sicer • dijaki, v kolikor v času vložitve vloge še niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraževanja, poklicnega tečaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2014, v trajanju celotnega šolskega leta 2014/15, • študenti, v kolikor: - bodo študentje 1. letnikov vseh študijskih programov do 30. 6. 2015 dopolnili največ 21 let, - v času vložitve vloge še niso dopolnili 25 let oz. v primeru študija medicine v času vložitve vloge niso starejši od 27 let, - z izobraževanjem pridobivajo strokovne nazive (študentom, ki se izobražujejo po bolonjskem sistemu, žepnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 – statistični ravni 6 in 7/ in za čas statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem), • tisti dijaki in študenti, ki so pravočasno vložili vlogo za pridobitev žepnine. 3. Dokumentacija, potrebna za rešitev vloge za pridobitev žepnine Za rešitev vloge so potrebna naslednja dokazila: 1. potrdilo o stalnem prebivališču (potrdilo bomo pridobili sami); 2. originalno potrdilo o šolanju za dijake oz. originalno potrdilo o vpisu za študente (obvezna priloga k vlogi); 3. fotokopijo bančne kartice transakcijskega računa prosilca, iz katere je dobro vidna številka računa (obvezna priloga k vlogi). 4. Rok in način prijave na razpis Prosilec vloži vlogo za pridobitev žepnine na obrazcu, ki je na voljo v prostorih Občinske uprave Občine Rače – Fram ali v tajništvu župana ter na spletnih straneh Občine Rače – Fram (naslov: www.race-fram.si), pod rubriko »Obrazci in vloge«. Vloge z vsemi prilogami lahko v času uradnih ur (v ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, v sredo med 8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro in v petek med 8. in 13. uro) vložite osebno ali po pošti na naslov: Občina Rače - Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače: - dijaki od 10. septembra do vključno 19. septembra 2014, - študenti od 8. oktobra 2011 do vključno 17. oktobra 2014. Roke za oddajo vlog je potrebno dosledno upoštevati, ker vlog za dodelitev žepnine po poteku teh rokov ne bomo več sprejemali! Zaradi organizacije dela občinske uprave vas prosimo tudi, da upoštevate, da bomo vloge za dijake in študente zbirali ločeno. 5. Rok za odločitev o vlogi O vlogah bo odločeno s skupno odločbo, ki bo izdana najkasneje do 12. novembra 2014 in javno objavljena na oglasni deski Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, Rače ter na spletni strani www.race-fram.si. Realizacija prvega nakazila (s poračuni za čas od septembra 2014 dalje) je predvidena do konca novembra 2014. Prejemnikom žepnin bodo v nadaljevanju šolskega leta sredstva nakazana na transakcijski račun najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. OBČINA RAČE-FRAM Pripravila: Simona ANTOLIČ 6

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Opozorilo in poziv ob~anom: OBVEZNO ZATIRANJE AMBROZIJE Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je ena najbolj alergenih rastlin, škodljiva za zdravje ljudi. Velike težave povzroča pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov. Na podlagi 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) in Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia ste imetniki zemljišč (lastniki, upravljavci, najemniki) dolžni ambrozijo odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njen nadzemni del tako, da se več ne obraste in ne cveti, ter redno opazovati rastišče do konca septembra. Pozivamo vse lastnike površin, ki imajo zemljišča poraščena z ambrozijo, da taka zemljišča takoj pokosijo ali uničijo na drugi mehanski ali kemični način. Z enostavnimi ukrepi namreč lahko tudi sami veliko naredimo za svoje zdravje in zdravje sovaščanov. Za uspešen boj je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah, travnikih itd. Pojavlja se kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza).

Pelinolistna ambrozija, junij 2014

Pelinolistna ambrozija v fazi cvetenja

Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetniki niso ukrepali, lahko oddate pri Fitosanitarni inšpekciji Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (tel.: 01/43 45 700), Maribor, Tržaška cesta 49 (tel.: 02/ 333 86 54). Več informacij o ambroziji in njenem zatiranju lahko najdete na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_področja/zdravje_rastlin/škodljive_rastline/ ambrozija/. Za strokovno pomoč pri prepoznavanju in potrebnih ukrepih se lahko obrnete na strokovnjake za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor ter Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. OBČINA RAČE - FRAM Pripravila: Tanja KOSI

Želimo vam prijetno branje!

7


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE V Ra~ah bo zrasla nova zdravstvena postaja Na lokaciji starega vrtca v Račah bodo septembra zabrneli gradbeni stroji Potem, ko je Občina Rače – Fram po izvedenem javnem razpisu kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo javnega naročila »Izgradnja zdravstvene postaje Rače« izbrala podjetje Markomark d.o.o. iz Vidma pri Ptuju, je v sredo, 30. julija 2014, z izbranim izvajalcem tudi formalno sklenila gradbeno pogodbo. Predmet pogodbe je izgradnja popolnoma nove zdravstvene postaje, ki bo stala na lokaciji starega vrtca (tamkajšnji prostori so namreč prazni od jeseni 2011, ko je občina zaključila investicijo izgradnje novega vrtca v Račah).

Zadnji foto spomin na stari vrtec v Račah, junija 2014

Rušenje objekta starega vrtca, junija 2014 Foto: Simona Antolič

Skupna vrednost predvidenih del, vključno z ureditvijo okolja bodoče nove zdravstvene postaje, bo znašala skoraj milijon evrov. Razlog za uvrstitev investicije na področju zdravstva v občinski razvojni načrt je iskati v dotrajanosti objekta, v katerem se trenutno nahaja zdravstvena postaja Rače, ki sicer sodi v sklop Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Predstavniki slednjega so pri načrtovanju investicije aktivno sodelovali ter se obvezali, da bodo ustrezno opremili prostore, katerih izgradnjo bo financirala občina z lastnimi sredstvi. »Ob tehtanju možnosti rekonstrukcije dotrajanega objekta ali novogradnje je imela pomembno vlogo navedba o trenutno potrebni improvizaciji pri delu, s ciljem izpolnjevanja predpisanih zdravstvenih normativov. Tako bi bilo za nadaljnje standardom ustrezno izvajanje zdravstvene dejavnosti potrebno na objektu izvesti številna večja sanacijska dela, sama izvedba morebitne rekonstrukcije objekta pa bi predstavljala tudi dodaten problem - zagotavljanje nemotenega obratovanja ambulant v času izvedbe sanacijskih del,« pove župan Občine Rače - Fram, Branko Ledinek. 8

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek in direktor podjetja Markomark d.o.o. Marko Peter sta konec julija 2014 podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del nove zdravstvene postaje v Račah Foto: Tanja Kosi

Bodoča zdravstvena postaja Rače bo obsegala splošni ambulanti družinske medicine (sedaj je na voljo le ena, kar je za kraj Rače z okolico premalo) z referenčno ambulanto, laboratorij in ostale pripadajoče prostore ter zobozdravstveno ambulanto. Objekt je zasnovan pritlično, sestavljen pa bo iz dveh delov, ki ju bo povezoval skupni komunikacijski prostor. V funkcionalnem smislu bosta oba sklopa zgradbe sicer povezana, obenem pa dovolj ločena, da bo mogoča delitev na javni, pol javni in službeni del. 3D projekcija – jugozahodni pogled (levo) in pogled z vzhoda (desno)

3D projekcija – severozahodni pogled na bodočo ZP Rače

Rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti je deset mesecev. Temeljni kamen za novo zdravstveno postajo bo predvidoma položen v mesecu septembru letos, ko bo zasajena tudi prva lopata. Potek investicije bomo seveda budno spremljali in o njenem napredovanju poročali v našem glasilu. mag. Zorica ZAJC – KVAS, direktorica občinske uprave Želimo vam prijetno branje!

9


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KOMUNALNO – CESTNO GOSPODARSTVO V poletnih mesecih s polno paro naprej V primerjavi z lanskim poletjem, ko sta bila meseca julij in avgust temperaturno neizprosna in sta z vročino in daljšim sušnim obdobjem povzročila precejšnjo škodo na kmetijskih pridelkih ter vplivala na nizek vodostaj potokov, presihanje izvirov, to pa je imelo za posledico pomanjkanje pitne vode, je bilo letošnje primerjalno obdobje, meteorološko gledano, povsem drugačno, saj je poletje 2014 v konici dopustniške sezone postreglo z obilico dežja in z ne prav visokimi temperaturami. Navkljub 'aprilskim' vremenskim razmeram na komunalnem področju ni bilo časa za premor; nasprotno - vsak nedeževen dan smo v polni meri izkoristili za sprotna vzdrževalna in sanacijska dela na komunalni infrastrukturi. Na investicijskem področju oddelka za komunalo smo proračunska sredstva namenili rekonstrukcijam in sanacijam naslednjih občinskih cest: asfaltiranju odseka Pot na gomilo – podvoz AC ter obnovi Prečne, Mejne in Delavske ulice v Račah, ureditvi odvodnjavanja in asfaltiranju Tajne ter Prisojne ulice v Morju, prav tako pa asfaltiranju dovozne javne poti in parkirišča ob lovskem domu na Planici.

Širitev plinovodnega omrežja na Ljubljanski cesti v Račah, v sklopu katerega je bil saniran tudi pločnik

Prisojna ulica v Morju je dobila asfaltno prevleko

Širitev javnega vodovodnega omrežja od Ranč do Šestdob je bila zaključena sredi meseca avgusta. V sklopu izgradnje plinovodnega omrežja smo zamenjali dotrajano vodovodno omrežje na delu Ljubljanske ceste ter v Prečni, Mejni in Delavski ulici v Račah.

Zamenjava vodovodnih cevi na Ljubljanski cesti v Račah

10

Pred asfaltiranjem Prisojne ulice v Morju je bil zgrajen tudi kolektor za odvajanje odpadnih fekalnih voda. Na vseh prej imenovanih cestnih odsekih in ulicah smo obnovili ali na novo izvedli tudi javno razsvetljavo (z novimi LED svetilkami) ter posledično znižali porabo proračunskih sredstev na postavki 'električna energija za javno razsvetljavo'. Vzporedno z navedenimi investicijami v režijskem obratu po predvidenem planu izvajamo tudi sprotno vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vzdrževanje treh čistilnih naprav z vsemi prečrpališči odpadnih vod ter sanacijo udarnih jam in mrežastih razpok z bitumensko maso na asfaltiranih občinskih cestah. Ko že omenjam vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, naj ponovno apeliram na občane, da v javno kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno odmetavati ostankov hrane! Tudi letos smo konec meseca avgusta naročili izvedbo deratizacije kanalizacijskega sistema na širšem območju občine, vendar nas strokovne službe vedno znova opozarjajo, da bodo težave z neželenimi glodavci (podgane) odpravljene predvsem ob pravilnem ravnanja z ostanki hrane. V okviru občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo tudi letos izvajali aktivnosti na področju varnosti udeleženih v prometu. Med počitnicami sta bili obnovljeni talna in vertikalna prometna signalizacija. Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KMETIJSTVO Obvestilo ob~anom o izvedbi komasacije za komasacijsko obmo~je Gorica

Obnovljena talna signalizacija pri OŠ Rače; pogled v obe smeri (posneto avgusta 2014)

V času priprave tega prispevka na vrata že trka novo šolsko leto. Prve šolske dni bodo policisti, v sodelovanju s sodelavci iz režijskega obrata, pred prehodi čez državno cesto v neposredni bližini vrtcev in šol v Framu in Račah tudi letos obveščali ter usmerjali prvošolce in učence prve triade. V sklopu prometne preventive naj omenim tudi dokončanje pločnika ob novem vrtcu v Framu ter seveda novogradnjo steze za mešan promet pešcev in kolesarjev ob državni cesti v Framu (odsek semaforizirano križišče - nadvoz čez avtocesto); gradbena dela pravkar potekajo in se bodo zaključila predvidoma do konca meseca septembra. Ker gre za regionalno cesto z veliko frekvenco motornih vozil, bo novogradnja zagotovo pripomogla k večji varnosti pešcev in kolesarjev. Pripravil: Samo RAJŠP

^e želi{ vstopiti v moje življenje – izvoli, vrata so odprta. ^e želi{ izstopiti iz mojega življenja – izvoli, vrata so odprta. Prosim le, da se odlo~i{ in ne stoji{ med vrati ter na tak na~in blokira{ prometa.

Želimo vam prijetno branje!

Krajane naselij Sp. in Zg. Gorica obveščamo o nadaljnjih aktivnostih glede izvajanja komasacijskega postopka v letošnjem letu Izvajalec geodetskih del na komasacijskem območju Gorica - Geodetski zavod Celje, d.o.o. - nadaljuje z izvedbo komasacijskih postopkov. Upravna enota Maribor, skupaj s predstavniki izvajalca geodetskih del, v času priprave tega prispevka (sredina avgusta) načrtuje razgrnitev osnutka predloga nove razdelitve komasacijskega območja Gorica in sicer v času od 28. 8. 2014 do 12. 9. 2014, v prostorih Občine Rače-Fram. Vsi komasacijski udeleženci bodo povabljeni na razgrnitev elaborata predloga nove razdelitve komasacijskega območja. V času razgrnitve bodo prvi in zadnji dan razgrnitve prisotni predstavnik UE Maribor in predstavniki izvajalca geodetskih del komasacije Gorica. Po potrebi bodo pojasnili komasacijskim udeležencem predlog nove razdelitve in odgovorili na morebitna vprašanja, ki jih bodo imeli udeleženci v zvezi z razgrnjenim elaboratom. V času izida septembrskih Novic bo ta faza postopka torej že za nami. Po obravnavanju morebitnih pripomb in potrditvi predloga nove razdelitve bodo meseca oktobra (oz. takoj po spravilu pridelkov) v naravo prenesene parcele nadomestnih zemljišč, ki bodo namenjene komasacijskim udeležencem po izvedeni komasaciji. Z lego novo dodeljenih nadomestnih parcel bodo seznanjeni vsi komasacijski udeleženci. To pomeni, da se režim obdelave na vseh zemljiščih znotraj komasacijskega območja po spravilu jesenskih pridelkov v letu 2014 spremeni in nadaljuje na novo načrtovanih parcelah. V decembru 2014 bodo Agenciji za kmetijske trge predani izmenjevalni formati novega stanja za uskladitev gerkov in izdajo potrdil (Upravna enota Maribor - UE), ki bodo služili kot dokazilo o novem parcelnem stanju za potrebe subvencij. Na UE boste v februarju 2015 uredili gerke po novem stanju v naravi. Še v istem letu bo UE izdala odločbe o novi razdelitvi komasacijskega območja Gorica. Po pravnomočnosti teh odločb sledi še vknjižba novega stanja v zemljiško knjigo. Komasacijski udeleženci nimajo nobenih stroškov v zvezi s komasacijo, zaželeni pa so strpnost, razumevanje in dobro sodelovanje v prid vseh udeleženih v postopku. Kontaktne osebe: • Emil Ratek, Geodetski zavod Celje, tel. št.: 041-610-030, • Tanja Kosi, Občinska uprava Občine Rače-Fram, tel. št.: 02/609-60-24. O vseh aktivnostih, ki bodo sledile, bo občina zainteresirane obveščala tudi preko občinskega glasila.   Pripravila: Tanja KOSI 11


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Predstavitev ponudnikov in ponudbe na tržnici ob~ine Ra~e-Fram Celotno predstavitev najdete na naši spletni strani (www.race-fram.si), tokratni zgodbi pa prihajata z rodovitnih ravnic Dravskega polja. Vsako soboto dopoldan, v vsakem vremenu in v vsakem letnem času, vas bosta na grajski tržnici v Račah pričakali bogato obloženi stojnici, domače dobrote z njiju pa bodo ponujene s prijaznim, veselim nasmehom in po potrebi še s kakšnim koristnim nasvetom.

• KMETIJA HORVAT

»Ponujamo veliko zdrave, okusne zelenjave« Kmetija Horvat se nahaja v Račah. Gre za manjšo kmetijo, kjer se ukvarjajo s prašičerejo, poljedelstvom in vrtnarstvom. Leta 2010 so pridelavo zelenjave povečali in jo uspešno ponudili potrošnikom v domači občini, saj so prepričani, da je doma pridelana lokalna hrana najboljša za zdravje ljudi iz našega okolja. Večino zelenjave pridelujejo na prostem, v letu 2012 pa so postavili tudi rastlinjak, v katerem vzgajajo sadike zelenjave ter nekatere vrtnine. Vso zelenjavo in sadike lahko stranke dobijo na kmetiji, kjer vam zelenjavo naberejo po vaših željah.

PONUDBA: - sezonska zelenjava: solata, paradižnik, paprika, bučke, feferoni, por, čebula, česen, krompir, bob, stročji ter luščen fižol, jajčevci, solatne kumare in kumare za vlaganje, peteršilj, korenje, zelje, zelena, špinača, blitva, rdeča pesa, repa, kolerabica, črna redkev ipd; - sadike zelenjave: solata, paradižnik, paprika, bučke, feferoni, por, solatne ter kumare za vlaganje, peteršilj, zelje, zelena, špinača, blitva, kolerabica, cvetača, brokoli, lubenice, sadike ptujske čebule ipd. Vse sadike v njihovi ponudbi imajo koreninsko grudo in so zato manj občutljive na presajanje. Informacije: Irena Horvat, Poljska cesta 18, 2327 Rače * Kontakt: 02/607 05 21, gsm: 040 343 361 * E-mail: kmetijahorvat@gmail.com * Prodaja: na domu in ob sobotah dopoldan na grajski tržnici v Račah.

• KMETIJA FRANGEŽ – Barbara Petrič

»Iz našega vrta na vašo mizo« Komentarji o slabi samooskrbi in pridelovanju hrane v Sloveniji so spodbudili Barbaro Petrič s kmetije Frangež v Brezuli k pridelavi lastne sezonske zelenjave in k vzgoji 'cvetja za dušo'. Na kmetiji Frangež mlada Barbara prideluje vso zelenjavo na integriran – naravi in okolju prijazen način. Vsa njena pridelava temelji na izboru kvalitetnih sadik slovenskih sort. Zelo uspešno ji gre od rok tudi predelava v vloženo zelenjavo. Njeno kakovost pa potrjuje letošnje prejeto zlato priznanje na državnem ocenjevanju v sklopu prireditve 'Dobrote slovenskih kmetij'. Če veselje do dela, prizadevnost, znanje in kvaliteta hodijo z roko v roki, ima zgodba lepo perspektivo. O tem prepričljivo govorijo tako zadovoljne stranke oz. kupci kot tudi sama Barbara, ki je še posebej ponosna na svoje gladiole, trajnice in aranžmaje iz naravnih materialov.

12

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PONUDBA: - sezonska sveža zelenjava: paradižnik, paprika, fižol, različne solate itd.; - vložena zelenjava: mešana solata, paprika, kumare, feferoni itd.; - sirupi za sokove: bezeg, akacija, citronska melisa; - cvetlice: gladiole, trajnice, aranžmaji. Informacije: Barbara Petrič, Brezula 42, 2327 Rače * Kontakt: 031/561-776 Prodaja: grajska tržnica Rače in na domu. Pripravila: Tanja KOSI

DRUŽBENE DEJAVNOSTI Marija Zavernik in Ema Maver – vr{ilki dolžnosti ravnateljic na{ih {ol OŠ Rače in OŠ Fram brez ravnateljev oz. ravnateljic, novo šolsko leto 2014/15 začenjata z vršilkama teh dolžnosti Tako delavci obeh naših vzgojno-izobraževalnih in varstvenih zavodov kot člani občinske uprave, občinskega sveta občine ustanoviteljice, člani svetov staršev in svetov šol smo se koncem preteklega, predvsem pa v prvi polovici letošnjega leta, dokaj izdatno ukvarjali s temo, na kratko delovno poimenovano 'ravnatelji'. Tudi vsem ali vsaj veliki večini staršev otrok, vključenih v vrtec Fram ter tistim, ki imajo nekoliko starejše, osnovnošolske nadebudneže, pa tudi marsikomu iz širše 'zainteresirane javnosti', je med drugim prav gotovo znano, da je lansko šolsko in koledarsko leto v OŠ Fram prenehalo delovno razmerje dotedanjemu ravnatelju Zoranu Kregarju, ki je sicer pred tem že izpolnil pogoje za upokojitev. Zavod se je zaradi nepričakovanega tovrstnega spleta okoliščin, kasneje pa dodatno še zaradi z revizijo ugotovljenih kršitev v računovodstvu, znašel v zelo nezavidljivem položaju. Svet šole je v takih razmerah za vršilko dolžnosti ravnateljice imenoval Emo Maver, dotedanjo pomočnico ravnatelja. Ko se je po številnih težavah, s katerimi se je nova vodja morala Želimo vam prijetno branje!

soočiti v prvih mesecih po prevzemu funkcije, zdelo, da se je vse vendarle nekoliko umirilo in utirilo, je objavljen razpis za ravnatelja in vse, kar je v postopku sledilo, več kot nazorno pokazalo, da temu ni tako. Vrstile so se pogoste seje sveta zavoda, domala vse informacije o tamkajšnjih dogajanjih in dogovorih oz. sklepih so bile za ostali svet skrivnost in so curljale po kapljicah ter s časovnim zamikom. Prijavljeni kandidati na razpisano delovno mesto ravnatelja so se predstavili tako kolektivu kot svetu staršev in svetu zavoda. Člani prvega so se z veliko večino opredelili za enega, drugi za drugega. Ker je postopek izbire in imenovanja ravnatelja natančno zakonsko določen, smo bili za mnenje kot tretji (preden opravi izbor svet zavoda) povprašani tudi mi, v vlogi občine ustanoviteljice (in posledično v znatni meri tudi financerke). Zavedajoč se dejstva, da bo novi ravnateljica delal-a med stenami učilne zidane in med tamkaj zaposlenimi, je občinski svet pri podaji mnenja le-tega, kot tudi vselej doslej, oprl na večinsko stališče kolektiva OŠ Fram in podprl 'njihovega' kandidata, ob tem pa sočasno izpostavil še pomen 'domačega človeka', zato je na svet zavoda romal soglasno sprejet sklep Občinskega sveta Občine Rače-Fram o pozitivnem mnenju za 2 13


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM izmed skupno 8 prijavljenih kandidatov za ravnatelja OŠ Fram. Po tako pridobljenih (različnih) mnenjih je svet zavoda naposled jasno pokazal, kakšno težo imajo zanj stališča ostalih mnenjedajalcev, saj je izbral kandidata, ki je v kolektivu dobil majhno, drugje pa nikakršne podpore. S tako odločitvijo je svet zavoda OŠ Fram nato seznanil resornega ministra ter ga prosil še za njegovo, v postopku zadnje in neobvezujoče mnenje pred sklepno fazo - imenovanjem ravnatelja, ki je prav tako v popolni pristojnosti sveta šole. Približno sočasno s Framom so postopek javnega razpisa za izbor novega ravnatelja aktivirali tudi v OŠ Rače, kjer bo (ta prispevek pripravljam meseca avgusta) 1. 9. 2014, torej prvi dan novega šolskega leta 2014/15, minilo 18 let od dne, ko je dotedanjega dolgoletnega ravnatelja Romana Premzla nasledil Jožef Jurič, po izobrazbi prof. likovne pedagogike. Jožef Jurič je OŠ Rače vodil skozi obdobje številnih sprememb in reform na področju šolstva in predšolske vzgoje, pri čemer je uvajanje devetletke zgolj ena, morda največja in najširše znana med njimi. Obdobje minulih 18 let je tudi obdobje intenzivnega računalniškega opismenjevanja, obdobje nadpovprečno velikega prirastka prebivalstva v naši občini, posledično pa obdobje, ko smo - občina in šola družno - veliko naporov in finančnih sredstev namenjali tudi področju investicij in kontinuiranega investicijskega vzdrževanja. Zrasel je prizidek za potrebe devetletke, pa nova športna dvorana, kasneje prizidek s povečano in adaptirano ter posodobljeno kuhinjo, pred tremi leti pa za nameček še nov, sodoben 8-oddelčni vrtec. Šola se je potegovala in pridobila različne nazive (eko šola, zdrava šola ipd.), ki jih ohranja in utrjuje. Jožefu Juriču, ki se bo 31. 8. 2014 še zadnjič podpisal in vrata šole za seboj zaprl kot aktualni ravnatelj, večina priznava, da lahko mirne duše in z dobrimi občutki spričo doseženega izpreže in se končno s polnostjo posveti svojim številnim prostočasnim konjičkom in močno poudarjenim ustvarjalnim interesnim področjem.

Tako odhajajoči ravnatelj OŠ Rače Jožef Jurič kot župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek sta se ob poslovilnem pozdravu drug drugemu zahvalila za dobro sodelovanje in se strinjala, da smo skupaj - čeprav so se mnenja med občino ustanoviteljico in šolo kot izvajalko predšolske vzgoje in osnovnega šolstva kdaj tudi kresala - naredili zares veliko, vse s ciljem kontinuiranega razvoja in za dobrobit otrok

14

Upali smo, da bo vsaj v OŠ Rače postopek izbire in imenovanja ravnatelja morda potekal manj turbolentno in bolj tekoče. Pa tega ne bi mogli reči. Že res, da sta zgodbi Frama in Rač vsebinsko glede marsičesa precej različni, kljub temu pa je epilog, do kakršnega smo prišli doslej, enak framskemu. Svet OŠ Rače je po pridobljenih (neenotnih) mnenjih za ravnatelja (med 5 kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje) izbral osebo, ki v številčno dokaj močnem kolektivu ni dobila niti enega (z drugo besedo: nobenega) glasu! S temi podatki o odločitvah svetov obeh šol (v fazi pred dokončanjem postopka – imenovanjem ravnateljev) so bili na prvi naslednji seji občinskega sveta seznanjeni tudi tamkajšnji člani in članice, ki so družno izrazili ogorčenje spričo dogajanj v obeh osnovnih šolah ter zahtevali, da župan in občinska uprava nemudoma ukrepata v smislu apela ministru, da k izbranima kandidatoma za ravnatelja OŠ Rače in OŠ Fram ne da pozitivnega mnenja, z obrazložitvijo, da gre za samovoljo in ignoranco manjšine, ki ima v rokah škarje in platno (sveta šol), proti kolektivoma obeh zavodov, ki sta se s prepričljivo večino opredelila drugače, pri čemer ju je podprl tudi občinski svet v imenu občine ustanoviteljice zavodov. Rečeno – storjeno. Že naslednji dan je bil tedanji šolski minister, dr. Jernej Pikalo, seznanjen z dogajanji in soglasno zahtevo občinskega sveta. Dobil jo je nekoliko prepozno, da bi morebiti še lahko spremenil pozitivno mnenje, ki ga je za 'njihovo kandidatko' že posredoval svetu OŠ Rače, medtem ko je svet OŠ Fram za z njihove strani izbranega kandidata kmalu zatem dobila negativno mnenje resornega ministra. Ker ministrovo mnenje po sedanji zakonodaji prav tako ni obvezujoče (vsekakor pa je negativno mnenje slab znak in neugoden obet), sta imela oba sveta šol možnost, da glede na to mnenje in poprejšnje izraženo ogorčenje (ter temu ustrezen soglasno sprejeti sklep) občinskega sveta občine ustanoviteljice postopek ustavita, ravnateljev ne imenujeta in razpis ponovita, ali pa dokončno uveljavita svoje stališče, ne glede na to, da sta bila pri tem osamljena. Obeh sklepnih sej svetov zavodov na to temo se je pri obravnavi predmetnih zadev udeležil tudi župan Branko Ledinek in predstavil svoj pogled (ta je enak pogledom članov in članic občinskega sveta) na celotno dogajanje. Člani in članice obeh svetov šol (ta organ je sestavljen iz 11 članov; med njimi je 5 delavcev posameznega zavoda, 3 predstavniki staršev in 3 predstavniki občine; tekom postopka izbire ravnatelja OŠ Rače je prišlo tudi do zamenjave članstva iz vrst delavcev zavoda, prav tako so dva krat zamenjali predsednici sveta) so naposled sklenili, da ravnateljev OŠ Fram in OŠ Rače ne imenujejo, temveč za prehodno obdobje imenujejo v. d., nato pa razpis za ravnatelja ponovijo (v OŠ Fram je ta postopek že v teku). V novo šolsko leto 2014/15 šoli torej stopata z vršilkama dolžnosti ravnateljic; v OŠ Rače je to postala dosedanja pomočnica ravnatelja, Marija Zavernik, v OŠ Fram pa s temi nalogami nadaljuje že prej imenovana Ema Maver. Obe smo poprosili za predstavitev. Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Marija Zavernik:

»Rojena sem bila 11. julija 1961 v Mariboru. Stanujem v Radizelu. Septembra 1983 sem diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru in si pridobila naziv predmetna učiteljica družbeno moralne vzgoje ter etike in zgodovine. Ker je v tistem obdobju že nastopila kriza zaposlitev, sva se z možem odločila za družino. Ob tem sem vztrajno spremljala vse razpise, pisala prošnje; končno mi je uspelo dobiti zaposlitev za določen čas in sicer v Metalni Maribor. Sprva sem nadomeščala odsotno delavko kot organizator izobraževanja in nato kot vodja kadrovske službe za zunanja gradbišča. V tem času sem dobila ponudbo za zaposlitev na OŠ Rače. Ker je bilo delo v šoli zame velik izziv, sem z veseljem sprejela ponujeno nadomeščanje v času bolniškega staleža ene od tamkaj zaposlenih učiteljic, nato pa tam ostala. Leta hitro minejo in tako ugotavljam, da sedaj že 26 let spadam med stalni inventar Osnovne šole Rače. Učila sem tako rekoč vse - sprva nekaj let v OPB, nato pa zgodovino, etiko, gospodinjstvo in izbirne predmete. Delo je potekalo po ustaljenem urniku vse do maja 2011, ko se je zahrbtna bolezen lotila naše tedanje pomočnice ravnatelja, Zdenke Puhar. Žal ji, kljub volji in optimizmu, ni uspelo in ostali smo brez Zdenke, njeno delo pa je bilo seveda potrebno nadaljevati. Tako sem, poleg svojih, prevzela še Zdenkine zadolžitve in v pogovoru z ravnateljem pristala na to, da opravljam delo njegove pomočnice vse do odhoda ravnatelja v zaslužen pokoj. Ker se je ravnatelju tekom šolskega leta 2013/14 iztekal mandat, so za to pristojni pripravili razpis. Situacija je postala domala neverjetna. Dosedanji ravnatelj se na razpis ni prijavil, svet zavoda pa je izbral kandidatko, ki v kolektivu ni dobila niti enega glasu. Ob nasprotovanju tej odločitvi smo sprejeli številne ukrepe in ob tehtnem premisleku ter ob zagotovitvi podpore s strani sodelavcev sem sprejela izziv, da za obdobje do enega leta prevzamem funkcijo v.d. ravnatelja. V tem času bo ponovljen razpis.

Levo: Jožef Jurič je v. d. ravnateljice OŠ Rače Mariji Zavernik zaželel veliko uspeha pri vodenju zavoda Desno: Tudi župan Branko Ledinek je Mariji Zavernik zaželel vse dobro v novi vlogi ter izrazil upanje po vzornem sodelovanju

Želimo vam prijetno branje!

Upam ter želim, da bo kandidat oziroma kandidatka takšen/takšna, kot si ga kolektiv želi. V tem letu bom osebno po najboljših močeh nadaljevala z načrtovanimi dejavnostmi, saj smo dobra šola, kar med drugim dokazujejo številni nazivi, rezultati na tekmovanjih in čudovite šolske prireditve.« Ema Maver: »Ime mi je Ema Maver in od 17. oktobra 2013 sem v. d. ravnateljice OŠ Fram. Po prvotnih predvidevanjih naj bi to mesto zasedala do začetka avgusta 2014, zdaj pa bom - ker so se v vmesnem času stvari obrnile drugače - kot kaže, ostala vršilka dolžnosti še nekaj časa (verjetno do decembra 2014). V Fram sem se priselila leta 1977 ter jeseni istega leta začela s poučevanjem matematike in fizike na framski šoli. To so bili časi, ko si lahko kot 'matematik' hkrati s službo dobil tudi stanovanje; učiteljev matematike in fizike je namreč primanjkovalo po vsej Sloveniji. Za svoj poklic sem se izobraževala na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki je nudila dobro teoretično osnovo, pa tudi precej prakse, a v razredu si se kot mlad učitelj znašel po svoje. Na matematiki in fiziki je bilo v prvem letniku vpisanih približno štirideset študentov, v drugi letnik se nas je neposredno uspelo prebiti komaj četrtini. Takrat so še poučevali profesorji, ki so bili strah in trepet študentov. Pri prihodu v razred smo imeli morda manj težav, res pa je, da se nismo ubadali s sodobno tehnologijo, razen z grafoskopom ali s kakšnim diaprojektorjem. Šola je bila še vedno glavni vir informacij, učenci pa morda tudi zato bolj poslušni in ukaželjni. Ko je Pedagoška akademija prešla v Pedagoško fakulteto, za nas, učitelje, pa se je začel drugostopenjski študij, sem izbirala med nadaljevanjem šolanja ob delu na matematiki in fiziki oz. zaradi nadaljnjih družinskih načrtov na univerzitetnem študiju ekonomije, kjer sem morala najprej opraviti ustrezne diferencialne izpite, potem pa nadaljevati študij VII. stopnje, ki sem ga ob delu tudi uspešno zaključila. Poleg dokaj zahtevne službe in treh otrok to ni bilo preprosto. Čeprav na začetku svojega študija nisem nameravala ostati zgolj pri poučevanju, sta mi s časom ta poklic in delo z otroki vedno bolj lezla pod kožo. Predvsem so me navduševali novi izzivi in možnost vedno nove ustvarjalnosti. Nisem si mogla predstavljati zgolj dokaj enoličnega dela s papirji, zato sem (kljub zaključenemu študiju z drugega področja) ostala na šoli. Ta leta niso bila vedno lahka, vendar gre za poklic, ki me zaradi gibanja med mladimi ohranja aktivno. Vedno se kaj dogaja, delo je dinamično, pestro in raznoliko. Pred nastopom sedanje vloge sem bila dve leti pomočnica tedanjega ravnatelja. To vlogo sem sprejela z veliko delovne vneme, potem pa se je zgodil nenaden preobrat in sem kot oseba, ki je nekaj podobnega dela že opravljala, postala v. d. ravnateljice. Na novem delovnem mestu je bilo potrebno premostiti veliko težav, odklanjanj, tudi nerazumevanja zaradi 15


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM novonastalega položaja, ki je za vse vpletene nastopil zelo nepričakovano. Postavljeni smo bili pred vedno nove izzive in naleteli na mnoga odprta vprašanja. Nihče na novo situacijo ni bil pripravljen, izkazala pa se je kot izjemno zapletena. Tudi sama sem se učila sproti in ob pomoči sodelavcev, staršev, številnih služb in organov, ne nazadnje tudi od drugih ravnateljev, ki so me večinoma podpirali in razumeli. Skupaj smo reševali številna vprašanja, nepričakovane zaplete, pritožbe in obtožbe, prijave, menjali smo računovodstvo, se preselili v nov vrtec, rešili veliko kadrovskih vprašanj, zapletov glede finančnega položaja in še bi lahko naštevala. V tem času so se spremenili številni predpisi, predvsem zaradi varčevalne politike, kar je mojo vlogo dodatno otežilo in zahteva še več dodatnega dela. Ponosna sem, da smo do sedaj zmogli slediti dogajanjem na šolskem področju na širši – nacionalni oz. občinski (krajevni) ravni in da ob tem nismo zanemarili samega dela na naši šoli. Delali smo po planu, ki je bil sprejet v začetku šolskega leta 2013/14. Ker se moram v tem mandatu svojega 'vedejevstva' pripraviti tudi za novo šolsko leto, naj omenim še nekaj načrtov za naprej. Za šolsko leto 2014/15 predvidevamo nekaj smelih dopolnitev, kot je npr. projekt Dediščina gre v šole, sodelovanje in pomoč upokojenih učiteljic (te so se odzvale kar v velikem številu), posebej se bomo posvetili projektom Bralna pismenost, Planetu Zemlja prijazna šola in Dvig ravni znanja za nadarjene učence (slednjemu smo se priključili že v preteklem šolskem letu). Še naprej se bomo trudili za dvig ravni znanja za vse učence, saj je naš velik izziv še bolj kakovostna šola. Opravili bomo potrebno samoevalvacijo, jo preučili in postopno odpravljali morebitne pomanjkljivosti. Kaže, da sem v nekaj minulih mesecih naletela na (vsaj) toliko različnih težav in situacij, kot jih doživi ravnatelj pri normalnem stanju na šoli v celotnem mandatnem obdobju, vendar sem v tem času pridobila tudi ogromno dodatnih spoznanj, vedenj in znanj, vzpostavila mnogo stikov z ljudmi, ki jih prej še nikoli nisem srečala, doživela veliko podpore in bila deležna številnih spodbud. Vsem sem za vsak koristen namig ali podporo neizmerno hvaležna in se zanjo po potrebi priporočam še naprej. Človek v tako zapletenem svetu in ne nazadnje pri tako zapleteni zakonodaji res ne more delovati sam.« Kot delavka občine, zadolžena za področja družbenih dejavnosti, sem spričo številnih vprašanj, ki jih moramo reševati medsebojno, z vodstvoma šol v pogostem stiku, zato želim, da z obema vršilkama dolžnosti ravnateljic, Marijo Zavernik iz OŠ Rače in Emo Maver iz OŠ Fram, dokažemo, da tudi 'ženske kvote' niso od muh. Prav tako upam in verjamem, da nam je vsem v interesu, da šolsko leto 2014/15 našima zavodoma 'prinese' takšna ravnatelja, ki bosta uživala široko zaupanje ter kasneje s svojim strokovnim delom, osebnimi vrlinami ter povezovalnim pristopom tega tudi upravičila. Obenem izkoriščam priložnost in vsem delavcem vrtcev in šol, v enaki meri pa tudi tamkajšnjim predšolskim otrokom, učencem in njihovim staršem, želim veliko prijetnih trenutkov, uspehov, novih znanj, pozitivne klime in vsega dobrega v novem šolskem letu. Pripravila: Simona ANTOLIČ 16

Novorojen~ki - 12:10 za fantke Med 62. in 63. številko Novic, to je med junijem in avgustom 2014, je bil (na osnovi vlog) prispevek za novorojence, ki ga namenja naša občina staršem ob rojstvu otrok in znaša 150 EUR za prvega in/ali drugega oz. 300 EUR za tretjega in naslednje otroke, uveljavljen za skupno 22 malčkov in malčic. To so: Valentina Ban, Bor Rižnar, Nal Radman, Lea Bergauer, Eva Bešter, Anej Čelan, Nik Tomažič, Paulina Gobec, Matija Napast, Lea Miškovič, Pia Galinec, Aleks Goričan, Taja Germek, Sara Jurančič, Marc Gabriel Vindiš, Leo Žaberl, Jurij Mlakar, Aleksander Saša Kovačević, Katja Voglar Rodošek, Gal Hajdinjak, Vito Zagrajšek in Zoja Sagadin. V 9 primerih gre za prvega, v 11 primerih za drugega, v 2 primerih pa za tretjega otroka iste družine.

Foto: internet

Našim najmlajšim občanom in občankam želimo čim prijaznejše, ljubeče in zdravo otroštvo, njihovim roditeljem pa veliko starševske sreče! Pripravila: Simona ANTOLIČ

Na{a vrtca znova polna otrok

Vpis, vključitev in sprejem otrok v javna vrtca na območju občine Rače-Fram za šolsko leto 2014/2015 V letošnjem mesecu marcu sta enoti vrtca Fram in Rače že tretjič izvedli postopek sprejema in vključitve novincev na podlagi Zakona o vrtcih – ZVrt (v nadaljevanju: zakon) in Pravilnika o postopku vpisa in kriterijih za vključitev ter sprejem otrok v javna vrtca na območju občine Rače – Fram (v nadaljevanju: pravilnik). Komisiji obeh vrtcev, predvsem pa tamkajšnje strokovne delavke, so na tem področju že povsem utečene, zato jim postopek vpisovanja, sprejemanja in vključevanja otrok v naša javna vrtca, ki ga določata zakon in pravilnik, ne povzroča nobenih težav. Zakonsko prednost pri vključitvi imajo otroci s posebnimi potrebami in otroci, za katere starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine (njihovih vlog se ne Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM točkuje), nato pa se v vrtce vključujejo otroci po vrstnem redu, glede na dosežene točke oziroma imajo starejši otroci prednost pred mlajšimi – seveda ob upoštevanju prostih mest po oddelkih, ki pa jih morajo vrtci oblikovati v skladu z določili 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/2014, ki velja od 3. 5. 2014, uporablja pa se od 1. 9. 2014). Zaradi teh določb oziroma različnih starosti že vključenih in vsako leto na novo vpisanih otrok se včasih zgodi, da vrtca ne moreta sprejeti tudi starejših otrok (npr. dve ali tri letnih), ker jih je, glede na prosta mesta v vrtcu, v kakšni generaciji preprosto preveč (t. i. baby boom generacija). Enota vrtca Rače je v mesecu marcu 2014 sprejela 71 vlog za vpis otroka v vrtec, enota vrtca Fram pa 56. Obe enoti vrtcev pa vloge za vpis otrok, v skladu s predpisi, sprejemata čez vse leto. Po podatkih strokovnih delavk iz obeh naših javnih vrtcev bo v novem šolskem letu 2014/15 tako v: * enoto vrtca Fram prvič vključenih in sprejetih 138 otrok (od tega 49 novinčkov), saj bodo na račun novozgrajenega vrtca razporejeni v kar 7 oddelkov (prej 6), ki bodo delovali v naslednji sestavi: • homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1-2 leti): 14 otrok; • homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2-3 leta): 14 otrok; • kombinirani oddelek (otroci stari 2-4 leta): 19 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3-4 leta): 19 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4-5 let) leta: 24 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4-5 let): 24 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5-6 let): 24 otrok. Navedeno pomeni, da bo v šolskem letu 2014/2015 (zaradi novega, sedmega oddelka) v primerjavi s preteklim šolskim letom lahko vključenih še dodatnih 18 otrok; * enoto vrtca Rače vključenih in sprejetih 152 otrok (od tega 46 novinčkov), ki so razporejeni v 8 oddelkov, in sicer: • homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1-2 leti): 14 otrok; • homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2-3 leta): 14 otrok; • kombiniran oddelek (otroci stari 2-4 let): 19 otrok; • kombiniran oddelek (otroci stari 2-4 let): 19 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3-4 leta): 19 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4-5 let): 22 otrok (znižan normativ za 2); • heterogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4-6 let): 21 otrok; • homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5-6 let): 24 otrok. Skupno število otrok, ki bodo z novim šolskim letom vključeni v javna vrtca na območju občine Rače – Fram, je torej 290. Ob tem podatku je potrebno omeniti, da je Želimo vam prijetno branje!

leta 2007, ko sta oba vrtca delovala še v starih objektih, bilo skupaj vključenih le 150 otrok (v Račah v petih oddelkih 94 otrok, v Framu pa v treh oddelkih le 56 otrok). V samo sedmih letih smo torej v občini Rače Fram uspeli postopoma zagotoviti mesta še za dodatnih 140 otrok (minula leta je to bilo mogoče ob pomoči obeh osnovnih šol, ki sta za prehodno obdobje za potrebe izvajanja predšolske vzgoje 'posodili' prostore v šolah; bivše učilnice in sanitarije so bile prostorsko prilagojene za malčke iz vrtca), kar pomeni 93 % povečanje števila v vrtce vključenih otrok na področju naše občine.

V občini Rače-Fram je vse več mladih družin; v šolskem letu 2014/15 bomo s predšolskimi otroki zapolnili 15 oddelkov naših vrtcev

V času priprave članka (konec meseca julija 2014) je na centralnem čakalnem seznamu (CČS), na katerega so uvrščeni tako otroci iz Frama kot iz Rač, 21 otrok (od tega so 3 otroci, ki stalnega prebivališča nimajo prijavljenega v naši občini, ostali pa so občani občine Rače – Fram ali pa imajo pri nas prijavljeno začasno prebivališče). Od 18 otrok, ki so iz naše občine, 13 otrok 1. septembra ne bo izpolnjevalo starostnega pogoja 11 mesecev, kar je minimalna starost za vključitev v vrtec. Preostalih 5 otrok je starih manj kot 2 leti. Tako kot vrtca tudi občina ažurira objave na spletnih straneh oz. vsakokratno spremembo na CČS skoraj istočasno vsi na novo objavimo, zato svetujemo vsem zainteresiranim, da podatke v zvezi s CČS iščejo tudi preko interneta. Vsem 'kratkohlačnikom', ki v času, ko mamice in atiji ne morejo skrbeti za njih, preživljajo del dneva v naših novih vrtcih, želim prijetno bivanje in radoživo, brezskrbno igranje. Tistim, ki zanje v tem času skrbite, pa želim veliko dobre volje, ustvarjalnosti in veselja z otroki. Pripravila: Nataša JAMBROVIČ MARIN 17


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL OŠ Ra~e – VRTEC RA^E S pižamo v vrtec Kot je postala že tradicija, otroci iz skupine Oblački en dan v letu prespijo v vrtcu. Tako je bilo tudi letos v mesecu juniju in sicer točno na petek, trinajstega. Ker nismo vraževerni, smo si upali v tem dnevu početi vse mogoče stvari. Škratje in vile so nam na grajskem dvorišču skrili zaklad. Pogumno smo sledili namigom ter spretno reševali vse težke naloge, na koncu pa z veseljem našli, kar smo tako vneto iskali.

Naloge so bile zastavljene tako, da smo dodobra razmigali naše telo in možgančke. Sledili smo zvoku sirene, ki nas je pripeljala do gasilskega vozila. Prijazen gasilec nam je razkazal gasilski avto. Vsi smo pomerili gasilske čelade ter odgovorili na številna zapletena vprašanja o gasilstvu. Ker smo si zapomnili, da vedno, ko kje zagori, pokličemo 112 (1+1=2), nam je gasilec izročil še zadnji škratov namig, ki nas je pripeljal do skritega zaklada.

Čakale so nas medalje in glavna nagrada s sporočilom škrata: »Posladkajte se pri sladoledarju.« Kljub nagajivemu vremenu smo odlično opravili vse naloge ter se nasmejanih obrazov in polni zadovoljstva vrnili v vrtec. Terasa je postala naše igrišče, kjer smo se tokrat lahko igrali s svojimi igračami, vse dokler ni napočil čas večerje. Prelevili smo se v kuharske mojstre ter si s pomočjo pravega kuharja pripravili 'pica kruhke', ki nam jih je spekel on, mi pa smo jih z užitkom pojedli. S polnimi trebuščki smo se stuširali in čakali, da se zvečeri. Pred vsakim spanjem večina otrok pogleda risanko, zato tudi v vrtcu te rutine nikakor nismo smeli izpustiti. 'Zlatolaska' nas je umirila in zazibala v sladek spanec.

Naslednje jutro je otroke na mizah že pričakal zajtrk, pred vrati pa starši. Polni novih izkušenj in vtisov ter s širokimi nasmehi na obrazih so malčki stekli v njihov objem ter pomahali strpnima vzgojiteljicama (avtoricama tega prispevka) v slovo. Zahvaljujeva se PGD Rače za izkazano dobro voljo in pomoč pri izvedbi 'Iskanja zaklada'. Kot boste lahko opazili, sva del prispevka napisali v svojem imenu, večinoma pa sva se pri tem skušali vživeti v otroke in pisati v njihovem imenu; gotovo naju boste razumeli. Hvala! Natalija BODNER, dipl. vzgojiteljica in Mateja OGRIZEK, pom. vzgojiteljice 18

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM OSNOVNA ŠOLA RA^E Navdihnjeni z umetni{kim ~utom in talentom • Likovni razstavi v duhu medvrstniškega sodelovanja

Pregovor pravi: »Neznanec je nekdo, ki čaka, da postane prijatelj.« S to idejo smo se odločili povezati znanje in delo na obeh šolah v naši občini, ob zaključku šolskega leta 2013/14 pa pripravili skupno likovno razstavo učencev OŠ Rače in OŠ Fram. Predstavitev likovnih del je potekala v dveh delih. Učenci OŠ Rače so se predstavili 30. maja 2014 z odprtjem razstave v prostorih OŠ Fram, učenci OŠ Fram pa 3. junija 2014 z odprtjem razstave v prostorih razstavišča OŠ Rače. Svoja likovna dela so postavili na ogled Špela Dvoršak, Larisa Pšeid, Nina Repnik, Anja Skaza, Tjaša Štern, Nastja Toličič, Špela Ačko, Tina Ačko, Tamara Grabušnik, Brina Greif, Jurij Jakolič, Lucija Klauž, Urška Kranjc, Laura Pukl in Leila Rup iz OŠ Fram ter Annemarie Eker, Nika German, Žan Hameršak, Nino Jusufović, Erik Pečovnik, Jan Gornjec, Nuša Gradišnik, Inti Ivanek, Žan Jager, Nika Kenda, Nina Korošak, Klemen Napast, Polona Napast, Kaja Nemeček, Simon Simonič, Miha Šoba in Julija Štih iz OŠ Rače. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil mentoricama Dori Ožvald in Mojci Kosmačin, prav tako pa mladim glasbenikom, ki so pripravili izvrstne glasbene nastope na obeh otvoritvah likovnih razstav.

Plakat

Žanovih risb je ženska figura v obliki domišljijskega portreta in celopostavne podobe. V nekaterih risbah je figura postavljena v urbano ali domišljijsko krajino. Ob ogledu likovnih del ne moremo mimo avtorjevega bogatega risarskega izraza. Risbe zaznamujejo nadrobno izrisane podrobnosti, ki s svojim bogastvom pritegnejo mimoidočega opazovalca. Ob risbah s svinčnikom je Žan predstavil tudi svoja dela v tehniki oljni pastel, za katere je značilna odprta barvna paleta.

Žan Jager; Ogledalo

Mesec junij 2014 so zaznamovale risbe Lucije Horvat, tedaj učenke 7. razreda. Predstavljena dela s svinčnikom bi lahko razdelili v tri večje sklope; prvi sklop predstavljajo risbe, vsebinsko povezane s tematiko ljubezni, risbe drugega sklopa povezuje pogled v podrobnost (Oko, Igranje klavirja ipd.), tretji del pa sestavljajo risbe, kjer se avtorica motivno posveti liku živali. Skozi vsa likovna dela se prepletata realno objektivni svet in bogata pripovedna domišljija.

Razstava

• Mladi likovni ustvarjalci iz Rač samostojno na pot

Ustvarjalni proces znotraj likovnega sveta predstavlja številnim ljudem možnost lastnega izraza. Med njimi so takšni, ki najdejo svoj likovni svet šele v poznejših letih, mnoge pa spremlja vse od otroštva. Likovna umetnost ponuja mladim v turbulenci emocij, iskanja smisla in pomembnih življenjskih odločitev prostor in čas, kjer se misel umiri, roka pa zabeleži nepovezane misli v enovito celoto. Z namenom spodbujanja razvoja na likovnem področju smo mladim ustvarjalcem Osnovne šole Rače ponudili možnost priprave samostojne razstave v prostorih našega zavoda. V mesecu maju se je s svojimi risbami predstavil Žan Jager, tedaj učenec 9. razreda. Glavni motiv

Želimo vam prijetno branje!

Lucija Horvat; Love Key

Med tehnično dovršenimi risbami izstopa risba z naslovom 'Dvojnica', kjer sta dve plati iste osebe v risbi združeni v eni sami podobi. Posebno vlogo tega likovnega dela je mogoče prepoznati v podatku, da govori o Luciji in njenem osebnem pogledu na svet. 19


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Obema avtorjema iz srca čestitamo za predstavljena dela in jima obenem želimo še veliko likovnih izzivov ter ustvarjalnosti.

• Mladi fotografi v družbi fotografinje Eve Mustafa in konj

Fotografska dejavnost domuje v Osnovni šoli Rače že vrsto let. Foto krožek združuje različne fotografe tiste povsem neizkušene, ki svojo fotografsko pot šele začenjajo, in tiste že izkušene, ki želijo svoje zanje poglobiti. Zaključek posameznega šolskega leta in dela pri foto krožku po navadi popestrimo z zanimivim dogodkom. Letos smo se odločili, da v juniju pripravimo dogodek v sodelovanju s fotografinjo Evo Mustafa in ga namenimo fotografiji konj. Fotografinja Eva Mustafa, ki je svoje ustvarjalno delo posvetila fotografiranju konj, je za člane foto krožka v uvodu predstavila pasti in posebnosti fotografiranja živali nasploh. Sledil je praktični del, kjer so udeleženci fotografirali konja pri hoji, teku, hranjenju in gibanju. Preizkusili smo se v fotografiranju celotne živali in fotografiranju njenih detajlov (oko, griva, kopita, hrbet ipd.). V veliko pomoč pri tem nam je bila vodnica konja Monika Ducman, ki se je v delavnici (skupaj s konjem) prelevila v fotomodel in nam omogočila posneti številne izvrstne fotografije.

OSNOVNA ŠOLA FRAM Literarni nate~aj 'Možgopolis' V soboto, 24. maja. 2014, je bil za framske šestošolce (ki bodo v času izida septembrskih Novic že učenci 7. razredov) – Kajo Lešnik, Evo Ježovnik, Brino Unuk, Enejo Lino Berglez in Tea Laha – nekoliko drugačen in poseben dan. V Ljubljani so se namreč udeležili podelitve nagrad za uspehe na literarnem natečaju. Imenovani mladi literarni ustvarjalci so pri dodatnem pouku (pod vodstvom učiteljice Monike Retuznik) ustvarili strip 'Odpih' in ga poslali na razpisani literarni natečaj, na katerem so sodelovali učenci iz 80 slovenskih šol. Strip, ki je nastal pri nas, v Framu, je bil nagrajen. Učenci so si v nadaljevanju ogledali še razstavo o možganih. O njih so izvedeli marsikaj zanimivega. Imenitno je bilo tekmovati v hitrosti branja barv, se snemati in govoriti v drugih jezikih, risati v ogledalu, s taksistom v mislih potovati po Londonu in še in še. Neverjetno, kaj vse se dogaja v teh naših skorajda čudežnih in nadvse sposobnih možganih! Po ogledu razstave in sladkem okrepčilu so se učenci v naši prestolnici sprehodili še do Tromostovja, se ob Prešernovem spomeniku poklonili temu velikemu slovenskemu pesniku in se okrepčali s sladoledom.

Pri Prešernovem spomeniku - od leve proti desni (zadaj): Brina Unuk, Teo Lah, Kaja Lešnik, Eneja Lina Berglez; (spredaj): učiteljica Jožica Ravš, Eva Ježovnik in šofer Zvonko Purgaj Udeleženci delavnice

Polni navdiha smo se v poznih popoldanskih urah poslovili v upanju na ponovno sodelovanje in nove fotografske izzive. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Evi Mustafa za organizacijo delavnice, Moniki Ducman za vso pomoč pri fotografiranju, Urbanu Mustafi za dobrodošlo tehnično pomoč, celotni družini Mustafa pa za okusno pogostitev. Primož KRAŠNA, mentor 20

Z nagrado in potepanjem po Ljubljani so bili vsi zelo zadovoljni. Gotovo bodo na literarnih natečajih še sodelovali. Jožica RAVŠ

Resni~ni prijatelj je nekdo, ki prihaja, ko ostali odhajajo.

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Izid Špeline knjige Ob koncu šolskega leta 2013/14, natančneje 30. junija 2014, je pri založbi Smar-team izšla Sein, knjižni prvenec Špele Ačko, učenke, ki je tedaj zapuščala Osnovno šolo Fram, v času izida septembrske številke Novic pa bo že dijakinja gimnazije v Slovenski Bistrici. Špela Ačko

Špela je delo napisala že v jeseni leta 2013 in sicer v okviru natečaja 'Z domišljijo na potep'. V založbi že vrsto let razpisujejo ta natečaj za vrtce, osnovne in srednje šole. Vse prispevke objavijo v skupni knjigi, najboljši avtorji pa so nagrajeni z izidom lastne knjige. Špela je na natečaju sodelovala že lani, a se ji ni uspelo prebiti v drugi krog, letos pa je s svojim odličnim slogom uspela prepričati strokovno Naslovnica Špeline knjige komisijo. Vsi smo zelo veseli njenega uspeha in upamo, da bo napisala še nadaljevanje zgodbe. Monika RETUZNIK

Oglasno sporočilo

Najučinkovitejše varovanje stanovanjskih hiš je kombinacija

MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA Sistem brezžičnega/žičnega varovanja doma

Protivlomna in zvočno izolativna varnostna vrata s certifikatom

- Vključuje opremo v vrednosti do 750€, - povezava na varnostno nadzorni center, - 24 urna pripravljenost intervencijskih skupin, - takojšnja intervencija v primeru alarma, - certificiran in zanesljiv sistem, - hitra in enostavna montaža, - preprosta uporaba in možnost nadgradenj, - več na www.varnost.si samo

40 dB - certificirana protihrupna zaščita protivlomnost in kompaktnost Odlična toplotna izolativnost Kakovost potrjena s certifikati Profesionalna vgradnja na mero

30,50 € na mesec

cena z montažo že od Možnost redna cena: 1240,00 € digitalnega kukala

Preženite vlomilce!

SUBVENCIONIRAMO sistem za varovanje doma

900,00

Slovenski proizvodlasten razvoj

Cilindrični vložek EVVA EPS z varnostnim okovjem cena z montažo že od redna cena: 111,00 €

79,00 €

Prečna zapora vhodnih vrat s cilindričnim vložkom cena z montažo že od redna cena: 231,00 €

138,00 €

Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! Varnost_Maribor_Rače_fram14 copy.indd 1

Želimo vam prijetno branje!

Oglasno sporočilo 14.5.2014 9:10:04

21


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

Portal omogoča hitro in ažurno komunikacijo ne glede na geografsko oddaljenost uporabnika od najbližjega urada za delo, kar prihrani čas in potne stroške. Tako želimo zagotoviti prijazno, enostavno, dostopno in varno elektronsko sodelovanje.

Aktualnosti z 'borze dela'

Vabimo vas k uporabi elektronskih storitev Zavoda RS za zaposlovanje, ki omogočajo oddajo prijave v evidenco Zavoda. Na ta način se vsi uporabniki eStoritev izognejo čakanju v vrsti na uradu za delo, saj lahko vse storitve uredijo kadarkoli, 24 ur na dan. Pripravila: Mirjana ZGAGA

Elektronske storitve na Zavodu RS za zaposlovanje za brezposelne osebe, iskalce zaposlitve in delodajalce Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) iz leta v leto nadgrajuje storitve, namenjene tako brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve, kakor tudi delodajalcem in vsej zainteresirani javnosti. Zavedamo se, da je v času sodobnih tehnologij ključnega pomena, da razvijamo možnosti sodelovanja z najrazličnejšimi uporabniki tudi po elektronski poti. Portal PoiščiDelo.si omogoča iskalcem zaposlitve in brezposelnim osebam z eno vstopno točko več storitev hkrati, in sicer: - pregled prostih delovnih mest, - naročanje na SMS-e in eObvestila o prostih delovnih mestih, - predstavitev delodajalcem in komunikacijo z delodajalci (Predstavi se), - nasvete za iskanje zaposlitve (eSvetovanje), - elektronsko oddajo prijave v obe evidenci Zavoda (evidenco brezposelnih oseb in evidenco iskalcev zaposlitve), - elektronsko oddajo vloge za pridobitev denarnega nadomestila. Za brezposelne osebe, ki se s svetovalcem dogovorijo za poslovanje preko portala, pa slednji omogoča še: - komunikacijo s svetovalcem, - sporočanje o aktivnostih iskanja zaposlitve, - pregled vabil, obvestil in napotitev na prosta delovna mesta, - sporočanje sprememb podatkov in zaposlitvenih ciljev, - pregled vključevanja v programe zaposlovanja. Delodajalcem, ki dostopajo do eStoritev, je omogočeno: - elektronsko sporočanje prostih delovnih mest, - iskanje med profili iskalcev zaposlitve, ki delodajalcem omogoča poizvedovanje med prijavljenimi iskalci zaposlitve po izbranih kriterijih ter stik z iskalci preko elektronskega poštnega predala, - izmenjavo dokumentacije z izvajalci javnih del, - eVpogled v vloge za delovna dovoljenja za zaposlitev tujcev - naročanje potrdil o vloženi vlogi, pridobivanje informacij o posamezni vlogi, - vnos obvestila o delavcih v odpovednem roku in sporočanje podatkov o nadomestilih stroškov bruto plače, izplačanih delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela v času odpovednega roka – eDOR, - izpolnjevanje ankete Napovednik zaposlovanja (NAP-ZAP). 22

JAVNO LOKALNO BREZŽIČNO OMREŽJE WiFi Ali veste, da so brezžična lokalna omrežja najhitreje rastoča oblika lokalnih omrežjih? Telekom Slovenije in Občina Rače-Fram v sodelovanju pripravljata rešitev javnega lokalnega brezžičnega omrežja na področju občine Rače – Fram. Pripravljena rešitev ponuja manjšo investicijo in na sodoben ter trajen način vzpostavlja brezžično lokalno omrežje, ki bo optimalno integrirano v lokalno omrežje in bo tako služilo osnovnim ali naprednim informacijsko komunikacijskim tehnologijam. Osnovna storitev brezžičnega lokalnega omrežja je prenos podatkov, pri čemer posebno pozornost namenjamo vidikom varnosti omrežja in razpoložljivosti omrežnih virov. Ponujene so različne možnosti avtentikacije in avtorizacije uporabnikov, ki jih lahko obravnavamo kot različne vrste uporabnikov, čemur ustrezno prilagodimo topologijo in konfiguracijo omrežja. Pokritost dostopnih točk z Wi-Fi signalom je v zaprtih prostorih med 20 in do 50 metrov od antene, v odprtih prostorih pa od 100 do 150 metrov od antene. V praksi se pokritost lahko spreminja glede na fizične in okoljske pogoje na terenu (razne mehanske ovire, interferenca, odboji, vremenski vplivi itn.). TELEKOM SLOVENIJE in OBČINA RAČE-FRAM

V osnovi obstajata dve vrsti ljudi - taki, v družbi katerih ~lovek izgublja ~as, in oni, ob katerih izgubi ob~utek za ~as.

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTUALNO – ZDRAVJE, NAŠE NAJVE^JE BOGASTVO Sr~ni zastoj in pomen polavtomatskega defibrilatorja (AED) • Srčni zastoj

O srčnem zastoju govorimo takrat, ko se srce zaradi bolezni ustavi. Zaustavljeno srce ne poganja več krvi po žilah, kar pomeni, da je preskrba organov s kisikom in hranili prekinjena. Zato, ker kri ne priteče več v možgane, takšni bolniki izgubijo zavest in prenehajo dihati. Bolniku s srčnim zastojem je potrebno čim hitreje priskočiti na pomoč, saj srčna mišica in možgansko tkivo po 10 minutah brez krvnega pretoka začneta odmirati in verjetnost, da bolnik preživi srčni zastoj, se po 10 minutah izredno zmanjša. Pri bolniku s srčnim zastojem je zato potrebno čim hitreje začeti z zunanjo masažo srca, ki na svojstven način oponaša bitje srca, saj z zunanjo masažo srca poganjamo kri po žilah oz. telesu. Zunanjo masažo srca izvajamo na sredini prsnega koša, natančneje na spodnji polovici prsnice. Z iztegnjenimi rokami stiskamo prsni koš za eno tretjino globine prsnega koša ali približno 5 cm globoko. Hitrost zunanje masaže srca je 100 stisov na minuto. V primeru, da imamo dostop do polavtomatskega defibrilatorja oz. AED, uporabimo le tega. Najprej vklopimo AED in sledimo navodilom oz. poveljem, ki nam jih narekuje AED. Preverimo odzivnost in dihanje, nato nalepimo elektrode in po navodilu sprožimo šok, če je ta potreben. V primeru, da šok ni potreben, vas bo AED na to opozoril in nadaljevali boste z zunanjo masažo srca do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Bolniki s srčnim zastojem imajo zelo malo časa, da jim pričnemo pomagati. To je najbolje storiti takoj. Če preteče več kot 10 minut od začetka srčnega zastoja do nudenja prve pomoči, je možnost preživetja za te bolnike majhna oz. skoraj nična. S prvo pomočjo, kot sta zunanja masaža srca in po možnosti uporaba polavtomatskega defibrilatorja (AED), ohranjamo možnosti preživetja tem bolnikom. Včasih pa je kljub vsem pravočasnim ukrepom prve pomoči oživljanje neuspešno. Zato je pomembno, da se v odročnih krajih, kjer je dostopni čas Službe nujne medicinske pomoči daljši od 10 minut, usposobi 'prve posredovalce' (v našem okolju so najbližje temu prostovoljni gasilci), ki se jih primerno izobrazi za prvo pomoč pri bolniku s srčnim zastojem. Prostovoljni gasilci se aktivirajo skupaj s Službo nujne medicinske pomoči in so zaradi bližine hitreje pri bolniku s srčnim zastojem, ki mu nudijo prvo pomoč do prihoda poklicne Službe nujne medicinske pomoči ter tako bolniku s srčnim zastojem ohranjajo možnost preživetja. asist. dr. Matej STRNAD, dr. med., spec. namestnik predstojnika organizacijske enote NMP Maribor

• Sistem prvih posredovalcev v občini Rače-Fram

Zaradi posledic nenadne srčne smrti v slovenskem prostoru dnevno umre od pet do šest ljudi, kar na letni ravni predstavlja 1 srčni zastoj na 1000 prebivalcev Republike Slovenije. Ob neizvajanju prve pomoči in čakanju na ekipo nujne medicinske pomoči ima nenadno oboleli z vsako naslednjo minuto manjšo možnost preživetja. V krajih izven mestnih središč imajo reševalne ekipe nujne medicinske pomoči daljše dostopne čase, kar bi lahko rešili z vključevanjem prvih posredovalcev. V občini Rače - Fram bi bilo smotrno vzpostaviti sistem prvih posredovalcev, saj se naša lokalna skupnost prostorsko razprostira na 51,2 km², od tega pa skoraj polovico predstavlja hribovit in težje dostopen teren, kjer dostopni časi lahko trajajo tudi preko 15 min. Po smernicah za oskrbo huje bolnih, ki ne kažejo znakov življenja, je uspeh oživljanja in kasnejša kakovost življenja odvisna od hitrega nudenja temeljnih postopkov oživljanja (TPO), torej postopkov prve pomoči, ki jih je dolžan izvajati vsak državljan Republike Slovenije. Postopki, ki jih začnemo izvajati znotraj desetih minut po srčnem zastoju, so lahko uspešni in posledice srčnega zastoja popravljive. Obe dejstvi (dolgi dostopni časi in potreba po takojšnem izvajanju TPO) nas vodita do potrebe po vzpostavitvi mreže prvih posredovalcev, ki bi z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja 'kupovali čas' do prihoda profesionalne ekipe nujne medicinske pomoči. V občini Rače – Fram je organizirano Prostovoljno gasilsko društvo Rače, ki je zaradi lege ter statusa osrednje gasilske enote najprimernejše za izvajanje sistema TPO, saj zagotavlja izvoz prvega vozila v manj kot 5 min (statistično traja izvoz prvega vozila 3-4 min) in s posadko vsaj 3 operativnih gasilcev. V operativni enoti trenutno delujejo štirje člani, ki imajo strokovno znanje iz zdravstvenih področij; dva od teh članov sta redno zaposlena kot reševalca na enoti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Njuna naloga je, da redno izobražujeta člane, ki bodo prav tako delovali v projektu prvih posredovalcev. Trenutno društvo premore 22 članov, ki so opravili izobraževanja za delo prvih posredovalcev. To izobraževanje je bilo izvedeno in nadzorovano s strani zdravnikov in reševalcev Službe nujne medicinske pomoči iz Maribora. Za delo prvih posredovalcev je bil nabavljen nov avtomatski defibrilator Physio control Lifepak 1000, ki je, sodeč po rezultatih raziskav, najprimernejši za laično uporabo (90 % prvih posredovalcev po svetu uporablja prav takšnega). Prav tako je bil nabavljen tudi nahrbtnik s prenosnim kisikom in drobnim obvezilnim materialom.

Želimo vam prijetno branje!

23


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Zaprt in odprt reševalni nahrbtnik

Avtomatski defibrilator Lifepak 1000

Vsa oprema za delo prvih posredovalcev bo nameščena v novem gasilskem vozilu, ki je prirejen posebej za to delo in tehnično pomoč. Skupno je bilo za nabavo nove opreme, ki lahko resnično reši človeško življenje, vloženih 3.700,00 € iz društvenih finančnih sredstev, torej to ni obremenjevalo občinskega proračuna. Naj še dodamo, da smo s to opremo dostopni za urgentno stanje (srčni zastoj) 24 ur na dan, na številki 112. Se pravi, da bomo (sočasno z ekipo nujne medicinske pomoči Maribor) na pomoč poslani ob najmanjšem sumu, da gre pri bolniku za srčni zastoj. Ob zaključku pozivamo vse občane občine Rače – Fram z medicinskim oz. zdravstvenim predznanjem (zdravnike, medicinske sestre, zdravstvene tehnike) in tudi ostale občane, ki bi radi sodelovali pri našem projektu in pomagali sočloveku, da se nam pridružite v enoti prvih posredovalcev Prostovoljnega gasilskega društva Rače. Dostopni smo na sedežu gasilske enote Rače, na Ptujski cesti 15 v Račah in na e-naslovu gasilci.race@gmail.com. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo asist. dr. Mateju Strnadu, dr. med, spec., ki je tudi idejni vodja sistema prvih posredovalcev v regiji, prav tako pa tudi ostalim zdravnikom ter reševalcem enote nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, za ves trud in čas, saj so v svojem prostem času izvajali vsa izobraževanja in nam nudijo oporo pri vzpostavitvi sistema. Ob tem naj za informacijo povemo, da defibrilator v gasilskem vozilu, o katerem pišemo, ni tisti defibrilator, ki je bil v preteklosti dostopen in stacioniran pri vratarju v podjetju Pinus, v novejšem obdobju pa začasno premeščen v PGD Rače (o bodoči najbolj optimalni lokaciji zanj se še dogovarjamo; ko bo znana, boste bralci o tem obveščeni), temveč gre v našem primeru za drugi - novi defibrilator. Oba pa obstajata z namenom, da bi lahko z njima čim hitreje in učinkoviteje priskočili na pomoč bolnikom z nenadnim zastojem srca. Denis VIHAR, pomočnik poveljnika PGD Rače za področje prve pomoči

POMEMBNO – NAJ SPOMNIMO: Kako ravnati v primeru srčnega zastoja in kako pravilno rokovati z defibrilatorjem, ki je dostopen na javnem mestu? 1. Če se prizadeti ne in ne diha, takoj pokličite 112! 2. Dokler ne priključite defibrilatorja, močno pritiskajte na sredino prsnega koša. Po vsakem 30. pritisku dajte prizadetemu dva vpiha umetnega dihanja. 3. Odprite defibriltor in natančno izpolnjujte navodila, ki jih daje. Naprava je avtomatična. 4. Če sunek elektrike ni potreben, ga defibrilator ne bo dovolil. Vseeno nadaljujte s pritiskanjem na prsni koš in z vpihovanjem zraka, dokler se prizadeti ne prične odzivati in dihati, sicer pa do prihoda reševalcev.

Opomba:

O dodatni možnosti, ki se ponuja v primeru nenadnega zastoja srca, se seznanite še na strani 48 (članek Andraža Ogorevca iz iHELP – Varnost na dlani; op. ured.)

24

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠA KULTURNA DEDIŠ^INA Skrb za kulturno dedi{~ino: kraljica glasbil v framski cerkvi zopet v polnem zvo~nem sijaju

Orgle so glasbilo, ki po svoji moči in skoraj v vseh drugih zvočnih lastnostnih prekaša vsa druga glasbila - tudi zato, ker lahko imitira druge. Zaradi tega so orgle tudi največje glasbilo, z izredno zahtevno gradnjo in temu primerno ceno. So pravo bogastvo za okolje, ki se običajno ne zaveda njihove vrednosti. To velja tudi za naše orgle, ki so odličen dva manualni instrument (dve vrsti tipk) in s svojo zvočno zmogljivostjo daleč presegajo običajne bogoslužne potrebe. S sedanjo ureditvijo so pridobile svoj prvotni zvočni sijaj. So solističen instrument ali spremljava vsem drugim, pevcem ali ansamblom. Zgrajene so bile leta 1946. Postavil jih je mojster Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani. Postavitev orgel v framski cerkvi spremlja zanimiva zgodba, ki jo povzemamo po župnijski kroniki, ki jo je pisal tedanji župnik Franc Rakun. Prav on je bil tisti, ki je bil najbolj zaslužen (kot idejni vodja in organizator) za postavitev orgel. Leta 1940 je graditelj orgel Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani poslal načrt in dispozicijo za nove orgle. Predračun je znašal 30.000 takratnih dinarjev. Za ponazoritev: v tedanjem izrazito kmečkem okolju je bila vrednost krave 1000 dinarjev. Domačin, bogoslovec Franc Petek, je obhodil celo župnijo in zbral prispevkov čez polovico potrebne vsote. Prišla je vojna in vojska je pobrala denar, župnik Rakun pa je bil kot zaveden Slovenec izseljen. Ko se je leta 1945 vrnil, je takoj začel s projektom orgel, vendar mu je Jenko odgovoril, da ni mogoče, a da bo poskusil leta 1946. Ker Rakun ni resno pričakoval, da bo kaj uspelo, ni zbiral denarja. A Jenko je pomladi 1946 sporočil, da bo orgle lahko naredil. Začelo se je torej mrzlično zbirati darove za nove orgle. Pri tem so nastale velike skrbi. Vendar je bilo tudi nekoliko sreče, ker je morala zadruga župniji vrniti 900 litrov leta 1945 zaplenjenega cerkvenega vina. Tega so prodali. Mnogo pa so nabrali po župniji z nabiralnimi polami nekateri prizadevni župljani in je prav, da jih kot posebno zanimivost na tem mestu omenimo: Elizabeta Pokrivač iz Loke, Franc Pliberšek iz Morja, Vida Koren iz Kopivnika, Štefan Marčič in Šimon Vavhnik iz Ješence, Matevž Klavž iz Požega, Anton Štavber iz Frama, Janez Kozel iz Varte in Jože Lešnik iz Frama. Še več so darovali posebni dobrotniki - botri, katerih imena 'naj bodo zapisana pri bogu' (kot je zapisal Rakun). Veliko so še pozneje darovali svatje ob nekaterih porokah. Še je manjkalo, pa je v največji meri pomagal Ferdinand Lešnik - po domače Matek, mlinar v Framu, pri računu in električni napeljavi za meh. Orgle so pripeljali na velikem tovornjaku iz Ljubljane in mojster Jenko jih je z dvema pomočnikoma postavil v enem tednu. Pri tem so požrtvovalno delali domači mizar Lovro Smogavec (pri obnovi kora), pa  pleskar Škof, strugar Kaves  (njuni imeni nista bili navedeni) in kipar Alojz Rath iz Maribora. Za blagoslov orgel se je pripravljala vsa župnija in na dan, ko je do tega dogodka prišlo (29. septembra 1946), je bila vsa cerkev okrašena z venci in smrekami. Povabljeni so bili duhovniki in verniki iz drugih župnij. Orgle je blagoslovil Franc Petek, ki je že pred vojno in tudi po njej požrtvovalno zbiral sredstva zanje; veliko je darovala tudi Želimo vam prijetno branje!

njegova mati. Imel je tudi slavnostno mašo. Na prevzemu orgel ni manjkal niti stolni kapelnik iz Maribora, Janez Evangelist Gašparič. Za povabilo se je zahvalil skladatelj Franc Kimovec iz Ljubljane, ki pa je orgle že preizkusil na Jenkovem domu v Šentvidu in čestital, da je v teh težkih časih bilo mogoče zgraditi tako dober instrument. Pri tem je pripomnil, da bo »moral vsak organist orgle študirati in študirati, da bo mogel iz njih zvabiti najlepše zvoke«. Orgle so s prevozom vred stale 192.625 povojnih dinarjev, kar je bila ugodnejša cena kot pred vojno. Kdorkoli je kasneje prišel igrati na orgle, jih je zelo pohvalil. Sedanji veliki servis je vestno naredil mojster Marijan Bukovšek iz Medvod pri Ljubljani, ki je delal v Jenkovi delavnici do leta 1998, ko je ob smrti lastnika delavnica zaprla vrata in več ne deluje. Mojster Bukovšek bo v bodoče bdel nad instrumentom, ker takšna velika naprava potrebuje varuha, da je v stalni formi. Največjo pomoč pri sedanji obnovi je nudila domicilna Občina Rače-Fram, pomagale so tudi Mariborske lekarne in anonimni dobrotniki. Vsem prisrčna hvala! Ostalo je še nekaj dolga in naprošamo bodoče dobrotnike, da skupaj ohranimo to bogato kulturno dediščino. Dobrodelne koncerte bosta v prihodnje prirejala KUD Rače in KUD dr. Pavel Turner Fram. S prenovo orgel je cerkev sv. Ane postala tudi koncertni ambient, enakovreden tistim v gradu Rače.

Orgle v cerkvi sv. Ane v Framu Foto: Eva Mustafa

25


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ob revitalizaciji instrumenta smo pripravili nadvse zanimiv koncert skladb, ki sta ga v soboto, 23. avgusta 2014, izvedla priznana umetnika - tenorist Branko Robinšak iz ljubljanske Opere in organist Tone Potočnik iz Akademije za glasbo v Ljubljani. To je bila njuna donacija k stroškom prenove orgel, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.

Marjan Bukovšek, tenorist Branko Robinšak, pomočnica pri orglah Irena Potočnik, organist Tone Potočnik Foto: Eva Mustafa

Poslušalci, ko so cerkev napolnili, so ob stoječem aplavzu (kar se ne dogaja prav pogosto) 'naploskali' še dodatka. Tone ŽURAJ

Organist Tone Potočnik in tenorist Branko Robinšak

Predstavila sta odličen spored arij in delov večjih skladb sakralnega značaja izjemnih skladateljev, ki jih druži njihova izpovedna moč in originalnost v času in prostoru njihovega delovanja. V glasbeni umetnosti zavzema sakralna ali duhovna glasba izjemno mesto. Umetnike vseh zvrsti - od glasbe, literature, likovne umetnosti in filma v novejšem času - je duhovna tematika navdihovala in privlačevala z vsebino čustvovanja, zamaknjenosti in skrivnosti. Akustična kvaliteta cerkve sv. Ane v Framu daje takšni glasbi še prav poseben čar. Otvoritveni dobrodelni koncert je bil nadvse uspešen tako s strani obiska kakor tudi z umetniške plati, saj je bila cerkev polna, umetnika pa odlična. Ob tem dogodku je pomembno, da zapišemo tudi spored koncerta: G. F. Händel - Xerxes; Ombra mai fu, W. A. Mozart - Ave verum, C. Frank - Panis Angelicus, F. Schubert - Ave Maria, P. A.Yon- Tocatina za flavto (orgle solo), A. Poli Scherzo pifferata (orgle solo), A. Stradella - Pieta Signore, L. Cherubini - Ave Maria, C.-C. Saint-Saëns Ave Maria, H. Sattner - Ave Maria, S. Premrl - Variacije na »Ti, o Marija« (solo orgle), G. Russolo - Toccata, V. Billi - Campagne a sera (Ave Maria), G. Bizet - Agnus Dei, L. Luzzi - Ave Maria in Bach - Gounod - Ave Maria. Izvedbe so bile umetniško izpiljene in sicer tako s strani tenorja Branka Robinšaka z njegovim zmogljivim in barvno izenačim glasom v vseh legah, kakor tudi s strani organista Toneta Potočnika s sugestivno izvedbo solističnih skladb in spremljavo solista. 26

Oglasno sporočilo

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POGOVOR z Davorinom More{ejem, gorskim teka~em iz Morja Hipoteti~no že drugi~ te~e okoli Zemlje… Krivi (ali zaslužni) so predvsem prevelika 'kilaža' ter trma, odločnost, vztrajnost in nepopustljivost Običajno je tako, da to, kar imamo doma ali tik pred nosom, pogosto spregledamo. Ali pa tistega vsaj ne znamo dovolj ceniti. Tako je bilo tudi v primeru, ki ga bom skušala s pomočjo tega intervjuja s čim več zornih kotov predstaviti, osvetliti tokrat (in s tem, upam, ponudila zanimivo branje in dala misliti še komu). Kar dobro desetletje, odkar z družino živim v Morju, smo ga le bežno opazovali preko ceste. In se tu in tam občudujoče čudili njegovemu (za zdravje nadvse koristnemu in posledično vseh pohval vrednemu) početju, ki mu zavzeto sledi v prav vseh letnih časih - ne le v vremensko optimalni pomladi in jeseni, temveč mu ostaja enako zvest tudi v veliko manj prijaznih vremenskih razmerah, ko napoči zima in zunaj vlada domala sibirski mraz ali ko poleti vse žarči od skorajda neznosne sončne pripeke. Nekaj časa je odhajal v službo tedaj, ko smo se drugi začeli družiti s posteljo in se iz nje vračal, ko smo drugi vstajali in se odpravljali na delo. Potem se je nekaj časa z avtomobilom vozil od doma proti večeru in k počitku legel približno poltretjo uro po polnoči, ko je večina nas ravno najslajše sanjala. Vse to za ljubi kruhek. Dobesedno. Kajti tedaj je v Intesu oz. podjetju Kruh – pecivo Maribor, ki se danes imenuje Žito d.d. in kjer je zaposlen vse od leta 1991 (le da sedaj, ko dela v tamkajšnjem skladišču, njegov delovnik traja od 7. do 15. ure), pripravljal kruh za dostavo v trgovine, da smo si lahko ostali po prespani noči zjutraj margarino in marmelado (ali kaj podobnega) namazali na svež, skorajda še topel kos kruha ali naredili sendvič iz mehke žemljice. Tudi čez vikende je svoj čas prakticiral nekoliko neobičajen življenjski bioritem, saj je tedaj, ko smo navadni smrtniki šele pomežiknili v nov dan, on s športnimi copati marsikdaj že pridno nabiral kilometre teka po konfiguracijsko razgibanih terenih framskega ali celo 'čisto pravega' Pohorja. In če večini med nami, živeči ob sedanji Strmi ulici v Morju, ob kakšnem sprehodu od vznožja te ulice in vse tja 'do Osterca' (žal že pokojnega, a se je takšno poimenovanje med krajani ohranilo) oz. še nekoliko dlje, do najvišje točke na našem hribu, želi na cilju srce od močnega in hitrega nabijanja skočiti iz prsi in nam jezik 'visi do tal', je to za današnjega sogovornika zgolj 'mala malica', šele uvertura - ogrevanje za tekaške podvige, ki so na njegovem urniku tri krat tedensko in s katerimi vedno znova zvišuje meje mogočega. Ja, tak je Davorin Moreše iz Strme ulice 23 v Morju - sin, mož (oz. izvenzakonski partner), oče, delavec. In človek z močno prisotnostjo športnega duha. Trmast. Odločen. Vztrajen. V nekaterih ozirih nepopustljiv. »Z eno besedo - škorpijon,« kot reče in ponosno pokaže tetovažo tega zodiakalnega znamenja na čvrsti mišici svoje levice. Ni kaj, kljub temu, da je bil rojen na dan spomina na mrtve (letos bo dopolnil 44 let), je izredno živ(ahen). Pa tudi žilav. Skratka - mirne duše lahko rečem, da je moj sosed v nekaterih ozirih v bistvu postal nekaj zares precej posebnega. Nadpovprečno unikaten in ekstremen. Prisrčno povabljeni, da se s pomočjo zapisa pogovora, ki sem ga za vas z veseljem in zanimanjem pripravila tokrat, o tem in o neverjetni moči človekove volje prepričate tudi sami. Najprej teoretično, potem pa - kdo ve? Marsikaj, kar se ob pogledu v ogledalo, ob sestopu s tehtnice ali ob soočenju z nič kaj obetavnim zdravniškim izvidom na prvi pogled in z udobnega naslonjača zdi nemogoče, namreč je mogoče! Ne verjamete? Dokaz in vzgled sta pred vami. Še več: Davorinova zgodba o uspehu lahko 'jutri', če se boste le dovolj trdno odločili in ne boste vrgli puške v koruzo že pri prvi prepreki, dežni kapljici ali snežinki, postane tudi vaša! • Pozdravljen, Davorin! Danes, ko sem te povabila, da se malce pogovoriva za Novice, je sobota, 21. junij 2014, torej prvi poletni dan. Videla sem, da si šele malo prej pritekel domov. Kako se počutiš? Zdaj, ko sem se stuširal, odlično (smeh). • Spoznala sem te pred 15 leti in že tedaj si jo z domačega dvorišča pogosto 'ucvrl' gor, v breg, vrnil pa se šele čez kakšni dve uri, znova (oz. še vedno) v tekaškem ritmu. Prišepni mi - je tak zgolj umetniški vtis, vmes pa malce goljufaš, ali resnično ves ta dolgi čas tečeš? He, he, nič ne goljufam. Ne več. In če bi, bi s tem za nos vlekel kvečjemu sebe. Tečem, tečem… 'Laufam' brez postankov. • In kako dolgo že? Kdaj, kako in zakaj se je pravzaprav začela tvoja tekaška strast? Tek mi je 'ležal', odkar pomnim. Že kot 'mulc' sem se rad in veliko podil okoli. Kmalu se je pokazalo, da sem na splošno precej motorično spreten, kar so opazili tudi drugi. Zato najbrž ne preseneča, da je moje zanimanje za atletiko že v osnovni šoli preraslo v za tista leta dokaj resen trening. Neredko sem zmagoval na šolskih olimpijadah, posebej sem blestel pri teku Želimo vam prijetno branje!

27


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM na kratke proge (60 in 100 m). Žal pa moji učni rezultati niso bili na ravni športnih. Nad tem dejstvom starša nista bila preveč navdušena in sta želela situacijo obrniti. Menila sta, da bodo ocene v redovalnici boljše, če bom manj časa tekal in več časa sedel pri knjigah in zvezkih, zato sem bil primoran opustiti atletiko in tovrstne treninge. • Pa se je pričakovanje očeta in mame v praksi udejanjilo? Ne. Za neko visoko učenost, kot vse kaže, nisem bil rojen. Treniral potem res nisem več, vendar je tudi daljše sedenje pri zvezkih bolj ali manj res bilo zgolj to – sedenje, 'umetniški vtis', kot praviš. Edina opazna posledica novih okoliščin je bila, da sem se začel rediti. Prav hitro in grdo rediti. • Hm… Hočeš reči, da je tak vitek, skladno grajen in vitalen moški najlepših srednjih let, ki ga danes po svetu nosijo tako rekoč same kosti in napete mišice, bil kdaj debelušen? (Smeh). Ne samo debelušen. Debel. Geni in usoda mi niso namenili neke zavidljive telesne višine, tehtnica pod menoj pa se je, ko sem imel komaj kakšno leto ali dve preko dvajset, že nevarno približevala trimestnemu številu! Pri 22ih sem se počutil kot sodček. • In to je bil v tvoji glavi znak za alarm? Tako je. Hotel sem preprečiti ne samo nadaljnje kopičenje telesne teže in maščob, temveč svojo 'kilažo' spraviti v meje normale in dobrega počutja. Odločil sem se za rekreacijo, za vrnitev k teku. Po horoskopu sem škorpijon in kar se odločim, to hočem doseči. • Očitno ti je uspelo. Koliko tehtaš danes? 72 kg. • In nimaš kakšnega prekomernega holesterola, pa neustreznega krvnega tlaka, kje kakšnega grama preveč ipd.? Ne. Ravno sem dobil najnovejše zdravniške izvide in je vse b. p. Takoj podpišem, da pri sedanjem stanju in počutju ostane. V moji koži je namreč zdaj prav prijetno. • Pa kaj paziš na prehrano? Izračunavaš kalorije, preden daš kak grižljaj v usta? Ne, jem normalno. To pomeni, da pravzaprav kar veliko. Poleg tega rad jem dobro, pa za povrh še precej kalorično. Sem namreč kronično nenasiten ljubitelj testenin, riža ipd. In izrazito mesojed. Raje več tečem kot manj jem. • Glede na tvojo starost in predstavljeno časovnico dogajanj ugotavljam, da si torej resno 'pljunil v roke' in začel načrtno tekati pred 22 leti, kar pomeni, da to sedaj počneš natanko polovico svojega življenja?!? Glej, glej, pa res! Na to doslej sploh nisem pomislil. • Kako pa so si sledili dogodki in pomembni mejniki v nadaljevanju tvoje tekaške zgodbe? Po približno dveh letih teka, ko s slednjim še nisem bil tako 'zasvojen', sem pa pri njem bolj ali manj redno vztrajal, sem zmogel z zmernim tempom in naporom v eni 'rundi' vselej preteči 10 km. Prvič mi je to uspelo sicer že po cca pol leta teka, a tedaj takega zalogaja še nisem zmogel konstantno ponavljati. Za ilustracijo naj povem,

28

da je to bil fantastičen napredek v primerjavi z začetki, ko sem na krajših progah (cca 3 km dolgih - po zdajšnji Strmi ulici navzdol in nato čez sedanje novo naselje Morje in čez terase) tudi 10 do 15 krat stal, da sem se malo nadihal in nabral novih moči za nadaljevanje. Kasneje je bilo teh postankov čedalje manj, bili pa so tudi krajši, sčasoma pa sploh ni več šlo za postanke, temveč za kombiniranje teka s hojo. Strašno fino se mi je zdelo vselej, kadar mi je uspelo premakniti lastno mejo mogočega navzgor, počutil sem se adrenalinsko, zmagovalno, to pa mi je dajalo novo moč, voljo in energijo za naprej. S tem pa se je večalo tudi samozaupanje, naraščale so moje ambicije, višali so se zadani cilji, čedalje bolj ponosen pa sem bil tudi ob sestopanju s tehtnice. Pri tem so me podpirali tudi vsi moji najbližji, sorodno dušo na to temo pa sem v tistem obdobju našel v bratu svoje punce Marijane, v Marijanu, torej v sedanjem svaku; no, v bistvu ni čisto pravi svak, ker z Marijanco nisva poročena (smeh). Prav Marijan, ki se je tedaj s tekom ukvarjal že dlje časa in je bil posledično kondicijsko precej vzdržljivejši od mene, je tudi tisti, ki naju je pred dvajsetimi leti prijavil na prvo veliko tekaško tekmovanje. Predvsem zaradi strašne trme sem preizkušnjo sicer uspešno prestal, a so me po njej – brez pretiravanja – morali skorajda nesti do avta… • Sama ušesa so me… Zamisli si, da namensko tekaš šele dve leti in da je tvoja dotlej najdaljša v enem 'kosu' premagana dnevna razdalja, torej osebni rekord, 10 km. Potem pa te nekdo, ki ga seveda ne želiš razočarati in nočeš biti zgolj njegova bleda senca, povabi in prijavi na 32 km dolg gorski maraton z začetkom na Rogli in ciljno črto na snežnem stadionu pod Pohorjem… Še danes se natanko spominjam nekaterih kriznih trenutkov na progi, predvsem pa zadnjega dejanja, 'velikega finala' teka v toplem vremenu od Bellevuea po smučarski progi navzdol, kjer so zelo trpele mišice. A jaz ne bi bil jaz, če bi se vdal. Čeprav totalno 'crknjen', sem tekel do konca, do cilja in čezenj, takoj nato pa se na snežnem stadionu z zadnjimi atomi moči in brez postanka oblečen vrgel direktno v bazen… Mislim, da sem bil prava atrakcija za navdušene gledalce… (smeh). Nato so nam postregli makaronovo meso s testeninami in solato - vse skupaj sem sestradano 'zmazal', medtem pa se je v meni in na meni vse razbolelo. Ko smo se po kakšne pol ure sedenja in počitka želeli odpraviti domov, nisem mogel več vstati. Mišice so popolnoma zatajile. Iz heroja sem se hočeš nočeš moral preleviti v invalida. Moja Marijanca in njen brat sta me podprla vsak pod eno roko in me na tak način na pol zvlekla do avta. Če česa v življenju, potem gotovo prav tega nikoli ne bom pozabil! Pa tudi nekaj naslednjih dni sem ob vsakem gibu konkretno čutil vsako mišico posebej. Bilo je res grozno! • A ne dovolj, da bi odnehal. Ne, to pa ne. Kazen za pretiravanje sem sicer pošteno plačal, a bil nagrajen z lepim, dragocenim spoznanjem, da zmorem. Priznam tudi, da je mojemu notranjemu, čeprav v vsakdanjem življenju ne preveč izrazitemu egu, zelo dobro delo zavedanje, da sem uspel, da sem presegel samega sebe. In sem dobil dodaten zagon, pravzaprav kar krila… Spoznal sem, da je napočil čas za podaljšanje tekaške trase. Do tedaj sem tekal na 10 km, na gorskem maratonu zmogel 32 km, zato sem 'novo znamko' tekaških treningov nastavil nekje na sredino obeh vrednosti. Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Lahko izpostaviš kakšne vzporednice in ločnice med prvotnim in zdajšnjim tekom? Že od začetka sem običajno tekal tri krat tedensko, vsak drugi dan. Res pa je, da najprej pri tem urniku nisem bil tako dosleden. Dokaj rad sem 'hvatal krivine', kot bi rekli naši južni sosedje. Kdaj pa kdaj sem prestavljal, pa tudi izpuščal termine, se oziral na vreme, letne čase in pri sebi iskal najrazličnejše druge izgovore. Ob tem pa spoznal, da je bilo vselej, kadar sem si vzel kak dan odmora preveč, precej težko nadaljevati.V novejšem obdobju sem tozadevno bistveno bolj samodiscipliniran. Še vedno tečem tri krat tedensko - običajno ob ponedeljkih, sredah in petkih, po službi. Če kdaj res pride vmes kaj takega, da mora tek odpasti, izpadli termin nadomestim takoj naslednji dan in se tedenska tekaška obveza pač zaključi v soboto. • Najbrž ne tekaš vselej po isti trasi? Najpogosteje tekam po bližnji in ne preveč oddaljeni okolici, pač zato, ker je to najbolj praktično. Sedaj imam že nekaj časa 6 ali 7 ustaljenih tur, ki mi ustrezajo in jih menjujem, da ni preveč enolično. Marijanci vselej, preden grem od doma na tek, povem, kje se bom tistega dne gibal. Včasih pa se zgodi tudi, da se z avtom zapeljem do kakšnega bolj oddaljenega izhodišča in startam od tam. • Zanima me, kje običajno tečeš in katera tura je najdaljša, najtežja? Največkrat se z domačega dvorišča podam navkreber, tečem čez gozd ob Strmi ulici, nato pa mimo framskega pokopališča v Kopivnik, na Planico, Frajhajm, čez Lepi vrh in Loko ter nazaj v Morje. Najdaljši 'tekaški šiht' me čaka, kadar se urnik treninga pomakne v vikend. Ker se ob sobotah včasih odpravimo v Ruše, kjer je bila doma Marijanca in kjer sedaj obiskujemo njeno mamo, se na tek tedaj podam od tam. Iz Ruš, ki ležijo na 300 m n. v., mimo tamkajšnje zadruge tečem na Martnico, nakar po gozdni poti nadaljujem do Šumika. Po 17 km konstantnega vzpona, med katerim premagam cca 700 m nadmorske višine, nato po drugi strani čez Smolnik tečem nazaj v Ruše. Za takšno pot, ki je dolga okoli 30 km, v povprečju potrebujem 2 uri in 40 minut. Kot najtežavnejšega pa doživljam 110 minut trajajoč tek od doma do Areha (za povratek s tamkajšnjih 1.258 m n. v. nazaj na domačih cca 350 m n. v. poskrbi Marijanca z avtomobilom), saj so na tej poti noge še posebej močno obremenjene. • Bom vprašala ponovno: se vmes kaj ustaviš? Ne, ni časa za 'zabušavanje'. • Te kdaj, kadar stiska mraz in stopinje škripljejo v snegu, ali kadar dežuje in močno piha, ali pa kadar komaj dihamo od vročine in sopare, res nikoli ne mine do tega, da bi se podal na tek? Ne več. Tekam pomladi, poleti, jeseni in pozimi. Vsak letni čas ima svoje čare, tako na splošno kot tudi pri teku. No, če bi ravno tolkla in bičala toča, se ji ne bi izpostavljal, kaj ostalega pa je le izgovor. • Koliko km tedensko torej sedaj trpijo tvoji vpadljivo rumeni tekaški copati? Ne glede na to, kje tekam in kateri mesec je na koledarju, vsakič, kadar tečem, pretečem najmanj 20 km. Želimo vam prijetno branje!

Davorin med tekom; junij 2014 Foto: Marijana Zagomilšek

• 20 km x 3 dni v tednu je 60 km na teden. Če to pomnožimo s povprečno 4 tedni na mesec, smo pri številu 240. V 12 mesecih leta to pomeni… to pomeni 2880 km. Če zanemarimo čas do 'usodnega maratona' in se osredotočimo le na zadnjih 20 let, pa za tak izračun že težje gre brez pomoči kalkulatorja. Gre namreč za reci in piši - skupno 57.600 km! Hm, pa se res ogromno sliši. • Si kdaj raziskoval in računal, do kod na zemeljski obli bi ob tolikšnem številu kilometrov, ki jih imaš za seboj, že pritekel, če bi vedno tekel le naprej in naprej, vedno novim krajem naproti - po zračni liniji? Torej po cestah, gozdovih, nižavjih, višavjih, po puščavah, pa po rekah in neskončnih oceanih (seveda je to mogoče zgolj hipotetično)? Ne, nisem. Imam pa sedaj ob tem vprašanju kar 'kurjo' polt. Nemalo si me presenetila z idejo in s takšnim načinom razmišljanja. Seveda sem zelo radoveden, kakšen je odgovor. • Davorin, takole predlagam: pozabi na to vprašanje do septembra, ko ti obljubim, da boš našel odgovor nanj v Novicah, vmes pa se bom pomenila s 'stričkom Googlejem' in naredila nekaj primerjav. Velja? Z veseljem. Velja! Da si boste tudi vi lažje predstavljali, koliko je v naravi pravzaprav 57.600 km, vas seznanjam z izsledki tovrstne raziskave (podatki sicer niso do metra natančni, vseeno pa zaokrožanje razdalj na okroglo število ne spremeni rezultatov, ki so zgovorni in jemljejo sapo). Davorinovo doslej pretečeno število kilometrov po dolžini namreč ustreza: - razdalji teka do ekvatorja (do tja imamo slabih 5.200 km) in nato okoli njega (40.075 km) ter do južnega tečaja (od največjega vzporednika, ki deli Zemljo na severno in južno poloblo, do skrajno južne točke našega planeta, je približno 10.000 km), kjer bi se obrnil in že cca 2.300 km tekel nazaj proti domu;

29


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Marijanca (pa tudi moja starša, s katerima živimo v isti hiši) tega ni dojela in me je skušala kdaj obdržati doma, zdaj pa me vsi razumejo in vedo, da je najbolje, če mojega tekaškega ritma nič ne zmoti.

- osemkratnemu tekaškemu obisku New Yorka (dobrih 6800 km v eno smer) oz. štirikratnemu teku do tega slovitega ameriškega človeškega mravljišča in nazaj domov, pri čemer bi mu ostali kilometri 'v dobro' še za to, da bi odsprintal gledat na uro do slovitega Big Bena v London (dobrih 1400 km) in se po povratku v občino Rače-Fram znova obrnil ter še dvakrat tekel do Trojan po krofe in nazaj v Morje…; - 43 krat pretečenim mejam Slovenije (upoštevaje podatek o skupni dolžini kopenskih, rečnih ter morskih meja, ki skupaj znašajo 1334 km – podatek Statističnega urada RS); - 523 krat premagani avtocestni relaciji Fram – Ljubljana, kar je toliko, kot bi dobri dve leti vsak delovnik, torej 5 dni v tednu, tekal od doma v prestolnico (oz. dobro leto v obe smeri).

• Marijanca ni sprejela le tvojega tekaškega urnika, ampak se ti zadnje čase še sama pogosto pridružuje pri drugih oblikah športa in rekreacije, kajne? Drži. Sedaj, ko je najin sin Žan že skoraj polnoleten, naju ne potrebuje več toliko, pa tudi naši interesi so seveda postali različni, zato si lahko z Marijanco večkrat privoščiva za nekaj ur ali za kak dan zapustiti dom. Običajno kolesariva ali zlezeva na kak vrh v naših čudovitih gorah. In očaran sem nad Marijanino kondicijo ter njeno vnemo za beleženje čedalje zavidljivejših višinskih podvigov. • O čem bova najprej rekla kakšno: o kolesarjenju ali planinarjenju? Po želji. Pa dajva o kolesarjenju, ker je prej po abecedi (smeh). Torej, v tem mesecu (junij 2014 - op. ured.) sva se ob vikendih z Marijanco skupaj podala že na dva daljša kolesarska izleta, ki sta vodila do Slovenske Bistrice in nato do Tinja ter RTC Trije kralji, od tam pa na Osankarico, Bajgot nad Šumikom, pa do Areha in Bellevuea, nato pa mimo pljučne bolnice preko Ranč v Morje.

Impozantno, kajne? • Človek bi pričakoval, da se bo ob takšni tekaški zgodovini tvoje ime redno pojavljalo med udeleženci tekaških maratonov. Morda res. Vendar me tam ni zraven. Ne tečem tekmovalno, tečem zase. Čeprav ne rečem, da mi tekmovalnost ne predstavlja izziva. Mi! Vendar me od večine organiziranih maratonov najbolj odvrača dejstvo, da potekajo po ravnini, sam pa sem navajen in mi bolj odgovarja teči po hribih. • Zanimivo… Če prav razumem, je tisto, kar na splošno velja za težje, tebi lažje? Saj vem, da bo najbrž še marsikomu drugemu zvenelo čudno, vendar je moj odgovor pritrdilen. Doma smo na vznožju hriba, ki se nad nami še bolj strmo vzpenja, in takih terenov sem navajen bolj kot ravnine. Včasih se peljem z Marijanco do njene službe v Mariboru, nato pa od tam tečem proti domu, torej tako rekoč ves čas po ravnem. Prav mučno mi je. Očitno so za tek po ravnem in gorski tek aktivirane različne mišice. Zato se tedaj po povratku domov obvezno odpravim še kam, kjer lahko tečem navzgor in s tem dam delo tistim mišicam, ki so pri meni veliko bolj natrenirane. Pa še nekaj je: po ravnini in civiliziranih poteh je moteče srečevanje z ostalim prometom, sam pa veliko raje tekam v tišini in samoti narave. • Sodiš med tiste, ki jih videvamo tekati z mini slušalkami v ušesih, ob kakšni motivirajoči glasbi, ter opremljene z merilci vseh mogočih parametrov? Ne. Dodatne motivacije ne potrebujem. Tek je postal moj način življenja. Doživljam ga kot redno potrebo. Gre za fizično in psihično relaksacijo, med katero dam možgane na 'off' in ne razmišljam o ničemer. Če mi tek kaj prepreči, se počutim ves nervozen. Sprva

30

Sam pa sem se letos pomladi prvič udeležil tudi 52-kilometrskega kolesarskega Poli maratona na Ptuju. Tekmoval sem z gorskim kolesom, saj običajno kolesarim po tovrstnih terenih. Reči moram, da sem se res pošteno 'nagonil', vsekakor pa bistveno bolj od velike večine tistih, ki so se na startu pojavili s športnimi kolesi. Kljub temu se lahko pohvalim, da sem se prepričljivo uvrstil med prvo polovico najhitrejših. • Bravo! Kakšni pa so gorski vtisi, dogodivščine in rekordi? Gore so nekaj najlepšega, pogleda z njihovih vrhov pa ni mogoče opisati z besedami. Čista pravljica. Ta ljubezen je vzniknila pred približno šestimi leti. Za uvod sva z Marijanco kupila kakovostno planinsko obutev ter ostalo opremo in se, na videz prava planinca, odpravila v Logarsko dolino in do Okrešlja. Tam sva, dejansko popolna planinska začetnika in brez kakršnih koli poprejšnjih koristnih informacij, ob pogledu na gorsko karto tuhtala, kam bi jo mahnila. V oči nama je najbolj padlo ime 'Mrzla gora'. Spogledala sva se, prikimala in šla za nosom naprej… Čez nekaj časa sva srečala osamljenega planinca in ga povprašala, če sva na pravi poti. Možakar naju je pomenljivo Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM premeril s pogledom in lahko ugotovil le, da sva vrhunsko opremljena, nova od nog do glave, kot iz izložbe. Očitno je presodil, da sva zrela za Mrzlo goro, in nama pokazal pot ter dal nekaj napotkov. A že kmalu, nekako na polovici načrtovane poti, se je najina prva ekspedicija v gore klavno končala; hodil sem spredaj in kamen, ki se mi je odkrušil, je Marijanco za menoj zadel pod kolenom. Ni bilo prehudo, a koža na nogi je bila presekana. Rana je začela boleti, tekla je kri. Morala sva se vrniti. Obenem pa se 'okužila' z gorami in vedela, da naju prvi ponesrečeni planinski poskus ni prestrašil do te mere, da ne bi kmalu znova zakoračila po Kamniško-Savinjskih Alpah. Rečeno – storjeno, le da sva se tedaj prej dobro pozanimala o vsem, kar je potrebno vedeti, ko se človek poda v hribe. Hitro nama je postalo jasno, da je najin prvi izbor – Mrzla gora – najbolj krušljiva in najmanj zavarovana gora in zato za začetnike popolnoma neprimerna. Poiskala sva torej lažje poti in se jih začela lotevati. Odtlej pet ali šest krat v poletni sezoni obiščeva Kamniško-Savinjske Alpe in povem lahko, da sva doslej stopila že na vse tamkajšnje vrhove, le Mrzla gora še vedno ostaja nekakšen bav-bav in neosvojena.

• Obstaja kak planinski trenutek ali dogodek, ki ima posebno mesto med vajinimi spomini? Obstaja. Izpostavil bi dva – najprej prvo pot po Turskem žlebu (sedaj sva jo prehodila že večkrat, kot imamo prstov na obeh rokah), ko so se nama kar precej tresle noge, dogodek čisto posebne sorte pa je bilo srečanje s kozorogoma malo pod vrhom Skute, na okoli 2500 metrih nadmorske višine. Če sem iskren, se mi v živalskem vrtu te živali nikoli niso zdele taki orjaki kot v živo, ko smo se zgolj na nekaj metrih razdalje in na isti ozki potki, pod katero je zeval prepad, gledali iz oči v oči in z Marijanco nisva vedela, kakšno reakcijo lahko kot tujka pričakujeva v njihovem domala še povsem neokrnjenem gorskem svetu. Kaj bi tajil – strah naju je bilo, da joj! Na srečo se je kozorog s svojim neverjetnim bogastvom rogov na glavi (rogatega lepotca, o katerem je govora, si lahko ogledate na kolažu planinskih fotografij – zgoraj; op. ured.) čez nekaj dolgih in mučnih sekund z najine bližine umaknil višje, proti samici, tako da sva bila rešena prej, preden nama je srce padlo v hlače. Seveda je srečanje s kozorogoma za naju postala top tema dneva, ljudje, ki sva jih srečala na vrhu in po poti ter jim to omenila, pa so se nama smejali, rekoč, da gre za udomačeni, krotki živali, ki nista nevarni…

• Kamniško-Savinjske Alpe so torej skoraj že v celoti 'odkljukane', kaj pa ponos slovenstva, Triglav z Aljaževim

stolpom v osrčju Julijcev? Tudi ta, če bo vse po sreči, še pride na vrsto. Tja sva nameravala prav letos poleti, a je, vsaj v tem času, menda že na Kredarici še vedno okoli 2 m snega. Cepinov in derez pa ne uporabljava, po ledenem snegu ne bi hodila in izzivala usode. Poleg tega me, odkrito povedano, na Triglav niti ne vleče preveč. Tam jih je bilo že veliko in mnenja sem, da je to - predvsem zato, ker do tja vodijo tudi poti, ki se sicer vlečejo, a so relativno enostavne - postala preveč obljudena, že kar turistična pot, zaradi česar je obisk naše najvišje gore dostopen skorajda vsakemu malo bolj vnetemu pohodniku in s tem nekoliko razvrednoten. Sam imam raje vzpone na tiste gorske predele, kjer je srečanje z drugimi osebami prej izjema kot pravilo. Kot Slovenec pa seveda želim to narodno pripadnost potrditi tudi na način, da se čim prej podpišem in fotografiram na 2864 m. • Ali poleg teka, kolesarjenja in planinarjenja ostaja v tvojem srcu prostor še za simpatijo do kakšnega drugega športa ali konjička? O, ja, prostora je veliko, interesa tudi, žal pa zaradi drugih obvez, ki so prioritetne, za resnejše posvečanje še čemu drugemu ni dovolj časa. Želimo vam prijetno branje!

31


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Davorin v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni preteklosti (sam ali z družino) - v vseh letnih časih

Naš Žan je včasih treniral nogomet in sem se na dvorišču tisto obdobje skupaj z njim kdaj podil za žogo in preizkušal lastne spretnosti na tem področju, sedaj pa sem zgolj nogometni navdušenec pred TV. Navijam seveda za NK Maribor, ker pa je letošnje leto (prav v času nastajanja tega pogovora) v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji, skušam spremljati vsaj tekme najzanimivejših ekip. • Pa se še na kratko vrniva nazaj, k teku. A vedno tečeš sam? Kaj piješ in koliko spiješ med potjo? Vedno tečem v družbi z izotoničnim napitkom (0,5 ali 0,75 l) in energijsko čokoladico. S prvim zato, da ostanem pri moči in ne dehidriram, z drugim pa za primer, če bi nastopila kriza. • Ali med tekom po pohorskih vaseh srečaš koga, ki te začudeno gleda? Včasih na odročnejših predelih res srečam koga, za katerega se mi zdi, da mu z obraza berem vprašanji: 'Ali je ta malo nor? Le od kod se je vzel?' A z drugimi se ne obremenjujem, pač pa vsakega prijazno pozdravim in tečem dalje. • Mnoge ženske imajo fetiš na čevlje. Ga imaš ti na tekaške copate? Fetiša ne, je pa res, da je ustrezna obutev pri teku zelo pomembna. Sicer nikakor ne živim na 'veliki nogi', a pri tekaških copatih res ne gledam na ceno, temveč izključno na kvaliteto. Kupujem tekaške copate, ki vsebujejo gel za blaženje udarcev pri teku navzdol. Predvidena učinkovitost tega gela je pretečenih 1000 km, garancijski rok za tovrstno obutev pa leto dni. Sam take copate iztrošim bistveno prej, po 4 mesecih, zato sem jih letos prvič po tem času reklamiral, na nove pa moral čakati nekaj dni. Prav tedaj, ko sem bil brez ustrezne tekaške obutve, je v Mariboru potekal športni vikend, v sklopu slednjega pa gorski maraton, kakršnega sem se udeležil pred dvema desetletjema. Ko sem to ugotovil, bi se bil - pa naj zveni še tako mehkužno najraje razjokal. To višjo silo sem res obžaloval in si težko odpustil, da me ni bilo zraven. • Tvoja EMŠO pove, da si se od statusa mladeniča že poslovil. Pa si vseeno uspel ohraniti kaj otroka v sebi? Definitivno! Sem. In tega ne skrivam. Še več: zdi se mi super in prav. Vsakomur bi privoščil, da se bi znal čim več zabavati, šaliti in se veseliti kot otrok, ne glede na starost.

Tu in tam pride tudi čas, ko Davorin ne skriva, da mu je uspelo ohraniti otroka v sebi…

• Imaš kakšne škodljive navade in razvade? Niti ne. Včasih sicer 'zapaše' pivo ali kaj podobnega, a se, če v družbi kdaj po grlu steče kakšna kaplja preveč, to pri teku takoj pozna. Alkohol in šport ne gresta skupaj. Kadil pa nisem nikoli. Tudi cigareti k športu in zdravemu načinu življenja nikakor ne sodijo.

32

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pred zaključkom, na začetku avgusta 2014: Davorin in Marijanca sta letos julija dopustovala na Gorenjskem, v Kranjski Gori. Zelo sta bila navdušena nad pravilnostjo odločitve, da sta se namesto ležernega poležavanja na kakšni izmed polnih obmorskih plaž raje nadihala gorskega zraka, občudovala osvežujoče zavese rečnih slapov ter nekaj prostih dni izkoristila za soočenje z novimi izzivi, s še bolj 'norimi' adrenalinskimi pustolovščinami. Kolesarjenje na Vršič (1611 m), vzpon na letos v tem času ponekod še močno zasneženi Mangrt (2679 m), predvsem pa dogodivščina vseh dogodivščin – rafting na deroči Soči – so tisti trije podvigi, ob katerih jima usta najbolj lezejo narazen in po katerih si bosta najbolj zapomnila letošnji (hiper)aktivni poletni dopust.

Vzpon na Mangrt

S kolesom na Vršič

Pred nepozabnim adrenalinskim doživetjem – raftingom na Soči

»Še greva tja,« sta Davorin Moreše in Marijana Zagomilšek z iskricami v očeh zaključila v en glas. Pripravila: Simona ANTOLIČ

Oglasno sporočilo

Želimo vam prijetno branje!

33


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI Ponosni na izvedeni petnajsti ob~inski praznik Gotovo je sedaj veliki večini naših bralcev in bralk že dobro znano, da 21. junij ni le dan, ko na letnem koledarju zavlada poletje, temveč ta datum pomeni tudi dan, ko občani občine Rače-Fram obeležujemo in praznujemo naš lokalni praznik. Letos smo praznovali že petnajstič zapovrstjo. V času od 13. do 22. junija 2014 so se v čast občinskemu prazniku vsakodnevno vrstile številne in raznolike kulturne, glasbene in zabavne prireditve. Celotno dogajanje je doseglo vrhunec v sredo, 18. junija 2014, ko je v čudovitem ambientu, med oboki mogočnega, lepo obnovljenega gradu v Račah, na tamkajšnjem dvorišču, polnem obiskovalcev, potekala osrednja proslava. V sklopu slednje so prisotni zaploskali prejemnikom zlatih županovih petic (to simbolično nagrado si je zaslužilo dvajset najboljših devetošolcev naših osnovnih šol), sedmim dobitnikom priznanj župana (namenjena so posameznikom za posebne dosežke in dolgo, požrtvovalno ter posebej uspešno delo na humanitarnem, društvenem, športnem ali kakšnem drugem za lokalno skupnost pomembnem področju) ter dvema prejemnikoma najvišjega priznanja - spominske plakete.

Udeleženci osrednje proslave ob občinskem prazniku 2014; notranje dvorišče gradu Rače je še enkrat več potrdilo sloves fantastičnega prireditvenega prostora

Čeprav je bilo na osrednji proslavi ob prazniku občine Rače-Fram tudi vsa minula leta vedno prijetno, lepo in slovesno, je bilo prav letos po večinskem mnenju 'naj-naj', saj se je na grajskem dvorišču tistega večera resnično vse več kot čudovito 'poklopilo' in nas napolnilo z odkritim ponosom, da smo lahko del te zgodbe. Zanosa ni skrival tudi prvi mož naše lokalne skupnosti, župan Branko Ledinek, ki je v svojem slovesnem nagovoru strnil različne aktualne misli, ki jih objavljamo tudi na tem mestu: 34

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM »Spoštovane občanke in občani, spoštovani nagrajenci, cenjeni gostje – lepo pozdravljeni na osrednji proslavi ob prazniku občine Rače – Fram! Stanje, v katerem smo se znašli kot država, je zares nekam čudno. Evropska kriza je močno zarezala v posamezne države in mednje še vedno spada tudi Slovenija. Nekatere države se ponovno postavljajo na lastne noge, mi pa še zmeraj iščemo krivca drugje in za vse krivimo ali nasprotno politično stran ali Evropsko unijo, razpoloženje državljanov pa je slabo in precej apatično. Če pa se zapeljemo malo čez mejo, odpotujemo po Evropi (tudi tisti, ki je včasih veljala za 'rusko'), se nenadoma počutimo, kot bi bili na drugem planetu. Sam sem bil, denimo, pred kratkim na Češkem, Poljskem in v Nemčiji. Vse je normalno, ljudje hodijo v službo, veliko delajo, veliko gradijo, se sprehajajo, posedajo po lokalih, se veselijo, smejijo, kdaj pa kdaj pa so tudi jezni, razočarani in slabe volje. Starejši gledajo televizijo, skoraj vsi se jezijo na svoje politike, na davke, sosede, pa vendar javnomnenjske raziskave kažejo, da so nadpovprečno zadovoljeni s svojim življenjem. Mislijo, da bo v prihodnje približno enako dobro kot je sedaj in da bodo solidno preživeli jesen svojega življenja. To je čutiti na vsakem koraku. Vsakodnevni dogodki jih ne vznemirjajo preveč. Televizijska poročila govorijo o vsem mogočem, športniki jih navdušujejo, posteljne prigode politikov in medijskih zvezd pa razveseljujejo. Vse to se jim zdi normalno. Potem pa se vrnemo domov. Skoraj v neki drugi svet. Če pri nas dežuje, bi najraje zahtevali odstop televizijskega vremenarja, če ne že kar ministra za okolje. V televizijskih oddajah se sogovorniki obmetavajo z žaljivkami, pred vrati raznih uradov ure in ure stojijo novinarji, da lahko čim prej povedo, da so jim oni iz druge stranke povedali, da so oni iz 'druge' stranke butci, ki ničesar ne razumejo. Poročila in časopisi so polni informacij o oškodovanjih družbenega premoženja, krajah davkoplačevalskega denarja, odstopih, zdravniški mafiji, nesposobnih sodnikih, pokvarjenih in skorumpiranih politikih. Najvišji politiki prodajajo državno premoženje, uvažamo direktorje za slabe in 'dobre' banke. Iščemo ministre in če le koga prepričamo, da to postane, ga mediji hitro temeljito obdelajo in že ponikne v sivo povprečje. V javnih raziskavah naši ljudje odgovarjajo, da smo najbolj skorumpirana država. Hkrati predsednik države postavi za predsednika komisije popolnoma neznanega človeka, nanj se vsuje plaz žaljivk in eni navdušeno ploskajo, drugi si manejo roke, protikorupcijska komisija pa počasi izginja. Včasih bi skoraj lahko rekli, da postajamo čudni, drugačni. Pa vendar politiki in novinarji ne vidijo, da smo še vedno normalni ljudje, da se zmerno kregamo doma, da radi hodimo v službo, če jo le imamo, da radi pojemo v pevskih zborih, sodelujemo v številnih društvih. Da je tudi pri nas pomlad, da zorijo češnje, da se tudi mi veselimo fenomenalnih dosežkov naših športnikov, da znajo naši občani biti solidarni in dejavni v več kot 50 društvih - da torej tudi mi znamo normalno živeti, če le drugi čim manj zastrupljajo odnose med nami. Zato naredimo vse, da spreobrnemo vse tiste, ki v življenje prinašajo same slabe misli in dejanja… Počasi se približujemo polovici letošnjega leta. Smo sredi tedna, ko praznujemo občinski praznik. Letos ga praznujemo petnajstič. V 10 dneh se bo odvilo več kot 40 najrazličnejših prireditev, kar pomeni, da ste, spoštovane občanke in občani, občinski praznik vzeli za svojega. Praznik je za nas tudi mejnik, ko povzamemo preteklo delo in prizadevanja ter, ker smo sredi leta, že izvajamo ali pripravljamo nove delovne izzive. Kljub zaostrenim razmeram v širši družbi, ki praktično v celoti krojijo občinske finance, nam uspeva realizirati začrtano. V lanskem letu smo dokončali eno izmed večjih investicij za občino Rače – Fram. Izgradili smo namreč nov 7-oddelčni vrtec v Framu, v katerega so se malčki preselili v mesecu februarju. V tem mandatnem obdobju (2010-2014) je to drugi nov vrtec v občini. Pred tremi leti smo svojemu namenu predali 8-oddelčni vrtec v Račah. Občinski svet tega mandata si je zadal za prioriteto investicije na področju otroškega varstva; ta cilj in obljubo smo v celoti izpolnili, kljub vsemu pa imamo ponovno 'sladke skrbi', saj je kljub novim 15 oddelkom vpisanih otrok še več in morali bomo iskati nove rešitve. Za samo gradnjo vrtcev smo pridobili polovico nepovratnih evropskih sredstev, ostalo polovico je prispeval občinski proračun. Da smo pri gradnji ravnali nacionalno, pove tudi primerjava z eno izmed bližnjih občin, kjer bo gradnja 8-oddelčnega vrtca stala več kot naša oba nova vrtca skupaj, ki pa sta, kar zadeva celoten standard, popolnoma primerljiva s tistim veliko dražjim, o katerem je govora. Tudi zaradi tovrstnih uspehov in udejanjene racionalnosti se lahko pohvalimo, da smo še zmeraj ena izmed redkih občin Slovesen nagovor župana v državi, ki ni zadolžena. Zato sem prepričan, da tudi v prihodnje, kljub krizi, razvoj v občini RačeFram ne bo zaostal. Občine Rače -Fram Pred nami so torej novi izzivi. Prioriteta v letošnjem letu je gradnja nove zdravstvene postaje v Branka Ledineka na osrednji prireditvi ob Račah. Pripravljalna dela so se že začela in če ne bo dodatnih zapletov pri izbiri izvajalca, se lahko občinskem prazniku 2014 gradnja začne konec poletja in dokonča naslednje leto pomladi. Kljub tem večjim investicijam na področju družbenih dejavnosti pa nismo zanemarili tudi ostalih aktivnosti, za katere je občina zavezana in se nanašajo predvsem na področje cestne in komunalne infrastrukture. Še naprej širimo, obnavljamo in gradimo cestno omrežje (v lanskem letu 3,5 km), gradimo pločnike, širimo kanalizacijsko omrežje obnavljamo vodovodno napeljavo, širimo in obnavljamo javno razsvetljavo. Skupaj s širitvijo plinovodnega omrežja, obnavljamo lastno komunalno infrastrukturo ter skupaj z drugimi izvajalci (Elektro, Telemach, Telekom) v zemljo polagamo vse komunalne vode in napeljave. Na koncu dobijo te ulice oziroma pločniki tudi novo asfaltno prevleko. Poleg vsega naštetega pa seveda nismo pozabili na potrebe društev, na urejanje kulturnih spomenikov, na potrebe športnikov in podobno. V okviru možnega sofinanciramo samozaposlitve, kmetijsko dejavnost in v višini 1000 evrov sofinanciramo nakup malih čistilnih naprav. Še zmeraj edini v Želimo vam prijetno branje!

35


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM državi ohranjamo žepnine za vse dijake in študente. Staršem novorojencev že vrsto let namenjamo prispevek ob rojstvu otrok. Zaradi krize zmeraj več sredstev zagotavljamo tudi za ostale socialne transfere in najrazličnejše pomoči. Tako korak za korakom že skoraj 20 let izgrajujemo podobo občine Rače - Fram. Trudimo se, da je razvoj viden v vseh vaseh od Gorice do Planice. Danes lahko s ponosom rečem , da spada občina Rače - Fram med tiste občine v državi, ki so dosegle večji napredek in razvoj, da torej spadamo med boljše občine v Republiki Sloveniji in da smo dosegli in presegli uspešen razvoj na marsikaterem področju. Težke ekonomske razmere, s katerimi se soočamo v Sloveniji, so upočasnile razvoj v celotni državi, vendar trdno verjamem, da nam bo z medsebojnim sodelovanjem in s skupnimi močmi uspelo kolo razvoja ponovno odvrteti naprej. To želim poudariti zlasti zaradi velike hvaležnosti, ki jo gotovo vsi čutimo do ljudi, ki so se v vseh svojih vsakodnevnih življenjskih izzivih in obveznostih pripravljeni tako živo in intenzivno zavzemati se za druge, torej za skupnost, za skupno dobro, za skupen razvoj na najrazličnejših področjih njihovega delovanja. Spoštovani nagrajenci občine Rače – Fram, res vam velja iskrena čestitka in zahvala! Še ene nagrajence imamo v naši sredini. To so naši letošnji devetošolci - tisti, pri katerih so tekom osnovnošolskega izobraževanja prevladovale petice in so z odličnimi rezultati zaključili vsa leta dosedanjega šolanja. Nocoj je med nami 20 takšnih učencev - 8 iz OŠ Fram in 12 iz OŠ Rače. Drage učenke, dragi učenci! Dosegli ste prvo večjo življenjsko zmago. Vanjo ste vložili veliko prizadevanj, zagnanosti in truda. Bodite ponosni na doseženo, kajti ravno vi ste tisti, na katerih temelji naša skupna prihodnost. Pred nami je, kot temu rečemo, dolgo vroče poletje, v katerem se bo dogajalo marsikaj, predvsem državnozborske volitve sredi julija in potem lokalne volitve v začetku oktobra. Predvsem 'novi obrazi' nam ponovno obljubljajo raj v Sloveniji in nas nagovarjajo, da naj ignoriramo evropska priporočila in živimo po svoje - tudi zunaj Evrope. Obljubljajo neko novo politiko, ki bolj ali manj nostalgično diši po socializmu. Ali je v okviru Evropske skupnosti, katere člani smo, to res lahko realnost? Ali bomo volivci ponovno kupili nerealne obljube? Zato je zelo pomembno, da se v čim večjem številu udeležimo volitev in se opredelimo. Nikakor nam namreč ne sme biti vseeno, kako se bomo odločili na po vsej verjetnosti vročo julijsko nedeljo. Spoštovani! Danes praznujemo 15. občinski praznik, decembra pa bo občina Rače – Fram praznovala svoj 20. rojstni dan. 10 let smo tudi člani Evropske unije, 23 let živimo v lastni državi, zato 25. junija praznujemo dan državnosti. V imenu občinskega sveta in v svojem imenu torej še enkrat čestitam nocojšnjim nagrajencem, vsem skupaj voščim ob občinskim prazniku občine Rače – Fram in čestitam ob skorajšnjem dnevu državnosti, ob tem pa želim, da skupaj praznujemo še mnogo naših obletnic. Hvala in vsem skupaj prijeten večer še naprej!«

36

VS 'Fantje na vasi' Del članov in članic Pihalne godbe Pošte Maribor

Komorni zbor 'Škrjanček'

VS 'A cappella'

Prireditev so v kulturnem delu popestrili kakovostni glasbeni izvajalci – člani moške vokalne skupine 'Fantje na vasi' in ženske vokalne skupine 'A cappella' ter komorni zbor 'Škrjanček', ki delujejo v sklopu domačega KUD Rače, imeniten dodatek k že sicer odličnemu sporedu pa je pomenil nastop širše znane Pihalne godbe Pošte Maribor.

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Sedaj pa k letošnjim nagrajencem: Iz rok župana Občine Rače-Fram Branka Ledineka so zlate petice prejeli devetošolci Simon Fingušt, Nika German, Ula Lašič, Nino Jusufović, Mitja Perko, Renato Petek, Nejc Pipenbaher, Jan Gornjec, Kaja Kač, Klemen Napast, Julija Štih, Polona Napast (iz OŠ Rače) in Špela Ačko, Lena Bojc, Brina Greif, Lucija Klauž, Lia Kojić, Nika Kužner, Laura Pukl in Zala Račič (iz OŠ Fram).

Javno nagrajevanje letošnjih devetošolcev – odličnjakov

h klimi v ekipi, hitro prepoznan kot vsestransko obetaven nogometni potencial. Kot tak je hitro napredoval in tudi v mlajših selekcijah večino časa igral s starejšimi dečki, zaradi česar se je moral še bolj in hitreje dokazovati. Že pri 17-ih letih je postal del članske konkurence drugoligaša NK Aluminij, z ekipo U-19 je igral že na evropskem prvenstvu. Kot tehnično odlično podkovan, značajsko skromen, a športno izredno ambiciozen fant, je bil opažen s strani že nekaj časa najboljšega in najtrofejnejšega slovenskega nogometnega kluba – NK Maribor, s katerim je 28. julija 2010, tedaj še ne star 19 let, tudi podpisal pogodbo o sodelovanju in se s tem zapisal profesionalnemu športu. Kaj se je dogajalo kasneje, je zagotovo vsem številnim strastnim nogometnim navdušencem, pa tudi ostalim, ki domače športne dosežke vsaj bežno spremljajo, dobro znano. Martin Milec je v dosedanjih 4 letih igre pri najboljšem slovenskem prvoligašu, ki je, po prvi tovrstni zmagi leta 1991, letos že 12-ič osvojil naslov državnega prvaka, na igrišču postal stalnica in nepogrešljiv člen mariborske nogometne enajsterice, ki jo je v mlajših letih kot gledalec redno spremljal na domala vseh tekmah. Kot obrambni igralec je odličen tako pri obrambnih obveznostih kot pri podajah, dobro pa se znajde tudi v vlogi strelca. Za vse dosedanje športne dosežke, promocijo in za nadaljnjo spodbudo si nogometaš Martin Milec zasluži priznanje tudi s strani matične lokalne skupnosti. (Le nekaj dni po podelitvi priznanja se je kot blisk razširila vest, da bo - oziroma sedaj že je - Martin Milec, ki je v štirih sezonah v vijoličnem dresu s številko 6 zbral 123 nastopov, postal novi član belgijskega Standarda in se tako iz zelenice Ljudskega vrta preselil v Liege. Novica o prestopu seveda pomeni novo pomembno stopničko v Martinovi športni karieri, za kar mu čestitamo in želimo veliko uspehov tudi na tujih nogometnih tleh).

Najboljši devetošolci – prejemniki zlatih županovih petic, na spominskem skupnem posnetku z županom (manjka Špela Ačko, ki se prireditve ni mogla udeležiti, saj je tedaj zdoma že uživala na zasluženih počitnicah)

Vsem (sedaj že bivšim) devetošolcem čestitamo za dosežen uspeh in jim želimo veliko pridobljenih novih znanj na nadaljnji izobraževalni poti ter uresničitev poklicnih ciljev.

Priznanja župana so letos prejeli (podajamo tudi obrazložitev): • Martin MILEC Martin Milec iz Podove se je že v zgodnjem otroštvu začel navduševati nad nogometom. Kot osnovnošolec se je podil po nogometnih zelenicah NK Aluminij Kidričevo, kjer je bil zaradi svojega talenta, vztrajnosti, doslednih treningov, močne želje in ljubezni do športa, dodatno pa še zaradi pozitivnega osebnostnega doprinosa Želimo vam prijetno branje!

Naš občan Martin Milec s priznanjem župana - še zadnjič kot igralec NK Maribor, tako rekoč tik pred odhodom v belgijski Liege

37


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Franc KUNEJ Franc Kunej je dolgoletni član Ribiškega društva Rače. Njegovi kolegi ribiči so obrazložitev sicer napisali bolj redkobesedno, a iz vsebine kljub temu veje veličina dela osebe, ki so jo predlagali za nagrajenca. Navedli so, da svojega člana Franca Kuneja za prejemnika priznanja župana predlagajo zaradi njegovih dolgoletnih posameznih dosežkov oziroma uspešnega dela na področju naravo varstva, skrbi za čisto okolje vodotokov ter ribnikov z okolico, ob tem pa omenili še, da je Franc Kunej sozaslužen za večanje prepoznavnosti Ribiškega društva Rače v slovenskem ribištvu. • Jožica PLANJŠEK Jožica Planjšek je bila za podelitev priznanja župana predlagana s strani vodstva OŠ Fram in KUD dr. Pavel Turner Fram. Jožico Planjšek poznamo kot veliko ljubiteljico otrok in dolgoletno vzgojiteljico vrtca v Framu. Odlikujejo jo tudi ročne spretnosti, organizacijske sposobnosti, motivacijski duh, izvirne ustvarjalne ideje, neusahljiva delovna energija in čut za sočloveka. Vse te delovne in značajske lastnosti je lahko v najaktivnejši dobi v dobršni meri razdajala med malčke in sodelavke v vrtcu, ki jim je bila mentorica pri pripravah na najrazličnejše prireditve in proslave, brez katerih že od nekdaj v kraju ni minil noben pomembnejši dogodek ali obletnica. Čeprav se je že pred nekaj leti upokojila, je še zmeraj aktivna na več področjih, med drugim tudi v kulturnem življenju. Svoje sposobnosti in pozitivno energijo je prenesla tudi med delujoče v KUD dr. Pavel Turner Fram, kjer kot zaslužna članica skrbi za oblikovanje scene, vodenje prireditev in pripravo veznih tekstov, ob tem pa tudi z veseljem prepeva v tamkajšnjem mešanem pevskem zboru. • Majda VAKE Majda Vake iz Rač je voditeljica ljudske pevske skupine Taščica. Bila je idejna vodja za ohranitev in gojenje ljudskega petja, ki ga prištevamo med pomembne delčke naše zgodovine in ljudskih običajev. Njeno doslej 8-letno tovrstno prizadevanje, neomajna vztrajnost ter povezovalna vloga z ostalimi podobnimi skupinami po Sloveniji se odražajo v večanju števila srečanj ljudskih pevcev in godcev po vsej domovini, ob tem pa je organizator dveh letnih koncertov skupine Taščica. Kot nastopajoča se s svojo skupino rada udeležuje tudi občinskih prireditev. Prav tako je zaslužna za že kar nekaj večjih in odmevnejših gostovanj v tujini, kjer skupina Taščica z lepo domačo pesmijo razveseljuje predvsem naše rojake po svetu; prepevali so že na Hrvaškem, Madžarskem, v Švici, na Švedskem, letošnjo pomlad pa celo v daljni Južni Ameriki – v argentinskem Buenos Airesu in Mendozi. Članice in član skupine Taščica, ki so prepričani, da bo Majda Vake na področju gostovanj uresničila še mnoge zadane cilje, so zapisali, da jih je do predloga za nagraditev njihove vodje pripeljalo prepričanje o pomenu druženja in prenašanja prvobitnega ljudskega izročila v ožjo in širšo okolico, s tem pa zavedanja korenin slehernega izmed nas.

38

• Alojz HANŽEKOVIČ Alojza Hanžekoviča iz Kopivnika je za dodelitev priznanja župana predlagal upravni odbor Društva upokojencev Fram, katerega član je tudi imenovani prejemnik priznanja župana. Alojz Hanžekovič se je organizirani druščini upokojencev pridružil pred dobrimi osmimi leti ter se takoj aktivno vključil v delo kegljaške in kolesarske sekcije. Kot vodja kegljaške sekcije zelo uspešno vodi tako žensko kot moško ekipo, kar se odraža tudi na meddruštvenih turnirjih in pri ostalih tekmovalnih rezultatih. Je izredno delaven, vesten, prizadeven in vsestransko izvrsten organizator, ki deluje povezovalno, ob tem pa se nenehno trudi tudi na področju pridobivanja sponzorskih in donatorskih sredstev za nadaljnje delo in razvoj kegljaške sekcije. Pod vodstvom Alojza Hanžekoviča je bilo pred tremi leti obnovljeno kegljišče, dozidali so kuhinjo in sanitarije ter uredili ogrevanje. Z občinsko donacijo sta bila urejena streha in prostor pred kegljiščem. Alojz Hanžekovič vse aktivnosti vodi v smer kontinuiranega izboljševanja pogojev za kakovosten trening kegljačev, na katerem se družijo dva krat tedensko, ko združujejo prijetno s koristnim, pridobljeno znanje in izkušnje pa s pridom pokažejo kot redni udeleženci ligaških tekem. • Štefan HAJDINJAK Štefana Hajdinjaka je za prejemnika priznanja župana predlagal upravni odbor PGD Sp. in Zg. Gorica. Predlagatelji so zapisali, da je Štefan Hajdinjak član njihovega društva že dobra tri desetletja in pol. Ves ta čas se je aktivno izobraževal in sodeloval pri raznih aktivnostih v društvu. V preteklosti je opravljal tudi funkcijo hišnika in člana upravnega odbora. Ker slednjega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore več, je mesto prepustil mlajšim. Veliko prostovoljnega dela in časa je namenil za delovanje različnih aktivnosti v matičnem gasilskem društvu, ob tam pa v gasilskem duhu vzgojil tudi oba sinova, ki v društvu stopata po očetovi poti in zavzeto ter spoštljivo nadaljujeta tovrstno tradicijo – starejši sin kot poveljnik društva, mlajši pa kot član upravnega odbora, oba pa sta nepogrešljiva tudi na operativnem področju. Štefan Hajdinjak, ki ima sedaj v PGD Sp. in Zg. Gorica status veterana, je v preteklosti že prejel različna priznanja in odlikovanja društva in Gasilske zveze Maribor. • Jože MIKLOŠIČ Tudi predlog za podelitev priznanja župana Jožetu Miklošiču iz Zg. Gorice 22 je prispel iz PGD Sp. in Zg. Gorica. Imenovani se je gasilstvu zapisal že daljnega leta 1960, v minulih več kot 50 letih pa je izdatno prispeval k razvoju gasilske dejavnosti na območju obeh Goric ter bližnje okolice. Skozi dolgo obdobje celotne polovice stoletja se je aktivno izobraževal in sodeloval pri raznih aktivnostih v društvu. V preteklosti je opravljal funkcijo tajnika, zadnje obdobje pa člana nadzornega odbora, v delo katerega je bil vpet vse do letošnjega občnega zbora. Jože Miklošič je v požrtvovalno delo in angažiranost na področju gasilstva vložil veliko prostih ur, nanj so se Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM lahko kolegi gasilci vselej zanesli in ob vsakem trenutku računali na njegovo pomoč. Sedaj, ko ima status veterana, so v PGD Sp. in Zg. Gorica prepričani, da si poleg že podeljenih priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Maribor in Gasilske zveze Slovenije zasluži še priznanje župana domače lokalne skupnosti.

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek s prejemniki priznanj župana

Letos sta najvišje priznanje – spominsko plaketo – prejela KUD dr. Pavel Turner Fram (v njegovem imenu predsednica Dora Ožvald) ter OŠ Fram (v njenem imenu v. d. ravnateljice Ema Maver).

• KUD dr. Pavel Turner Fram KUD dr. Pavel Turner Fram, katerega zametki segajo v leto 1953, letos obeležuje pomemben jubilej – 60-letnico svojega delovanja. Društvo ima pestro zgodovino, saj je tekom šestih desetletij vselej skrbelo za kulturno in družabno življenje kraja. Začelo se je z dramsko sekcijo, nadaljevalo s kinom in ljudsko knjižnico, danes pa v okviru društva delujejo tri pevske skupine – vokalna skupina Virtus, skupina Etno Zala, najštevilčnejšo zasedbo pa predstavlja mešani pevski zbor dr. Pavel Turner Fram. Vsi navedeni pevski sestavi se v vlogi nastopajočih redno udeležujejo občinskih prireditev, prav tako pa se pojavljajo tudi kot gostje prireditev izven občinskih, kdaj pa kdaj pa celo izven državnih meja. Kar zadeva pevski zbor, je prav ta sam organizator mnogih prireditev v Framu, obenem pa edina zasedba, ki prepeva Framsko himno. Ob dejstvu, da društvo plodno sodeluje z OŠ Fram, saj v pevskih sestavih društva prepevajo tudi bivši učenci in učitelji, se ni bati, da bi delovanje društva in s tem kulturno življenje Frama z okolico zamrlo. Romana Mate, bivša predsednica KUD dr. Pavel Turner Fram, aktivna članica in vodja sekcije Etno Zala, zaradi dolge in bogate tradicije, velike zgodovinske in trenutne vrednosti ter potenciala društva za nadaljnji razvoj predlaga dodelitev spominske plakete, katere drobec si zaslužijo vsi nekdanji in sedanji člani društva, ki so s svojim doprinosom prispevali k temu, da je društvo preživelo in da je po dolgih šestih letih lahko upravičeno ponosno na ustvarjeno ter na svoje minulo in seveda tudi aktualno delo. • Osnovna šola Fram Začetek šolstva v Framu ima bogato zgodovinsko tradicijo. Znano je, da se je tam poučevanje abecede Želimo vam prijetno branje!

začelo že leta 1802, uraden začetek organiziranega osnovnošolskega izobraževanja pa umeščamo v šolsko leto 1873/74, ko je pričela delovati nova šola v centru Frama; ta je premogla eno nadstropje ter vsebovala tri učilnice in prav toliko stanovanj za učitelje. Na začetku 20. stoletja se je pojavila potreba po razširitvi šole, ki je po vojni delovala že kot šestrazrednica. Po ukinitvi nižjih gimnazij je framska šola zaživela kot popolna dvoparalelna osemletna šola. Leta 1976 je bil s samoprispevkom krajanov zgrajen nov prizidek, uredili so kletne prostore in jedilnico. Nov mejnik je bil postavljen leta 1995, ko je šola z dograditvijo mansarde dobila dodatne prostore in telovadnico, njena površina pa se je povzpela na 3.200 m2. Leta 2001 je OŠ Fram iz osemletke prešla na izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa; vanjo letno zahaja okoli 270 učencev, ki prihajajo iz Planice, Kopivnika, Loke, Morja, Požega, dela Ješence, Ranč, Šestdob in Frama. Framska šola skrbi za vzgojno-izobraževalno delo mladih na področju Frama že 140 let. V preteklosti je dala že nekaj znanih imen, pa tudi sedanje generacije so aktivne in uspešne na mnogih področjih. V. d. ravnateljice, Ema Maver, je OŠ Fram za prejemnico spominske plakete predlagala zaradi bogate, 140 let dolge poučevalne tradicije te vzgojno-izobraževalne ter varstvene ustanove, predvsem pa zgodovinske vrednosti poučevanja v kraju ter v čast in spomin na učitelje, ki so podpirali izobrazbo mladih že v davni preteklosti, izkazali voljo, moč in željo po pismeni razgledanosti krajanov, dodatno pa kot spodbudo vsem, ki sodelujejo v pedagoškem procesu danes.

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek s prejemnicama spominskih plaket (KUD Fram - Dora Ožvald, OŠ Fram - Ema Maver Vse foto: Simona Antolič

Naj ob tem dodamo, da so prejemniki priznanj župana in spominskih plaket v dar prejeli tudi slike, ki so nastale izpod čopiča Draga Kopšeta. Fotografije letošnjih nagrajencev si lahko ogledate tudi na notranji hrbtni strani Novic. Marjetka SONIČKI 39


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 'Pozejdon turizem' iz Ra~ znova prejel prestižno nagrado 1. marca 2007 ustanovljene turistične agencije 'Pozejdon turizem – Matjaž Tomanič, s.p.' iz Rač po dosedanjem obdobju njenega nadvse uspešnega delovanja, dobrem glasu, ki ga širijo številni zadovoljni potniki (prav to je še vedno najučinkovitejša reklama) ter po doslej prejetih odmevnih nagradah na področju turizma, predvsem križarjenj, za katera so visoko specializirani (več o tem smo v Novicah v preteklosti že pisali), našim bralcem prav gotovo ne rabimo podrobneje predstavljati. Ker pri preštevanju količine potnikov (Pozejdončkov, kot jih v agenciji ljubkovalno imenujejo), ki zaupajo in potujejo z 'bogom morja', pri ocenjevanju kakovosti nudenih storitev organizatorji oz. izvajalci križarjenj Pozejdon turizma tudi letos niso spregledali, je Matjaž Tomanič s svojo majhno, a uigrano, prijazno, mlado in učinkovito ekipo, skoraj že povsem polno vitrino s popotniškimi spominki in že predhodno osvojenimi nagradami pred nedavnim obogatil še s prestižnim priznanjem največjega italijanskega ladjarja. Izkoriščamo priložnost in Pozejdon turizmu ter vsem, ki so kakor koli povezani z njegovo poslovno odličnostjo, še po tej poti iskreno čestitamo za najnovejšo pomembno, zgovorno in odmevno nagrado. Ob prejemu slednje smo nosilca dejavnosti ter hkrati gonilno silo, Matjaža Tomaniča, zaprosili, da za bralce Novic strne nekaj misli o letošnji bogati meri aktualnosti in udejanjenih idej ter želja v njihovi turistični agenciji. »V letu 2014 je Pozejdon turizem upihnil svojo 7. rojstnodnevno svečko. Ta jubilejni dogodek smo proslavili na tradicionalnem dvodnevnem druženju, ki je tokrat potekalo po Furlaniji - Julijski Krajini in zamejski Sloveniji. V svoji poslovni viziji in poslanstvu stremimo k zastavljenim ciljem, ki se jih trudimo uspešno realizirati in nadgrajevati z vedno novimi zamislimi za potovanja, izlete in križarjenja. Prav ta so v zadnjih letih postala naš najbolj prepoznaven turistični produkt, po katerem nas ne poznajo in pomnijo samo potniki, temveč tudi ladjarji. Ponosni in veseli smo, da smo pred kratkih prejeli nagrado največjega italijanskega ladjarja Costa Crociere za uspešno sodelovanje, organizacijo skupinskih križarjenj in individualno prodajo »Protagonisti del mare 2014«. Zbirki, že dvema predhodno pridobljenima nagradama za najboljšega skupinskega organizatorja križarjenj v Sloveniji (za leti 2010 in 2011), smo tako letos dodali še eno.

Matjaž Tomanič z najnovejšim priznanjem

Ekipa Pozejdon turizma s priznanjem Costa Crociere v letu 2014; Matjaž Tomanič, Alenka Frangež in Andrej Klemenak

Prislužili smo jo z dejstvom, da prepeljemo med 1000 - 1200 potnikov letno in da se (s številčno dokaj močno zastopanimi) skupinami ljubiteljev križarjenja, ki so vse bolj priljubljena in tudi cenovno vse širše dostopnejša, udeležimo 10 - 15 tovrstnih odhodov letno. Zasluga za to gre celotni naši ekipi, seveda pa v enaki meri tudi potnikom, ki nam zaupajo in se radi vračajo na 'valove nepozabnih doživetij', kot se glasi naš slogan. Svojo ponudbo redno predstavljamo na spletni strani, izdajamo pa tudi tiskane kataloge, t. i. Pozejdonova povabila.

40

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Letošnje nadvse pestro leto pa nam bo tudi sicer ostalo v spominu po marsičem, predvsem pa po organizaciji jubilejnega, 70. skupinskega križarjenja, ki je potekalo s prvo damo slovenske zabavne glasbe, Heleno Blagne, s katero smo skupaj zapluli v vode Grčije, Italije in Svete dežele. Ne samo, da nas je primadona navdušila z rahločutno odpeto Ave Marijo v baziliki Marijinega oznanjenja v Nazaretu, temveč tudi s prepevanjem na tradicionalnem slovenskem večeru, svečanim koncertom na ladji in nastopom za vse potnike na odru ladijskega gledališča, kjer smo lahko prisluhnili najbolj poznanim italijanskim in svetovnim arijam; da je bilo navdušenje občinstva na veliki križarki, kjer se mešajo domala vsi narodi sveta, popolno in da je to bilo za ves avditorij, posebej pa še za slovenske potnike, nepozabno doživetje, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.

Nepozaben slovenski večer v 'plavajočem hotelu'; jubilejno Pozejdonovo križarjenje z gostjo, karizmatično Heleno Blagne

Nedvomno je to bilo najlepše darilo potnikom ob našem praznovanju obletnice delovanja,« je dejal Matjaž Tomanič, ki je za bralke in bralce Novic znova pripravil lepo presenečenje – nekomu, ki bo na naslov POZEJDON TURIZEM – Matjaž Tomanič, s.p., Grajski trg 15, 2327 Rače, do 25. septembra 2014 poslal dopisnico s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje »Katera priznana slovenska pevka je bila gostja Pozejdonovega 70. križarjenja?« in mu bo žreb naklonjen, bo jesen polepšal z enodnevnim izletom za 2 osebi v Benetke (vključuje ogled skrivnostnih, veličastnih ulic in največjih znamenitosti tega mesta na vodi) ter ogledom luksuzne ladje Costa Magica, kjer bo tudi kosilo (odhod v nedeljo, 26. oktobra 2014).

Romantične Benetke

Costa Magica

Brž pisalo v roke in veliko sreče pri žrebu! Pozejdon turizmu in vsem njihovim potnikom želimo še veliko turističnih avantur in užitkov!

Želimo vam prijetno branje!

S. A. 41


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Poro~ili so se • Mladoporočenca Aleksandra in Damjan Ogrizek

svatov dahnila Mitja Korošec in njegova izvoljenka, bivša občanka naše občine, Kaja Berghaus (poročena Korošec) iz Mejne ulice v Račah. Zakonca Korošec, ki sta sicer že starša leto dni stare Ize, sta večno medsebojno naklonjenost in zvestobo obljubila tudi pred oltarjem cerkve sv. Jožefa v Celju, v tem lepem mestecu pa sta 'spletla' tudi družinsko gnezdece. Iskreno čestitamo in želimo obilo zakonske sreče!

• Mladoporočenca Teja in Branko Pernat

Prvo letošnjo junijsko soboto, 7. 6. 2014, sta v slovesna poročna oblačila odeta ženin Damjan Ogrizek in njegova izvoljenka, nevesta Aleksandra Kamenšek (poročena Ogrizek), v Beli dvorani gradu Rače pred matičarko in pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez ter svati potrdila njuno namero vstopa v zakonski stan. Da se prav nič ne šalita, sta dokazala tudi s tem, da sta drug drugemu na prstanca nadela obročka, ki simbolizirata njuno medsebojno pripadnost in obljubo večne ljubezni v dobrem, pa tudi v manj dobrem. Mladoporočencema želimo, da bi sladkost prvega zakonskega poljuba trajala in trajala, obenem pa jima pošiljamo lepe pozdrave z najboljšimi željami v okolico Hajdine, natančneje v Dražence 69.

• Mladoporočenca Kaja in Mitja Korošec

14. 6. 2014 sta se poročila tudi Branko Pernat in Teja Radovan. Ena izmed poročnih misli pravi: »Življenje je kakor knjiga; včasih so njene strani žalostne in sive, a včasih mavrično igrive. Naj vajina knjiga same lepe strani obrača in vama dobroto vso poplača. Naj vaju spremljajo zdravje, ljubezen in sreča, nobena izkušnja naj ne bo boleča.«

Zakoncema Pernat, ki stanujeta v Sp. Gorici 46, želimo krasno preživljanje skupnih dni.

• Mladoporočenca Mojca in Darko Vesnicer

Po koledarju letošnjo zadnjo pomladno junijsko soboto, 14. 6. 2014, je ljubezen znova 'zakrivila' precej porok. Tudi na grajskem dvorišču v Račah in v tukajšnji Beli dvorani je bilo skorajda ves dan zelo živahno, veselo in slovesno. Prepričljiv DA sta tedaj v prisotnosti matičarke, pooblaščene osebe za sklepanje zakonskih zvez ter 42

28. junija 2014 sta se v vlogi ženina in neveste v Beli dvorani gradu Rače pojavila Darko Vesnicer in njegova izbranka Mojca Kočevar (poročena Vesnicer). Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Mladoporočenca Vesnicer sta že očka in mamica malih nadebudnežev – Aleks je bil v času, ko sta si njegova starša nadela poročna prstana, star 4 leta, Sara pa še ni upihnila prve rojstnodnevne svečke. Družinici, ki živi v sosednji občini, natančneje v Selah pri Polskavi 55, želimo veliko lepih in srečnih skupnih dni! S. A.

Simbol Gorenjske odli~no uspeva tudi na Štajerskem Nagelj – več kot roža; nežen, odporen in enostavno čudovit Nageljni so ene najstarejših gojenih rastlin, njihovo lepoto pa naj bi občudovali že v antični Grčiji in Rimu. V Sloveniji smo posebej ponosni na gorenjske nageljne, ki pa so sicer – vsaj v našem okolju – prava redkost. To pa ne pomeni, da jih ni. Nasprotno. Pri Rižnerjevih iz Ceste talcev 13 v Račah so se ti 'kapriciozni' lepotci letošnje poletje takole bohotili z okenske police.

Gorenjski nagelj premagal 'Švicarja' Nageljni se radi nastavljajo soncu, zato so zanje najprimernejša okna in balkoni na južni ali jugovzhodni strani, zaščiteni pred dežjem. Najbolje se počutijo v rahlo alkalni zemlji (pH med 7 in 7,5), ki mora biti rahla, odcedna, a ne peščena, in bogato pognojena - še najbolje s hlevskim gnojem ali kompostom. Premalo alkalno zemljo lahko izboljšamo z dodajanjem lesnega pepela. Če hočemo, da nam bodo v ponos z bogatim, bujnim cvetjem, moramo odcvetele cvetove nageljnov sproti odstranjevati. Prav zaradi teh nevšečnosti sloviti gorenjski nagelj v zadnjem času zamenjuje švicarski, ki je odpornejši. 'Švicarje' na prvi pogled spoznamo po temnejše rdečih venčnih listih. Bolezni in škodljivci Predvsem v zadnjem času nageljne napadajo številne bolezni in škodljivci. A ker bodo lepo uspevali le, če nadloge sproti zatiramo, z njimi ne bo ravno malo dela. Pesti jih koreninska gniloba, nageljnova črnoba, rja, siva plesen in pepelovka, na njih pa se rade naselijo tudi listne uši, pršica prelka in trips. Sajenje in prezimovanje Nageljni so trajnice oziroma večletnice, ki se najlepše razmnožujejo s poganjki. Za potikanje izberimo zdrave, mlade vršičke iz različnih delov rastline; po navadi pa se v najlepše rastline razvijejo potaknjenci iz glavnega stebla. Tako kot dež jim tudi zima z zmrzaljo niti najmanj ne diši. Zunaj se bodo dobro počutili do pozne jeseni, zimo pa naj preživijo v hladnem, nezakurjenem prostoru ob minimalnem zalivanju, saj bodo sicer zgnile njihove korenine.

S. A.

Jan Knez – pevec s srcem in du{o Pevca Jana Kneza, ki se bo prihodnje leto srečal z Abrahamom, smo nekoliko obširneje predstavili že lani poleti, v Novicah št. 58-2/2013, ko je bil njegov obraz na slovenski glasbeni sceni skorajda še povsem nov.

Ker verjamem, da bo prizor mnoge očaral in se vam bo zahotelo, da bi vsaj kak primerek nageljna prihodnjo sezono krasil tudi balkone vaših domov, sem na spletu izbrskala nekaj koristnih splošnih informacij o tej cvetlici, pa tudi o njeni vzgoji, prezimovanju ipd. Bogata simbolika nageljnov Delavci nageljne za praznik dela zatikajo v gumbnice, mamam in ženam po vsem svetu jih poklanjamo za dan žena, gospodinje pa med seboj tekmujejo z bogatim cvetjem, ki krasi ganke in okenske police. Kristjani verjamejo, da je prvi nagelj zrasel iz tal, na katera je kanila Marijina solza, ko je objokovala svojega sina, ki je padal pod križem. Kot je očitno, mu že od nekdaj pripisujejo mnoge simbolne pomene. Najpogostejši so ljubezen, priznanje in prevzetost, odvisno od barve pa z njimi povezujemo še čast in občudovanje (živordeči), ljubezen in naklonjenost (temnejši rdeči), čistost in srečo (beli) ter hvaležnost (rožnati). Želimo vam prijetno branje!

Ker smo bili krajani tistega dela Morja, do koder narava ob vikendih (običajno po nedeljskem kosilu) nosi valove Janovih 'treningov glasilk' in melodij iz njegovega dosedanjega pevskega repertoarja, tudi letošnje poletje deležni brezplačnih zvokovnih koncertov z njegovega dvorišča, se mi zdi pošteno in prav, da se mu za to javno zahvalimo in mu v lokalnem glasilu znova namenimo nekaj medijske pozornosti. Z Janom smo po dobrem letu dni premora torej znova navezali stik in ga povprašali, ali je njegova vnema do prepevanja morda že kaj pojenjala, ali je v zadnjem letu uspel realizirati kak pevski projekt, ali je zadovoljen s številom nastopov, na katerih se pojavlja, kakšni so njegovi pevski načrti za prihodnost in podobno. In kaj je povedal človek, ki je po nekaj težkih življenjskih preizkušnjah zrela leta sklenil preživeti v našem Morju in je po spletu srečnih okoliščin postal in uspel kot pevec, to poslanstvo pa sedaj opravlja tako zelo zavzeto, s celotno dušo in srcem, da bolj skorajda ne bi mogel nihče? 43


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

»Veseli me, da ste se znova spomnili name. Povedati moram, da veselje do petja v meni nikakor ne usiha, ampak samo še raste in se stopnjuje. Ne pretiravam, če rečem, da sem s petjem postal dobesedno zasvojen. Čutim vsakodnevno potrebo po njem, temu primerni pa so tudi rezultati in odzivi poslušalcev. Preko glasbe spoznavam sebe in druge, nenehno se učim in nadgrajujem doseženo znanje. Ker sem v teh 'vodah' šele relativno kratek čas, se še vedno soočam z veliko novostmi, vse pa je tako zanimivo, adrenalinsko. December lanskega leta si bom zapomnil po novi pesmi 'Ne čakaj!'; gre za poskočen plesni hit, primeren za diskoteke in živahne zabave. Besedilo pesmi govori o tem, da je življenje kratko, zato ga je potrebno čim bolje izkoristiti. V zadnjem mesecu leta 2013 sem priredil tudi svoj prvi koncert; šlo je za božični koncert v Celju, kjer sta bila vzdušje in obisk fenomenalna. Marca letos sem priredil koncert ob dnevu žena (v Slovenskih Konjicah), ki je bil prav tako zadovoljivo obiskan in je lepo uspel. Občutki po takih nastopih in dogodkih so res nekaj posebnega in dajo dodatno inspiracijo. Pred tremi leti mi je usoda vzela mamo in odtlej sem čutil, da želim tej pomembni osebi - kar je mama v življenju vsakega otroka, ne glede na njegovo starost - posvetiti lastno pesem, nekaj, kar naju bo dodatno povezalo za vedno. Neko zimsko noč nisem in nisem mogel zaspati, zato sem kmalu po polnoči vstal, sedel k listu papirja in pričel nanj spontano zapisovati besede, misli, občutke. Kasneje se je iz tega rodila balada, ki govori o mojem otroštvu, o sreči, o mami… Končni izdelek je v studijsko posneti verziji že na voljo poslušalcem in menim, da se v vsebini te pesmi lahko najde vsakdo in da se vsakogar tudi osebno dotakne.

44

Prvi odzivi na balado so zelo razveseljivi. Poleg čutno odpetega besedila, ki zleze pod kožo in orosi tudi kakšno oko, jo odlikuje še nam drag dalmatinski melos, ki ga pričara lep, nostalgičen zvok tamburice. Za bližnjo prihodnost, pri čemer imam v mislih obdobje do konca tekočega leta, načrtujem finalizacijo dveh popevk, med njimi ene izpod mojega peresa. Pri tem bom poskrbel za slogovno raznolikost, saj bo ena od popevk poskočna, energična, z latinskim pridihom, druga pa praznično obarvana, primerna za božično-novoletni čas. Veseli me, da ljudje opažajo moj nenehni napredek in me vabijo na različne veselice, jubileje, zasebne zabave, prav tako pa se rad odzovem povabilom na kulturne prireditve in koncerte. Teh povabil je vedno več. To me resnično zelo osrečuje in notranje napolnjuje, obenem pa je največji dokaz, da me je občinstvo sprejelo kot pevca, kar pomeni uresničitev ene od mojih največjih življenjskih želja. Načrtov za prihodnost na glasbenem področju je veliko. Počasi se začenjam ozirati za možnostjo vključitve v kakšen zabavnoglasbeni band, z ozirom na to, da mi je blizu tudi narodno zabavna glasba, pa je povsem mogoča tudi ta opcija. Želim si, da bi še naprej rasel s publiko in ona z mano. Po vsej verjetnost bom prihodnjo pomlad imel na voljo že toliko pesmi, da bom lahko izdal album, kar je prav tako moja velika želja,« je, vidno zadovoljen, hitel z menoj in z vami, spoštovani bralci in bralke, vtise in občutke deliti Jan Knez. Za konec me je prosil še, da za vse zainteresirane objavimo njegove kontaktne podatke: v stik z njim lahko stopite preko Facebooka (na uradni in/ali zasebni strani), dosegljiv pa je tudi preko e-pošte: jannknez@gmail.com ali na gsm: 041 846 376. Vsi, ki so vam ljubša osebna srečanja in pogovori, pa ga najdete na domu – v Čebelarski ul. 8 v Morju pri Framu. S. A.

Ponoven uspeh Nika Kranerja na ko{arkarskem kampu Že v Novicah št. 61-1/2014 smo opozorili na 'vzhajajočo zvezdo' mladih košarkarjev iz naše občine – Nika Kranerja, ki v šolskem letu 2014/15 obiskuje 6. razred OŠ Rače. V začetku julija nam je njegov ponosni oče znova pisal in sporočil, da je Nik v kategoriji letnikov do 2003 na košarkarskem kampu v Kragujevcu osvojil pokal v metanju na koš iz petih pozicij okoli koša, razen tega pa osvojil tudi 2. mesto v tekmovanju na košarkarskem poligonu, pri čemer je le za sekundo zaostal za njegovim ekipnim kolegom iz AKK Branik Maribor. Dobro se je odrezal tudi v igranju 'ena na ena', kjer je zasedel 3. – 6. mesto, v igranju 'dva na dva' pa se je uvrstil v četrtfinale (v kategorijah je bilo nekaj več kot 20 igralcev). Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Mladi košarkarski up - Nik Kraner

Čestitamo!

Ekipa Branika Maribor

S. A.

V botani~nem vrtu Tal 2000 odslej dve pravlji~ni deželi Od sredine letošnjega avgusta je v botaničnem vrtu Tal 2000 odprto tudi Parzivalovo jezero - pravljična dežela, v kateri lahko otroci (od 4 – 11 let) lovijo ribe. Ob urjenju veščin ribolova spoznavajo sladkovodne ribe in druge živali, ki živijo v vodi (školjke, raki ipd.).

Letošnja poletna foto drobca iz zajetnega in tematsko pestrega niza nedeljskih družabnih dogodkov v Talu 2000

Kot vsa zadnja leta se tudi letos ob nedeljah v vrtu vrstijo različne prireditve. Želimo vam prijetno branje!

Prav tako lahko v vrtu praznujete rojstne dneve in pripravite druženja ob različnih dogodkih. Vrt lahko obiščete ob nedeljah popoldne med 14. in 18. uro, organizirane skupine pa vse dni v tednu. Več informacij je na voljo na spletni strani vrta: www.atropa.si . Roman HERGAN 45


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Napovednik: Po potapljanju v Zvezdnem mestu {e Barbarino podvodno druženje z želvami V občini Rače-Fram imamo vse več ljudi, ki s svojimi namerami, unikatnimi cilji, dosežki in vsega spoštovanja vrednimi uspehi štrlijo iz povprečja, za nameček pa so to prijazno pripravljeni deliti z našimi bralci. Zato se očitno ni bati, da bi v našem uredništvu ostali brez zanimivih zgodb, ki občasno mejijo že na senzacije velikih razsežnosti. To nas seveda zelo veseli, prav tako pa verjamemo, da je vse, kar diši po nevsakdanjosti, še toliko večja poslastica za branje. Da bomo znova lahko imeli 'oči na pecljih', informacije pa požirali z odprtimi usti, je tokrat ponovno v znatni meri poskrbela 35-letna Barbara Slaček iz Sadjarske ulice 23 v Račah (sicer ne edina, a je njena zgodba bržkone najbolj neverjetna, za mnoge najbrž skorajda že znanstvenofantastična). Zgodilo se je, da ji je življenje pokazalo kruto plat. Pogumno se je spopadla z usodo, ki jo je prikovala na invalidski voziček. Zdaj je čas, ki naši zvedavi, komunikativni, optimistični in nadvse aktivni občanki, ob tem pa še ženi in mami, Barbari Slaček, prinaša navdihujoče izzive. In ona prav nič ne okleva, temveč kuje železo, dokler je vroče, vsako ponujeno priložnost za nova zanimiva doživetja pa zgrabi z obema rokama. Tako je bilo tudi avgusta letos, ko se ji je (po lanskoletnem nepozabnem doživetju potapljanja v ruskem Zvezdnem mestu, o čemer smo pisali in fotografsko dokumentirali tudi v Novicah) nekoliko nepričakovano in tako rekoč čez noč ponudila nova nevsakdanja, vznemirljiva avantura – italijanski režiserji so jo namreč povabili k snemanju dolgometražnega filma z nedvomno obetavnim scenarijem, kjer bo lahko uresničila in na seznamu doslej nerealiziranih dogodivščin odkljukala še eno izmed svojih velikih želja. V času pisanja tega prispevka se namreč pripravlja na potovanje v Grčijo, kjer se bo, poleg druge glavne igralke, ki bo pripotovala iz največje države na svetu, potapljala z – ne boste verjeli – orjaškimi želvami.

Barbara je od nekdaj 'zaljubljena' v želve

Ker imam tudi sama rada pozitivne priložnosti in dogajanja, ki naša življenja osmišljajo na prav poseben, nevsakdanji, nerutinski način in živahneje poganjajo kri po žilah, me je zanimalo, če je Barbaro morda česa strah. »Razen kač, ki se jih resnično bojim, se ne ustrašim nobenega živega bitja ali situacije,« je povedala. Kar zadeve mene, ji popolnoma verjamem, saj je že doslej večkrat dokazala, da je tam, kjer je volja, tudi pot in da za tistega, ki verjame vase in si nečesa resnično želi, za uresničitev tega ni meja in ovir. »Prosim, zapišite, da sta mi realizacijo projekta omogočili Občina Rače-Fram in Zveza paraplegikov Slovenije, za kar se jima najlepše zahvaljujem, obenem pa se že veselim priprave prispevka za naslednje Novice,« je še dodala Barbara Slaček, preden se je nasmejana, polna pričakovanj, nalezljivega optimizma in adrenalina odpravila v objem nove izkušnje, raziskovati čudoviti svet pod morsko gladino ter široko odprtih oči uresničevati sanje o druženju z želvami.

Barbara s hobotnico; posneto v Toskani, na potapljanju v Tirenskem morju Foto: Nevenka Richter Peče

Branko Ravnak, predsednik IAHD Adriatic (gre za majhno nevladno organizacijo, ki se že preko dvanajst let trudi z učenjem potapljanja invalidov, poleg tega pa njeni člani uspešno organizirajo mednarodni festival podvodnega filma in fotografije 'Sprehodi pod morjem', pri čemer jih uspehi na obeh področjih uvrščajo v sam svetovni vrh) je dogodek pospremil z obrazložitvijo: 46

»Ponuja se nam nova priložnost, da sodelujemo v mednarodnem projektu, kjer bomo Slovenci nosili glavno vlogo v filmu o štirih potapljačih, nekoliko nenavadnih ženskah. Dve od njiju, Slovenka Barbara Slaček in Rusinja Mila Shafikova, živita življenje na invalidskem vozičku in kljubujeta stereotipom, nalepljenim na ljudi, ki so zgolj gibalno ovirani, pa vendar počno stvari, o katerih lahko mnogi drugi le sanjajo. V danem primeru gre za zgodbo o potapljanju z želvami, ki živijo na svobodi na zadnjem koščku Sredozemlja, kjer se po rojstvu prebijejo do morja in svobodno zaplavajo med sebi enake. Takšna je na kratko zgodba, ki jo želimo posneti letošnje poletje.«

Morda prav ta želva čaka na plavanje z Barbaro?

S. A. Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Tim Gumilar – na{ diamantni maturant se potepa v deželi kengurujev in koal Tim, prijazen in prijeten devetnajstletnik, je po doseženem maksimalnem številu točk na poklicni maturi brezskrbno oprtal nahrbtnik in jo za poltretji mesec mahnil v živo odkrivati lepote daljne Avstralije Skoraj vsakič, ko pripravljam novo številko Novic, me - po vaši zaslugi, spoštovani občani in občanke - kakšna tematika še posebej pritegne, razveseli in sem počaščena, da lahko o njej pišemo, da so jo posamezniki pripravljeni deliti s širokim krogom naših zvestih bralcev. To namreč pripomore k dodatni vsebinski pestrosti našega glasila in mu daje barvitost, prav slednja pa je nekaj, po čemer je naše poročanje menda prepoznavno in je očitno mnogim močno prirastlo k srcu. Tokrat bo za nekaj zanimivega branja med drugim poskrbel tudi Tim Gumilar iz Lončarske ulice v Račah, simpatičen in prijetno zgovoren 19-letnik, pevec, fotograf, gasilec, potapljač, v novejšem času tudi maneken, predsednik dijaške sekcije v Klubu mariborskih študentov (v roke bo kmalu prevzel vajeti vodje sekcije za mednarodno povezovanje), s katerim sva se koncem letošnjega julija videla prvič, a se, ko je beseda nanesla na potovanja, nemudoma pogovorno in interesno ujela ter se zaklepetala kot stara znanca. Ščepec lokalne medijske pozornosti ta mladenič zasluži vsaj iz dveh razlogov: prvi se skriva v njegovem letošnjem maturitetnem uspehu, drugi pa v dejstvu, da bo fant prav v času izida te številke Novic veselo 'vandral' po nam najbolj oddaljeni celini – Avstraliji, kar je bila njegova nekajletna goreča želja.

Tim je član prostovoljnega gasilskega društva

Nedavno se je preizkusil tudi v manekenskih vodah

Dobršen del svojega prostega časa posveča fotografiranju

»Pred skoraj štirimi leti, ko mi je umrl dedek (z njim sem, skupaj z mamo in starejšim bratom, dotlej živel v večji družinski hiši v Mariboru), smo prišli v Rače. Čeprav sem bil sprva poln dvomov, kako se bom navadil na novo okolje, sem se hitro vživel vanj,« je uvodoma povedal Tim. Še več: zaupal je, da sta lepa in mirna lokacija, ki ga obkrožata v novem domu, ter sproščanje s kolesarjenjem po naši občini pripomogla k temu, da je - hvaležen tudi za občinsko žepnino - vsa štiri leta šolanja na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše (tja se je vozil z vlakom) zaključil z odličnim uspehom, svoja učna prizadevanja pa letos kronal še z vsemi doseženimi točkami na poklicni maturi (23), zaradi česar je pridobil naziv ne le zlati, temveč tudi diamantni maturant. In kakšen poklic zase ima v perspektivi v mislih skorajšnji študent Tim, ki je po 4-letnem poklicno tehničnem izobraževanju sedaj farmacevtski tehnik, na področju farmacije pa ga najbolj zanimajo delovanje, učinkovanje in stranski učinki zdravil ter zdravljenje s pomočjo t.i. rastlinskih drog oz. botanike? »Oktobra odhajam na izobraževanje v Ljubljano. Odločil sem se za študij fizioterapije. K tej odločitvi je pripomoglo predvsem dejstvo, da sem rad v stiku z ljudmi, da rad pomagam drugim. Mislim, da bi kot fizioterapevt lahko na najboljši način združeval eno z drugim,« je povedal. »Očitno imamo to v družini. Brat Jan namreč študira medicino v Mariboru,« je dodal, nato pa sva 'zamenjala ploščo' ter se posvetila Timovemu potovalno-raziskovalnemu projektu. Želimo vam prijetno branje!

GSKŠ Ruše - ravnateljev sprejem zlatih in diamantnih maturantov/2014 (Tim je tretji z desne)

»Zakaj prav Avstralija?« je bilo vprašanje, ki se je porajalo kar samo po sebi. »Začetek snovanja te zgodbe ima pravzaprav že kar dolgo brado, saj sega v obdobje, ko sem postal srednješolec. Mama moje bivše punce ima v Avstraliji sorodnike in spremljal sem pogovore na to temo. Pripovedovanje me je animiralo, da sem se začel podrobneje zanimati o tej nam najbolj oddaljeni celini, 'googlati'. Navdušile so me informacije in fotografije o tisočih kilometrih plaž, o tamkajšnji kulturi, geografskih specifikah ipd. Nova spoznanja sem dobesedno srkal vase in nenadoma sem se zalotil, da bi si želel čim več tega, kar sem slišal oz. prebral in videl na ekranu, nekoč doživeti še v realnosti, v živo. Planiranja sem se lotil potihoma, na 'akcijo' pa sem se pripravljal postopoma, načrtno in dosledno, skoraj polna štiri leta. Vsak mesec sem se namensko trudil, da sem lahko del pripadajočega denarja (sem tudi Zoisov štipendist) dal 'na stran' in tako počasi, a vztrajno gradil finančno konstrukcijo za izvedbo potovalnega projekta, ki sem ga terminsko umestil v čas najdaljših počitnic, torej v letošnje poletje (oz. avstralsko zimo). Ves trud se je obrestoval, ko sem se zavedel, da zdaj pa je 'to to', da so dozorele možnosti, da sledim željam in sanjam. Vesel, da sem s srednjo šolo opravil najbolje, kar je bilo mogoče, in dodatno zadovoljen, da sem ves ta čas sistematično varčeval, sem z lastnimi prihranki kupil letalsko karto, s pomočjo katere bom že zelo kmalu na povsem drugem koncu Zemlje,« je Tim povedal upravičeno navdušen in ponosen. 47


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM »Pa greš sam?« sem vrtala dalje. »Ja. No, pravzaprav niti ne. Spremljal me bo nahrbtnik,« se je pošalil Tim, ob tem pa dodal: »Saj sva sprva nameravala biti dva. Pa se ni 'poklopilo'. Za tako avanturo je namreč potrebno imeti veliko razumevanja najbližjih, nekaj denarja in seveda dovolj časa.«

In potem je Tim odšel… in v naše uredništvo poslal nekaj fotografij s poti: 10. avgust 2014 na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani (pred poletom v Avstralijo)in dan kasneje v Sydneyu (v ozadju znamenita operna hiša)

Tim nedvomno premore, poleg vsega naštetega, tudi dovolj pozitivne energije in lastne iznajdljivosti, da se bo v 'deželi srečnih, nasmejanih ljudi', kot je eno izmed poimenovanj za Avstralijo, znašel in da ga bo med popotniško avanturo, v sklopu katere bo z nahrbtnikom prepotoval dobršen del obalnih mest in krajev južne, vzhodne in severne Avstralije (začenši v Sydneyu), spremljala tudi nevidna, a nepogrešljiva sopotnica sreča. Timu želimo 'mega' potovanje, veliko nepozabno lepih dogodivščin in srečno vrnitev! S. A.

Srcu prijazni tudi pri nas Zdravje predstavlja največjo človeško vrednoto in našo največjo prioriteto. V Sloveniji vsako leto zaradi zastoja srca umre skoraj 2.000 ljudi (5-6 ljudi na dan), saj se bolniku pomoč ne nudi pravočasno. Mar ne bi bilo lepo, če bi zgolj s pritiskom na gumb telefona priklicali ne le nujno medicinsko pomoč, temveč tudi prejeli navodila za pravilno ukrepanje ter hkrati obvestili ljudi v okolici, da potrebujemo njihovo pomoč? Vse to nam iHELP omogoča že danes. • iHELP mobilna aplikacija za hitrejše reševanje življenj iHELP je mobilna aplikacija za pametne telefone, namenjena takojšnjemu SOSobveščanju v primeru zdravstvenega stanja, ki zahteva takojšnjo pomoč. Z aplikacijo lahko v primeru nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih zdravstvenih stanj pomagamo ne le sami sebi, temveč tudi drugim osebam. iHELP sistem ponuja rešitev tudi za starejše telefone, saj podpira SMS alarmiranje. Danes vsi telefoni prejemajo SMS sporočila in zato tudi iHELP sistem pošlje SOS alarm v obliki SMS. Za večjo varnost priporočamo, da imate pametni telefon. • Občina Rače-Fram je vsem občanom omogočila brezplačno nadgradnjo aplikacij: - SMS alarmiranje nujnih kontaktov, - alarmiranje reševalcev in iHELP uporabnikov v radiju 300 metrov, - izobraževalno vsebino prve pomoči, prikaz lokacij defibrilatorjev in bolnišnic, - izračun varnosti na podlagi svoje lokacije. Občina Rače-Fram je pridobila status: SRCU PRIJAZNA OBČINA! Navodila, kako si naložiti aplikacijo na pametni telefon, najdete na: www.ihelp.si/navodila/ • iHELP išče lokalne reševalce oz. junake Postani lokalni junak in poskrbi za varnost svoje lokalne skupnosti in bližnjih! Če ste po srcu reševalec (zdravnik, bolničar, medicinski tehnik / sestra, gasilec, policist, vodni ali gorski reševalec, vojak, prostovoljni gasilec), si naložite aplikacijo in čaka vas presenečenje! Več informacij o aplikaciji si preberite na spletni strani www.ihelp.si . Andraž OGOREVC iHELP - Varnost na dlani

48

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nova urejena pot v Krajinskem parku Ra~ki ribniki-Požeg Krajinski park Rački ribniki-Požeg v neposredni bližini avtoceste in železniške proge Ljubljana-Maribor ima izredno pomembno lego in veliko danost za razvoj ekološkega turizma. Obiskovalcev je iz leta v leto več, k temu pa prav gotovo pripomore osnovna infrastruktura v parku - urejenost treh pešpoti, opazovalnega stolpa ter nekaj razpoložljivega promocijskega materiala. V letošnjem letu smo v krajinskem parku uredili še eno pot, ki je posvečena gozdu; ta v parku namreč močno prevladuje. Krožna pot se prične na križišču ceste, ki zavije k Turnovim ribnikom (v bližini lovskega doma Rače). Pot sledi cesti, zatem pa je speljana okrog spodnjega ribnika, Turntajhta. Označena je z usmerjevalnimi tablicami, zaradi česar se po njej lahko odpravi vsakdo - brez bojazni, da bi zašel. Takoj na začetku nas pozdravi večja info tabla s karto območja in vrisano potjo. Če se pripeljemo s kolesom, je poskrbljeno, da jih lahko parkiramo v za to namenjeno lično in domiselno izdelano stojalo. Gozdna pot Turnovi ribniki

LD Rače

Ponirkova pot

Tabla

Gozdna pot Turnovi ribniki

Tukaj se nahajamo

Močvirkina pot

Tam stoji še žuželčnik - hotel za žuželke, o katerem boste lahko več izvedeli na sami poti. Sicer pa doživljajska pot Turnovi ribniki predstavi še ptice v gozdu in drevesne vrste. Mimogrede - bodite pozorni tudi na označena drevesa ter skladovnico 'drv'. Slednja seveda ni mišljena za kurjavo, pač pa omogoča, da se obiskovalec seznani z drevesnimi vrstami, ki rastejo tod, na malo drugačen način. Za obiskovalce bo velika zanimivost tudi prikaz in opis smolarjenja. Smolarili so na območju Dravskega polja že pred drugo svetovno vojno in nadaljevali še nekaj let po njej. Smolo je odkupovala takratna tovarna smolnih izdelkov v Račah, ki se je kasneje preimenovala v Pinus. Projekt je nastal v sodelovanju med Občino Rače – Fram, avtorjem tega prispevka kot idejnim vodjem in strokovnim sodelavcem ter Romanom Herganom, izvajalcem poti na terenu.

Foto utrinki snovanja poti na terenu ter prvih korakov obiskovalcev po njej na dan otvoritve, ki je bila v okviru tradicionalnega pohoda po krajinskem parku - v nedeljo, 15. junija 2014

Vabljeni v zanimiv in sproščujoč krajinski park tudi vi! Želimo vam prijetno branje!

Milan VOGRIN 49


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Angela Nosan omagala na pragu 105. rojstnega dne September je mesec, ko izide tretja številka našega glasila v letu, obenem pa mesec, ko smo zadnja leta na tem mestu vsakič nekaj besed in pozornosti namenili tudi naši (dotlej) najstarejši občanki, Angeli Nosan iz Morja, ki je bila rojena 15. 9. 1909, nekaj manj kot zadnjih 10 let pa je bila s svojo pozitivno naravnanostjo in življenjsko čilostjo ter vedrino ljubljenka sostanovalcev in zaposlenih Doma Danice Vogrinec Maribor – enote Pobrežje. Angela Nosan se je 11. 7. 2014, dobra dve meseca pred 105. rojstnim dnem, za vselej poslovila. Radi verjamemo, da bodo skromno, drobceno ženičko, s katero smo še do vključno 103. rojstnega dne ob njenih visokih osebnih jubilejih družno nazdravljali in se veselili, mnogi pogrešali. Radosti pa nas, da smo jo poznali in da trajno ostaja v naših najlepših spominih. Angelca, počivajte v miru! Na dan 18. julij 2014, ko smo uradno poizvedovali o tem, kdo je sedaj najstarejši občan oz. občanka v naši občini, smo dobili podatek, da je najstarejša Veronika Kraner (vdova), ki je bila rojena januarja 1918, sledi pa ji dobre štiri mesece mlajši Viljem Gruber (poročen); oba imenovana sta torej letos dopolnila 96 let, stalno prebivališče pa imata v Framu, na Turnerjevi ulici. Tretja najstarejša je Marija Sagadin iz Brezule (rojena leta 1919, vdova), leta 1920 pa so bile rojene štiri na dan poizvedovanja še živeče osebe iz naše občine. Vsi ostali prebivalci občine Rače-Fram s(m)o mlajši. S. A.

Nova pridobitev v ob~ini – veterinarska ambulanta v Ra~ah Mogoče je naključje, da so se prav na god sv. Roka priprošnjika pri kužnih boleznih - v Račah, na Ptujski cesti 38, odprla vrata nove pridobitve, ki je bodo gotovo najbolj veseli lastniki živali. Primož Šušterič, dr. vet. med., je po petih letih dela v svojem poklicu zbral pogum in odprl lastno veterinarsko ambulanto Primavet. Skupaj z Leo Mikloš, dr. vet. med., bo poskrbel za naše ljubljenčke, če se bodo pri njih pokazale zdravstvene težave oz. bomo imeli drug razlog za obisk veterinarja. Na otvoritvi veterinarske ambulante se je Primož med drugim prisrčno zahvalil svoji družini, brez katere mu tak projekt, kot je poudaril, ne bi uspel. Povedal je, da so mu starši privzgojili globok čut in spoštovanje do vseh živali, zato je ljubezen do njih v njem prisotna že od ranega otroštva, z leti pa je le še naraščala. Skrb za zdravje malih živali je izpostavil kot temeljno poslanstvo nove ambulante, v kateri bosta veterinarja strokovno opravljala: • • • • • •

kastracije in sterilizacije preventivna cepljenja operativne posege po poškodbi ali bolezni zdravljenja kožnih in drugih internih bolezni odpravljala zunanje in notranje zajedavce posege na zobeh in odstranjevala zobni kamen.

Po nagovoru župana Branka Ledineka ter blagoslovitvi nove pridobitve smo si prisotni ogledali svetle in zares prijetne prostore ambulante, kjer je, poleg usposobljenega kadra, odslej na voljo vse, kar je potrebno za ustrezno oskrbo malih živali. 50

S prerezom slovesnega otvoritvenega traku je bila veterinarska ambulanta Primavet v Račah uradno predana namenu; na posnetku župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek in Primož Šušterič • Foto: Eva Mustafa

Na policah sem zasledila dietno hrano, zdravila in opremo za udobje hišnih ljubljenčkov. Vsak obiskovalec pa je v dar dobil zavojček priboljškov, pripravljenih brez kemičnih dodatkov. Vsem, ki bivamo v občini Rače-Fram in imamo doma male prijatelje, nam je lahko v veselje, da odslej ne bo več treba v katero izmed drugih veterinarskih ambulant, saj nam bo Primavet dosti bolj 'pri roki‘. Tudi delovni čas nove ambulante je zelo prilagojen uporabnikom, saj je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 12. ter med 15. in 19. uro, v soboto pa med 8. in 13. uro. Primožu in sodelavcem želimo veliko uspeha pri delu v novi ambulanti tudi člani uredništva Novic. Lidija BELCA Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KZ Ra~e z medaljami iz AGRE 2014

Novost v ob~ini: internetna prodaja hi{nega tekstila

Pod okriljem 52. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra je letos potekalo 35. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov. Na ocenjevanju je sodelovalo 28 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, s skupno 148 izdelki. V močni mednarodni konkurenci smo dobili naslednja priznanja: • zlata medalja - zorjena goveja pljučna • srebrna medalja - tlačenka KZ Rače • bronasta medalja - klobase iz kible.

Nova možnost za rešitev zadrege: želite kupiti darilo v zadnjem trenutku? Ponujamo rešitev - imenuje se internetna prodaja hišnega tekstila: www.minimarket.si . Možnost nakupovanja v navedeni internetni trgovini nudijo 24 ur dnevno, vseh 7 dni v tednu. Naročene artikle dostavljajo praviloma z dostavo in plačilom po povzetju, nudijo pa tudi možnost prevzema kupljenega blaga kadarkoli v skladišču njihove internetne trgovine v Ješenci 23b, kar pomeni, da praktično lahko kupujete 24 ur dnevno, v nujnih primerih tudi v nedeljo, po predhodnem dogovoru pa lahko artikle dvignete tudi v večernih urah. Večino blaga, ki ga vidite v internetni prodajalni, lahko kupite tudi v trgovini z nazivom 'Hišni tekstil in še…', ki posluje v Slovenski Bistrici, v centru Mercator, Ljubljanska cesta 36 (ob vojašnici). Tam nudijo celo še mnogo več raznovrstnega blaga kot v internetni trgovini.

Stanko Mesarec, vodja mesne predelave KZ Rače, prejema priznanja s strani predstavnikov ocenjevalne komisije in ministrstva za kmetijstvo

Ponosni na nov pomemben in zgovoren dosežek

Po nagovoru organizatorjev, ocenjevalcev in predstavnikov ministrstev smo ugotavljali, da smo pravzaprav vsi tekmovalci zmagovalci, saj vse nam je uspelo v izredno težkih socialno ekonomskih razmerah obdržati na trgu. Veseli smo, da je stroka ponovno prepoznala odličnost našega mesa in izdelkov, narejenih izključno iz SLOVENSKEGA MESA. Kakovost, ki jo dosegamo, ni plod samo našega dela, pač pa imajo veliko zaslug zanjo tudi naši dobavitelji - kmetje, ki nam dobavljajo vrhunsko živino. V zadnjem letu dni smo sodelovali tudi na različnih srečanjih in izobraževanjih, ki so bila namenjena ozaveščanju potrošnikov in javnih naročnikov o pomembnosti naročanja visoko kakovostnih izdelkov SLOVENSKEGA POREKLA, v našem primeru mesa in mesnih izdelkov. Glede na to, da so vsi trendi v državi usmerjeni v večjo porabo lokalne hrane, z veseljem ugotavljamo, da se tudi v naši občini v tej smeri premika na bolje. Vabimo vas, da nas obiščete in poskusite »VSE DOMAČE - KZ RAČE.«

V internetni prodajalni www.minimarket.si nudijo najširši izbor posteljnin z licenciranimi motivi za otroke in mladostnike, izredno kvalitetno klasično posteljnino iz bombažnega satena, posteljnine za ljubitelje nogometa (z logotipi nogometnih klubov), plažne brisače in brisače z logotipi nogometnih klubov, komplete zaves z otroškimi motivi, izredno kakovostne jogi jersey rjuhe vseh dimenzij in različnih barv, frotirasta bombažna pregrinjala, gumice za spletanje zapestnic, kot dodatno ponudbo pa še avtomobilske akumulatorje.

Iz ponudbe internetne prodaje hišnega tekstila, ki deluje na področju naše občine (avtomobilski akumulator, otroška posteljnina z motivom hišnega ljubljenca)

Sporočajo, da jih za dodatne informacije in dogovor za prevzem blaga v skladišču lahko kadarkoli pokličete na gsm 041 972 515 (Primož Gajser) ali jim pošljete sporočilo na elektronski naslov: info@minimarket.si. Naj slogan 'Kupujmo domače' čim bolj prodre v zavest ljudi in se uveljavi tudi na področju prodaje hišnega tekstila! S. A.

Simona STERNAD VOGRIN Želimo vam prijetno branje!

51


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRU[TEV DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E Obudimo spomin na dogodke od maja do avgusta 2014 29. maja 2014 nas je pot vodila v Rakov Škocjan, Cerkniško jezero in na grad Snežnik. Pogled na polni avtobus in vesele obraze udeležencev izleta je vzbudil prijetne občutke, da bo dan, ki je bil pred nami, zanimiv in sproščujoč. Z udobnim Globusovim avtobusom, s prijaznim šoferjem Francem Vrbnjakom in nadvse zgovornim vodičem Jožetom Ornikom, ki nam je s pripovedovanjem o znamenitostih posameznih krajev (Celja, Vrhnike, Domžal, Ljubljane o številu prebivalcev, o industrijski, športni in kulturni dejavnosti ipd.) obudil spomin na nekoč znane podatke, je bilo prijetno potovati. Ob pozornem poslušanju vodiča in občasnih pogledih skozi okno avtobusa smo prispeli do počivališča Lom, kjer smo se okrepčali za nadaljevanje našega izleta. Nato smo se počasi poslovili od avtoceste. Pot nas je vodila med kraškimi polji. Prva kraška znamenitost je bil Rakov Škocjan - kraška dolina, po kateri teče reka Rak. Leži med Cerkniškim jezerom in Planinskim poljem. Dolina je dobila ime po cerkvi svetega Kancijana. Ogledali smo si mali naravni most, ki je tanek ostanek stropa med udoroma, katerih zgornji rob je 42 m nad potokom. Veliki naravni most zaradi letošnjega žledoloma na žalost ni bil dostopen. Naslednji postanek je bil v Cerknici, natančneje v muzeju - Jezerskem hramu, kjer smo ob strokovni razlagi veliko izvedeli o nastajanju in presihanju kraškega fenomena, Cerkniškega jezera. Maketa slednjega natančno ponazarja stanje v naravi, v multimedijski predstavitvi pa smo spoznali raznolikosti in posebnosti jezera skozi vse letne čase. Ogledali smo si tudi etnološko zbirko, delavnico za izdelavo jezerskega čolna drevaka in ribolovno zbirko. Želja po ogledu samega Cerkniškega jezera pa se nam ni uresničila, kajti jezero je v času našega obiska že presahnilo. Zakaj? Tega nam ni znal pojasniti nihče, kajti pojav presihanja jezera še do danes ni raziskan. Razočaranje ni bilo prehudo, nas pa je že čakal grad Snežnik, ki stoji pod istoimensko goro, njegova zgodovina pa sega v 11. stoletje. Oblast so takrat prevzeli oglejski patriarhi. V arhivskih gradivih pa se grad prvič omenja leta 1269 in sicer v zvezi z gospodi Snežniškimi. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo državnemu protokolu, od leta 1983 pa je grad dostopen tudi javnosti. Danes z gradom upravlja Narodni muzej Slovenije. Po vodenem ogledu notranjosti gradu smo se nekaj časa zadržali še v njegovi okolici.

Darinka Bevc in Marta Salaj se nista prestrašili ogromnega medveda pri vhodu v grad Snežnik

V okviru letošnjega 15. občinskega praznika, ki je potekal od 14. 6. 2014 – 22. 6. 2014, je sodelovalo tudi 52

naše društvo. Organizirali smo dve prireditvi in sicer »Mladi za starejše« (17. 6. 2014) ter turnir ruskega kegljanja (20. 6. 2014). Vse naše članice in člani, starejši od 75 let, so bili pisno povabljeni na prireditev, ki so jo mladi pripravili zanje. Kdor je le mogel, se je vabilu tudi odzval, pa četudi ga je na srečanje moral pospremiti kdo izmed članov družine. Menili smo, da je to ena od oblik pozornosti do starejših, kajti prenekateri so osamljeni, morda malo manj mobilni in jim je treba ponuditi možnost srečanja s starimi znanci, kramljanja z njimi ter kanček razvedrila s sovrstniki. Čeprav zaradi različnih razlogov (domnevno predvsem zdravstvenih) vseh nismo mogli pozdraviti v naši sredini, udeležbo vseeno ocenjujemo kot dobro. Ko so se naši gostje posedli, smo jim namenili kratek kulturni program. Vse zbrane sem pozdravila v imenu društvenega upravnega odbora, jim izrazila dobrodošlico in zaželela dobro počutje. Program so popestrili naši glasbeniki in ljudske pevke, v večjem obsegu pa najmlajši z recitacijami, branjem zgodbic in petjem. Bili so nadvse prisrčni! Marija Lešnik je s svojim avtorskim skečem 'O dveh prijateljih iz osnovnošolskih dni' nasmejala vse povabljene. Nato je sledila pogostitev, ob njej pa je tudi beseda lažje stekla. V nadaljevanju druženja je za dodatno veselo vzdušje poskrbel glasbenik Marjan Podbojec, ki je z znanimi in poskočnimi vižami izdatno pripomogel k temu, da je čas mineval, kot bi pihnil, in da nam je bilo zares lepo. Letos je bila tovrstna prireditev izvedena prvič in po pozitivnih odzivih prisotnih sklepamo, da je uspela in da bi bilo smiselno z njo nadaljevati. Tak je tudi naš namen. Naša želja pa je, da bi se v prihodnje srečanja udeležilo še več starejših in uživalo v uricah, ki so namenjene prav njim. Prisrčna hvala Občini Rače-Fram in županu Branku Ledineku ter Štefanu Strmšku iz občinskega odbora OO DeSUS Rače-Fram za donacijo ob izvedbi omenjene prireditve. Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Naša kegljaška sekcija je, kot že navedeno, v okviru občinskega praznika organizirala turnir v ruskem kegljanju. Sodelovale so ekipe iz Spodnje Polskave, Frama, Slivnice in Rač - s tremi ekipami. Bili so uspešni, najbolj pa veseli prvega mesta ženske tekmovalke Helene Pernat. Tudi ekipno so bili zadovoljni z doseženim, saj sta moška in ženska ekipa osvojili drugo mesto, tretja ekipa pa je v ženski kategoriji zasedla četrto mesto. Zahvaljujejo se za donacijo sponzorjem turnirja: Občini Rače-Fram, Krajevni skupnosti Rače, Kmetijski zadrugi Rače, Borisu Rodiču in mesariji Mes pub Rače. Zahvala velja tudi županu Občine Rače-Fram, Branku Ledineku ter predsednici Društva upokojencev Fram, Jelki Grafenauer, ki sta udeležence turnirja počastila s svojo prisotnostjo.

Srečanje starejših občanov; na prireditvi 'Mladi za starejše'

Kegljaška sekcija je tudi v spomladanskem delu letošnjega leta sodelovala v ligi Zgornje podravske regije in dosegla lepe rezultate. V moški drugi ligi so dosegli 3.,v ženski prvi ligi pa 4. mesto. Vsem udeležencem turnirja veljajo čestitke tudi s strani našega upravnega odbora!

Skupinski posnetek vseh udeležencev turnirja v ruskem kegljanju

17. julija 2014 zjutraj smo se polni dobre volje in v pričakovanju novih dogodivščin odpeljali na naš celodnevni izlet po Koroški. Prvi postanek je bil v Slovenj Gradcu, kjer smo si ogledali galerijo in hišo mojstrovin Perger, ki je tudi ena najzanimivejših turističnih točk mesta. Ima 250 letno tradicijo medičarstva ter lectarske in svečarske obrti. Poskusili smo tudi njihove medene dobrote in ob slovesu kupili nekaj njihovih izdelkov. Sledil je ogled kmetije Klančnik v občini Dravograd, kjer nas je gospodar popeljal v njihovo 150 let staro klet, na pokušino domače salame in domačega mošta - jabolčnika. Izvedeli smo kar nekaj zanimivosti o življenju na kmetiji nekoč in danes. Nekateri smo se nato popeljali še s pravim turističnim vlakom po bližnji okolici. Ob prijetni vožnji smo opazovali pašo damjakov in muflonov, na lovski koči pa smo si ogledali bogato lovsko zbirko. Gospodar, izkušeni lovec, nam je povedal kar nekaj svojih lovskih prigod. Bilo je veliko smeha in dobre volje, tako prešerno razpoloženi pa smo se že veselili naslednje dogodivščine - splavarjenja po reki Dravi. Ob zvokih harmonike, pozdravnem govoru kormoniša ter pogostitvi s kruhom, soljo in domačim žganjem smo stopili na splav. Po uvodni predstavitvi flosarjev se je program nadaljeval z animacijo, šaljivo pripovedjo najstarejšega flosarja o splavarskih dogodivščinah in s postrežbo flosarskega kosila (golaž in polenta). Najzabavnejši del splavarjenja pa je bila krstitev novih flosarjev in sprejem v splavarski ceh. Vili Babič in Irma Kmetič sva bila določena za flosarski krst in po opravljenem (mokrem) obredu sprejeta v flosarski ceh, z obljubo, da bova vestno izpolnjevala vse flosarske 'befele' in se z veseljem vračala med pajdaše. To je bilo tudi zapisano na 'krstnem listu', ki sva ga prejela v trajno last. S prijetnimi občutki in veselih obrazov smo zapustili splav in znova zasedli mesta v avtobusu, s katerim smo se po doživetij polnem dnevu vrnili na izhodišče, v Rače. Želimo vam prijetno branje!

53


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Udeleženci izleta pred odhodom na splav

Vožnja (in ples) na splavu

da gasilci z vajami pridobijo določene strokovne in fizične sposobnosti. Kot operativni gasilci preverjajo tudi svoje psihofizično in strokovno usposobljenost. Spoznavajo in utrjujejo medsebojne odnose ter izmenjujejo izkušnje. Tekmovanja spadajo med strokovna in praktična izobraževanja gasilcev. Pomembno tekmovanje je bilo 7. in 8. junija 2014 na nivoju Gasilske zveze Maribor. Zveza združuje 23 gasilskih društev iz 5 občin: Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž, Rače-Fram in Mestna občina Maribor. Med temi društvi so bile tudi ekipe iz PGD Podova, ki so dosegle najboljše uvrstitve v zadnjih letih. Te uvrstitve so rezultat marljivega in dobrega dela na vajah, ki so jih ekipe pred tekmovanjem izvajale. Na tekmovanje se je pripravljalo 6 ekip, ki so štele 60 tekmovalcev in 4 prizadevne mentorje, ki ekipe usposobijo na pripravah in so skupaj z njimi zaslužni za dobre rezultate. Najmlajšim (pionirjem in mladincem) dajejo podporo tudi starši, za kar jim iskrena hvala. Sedaj pa še rezultati, na katere smo res ponosni: • pionirji (starost 6-11 let): med 15 ekipami so zasedli 1. mesto; • mladinci (starost 12-16 let): med 11 ekipami so zasedli 3. mesto; • člani A (starost do 30 let): med 26 ekipami so zasedli 2. mesto; • člani B (starost nad 30 let): med 18. ekipami so zasedli 2. in 4. mesto.

Želim vam toliko življenjske volje, kolikor je ima sonce, ki kljub vsej bedi tega sveta vzide vsak dan znova in znova! Irma KMETIČ, predsednica DU Rače

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODOVA Gasilci PGD Podova odli~ni na tekmovanju Da so požari, naravne in od ljudi povzročene nesreče bolj obvladljive, če se nekdo z njimi ukvarja organizirano, je jasno že od nekdaj. Tudi zato so v prostovoljnih gasilskih društvih tako množična in povsod prisotna oblika samozaščitnega delovanja, a tudi sproščenega druženja. Da pa ni najpomembnejše druženje, pričajo podatki, da je pri reševanju ob poplavah, žledolomu in ostalih nesrečah, v naši državi in občini sodelovalo na tisoče gasilcev. Prostovoljna gasilska društva so v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami s svojimi operativnimi gasilci nosilci vseh aktivnosti, ki so potrebne ob izbruhu požara, poplavah, plazovih, žledu, neurjih in podobno. Da lahko te naloge opravljajo, je potrebno predhodno strokovno izobraževanje operativnih gasilcev, vse od najmlajših (pionirjev in mladincev) do veteranov. Takšna uspešna usposabljanja so tudi tekmovanja. Zakaj? Zato, 54

Pionirji z mentorjema

Mladinci z mentorjem

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Na{e aktivnosti v minulem obdobju Poleg tekmovanja gasilcev GZ Maribor, ki se je junija odvijalo pri ledni dvorani Maribor in kjer smo dosegli lepe rezultate (najbolj ponosni smo na naše najmlajše pionirčke, ki so dosegli 1. mesto; glejte predhodni članek – op. ured.), smo v minulem obdobju izvedli še nekaj drugih aktivnosti. Na tem mestu želimo izpostaviti predvsem dve: postavitev majskega drevesa in Florjanovo mašo.

• Postavitev majskega drevesa Tekmovanje – člani

Po tradiciji smo gasilci PGD Podova tudi letos organizirali postavitev majskega drevesa. Najlepši, predvsem pa 'razgibani' trenutki so bili seveda že par dni pred tem, ko so potekale priprave: saj veste, pomembno je ugotoviti, kje dobiti najlepšo smreko, tako z najvišjim vrhom, ter se dogovoriti, koliko venčkov in okrasja bo imela, pa še in še…

Članske tekmovalne skupine Vse foto: David Dobnik

Našim gasilcem - tekmovalcem še enkrat iskreno čestitamo. Posebno pohvalo zaslužijo najmlajši, ki so garant za obstoj in nadaljnje delo društva. Naši gasilci so uspešni na terenu in na tekmovanjih ter so danes nosilci operativnih nalog v kraju in v občini. Mladim bo letos posvečen tudi oktober - mesec varstva pred požari, kar bo vidno s plakatov, ki so že pripravljeni.

Foto: Klementina Cafuta

Plakat za mesec varstva pred požari

Želimo si čim več novih, mladih, zagnanih in delovnih gasilk in gasilcev. Miran PREDIKAKA, namestnik poveljnika PGD Podova Želimo vam prijetno branje!

Poskrbeli smo tudi za skromno pogostitev, stara 'mačka' v kuhanju pasulja pa sta tudi letos blestela, saj sta bila velika lonca kmalu prazna. Vsem članom in članicam PGD Podova hvala za vse prostovoljne ure dela v društvu, krajanom Podove in Brezule pa za vsakokratno številno udeležbo pri tovrstnih srečanjih. 55


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Florjanova maša v Račah

V nedeljo, 11. maja 2014 ob 10. uri, smo se gasilci PGD Podova udeležili maše v cerkvi sv. Jožefa delavca v Račah.

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RA^E Zvoki sodobne glasbe v Beli dvorani • Glasniki zvočne sedanjosti

Foto: Leon Roškar

Mašo je v čast Florjanu, zavetniku gasilcev, daroval župnik Robert Emeršič, ki je v pridigi poudaril pomen zavetnika gasilcev. Po maši smo se zbrali na cerkvenem dvorišču, kjer nas je čakala pogostitev in kratko druženje z zbranimi. Maše se je udeležil tudi župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek. Po prihodu v gasilski dom Podova smo se poklonili tudi pred spominsko ploščo vseh preminulih članov in članic PGD Podova. Nadaljevali smo z družabnim srečanjem in skromno pogostitvijo v dvorani društva ter s ponosom razkazali prenovljene prostore in vozila našim prijateljem, gasilcem iz PGD Lipa iz Prekmurja, ki so se našemu povabilu z veseljem odzvali, kar enako velja za gasilce iz Sp. in Zg. Gorice ter Mihovc. Iskrena hvala domačemu župniku za darovano mašo, članicam in ženam članov PGD pa za vse pripravljene dobrote. Hvala članom in članicam PGD Lipa, Sp. in Zg. Gorica ter Mihovci za udeležbo in izkazano čast.

V nedeljo, 25. maja 2014, je v okviru koncertnega abonmaja Grad Rače na 3. abonmajskem koncertu nastopil Pihalni kvintet Slowind z deli L. Lebiča, N. Šenk, T. Hosokave, A. von Zemlinskega, T. Bajžlja, C. Nielsena N. Rosing-Schowa. V obširnem sporedu skladb zvočne sedanjosti in delno polpreteklosti je ansambel izvedel kar tri slovenska dela. S takšno programsko naravnanostjo je Slowind enkraten promotor sodobne slovenske ustvarjalnosti doma in na tujem. V zasedbi sestava Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog in Paolo Calligaris - fagot smo najprej slišali Dogodke II - kar obširno delo Lojzeta Lebiča, ko se paleta glasbeno vsebinskih 'dogodkov' zgošča in redči od ritmičnih domislic, dinamičnih brstenj, sozvočij, preko instrumentalnih barv ter dodobra izkorišča zmožnosti instrumentov. Sledili so Trenutki Nine Šenk - tudi obširno delo, kjer umirjenost enega glasbila naleti na nemirno zvočno okolico kot razmišljanje človeka in iščočega se v vrveči družbi. Ancient Voices Tošia Hosokave odseva ritualnost daljnega vzhoda v cilju duševne umiritve z vijugastim notnim prepletanjem, ki ponazarja dvojnost jinga in janga, ki rezultira v univerzum. Sledila je Humoreska Aleksandra von Zemlinskega, lahkotno virtuozno delo v poznoromantičnem slogu. 350 opomb za pihalni kvintet Tomaža Bajžlja je programski odsev na istoimensko sliko slikarja Gašparja Jemca, ki uporablja sodobna zvočna iskanja na glasbilih. Najobširnejše delo koncerta je bil Quintet op. 43 Carla Nielsena - gre za prikupno pozno romantično mojstrovino sijajne invencije v pastoralnem občutju. Koncert je bil zaključen z vedro Miniaturo Niels Rosing-Schowa, ki je domiselna variacija na Nielsnovo temo. Izbor skladb, ki bi še bolj kontrastirale v tempih, bi naredil program ansambla še zanimivejši. Pihalni kvintet Slowind je s svojo sugestivno, prefinjeno igro v vseh zvočnih segmentih skladb potrdil, da sodi v sam vrh slovenskih poustvarjalcev.

In še gasilski pozdrav: Na pomoč! Mojca ROŠKAR 56

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Člani pihalnega kvinteta Slowind • Foto: Tit Košir

Ob naši programski usmeritvi, ko predstavljamo tudi dela sodobnih, predvsem mladih slovenskih skladateljev, lahko zapišemo, da ti s svojo kvaliteto enakovredno vstopajo v evropski in svetovni kulturni prostor.

vam kot prvo ponujamo komedijo Vinka Möderndorferja 'Nežka se moži', v izvedbi KUD Gaj, Zg. Polskava. Kdaj? 18. oktobra 2014 ob 19. uri, v dvorani gradu Rače. Predstave se bodo vrstile v mesecu oktobru, novembru, januarju, februarju in marcu. V primeru sprememb boste pravočasno obveščeni. Želimo si, da bi vas čim več kupilo abonma, ker vam le tako lahko ponudimo kvalitetne predstave. Cena ostaja enaka, to je 20 € za 5 predstav, cena posamezne vstopnice pa bo znašala 6 €. Po koncu pete predstave tudi letos pripravljamo presenečenje za kupce abonmajskih kart. Letos smo razveselili izžrebanko Terezijo Zel iz Rač, ki je prejela sliko gradu Rače, osebno izročeno iz rok slovenskega pisatelja Toneta Partljiča, čigar predstava je bila kot peta izvedena na našem odru. Komedijo 'Da te kap' so zaigrali igralci iz KUD Pekre, pod njegovo režijo.

• Kratka novica Vokalna skupina A cappella je 19. avgusta 2014 izvedla samostojni koncert na tradicionalnem koncertnem festivalu 'Hvarsko poletje' v frančiškanskem samostanu v mestu Hvar. • Napovedujemo in vabimo na 4. in 5. abonmajski koncert V nedeljo, 5. oktobra 2014, vas ob 18. uri vabimo na 4. abonmajski koncert Grad Rače. V Beli dvorani gradu Rače bo nastopil Slovenski tolkalni projekt STOP iz Ljubljane. 5. abonmajski koncert Grad Rače pa bo v nedeljo, 16. novembra 2014 ob 17. uri, prav tako v Beli dvorani gradu Rače. Nastopila bo glasbena družina Petek iz Maribora: Viktor in Simon Petek (violini), Lavra Petek (klarinet), Ana Kopše (violončelo) in Milan Maksimović (viola). Spored: Barber, Schubert, Ernst, Busch in Brahms. Tone ŽURAJ

Gledali{ki koti~ek: Abonma 2014/15 ZDAJ. Najboljši trenutek za smeh je zdaj. Ne jutri, ne pojutrišnjem. Zdaj: Zasmej se! (Flisar, Čarovnikov vajenec.) Igralski zanesenjaki, zaljubljeni v življenje, zaljubljeni v teater, vam sporočamo, da se v jeseni ponovno prične sezona gledališkega abonmaja 2014/15. V lanskem letu smo orali ledino in glede na odmev med ljudmi, med vami, dragi Račani, Framčani in okoličani, lahko rečemo, da smo se pravilno odločili. Obisk predstav je bil zadovoljiv, a hkrati upamo, da bo v letošnji sezoni še boljši. Tudi v letu pred nami vam bomo ponudili pretežno komedije in ker je smeh nalezljiv (še več, je odlična okužba, ki v tem ne preveč lahkem času diši po življenju), Želimo vam prijetno branje!

'Da te kap' v izvedbi igralcev KUD Pekre

Izžrebanko Terezijo, eno izmed abonmajskih udeleženk, smo prijetno presenetili; sliko gradu Rače ji izroča vsem dobro znan Tone Partljič

Terezija Zel nam je opisala občutke ob sklepu abonmaja: »Bila sem zelo prijetno presenečena, ko sem bila izžrebana. Dobila sem lepo sliko raškega gradu, ki sedaj krasi steno moje jedilnice in me spominja na prijetne trenutke ob gledanju predstav. Bila pa sem, kot tudi nekaj tistih, s katerimi smo se pogovarjali, razočarana, ker v abonma ni bila vključena niti ena predstava naše gledališke skupine.« Vsem, ki ste bili zaradi tega žalostni in razočarani, sporočamo, da gledališka skupina Rače pripravlja novo predstavo, ki bo naštudirana že v abonmajskem delu, in sicer 22. novembra ob 19. uri. Predstavili se vam bomo s komedijo Branimirja Nušića, 'Žalujoči ostali'. Karte za abonma bomo ponudili po 15. septembru 2014 v lokalu Joca. Naj vam življenje diši po smehu!

Melita LAŠIČ 57


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO KRAJANOV KOPIVNIK Potepali smo se v Mozirju in okolici Člani Društva krajanov Kopivnik se vsako leto (na prazničen 25. junij) odpravimo na izlet. Letos smo si tako ogledali Mozirje z okolico in Golte. Gre za področje, vsem poznano po nadvse lepem Mozirskem gaju, ki pa ni edina zanimivost in znamenitost tistega dela Zgornjesavinjske doline. Po prihodu v Mozirje nas je pričakala lokalna vodička in nas vodila ves dan. Sprehodili smo se po trgu in si ogledali nekaj znamenitih hiš in obeležij, v muzejski mestni hiši pa je bila naše največje pozornosti deležna zbirka z naslovom 'Mozirje in Mozirjani'. Naša naslednja postaja so bile Nazarje. Najprej smo se ustavili pod prostornim kozolcem, kjer imajo sicer lokalno tržnico, mi pa smo si tam privoščili malico. Po okrepčilu smo se podali do gradu Vrbovec ter tamkajšnjega muzeja gozdarstva in lesarstva; ti panogi že dolgo predstavljata vir preživljanja za znaten del prebivalstva. Pot nas je vodila še v Ljubno, kjer smo si ogledali muzej splavarstva. Potem smo se z gondolo (mnogi prvič) peljali na Golte in se tam navdušili nad alpskim vrtom. Sledilo je kosilo v hotelu, najpogumnejši člani pa smo si privoščili še adrenalinski spust po 'zajli'. Na Golteh - v alpskem vrtu

Adrenalinski spust po vrvi tudi za najmlajše udeležence izleta

Ogled muzeja o splavarstvu v Ljubnem

Vreme nam letos ni bilo najbolj naklonjeno. Malo je deževalo, na Golteh je bilo precej megle in hladno. Kljub temu smo si ogledali vse tisto, kar je bilo na programu, domov pa se vrnili z novimi dokazi, da je Slovenija zares zanimiva in lepa. Stanko HOJNIK

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA Razstava ro~nih del 2014 V soboto in nedeljo, 14. in 15. junija 2014, smo v dvorani gasilskega doma v Sp. Gorici ponovno razstavili izdelke ročnih del, ki smo jih večinoma ustvarili pozimi in jeseni. Sekcija ročih del 'Deteljica' in ostali aktivni člani KUD Sp. in Zg. Gorica se razstave, ki jo organiziramo vsako leto v okviru občinskega praznika, še posebej veselimo, kajti tako lahko pokažemo, kaj smo v nekem obdobju ustvarili. K sodelovanju na razstavi smo povabili tudi ostale vaščane, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kakršno koli rokodelsko dejavnostjo. Na ogled so bili namizni prti in prtički različnih oblik, barv in vzorcev. Predstavljeni so bili tudi pleteni, klekljani in kvačkani izdelki, nakit, velikonočne in novoletne dekoracije, slike, pustne maske in kostumi ter še marsikaj. V otroškem kotičku so s svojimi izdelki sodelovali otroci skupine 'Pikapolonica'. Tematika ustvarjanja otrok je bila vezana na letne čase oz. praznike. Predstavili so se s čarovnicami, z angelčki, pisanimi metulji in dežniki ter z raznimi risbicami, ki so jih ustvarili v delavnicah ali doma. 58

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Kot posebnost smo, drugič po vrsti, na ogled postavili pustne maske in kostume, za katere je bilo potrebnih veliko ur oblikovanja, šivanja, krojenja, vezanja itd. Kostumi so bili zanimivi in unikatni; ker so jih nosili tudi otroci, so morali biti obenem še udobni in iz prijetnih materialov. Z obiskom razstave smo bili zelo zadovoljni in se vsem, ki so izkazali zanimanje zanjo, iskreno zahvaljujemo. Vsak ustvarjalec se loti izdelka, ki ga najbolj veseli, ki ga potrebuje zase ali svoje najbližje. Med druženjem in izmenjavo znanj, idej ter izkušenj pridobivamo vsi, saj se na tak prijeten in koristen način najhitreje naučimo ustvariti kaj novega. Tako smo se, denimo, v mesecu juliju s pomočjo članice sosednje sekcije ročnih del naučili izdelovati všečne rože iz papirja. V dolgem in vročem poletju 2013 smo pridno kvačkali pisane rože iz ostankov volne. Z njimi smo sodelovali na sejmu Artmar, v projektu 'Ob-kvačkajmo stari most'. Vse kvačkane rože so 12. oktobra 2013 združili v pisano rožnato preprogo ter z njo okrasili mariborski stari most. Prvo razstavo smo pripravili leta 2007, letos je bila na ogled sedma in upamo, da jih bo v naslednjih letih še več. S skupnimi močmi bomo tradicijo ne le ohranili, pač pa tudi obogatili, svoje znanje pa prenesli na mlajši rod in s tem polepšali bivanje nas samih in naših bližnjih. Nada ČELOFIGA, tajnica KUD Sp. in Zg. Gorica

Neko~ sem mislil, da je v `ivljenju najte`je, ko ostane{ sam. Ni tako. Najte`je je, ko si obkro`en z ljudmi, a se med njimi po~uti{ sam. (Robin Williams)

Želimo vam prijetno branje!

Kadar nekomu popolnoma, brezpogojno zaupa{, bo{ zagotovo dobil enega od dveh mo`nih rezultatov: najbolj{ega prijatelja ali lekcijo za vse `ivljenje.

Ne jemljite osebno tega, kar ljudje delajo, ~utijo, mislijo ali re~ejo. Imajo svoje mnenje, ki sloni na njihovem vrednostnem sistemu. Karkoli torej mislijo o vas, pravzaprav mislijo sami o sebi... (Miguel Ruiz)

59


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KO ZB za vrednote NOB FRAM Aktivnosti v drugi tretjini leta 2014 15. junija 2014 smo se, ob 70. obletnici okupatorskega nasilja (16. junija 1944), na tradicionalni spominski slovesnosti pred spomenikom talcem v Gaju pri Framu, poklonili 25-im tragičnim žrtvam. Odvil se je program, ki so ga ob prisotnosti svojcev talcev, gostov in krajanov Frama pričeli lovci LD Fram. S posamičnimi streli v gozdu so opomnili na zločin, ki se je na tistem mestu zgodil petindvajsetim nedolžnim žrtvam. MePZ dr. Pavel Turner Fram je ubrano zapel. Naša članica Marija Petek Verdev se je v svojem govoru (objavljamo ga v celoti) poklonila spominu na žrtve in v nadaljevanju izrazila globoko nestrinjanje s politiko uničevanja socialne države in potvarjanjem demokracije.

Članica odbora Marija Petek Verdev govori na komemoraciji

Takole nas je nagovorila: »70 let mineva, kar so bile krošnje dreves nad in okoli nas neme priče zadnjih trenutkov življenja zavednih, poštenih in delovnih ljudi, ki so ljubili svojo domovino in svoj narod. Zaradi svojega prepričanja in zvestobe svojemu narodu so jim krogle iz okupatorjevih pušk pretrgale niti življenja, pretrgale sanje o lepši, svobodni domovini. Slovenski narod je v svoji zgodovini doživljal mnoge padce in dvige ter mnoge težke preizkušnje, ki so mu grozile, da bo za vedno izbrisan. Najbolj kruto je bilo v času fašističnega nasilja, ko je tujec hotel narediti našo deželo za svojo. Takrat je želja povezala in združila ljudi različnih interesov in prepričanj v enoten boj za enoten cilj - svobodo. Tudi danes potrebujemo to enotnost v borbi za preživetje, vendar ne v borbi proti tujcu, ampak v borbi proti domačim izkoriščevalcem - kapitalu, tajkunom in večnim politikom. Vsem tem je najlažje vladati, če narod sprejo med seboj; že stari Rimljani so poznali in ravnali po načelu 'deli in vladaj'. In res - najbrž v vsej svoji zgodovini nismo bili še nikoli tako sprti in razklani, kot smo sedaj. Vsi tisti, ki imajo od tega koristi in nam želijo vladati ter nas ožemati, to počnejo načrtno in neusmiljeno, tega se lotevajo z izvajanjem vseh mogočih metod. Vsaka stran ima svojo zgodovino, seveda izrazito strankarsko požrešno obarvano, ima svoje zgodovinarje, svoje novinarje, svoje junake in protijunake polpretekle zgodovine. Vsaka stran ima tudi svoje spomenike, svoja grobišča, svoje simbole, tvorcem nove zgodovine pa ni več všeč niti slovenska himna. Na rdečo barvo, pod katero so se borili in umirali naši junaki, tvorci naše domovine, posebej še na simbol boja za svobodo - na

60

pest in zvezdo - pa postanejo posebej alergični. Celo tako daleč gredo, da so jim domače domoljubne pesmi predmet za netenje medstrankarskih zdrah. Tudi prepovedi nošenja nekaterih praporov smo že doživeli, prav tako postavljanje spomenikov ljudem, ki so pobijali naše junake. Za očete in matere je težka in nepotrebna vsaka žrtev, sploh, če dvigneš puško proti sobratu. Toda taka je bila njihova odločitev, zavestno so stopili na stran okupatorja. Danes stojim pred vami kot otrok povojne generacije, kot otrok staršev, ki zaradi vojnih grozot starosti niso nikoli dočakali. Prav tako niso dočakali samostojnosti svoje domovine - kot tudi ne vsi tisti, ki so svoje sanje plačali z življenji, tudi junaki pred nami. Mi samostojno državo Slovenijo smo dočakali, vendar pa smo zelo razočarani nad njeno kratko, 24-letno zgodovino. V teh letih je bila zaradi vsega prej naštetega ustvarjena množica brezposelnih in revnih na eni strani ter peščica zelo bogatih na drugi strani. Množice se borijo za preživetje, družbena smetana pa se valja v izobilju in razkošju neizmernih razsežnosti. Oblastniki imajo polna usta ljubezni do domovine, skrbi za državljane, za njihovo blaginjo, a jim je to dejansko postranska stvar, da le dosežejo svoje cilje. Odkrito in jasno jim povejmo: 'Dovolj vas imamo!' Moji in vaši potomci si ne bodo iskali poti za preživetje na cesti, na barikadah ali celo po šotorih in se izseljevali iz prelepe dežele izpod Alp. Upam, da je zdaj prišel čas, ko bodo vsi tisti, ki nas razdvajajo in siromašijo, ki hočejo zgodovino pisati po svoje in vsiliti pozabo junakov naše polpretekle zgodovine, za to tudi odgovarjali. Stopimo skupaj, kot so to storili vsi naši junaki in resnični tvorci naše domovine v najbolj odločilnih Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM trenutkih. Pred nami so volitve, udeležimo se jih v polnem številu in izvolimo ljudi, ki bodo znali spoštovati in ceniti pošten, delovni slovenski narod. Izvolimo take ljudi, ki bodo znali ceniti in prenašati našim rodovom resnično zgodovino nastanka naše lepe domovine, da ne bomo nikoli pozabili na junaška dejanja in žrtve naših borcev za svobodo. Stopimo skupaj in skupaj potegnimo voz iz blata ter popeljimo našo Slovenijo v lepše čase. Mi pa zdaj za trenutek pozabimo na vse tegobe tega težkega časa in poskušajmo uživati v danem trenutku. Junakom pred nami in vsem ostalim resničnim tvorcem naše domovine obljubimo, da bomo storili vse, da bo ostal spomin na njih večen in neokrnjen. Skušajmo danes vsaj za trenutek uživati v druženju, ob poslušanju petja in obujanju spominov na vse lepe trenutke. Obljubimo si, da bomo pozabili na zavist, ki nas tolikokrat mori, na vse nepotrebne prepire. Postanimo med seboj resnični prijatelji in bodimo tudi resnični prijatelji naše lepe domovine.« Učenci OŠ Fram so tudi letos pripravili odličen prispevek v osrednjem delu proslave.

posredoval po proslavi, pa se je še na tak način zahvalil za prijetno preživet dan med nami.

Ohranjajmo živ in verodostojen spomin na dogodke iz naše preteklosti! Ernest NAPAST, predsednik

PGD Sp. in Zg. Gorica Učenci framske šole redno sodelujejo v našem programu Foto: Slavko Osebik

Posodobili vozni park • Novo gasilsko vozilo prispelo

Z veseljem in ponosom vam sporočamo, da nam je bilo predano novo gasilsko vozilo za prevoz moštva - Peugeot Boxer (GVM-1). Uporabljali ga bomo za izvajanje operativnih nalog in za društvene potrebe.

Svojci talcev prižigajo sveče v spomin in opomin, 15. 6. 2014

Posebno pietetno sporočilo pa je v mozaik tradicionalnih spominskih slovesnosti v Gaju posredoval vitez Jožef Ciraj, pooblaščeni minister za vzhodno Evropo v ministrstvu za zunanje zadeve. V vlogi svojca talca nam je kratko in prizadeto spregovoril. Poudaril je, da je spomine na te tragične dogodke potrebno obujati in utrjevati. Posebej je pohvalil druženje s svojci žrtev, saj ima to ob takih dogodkih poseben pomen. S prijaznim pismom, ki mi ga je kot predsedniku KO ZB za vrednote NOB Fram Želimo vam prijetno branje!

Naša nova pridobitev - gasilsko vozilo za prevoz moštva Peugeot Boxer (GVM-1)

• Udeležba na tekmovanju GZ Maribor

Tudi letos smo se tekmovanja GZ Maribor udeležili s šestimi desetinami; predstavljali so nas pionirji, mladinci, 61


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM članice A ter tri ekipe članov A. Letošnja bera pokalov je bila manjša kot prejšnja leta (osvojili smo dva). Članom ekip ter mentorjem se zahvaljujemo za trud, ki so ga vložili v priprave na tekmovanje.

• Ostale aktivnosti

Kljub poletnim mesecem smo svojo energijo namenjali tudi gasilskim izobraževanjem ter različnim operativnim aktivnostim. Prav tako sporočamo, da v sodelovanju s Surovino Maribor, d.d., zbiramo star papir. Pred našim gasilskim domom s tem namenom stoji keson. Vabimo vas, da ves odpaden stari papir prinesete na omenjeno lokacijo. Za sodelovanje v tej akciji se vam že vnaprej zahvaljujemo! Na koncu vsem občankam in občanom želimo prijetno in varno preživljanje jesenskih mesecev. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Za PGD Sp. in Zg. Gorica: Peter FINGUŠT

Ob občinskem prazniku v Račah smo se udeležili svečane proslave, hvaležni pa smo tudi za dotacijo matične lokalne skupnosti, ki smo jo varčno uporabili. Prisotni smo bili tudi na čebelarskem prazniku v Polhovem Gradcu, kjer smo spoznali veliko novih ljubiteljev čebel. V času zapisovanja tega prispevka (sredina avgusta) se pripravljamo na strokovno ekskurzijo, ki bo potekala 6. septembra v Novi Gorici. S člani tamkajšnjega čebelarskega društva smo se lani, ko smo obeležili 80. obletnico obstoja in delovanja Čebelarskega društva Rače, pobratili, letošnjo priložnost pa bomo izkoristili za to, da se jim primerno oddolžimo. Kuharskih receptov s sestavinami iz medu in drugih čebeljih pridelkov, ki so običajno zaključevali naše prispevke, ne bo več, saj sem bila deležna pripomb nekaterih, da obstaja preko sto knjig, ki vsebujejo nove sestavine (umetne) za slaščice in druge kulinarične dobrote, za pripravo katerih je potrebnega manj ročnega dela, so pa vseeno všečne na pogled. Naj medi!

Nada HERGAN

^EBELARSKO DRUŠTVO RA^E Leto 2104 je za ~ebelarje slabo Kot že več let nazaj, smo se tudi letos čebelarji udeležili več predavanj o medenju in vse težjem življenju čebel. Čebelarska zveza društev Maribor (ČZDM) nam je v Pivoli, kjer je njen sedež, pripravila več različnih tem, ki jih čebelarji izbiramo glede na lastno zanimanje. Sicer pa je letošnje leto za nas eno izmed najslabših v zadnjih štirih desetletjih. V maju in juniju (to sta meseca, ko v dobrih letih točimo največ medu) je ogromno deževalo, za dobro medenje pa bi bilo nujnih vsaj nekaj dni lepega vremena, ki ga ni in ni hotelo biti. Če hočemo obdržati čebele, jih moramo že sedaj spremljati in jim pomagati preživeti. Vsa potrebna navodila prejemamo preko Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in veterinarske službe. Upamo, da bomo ohranili čebele v enakem številu kot je bilo lani. Na ČZDM smo vsa društva imela tudi skupno prireditev, kjer smo se veliko pogovarjali predvsem o tem, kaj še storiti in kako pomagati našim ljubljenkam – čebelam, da bi preživele.

DRUŠTVO KRAJANOV MORJE Izlet in nogomet • Izlet članov Društva krajanov Morje na Koroško

Na lepo junijsko soboto, 7. 6. 2014, smo se z Društvom krajanov Morje podali na izlet po slovenski Koroški. Koroška, ki sicer spada med manjše slovenske regije, premore zelo lepe in vznemirljive znamenitosti. Domačini vsakega popotnika sprejmejo na prvi vtis morda nekoliko robato, a dobrodušno in gostoljubno. Prav domačine in njihovo življenje v tej regiji v preteklosti nam je ostalim Slovencem približal pisatelj Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc. Njegova bajta v Kotljah, kjer je bil leta 1893 rojen, je bila naša prva postaja.

Pri Vorancu Anatomija čebele

62

Slavnega koroškega pisatelja smo spoznali skozi njegovo življenjsko okolje iz mladih let, obiskali pa Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM smo tudi spominski muzej, ki je hkrati izvrstno ohranjen primer koroške podeželske arhitekture. Nato smo se podali v Mežico in si z zanimanjem ogledali tamkajšnji rudnik svinca in cinka. Rudnik v Mežici je eden starejših rudnikov v tem delu Evrope, saj se je med Peco in Uršljo goro rudarilo preko 330 let.

Udeleženci nogometnega turnirja v počastitev občinskega praznika; junija 2014 Foto: Slavko Osebik

Prireditev je uspela in verjamemo, da bomo o podobnih aktivnostih lahko poročali tudi v bodoče. Marija JURKOVIČ

V rudniku Obe foto: Ivan Juhart

V rudnik smo se podali v spremstvu vodičev in sicer z vagoni, v katerih so se na vsakodnevno delo pod zemljo prevažali rudarji; po 3,5 km dolgem rovu so nas popeljali v samo osrčje Pece. Bogata tehnična, naravna in kulturna dediščina obiskanega področja nas je zelo pritegnila in navdušila. Po kosilu smo se v popoldanskih urah odpravili še na ogled kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Razstava, ki se nahaja v zelo modernem objektu, je posvečena Hermanu Potočniku - pionirju vesoljskih poletov, ki izvira iz Vitanja. S pomočjo razstave smo spoznali celoten razvoj raketnih tehnologij in njenih začetnikov - od prvih načrtov in izračunov, poletov iz Zemljine atmosfere, pa do namestitve prvega umetnega satelita (Sputnika 1) v Zemljino orbito. Potepanje po Koroški smo zaokrožili še s sprehodom ob Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro, kjer so ob naravnem jezeru uredili rekreacijski center. Na izletu smo ugotovili, da so čari Koroške drobne dragocenosti, ki sta jih izoblikovala narava in človek. Vseh 23 izletnikov nas je bilo nad videnim pozitivno presenečenih. Po dnevu, polnem lepih vtisov, smo se dobre volje vrnili v Morje.

• Spomin na naše sodelovanje v sklopu občinskega praznika

Junija letos, v obdobju deset dnevnega praznovanja občinskega praznika, ko se je na območju občine RačeFram zvrstilo veliko vsebinsko raznolikih prireditev, je bilo naše društvo organizator turnirja v malem nogometu, ki je potekal na igrišču v Morju in sicer prav na dan praznika – 21. 6. 2014.

Želimo vam prijetno branje!

PLANINSKO DRUŠTVO FRAM 13. pohod od Gorice do Planice Letos 22. junija smo se, v okviru občinskega praznika občine Rače-Fram, že trinajstič odpravili na pohod od Gorice do Planice. Trinajst je bila za nas srečna številka. Domačini so nas, kot že vrsto let, pričakali v Gorici ter nas prijazno sprejeli. Kavico, pecivo in še druge dobrote je bilo mogoče najti na njihovi mizi. Le še podelitev njihovih priznanj tistim, ki se na pot od tam odpravljalo petič, je sledila, in že smo se pohodniki lahko odpravili.

Ustaljena pot, prvi počitek pri gradu v Račah (Maks Novak nas je v imenu Občine Rače-Fram pogostil s pijačo), nato pa brž pot pod noge proti Framu. Tu in tam se nam je pridružil še kak pohodnik in tako se nas je pri županovem domu ustavilo že okoli šestdeset. Kot vsa leta, so nas tudi tokrat tam pričakale dobrote, župan Branko Ledinek pa nam je nasmejano ponujal pijačo in sladkarije. 63


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Za vsakega se je nekaj našlo in od dobrovoljnega gostitelja, vedno pripravljenega na sproščen klepet, se je bilo kar težko posloviti. Hvala županu za prijazno popotnico, že zdaj pa mu sporočamo, da bomo držali obljubo in prišli tudi naslednje leto. Veseli bi bili, če bi se lahko z njim družili dlje časa, torej tudi med samim pohodom, zato ga vabimo, da se nam pridruži.

Letos smo med potjo odprli še plezalno steno nad gasilskim domom v Framu. Tam se nam je pridružilo še več pohodnikov in na Planici pri Uranjekovih nas je malicalo že okoli 80 (tudi za malico in prevoz nazaj je poskrbela Občina Rače-Fram). Zaploskali smo dobitnikoma priznanj, Vlasti Bobovnik in Danijelu Rihtariču, za udeležbo na 10 pohodih. Prijetno utrujeni smo se vrnili (nekateri peš, drugi z avtobusom) nazaj v Gorico. Trinajst sicer ne pomeni okrogle obletnice, pa vendar naj nanizam nekaj statističnih podatkov. Pohodov se je do sedaj udeležilo 739 pohodnikov, od tega gre za 318 različnih oseb. Na vseh trinajstih pohodih sta bila Jože Krajnc in Franc Vinkler, na enem manj so bili prisotne 3 osebe, 5 pohodnikov se je udeležilo 11 pohodov, skupno 10 pohodov pa 1 pohodnik. Občani občine Rače-Fram in člani PD Fram, vabimo vas, da jo leta 2015 skupaj mahnemo na 14. pohod od Gorice do Planice! Stanka VOBIČ, vodnica PD Fram

NOGOMETNI KLUB FRAM Najmlaj{i na prve priprave Izjemno uspešno sezono so najmlajši nogometaši NK Fram ob koncu tekmovalnega leta nadgradili tudi s prvimi skupnimi pripravami; potekale so v Medulinu, organizirane so bile čez podaljšan vikend, udeležili pa so se jih skoraj vsi otroci s starši ter trenerjema Janijem Zupancem in Klemnom Kolarjem. Obenem je nekajdnevno druženje in preživljanje prijetnih trenutkov ob morju pomenilo nagrado za zavzeto delo in lepe rezultate otrok na turnirjih ter zaključek odličnega sodelovanja s starši pri izvedbi turnirja Fram cup 2014.

Mladi nogometaši NK Fram uživajo tudi brezpogojno podporo njihovih ponosnih staršev

64

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Poudarek tokrat ni bil toliko na treningih, zato pa toliko bolj na druženju otrok tudi izven nogometnih obveznosti, pa tudi druženju in spoznavanju staršev mladih nogometnih nadebudnežev med seboj. Ob kopanju pa je zbiralce trofej čakala tudi resna preizkušnja. Med pripravami je namreč bila dogovorjena in izvedena mednarodna prijateljska tekma med NK Fram in NK Medulin, na kateri so tudi mladi hrvaški nogometni virtuozi v sobotnem večernem terminu, ob precejšnji pripeki, občutili moč in znanje najmlajših nogometašev iz Frama. Naši fantje, ki so v minulem tekmovalnem letu pobrali veliko pokalov, so namreč zmagali tudi na

tej pripravljalni tekmi. Sledila je še manj pripravljalna tekma med starši iz Medulina in Frama, celotna zgodba pa se je končala s skupnim piknikom in dogovori, da se morda hrvaški otroci predstavijo na nogometnem turnirju v Framu naslednje leto. Ob zaključku priprav so ostali prijetni spomini otrok na prvo skupno bivanje ob morju, njihove starše pa je navdajal občutek pridobljene nove dragocene izkušnje, nadgrajen z marsikatero zanimivo prigodo in obljubo, da letošnje tovrstne prve priprave niso bile zadnje. Samo RAJŠP

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RA^E – FRAM Vinogradni{ka ma{a in postavljanje dru{tvenega klopotca v Framu Društvo vinogradnikov (DV) nadaljuje s tradicijo postavljanja društvenega klopotca, s čemer skrbimo za ohranjanje družbenih šeg in navad vinogradnikov. Klopotec postavljamo od leta 2010 dalje in sicer med vinogradi vinogradniške družine Greif, blizu kapelice sv. Neže nad Framom. Letos smo ga postavili v nedeljo, 10. avgusta 2014, po tradicionalni vinogradniški maši v omenjeni kapelici. S postavljanjem klopotca naznanjamo, da so se pričele grozdne jagode že mehčati in da se bliža jesen. Klopotec ima nalogo odganjati lačne kljune ptic in opozarjati druge nepridiprave, da se nahajajo na nezaželenem območju. S svojo pesmijo nas razveseljuje, pomirja, s svojo podobo pa popestri lepoto naših goric. Ob postavljanju klopotca so člani društva pripravili kratek kulturno umetniški program. Najprej je predsednik DV Stanko Štern pozdravil navzoče (zbralo se nas je lepo število), nato pa predstavil primerljive rezultate letošnjega društvenega ocenjevanja vin. Na KGZ Maribor je 21. 5. 2014 potekalo 48. ocenjevanje vin. Ocenjenih je bilo 110 vzorcev vin letnika 2013 iz vinorodnega okoliša Štajerska in Prekmurje. Na tem ocenjevanju sta prejela naša člana najvišji oceni za vina normalne trgatve in sicer Robert Greif med laškimi rizlingi, Ivan Lešnik pa med sivimi pinoti. Čestitke! Pred tem je bilo v Podravju opravljenih 52 društvenih ocenjevanj vin. Naše društvo je imelo takšno ocenjevanje 21. 4. 2014; dosegli smo doslej najvišje povprečje ocenjenih vzorcev normalne trgatve in sicer 18,21 točke. Ta ocena je bila (tudi prvič) najvišja povprečna ocena med vsemi DV v Podravju. Tudi nam torej čestitke! Ob postavitvi klopotca sta nas nagovorila župnika iz Frama in Rač, Franc Dermol in Robert Emeršič, ki sta klopotec tudi blagoslovila, trenutku primeren pozdrav pa je navzočim namenil še župan Občine Rače - Fram, Branko Ledinek. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopali pevci KUD Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava, sam pa sem prebral pesem 'Pozdrav klopotcu'. Dogodek so popestrili še strelci z možnarji iz Rogatca, nato pa je sledila javna zaprisega letošnjega varuha klopotca, Branka Peškija. Za dobro vzdušje sta poskrbela tudi meh harmonike in zvok trobente. Na koncu smo se vsi prisotni okrepčali in družili v prijetnem vzdušju. Vse že povedano naj podkrepi, ostalo pa razkrije aktualen mini foto album.

Med vinogradi nad Framom pri kapeli sv. Neže daruje vinogradniško mašo župnik iz Rač, Robert Emeršič

Želimo vam prijetno branje!

Framski župnik Franc Dermol blagoslavlja vinograde

65


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Levo: Čuvar grozdja (imenovan ovtar) Branko Hribernik prisega, da bo vestno opravljal službo Na sredini: Gospodar vinogradov Robi Greif je namestil klopotec Desno: Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek izroča predsedniku Društva vinogradnikov Rače-Fram (Stanku Šternu) listino o zavarovanju potomke stare trte z Lenta

Sodelovanje društva Ročni možnar iz Rogatca Veselo druženje po postavitvi klopotca

Del udeležencev slovesnosti pred klopotcem Foto: Slavko Osebik in Stanislav Hojnik

Čeprav ga letošnje 'angleško' poletje zares pošteno lomi, si želimo, da obilna moča ne bi preveč negativno vplivala na kvantiteto in kvaliteto vinskega letnika 2014. Tone KOLAR 66

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PISALI STE NAM Spomin na žrtve dogodkov na Jugovi doma~iji v Ran~ah

Dogajalo se je pred sedemdesetimi leti So dogodki in obletnice, ki jih sčasoma pozabimo in o njih ne razmišljamo. So pa tudi dogodki in obletnice, ki se jih kasneje še velikokrat z veseljem spominjamo; zgodi se, da je med njimi dogodek in hkrati obletnica, s katerima smo osebno povezani in vsakokrat, ko pride ta čas, začutimo v sebi nekaj posebnega in se še trdneje zavemo, da smo droben del tega dogajanja. Sedemdesetletnica tragičnih dogodkov (22. septembra 1944, v obdobju druge svetovne vojne; 1941-1945) na Pristavnikovi - Jugovi (Jugi) domačiji v Rančah na Slivniškem Pohorju je bolj, kot so bile prejšnje obletnice, priložnost, da zaradi vedno daljše časovne oddaljenosti od teh dogodkov in zaradi demokratičnih, a še vedno premajhnih političnih in družbenih sprememb na Slovenskem, lahko brez strahu vedno bolj odkrito in kritično ter objektivno razpravljamo in razsojamo o teh in podobnih dogodkih. Po nemški okupaciji velikih delov slovenskega ozemlja v obdobju druge svetovne vojne so nemške okupacijske oblasti začele uvajati svoj novi red, ki je bil zelo viden v načrtni germanizaciji (ponemčevanju), od pomladi 1942 pa še v nemški mobilizaciji (vpoklicu v nemško vojsko). Na Slovenskem je začel tleti odpor, ki je že v letu 1941 prerastel v narodnoosvobodilno gibanje  (NOG) in hkrati z njim še v komunistično revolucijo. Pohorje je postalo osrednje področje delovanja partizanov na Štajerskem. Stiki med Jugi in pohorskimi partizani segajo v leto 1942, v čase oblikovanja prvega Pohorskega bataljona. Samotna slovensko narodno zavedna domačija je bila vsa leta do izdajstva (22. septembra 1944) pomembna partizanska postojanka. Lega na križišču poti različnih partizanskih enot in služb je domačiji dajala še večjo vlogo. Marsikateremu partizanu je bila Jugova domačija postojanka na njegovih samotnih poteh, za kratek čas tudi začasen dom. Jugovi so se ob vzpostavitvi sodelovanja s partizani dobro zavedali, da bo to delo zelo nevarno in sovražno nemškim okupacijskim oblastem ter da lahko pri tem izgubijo vse premoženje in tudi svoja življenja. Obstajala je tudi možnost, da bo večletno sodelovanje z NOG, kljub dejavnosti vseh članov desetčlanske Jugove družine, izčrpalo njene materialne zmogljivosti in da bo občasno pri njih tudi lakota. Gospodarja na Jugovem, Neža in Franc, sta bila skrbna starša in dobra gospodarja. Jug je imel veliko darov in je kot samouk veliko znal. Tesaril je po pohorskih gozdovih in kmetijah, postavljal ostrešja, doma in po kmetijah je popravljal čevlje in izdeloval nove. S svojim priljubljenim klarinetom je pomagal pri godbi v Razvanju in s svojo skupino ljudskih godcev godel na marsikateri poroki in veselici.  

Jug s klarinetom; skupinske poročne slike pri Streharju v Morju, pred letom 1940 (družinski arhiv pri Jugih)

Želimo vam prijetno branje!

Z zaslužkom je znatno pripomogel k večji blaginji svoje družine, med vojno pa tudi partizanov. Med vojno je kot čevljar (skupno z zelo zanesljivimi prijatelji) razvil pravo čevljarsko-usnjarsko dejavnost, kot muzikant pa velikokrat pomagal k dobri volji na veliko partizanskih mitingih. V letu 1944, proti jeseni, se je število partizanov in aktivistov, ki so se oglašali pri Jugih in bili tam več dni, začelo povečevati, povečevale pa so se tudi njihove potrebe po večjih prostorih, kjer so opravljali administrativa dela, se prehranjevali, spali pa so na seniku. Jugov gospodar je takrat z nejevoljo preselil še svoje zadnje čevljarsko orodje iz zadnje hiše v uto, urejeno za te potrebe. Že veliko pred tem je v pogovorih med partizani slišal govorice o revoluciji in o spremembah, do katerih bo prišlo. Jugova gospodarja sta podpirala NOG v boju za svobodo v najbolj plemeniti obliki, a sta se hkrati zavedala, kaj bo, ko bo NOG postal tudi revolucija in to po tujem, ruskem vzoru. Tisto leta sta slišala tudi za nekatere nepravilnosti med pohorskimi partizani (verjetno so bile to govorice o t. i. pohorski aferi). V dnevu, ko je prišlo do izdaje, in proti večeru do tragičnih dogodkov, je bil gospodar Jug zelo slabe volje, od prisotnih partizanov (bilo jih je osem) pa je slišal, da bodo naslednji dan odšli. Za izdajalca velja Karel Kladnik - Uroš, ki je bil takrat sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Maribor, hkrati pa je delal za gestapo in izdajal. Po izjavi Kurta Stageja, komandanta varnostne policije in varnostne službe v Mariboru, na zaslišanju pred vojaškim sodiščem v Mariboru (konec aprila 1947), se je 22. septembra 1944, skupno z vodjem civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfriedom Überreiterjem, vodjem Štajerske domovinske zveze Franzem Steindlom in polkovnikom Treeckom, vračal s sestanka v Celju v Maribor. Tam ga je čakalo Uroševo sporočilo, da so v hiši v bližini Hoč aktivisti Osvobodilne fronte (OF). Stage se je z dvema vodoma (vod šteje od 10 - 15 vojakov) podoficirske šole Treeck in vodom policistov, ki so se jim pridružili še dr. Überreiter, Steindl in gestapovec Strohmayer, z avtomobili odpeljal do Hoč (do tovarne Sana), kjer se jim je pridružil, po izjavi Stageja, izdajalec Uroš in jih vodil do Jugove hiše. S pripovedovalci smo ugotovili, da so nemško vojsko vodili domačini, ki so jih v to prisilili. Od Polane naprej je bil to Ivan Stajnko (1890-1967). Po pritajenem prihodu nemške vojske v Šestdobe so začeli 67


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM z obkoljevanjem Jugove domačije. Obroč so sklepali iz smeri Pončuhove in Kozarjeve domačije v Šestdobah in iz smeri od Sedovca, Novin in Gošc za Jugovo hišo. S to skupino je bil Stajnko. Vodil jih je po nekoliko daljši poti. Neznano kje jim je pobegnil in se pozno ponoči v gozdu proti Rančam srečal z Jožetom Čobcem - Milanom, ki mu je uspel pobeg iz obroča pri Jugih in se nato ves prestrašen zaradi tragedije pri Jugih vrnil na dom v Polani. Partizani pri Jugih so tisti dan - bil je petek, 22. septembra 1944 - oprezali za nemško vojsko, a niso odkrili nobene nevarnosti in niso postavili straže, kot je pravilo v vojskah. Popoldne je prišel k Jugovim po opravkih sosed Henrik Domadenik - Pavlec. Tudi on ni opazil ničesar sumljivega. Jugova družina se je pripravljala na nočni počitek. Gospodar Franc je bil ves dan nemiren, kot da bi slutil, kaj se pripravlja. Partizani so večerjali. Iz hiše in skozi zamrežena okna so opazovali bližnjo okolico. Takrat so se pri Jugovih skoraj sočasno pojavili Šternov Jožef - Megličev Pepek in sestri Marija in Alojzija Veronik - Kevarjevi iz Črete (njun brat Janko Veronik je bil takrat v partizanih pri Jugih.) Vsi so bili močno zadihani in izmučeni. Megličev Pepek je pred hišo zakričal: »Bežite, Nemci!« nato pa stekel v smeri, kjer je zdaj spomenik, in se rešil. Veronikovi sta vstopili v hišo in povedali, da je Jugova domačija izdana. Vest o izdaji Jugove postojanke sta Kevarjevi mami prinesli kurirki iz Hoč potem, ko se je tja pripeljala nemška vojska Kurta Stageja. Da bi pomagalirešiti partizane in brata pri Jugih, sta takrat, po volji mame, takoj šli bosi na dolgo in nevarno pot. V Polano sta prišli po poti ob Polanskem potoku, od tu do Jugov pa za nemško vojsko, ki je nista opazili. Pri Jugih sta nekaj trenutkov za tem bili živi priči velike tragedije. Še pred popolno sklenitvijo nemškega obroča okoli Jugovega doma so se iz hiše umaknili gospodarja Juga, Neža in Franc, ter njuna sinova Anton in Ivan, sosed Henrik Domadenik in vsi partizani, med zadnjimi sta bila Janko Veronik in Ambrož Kovačič - Mato. Juga sta pričakovala preiskavo domačije in sta iz hiše odnesla nekaj dokumentacije ter jo skrila v bližnjo koruzo, nato pa se razšla. Jugu sta se na skednju pridružila partizana Slavica Iskra in Franc Kager -Tiger. Vsi trije so zgoreli. Jugovi mami, ki se je s sinom Ivanom zatekla v hlev, se je pridružil partizan Stanko Polajžer. Sosed Henrik Domadenik je bežal v smeri proti Šestdobam, kjer so ga na ozarah med Jugovo in Kozarjevo zemljo ubili. Jože Čobec - Milan, ki je bil vodja skupine partizanov, je zbežal v smer, kjer je zdaj spomenik. Pravijo, da je imel aktovko, polno denarja. Ponoči je imel srečanje s Stanjkom, ki je kot vodnik pobegnil Nemcem. V isto smer so še bežali neznan partizan, Jugov sin Anton (v vrtu se je skril med jesenske rože) in partizan Danilo Verdel, ki je imel s seboj arhiv in so ga Nemci zajeli na klancu za hišo. Pri preboju iz hiše sta pod nemškimi streli padla Janko Veronik in Ambrož Kovačič. Po končanem streljanju in kričanju „raus“ in „feuer“, so se iz Jugove hiše morali umakniti otroci Štefka, Nežika, Franc in Jože. Takrat najmlajši, Valentin, je že spal in ga je pozneje iz goreče hiše rešila sestra Štefka. Iz hiše so se morale umakniti tudi stara mama Alojzija in kurirki Veronikovi Marija in Alojzija. Nemška vojska jih je postavila v vrsto pred hišo z namenom, da jih postrelijo. Poveljujoči Stage s prevajalcem 68

je zahteval gospodarja. Hčerki Štefki je na prsi nastavil pištolo in od nje zahteval podatke o številu partizanov, ki so bili pri Jugovih. Vsa prestrašena se je še ne petnajstletna zadenjsko umikala in uspela iz sebe spraviti število štiri. V tistem hipu so se vojaki umaknili in sporočili, da bodo hišo zažgali in da naj iz nje umaknejo vse ljudi. Sestra Štefka je klicala mamo na pomoč. Pri izhodu iz hleva so Jugovo mamo ranili, morda je bila takrat ranjena tudi Veronikova Alojzija. Iz hiše, ki so jo na več mestih začeli zažigati, so lahko pobrali le najnujnejše in dokumente. V tem času so nemški vojaki poklali nekaj živine in plen pripravljali za transport proti Hočam. Nemška vojska je po storjenih zločinih zajeta partizana, obe kurirki in Jugovo družino umaknila od hiše. Še preden je odšla, je eden od nemških vojakov, ki je bil na straži pri vrtu, prignal k Jugovi mami objokanega sina Antona, ki ga je pred tem obstrelil. Jugovi mami so pred odhodom posmehljivo dejali: »Sedaj pa pojdite v gozd k svojim banditom!« Po spominih drugih pa tudi: »Pojdite k najbližjemu sosedu!« Nemška vojska je z zajetima partizanoma, kurirkama in plenom zmagoslavno zapuščala prizorišče žalostnih dogodkov. Od Šestdob do Polane sta jih vodila Miha Domadenik in mladoletni Anton Domadenik. Oba sta bila s Križanove domačije in so ju v to prisilili. Tako se lahko vprašamo, zakaj jih ni vodil izdajalec Uroš, če je bil zraven, kot navajajo pisni viri. Po odhodu nemške vojske je Jugova družina brez očeta še nekaj časa posedala na ozarah na meji s Kozarjevo kmetijo. Ogenj je naglo požiral sadove dela preteklih Jugovih rodov in osvetljeval na neobičajen način naparane mrtve; kar šest jih je bilo naenkrat. Zgoreli so Slavica Iskra, Franc Kager in Franc Pristavnik, ustreljeni pa so bili Henrik Domadenik, Ambrož Kovačič in Janko Veronik. Ko se je zmračilo, se je družina podala k sosedom v Šestdobe. Po nekaj desetih metrih so naleteli na truplo in prepoznali soseda Henrika Domadenika. Bil je oče petih otrok. Tako so se sedmim Jugovim vojnim sirotam (osmi, Alojzij, se je rodil po očetovi smrti, po vojni) pridružili še Domadenikovi. Jugovi so se podajali v negotovo prihodnost, ker so se takrat mogli zanesti le nase, na svoje sposobnosti, delavnost, poštenost, odgovornost ter na dobroto svojih sorodnikov in dobrih šestdobških, Rutnikovih in drugih sosedov. Po vojni jim je pri obnovi doma pomagala tudi družba.  

Jugova družina - 22. septembra 1960, ob odkritju spominske plošče na Jugovi hiši (družinski arhiv pri Jugih) Na posnetku - prednja vrsta, od leve: hčerka Štefka, mati Neža, hčerka Nežika; zadnja vrsta - od leve: zet Ivan Oranjek, sinovi Valentin, Jože, Franc, Alojzij

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Sedemdeset let za zgodovino ni dolga doba, za družino pa je ogromna. Oblastniki so si vsak na svoj način prisvajali ogenj, ki je dogorel leta 1944. Jugovi nasledniki v sebi kljub vsemu nosimo slovenstvo in pogum za spravo - vrednoti, ki smo jih podedovali, Francovi vnuki in pravnuki pa jih živijo naprej. V preteklost je treba pogledati, se zamisliti in se iz nje naučiti, da lahko postane prihodnost bodočnost. Naj jesenski veter dokončno odpihne žalost, zima uniči še zadnje sledi pogorišča in pomlad prinese mir in spravo, ki si jo zaslužimo.

Viri in literatura: 1. Rogl Zdenka, Fram in okolica med NOB, Fram: izdal Krajevni odbor ZZB NOV Fram, 24. 9. 1975, str. 19-20; 2. Štern Oskar: Tudi tukaj se je bil boj za ideale ljudske revolucije, tipkopis, komplet zg. gradiva o požigu Jugove domačije, 22. 9. 1944 3. Pripovedovalci, seznam hrani avtor. Alojzij PRISTAVNIK

S kolesi na slovensko obalo (14. -17. 5. 2014) Ne vem zagotovo, kdo je predlagal, da bi se podala na slovensko obalo s kolesi, verjetno pa je bila za tako odločitev 'kriva' najina ljubezen do kolesarjenja in morja. Po lanskem 'kolesarskem' dopustu v Dalmaciji in prevoženi slovenski Parenzani (že pred leti) se nama je zdel to edini logičen cilj za letošnjo pomlad. Izbrala sva datum odhoda, si zagotovila prenočišča za tistih nekaj dni in v sredo, 14. maja 2014, ob 6.20 startala v sončno, a hladno jutro. Niti vzponi na polskavski in kasneje še bistriški hrib naju niso mogli segreti, čez Vrhlogo in Preloge pa sva že bila v 'formi' za nadaljnjo pot. Sledila je prva krajša pavza v Slovenskih Konjicah ter seveda obvezni 'selfiji' pred tablami, ki so označevale kraje, skozi katere sva se peljala. Hitro in brez težav sva napredovala čez Stranice in se še bolj hitro spuščala skozi Frankolovo in Vojnik do Celja. Tam sva si privoščila malo daljšo pavzo z okrepčilom. Navdušena nad hitrostjo najinega napredovanja sva pot nadaljevala skozi Medlog, Levec, Žalec, Šempeter v Savinjski dolini. Vseskozi naju je spremljal sonček, ki pa ni zmogel pokazati svoje prave moči. Malo pred Vranskim se je sonce skrilo za oblake, najina želodca pa sta naju začela opozarjati, da je čas za kosilo. Ustavila sva se v kraju Prekopa in si v tamkajšnji izvrstni pizzeriji naročila slastno pizzo, ki je navdušila in nasitila oba. Nisva se smela preveč najesti, saj naju je čakal vzpon čez Trojane. S pomočjo vetra je bila tudi to 'mala malica', na vrhu pa si nisva privoščila vsem znanih trojanskih krofov, ampak ananas, ki sva ga narezanega in shranjenega v posebni škatlici vozila s seboj in se je izkazal kot res odlično okrepčilo. Sledil je spust do Domžal oz. do Radomelj, kjer je bil najin cilj za prvi dan ter zagotovljeno prenočišče za prvo noč in kamor sva prispela ob 14.30 - po dobrih šestih urah vožnje in prevoženih skoraj 112 km. Dan 2: vstajanje ob 5.30, odhod iz Radomelj ob 6.20. Vožnja skozi Domžale, Trzin in Črnuče je potekala v hladnem ozračju, hladno pa je bilo tudi nama pri srcu, saj nisva vedela, kaj naju čaka tisti dan. V Črnučah sva zavila na Dunajsko cesto in začel se je zabavnejši del, ko sva opazovala kolesarje - učence na poti v šolo, študente na poti na faks ter urejene ženske na poti v službo, ki so švigali mimo naju po levi in po desni, pa čeprav tudi midva nisva vozila počasi. Pot skozi Ljubljano (po Dunajski, Tivolski, Bleiweisovi in Tržaški) je potekala po lepo urejenih kolesarskih poteh, ki pa so se na Brezovici 'spremenile' v rdeč pas med robom vozišča in pločnikom, proti Vrhniki pa so postale prava dvopasovnica za kolesarje. Skratka, vse pohvale! Misliva, da bi se Štajerci lahko tam naučili marsikaj o tem, kaj je potrebno za varno kolesarjenje. Za Vrhniko naju je pričakal 'zloglasni' vrhniški klanec, ki pa se nama ni zdel prehud, saj je bila cesta dovolj široka, promet redek, vzpon ne pretežak. Sledila je vožnja skozi Logatec in Kalce ter konkreten vzpon čez Planino do Postojne. Tam sva si privoščila malo daljši postanek in se veselila nadaljevanja poti, ko sva izvedela, da naju čakata samo še en ali dva klanca. Na poti mimo Razdrtega sva občudovala Nanos, štela klance (bilo jih je več kot en ali dva!) in pridno fotografirala. Okoli kamnoloma Razdrto, skozi Senožeče, Kozino in mimo divaškega križišča je pot sicer potekala brez težav, saj skoraj ni bilo prometa, naju pa se je pričelo lotevati malodušje, čutila sva utrujenost, lakoto, želela sva si že končno videti košček modrega morja. In prav tedaj se je cesta končno začela spuščati proti Črnemu Kalu. Ob 14.20 sva si tam vendarle privoščila kosilo, nato pa sva se, prijetno okrepljena, hitro spustila skozi Dekane, čez ankaransko križišče in Bertoke in že sva se vozila po nama tako dragi D-8 (Parenzani) skozi Koper in naprej po obalni cesti do Izole, kamor sva prispela ob 15.30, po prevoženih dobrih 142 km. Prenočevala sva v Hostlu Portorož, ki je odličen izbor za popotnike, ki želijo udobje za solidno ceno, v naslednjih dveh dneh sva se potepala po Fiesi in Piranu (peš, ne s kolesom!), obiskala prijateljico v Izoli, malo nakupovala v Kopru in se v soboto, 17. 5. 2014 z vlakom, ki omogoča tudi prevoz koles, iz Kopra do Pragerskega ter s kolesi do Frama, srečno vrnila domov. Nataša in Emir MAČEK Želimo vam prijetno branje!

69


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Starej{e deklice OK Formis osvojile bron! V Hočah je bil v nedeljo, 25. maja 2014, kot že nekaj krat v tej sezoni, praznik odbojke. V zares lepi (in še vedno lahko rečemo novi) dvorani je bil v letošnji sezoni že finalni turnir članic za pokal Slovenije, kjer si je članska ekipa Formis priborila končno 3. mesto v državnem prvenstvu, gostili pa so tudi prijateljsko tekmo slovenske ženske reprezentance. Za nov vrhunec sezone sta poskrbeli obe domači odbojkarski ekipi, OK Formis in OK Hoče, ki sta skupaj organizirali finale državnega prvenstva za starejše deklice in dečke, kamor sta se uvrstili tudi obe domači ekipi. Turnir je potekal sočasno na dveh igriščih, finalna obračuna pa sta bila odigrana na centralnem igrišču. Med najboljše štiri ekipe v kategoriji starejših deklic so se uvrstile ekipe Vital Ljubljana, Bled ACH, GO Voley in Formis. Pomembno dejstvo je, da za ekipo Formis igrajo kar štiri dekleta iz občine Rače – Fram; to so Zala Račič, Nika Kužner, Lena Bojc in Nika Fišer. Punce, ki so v šolskem letu 2013/14 končale 9. razred OŠ Fram, igrajo odbojko že nekaj let, z ekipo Formis pa so dosegale tudi že vidne rezultate - v kategoriji mini odbojke so bile 4. v državi, v kategoriji male odbojke so posegle celo mesto više in osvojile bron, letos pa so se v kategoriji starejših deklic ponovno uvrstile med štiri najboljše ekipe v državi. Verjamemo, da bodo dekleta svojo uspešno odbojkarsko pot nadaljevala tudi v konkurenci kadetinj. * Prva polfinalna tekma Prvi sta na parket stopili domača ekipa Formis in ekipa GO Volley iz Nove Gorice. Za domačinke, ki so na polfinalnem turnirju suvereno opravile z ekipama iz Braslovč in Ankarana, je bilo breme domačega igrišča očitno pretežko. Že od prve točke naprej so se vrstile lastne napake in izkušene Novogoričanke so to s pridom izkoriščale. V vsakem nizu so si že na začetku priigrale zalogo točk, ki je nato Formiske do konca niso uspele ogroziti. Oba niza so dobile relativno gladko in se kot prve veselile uvrstitve v veliki finale. Rezultat tekme Formis : GO Volley = 0 : 2 (16 : 25, 14 : 25) * Druga polfinalna tekma Po uradni otvoritvi turnirja sta na parket stopili še ekipi Vitala in Bleda. Drugi polfinalni obračun se je sicer pričel bolj izenačeno kot prvi, a so Ljubljančanke v drugi polovici prvega niza 'stopile na plin' in niz gladko dobile. Podobna slika se je ponovila tudi v drugem nizu in Vitalovke so se zasluženo in pričakovano pridružile Novogoričankam v velikem finalu,  Blejkam pa je ostala borba za bron, kjer so jih že pričakovale domače odbojkarice. Rezultat tekme Vital : Bled ACH = 2 : 0 (25 : 15, 25 : 14) * Tekma za 3. mesto Tekma za končno 3. mesto se je pričela nervozno, saj sta se obe ekipi zavedali, da si za osvojitev medalje spodrsljaja ne smeta več privoščiti. Mlada ekipa Formis je v tem elementu prednjačila, Blejke pa so (predvsem zaradi dobrega servisa) vseskozi vodile za nekaj točk. Formiske so se jim večkrat približale, celo izenačile, a končnico niza ponovno odigrale premalo zbrano. Prvi niz je tako pripadel ekipi Bled ACH. A izguba prve tekme in prvega niza druge tekme je bila očitno učinkovit alarm za domačo ekipo. V drugem nizu so se tudi Blejkam zatresla kolena, Formiske so močno pritisnile na servisu ter bile še posebej prepričljive in uspešne v napadu. Takšna igra jim je prinesla zmago v drugem nizu, podobno pa so nadaljevale še v tretjem, kjer so si hitro ustvarile 5 točk prednosti. Razlike do konca niso več izpustile iz rok in rajanje na domači strani tribune se je lahko pričelo. Rezultat tekme Formis : Bled ACH = 2 : 1 (19 : 25, 25 : 19, 15 : 10)

* Finale Za finalni obračun je dvorana dobila novo preobleko. Tekma se je, kot se za ta nivo tudi spodobi, odigrala na centralnem igrišču in na tri dobljene nize. Bučni navijači obeh najboljših ekip (GO Volley in Vital) so zapolnili tribune in finale se je lahko pričelo. A že na samem začetku je postalo jasno, da bo tekma 'enosmerni 70

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM promet'. Novogoričankam tako rekoč ni uspevalo prav nič. Grešile so pri sprejemu, neuspešno napadale in ekipa Vitala je ustvarila delni rezultat 10 : 0. Seveda je ta razlika pomenila lahko osvojen prvi niz. Podobna slika je bila tudi v drugem nizu, ki so ga Vitalovke dobile še bolj gladko; Primorkam so namreč prepustile vsega 11 točk. Šele v tretjem nizu smo lahko spremljali bolj izenačeno igro. Novogoriška ekipa, v kateri igrajo kar tri prvoligaške igralke, je pričela bolje sprejemati in si točke ustvarjati z učinkovitejšo igro v napadu. A Vitalovke so z odlično igro v polju ter absolutno dominanco v napadu in v bloku počasi trle odpor Primork, pri 19 točki pa ga tudi dokončno strle. Sledilo je nepopisno veselje Ljubljančank ter solze sreče na eni in žalosti na drugi strani mreže. Rezultat finala GO Volley : Vital = 0 : 3 (13 : 25, 11 : 25, 19 : 25) Glede na videno na obeh polfinalnih turnirjih in na finalu v Hočah lahko rečemo, da so medalje porazdeljene pravično. Ekipa Vitala je pokazala največjo kompaktnost in uravnoteženost ter kakovost na vseh igralnih mestih. Ekipa GO Volley je z individualno kvaliteto nekaterih igralk in s požrtvovalno igro v polju učinkovito nadomeščala pomanjkljivosti na ostalih igralnih mestih. Ekipi Formis in Bled ACH pa sta bili izredno izenačeni. V obeh je veliko mladih igralk in verjamemo, da jih bo kar nekaj med njimi igralo na finalnem turnirju starejših deklic tudi prihodnjo sezono. Po koncu svečane podelitve pokalov in medalj je seveda sledila še razglasitev najboljših igralk po izboru trenerjev. Organizatorji so najboljšim igralkam podelili nagrade. Ne glede na ta uraden izbor pa je dejstvo, da so najboljše igralke prav vse, ki so se v veliki finale uvrstile in v njem tudi nastopale!

Zadonela je pesem iz ve~ grl Združene moči dveh zborov za zaključek v sklopu občinskega praznika Občinski praznik je priložnost, ko se pokažejo in izkažejo mnoga društva, delujoča na območju občine Rače-Fram, pa tudi njihove sekcije. Med tistimi, ki se trudimo v to smer, smo tudi člani in članice MePZ Rače. Letos smo združili moči skupaj z zborom KUD Zg. in Sp. Gorica. Tako razširjen zbor, kot ga oder na grajskem dvorišču doslej še ni doživel, je tudi tokrat vodila pevovodja Katja Lovrenčič.

Oba zbora

Pesmi, ki najbolj pritegnejo, so bile skrbno izbrane in so v taktu zazibale marsikaterega poslušalca. Ljudske, predvsem pa narodno zabavne skladbe so, kot vedno, najbolj 'zadele žebljico na glavico'. Aplavz je bil tudi tokrat naša največja nagrada. A nismo ostali sami. Pridružila sta se namreč mlada upa, na katera računamo tudi v bodoče – že jeseni, ko pripravljamo novo prireditev. Marko Bračič in Daša Heričko sta bila, v zelo uigranem ritmu zimzelenih melodij, prava atrakcija nastopa, ki je potekal na prvi poletni dan.

Marko in Daša sta s svojim nastopom popestrila praznično dogajanje Foto: Maja Crnobrnja Naše odbojkašice

Naj za zaključek z veseljem in ponosom strnem uvrstitve v DP v odbojki za starejše deklice: 1. Vital Ljubljana 2. GO Volley Nova Gorica 3. Formis Rogoza 4. Bled ACH

Želimo vam prijetno branje!

Stanislav RAČIČ

Kot napovednik za jesenski Evergreen naj omenim le eno izmed zimzelenih skladb, ki sta jih imenovana zaigrala in odpela na grajskem dvorišču; to je 'Zlata ladja' izvajalke Nece Falk. Izkoriščam priložnost in vas, dragi bralci in bralke, torej prijazno vabim na vedno zelo dobro obiskano in sedaj že tradicionalno prireditev Evergreen. Ta glasbeni dogodek bo predvidoma v začetku novembra, točen datum pa bomo (skupaj s preostalimi člani KUD Rače) pravočasno sporočili javnosti. 71


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Vsak ponedeljek tekom šolskega leta se ob 20. uri s pevci dobimo na skupnih vajah v prostorih KUD Rače ali v prostorih OŠ Rače. Veseli smo novih obrazov in ljudi, polnih dobre volje in pozitivne energije. Veseli bi bili, če bi se nam pridružili tudi vi. Se vidimo 1. septembra! Anita CRNOBRNJA, povezovalka programa

Razstava 'Cvetovi ~ebel' V petek, 20. junija 2014, se je v Beli dvorani gradu Rače odvila otvoritev razstave z naslovom 'Cvetovi čebel'. Vzcveteli so v barvah in podobah skozi črte in z duhom ustvarjalcev. Avtorji del, ki bodo na ogled visela do 15. septembra, namreč niso zgolj akademski slikarji - Boni Čeh, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Erna Ferjanič, Irena Gajzer, Rado Jerič, Metka Lipnik, Milenka Pavlin Houška in Vinko Prislan, temveč tudi učenke OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica, vključno z njihovo mentorico Roziko Mohorič. Ustvarili so raznovrstno barvit spekter mojstrovin, prepoln čebel, cvetja ter motivov Slivnice, v kateri jih je, v namene slikarske kolonije na temo čebelarstva, že tretjič gostilo Čebelarsko društvo Slivnica.

Nekaj drobcev iz barvite razstave slik različnih avtorjev

Kulturni program je na dan otvoritve vodila in povezovala Metka Lipnik. Po pozdravnem nagovoru predsednika Čebelarskega društva Slivnica, Lojzeta Lipnika, je sledil glasbeno-recitativni program, pripravljen s strani učencev slivniške osnovne šole in prijateljev čebelarskega društva. Zaključile so ga besede dr. Matjaža Duha, ki je obiskovalcem še podrobneje predstavil razstavljena dela. Nato je nastopil čas gostitelja razstave, Občine Rače-Fram, v imenu katere je spregovoril župan Branko Ledinek. Njegova je bila beseda, ki je uradno odprla razstavo likovnih del. Po koncu programa so si obiskovalci lahko vzeli čas za podrobnejši ogled likovnih umetnij, klepet in majhno pogostitev. Vita LIPNIK

Jeseni v pozdrav 72

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Sre~anje po 60 letih Leta 1959 je bila v Framu in Slivnici ukinjena nižja gimnazija. Kasneje je bila ustanovljena v Račah, za vse tri šole skupaj: Rače, Fram in Slivnico. Prostore za nižjo gimnazijo so preuredili v nekdanji tovarni za vlivanje zvonov, kjer smo dijaki dokončali tretji in četrti letnik in tako obveljali kot prva generacija, ki je končala nižjo gimnazijo. Po šestih desetletjih smo se odločili, da bomo priredili srečanje. Organizirali smo ga v Domu krajanov Morje. Na to obletnico nas je prišlo enajst nekdanjih dijakov. Z udeležbo nas je počastil tudi edini še živeči profesor, Vlado Poljanec.

Srečanje generacije 1954 ob 60-letnici male mature na nižji gimnaziji Rače Foto: Slavko Osebik

Po tolikšnem času se je bilo zares zelo prijetno znova družiti in obuditi spomine. Dogovorili smo se, da se bomo še srečali, saj smo si bili enotni, da smo še vedno zanimiva in vesela druščina. Štefan PLIBERŠEK

Razmi{ljanje o aktualnih politi~nih dogajanjih Pogled preprostega Slovenca – navadnega smrtnika na politična dogajanja na slovenskem političnem prizorišču in v občini Rače-Fram Zelo razburkano politično dogajanje v letošnjem letu, pravzaprav v zadnjih nekaj letih, nam, navadnim smrtnikom, gre že na bruhanje. Ob prebiranju medijskih novic ter ob spremljanju dogodkov v hramu demokracije in njim sorodnih objektih spoznavamo, da so nas demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva izkoristili, saj po osvojitvi političnih položajev skrbijo le za svoje interese in koristi. Menim, da bi evropska trojka bila za poštene Slovence pravičnejša in si je navadni smrtniki v nastalih razmerah še kako želimo. Toda moč vladanja Želimo vam prijetno branje!

je v rokah nesposobnih politikov, ki se bojijo za svoje žametne stolčke in nas prepričujejo, kako so sposobni, pametni in premeteni, da lahko vladajo brez pomoči Evropske skupnosti v povprečju vse bolj osiromašenemu slovenskemu ljudstvu. Ko v obdobju zadnjih nekaj let tako rekoč skoraj vsako leto menjavamo vlado, padamo v vedno večje siromaštvo, saj nam proračunski stroški naraščajo, drago plačujemo tako na novo izvoljeno kot tudi odpisano politično elito, vsaka pa v obdobju vladanja poveča proračunski primanjkljaj. Naši zakoni so napisani tako, da si jih vsak pravnik razlaga po svoje, seveda v korist njegove pripadnosti politični stranki. Tožbe, ki sledijo zaradi pravnega nereda, so odlični posli za advokate, saj gre pri tožbah proti državi za zelo visoke odškodninske zahtevke. Zakaj si ne pomagamo in zaprosimo sosedov Avstrijcev, da bi nam posodili njihove zakone? Oh, kako bi nam, obubožanim Slovencem, postalo lepo! Kako pa je s politično kulturo v naši občini? Po mojem videnju ne veliko boljše kot na državnem nivoju. Kako to vidim osebno? Mesta v občinskem svetu (slednjega sestavljajo občani iz aktualnih političnih strank in civilne družbe, ki so na lokalnih volitvah dosegle zadovoljujoče volilne rezultate) zasedajo več ali manj isti ljudje že od ustanovitve občine dalje. Politika strank je pač takšna, da se na kandidatno listo kot prvi vpišejo strankarski funkcionarji, ki so potem, z ozirom na volilni rezultat, po vrstnem redu deležni uvrstitve v občinski svet. Ker pa so sejnine v občinskem svetu plačane, je interes kandidatov za ohranitev statusa svetnika toliko večji. Prav gotovo pa k temu dejstvu pripomoremo vsi volivci, ker na volitvah ne izkoristimo možnosti referenčnega glasu. To pomeni, da smo o možnostih na voliščih preslabo poučeni. Premalo je, da obkrožimo samo neko stranko, potrebno je obkrožiti tudi ime kandidata, za katerega se zavzemamo. Da pa s(m)o državljani Slovenije o volitvah vendarle vedno bolj osveščeni, so pokazali rezultati volitev za evropske poslance, kjer so kar v dveh primerih prevladali referenčni glasovi, kar je po mojem mnenju tudi prav. Seveda strankarski veljaki v predvolilni propagandi svojim volivcem tega zaradi strahu, da ne bi izpadli v volilni tekmi za mandat v občinskem svetu, na veliko ne razlagajo. Bolj pravično bi bilo, da bi bilo delo v občinskem svetu volontersko, denar iz tega naslova pa bi lahko namenili socialno ogroženim občanom, oziroma za razvoj občine. Vem, da so to le pobožne želje navadnih smrtnikov, saj sejnino določa zakon, svetniki, ki pa so v večini primerov kar dobro situirani, se pa tej dobrini ne bodo odrekli. Časi, ko smo delovali na sejah brezplačno, so - žal - že zdavnaj mimo. Kar zadeva pomlajevanje vodstev političnih strank v naši občini, pa je situacija porazna. V politični stranki DeSUS, katere član sem, se vodstvo oklepa položajev kot pijanec plota. Na volilnem občnem zboru so koristili vsa zvita sredstva, da je staro vodstvo obdržalo svoj položaj. Do ustoličenja pa so znatno pripomogle povabljene tete iz ozadja, imenovane pravna služba. No, to pa je že druga zgodba… Tone PLANJŠEK iz Brezule 73


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Poletje v Loki Junij - čas, ko dnevi že dišijo po poletju, izletih, prireditvah in piknikih. Tudi pri nas, v Loki, je tako. In tudi letos ni bilo nič drugače. V tem obdobju smo izvedli tradicionalni pohod Lokmirce - Gradišče (lahko bi mu rekli kar 'otvoritev poletja v Gradišču'), ki sta mu na končni postaji sledila piknik in zabava na igrišču. Že čez teden dni, 15. 6. 2014, smo (v sklopu občinskega praznika) priredili turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je osem ekip in kar nekaj navijačev, ki so popestrili dogajanje izven igrišča. Pridružil pa se nam je tudi naš župan Branko Ledinek, ki je svečano podelil pokale prvim trem ekipam.

Skupinski posnetek ekip in župana na turnirju v malem nogometu

Po vnovičnem tednu pavze, natančneje 21. 6. 2014, pa je sledil težko pričakovani izlet krajanov Loke. Čeprav nas na njem številčno ni bilo veliko, je naše odlično vzdušje vzbujalo vtis, da nas je za najmanj tri avtobuse. Letošnje potepanje je potekalo v mestu Laško, kjer smo si med drugim ogledali mestni muzej, tamkajšnjo znano pivovarno in Aškerčevo domačijo.

šalami privabljal nasmehe na obraze, za nameček pa nas pogostil še s kozarčkom rujnega in sirom, ki je proizvod njegove domačije. Nato smo se peš odpravili na grad Tabor v Laškem, si ogledali ta objekt, potem pa, kot je bilo pričakovati, zavili v tamkajšnjo restavracijo Pavus, ki goste preseneča in navdušuje pod taktirko slovitega slovenskega kuharja, šefa Marka Pavčnika, ki se ga mnogi spomnimo predvsem po njegovi komentatorski vlogi v TV šovu 'Gostilna išče šefa'. Seveda smo se v Markovi družbi tudi ponosno postavili pred fotografski objektiv.

Z znanim in nasmejanim kuharskim mojstrom Markom Pavčnikom pred restavracijo Pavus; na gradu Tabor v Laškem, junija 2014

V restavraciji smo poskusili 'pivov sladoled', nad katerim so bile navdušene predvsem predstavnice nežnejšega spola iz naše skupine. S tem se je izlet prevesil proti koncu, a nas je pred dejanskim zaključkom čakala še večerja v gostilni Brezovšek, kjer smo imeli tudi degustacijo piva s krajšim druženjem. Polni novih spoznanj in vtisov smo se v večernih urah vrnili domov, v pričakovanju novega izleta, ki ga načrtujemo za prihodnje leto in ki se ga bomo zagotovo udeležili. Skozi vse poletje pa so na igrišču (zraven ostalih prireditev) krajani, njihove družine in prijatelji prirejali tudi različne piknike. Čeprav se letošnje poletje poslavlja, sem prepričana, da dogajanj na našem igrišču še ni konec, saj sledi jesen, ki zna znova biti še kako pestra. Urška PRAVDIČ

Ne sramujem se svoje rev{~ine. Prislužil sem jo s po{tenim delom. Obiskali smo Aškerčevo domačijo

Naj povem, da smo bili nadvse prijetno presenečeni in navdušeni nad pozitivno energijo, prijaznostjo in gostoljubnostjo sedanjega lastnika te domačije, ki nas je ves čas našega obiska spremljal, nas seznanjal z zanimivimi zgodovinski informacijami, s svojimi 74

^e je vsak dan darilo, potem me zanima, kam lahko vrnem ponedeljek.

Izgubljenega ~asa ne moremo povrniti, lahko pa nehamo izgubljati ~as.

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Trud ~lanov KS Ra~e obrodil sadove Spoštovane krajanke, spoštovani krajani! Komaj smo opazili, da so se na koledarju poletni meseci skorajda že poslovili od nas, saj nam letos vreme ni prineslo tistih ekstremno visokih temperatur, ki so zaznamovale prejšnja poletja. Pa vendar smo v naših krajih lahko še srečni, da nas večje ujme in naravni ekscesi zaobidejo. Ko se mladi potožijo, da ni sonca za sončenje, si kmetje na drugi strani oddahnejo pred sušo. Ko vsi kdaj potarnamo, da je pa padavin že preveč, pa le poglejmo čez mejo, na Hrvaško in še malo dlje, v Srbijo, in si priznajmo, da v bistvu pri nas (vsaj zaenkrat) nimamo tehtnega razloga za prehudo pritoževanje nad močjo narave. Skratka, čeprav ni idealno, bomo nekako že zmogli. Mogoče pa bo jesen lepa in bogata s pridelki, da bomo lahko vsi zadovoljni z letino. S svojo letino pa smo ob koncu štiriletnega mandata vsekakor zadovoljni svetniki KS Rače. V sestavi Danilo Lončarič, Marta Salaj, Vlado Predikaka, Vojko Kmetec, Mojca Volovšek in Sebastijan Soršak smo celoten mandat enotno zasledovali naše poslanstvo, za katerega smo se odločili na začetku naše poti, to je, da bomo po svojih najboljših močeh podpirali in krepili društvene aktivnosti v naših krajih. Skozi celoten mandat smo pomagali vsaki organizaciji ali društvu, ki je izkazalo interes, da bi nekaj naredilo za kraj, krajane in/ali občino. Tako smo finančno in organizacijsko podpirali kulturnike, športnike, gasilce, ribiče, lovce, humanitarne organizacije, upokojence – skratka, nikomur nismo zapirali vrat. Veseli smo dejstva, da je marsikatera prireditev v naših krajih uspela tudi s pomočjo Krajevne skupnosti Rače. Upamo, da smo s svojimi aktivnostmi in dosežki upravičili svoje mandate pri krajanih, ki so nam na volitvah 2010 zaupali ter nam kot odraz slednjega namenili svoj glas. Na letošnjih bližajočih se lokalnih volitvah želim volivkam in volivcem, da izberejo kar najustreznejše ljudi, ki jih bodo dobro predstavljali v kraju in občini. Sebastijan SORŠAK, predsednik sveta KS Rače

Tudi v bodo~e v službi ob~anov Spoštovane občanke in občani! V imenu Liste za varnost in pomoč ob nesrečah v občini Rače-Fram se vam najprej zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali na lokalnih volitvah 2010. Priznati moramo, da smo bili prijetno presenečeni z rezultatom, ki ste ga nam namenili na takratnih lokalnih volitvah. Doseženo 2. mesto po številu glasov je bila za nas dodatna zaveza, da s konstruktivnim delom pripomoremo k razvoju naše občine na različnih področjih. Listo smo sestavljali predvsem gasilci, na katere ste lahko občanke in občani upravičeno ponosni. Štiri prostovoljna gasilska društva (Fram, Podova, Rače ter Sp. in Zg. Gorica) delujejo na zavidljivo visoki ravni, njihovi člani pa so predvsem vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč vsem, ki jo potrebujete. Zgolj gasilci smo organizacija v Sloveniji, ki lahko zagotovi tudi tisoč in več ljudi, ki, ko je to potrebno, brezplačno in prostovoljno priskočijo na pomoč kadarkoli, kjerkoli in komurkoli. Pomen gasilstva se pokaže predvsem ob večjih naravnih nesrečah, kot je bil, recimo, letošnji žledolom, pa tudi ob drugih naravnih nesrečah, ki nam na žalost vse manj prizanašajo. Svoje zobe so pokazale tudi na območju naše občine. Pri odstranjevanju posledic žledoloma je več dni sodelovalo več deset gasilcev iz naših gasilskih društev. Ob tej naravni nesreči v začetku februarja so vsa naša štiri gasilska društva s svojim članstvom pokazala izredno požrtvovalnost pri odstranjevanju podrtih dreves, reševanju različnih objektov, ki so jim grozila podirajoča se drevesa, dostavljanju agregatov za pridobivanje električne energije ipd. (ne pozabimo, da je velik del framskega Pohorja in nekaterih drugih vasi več dni bil brez električne energije). Pri tem nevarnem delu so gasilci na svoji opremi utrpeli precejšnje poškodbe, prišlo pa je tudi do njenega uničenja. Največjo škodo je utrpelo gasilsko vozilo PGD Fram, na katerega je ob zagotavljanju prevoznosti ceste Fram – Planica padlo drevo. Škoda na vozilu je znašala kar 41.000 EUR. Ker je za uspešno delovanje potrebno plodno sodelovanje z lokalno skupnostjo, smo se odločili, da želimo s svojo dejavnostjo nadaljevati tudi v okviru občinskega sveta Občine Rače - Fram. V ta namen bomo na prihajajočih lokalnih volitvah 2014 kandidirali v okviru 'Neodvisne gasilske liste'. Na njej smo moči združile osebe različnih profilov in starosti, ki smo s svojimi izkušnjami, zagnanostjo ter novimi idejami pripravljene (nekatere na novo, druge še naprej) tvorno sodelovati pri razvoju naše občine. Seveda si ne bomo prizadevali zgolj za razvoj gasilstva, ampak za celovit razvoj občine na različnih področjih. Veseli bomo, če nam boste omogočili uresničitev naših dobrih namenov! Občinski svetniki Miran PREDIKAKA, Peter FINGUŠT in Anton BERGAUER

Želimo vam prijetno branje!

75


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Srce in kitara SRCE Pisalo se je leto 2013, ko smo se vročega junijskega večera na grajskem dvorišču zbrali pevci mešanega pevskega zbora Katoliškega kulturnega izobraževalnega društva sv. Jožefa delavca in poskušali peti ob spremljavi pravega ansambla. Začetna trema in nesproščenost sta hitro izginili, ko smo v ritmu bobna in kitar prepevali zimzelene pesmi. To je bil večer, ko sta se rodila projekt 'Srce in kitara' ter sodelovanje z Glasbenim društvom ljubiteljev glasbe občine Rače-Fram in ansamblom Skrivnost. Pobudnica in idejni vodja je bila naša neomajna in energična zborovodkinja Nevenka Gril - Hameršak (z vzdevkom Eta). Seveda pa je šlo za projekt, ki je prinesel mnogo dela, vaj in zahteval veliko žrtvovanja prostega časa, obenem pa pomenil čas druženja, smeha in dobre volje. Tako smo med letom pridno vadili, mnogokrat tudi nergali in se jezili, ampak naša Eta se ni dala - neutrudno in vztrajno smo spet in spet ponavljali in prepevali nam že 'tečne' pesmi. Kaj kmalu smo ugotovili, da so vaje brez ansambla le polovička celotnega dela. Naše prve skupne vaje (z ansamblom) smo imeli kar v 'jami', kakor člani Društva upokojencev Rače, s katerimi smo vzpostavili sodelovanje, pravijo lokaciji njihovega društvenega doma (predsednici Irmi Kmetič se zahvaljujemo, da nam je zaupala ključe). To sodelovanje pa je tudi dokaz, da si društva v občini Rače – Fram rada med seboj pomagajo in priskočijo na pomoč. Tako smo se lahko dobivali na skupnih vajah in pevci smo se trudili na ves glas, da bi preglasili glasen ansambel, a nam to brez mikrofonov ni uspelo. Hripavi, a nadvse zadovoljni, z ritmom in glasbo v ušesih, smo se pozno zvečer odpravljali domov. Neusmiljeno se je približeval naš dan, 15. junij - za nas, pevce, torej dan, ko smo svoje delo in trud lahko predstavili občinstvu. Koncert je povezoval nekdanji dijak šole, kjer je zaposlena naša zborovodkinja, Matej Korošec, ki je sedaj kot novinar in napovedovalec zaposlen na RTV Slovenija. Bili smo zelo veseli, da je prevzel vodenje rdeče niti našega koncerta. Pevci smo se z ansamblom na dan koncerta seveda dobili na tonskih vajah. Za nas, pevce, je to bila popolnoma nova izkušnja, kajti tonskih vaj z mikrofoni sicer ne poznamo. Sledila so točna navodila, natančna postavitev pevcev. Zapomniti si je potrebno celo 'desko', kjer stojiš, peti pa moraš točno proti mikrofonu, kar je za nas, ki tako radi poškilimo v note k sosedu, predstavljalo kar velik izziv. In nato je donelo. Slišati je bilo bučno in glasno glasbo - bilo je nenavadno in hkrati razburljivo doživetje. Ura je odbila 19.30 in začelo se je božanje ušes z zimzelenimi melodijami in z žametnim glasom našega napovedovalca. Grajsko dvorišče je bilo polno. Pa ne samo to: prinesti smo morali še dodatne klopi za naše poslušalce; lepšega pogleda za nas, nastopajoče, ne bi moglo biti. Odpeli smo samozavestno, dodatno energijo pa ste nam dali poslušalci, ki ste se ob naših pesmih pozibavali v ritmih glasbe in navdušeno ploskali. Bilo je čudovito doživetje in uspel nam je prekrasen koncert! 76

Vsak začetek je težak • Foto: Miran Vodušek

Ker je bilo navdušenje tako veliko, smo se dogovorili z županom Občine Rače-Fram, Brankom Ledinekom, da ponovimo takšno obliko koncerta. Postavili smo tudi že datum - 19. december 2014. Izkoriščamo priložnost in vas za tedaj že sedaj vabimo na večer lepih melodij. Vsem poslušalcem, župniku Robertu Emeršiču in seveda Občini Rače Fram bi se na tem mestu radi zahvalili za vso pomoč in podporo. IN »Gdje su one stare pjesme, skupa smo jih pjevat znali, gdje su ona divna polja, kojima smo mladost dali. Hiljadu suza za jednoga mornara, jedno ludo srce i jedna kitara...,« smo zapeli na koncu pogrebne maše za našim baskitaristom, Tonetom Šternom. Ta pesem je še naprej odzvanjala v meni: »Jedno ludo srce i jedna kitara...« Zdelo se mi je, da jo že slišim štiriglasno z mešanim zborom. Priredila sem jo in prvič smo jo zapeli na božičnonovoletnem koncertu pevskih zborov naše občine. Ko so vsi prepevali o angelčkih, zvezdicah in pastircih, smo mi zapeli o spominih na daljno, lepo mladost, ki jih vsak nosi v svojem srcu. Spontanega aplavza občinstva smo bili deležni že med petjem. To je potrdilo moje prepričanje, da so lahko preprosta, spevna melodija, lepo, enostavno besedilo in izvajalec, ki zapoje iz srca, pri poslušalcih sprejeti enako toplo kot zahtevna skladba v tujem jeziku z vokalno tehnično odlično podkovanim pevskim sestavom. »Pa saj mi poznamo veliko podobnih pesmi,« sem si rekla. In ideja združiti pevski zbor z ansamblom je bila rojena. Fantje (bolj bi ustrezal naziv 'old boys-i') mojega nekdanjega banda 'Skrivnost' - Marjan Podhostnik, Duško Weiss in moj brat Miran Gril so bili takoj 'za'. Pritegnili smo še Marjana Podbojca z baskitaro. Tudi pri članih pevskega zbora ni bilo dilem. Repertoarja ni bilo težko sestaviti. Začela sem bitko na dveh frontah, z 'bandom' in zborom. Čez čas smo začeli vaditi skupaj. Če nam ne bi pomagali naši upokojenci s svojo predsednico Irmo Kmetič, bi naše skupne vaje težko izvedli. Seveda je bilo treba najti še ustrezen datum za koncert, povezovalca programa in nekoga, ki bi nas vse ozvočil. S skupnimi močmi nam je uspelo tudi to. Za napovedovanje sem z velikim strahom poklicala svojega bivšega dijaka, Mateja Korošca. Njegov odgovor je bil, da svoji bivši razredničarki pa res ne more odreči sodelovanja. Ker je svojo nalogo tako dobro opravil, sem mu odpustila tudi izjavo na vaji, kamor nas je prišel vse skupaj 'začutiti', da se me spominja kot 'hiperaktivne učiteljice'. Člani ansambla Skrivnost smo ugotovili, da se bliža že 40. obletnica naše ustanovitve in smo si izborili kratek Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM vmesni program. Težko je bilo izbrati štiri najbolj tipične pesmi, a smo se nazadnje le zedinili: So najlepše pesmi že napisane? (seveda so, če pa moji otroci poznajo veliko starih komadov, ki smo jih mi igrali pred 35-imi, 40-imi leti), Satisfaction (starih 'Stonesov' se ni moč znebiti, vedno znova se prikotalijo nazaj), Bolje biti pijan nego star (brez komentarja) in Mala roža (rock 'n' roll, ki je bil čisto naš). Ko se je bližal dan koncerta, so se mi začeli porajati dvomi: »Kaj, če bo slabo vreme in ne bo dovolj občinstva? Bo z ozvočenjem vse v redu? Kako ga bomo plačali? Kaj pa, če se kje zmotim?« Vse tovrstne skrbi pa so se izničile 15. junija 2014 ob 18.00 uri, ob pogledu na grajsko dvorišče. Vreme je bilo lepo, občinstva več, kot smo upali pričakovati. Za nameček je nato še ozvočenje delovalo brezhibno, napake pa so bile minimalne. Poslušalci, ki so prišli na našo prireditev, so bili različnih starosti in niso skoparili z aplavzi, naša solista Lucija Marčič in Boštjan Štumberger sta šarmirala z glasom in stasom, naš napovedovalec pa je bil naravnost enkratna 'pika na i'. Za konec koncerta sem želela nekaj lepega, starega, sentimentalnega in se odločila za 'fosilovski': »Kako je dobro vidjeti te opet, staviti ruku na tvoja ramena, kao nekad, poljubi me nježno, za ona dobra, stara vremena« ter Šifrerjevo »Za prijatelje si je treba čas vzet!« Naše občinstvo in mi smo si ga vzeli in zapeli skupaj. Po koncertu je bilo slišati veliko pohvalnih besed, med njimi tudi: »Super je bilo! To morate ponoviti!« In ker je točno tak kompliment prišel celo iz ust našega župana, ki se je izkazal kot odličen poznavalec izvajanih pesmi, smo kar tam sklenili: »Še bomo skupaj peli in igrali!«

nesreče, prijetnih in neprijetnih trenutkov tega čudeža, ki mu pravimo življenje. Tekom let nas je oblikovalo v ljudi, kakršni smo danes. Postali smo bolj odgovorni, veliko naših nekdanjih napak smo popravili, odpravili in jih spremenili v dobra dela. Skušali smo živeti, kot smo najbolje vedeli in znali, a čas je v in na vsakem od nas pustil svoj neizbrisen pečat. Kljub vsem življenjskim prepihom, nevihtam, izgubam, pa tudi zmagam, nam je ostalo največje in neprecenljivo bogastvo – spomini na našo skrivnostno oz. Skrivnostno mladost... Na pobudo naše Ete (Nevenke Gril Hameršak, članice skupine Skrivnost), da bi spremljali MePZ KKID sv. Jožefa delavca iz Rač, katerega vodja je, smo se po približno 35-ih letih dobili na prvih vajah in sicer v sestavi: Nevenka Gril Hameršak - klaviature, vocal, Miran Gril - ritem kitara, vocal, Podhostnik Marjan - bobni, vocal, Marjan Podbojec - bas kitara, vocal, Duško Weiss - ritem in solo kitara. In začelo se je. Polnih šest mesecev smo usklajevali naše ritme, akorde, akorde z glasovi, na vsakih vajah spoznavali nove pevce zbora, ki so na prejšnjih vajah manjkali in se na naslednjih pojavili. Skratka, vse skupaj je bilo zelo zanimivo in zabavno. Pesmi, ki smo se jih predhodno že naučili, smo morali na naslednjih vajah temeljito ponoviti. Kaj hočemo, v naših letih vse bolj pozabljamo že, po kaj smo prišli v trgovino, ne da ne bi pozabili na kakšno nepomembno pavzo, ki si jo je nekoč izmislil nek 'čudaški glasbenik'. Ne glede na to pa smo uspeli uresničiti zastavljeni cilj. Kljub vsem situacijam, ki so se nam postavljale po robu, smo stvari v končni fazi vselej postavili na noge. Še več: povedati moram, da sem pri tem delu neizmerno užival; verjamem, da to mnenje delijo tudi ostali člani ansambla Skrivnost. Višek naših dolgotrajnih prizadevanj pa je bil koncert, ki smo ga izvedli na grajskem dvorišču v Račah, v okviru občinskega praznika. 'Srce in kitara' smo ga poimenovali in izkazalo se je, da smo izbrali popoln naslov prireditve. Kot ansambel Skrivnost smo med prvim in drugim delom koncerta, ki smo ga izvajali skupno z MePZ sv. Jožefa delavca iz Rač, samostojno zaigrali nekaj starih komadov. Vzdušje je bilo čudovito in nostalgično.

Konec dober, vse dobro • Foto: Miran Vodušek

Računajte na nas! KITARA Ivek, Mičo, Miha, Zdravc, Vili, Dani, Milan, Španc, Irena, Fika, Branko, Miki, Sivc, Ičo, Tanja, Ksenija, Simona, Jelka, Alenka, Šloks, Kalc, Zlato, Maks, Murči, Lisko... in še mnogi drugi. To so imena ali vzdevki (zato naj mi bo oproščeno, da jih izjemoma navajam brez priimkov) nekaterih naših prijateljev, ki so bili na nek način del glasbene skupine 'Skrivnost' iz Rač, ki je začela delovati leta 1975. Niso igrali z nami, vendar so nas spremljali in z nami delili naše uspehe in poraze. Bili so naši prijatelji. Življenje vsakogar izmed nas je napisalo in piše svojo zgodbo. Vsak je bil deležen radosti in žalosti, sreče in Želimo vam prijetno branje!

'Skrivnostna' akcija • Foto: Miran Vodušek

Vse izvedene pesmi so nas povezale z določenimi dogodki, ki smo jih kot 'Skrivnostniki' doživeli v času našega muziciranja in preživljanja aktivne mladosti. Vsaka pesem na tem koncertu je imela svoje sporočilo in svoj namen. Vrhunec koncerta je bil zaključek, kjer smo skupaj z zborom, kot ste lahko prebrali že v predhodnem prispevku, 77


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM zapeli pesem »Kako je dobro vidjeti te opet...«. Pogled na publiko je bil neponovljiv in zopet so oživeli zaprašeni spomini... Poslušalci so se držali okrog ramen in peli z nami.

Za prijatelje si je treba čas vzet in kdaj skupaj zapet… Foto: Eva Mustafa

Sedanji tempo življenja nam vsiljuje nenehen boj za prestiž, za materialne stvari, ob tem pa pozabljamo na tiste majhne radosti, s katerimi na koncu opišemo svoje življenje. In del teh majhnih stvari so naši prijatelji, s katerimi se je lepo in prijetno družiti. Njihovo prisotnost, njihovo besedo, njihov smeh znamo v polnosti ceniti šele takrat, ko jih kakšen nepredviden dogodek iztrga iz našega življenja. To velja tudi za našega 'Toneja', od katerega smo se morali nenadoma in prehitro posloviti. Dovolite, da se za zaključek tega nekoliko daljšega skupnega prispevka, ki smo ga vsak po svojih najboljših močeh ter z velikim veseljem in obilico lepih vtisov pripravljali za vas, v svojem imenu in v imenu ansambla Skrivnost zahvalim vsem, ki ste nas na koncertu počastili s svojo prisotnostjo. Dragi prijatelji, vsem vam pa hvala za vaše sodelovanje, vašo podporo, s katero smo skupaj obrisali prah iz naših spominov in spoznali, kako bogati smo v resnici. Mateja PIVEC (Srce) Nevenka GRIL – HAMERŠAK (In) Duško WEISS, član ansambla Skrivnost (Kitara)

Nikoli ne pozabite tistih ljudi, ki so bili nesebi~no ob vas, ko ni bilo nikogar drugega.

Oseba, ki jo željno pri~akujete, da bi va{e življenje spremenila na bolje, vas {e vedno potrpežljivo ~aka. Uzrli jo boste takoj, ko se boste dovolj približali ogledalu…

78

Povabilo Botani~nega vrta Univerze v Mariboru Botanični vrt Univerze v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, vas vabi, da v mesecu septembru obiščete njihove prireditve

Nekaj izmed prireditev, ki jih planiramo za september 2014, bo v času izida Novic Občine Rače-Fram že realiziranih (3. 9. 2014: Naravna in ekološka kozmetika; 11. september 2014: Načrtovanje okrasnega vrta), informacije o drugih pa vas bodo, upamo, s pomočjo glasila ujele še pravočasno. Prireditve, na katere vas torej še lahko povabimo, so: • sobota, 13. september 2014, med 9.00 in 17.00 uro: FESTIVAL DOBREGA POČUTJA; v času festivala bo potekala prodaja okrasnih in zelenjavnih sadik, produktov in proizvodov UKC Pohorski Dvor ter predstavitev članov Mreže dobrega počutja in sorodnih dejavnosti. Vstopnina na Festival dobrega počutja je 1,5 evra. Program: Predavanja in delavnice ob 10.00 uri: Reševanje konfliktov z mediacijo (Ksenija Korenjak Kramar) ob 11.00 uri: Življenje je izbira (Saška Klemenčič, Kadrovska asistenca) ob 12.30 uri: Rastline za prehrano in zdravje; predavanje ob 15.30 uri: Preoblikujmo stres v vitalnost in moč (Darvita) ob 16.00 uri: Čustva (Marko Korenjak) Vadbe in praktični prikazi na prostem ob 9.30 uri: Sprostitvena vadba pod vodstvom fizioterapevtke Jelene Oreški (MTC Fontana) ob 10.00 uri: Joga v vsakdanjem življenju; predstavitev (JVVŽ Maribor) ob 10.00 uri: Pohod na Bellevue (Korak zdravja); povratek v času kosila ob 11.00 uri: Ura diha (Maja Kolarević, Anahata) ob 12.00 uri: Prikaz japonskega mečevanja (Denis Podaj, KJM Maribor) Spremljevalne aktivnosti na stojnicah Ob stojnicah bodo skozi ves dan potekali praktični prikazi in delavnice za otroke, na voljo bodo kuponi in popusti za storitve wellnesa in vabd. Monokomedija SKUPAJSVA.COM Ob 17.15 se nam pridružite v eni uri smeha in zabave na temo partnerskih odnosov (v izvedbi Marka Korenjaka). Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • sreda, 17. september 2014, ob 17.00 uri: NEGA AMERIŠKIH BOROVNIC IN PRODAJA SADIK O zelo priljubljenih sadnih grmovnicah bomo spregovorili tudi letos. Kako izberemo pravo sorto, kako jih pravilno posadimo in oskrbujemo, nam bo predstavil Boštjan Kren iz drevesnice Kren. Sadike ameriških borovnic iz njihove drevesnice z dolgo družinsko tradicijo boste lahko tudi kupili. Botanični vrt je za oglede odprt vsak dan in sicer od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9. in 19. uro. Vstopnina v vrt je 4 evre. Obiščite nas tudi na: www.fk.uni-mb.si/botvrt .

Simbioza tokrat v znamenju gibanja Simbioza, po zaslugi katere je oktober v zadnjih letih postal mesec, v katerem se mladostna energija in znanje o rabi računalniške tehnologije prenese in zlije z izkušnjami starejših, bo letos presedlala na novo področje. In to dobesedno. Starejšim bo namreč omogočila, da se odpravijo do različnih ponudnikov športnih programov po vsej Sloveniji, preizkusijo nove vadbe ali pa enostavno obudijo znanje športov, s katerimi so se ukvarjali v mlajših letih. Simbioza tako dobiva tudi novo ime, Simbioza giba, odvijala pa se bo od 13. do 19. oktobra 2014.

Aktivnosti za vzpostavitev in ohranjanje simbioze med starejšimi in mlajšimi bomo razširili tudi na gibanje

Prisrčno vabljeni!

Meta ŠEPIC, strokovna sodelavka v botaničnem vrtu

Življenje je prekratko, da bi se obremenjevali zaradi ljudi, ki si ne zaslužijo niti tega, da bi bili problem v na{em življenju.

Želimo vam prijetno branje!

Namen Simbioze giba je odpreti športne objekte in ponuditi priložnost starejšim, da poizkusijo različne gibalne vzorce in ponovno začutijo poživljajoč in izpopolnjujoč občutek, potem ko so vnovič naredili nekaj dobrega za svoje dobro počutje. Vadbe bodo v tednu akcije, od 13. do 19. oktobra, potekale vsak dan med 10. in 11. ter med 17. in 18. uro. V drugi polovici septembra bodo že znane lokacije, zato organizatorji vse, ki bi se želeli udeležiti akcije, vabijo, da takrat obiščete uradno spletno stran simbioza.eu, kjer se boste lahko tudi prijavili. O tem, katere športne aktivnosti in kje se bodo odvijale v vaši neposredni bližini, pa boste obveščeni tudi preko medijev. SIMBIOZA Alenka PANGERČIČ, vodja komuniciranja

Vsi ljudje prina{ajo sre~o – nekateri s svojo bližino, drugi s tem, da so dale~ pro~.

79


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM O smislu življenja – povabilo na predavanje V uredništvo smo prejeli daljši zapis Zlate Žumer. Objavljamo zgolj njegov izsek - uvodni in sklepni del razmišljanja imenovane ter njeno povabilo na predavanje 'Resnice življenja'. (Uredništvo) Življenje je lekcija, učna ura. Ena mnogih. Lekcija o ljubezni, sočutju, spoštovanju Narave in, v največji meri, vseprisotnega, univerzalnega zakona vzroka in posledice. Ne glede na to, kako dezinformirani smo, kako omejeno je naše razumevanje, kako smešna so naša prepričanja in ravnanja - nič ne more spremeniti resnice reda, ki velja v Vesolju, kjer ima vse svoj razlog, svoj vzrok. Načela negotovosti niso nič drugega kot pretveza za pomanjkanje znanja. V resnici vemo veliko manj, kot smo voljni priznati. In če se ne bomo odločili, da se želimo učiti, se tudi nikdar ne bomo ničesar naučili; zdi se, kot da številni ljudje dvomijo v vsakogar in vse, razen v svojo lastno nevednost. Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da človek resnično potrebuje le eno - da ljubi in da je ljubljen. Tako malo - in vendar tako težko dosegljivo. V kolikor ste začutili, da je tudi pri vas napočil čas za spremembe, vas vljudno vabim na brezplačno predavanje 'Resnice življenja', ki bo v petek, 26. septembra 2014 ob 18. uri, v Beli dvorani v gradu Rače. Skupaj bomo ozavestili vzroke, ki so posledica vaših negativnih misli in prepričanj ter občutkov, saj so vas le ti pripeljali v stanje, ki mu večina pravi 'bolezen'. Zlata ŽUMER

Zahvala Kot vemo, se bliža pestra politična jesen, saj je pred nami čas lokalnih volitev. Ker je mandat uredništva Novic Občine Rače-Fram vezan na mandat občinskega sveta, to pomeni, da je naše delo s to številko glasila zaključeno in da bo (novoizvoljeni) občinski svet, na predlog (novoizvoljenega) župana, za obdobje naslednjih 4 let na novo imenoval tudi urednika in člane uredniškega odbora lokalnega glasila. Na podlagi pozitivnih odzivov bralcev in bralk (iz domače in drugih občin, pa tudi iz tujine) ugotavljamo, da smo v iztekajočem se mandatu uspeli uresničiti zastavljene cilje in da je naše glasilo v minulih 16 letih, odkar ga izdajamo, (p)ostalo zelo brano in cenjeno. Temu dejstvu pripisujemo tudi nastalo situacijo, ko so se zaradi množice zanimivosti, ki jih želite z besedo in sliko deliti z nami in širšo javnostjo, posledično pa velikega interesa občanov in drugih dopisnikov po objavljanju (bolj ali manj obsežnih) prispevkov v Novicah, slednje 'zredile' in jih sedaj, kljub že nekajkratnim poskusom, ne uspemo občutneje stanjšati. Vsem, ki ste v iztekajočem se mandatu kakor koli sodelovali z nami in/ali Novice težko pričakovali ter jih radi prebirali, se za zaupanje in naklonjenost iskreno zahvaljujemo. Uredništvo Novic

eni s e J 80

v a r ozd p v

Novice št. 63 - 3/2014; september 2014


OBČINA RAČE-FRAM; 15. občinski praznik – nagrajenci 2014 (foto utrinka z osrednje prireditve, 18. junija 2014)

• PREJEMNIKI ZLATIH ŽUPANOVIH PETIC:

Iz OŠ Rače: Iz OŠ Fram:

Simon FINGUŠT, Nika GERMAN, Ula LAŠIČ, Nino JUSUFOVIĆ, Mitja PERKO, Renato PETEK, Nejc PIPENBAHER, Jan GORNJEC, Kaja KAČ, Klemen NAPAST, Julija ŠTIH, Polona NAPAST Špela AČKO (na posnetku manjka), Lena BOJC, Brina GREIF, Lucija KLAUŽ, Lia KOJIĆ, Nika KUŽNER, Laura PUKL, Zala RAČIČ

• PREJEMNIKI PRIZNANJ ŽUPANA:

Franc KUNEJ, Jožica PLANJŠEK, Majda VAKE, Alojz HANŽEKOVIČ, Štefan HAJDINJAK, Jože MIKLOŠIČ, Martin MILEC

• PREJEMNIKI SPOMINSKIH PLAKET:

KUD dr. Pavel Turner Fram, Osnovna šola Fram

Nagrajencem (pri naštevanju niso navedeni v enakem vrstnem redu, kot stojijo na posnetkih)

ISKRENO ČESTITAMO!

(Več o prireditvi in nagrajencih v prispevku na straneh 34 - 39)


@elimo vam prijazno jesen!

Profile for Občina Rače-Fram

Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2014  

Novice Občine Rače-Fram, št. 63 - 3/2014: september 2014

Novice Občine Rače - Fram – SEPTEMBER 2014  

Novice Občine Rače-Fram, št. 63 - 3/2014: september 2014

Advertisement