Page 1

NOVICE OB^INE

RA^E-FRAM Št. 72 - 4/2016; december 2016

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

v slovo


Iz vsebine Novic

www.race-fram.si


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Nimam navade, da bi 'plonkal' in na tem mestu citiral druge avtorje, vendar bom tokrat naredil izjemo. Ne bi se namreč mogel bolj strinjati z mnenjem novinarke, publicistke in prevajalke Tanje Lesničar - Pučko, ki jo je novembra, kot najbrž večino izmed nas, ogorčila stavka zdravnikov, zaradi česar jo je 15. 11. 2016 v Dnevnikovi kolumni kritično vzela v precep (uporabil bom večinski del njenega takratnega zapisa): »Danes sem sklenila direktorju napisati naslednjo zahtevo: 'Ker me delo na Dnevniku tako obremenjuje, da bi bili članki, ki bi jih po službi pisala za Delo, precej zanič, zahtevam dodatek, ki mi bo povrnil izgubljeni popoldanski zaslužek pri konkurenci. 'Morda se mu bo zdelo, da se mi je zmešalo. Morda se tudi vam, ki se izčrpani od službe ne utegnete, ne zmorete popoldne še pri konkurenci malo pomatrati za priboljške, zdi, da z mano nekaj ni v redu. A se vsi skupaj motite. Natančno takšno zahtevo je namreč sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides poslal ministrici za zdravstvo. Takole so zapisali v dodatnih zahtevah pred pogajanji: 'Če delodajalec zdravnika toliko obremeni, da bi postalo njegovo delo pri drugem delodajalcu zaradi tega nevarno, mu mora zagotoviti enak finančni položaj, kot če bi delo drugje opravil. Slednje naj se uredi v kolektivni pogodbi za zdravnike ali v aneksu h kolektivni pogodbi.' Zdaj se je torej treba resno vprašati: ali so v Fidesu popolnoma ponoreli in ne nadzirajo več svojih pohlepnih instinktov ali pa se je zmešalo vsem zdravnikom, ki jih Fides zastopa? Zahteva namreč kaže, da se zdravnikom zdi, da jim enostavno pripadata dve plači. Da so kasta nad vsemi drugimi kastami. Da zanje ne morejo veljati pravila kot za vse druge enako izobražene v javnem sektorju, da so nad znanstveniki, šolniki, kustosi, nad vsemi, da ne živijo v istem svetu kot mi in ne pristajajo na pravila ne glede plačila ne glede konkurenčne klavzule. V varni javnosektorski službi z vsemi ugodnostmi bi torej radi delali le toliko, da bi bili majčkeno utrujeni. Po okrepčilnem kosilu jim zato ne bi bilo težko stopiti do zasebne ambulante in še tam preživeti nekaj ur. Želijo si skratka javno službo, ki jim bo omogočala hranjenje moči za popoldanski 'fuš'. Če jim država tega ne more zagotoviti, če morajo delati toliko, da popoldan le še omahnejo na kavč, potem naj jim država povrne izpadli dohodek. Ta fuš ima v očeh Fidesa očitno status neodtujljive človekove pravice.« Si lahko zamislite? In, kot v nadaljevanju ugotavlja Lesničar - Pučkova, »zdravniki nenehno zaostrujejo tudi normative. Res je: treba je ugotoviti, kolikšno število bolnikov na enega zdravnika bi bilo optimalno, in tiste, ki jih imajo več, dodatno plačati, hkrati pa že danes, ampak res danes, začeti zaposlovati nove zdravnike. S tem bi se postopoma položaj uredil in bi zdravniki popoldne lahko počivali. In se pač vozili s takimi avtomobili kot vsi mi. Toda Fidesove zahteve so popolnoma drugačne. Od države zahtevajo, naj TAKOJ spremeni sistem tako, bodo zdravniki lahko bolnike, ki sežejo čez normativ, odklonili; hkrati pa naj država njihove plače izvzame iz javnosektorskega plačnega sistema! Fidesu gre res za veliki met: poleg klasične privatizacije hočejo zdaj tudi 'privatni' otok znotraj javnega sektorja, takega, ki bo posebej za njih vzpostavil mošnjiček velikih plač, a ohranil vse lepote javnega sektorja, od varnosti zaposlitve do dopustov itn. Ki bo služil le njihovim interesom, ne pa bolnikom. Za te cilje so torej pripravljeni pahniti na tisoče in tisoče ljudi v stanje, ko ob sedanjem pomanjkanju zdravnikov enostavno ne bi imeli in tudi ne bi mogli dobiti svojega zdravnika. Enostavno bi jih pustili crkniti pred vrati ambulante. Tako nekako, kot je predsednik sindikata Konrad Kuštrin skomignil z rameni ob vprašanju, kaj se bo zgodilo z bolniki, ki bodo zaradi stavke utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.« Tudi sam se zaskrbljeno sprašujem, kam vse to vodi. »Je pa verjetno treba na glas povedati, da zdravniki, ki so tudi sokrivi za stanje, saj že desetletja skozi stavke vedno zahtevajo le svoje pravice, svoje ugodnosti, svoj izjemen status, prav malo pa jim je mar za reševanje sistemskih težav, ki jim na neki način celo koristijo (brez čakalnih vrst sploh ne bi mogli stavkati), zdaj od države pričakujejo, da zaradi njihovih interesov demontira obstoječi model zdravstva. Ta model ima hude težave in zaradi anomalij deluje slabo, a v biti je demokratičen in socialno naravnan. Toda zahteva, naj država z odredbo dovoli odganjanje bolnikov, na eni strani samodejno prinaša širjenje privatnega sektorja (popoldan spočitih zdravnikov) za tiste, ki si ga lahko privoščijo, na drugi pa popolno nezaščitenost šibkejših v korist ozkega segmenta ljudi, ki brutalno izkoriščajo stiske vseh nas, kadar smo bolni,« opozarja imenovana kolumnistka in sprašuje predsednika vlade, »ali je zaradi pritiskov enega ceha pripravljen ukiniti splošno dostopnost do zdravstvenih storitev in čez noč pahniti prebivalstvo v še eno grozljivo negotovost, v še en preživetveni boj, tokrat dobeseden?« Res neverjetno in nadvse žalostno! Ob tem pa nič manj ne bode v oči problematika nagrajevanja ostalega zdravstvenega osebja, ki pa je v večini. Mnogi med njimi delajo res v težkih pogojih, veliko pa jih v celem letu ne zasluži toliko kot mnogi zdravniki v enem samem mesecu! Želimo vam prijetno branje!

1


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kljub vtisu, da 'bogovi v belih haljah' mislijo le nase, se mi zdi zanimivo in zgovorno pismo 'podpore' neke medicinske sestre, zaposlene v eni od državnih zdravstvenih ustanov, ki je tako ironično 'sočustvovala' in se 'zavzela' za svojega oz. svoje zdravnike (vir: https://dnevnik.si/1042754418/mnenja/glosa/pismo-podpore-zdravnikom): »Moj dragi doktor! Pišem Vam, da Vam v imenu številnih medicinskih sester in bratov izrečem vso našo podporo vašemu neutrudnemu boju za pravično stvar. Tudi mene namreč žalosti, da vas velik del javnosti napada, češ da vam gre le za višje plače in še več denarja in da naj država raje prej poskrbi za tiste, ki smo v najnižjih plačnih razredih. Ampak, spoštovani doktor, mi ne potrebujemo veliko. Pravzaprav imamo čisto dovolj. S 648 evri, kolikor mi najin delodajalec vsak mesec nakaže na tekoči račun, se da prav lepo živeti. Resda skromno, a skromnost je lepa čednost. Ker vsako juto tako in tako vstanem že ob pol štirih, mi ni odveč že pred peto najti brezplačnega parkirnega prostora v bližini bolnišnice. Pa takoj nekaj prihranim. Malico vzamem s seboj, letos je bila letina fižola in krompirja na vrtu res odlična, tako da s tem tudi ni težav. Zelo sem vesela, da bolnišnica skrbi za mojo službeno uniformo in sama lahko vsak dan pridem v isti trenirki. Tako in tako se mi ne da drenjati v tistih trgovinah z oblekami. Nisem tak tip, saj me poznate. Počitnic ne potrebujemo, saj imamo veliko dela na vrtu okoli hiške mojih staršev in smo tam na deželi zelo srečni. Mimogrede, prav lepo Vas pozdravljajo tudi moj mož in vsi trije otroci. Ta večja pravi, da bo zdravnica. Evo, tudi zato si želim, da bi se razmere za zdravnike kar čim prej uredile. Meni se zdi pa prav, da se borite za to, da boste delali le toliko, kot delati zmorete. In da boste za to tudi pošteno plačani. Že res, da je Vaša nadura vredna toliko kot moja mesečna plača, a jaz sem lahko po službi doma pri možu in otrocih in na vrtu, Vi pa morate delati cel dan! Kot sem Vam že enkrat obljubila, nikomur ne bom povedala, da se po napornem delu v naši ordinaciji zapeljete še do svojega kolega, ki ima zasebno ambulanto, in še tam delate. Če zmorete, zakaj pa ne. Jaz Vas občudujem. Kar pa se plače tiče, si nikar ne zatiskajmo oči. Jaz točno vem, da Vi s temi štirimi tisočaki rednega dela, še tremi z nadurami in tistim drobižem, ki Vam ga da kapitalist, komaj povežete konec s koncem. Moj clio pokuri tam okoli 6 litrov na sto kilometrov, tisti Vaš velik avto pa zagotovo več kot 20. Pa saj ga potrebujete. Varnost na prvem mestu, vedno tako pametno rečete. Joj, in zadnjič sem brala v časopisu, da so se strahotno zvišale cene privezov v marinah. Oni dan smo si za regres privoščili izlet na obalo in priznam - sprehodili smo se mimo Vaše barke. Sem jo spoznala po opisu... Res je lepa, ampak meni je bilo slabo že, ko sem gledala, kako se gunca privezana. Me ne pripraviš za noben denar, da stopim gor. Še dobro, da je nimamo. Pa Vaša gospa doktor. Tako je bila zadnjič šik, ko je prišla k Vam na obisk. Zadnjič sem šla v mesto in sem v trgovini videla prav tako obleko, kot je njena. Takoj sem rekla možu - vidiš, še dobro da gospod doktor dela nadure, sicer bi si tole težko privoščil. In tudi Vaša, no, prijateljica, ki je bila zadnjič tako dolgo na obisku pri Vas v ordinaciji. Tako lepa je bila njena torbica. Take še nisem videla. Gotovo je iz uvoza. In take reči stanejo. Dobro vem. Zato še enkrat, gospod doktor. Držite se in vso srečo v vašem sindikalnem boju. No, tako. Zdaj veste. In da ne slišim in ne berem več, kako so medicinske sestre slabo plačane in kako doktorji postrani popoldne služijo velike denarje. Zaslužijo in tudi porabijo.« Če bi se zdravniki borili za kakovostne spremembe zdravstvenega sistema, za paciente in 'prave zgodbe', bi jih tudi sam z veseljem podpiral, dokler pa pod Hipokratovo prisego vidijo predvsem svoj žep (vsa čast izjemam!), pa na podporo množic gotovo ne morejo računati. Se pa ob tem zavedajo, da gre za področje, ki se potencialno dotika vseh in kjer smo tudi najbolj občutljivi ter ranljivi, odvisni. In to je njihovo veliko orožje. Pregovor, da je zdravje naše največje bogastvo, namreč še kako drži; tudi zato je izsiljevanje in bogatenje na njegov račun še toliko bolj nedopustno in obsojanja vredno. Zatorej vam v tem predprazničnem času, v objemu katerega smo se znašli, želim predvsem trdnega zdravja, ki naj ga spremlja veliko ljubezni, čim več prešerne volje, prijaznih druženj in dobrih želja. Kličem lep božič, čestitam ob dnevu samostojnosti in voščim srečno novo leto 2017! Branko LEDINEK, župan

Pogum ni odsotnost strahu, temve~ zmaga nad njim. Pogumen ~lovek ni tisti, ki strahu ne ~uti, ampak tisti, ki strah premaga.

2

Najpomembnej{e je, da `ivite `ivljenje, ki se najgloblje dotika va{ega srca, in da tej poti sledite.

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POZDRAV IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA Prisrčen decembrski pozdrav! Počasi se že spogledujemo z zaključkom prestopnega leta 2016, ki je gotovo vsem izmed nas v malho spominov, ki jo bomo odnesli v prihodnost, natrosilo precej prtljage - upam, da je bilo za večino lepega, dobrega in takega, kar izvablja nasmeh na ustnice, veliko več kot neprijetnega, slabega in tistega, kar vzbuja neprijazne spomine in pušča grenak priokus. Pred nami je leto 2017. Zanesljivega odgovora na vprašanje, kaj nam bo prineslo, za zdaj še ne poznamo. Ne glede na to, da gre v dobršni meri za neznanko, pa lahko vsak pri sebi ali skupaj ugotovimo, ali prinaša tudi kakšne pomembnejše obletnice. Naj spomnim vsaj na eno, ki bo prvi dan novega leta praznovala okrogli, 10. 'rojstni dan'. Začenši s 1. 1. 2007 smo namreč cene v takrat novo uvedeni valuti evro še kar nekaj časa množili s pretvornikom 239,64, da smo dobili občutek, koliko je to dotedanjih tolarjev, na katere smo se po osamosvojitvi komaj pošteno navadili, a smo se kot člani evropske družine od njih hitro poslovili. Pa ostanimo pri tem, kajti naslednji miselni korak v to smer bi nujno privedel do negodovanja nad dejstvom, kako se je tedaj skorajda čez noč vse obupno podražilo, kar je - z roko v roki z gospodarsko krizo, ki je nastopila v naslednji fazi - mnogim barko življenja potisnilo v težko prehodno močvirje, po katerem so nekateri primorani bloditi še danes in se iz njega nikakor ne morejo izvleči. Prihodnje leto naj bi zaokrožila tri desetletja delovne dobe; pod dobri dve tretjini tega časa je podpisana Občina Rače-Fram. Moj delokrog v občinski upravi zajema tudi področje socialnega varstva. Pri tem sem se srečala že z mnogo zgodbami in usodami ljudi. Nekatere so zelo ganljive, za kakšne pa se izkaže tudi, da so nekoliko za lase privlečene. Obstajajo namreč posamezniki, ki se v uradno nezavidljivih okoliščinah (sodeč po papirnati dokumentaciji) v praksi zelo solidno znajdejo. Med priljubljenimi uvodnimi triki so ločeno prijavljena gospodinjstva, dobrodošla pa je tudi bližina državne meje. Prav tako se zdi, da so se nekateri fantastično specializirali predvsem za odkrivanje lukenj v domači zakonodaji in postali pravi mojstri iskanja stranpoti, sedaj pa ob priseganju na rek: »Čez komot ga ni!« budno prežijo na vsako priložnost, ki bi jo lahko izkoristili in obrnili sebi v prid. Gre za velike prijatelje socialnih transferjev iz državnega in/ali občinskega proračuna, ki pa jim, kot bi človek sodil po vizualnem stanju in slogu njihovega življenja, v materialnem smislu dejansko prav nič ne manjka - prej nasprotno. Seveda pa nikakor ne gre vseh, ki prosijo za pomoč, metati v isti koš. Kajti nesporno dejstvo je, da so med nami tudi taki (in ni jih tako malo!), ki so se dejansko znašli na robu, ne vedoč, ne kod, ne kam, da bi lahko - neredko skrhanega zdravja, večinoma ne več prav mladi, obenem pa še ne dovolj stari (in zgarani) za Želimo vam prijetno branje!

upokojitev po novih, čedalje strožjih kriterijih - sami in pošteno zaslužili vsaj za lastni ljubi kruhek. Čeprav si tega nadvse želijo in jih breme odvisnosti od drugih teži z enako mero kot preostali problemi. Pa tudi tistim, ki težko pričakujejo svoje mizerne plačice ali se morajo iz dneva v dan ter iz meseca v mesec pretolči z najnižjimi pokojninami, lahko samo s spoštovanjem čestitamo in se čudimo, kako jim uspeva - kako jim z zares nizkimi dohodki in morda koščkom domačega vrta uspeva ne le preživeti, ampak ob tem še preslišati, prezreti in mirno pogoltniti vse korupcijske, tajkunske in podobne afere, na katere planejo mediji (če jim pridejo na sled, seveda). Denarja, ki nosi kriminalno nalepko, je čedalje več vrst. Skupno mu je, da gre vselej za nemoralne individualne ali skupinsko organizirane 'igre brez meja', strašanski pohlep njihovih akterjev in neredko za zneske, ki jih povprečen delavec ne more zaslužiti vse svoje življenje… Pri vsem tem nujno trčimo na besedo, ki je (vsaj v našem vrlem parlamentu) pogosto uporabljena, v praksi pa na vseh ravneh še pogosteje zlorabljena: zakon. Vsi vemo, da imamo pri nas zakonov in drugih vrst najrazličnejših predpisov 'malo morje'. Bojim pa se, da ga (tudi med pravnimi strokovnjaki) ni junaka, ki bi mogel dokazati, da se nanje res 'spozna' oz. jih nedvoumno razume (saj poznate kritike, da pri nas 100 pravnikov iste predpise tolmači na 100 različnih načinov) in da mu - kar naj bi bil v bistvu njihov osnovni namen - v praksi dejansko olajšujejo delo in življenje ter ga napotujejo k zares najbolj pravilnemu oz. najpravičnejšemu ravnanju. Če ne že pri službenem delu, pa si lahko prav vsi vsaj ob spremljanju vsakodnevnih poročil ustvarimo mnenje, da gora naših zakonov in zmeda, ki jo taka neobvladljiva, zakomplicirana in nenehno spreminjajoča se masa predpisov povzroča, neredko učinkuje ravno obratno sorazmerno od želenega. Včasih je škoda zaradi tega manjša, drugič ogromna. Nesprejemljivo je, da neredki 'veliki primeri' na sodiščih (po pritožbah) padajo kot domine ali pa pred rešitvijo preprosto zastarajo. S tem, ko se primarno iščejo napake v postopkih, vsebinsko bistvo in teža zadeve pa pristaneta na stranskem tiru, se pogosto ščitijo predvsem človekove pravice napačnih. In nikomur nič. Že ptiči čivkajo, da kljub opevani 'pravni državi' zakon za t. i. 'velike ribe' očitno ni enak tistemu, ki velja za majhne. Prve namreč rade in uspešno izkoriščajo zakon močnejšega, ki hodi z roko v roki z zakonom kapitala, navadnim smrtnikom pa neredko ostane zgolj Murphyjev zakon… Kakorkoli že: zapustili smo november, čigar rdeča nit je bila tokrat bele barve. Nebo je - ponekod zgolj za vzorec, v višje ležečih predelih pa nekoliko bolj prepričljivo - tudi v naši občini namreč že natrosilo nekaj beline v obliki prvih snežink. Svetovno znana Bela hiša se je po nedavnih predsedniških volitvah pričela pripravljati na prihod nove 'metle' in z ameriškim mogotcem Donaldom Trumpom tudi nove 'prve dame' ZDA, ki bo prvič v zgodovini Slovenka. In, ne nazadnje, čudovita Bela dvorana gradu Rače je bila še enkrat več priča pomembnemu dogodku, 3


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM saj je v tem ambientu 'prvi mož' naše občine na letošnjo zadnjo novembrsko soboto izrekel tiste vrste 'da', ki samski stan spreminja v zakonskega. Drži, lep je ta (pred)praznični čas, če ga lahko resnično doživljamo kot neke vrste pravljico, kot užitek, če je prežet s pristno človeško toplino, bližino. Ter blaginjo. In še posebej žalosten in krut, če zaradi kakšnih hujših nesreč, zdravstvenih težav in stisk, brezuspešnega iskanja služb, pomanjkanja, osamljenosti ali drugih neljubih okoliščin vsa ta bleščavost, drenjanje, hitenje, zvončkljanje - povzroča dodatno bolečino v duši. Zato: bodimo veseli, ob tem pa tudi iskreno dojemljivi in občutljivi za težave in občutke soljudi. To narekuje že

uvodna lekcija učenja človeške empatije, ni pa se odveč spomniti tudi, da nam ne more nihče zagotoviti, da se ne bomo morda že jutri v kakšni nehvaležni situaciji znašli tudi sami. Zato v obdobju, ko prižigamo adventne sveče in smo še bolj polni dobrih misli in namer po najboljših dejanjih, še toliko močneje želim prevlado pozitivnega nad negativnim v vseh sredinah in v vseh ozirih. Prijazen december, miren božič in 365 nasmejanih, optimističnih ter očarljivih dni z letnico 2017 na koledarju želim! Naj bo novo leto radodarno z vsem dobrim, naj izpolni pričakovanja in uresniči čim več želja, predvsem pa tisto najlepšo, ki tli v vaših srcih. Srečno! Simona ANTOLIČ

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik XIX, številka 72 - 4/2016; v Račah, decembra 2016

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČ Uredniški odbor: Jože BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataša JAMBROVIČ MARIN Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČ Fotografije:

Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: urednistvo.novic@gmail.com, spletna stran: www.race-fram.si Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 Maribor Tisk:

Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno. Prispevke, ki jih pošiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi - zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi računalniški zapis. Fotografije pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Spoštovani občani, spoštovane občanke! Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu pomladi, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na e-naslov: urednistvo.novic@gmail.com, najkasneje do vključno ponedeljka, 20. februarja 2017. Uredništvo

4

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

VABILA, OBVESTILA, RAZPISI OBVESTILO o obvezni priklju~itvi na javno kanalizacijsko omrežje Obveščamo vas, da je na območjih občine Rače-Fram, kjer je že zgrajena, se gradi ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo OBVEZNA. V letu 2016 smo na posameznih območjih naselij Morje in Rače zaključili izgradnjo samostojnih odsekov javne kanalizacije. V skladu z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Rače-Fram (MUV, št. 7/2015, 17. člen) Občina Rače-Fram obvešča lastnike stavb na območjih občine Rače-Fram, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je priključitev mogoča, da je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje obvezna. Priključitev objekta na javno kanalizacijo se mora izvesti najkasneje v roku 6 mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. POSTOPEK PRIKLJUČITVE NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE 1. Izpolnite vlogo in jo oddate v tajništvu Občine Rače-Fram Na Občino Rače-Fram je potrebno podati Vlogo za priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje in plačilo komunalnega prispevka - kanalizacija. Obrazec vloge za izdajo odločbe o komunalnem prispevku - kanalizacija je dostopen na spletni strani Občine Rače- Fram (www. race-fram.si), lahko pa ga tudi osebno dvignete na sedežu občine (v času uradnih ur). S strani Občine Rače-Fram vam bo izdana Odločba o odmeri komunalnega prispevka. V primeru, da ste tovrstno vlogo že oddali, vam je ni potrebno ponovno vlagati. 2. Plačilo komunalnega prispevka Z odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki vam jo bo poslala Občina Rače-Fram na vaš naslov, vam bo odmerjena višina komunalnega prispevka. Komunalni prispevek mora biti plačan pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Omogočamo tudi obročno odplačevanje prispevka (največ 12 mesečnih obrokov), za kar se je potrebno dogovoriti od oddaji vloge. Po poplačilu celotne višine komunalnega prispevka vam bo s strani občine izdano DOVOLJENJE ZA PRIKLOP NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE. Dovoljenje vam bo poslano na vaš naslov. Priložena bodo tudi vsa potrebna navodila v zvezi z izvedbo priključka. 3. Izvedba priključka Pred izvedbo priključka je o tem potrebno obvestiti Režijski obrat občine (Samo Rajšp, tel. št.: 02/609-60-17 ali Mateja Frešer, tel. št.: 02/609-60-23), da se določi potek trase hišnega priključka in mikrolokacija revizijskega jaška. 4. Po izvedbi priključka Po izvedbi priključka je o tem potrebno obvestiti podjetje Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. (tel. št.: 02/80-55400), da se uredi vpis uporabnika v evidence o priključevanju objektov na javno kanalizacijsko omrežje. OBČINA RAČE - FRAM Pripravila: Mateja FREŠER

Boži~kovo povabilo Dragi presenečenj in zabave željni mladi prijatelji! Božiček vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo družbo. Srečanje s težko pričakovanim belobradim možakom v rdečem, ki med vas ne bo prišel sam in tudi ne praznih rok, bo potekalo v soboto, 17. decembra 2016, ob 10. uri, v športni dvorani Rače. Prireditev, v sklopu katere se obeta tudi zanimiva predstava (zanjo bo poskrbel nihče drug kot sam čarovnik Grega), je namenjena otrokom iz občine Rače-Fram in sicer predšolskim ter učencem iz prve triade (do vključno 3. razreda). OBČINA RAČE-FRAM in vaš BOŽIČEK

Želimo vam prijetno branje!

5


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE 2016/2017 NA OBMO^JU OB^INE RA^E-FRAM IZVAJALCI: 1. Cestno podjetje Ptuj                                                                             -državna cesta Šikole-Podova-Rače                          -državna cesta Rače (Cesta talcev, Ljubljanska c.)-Fram-Planica

2. Franc Hvauc s.p., Rače

-LC - Mariborska cesta -LC Sp. Gorica - Stražgonjca                                                                                                 -JP Rače - Sadjarska ulica -LC Marjeta - Rače -JP Rače - Pot na gomilo - podvoz -LC Podova - Brunšvik                                  -LC Podova - Brunšvik -LC Brezula - Brunšvik -LC Rače - Marjeta -LC Rače zbirni center - Dravski dvor -JP za Mariborsko cesto - Jakopin -JP za Mariborsko cesto - Glavar- Benkovič -JP Križna pot-Brezula -JP Sp. Gorica - h.št. 20a -JP Sp. Gorica - h.št. 47 -JP Sp. Gorica - h.št. 61 -JP Sp. Gorica - Sagadin - Eker - Žbogar -JP Sp. Gorica - Zg. Gorica -JP Zg. Gorica - h.št. 31a -JP Zg. Gorica - h.št. 16 -JP Zg. Gorica- Podova -JP Podova - ribogojnica Požeg -JP Podova - Žbogar -JP Podova - Otič h. št. 27 -JP Podova - h.št. 20b -JP Podova - h.št. 58/a -JP Podova - Galerija h.št. 61a -JP Brezula -JP Brezula - Braunsberger - Švegl - ČN Rače -JP Brezula - Braunsberger - LD Podova Klemenčič -JP Brezula - Čelan -LC Morje - Priolova cesta (križišče RII Dom krajanov Morje) -LC Morje - Morska cesta -LC Morje - Fram - Mlinska ulica -vsi pločniki v KS Fram -avtobusne postaje na Mariborski cesti -avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski cesti in Grajskem trgu -avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in Zg. Gorici -vsi pločniki v KS Rače -pluženje in posip navedenih pločnikov in cest

3. Dušan Predan s.p., Rače                                                                                             -JP Obrtniška ulica -JP Pot k mlinu -JP Vrtna ulica -JP Pred njivami -JP Poljska cesta -JP Ozka ulica -JP Cesta talcev - h. št. 28b -JP Cesta talcev - Anton Novak -JP Sončna ulica -JP Pri kozolcih -JP Lončarska ulica

6

-JP Za vrtovi -JP Ul. Lackove čete - Lobnik -JP Pot na gomilo - Greif - podvoz -JP Grajski trg -JP Nova ulica -JP Glaserjeva ulica -JP Ob potoku -JP Gasilska ulica -JP Drevesniška ulica -JP Kolodvorska ulica -JP Mladinska ulica -JP Ul. Ivana Šalamuna -JP Gortanova ulica -JP Gortanova ulica - Batagelj -JP Ob železnici -JP Prečna ulica -JP Turnerjeva ulica -JP Delavska ulica -JP Gozdna ulica -JP Mejna ulica -JP Ul. bratov Turjakov -JP Ješenca - Brodej -vsa javna parkirišča v Račah -parkirišče ob železniški postaji v Račah -parkirišče bloki Ljubljanska c. (Sortima) -pluženje in posip navedenih cest in odsekov

4. Anton Kerhe s.p., Ješenca

-LC Fram - Cesta na Ješenco -LC Ješenca - gostilna Kostanj -JP obvozna cesta Ješenca - Rače -LC Ješenca (Vihar ) - Požeg -JP Požeg - Kelhar (za pekarno) -JP Ješenca - h.št. 1g -JP Ješenca - Krajnc -JP Ješenca - Ribič -JP Ješenca - Jelšek -JP Ješenca - Marin -JP Požeg - Zorčič -JP Ješenca - Mom -JP Fram - Potisk -JP Fram - Petrol skladišče -JP Fram - Majcen -JP Ješenca - Kolman -JP Ljubljanska - ribniki TAM -JP Ljubljanska - proti Tekolu -JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu -JP ulice za Ljubljansko cesto -JP Rače - Opekarniška ulica -JP Fram - Turnerjeva ul. 10 (S. Fišer) -TP Fram - okolica -JP Ješenca - Trlep - Partlič -pluženje in posip navedenih cest in odsekov

5. Špes Matej s.p., Morje

- JP Fram - Dobrava                                                                                                                                            -JP Morje - Detela -JP Morje - Gobec -JP Morje - Sončne terase -JP Morje - Cvetlična lica -JP Morje - Cvetlična ul. - Gajzer -JP Morje - Pod terasami -JP Morje - Cestnik - Podbojc

-JP Morje - Kobilica -JP Morje - Cestarska pot -JP Morje - Ob gozdu -JP Morje - Potrč - Koren -JP Morje - Butolen -JP Morje - morsko igrišče -JP Morje - Pepelnik -JP Morje - Repnik -JP Morje - Ob potoku -JP Morje - Jurič - Hojnik -JP Morje - Leskovar -JP Morje - Prisojna ulica -stara cesta - Ačko -odsek Morje - Zajmi - Bržan -odsek Morje - Domanjko -odsek Morje - Skrbič - Hafner -pluženje in posip navedenih cest in odsekov                                    

6. Anton Majal, Planica

-LC Planica - Gradišče – Loka - Zg. Polskava -JP Planica - Bezovnik -JP Planica - Vešner -JP Planica - Harbul -JP Planica - cerkev -JP Planica - Dominek -JP Planica - Kovačnik - dom Planica -JP Planica - Lovski dom - Rožman -JP Planica - Uranjek -JP Planica - Capl -JP Planica - Mom -JP Bogdan Domadenik - Bračič -JP Vrhovšek -JP Šlamberger -odcep Fifer -JP Planica - mlekarne -JP Loka vaški dom - Bukovec -JP Loka - Potočnik -JP Loka - Šlamberger -JP Loka - Kokol -JP Loka - Trglec (Gradišče) -JP Loka - Štefan Tomše -JP Loka - Edi Tomše -JP Loka - Karlina Trglec -JP Loka - Bukovec -JP Mlekarna Brdnik -JP Štern v Gradišču -JP Gradišnik v gradišču -odcep Silvo Jurič -odcep Kapelar -zbiralnica Ivo Tomše -odcep Slavko Koren -odcep Rovtet -JP Štefan Tomšen -pluženje in posip navedenih cest in odsekov

7. Miran Potočnik s.p., Morje

-LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do križišča Sernc -JP Morje - Vauhnik -JP Morje - Med vinogradi -JP Morje - Papež Gril -JP Morje - Račič -JP Morje - Majerič

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM -JP Morje - Miro Sernco -LC Morje - Strma ulica -JP Morje - Štefanec -JP Morje - Tajna -JP Morje - Na livadi -LC Morje - dom krajanov, do križišča Loka Kopivnik -JP Morje - Ivan Podlesnik -JP Morje - Anton Kerle -JP Morje - Rak -JP Morje - Knez -JP Morje - Potnik -JP Morje - Stara Gora -JP Morje - Cvirn - Visočnik -JP Morje - Meklav -JP Morje - Veličkovič -JP Morje - Čebelarska ulica -JP Morje - Lunežnik -JP Morje - Jani Klauž -JP Morje - Nikolič -JP Morje - Zelena ulica -JP Morje - Senčna ulica -JP Morje - Brezovec -JP Morje - Klemen Cehtel -JP Morje - Loka -pluženje in posip navedenih cest in odsekov                                                                                        8. Boštjan Koželj s.p., Kopivnik                                                                             -LC Kopivniška cesta (odsek Strehar - Jarc) -JP Lepi vrh - Kotnik -JP Lokmirce -JP Lokmirce - Lunežnik - mlekarna -JP Lepi vrh -JP Lepi vrh - Lokmirce -JP Lepi vrh - Repnik -JP Lokmirce - žaga -JP Fram - Čurič -JP Lokmirce - Zvonko Ačko -JP Planica - Lipej -JP Lepi vrh - Planica -JP Jug - Ačko -LC Kopivnik - Loka (do križišča za Morje in Loko) -JP Kopivnik - Kuki -JP Fram - Nad gradom -odcep proti Jarcu -odcep Auda - Žerjav -JP Kopivnik - Bučar - Kokol -JP Kopivnik - Špindler -JP Planica - Krle -JP Kopivnik - Repnik -JP Kopivnik - Marica Stauber -JP Kopivnik - gozdarska hiša -odcep proti Repniku (mlekarna) -pluženje in posip navedenih cest in odsekov        

9. Vinko Domadenik, Ranče

-LC Fram - Cesta v Ranče                                                 -LC Fram - Ranče - Domadenik - bolnica -JP Šestdobe - Robič -JP Šestdobe - Repnik -JP Šestdobe - Ovnik -JP Ranče - Jug -JP Ranče - Cvirn -odcep Andi Falež -odcep Belinšek -JP Ranče - dom krajanov - Kolarek -JP Ranče - Repnik -JP Ranče - Milan Meglič

Želimo vam prijetno branje!

-JP Ranče - vikendi Bergauer -JP Ranče - vikendi - Krajnčič - Šauperl -JP Ranče - vikendi - Petrovič -JP Ranče-ulica pod Borovim gajem -JP Fram - Kugl -JP Fram - Črešnjev vrh -JP Fram - Na hribu (odcepa Veber in Žgalin) -JP Fram - Oljarska ulica -JP Fram - Oljarska ulica (odcep Tišič) -JP Fram - Cafova ulica -Parkirišča nogomet in tenis -JP Fram - Bregar -JP Kopivnik - Osterc -JP Kopivnik - Pliberšek -JP Ranče - Rudolf -JP Fram - Golčnik -pluženje in posip navedenih cest in odsekov

Vsi udeleženi v prometu morajo imeti obvezno zimsko opremo. Pluženje se bo izvajalo po prioriteti in sicer najprej državne ter lokalne povezovalne ceste s pločniki, nato krajevne ceste in na koncu javne poti. Plužiti se prične, ko zapade 10 cm snega.

10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p., Fram

-JP Fram - V gaj -JP Varta - Prejac -JP Varta - Mikolič - Greif -JP Varta - Helbl - terase -JP Varta - Beli dvor - Milan Koželj -JP Varta - Mom – Kosmačin - Ličen -JP Varta - Vlado Poljanec -JP Varta - Rotko -JP Varta - Sončna lica -JP Varta - Sončna ulica (odcep Fuchs) -JP Varta - grob talcev -JP Varta - Ulica talcev -JP Fram - Framska ulica -JP Fram - Turnerjeva ulica (odcep Hojnik - Pisanec) -JP Fram - Kratka ulica -JP Fram - Eberlova ulica -JP Fram - Pirkmajerjeva ulica -JP Fram - K ribniku -JP Fram - Ob sadovnjaku -JP Fram - Koropčeva ulica -JP Morje - Log -JP Morje Log - odcep Bedenik -JP Fram - Čerič -JP Fram - odcep Klančnik-Satler -parkirni prostor pod cerkvijo v Framu -vse avtobusne postaje v KS Fram -parkirni prostor ZD Fram -JP Fram - pokopališče -JP Fram - za pokopališčem -parkirni prostor pri mrliški vežici Fram -parkirišča nogomet in tenis -dvorišče KS Fram -parkirni prostor pred DTV Partizan Fram -parkirišča v okolici novega vrtca v Framu -pluženje in posip navedenih cest, odsekov, parkirišč in javnih površin

Uvoze in dovoze do svojih parcel so lastniki dolžni očistiti sami, prav tako prostore pred trgovskimi, gostinskimi in drugimi lokali. Vse tiste občane, ki puščajo avtomobile in tudi posode za smeti pred hišami ob cestah ter tako ovirajo pluženje, prosimo, da jih umaknejo in tako omogočijo neovirano in učinkovitejše izvajanje zimske službe. OBČINA RAČE-FRAM Pripravil: Samo RAJŠP

Deponije peska:

parkirišče pri pokopališču v Framu, Hvauc - Mariborska cesta 57, Mejal - Planica 29, Planica - odcep Lepi vrh Domadenik - Ranče, Dom krajanov Morje, Potočnik - Morje, Križišče Loka - Lokmirce, Loka - Kokol.

7


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

JAVNI POZIV za izbor operacij za uresni~evanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS DOBRO ZA NAS ob~in Makole, Polj~ane, Ra~e-Fram in Slovenska Bistrica v letu 2016, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja Lokalna akcijska skupina Dobro za nas je na spletni strani http://www.lasdobrozanas.si/javni-pozivi/ v sredo, 16. 11. 2016, objavila Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja in zato poziva lokalno prebivalstvo, javni, ekonomski in civilni sektor na območju občin Makole, Poljčane, Rače - Fram in Slovenska Bistrica k

prijavi predlogov operacij za izvajanje »Strategije lokalnega razvoja LAS Dobro za nas 2014 - 2020« za leto 2016. Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Makole, Poljčane, Rače - Fram in Slovenska Bistrica v letu 2016 in sofinanciranje njihovih stroškov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje operacij, izbranih na podlagi javnega poziva, znaša 370.605,00 EUR. Delež sofinanciranja operacij znaša 85 % upravičenih stroškov. Stroški se priznajo v obliki stroškov dela, materiala, naložb, storitev in prispevka v naravi, kot je določeno v 28. členu Uredbe CLLD. Prispevek v naravi v obliki zagotavljanja dela, blaga in zemljišč ne sme presegati 10 % skupnih upravičenih stroškov operacije. Stroški nakupa zemljišč lahko predstavljajo največ 10 % skupnih upravičenih stroškov operacije. Razliko do 100 % upravičenih stroškov ter neupravičene stroške krije upravičenec kot nosilec operacije iz lastnih sredstev. Podrobna vsebina javnega poziva, razpisna dokumentacija ter vloga za prijavo operacije so objavljeni na spletni strani LAS Dobro za nas: http://www.lasdobrozanas.si/javni-pozivi/. Vlogo na javni poziv je potrebno poslati priporočeno po pošti na naslov vodilnega partnerja - Razvojno informacijski center, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica do 31. 1. 2017 ali osebno dostaviti (med ponedeljkom in petkom) v pisarno vodilnega partnerja na naslovu Razvojno informacijski center, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica, najkasneje do 31. 1. 2017 do 12.00 ure. Dodatne informacije v zvezi s pozivom dobijo prijavitelji pri vodilnem partnerju lokalne akcijske skupine: Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica. Kontakt: Mirjana Predikaka (02/620 22 70) in Tomaž Repnik (02/620 22 73), vsak delovni dan od 9.00 do 13.00 ure. RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA

INFORMACIJA – pojasnilo razpisnih pogojev, ki izhajajo iz javnega poziva Obvezni sestavni del vloge, ki bo oddana na javni poziv (glejte zgoraj), mora biti zaprta finančna konstrukcija za celotno operacijo, kar pomeni, da mora predlog prikazovati razdelitev posameznih stroškov po posameznih partnerjih in vrstah stroškov. Pred vložitvijo posameznega zahtevka za izplačilo nepovratne finančne podpore mora biti operacija (oziroma posamezna faza operacije), na katero se zahtevek za izplačilo nanaša, zaključena. Vsi računi, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo, morajo biti plačani s strani prijavitelja ali morebitnih partnerjev, pridobljena pa morajo biti tudi vsa potrebna dovoljenja. mag. Zorica ZAJC-KVAS, direktorica OU Občine Rače - Fram 8

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Preživite predbožični zimski dan v pravljici

ROMANTI^NI BOŽI^ NA GRAJSKEM DVORIŠ^U GRAD RA^E, 17. - 18. 12. 2016 Božični sejem v romantičnem okolju gradu Rače, uživanje v pokušanju in vonjavah božiča, obdarovanja, nakupi božičnih daril, božični koncerti, dramske predstave, risanke, filmi, čajanke ipd.

Za vse prireditve je vstop prost! Vljudno vabljeni!

OBČINA RAČE-FRAM

Želimo vam prijetno doživetje romanti~nega boži~a! Želimo vam prijetno branje!

9


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Silvestrovanje na grajskem dvori{~u v Ra~ah Veseli nas, da ste mnogi na najdaljšo noč v letu postali že stalni udeleženci občinskih silvestrovanj. Ne le tiste, ki se od vsakega 31. decembra že tradicionalno poslovite na grajskem dvorišču, ampak tudi ostale, ki se nam ob teh priložnostih pridružite občasno ali o tem prvič razmišljate letos, obveščamo, da smo se v občinski upravi Občine Rače-Fram ponovno lotili organiziranja skupnega 'skoka' v novo leto. Zadnji dan v letu ponuja številne razloge, zaradi katerih je vstop v novo leto prijetno pričakovati in dočakati v družbi veselih znancev in neznancev, ki se vselej v precejšnjem številu zberejo na grajskem dvorišču, da bi staro leto skupaj pospremili v zgodovino ter družno odprli prvo stran novega lista življenja. V obdobju, ko je vsakodnevno vse preveč hitenja, stresov in skrbi, je še toliko bolj pomembno, da si znamo vzeti čas za sprostitev, veselje in drug za drugega. Da bi bilo tudi letos tako, bomo skušali poskrbeti s pomočjo glasbenih gostov (ansambel 'Topliška pomlad') in ponudnikov gostinskih uslug (Turistično in rekreacijsko društvo 'Toti lisjak' Rače), za nekaj čarobnih trenutkov pa bo poskrbel tudi polnočni ognjemet.

Zaradi rizičnosti vremena v tem času se bomo, kolikor bo v naši moči, tudi 'tam zgoraj' skušali pravočasno dogovoriti za praznični večer brez prehudega mraza, vetra in padavin, za skorajda vse ostalo pa lahko poskrbimo z lastnim trudom, dobro voljo in pozitivnimi mislimi ter najboljšimi željami za prihajajočih novih 365 dni, ki jim velja dati možnost in priložnost.

Zdravica novemu letu 2017 Dnevi kratki, temno vedno huje, sonca zlatega močno primanjkuje. Noči so brez konca in povsem črne, ko star koledar na december se obrne. Nadenemo tople kape, bunde so zaprte, oči pa pričakujoče nekam v daljavo zazrte. Nosovi so škrlatno rdeči, vratovi v šale zaviti, ko pred grad Rače gremo Silvestrovo proslaviti. Najdaljša noč v dobri družbi prav nič se ne vleče, veselo prepevamo, se smejemo in plešemo goreče. Stojnice se pod številnimi dišečimi dobrotami šibijo, gostinci se vsakega lačnega in žejnega razveselijo. Naposled napoči tisti čas, ko naš preljubi planet v hipu razsvetli na stotine ognjemetov, raket, ko se zdi, da vsi ljudje na tem svetu glasno nazdravljamo in odštevamo 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 za srečo v novem letu! (S. A.)

Toliko na tem mestu, več o načrtovanih dogajanjih na občinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih informativnih listih, ki jih mesečno prejemate na dom. Ko bo ura polnoč bíla, ne sprašujte, kaj sedaj. Radost, srečo k sebi povabite in vsega lepega se veselite. Pridružite se nam in 31. decembra 2016 pomagajte odštevati sekunde do leta 2017. Veseli bomo vaše družbe - prijazno vabljeni! OBČINA RAČE-FRAM 10

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Strategija razvoja lokalne samouprave Dokument 'Strategija razvoja lokalne samouprave' je sprejet - kaj prinaša?

Vlada RS je 29. septembra 2016 sprejela besedilo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. Po razlagah pripravljavcev bi naj bil to prvi dolgoročni pogled na razvoj lokalne samouprave v Sloveniji. Besedilo je nastajalo skoraj dve leti. V času javne razprave so bila k podajanju pripomb povabljena ministrstva, politične stranke, zbornice, nevladne organizacije, poslanci Državnega zbora RS, državni svetniki, fakultete, inštituti, pa tudi občine in njihova združenja. Kako se je ravnalo s pripombami ostale zainteresirane javnosti, mi ni poznano, pogledi na predmetnem področju delujočih subjektov pa v besedilo niso bili zajeti. Pompoznemu poimenovanju navkljub tako strategija občinam za enkrat ne prinaša nič novega, v prihodnosti pa - po mojem mnenju - tudi nič koristnega. Ure strokovnega dela na teoretični ravni, katerih rezultat sta sprejeta cilja - krepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni - so tako povzročile verjetno le ne male stroške brez uporabnega izdelka. V podkrepitev moje teze izpostavljam primer poudarjanja krepitve vpliva občanov v okolju in njihovo sodelovanje pri sprejemanju odločitev organov lokalne samouprave za zagotovitev učinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih storitev na lokalni ravni. V kolikor ste ob prebiranju predhodnega stavka izgubili rdečo nit, je moj namen dosežen. Predstaviti sem vam želela zgolj, kaj strategija prinaša - nič, oziroma le zmedo (stavek je dobesedno prepisan iz dokumenta). Odgovora na enostavno vprašanje, kako vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal optimalno razmerje med demokratičnostjo in učinkovitostjo delovanja slovenskih občin, tako še vedno nimamo. Enoznačen odgovor verjetno tudi ne obstaja, saj nam življenje niza vedno nove, nepredvidljive situacije, s katerimi se soočamo. Osebno menim, da bo sprejeta strategija tako ostala le mrtva črka na papirju, v primeru njenega nadgrajevanja in vključevanja v normativni okvir pa bi lahko povzročila tudi nepopravljivo škodo. V občinski upravi Občine Rače - Fram se (z ali brez strategije) zavedamo, da moramo z javnimi sredstvi ravnati gospodarno, zato sta naši vodili sledenje s proračuni zastavljenim ciljem ter ekonomičnost poslovanja. Pomagati želimo tudi v situacijah, kjer tega sicer nismo dolžni, a pri nas je praksa, da (če je le v naši moči in s tem ne posegamo v pristojnosti drugih) ne delamo le tistega, kar nam nalaga služba. Prav tako se trudimo, da v svoje delo vnašamo osebno noto, ki presega strogo uradnost, posledično pa kdaj stopimo tudi 'preko črte'. Da naše poslanstvo razumemo na naveden način, zaposleni ozaveščamo na raznih srečanjih, kjer si ogledalo postavimo izven uradnih prostorov. Zadnja v nizu tovrstnih aktivnosti je bila izvedena na območju krajinskega parka TAL 2000, kjer nas je gostoljubno sprejel tamkajšnji lastnik, Roman Hergan.

Po zavzetem delu trenutek skupne sprostitve - občinska uprava in režijski obrat na kostanjevem pikniku; jesen 2016 Foto: Roman Hergan

Namesto zaključka pa - da se vrnemo na predhodno tematiko - eden od povsem praktičnih primerov anomalij: ob strogem sledenju veljavnim predpisom, ki določajo okvir našega dela, bi z izvajanjem zimske službe (pluženjem) morali prekiniti, ko so namenska sredstva za to področje porabljena. Strogo formalno moramo namreč starko zimo, če potrka na vrata (tudi) meseca marca, vljudno odsloviti; gostimo jo lahko le, v kolikor nas v tem letnem času ni že prevečkrat obiskala. Slogan naše strategije, ki glasi 'Tukaj smo za občane, zato nam zanje ni vseeno', smo že večkrat predlagali v razmislek različnim državnim organom, a - žal - neuspešno. Menda ga ni mogoče uzakoniti. Lep predpraznični pozdrav!

Želimo vam prijetno branje!

mag. Zorica ZAJC - KVAS, direktorica OU Občine Rače-Fram 11


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KOMUNALNO - CESTNO GOSPODARSTVO Na{a gradbi{~a odprta do 'prave zime' Tudi letos bodo gradbišča obratovala v polnem teku vse do obilnejših snežnih padavin V drugi polovici novembra, ko nastaja ta prispevek, pospešeno zaključujemo z gradbiščnimi deli, ki se nanašajo na investicijske postavke na komunalnem področju. V mislih imam vse tiste investicije, katerih zaključek je predviden v koledarskem letu 2016. Pred koncem koledarskega leta se običajno ozremo nazaj in analiziramo, ali smo izpolnili začrtane plane. O sami realizaciji se bom nekoliko bolj razpisal v naslednji številki Novic, tokrat pa bom več pozornosti namenil projektom/objektom, ki jih želimo zaključiti oz. predati v uporabo še v letošnjem letu. Pred zaključkom novembra imamo odprtih še kar nekaj gradbišč, vezanih predvsem na investicijska in pa tudi redna vzdrževalna dela. Obseg vzdrževalnih del se iz leta v leto povečuje, saj kanalizacijsko in vodovodno omrežje (zaradi potreb občanov) vsakoletno širimo, obenem pa je komunalna infrastruktura na posameznih odsekih dotrajana. Predvsem v hitro rastočem Morju je ostalo nekaj območij, kjer je na posameznih krajših odsekih potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za drugo fazo izvedbe fekalnega kanalizacijskega omrežja v Morju smo v letu 2016 intenzivno pristopili k nadaljevanju širitve javnega kanalizacijskega omrežja za odpadne vode. Primarni vodi, zgrajeni ob Bistriški, Morski ter Priolovi cesti, ki predstavljajo del 'hrbtenice' kolektorja na trasi Morje-Fram-Rače, bodo po zagonu glavnega črpališča za odpadne vode v Morju ravno te dni predani v uporabo. V sklopu navedenih odsekov bo v funkcijo predanih tudi nekaj sto metrov tlačnih vodov za odvajanje odpadnih voda. Ker se bo investicija nadaljevala tudi v letu 2017, prosimo občane za posluh in razumevanje med samim nadaljevanjem gradnje fekalnih kolektorjev, saj bodo zaradi navedenega na posameznih cestnih odsekih postavljene začasne delne ali popolne cestne zapore. Trudimo se, da bi fekalni vodi v največji možni meri potekali po javnem zemljišču, vendar zaradi razgibanosti terena in gravitacijske izvedbe to ni vedno mogoče. Po večletnih razpravah o smotrnosti izgradnje javne kanalizacije na delu Lackove čete v Račah lahko povem, da bo tudi navedeni odsek do konca novembra 2016 predan v uporabo. Na območjih, kjer zaradi razgibanosti terena, manjše poseljenosti in posledično nesorazmernih stroškov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda, bomo, tako kot v preteklih letih, predvidoma tudi naslednje leto iz občinskega proračuna nudili možnost sofinanciranja izgradnje malih bioloških čistilnih naprav in hišnih črpališč. Na cestni infrastrukturi je bilo v jesenskih mesecih izvedenih precej vzdrževalnih del; predvsem gre za dotrajana vozišča na asfaltnih površinah, udarne jame z mrežastimi razpokami ter (ob povečanem številu tovornih vozil) za sprotne sanacije obcestnih bankin. V prvi polovici meseca decembra želimo zaključiti širitev hodnika za 12

pešce na delu Ljubljanske ceste v Račah (od Kolodvorske do Ulice bratov Turjakov), ki se izvaja v sklopu polaganja plinovoda, optičnega omrežja in električnih vodov za potrebe javne razsvetljave.

Podvrtanje Ljubljanske ceste v Račah v sklopu širitve pločnika in zamenjave vodovodnih cevi

Prav tako bo ob ugodnih vremenskih razmerah zaključena izgradnja hodnika za pešce ob Priolovi cesti v Morju.

Urejanje pločnika in odvodnjavanja na Priolovi cesti v Morju

Na razpisu izbrano gradbeno podjetje Pomgrad d.d. je saniralo ali na novo asfaltiralo pet odsekov občinskih cest v Loki nad Framom, Morju, Rančah in Framu. Primopredaja zaključenih objektov je predvidena zadnji teden novembra. Tudi dokončanje sanacije ulic Ob potoku v Morju in v Račah (po zamenjavi vodovodnega omrežja in sopolaganju plinovoda ter komunikacijske in energetske infrastrukture) je predvideno do konca novembra oz. najkasneje do sredine decembra, vendar smo v tem primeru (predvsem zaradi obratovanja asfaltnih baz) odvisni od vremenskih razmer. Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kot veliko dodatno pridobitev štejemo tudi širitev optičnega omrežja na območju občine - odseki do naselij Ranče, Šestdobe, Planica, Loka, Morje. Da bi prometno varnost ohranjali na kar se da visokem nivoju, skušamo (v skladu z veljavno prometno zakonodajo in cestno varnostnimi predpisi) poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Vlaganja v cestno razsvetljavo prav tako pripomorejo k povečani varnosti udeleženih v prometu. Omrežje javne razsvetljave sprotno obnavljamo in širimo (nameščene LED svetilke, ob povečani varnosti, vodijo k zadanemu cilju zmanjševanja in racionalizacije porabe proračunskih sredstev) v sklopu izvedbe optičnega in kanalizacijskega omrežja. V zimskem času je prometna varnost zaradi neugodnih vremenskih razmer še posebej odvisna od prizadevnih lokalnih izvajalcev zimske službe, ki bodo tudi to zimo sedli na delovne stroje in po najboljših močeh odstranjevali sneg s cestišč in drugih javnih površin (seznam izvajalcev objavljamo na straneh 6 - 7). Sodelavci v režijskem obratu ravno v času pisanja članka pridno nameščajo obcestne zimske količke, ki voznikom in izvajalcem zimske službe pomagajo pri lažjem zaznavanju poteka trase cestišča.

• Odvoz kosovnih odpadkov

Odvoz kosovnih odpadkov od začetka leta 2016 poteka po sistemu 'NA KLIC'. Gre za nekoliko spremenjeno obliko odvoza kosovnih odpadkov (ta nadomešča prakso bivšega izvajalca, podjetja Snaga d.o.o. - vsakoletno enotedensko pomladansko akcijo 'Od vrat do vrat', ki je bila s sistemom 'na klic' ukinjena). Gospodinjstva torej lahko sedaj kadarkoli (enkrat v koledarskem letu) obvestijo Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o. o želenem odvozu in o vrstah kosovnih odpadkov. To je mogoče storiti s prijavnico, ki je objavljena na spletni strani: http://www.komunalaslb.si/kosovni-odpadki.html. Izpolnjeno prijavnico pošljete (po pošti, faxu ali e-pošti) na naslov: Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Ul. Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica ali pa izpolnite kar SPLETNI OBRAZEC za naročanje odvoza kosovnih odpadkov. Za odvoz kosovnih odpadkov se lahko prijavite tudi po telefonu (tel. št.: 02/80 55 416). Odvoz kosovnih odpadkov poteka ob sobotah, ko je zbranih dovolj prijav oz. najkasneje v 6 tednih od naročila. O odvozu boste vsaj 3 dni prej pisno obveščeni. Prijavljene kosovne odpadke na dan odvoza nastavite na stalno prevzemno mesto (do 6. ure zjutraj).

• Obvestilo o obratovalnem času Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v Račah

Pozabiti ne smemo tudi na področje ekologije in ravnanja z odpadki, ki se jih prav v prazničnih dneh pojavi največ. Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadov v Račah se nekateri občani pridno poslužujejo. Odlaganje ločenih odpadkov je za naše občane - ob predložitvi odrezka podjetja Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., ki dokazuje vključenost posameznega gospodinjstva v redni odvoz gospodinjskih odpadkov - brezplačno. Podjetnikom pa vnovič namenjamo opozorilo, da so dolžni odvoz in odlaganje odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni režiji, saj odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru ni predvideno! Ko že teče beseda o ločevanju odpadkov, pa še obvestilo občanom, da bodo do 31. decembra 2016 vsa gospodinjstva, ki so vključena v sistem rednega odvoza gospodinjskih odpadkov, prejela rumene vreče za zbiranje embalaže, ki bi naj posameznemu gospodinjstvu zadostovale do konca koledarskega leta 2017. Želimo vam prijetno branje!

V zimskem času (med 1. novembrom in 15. marcem) bo Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Rače odprt vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 13. uro. Ob prazničnih dneh bo zbirni center zaprt. Sprememba urnika obratovanja velja do 15. marca 2017, ko bomo znova prešli na poletni delovni čas zbirnega centra v Račah. Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za ločeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim, temveč zgolj fizičnim osebam oz. gospodinjstvom v naši občini. Podjetniki si morajo v lastni režiji zagotoviti ločen odvoz odpadkov iz dejavnosti. Občane vljudno prosimo, da ločene odpadke odložijo v obratovalnem času zbirnega centra in ne izven obratovalnega časa pred sam vhod, kar je nekaterim že prišlo v grdo navado, ki med drugim onemogoča optimalni logistični proces praznjenja zabojnikov. Prav tako je vsakršno odlaganje odpadkov in ostalih materialov v bivšo SCT jamo strogo prepovedano!

Ob bližajočih se praznikih in zaključku koledarskega leta želim vsem obilo osebne sreče. Pripravil: Samo RAJŠP

13


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KMETIJSTVO Strokovna delavnica o trženju za kmetijske in turisti~ne ponudnike Občina Rače-Fram, Občina Hoče-Slivnica, Občina Miklavž na Dravskem polju in Mariborska razvojna agencija smo v sklopu projekta Samooskrba Podravja organizirali delavnico za kmetijske in turistične ponudnike, z naslovom 'Uvod v kreativno ponudbo in trženje podeželja', ki je potekala 14. 11. 2016 v kulturnem domu v Hočah. Izvedbo delavnice in predavatelje so financirale omenjene občine.

Predavateljice

Dr. Tanja Lešnik Štuhec v povzetku delavnice piše, da so udeleženci delavnice spoznali pomen odlične kakovosti ponudbe vsakega posameznega ponudnika ter dejstvo, da lahko le povezani dosežemo vrednost in prepoznavnost območja ter skrbimo za samozadostnost in blagostanje lokalnih prebivalcev. Odlična blagovna znamka vsakega posameznika je bistvena, še predvsem takrat, ko ciljano nagovarja nišne skupine kupcev. Velja pa dejstvo, da je med vsemi novodobnimi marketinškimi orodji še vedno najbolj pomembna privlačna in lahko dostopna spletna stran ter pretok informacij od 'ust do ust' oz. 'od miške do miške', o čemer je prav tako govorila dr. Tanja Lešnik Štuhec.

Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor nam je s predstavitvijo kreativne kulinarike pričarala odlične okuse tradicionalnih jedi, ki so v obliki malih grižljajev obudili spomine in jih lahko učinkovito uporabimo tudi, ko želimo presenetiti naše goste (povzeto po dr. Tanji Lešnik Štuhec; Hoče, 14. 11. 2016).

Prednosti izvedbe delavnice so bile: spoznavanje ponudnikov med seboj, njihovih značilnosti, prednosti, slabosti, priložnosti in možnost mreženja med ponudniki, iskanje skupnih točk za skupno trženje ter promocijo. Koristi za udeležence delavnice so bile: individualno svetovanje, dvig ključnih kompetenc za samostojno delo v praksi, komunikacijske veščine, večja suverenost pri nastopanju in zagovarjanju svojih stališč, organizacijske veščine - organiziranost in sistematičnost pri delu, odgovornost in zanesljivost, postavljanje realnih ciljev, samostojnost, obvladovanje časa, osebnostne in socialne zmožnosti - večja motivacija, odprtost in iskrenost, širša razgledanost, pripravljenost na sodelovanje.

Ponudniki iz občine Rače-Fram

Med delavnico; prisluhnili smo dr. Tanji Lešnik Štuhec

Primer dobre prakse je predstavila Urška Topolšek Planinšek iz Turistične kmetije Urška. 14

Občinski koordinatorji projekta 'Samooskrba Podravja' Tanja Kosi (Občina Rače-Fram), Veronika Tonejc (Občina Hoče-Slivnica) in Renata Vučina (Občina Miklavž na Dravskem polju) - želimo v prihodnje še nadgraditi začeto skupno sodelovanje in povezovanje. Pripravila: Tanja KOSI Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM TURIZEM Zaklju~ek projekta 'Moja dežela - lepa in gostoljubna 2016' Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in prizadevanje za lepši videz naše občine za leto 2016 Zaključek projekta 'Moja dežela - lepa in gostoljubna 2016' je potekal v soboto, 19. novembra 2016, v sklopu t. i. meseca orhidej v Račah (prireditev je bila del dogodka razstave slik orhidej avtorja Ludvika Rajbarja in razstave živih orhidej podjetja Ocean Orchids d.o.o. iz Dobrovnika). Na slovesni prireditvi v Beli dvorani gradu v Račah je direktorica Občinske uprave Občine Rače-Fram, mag. Zorica Zajc-Kvas, s člani ter članicami ocenjevalne komisije podelila skupno 49 priznanj (od tega eno najvišje) nagrajencem za najlepše urejene stanovanjske stavbe, poslovne objekte in kmečka dvorišča v naši občini.

Rače • družina Knafelj, Ješenca 49 • družina Hojnik, Priolova c. 117, Morje • družina Hameršak, Cesta talcev 84, Rače • družini Gradišnik - Žižek, Strma ul. 49, Morje • družina Hauptman, Ptujska c. 54, Rače • družina Repnik, Kopivnik 24b • Jožica Kozoderc, Cesta talcev 95, Rače • družina Veber, Črešnjev vrh 10, Fram • Silva Krajnc, Grajski trg 7, Rače • Ljiljana Hojnik, Ješenca 49a • Vlasta Gselman, Podova 17a • Vera Jelšek, Ješenca 25b • družini Lah - Furek, Podova 29 • Miroslava Jerovšek, Stara gora 40, Morje • Zofija in Franc Lesjak, Gortanova ul. 16, Rače • družini Mihurko - Firbas, Delavska ul. 18, Rače • Samo Kužner, K ribniku 3, Fram • družina Frangež, Poljska c. 17, Rače • družini Tomanič - Renčelj, Ptujska c. 72, Rače • družini Rižner - Šibila, Cesta talcev 13, Rače • Mojca Lesjak, Brezovec 49, Morje • Anka in Mladen Roner, Cesta talcev 9, Rače • Rozalija Ogorevc, Kratka ul. 4, Fram • družina Renčelj, Ul. bratov Turjakov 22a, Rače • Marija Petek-Verdev, Turnerjeva ul. 68, Fram • Leopoldina Razboršek, K ribniku 4, Fram • družina Jarc, Kopivnik 14 • Anica Šoštarič, Tajna 4, Morje • Angelca Štern, Tajna 35, Morje • družina Gorišek, Ulica talcev 1, Fram • Mirica Mlakar, Podova 23. * Kategorija 'kmečka dvorišča'; priznanja so prejeli: • kmetija Brezner, Ješenca 18 • kmetija Mlakar, Brezula 53 • kmetija Fišer, Turnerjeva ul. 37, Fram • kmetija Greif, Bistriška c. 21, Fram • kmetija Štern Krajnc, Tajna 37, Morje • Turistična kmetija Štern - 'Pri Kovačniku', Planica 9, Fram.

Utrinek s prireditve - del udeležencev

* Kategorija 'poslovni in družbeni objekti'; priznanja so prejeli: • Župnija sv. Ane, Pohorska c. 2, Fram • Mesarija in predelava mesa Skodič, Ljubljanska c. 60, Rače • Župnija sv. Jožefa Delavca Rače, Ptujska c. 6, Rače • PGD Rače, Ptujska c. 15, Rače • Društvo krajanov Morje, Priolova c. 59, Morje • PGD Podova (Boris Furek), Podova 26 • Ribiško društvo Fram (Jožef Erhatič), V gaj 26 • Ribogojnica Živko, Kopivnik 58, Fram Najvišje priznanje v kategoriji 'kmečka dvorišča': 'Pri Baronu' - Izletniška ekološka kmetija Uranjek, Planica 6, Fram (foto: glejte notranjo hrbtno stran ovitka Novic).

Podeljevanje priznanj

Letošnji nagrajenci so: * Kategorija 'stanovanjske stavbe'; priznanja so prejeli: • družina Dolenc, Delavska ul. 13, Rače • Zdenka Čretnik, Ješenca 63 • družina Florjančič, Ul. bratov Turjakov 21, Želimo vam prijetno branje!

Nagrajenec prihaja po najvišje priznanje

15


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Borisu Uranjeku je bilo izročeno najvišje priznanje za lepo urejeno okolje v kategoriji 'kmečka dvorišča', razveselil pa se je tudi umetniške slike in orhideje

Družabno srečanje se je nadaljevalo z domačo kulinarično pogostitvijo, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena Klasje Rače.

Z doživetim glasbenim nastopom sta očarala sopranistka Petra Turk Rupreht in tenorist Sergej Rupreht iz Maribora.

V preddverju Bele dvorane gradu Rače so članice ročnodelskega krožka Metuljček Rače tradicionalno na ogled postavile unikatne izdelke, ki so izpod njihovih spretnih prstov nastali letos. Manjkalo pa ni niti jesenskega zelenjavno-sadnega tihožitja.

16

Projekt urejeno in gostoljubno okolje prepoznava kot predpogoj kakovostnega turizma, spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Projekt je pomembna sestavina celovitega upravljanja s turistično destinacijo kot tudi integralnega turističnega proizvoda. Znova lahko ugotovimo, da smo s pomočjo prireditve 'Moja dežela - lepa in gostoljubna' v niz prijaznih druženj v gradu Rače in lepih skupnih spominov dodali še en biser. Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŽBENE DEJAVNOSTI Nekaj novic od septembra do decembra • Žepnine v šolskem/študijskem letu 2016/17

V Novicah št. 70-2/2016 in na naši spletni strani smo, na osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Občinskega sveta Občine Rače-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev žepnin dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2016/17. Na podlagi navedenega so do občinske žepnine, ki znaša 30,00 EUR mesečno in upravičencem pripada od 1. septembra tekočega do 30. junija naslednjega leta (10 mesecev), upravičeni naši šolajoči se občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: * imajo stalno prebivališče na območju občine Rače Fram, * imajo status dijaka, v kolikor: - v času vložitve vloge še niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraževanja, poklicnega tečaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2016 dalje, v trajanju celotnega šolskega leta 2016/17, * imajo status študenta, v kolikor: - bodo študentje 1. letnikov vseh študijskih programov do 30. 6. 2017 dopolnili največ 21 let, - v času vložitve vloge še niso dopolnili 25 let oz. v primeru študija medicine v času vložitve vloge niso starejši od 27 let, - z izobraževanjem pridobivajo strokovne (in ne znanstvene) nazive (študentom, ki se izobražujejo po bolonjskem sistemu, žepnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 – statistični ravni 6 in 7/ in za čas statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem), * so pravočasno vložili vlogo za pridobitev žepnine.

Komisija za ocenjevanje okolja - od leve: Patricija Thaler, Tanja Kosi - vodja projekta, Renato Majarič, Polona Majarič in Lucija Klavž Vse foto: Ludvik Rajbar in Luka Kolarič

Na svidenje in srečno 2017!

Želimo vam prijetno branje!

Pripravila: Tanja KOSI

Vložene vloge za občinske žepnine so se je letos ustavile pri številu 396 (lani 408, predlani 430). Ugodeno je bilo 382 (lani 378, predlani 410) vlagateljem (od tega 224 dijakom in 158 študentom), ostale vložene vloge pa so bile zaradi neizpolnjevanja katerega izmed razpisanih pogojev zavrnjene. Iz teh podatkov izhaja, da bomo v šolskem/študijskem letu 2016/17 za žepnine iz občinskega proračuna namenili skupno blizu 115.000 evrov. Dodeljevanje žepnin na tak način in v tolikšnem obsegu predstavlja edinstveno pravico, ki je vrstniki dijakov in študentov iz naše občine niso deležni v nobenem drugem lokalnem okolju. Z ozirom na številne pozitivne odzive 300 evrov na posameznika letno iz občinskega proračuna mladim večinoma očitno veliko pomeni in vsaj nekoliko olajša finančne skrbi tako njim kot njihovim staršem. Vsem dijakom in študentom želimo zvedavo, čim bolj zanimivo in uspešno izobraževalno pot! 17


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Naših 21 novih občanov: 9 novorojenk, 12 novorojencev

Na osnovi občinskega pravilnika Občina Rače-Fram že vrsto let dodeljuje tudi prispevek za novorojence. Slednji za starše, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaša 150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke pa 300,00 evrov. Prispevek je mogoče uveljaviti v roku 6 mesecev od otrokovega rojstva. V kolikor so starši pripravljeni novorojencu za nakazilo občinskega prispevka odpreti t. i. Hrčkovo knjižico pri Novi KBM (prej PBS), je pripadajoča sredstva občine mogoče oplemenititi še z dodatnimi 30,00 evri, ki jih primakne navedena banka; v tem primeru je vlogi (oba obrazca sta dostopna na naši spletni strani: www.racefram.si) potrebno oddati v roku 3 mesecev po datumu otrokovega rojstva.

Objavljamo še imena otrok, za katere je bil prispevek za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (od septembra do vključno novembra 2016): Tiara Trstenjak Ornik, Mia Buhin, Matic Jurič, Klara Breznik, Mai Kancler, Erik Vasa, Ana Muić, Jan Čobec, Marcel Ožbolt, Lili Krebs, Filip Jus, Lana Zorko, Alexander Pečovnik, Nejc Mohorko, Ela Jekić, Lana Virt Jurič, Luka Djukić, Val Fingušt, Aurora Gojčič, Filip Bedenik in Svit Vogrin. Ugotavljamo torej, da smo med naše občane z veseljem sprejeli (vsaj) 20 novih nadobudnežev in nadobudnic, od tega 9 deklic in 12 dečkov. Med njimi je 11 prvo- in 10 drugorojenk/cev. Pa še primerjava: v letu 2014, ki je bilo, kar zadeva nataliteto, tudi v naši občini precej nad dolgoletnim povprečjem, so bili starši - vlagatelji upravičeni do prispevka za novorojence za skupno 97 otrok. Lani je bilo tovrstnih vlog občutno manj, natančneje 59. Do konca letošnjega novembra pa smo prejeli skupno 68 (od tega 67 upravičenih) vlog za prispevek za novorojence in najbrž ni realno pričakovati, da bi lahko december to število občutneje dvignil. Vsem malčkom in njihovim staršem želimo čim več družinske sreče, vsem pa zvrhan koš smeha in zdravja.

• Javna dela v letu 2017

Javna dela kot oblika aktivne politike zaposlovanja so postala domala nepogrešljiva tudi v lokalnih skupnostih. V Občini Rače-Fram si vsako leto znova intenzivno prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov javnih del zadostili čim več potrebam v lokalnem okolju, s tem pa obenem čim širšemu krogu dolgotrajnih (tokrat je na tem še poseben poudarek) iskalcev zaposlitve ponudili

18

priložnost za delo in s tem za lasten zaslužek, ki nudi ne le možnost preživetja oz. dostojnejšega življenja, temveč pomembno vpliva tudi na dvig samopodobe in ohranjanje oz. vnovično navezavo socialnih stikov posameznika. Veseli nas, da je letos Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) že 4. novembra objavil javno povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2017 (v minulih letih jim to običajno ni uspelo pred koncem decembra, kar je običajno povzročalo dodatne dileme in težave). To dejstvo daje realno upanje, da bo izbor kandidatov za vključitev v javna dela za prihodnje leto lahko izveden pravočasno in da bodo programi resnično lahko aktivirani s 1. 1. 2017, kot glasijo tudi prijave. Pozitivne informacije ZRSZ o potrditvi prijavljenih programov in želenega števila udeležencev smo namreč prav tako že prejeli. Občina Rače-Fram, ki je po podatkih ZRSZ v obdobju od januarja do vključno avgusta 2016 beležila 12,6-odstotno registrirano brezposelnost (lani 14,4 %), se je na javno povabilo v prvem mogočem terminu, 11. 11. 2016 natanko ob 8.00 uri, odzvala s prijavo petih programov javnih del. Od tega se dva vsebinsko nanašata na področje urejanja okolja in prostora (programa 'Varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami in spodbujanje trajnostnega prostorskega razvoja' ter 'Urejanje in vzdrževanje javnih površin in občinskih cest'; izkazovali smo potrebo po vključitvi skupno 8 udeležencev od II. do IV. ravni izobrazbe), dva na področje kmetijstva (programa 'Razvoj podeželja' in 'Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnova vasi'; potrebovali bi 3 udeležence s IV. oz. V. ravnjo izobrazbe), eden pa na t. i. druge programe javnih del ('Pomoč pri izvajanju programov za občane', za enega udeleženca s V. izobrazbeno ravnjo). Veseli nas, da smo na razpisu uspeli, saj si predvsem na področju komunalnih dejavnosti (okolje in prostor), kot pomoč zaposlenim v režijskem obratu, uspešno opravljenih nalog brez prav tako prizadevnih udeležencev javnih del ne znamo več predstavljati. Če je doslej tekla beseda o vsebinah, kjer se Občina Rače-Fram pojavlja v dveh vlogah - kot naročnik in izvajalec programov javnih del, pa naj v nadaljevanju povemo še, da smo podprli tudi prizadevanja domačih vzgojnoizobraževalnih in varstvenih zavodov ter različnih zunanjih neprofitnih izvajalcev, ki so nas zaprosili za potrditev izjave o javnem interesu za prijavo pripravljenih programov JD z njihove strani, v katere bi prav tako vključili naše občane - dolgotrajne iskalce zaposlitve (v to skupino sodijo osebe, katerih neprekinjena brezposelnost traja najmanj leto dni). Z veseljem lahko povemo, da so sedaj že dolgoletne izkušnje, ki jih imamo z izvajanjem javnih del, praviloma dobre. Manj prijetna plat javnih del, ki imajo, kar zadeva časovno možnost vključenosti posameznikov, omejen rok trajanja (praviloma 12 mesecev), pa je, da se vsako leto težko poslovimo od udeležencev, ki so vsak zase in kot celota prispevali pomembne kamenčke v naš skupen mozaik prizadevanj za celostno čim boljšo in čim lepše urejeno občino Rače-Fram. Upamo in verjamemo, da nam bo skupaj uspevalo tudi v bodoče. Pripravila: Simona ANTOLIČ Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Zasedenost na{ih javnih vrtcev v teko~em {olskem letu

• Informacija Enote vrtca pri OŠ Rače o predvideni novi spremembi centralnega čakalnega seznama (CČS)

Že v prejšnjih številkah glasila smo podrobneje predstavili potek vključevanja in sprejema otrok v naša javna vrtca v šolskem letu 2016/2017, v tokratnih Novicah pa vas informiramo o tem, da je v Enoti vrtca pri OŠ Rače ponovno prišlo do nekaterih sprememb - znova že na samem začetku novega šolskega leta. V Račah so se torej tudi letošnjo jesen (že v mesecu septembru) sprostila mesta, ki so jih pristojni v vrtcu nato le delno uspešno zapolnili s čakajočimi iz centralnega čakalnega seznama (CČS). K podpisu pogodb so kasneje pozivali tudi starše čakajočih otrok, ki jih sicer vodijo na evidenčnem seznamu (seznam otrok, ki jih starši vpisujejo med letom), a je konec meseca septembra v Račah še naprej ostalo eno prosto mesto. Ko je pristojnim le uspelo zapolniti to prosto mesto, pa sta se tekom meseca oktobra nato sprostili še dve mesti, ki so ju uspeli zapolniti šele v začetku meseca novembra, ko so na evidenčni seznam prejeli novi vlogi. Na CČS in na evidenčnem seznamu namreč Enota vrtca pri OŠ Rače v času sprostitve mest ni več imela 'svojih' ustreznih otrok (otrok, ki so bili vpisani v Račah in ki bi ustrezali glede na državne normative ter na oblikovane oddelke). Na CČS so bili in so še vedno čakajoči otroci, ki bi jih lahko v času prostih mest vključili ter sprejeli v Enoto vrtca pri OŠ Rače, vendar so bili ti otroci vpisani v Enoto vrtca pri OŠ Fram, starši pa (tudi tisti, ki so otroke v Fram vpisali po javnem vpisu - med letom, zaradi česar so njihovi otroci v Framu uvrščeni na evidenčni seznam) se na poziv, da za tekoče (zgolj za eno) šolsko leto otroke vključijo v vrtec v Rače, žal niso odzvali oz. so to možnost odklonili. Po trenutnih informacijah, ki smo jih sredi meseca novembra 2016 prejeli iz Enote vrtca pri OŠ Rače, se bo konec novembra ponovno sprostilo še eno mesto, za zapolnitev katerega pa že imajo na CČS ustreznega čakajočega otroka, zaradi česar smo v pričakovanju posodobitve CČS. Vsi oddelki vrtca v Račah so tako v času pisanja tega prispevka polno zasedeni in bodo tudi po predvideni sprostitvi in predvideni takojšnji zapolnitvi prostega mesta ostali še naprej polno zasedeni. Hkrati vas obveščamo, da se zadnja leta v Enoti vrtca pri OŠ Fram s takšnimi spremembami in izpisi med šolskim letom ne srečujejo. Pripravila: Nataša JAMBROVIČ MARIN

ZA SPROSTITEV: posebnost jeseni leta 2016 - 'super luna' No, pa naj ji bo! Luni, namreč! Natančneje - polni luni. Če že ima na predstavnike človeške vrste, po izkušnjah in prepričanjih nekaterih, tako močan učinek, da nekatere 'nosi', druge 'trka' ali kako drugače občutneje vpliva na njihovo razpoloženje in počutje (čeprav znanstvene študije luninim menam ne priznavajo vzročno-posledičnih povezav s spremembami fizičnega in psihičnega stanja ljudi, pa znanstveniki iz previdnosti in/ali premajhne raziskanosti te možnosti vendarle še niso kategorično zanikali), si edinstven pojav, ki smo mu bili priče na letošnji (sicer v naših krajih pretežno oblačen) 14. november zvečer, najbrž zasluži nekaj naše lokalne medijske pozornosti. Posebej še zato, ker česa takega ni bilo mogoče videti vse od daljnega leta 1948 in enakega prizora ne bo več do 25. novembra 2034, torej celih 18 let. Če je tokrat ta nevsakdanjost iz vesolja šla mimo nas neopaženo, smo namreč zamudili enkratno priložnost, da bi zrli direktno v obličje 'super lune'. Za vse tiste, ki je niste uspeli videli v živo, smo jo za spomin ujeli in ovekovečili mi; fotografija v nadaljevanju je na srečo nastala že noč prej, ko se je (skoraj) polna in zaradi relativne bližine posebno velika luna na tedaj jasnem nebu zelo lepo videla. Ta posnetek (zanj sploh ni potreben kak vrhunski fotoaparat), ki je zaradi redkosti pojava 'super lune' tako rekoč zgodovinski, z veseljem objavljamo na straneh Novic.

Želimo vam prijetno branje!

Kaj se je torej na večernem nebu dogajalo sredi novembra letos? Vsekakor nekaj dokaj mističnega, nevsakdanjega. Kot vemo, lunina orbita okoli Zemljine ni okrogla, ampak eliptična, zato se njena oddaljenost od našega planeta spreminja. Tokrat je šlo za pojav, pri katerem se je polna luna znašla bližje Zemlji kot običajno, zaradi česar je bila videti impozantnejša večja, svetlejša in bližja kot smo tega vajeni. Predsednik Astronomskega društva Orion, Igor Žiberna, je v dneh pričakovanja tega pojava, za katerega je tudi med laično javnostjo vladalo veliko zanimanje, pojasnil (vir: www. zurnal24.si), da je t. i. super luna videti približno 14 % večja in 30 % svetlejša od običajne. Pripravila: S. A.

19


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL OŠ Ra~e – VRTEC RA^E Bodi viden, bodi previden! Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu hitro spregledamo. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Odsevni predmeti so le eden od pomembnih elementov za večjo varnost pešcev. Pešci morajo poleg tega, da uporabljajo odsevnike, prav tako kot ostali udeleženci v cestnem prometu, upoštevati cestnoprometne predpise, cesto prečkati na označenih prehodih za pešce, hoditi po pločnikih oziroma ob skrajnem levem robu vozišča vsi, brez izjeme, otroci in odrasli, saj bomo le tako zares poskrbeli za lastno varnost in varnost svojih potomcev. V Enoti vrtca pri OŠ Rače poskrbimo za vidnost otrok na cesti tako, da se na sprehod odpravimo z odsevnimi jopiči. Da pa smo na cesti vidni, je poskrbel Boris Demšič

iz vulkanizerstva Vulco iz Hoč. Podaril nam je odsevne jopiče za vseh devet skupin v vrtcu. Za to se mu vsi otroci, skupaj z vzgojiteljicami, najlepše zahvaljujemo. Nina BREZNER

OSNOVNA ŠOLA RA^E U~iteljica Petra Pipenbaher - dobitnica Šilihovega priznanja Ob dnevu učiteljev, ki ga vsako leto praznujemo 5. oktobra, poteka tudi podelitev Šilihovih priznanj učiteljem, ki so s tem nagrajeni za svoje ustvarjalno, inovativno delo in nadpovprečne rezultate. V letošnjem letu je dobitnica tega prestižnega priznanja tudi učiteljica Petra Pipenbaher, ki na OŠ Rače poučuje v prvi triadi. Sodelavci smo njeno delo prepoznali in jo nagradili s tem, da smo jo predlagali komisiji kot dobitnico tega priznanja. Petra Pipenbaher 16 let ustvarjalno deluje na področju šolske vzgoje in izobraževanja. Pri svojem delu izkazuje veliko znanja, spretnosti in iznajdljivosti. Redno se udeležuje dodatnih izobraževanj, kjer širi znanja svojega predmetnega področja, dela z nadarjenimi učenci, dela s starši, znanja o sodobnih pristopih k vseživljenjskemu učenju in osebnostni rasti učitelja. Vsa pridobljena znanja vpeljuje v svoj pouk in v delo interesnih dejavnosti, ki jih vodi in deli s kolegi, študenti Pedagoške fakultete, starši in učenci na različnih delavnicah, ki jih izvaja. Sama izvaja samostojna predavanja in predstavlja prakso z različnih področij pouka na strokovnih konferencah in mednarodnih simpozijih. Prispevke objavlja v zbornikih in različnih strokovnih revijah. Nadpovprečne rezultate dosega na področju otroške igre in plesa. Je mentorica šolski otroški gledališki skupini, otroški gledališki skupini Kulturnega društva Slovenska Bistrica in plesni skupini, ki vsako leto z avtorskimi predstavami sodelujejo na srečanjih otroških gledaliških skupin in srečanju plesnih skupin, kjer dosegajo najvišja priznanja. Sama je avtorica, režiserka, dramaturginja, kostumografinja in scenografka. Nase je opozorila z nastopi učencev na proslavah in prireditvah v šoli in kraju, saj so bili nastopi z aktualno vsebino vedno nekaj posebnega. S predstavo 'Otroške oči vidijo vse' nas je zastopala na nivoju Slovenije in v tujini (to pomlad so se udeležili festivala otroških gledaliških skupin v Kanadi), kjer je navezala stike tudi s slovenskimi izseljenci. Petra Pipenbaher Projekt je prepričljivo predstavila tudi v medijih. Njeni prispevki doprinesejo tudi glavnino točk za osvojitev naziva 'kulturna šola'. Učiteljica Petra Pipenbaher je v kolektivu cenjena tudi zaradi njene skromnosti, pripravljenosti za delo, pomoči sodelavcem, strokovnosti v odnosu s starši in idej, ki kar vrejo na dan. Verjamemo, da bo Šilihovo odličje naši Petri zahvala za dosedanje delo in velika spodbuda za delo v prihodnje. Sabina OZMEC 20

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ponosni na kar dve priznanji

Tekmovanje Mladina in gore

V četrtek, 22. 9. 2016, smo se Ana Vogrin, Klara Repolusk in učiteljica Metka Pristovnik odpravile v Petrovče na podelitev naslova kulturne šole izbranim šolam, med katerimi je bila tudi naša. Po prihodu pred petrovško osnovno šolo smo od organizatorjev dobile zajtrk in zastavo, ki bo naša pet let. Po zajtrku smo se peš odpravili do dvorca Novo Celje, v katerem so potekale delavnice za učence. Pred pričetkom delavnic so nam povedali še nekaj o zgodovini dvorca, potem pa sva učenki odšli v dvorec na delavnice, učiteljica pa v bližnjo restavracijo na delavnico za mentorje. Midve sva sodelovali na lutkovni delavnici, na kateri sva izdelali lutke in si izmislili kratko zgodbico. Delavnica ja bila zelo zanimiva in je kar prehitro minila, sledilo pa ji je okusno kosilo na travniku za dvorcem. Po kosilu smo se z učiteljico odpeljale v nekaj kilometrov oddaljen kulturni dom, v katerem je potekala podelitev. Tam smo se srečale tudi z našim ravnateljem in vsi skupaj smo v dvorani v prvih vrstah čakali na podelitev. Ko se je slednja začela, verjetno nismo bili edini, ki smo bili navdušeni nad programom. Obširen šolski pevski zbor je s svojo izvedbo navdušil vse v dvorani (kasneje so dobili tudi naziv najbolj pevsko uspešna kulturna šola). Predstavili so se tudi z dramsko igro in plesno točko. In začela se je podelitev. Ko se je prvič zaslišalo ime naše šole, smo bili vsi neizmerno ponosni in učiteljica je z velikim veseljem prevzela priznanje za najbolj literarno kulturno šolo. Temu pa je sledilo še veliko presenečenje; nekaj priznanj kasneje je bila namreč naša šola ponovno izpostavljena. Tokrat je nagrado prevzel ravnatelj Rolando Lašič in sicer za najbolj gledališko kulturno šolo. Bili smo edina šola, ki je dobila dve priznanji. Po končani slovesnosti smo se izjemno ponosni odpravili proti domu.

Letos poteka že 28. ekipno tekmovanje Mladina in gore, ki je namenjeno osnovnošolcem zadnje triade. Tekmujemo v znanju in veščinah z vseh področij planinskega delovanja. Osnovno šolo Rače predstavlja skupina Račke, ki jo sestavljamo Benjamin Benc, Lovro Kapel, Ema Seliškar in Neja Preložnik.

Priznanja in zastava so razstavljeni v šolski avli.

Ekipa Račke z mentorico Martino Kovač

S pripravami smo začeli oktobra in se udeležili planinske šole na Pohorju, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Fram, k sodelovanju pa povabilo tudi skupine iz OŠ Toneta Čufarja, Frama, Hoč in Starš. V domu šolskih in obšolskih dejavnosti Planinka so nam mentorji in mentorice na zanimiv način predstavili nekatere teme, npr. zgodovino planinstva, gorsko okolje, orientacijo. Manjkal ni niti zabavni večer. Domov smo se vrnili polni novega znanja in prijetnih vtisov. Učenje je potekalo tudi doma, nek popoldan pa je mentorica Vlasta Bobovnik organizirala še priprave na Osnovni šoli Fram. Regijsko tekmovanje je potekalo v soboto, 12. 11. 2016, na Osnovni šoli Griže. Ko smo napisali test, so sledile družabne igre, plezanje in predstavitev odprave na Mount Everest. Na koncu so razglasili rezultate. Dosegli smo odlično 5. mesto in se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 21. 1. 2017 v Idriji. Od petih skupin, članic Planinskega društva Fram, smo se kar štiri uvrstile naprej. (Več o tem v prispevku Planinskega društva Fram, na straneh 44 - 45; op. ured.). Pred nami je še veliko učenja, saj se želimo v Idriji čim bolje izkazati. Zaželite nam veliko sreče! Neja PRELOŽNIK, OŠ Rače

Skupaj bomo skrbeli, da sloves, ki nam je pripadel, upravičimo. Klara REPOLUSK in Ana VOGRIN Želimo vam prijetno branje!

Razmi{ljajte o sebi kot o zmagovalcu in storite natanko tisto, ~esar se najbolj bojite. (Jeff Keller)

21


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM OSNOVNA ŠOLA FRAM

Dedi{~ina okoli nas 2016

Male sive celice

OŠ Fram že tretje leto sodeluje v slovenskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, ki poteka pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letos smo se naslonili na našo šolsko učno pot, v sklopu katere so tri zanimive lokacije - Zlati studenec, razvaline nekdaj mogočnega gradu in kapelica sv. Neže. Glede na časovno umestitev vseh treh prizorišč se je naše delo navezovalo na čas Rimljanov in srednjega veka. 5. oktobra 2016 je bil ves dan posvečen naši zgodovini in kulturni dediščini. V dopoldanskih delavnicah so učenci obiskali vse točke, se seznanili z naravnimi, kulturnimi in geografskimi danostmi našega področja, nato pa izdelovali plakate za razstavo, srednjeveške in rimske igrače in nakit ter pekli kruh s semeni in olivami. V popoldanskem delu, ki je bil namenjen vsem krajanom in občanom, pa je obiskovalce pozdravilo dvorišče, ozaljšano s stojnicami, ki so ponujale vse prej omenjene izdelke izpod otroških rok, kvartet NonStop je s Framsko himno v nas prebudil patriotskega duha, plesalke skupine Pellegrina s Ptuja so nas vrnile v čas dvornih plesov, vitezi iz srednjeveškega društva Red kraljevega orla pa so nam prikazali tehnike in veščine mečevanja ter spopadanja skozi čas. Obiskovalci so se nato, razdeljeni v tri skupine, odpravili k vsem trem znamenitostim na naši šolski učni poti. K Zlatemu studencu so jih pospremili Anja Zimet, David Bratuša in Aljaž Ber, oblečeni v Rimljane, ter predstavili vrednost framskega izvira, ki je pred 2000 leti 25 kilometrov oddaljeni Ptuj oskrboval s pohorsko vodo. Program pri sv. Neži je popestrila učenka Kaja Lešnik z razlago prilike ali parabole, dr. Aleš Maver pa je prisotnim prebral pridigo o deviški ovčici, sv. Agnes, rimski mučenici. Razvaline gradu pa so bile priča pravemu srednjeveškemu spektaklu v malem. Učenka Špela Sedej je predstavila zgodovino gradu, učiteljica Dora Ožvald in učenka Eva Lah sta z božanskima violinama pričarali tedanjo glasbo, Martin Mernik je kot trubadur pihal na dušo izbrani gospe, viteza pa sta se na jasi borila vsak za svojega gospodarja.

Priljubljena TV oddaja Male sive celice nas razveseljuje že 23. sezono. Letos je predtekmovanje za Podravsko regijo potekalo 21. septembra in sicer na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ekipo po novih pravilih sestavljajo trije učenci - po eden iz 7., 8. in 9. razreda. Sodelovalo je 48 ekip, samo prve štiri pa se uvrstijo na snemanje v Ljubljano. Letos je bila nepremagljiva ekipa OŠ Sp. Polskava. Prijetnega dolgoletnega voditelja Pavleta Ravnohriba je zamenjal mladi Nik Škrlec, ki je med drugim znan po tem, koliko decimalk števila pi obvlada. Framsko šolo sta na predtekmovanju zastopali dve ekipi. Blaž Brglez, Tjaša Lešnik in Alja Bergauer so si na ustnem delu kviza delili 9. mesto in jim je do finala zmanjkalo le malo sreče. Tudi ekipa, ki so jo sestavljali Aljaž Štern, Martin Mernik in Nik Zemljič, je zbrala lepo število točk.

Naši ekipi pred odhodom na tekmovanje (posneto pred domačo šolo); od zadaj iz leve proti desni: Aljaž Štern, Blaž Brglez, spredaj: Tjaša Lešnik, Alja Bergauer, Nik Zemljič, Martin Mernik

Iskrene čestitke!

Jožica RAVŠ

Problem postane majhen, ~e se mu nasmehnemo, postane veliko la`ji, ~e ga podcenjujemo, postane neznaten, ~e se zavedno ne zmenimo zanj, in izgine, ~e se z njim preprosto - sprijaznimo. (E. S. Lukas)

22

Dvorni ples skupine Pellegrina

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Dejavnosti {olskega sklada Šolski sklad OŠ Fram je tudi v letošnjem šolskem letu organiziral že tradicionalno prireditev - jesensko tržnico s kostanjevim piknikom. Dogodek je potekal 13. 10. 2016 popoldan, na igrišču pred DTV Partizan Fram. Obiskovalci so se lahko sprehodili med bogato obloženimi stojnicami in izbirali med kozarčki marmelad, sokov, kompotov, namazov ter sadja in zelenjave, ki so jih ustvarile pridne mame, babice in druge gospodinje. Sladkali smo se z gibanicami, ki so jih za nas prijazno pripravili na Turistični kmetiji Štern - Pri Kovačniku. Za slastna jabolka in jabolčni sok so poskrbeli pri Vinogradništvu in sadjarstvu Greif, za spremljevalne otroške dejavnosti pa Jelka Bojc, ki je likovno ustvarjala z otroki. Karlo Verznac je otroke bodril in jih učil hoditi s hoduljami. Metka Beber je bila aktivna do trde teme in je (čisto premražena) vsakemu otroku naredila čudovito pravljično poslikavo obraza. Bilo je zares lepo doživetje.

Viteški dvoboj

Likovna ustvarjalnica

Razstava orožja Reda kraljevega orla

Hoja s hoduljami

'Framski Rimljani' pri Zlatem studencu

Po prihodu pred šolo so si gostje ogledali še razstavo v avli in kratek dokumentarni film o živem šahu iz leta 1976, ko je bila odigrana znamenita partija med velemojstrom Brunom Parmo in mednarodnim mojstrom Vojkom Musilom. Preživeli smo resnično bogat in poseben dan, za kar gre zahvala vsem učencem šole ter sodelavkam in sodelavcem. Simona NAPAST Želimo vam prijetno branje!

Iskrena hvala vsem, ki ste poskrbeli za uspešno izpeljan dogodek. Udeležencem prireditve se zahvaljujemo za obisk in donacije. Poslikava obrazov

Nina LIČEN GORIČAN, predsednica ŠS OŠ Fram 23


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dimnikarske storitve - nov sistem Informacija o uvedbi novega sistema opravljanja dimnikarskih storitev

Generalna direktorica Direktorata za okolje, mag. Tanja Bolte, je v e-sporočilu (3. 11. 2016) zapisala, da je bil na seji Državnega zbora, ki je bila 25. oktobra 2016, sprejet predlog Zakona o dimnikarskih storitvah, ki so ga pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor. Obstoječi koncesijski sistem ostaja v veljavi do konca letošnjega leta. Po mnenju ministrstva je potrebno opravljanje dimnikarskih storitev zaradi zagotavljanja ciljev, kot so varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost in energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, regulirati tudi v prihodnje, zaradi česar je bil pripravljen Zakon o dimnikarskih storitvah, ki s prihodnjim letom (1. 1. 2017) uvaja licenčni sistem. Z namenom seznanitve uporabnikov o uvedbi novega sistema in bistvenih novostih, ki jih le-ta prinaša, so na ministrstvu pripravili kratko informacijo in zaprosili za njeno objavo (tudi) v lokalnem časopisu. (Uredništvo)

NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA ZAKON O DIMNIKARSKIH STORITVAH ZA UPORABNIKE Licenčni sistem prinaša prednosti tako za dimnikarske družbe, kot tudi za uporabnike dimnikarskih storitev. Prednost za dimnikarske družbe je, da po novem ne bodo več omejene na območja, nov sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo. Najpomembnejšo novost zakon prinaša uporabnikom dimnikarskih storitev, ki bodo imeli možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike prijaznejšo izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj bodo določene najvišje dovoljene cene storitev. Obveznost izbire dimnikarske družbe spremljajo obveznosti uporabnika, da omogoči: • prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo, • omogoči vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, • dovoli izvajanje dimnikarskih storitev, • omogoči pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, • eno leto hrani zapisnik o izvedenem pregledu ter • na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekočega leta za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom. Uporabnik dimnikarskih storitev najkasneje do 30. junija 2017 izbere (iz seznama dimnikarskih družb, ki ga bo ministrstvo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona objavilo na svoji spletni strani, posredovali pa ga bomo tudi na vse občine) dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Če uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne izbere dimnikarske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo na področju dimnikarstva na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. V takih primerih bo pred začetkom uporabe potrebno opraviti ponovni pregled. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 24

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM OBMO^NA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR

Podpora obrtnikom in podjetnikom pri prenosu podjetja Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je v sklopu projekta C-TEMAlp dne 30. 8. 2016 uspešno izvedla panel s področja prenosa lastništva podjetij. Na dogodku je (poleg podjetij in obrtnikov) sodelovalo devet strokovnjakov iz javnega in zasebnega sektorja, ki se vsakodnevno ukvarjajo s prenosom lastništva podjetij. Predstavili so svoje izkušnje in primere dobre prakse. Dogodek je bil organiziran v sklopu treh okroglih miz, kjer so strokovnjaki razpravljali in odgovarjali na zastavljena vprašanja udeležencev.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor je v sklopu projekta C-TEMAlp organizirala panel na temo 'Prenos lastništva podjetij' Foto: Fotoarhiv OOZ Maribor

Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor (OOZ Maribor) je - v sodelovanju z vodilnim partnerjem Združenjem zbornic iz regije Veneto (Italija) in sedmimi zbornicami iz Avstrije, Nemčije, Švice, Francije in Italije - lani uspešno kandidirala na razpisu evropskega programa Alpski prostor s projektom CTEMAlp. Z udeležbo v tem mednarodnem projektu bo OOZ Maribor pomagala svojim članom pri prenosu lastništva podjetij. Projekt predstavlja priložnost za nove storitve zbornice, za katere obstaja povpraševanje in jih bo zbornica lahko izvajala v sodelovanju z drugimi regijskimi partnerji tudi po zaključku projekta. Aktivnosti s projekta so se pričele v mesecu januarju in se bodo zaključile decembra 2018. V tem času bo OOZ Maribor organizirala delavnice za zainteresirane podjetnike/obrtnike, pomagala pri promociji storitev prenosa podjetij, vzpostavitvi skupne spletne platforme za transfer podjetij na mednarodnem nivoju, organizaciji info točk za pomoč podjetjem (kupci/ prodajalci), izvedbi praktičnih primerov prenosa podjetij in pripravi skupnega dokumenta - stališč za oblikovalce politik na EU in nacionalnem nivoju. Kot opazovalec v projektu bo sodelovalo tudi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dogodek je povezovala direktorica OOZ Maribor, Leonida Polajnar, ki je uvodno besedo predala predsedniku OOZ Maribor, Alešu Pulku. Uvodoma je vse prisotne pozdravil tudi direktor občinske uprave Mestne občine Maribor, Simon Štrancar, ki je izrazil podporo projektu in zbornici. Med udeleženci so bili obrtniki, podjetniki, predstavniki Štajerske gospodarske zbornice ter drugih območnih obrtno-podjetniških zbornic. Projekt in terminske plane s cilji je predstavila Leonida Polajnar. Vladimir Rudl iz Mariborske razvojne agencije je predstavil aktivnosti transferja podjetij na nivoju držav Evropske unije zbornic in primer spletne platforme transfera podjetij na avstrijskem Štajerskem.

• Podpora prenosu družinskih podjetij na nacionalnem nivoju

Ida Praček, vodja programa za spodbujanje družinskega podjetništva SPIRIT, je predstavila aktivnosti javne agencije na področju družinskih podjetij. Z aktivnostmi so pričeli v letošnjem letu, v teku pa so informativni dnevi, ki bodo organizirani po vsej Sloveniji. Nudijo podporo pri načrtovanju in nasledstvu družinskih podjetij in v ta namen želijo oblikovati celovit sistem, ki bo zajemal tudi vavčerje.

• Obrtna zbornica Slovenije v procesu prenosa lastništva podjetij

Tadeja Bučar, predstavnica Obrtne podjetniške zbornice Slovenije, je povedala, da je še veliko potenciala na področju podpornih storitev za obrtnike in podjetnike. Predstavila je potek svetovanj pri prenosu podjetij, ki jih nudi zbornica v sodelovanju z zunanjimi eksperti. Svetovanja so plačljiva. Cena svetovanj, ki jih potrebuje podjetnik pri prenosu družinskega podjetja, se giblje med 800 in 3000 evri, odvisno od obsega potrebne pomoči. Aktivnosti na tem področju bodo v prihodnosti tržno orientirane, poskrbeli pa bodo za osveščanje in informiranje članov zbornice. Ker potekajo tovrstne aktivnosti tudi pri posameznih območnih obrtnih zbornicah, bo sodelovanje lahko zelo koristno.

Želimo vam prijetno branje!

25


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Pravni postopek prenosa lastništva podjetja

Pravni vidik v postopku prenosa podjetja je predstavil odvetnik Slavko Štepec. Predstavil je postopek priprave na prenos lastništva, pregled stanja podjetja, pogodbene aktivnosti in osnovne dokumente, vezane na prenos. Izpostavil je pogodbo o varovanju podatkov, s katero se zunanji strokovnjak zavezuje, da bo vse podatke varoval kot poslovno skrivnost. Predstavil je tudi pogodbe o prodaji deležev v družbi in njene elemente. V okviru prve razprave s prisotnimi strokovnjaki je bilo poudarjeno, da je podpora mikro in malim podjetjem z nižjim letnim prometom zelo slabo pokrita. Obrtniki v večini še ne zaupajo spletnim portalom in je poudarek na osebnem svetovanju. Strokovnjaki se srečujejo s težavo zaračunavanja svojih storitev, saj je realna verjetnost resnične prodaje podjetja, če kupec ni znan, sorazmerno majhna. Za profesionalno vrednotenje podjetja se mikro podjetja v postopku prenosa ne odločajo. Srečujejo se tudi z nihanjem odločnosti o sami prodaji. Garancije, da bo prišlo do prodaje, pa ni. Obrtnike in podjetnike je z ozaveščanjem potrebno spodbuditi, da o prenosu in nasledstvu začnejo razmišljati čim prej. V tujini se tovrsten postopek izvaja približno tri leta, v primeru družinskega prenosa pa je potrebno z aktivnostmi pričeti še prej in poskrbeti tudi za prenos znanj in izkušenj ter morebitno usposabljanje naslednikov. Pri prenosu je pomembno zagotoviti redno in nemoteno nadaljevanje vsakodnevnih aktivnosti podjetja, saj lahko v nasprotnem primeru v času prenosa lastništva kvaliteta podjetja in hkrati tudi njegova vrednost pade. Podjetja mora preživeti tudi, če do dejanske predaje v tistem trenutku ne pride. Zelo pomembno je vključiti strokovnjaka, ki mu obrtnik zaupa in ki ga spremlja in varno pelje skozi proces prenosa. V nekaterih primerih je treba poudariti, da je nujno ločiti lastništvo in vodenje podjetja. Možnost prenosa lastništva podjetja je potrebno gledati tudi iz zornega kota iskanja zaposlitve. Z nakupom podjetja si lahko posameznik kupi službo. Hkrati si lahko obrtnik ob predaji in hkratni upokojitvi zagotovi tudi rento.

• Upoštevati je potrebno veliko: davke, računovodski servis obrtnika, pogodbe ipd.

Romana Mernik, direktorica Fininvest d.o.o., je predstavila računovodske in finančne vidike v procesu transferja podjetja. Kot zunanja svetovalka je za OOZ Maribor v preteklosti spremljala že kar nekaj obrtnikov v tem procesu. Iz svojih izkušenj je predstavila nekaj pomembnih računovodskih vidikov, ki jih morajo upoštevati obrtniki in podjetniki ter primere napak, ki se lahko zgodijo. Svojim članom je zbornica te storitve svetovanja nudila brezplačno.

• Podpora bank v procesu ter po zaključku prenosa podjetja

OOZ Maribor sodeluje z Novo KBM na več področjih. Mihael Feher, direktor PC vzhod Slovenija, je predstavil banko in primere, ko se vključijo kot svetovalci v samem procesu prenosa. Igor Muhič, direktor Sektorja investicijskega bančništva, pa je poudaril pomembnost obdobja po predaji podjetja novemu lastniku. Svojim komitentom osebno svetujejo, kako ravnati s sredstvi, ki jih pridobijo s prodajo podjetja ali njegovega deleža. V drugi razpravi s strokovnjaki in obrtniki je bilo ugotovljeno, da lahko mikro in malim podjetjem ponudimo pregled bilanc podjetja in podporo na finančnem področju. Ni pa še vzpostavljena naveza slovenskih in tujih (na primer avstrijskih) strokovnjakov na področju prenosa nakupa ali prodaje podjetij. Tovrstno mednarodno sodelovanje je predvideno v okviru projekta in s pomočjo spletne platforme.

• V prvi vrsti se je potrebno osredotočiti na človeški vidik

Uroš Kavs, strokovnjak na področju prenosa družinskih podjetij, inštitut M.O.S.T., je v svojem prispevku podal smernice človeškega dejavnika v procesu prenosa lastništva. Psihološki faktorji, ki vplivajo na poslovne odločitve v procesu prenosa, so ključnega pomena, saj prehod v drugo generacijo preživi le tretjina podjetij. S tega področja je predstavil najpogostejše napake, na katere obrtniki veliko krat niso pozorni. O prenosu dejavnosti začnejo razmišljati tik pred upokojitvijo in se s svojimi nasledniki o njihovih pogledih in željah premalo pogovarjajo. Marsikdo razmišlja zgolj o formalnem prenosu, dejansko pa želi obdržati kontrolo v podjetju. Ob koncu dogodka so se prisotni strinjali, da je potrebno prenos lastništva gledati kot možnost rasti, razvoja in inovativnosti. Prenos podjetja predstavlja tudi možnost za nove ideje, izboljšave in rast podjetja. S svojimi nasledniki morajo lastniki družinskih podjetij sodelovati skozi vse obdobje delovanja, zbornica pa jim bo poskušala ponuditi kakovostno pomoč in svetovanje. Dodatne informacije v zvezi s projektom C-TEMAlp najdete na spletni strani zbornice, kjer vas obveščamo o vseh aktualnih aktivnostih. Urška RAFOLT, OOZ Maribor

26

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI Otvoritev pre{e v Kopivniku

'Pubec' 2016

30. september 2016 je bil za krajane Kopivnika poseben petek, saj so na ta dan s svečano otvoritvijo vaške preše kronali večletno delo in prizadevanja za ohranitev naše kulturne dediščine. Mogočna stara preša, varna pod ostrešjem in ozaljšana s cvetočo okolico, bo po zaslugi tistih, ki jim je mar, kraljevala sredi vasi in zanamcem predstavljala ponos našega vinorodnega področja. Blagoslovljena s strani župnika, Franca Dermola, in podprta od občine in za njo stoječega župana, Branka Ledineka, bo v bodoče skrbela za prijeten kraj druženja, kramljanja in posedanja sredi idilične pohorske vasi.

Ste opazili mladeniča in mladenko, ki se skrivnostno smehljata z letošnjih jumbo plakatov in ostalega promocijskega materiala na aktualno temo 'Pubec' 2016? Simpatična in čedna, kajne? Kaj pa izjemna Greifova vina - jih že poznate? In kaj vaše brbončice 'pravijo' na to žlahtno, dragoceno framsko kapljico? In: se sedaj sprašujete, kaj neki je skupni imenovalec med temi vprašanji? Če boste nadaljevali z branjem, ne bo težko ugotoviti! Da lahko nastaja ta prispevek, gre zasluga predvsem informacijam, ki sem jih deloma izbrskala na spletnih straneh, deloma pa jih pridobila od znane vinogradniške družine Greif iz Frama; članom slednje se zahvaljujem tudi za posredovane fotografije.

• 'Pubec' - Štajersko mlado vino

Vsem zaslužnim prostovoljcem in donatorjem so bile izrečene in izročene pohvale, največje priznanje pa je zagotovo končna podoba neprecenljive zgodovine naših krajev in slovenskih vinorodnih področij nasploh. Članice etno skupine Zale smo v sklopu slovesne otvoritve poskrbele za kulturni program, pridne roke gospodinj in skrbnih gospodarjev pa za suha grla in prazne želodce. V današnjih časih si želimo, da bi med Slovenci večkrat odmevala Slomškova 'En hribček bom kupil', da bi klopotci v vinogradih drdrali in vince teklo, ne pa da se trte prodajajo tujcem, ki poznajo pravo vrednost naših naravnih danosti. Simona NAPAST

Vesele praznike!

Drugi rojstni dan praznuje skupinska blagovna znamka 'Pubec - Štajersko mlado vino', ki je prvič pod eno streho povezala štajerske vinarje, ki pridelujejo mlado vino. Štajerski vinarji si želijo s skupnim pristopom pri promociji mladih vin povečati prepoznavnost svoje ponudbe na domačem trgu in v tujini, obenem pa krepiti prepoznavnost Štajerske ne samo kot vrhunske vinorodne dežele, ampak tudi kot odlične kulinarične in turistične destinacije. Lansko prvo leto skupnega pristopa je že prineslo spodbudne rezultate. Vinarji, povezani v projekt Pubec, so zabeležili večjo prodajo mladega vina kot leto poprej, 60 odstotkov odjemalcev vina pa je mlado vino poskusilo prvič. Po lanskoletnem optimističnem startu, ko se je 27 štajerskih 'Pubecov' predstavilo ljubiteljem vina pod skupno krovno blagovno znamko na 1. Salonu štajerskih mladih vin v Mariboru, je letos že 36 štajerskih vinarjev z mlado in odlično vinsko kapljico svojih 'Pubecov' osvojilo tudi Ljubljano. Štajerski vinarji so se s svojimi 'Pubeci' sprva predstavili na 2. Salonu štajerskih mladih vin, ki je potekal 3. novembra v salonu Porsche Maribor na Ptujski cesti v Mariboru, nato pa 4. novembra premierno še v Ljubljani, v salonu Audi, Porsche Verovškova. Tudi letos je na salonu sodelovala kmetija Greif iz Frama in sicer z mladim vinom sorte Sauvignon in se uspešno predstavila tako v štajerski kot slovenski prestolnici.

Brata Aljaž in Andraž Greif z očetom Robertom

Želimo vam prijetno branje!

27


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Letošnji obraz za promocijo 'Pubeca' je posodil naš občan, mladi vinar Andraž Greif, ki je z značilno podobo za 'Pubeca' (bela srajca in rumen metuljček), skupaj z vinsko kraljico Slovenije, Saro Stadler, takole pozdravljal in štajersko mlado vino promoviral tudi z velikih obcestnih plakatov.

Razstava fotografij v družbi pravih orhidej Lep in nepozaben dogodek v sklopu t. i. meseca orhidej v Račah

Po predhodnih temeljitih pripravah je 4. novembra 2016 ob 18. uri vendarle napočil trenutek, ko je Bela dvorana gradu Rače odprla vrata vsem, ki so se odzvali mojemu povabilu na ogled samostojne razstave fotografij z naslovom 'Oglejte si orhideje od blizu' in razstave orhidej podjetja Ocean Orchids, ob tem pa lahko sodelovali še v dobrodelni akciji - kot kupci katere izmed 350 orhidej, ki so obiskovalce prireditve vabile na grajskem hodniku (izkupiček od prodaje bo KO Rdečega križa Rače namenila občanom, ki so se znašli v socialni stiski).

'Pubec' 2016 (na posnetku Andraž Greif) z vinsko kraljico (Sara Stadler)

• Kmetija Greif iz Frama slovi po odlični vinski kapljici

Kmetija Greif je s svojimi svežimi, elegantnimi, aromatičnimi in pitnimi vini v Framu in širši okolici že dobro znana. Da delajo vrhunsko, pa so presodili in ocenili tudi strokovnjaki. Kmetija Greif je tudi letos sodelovala na največjem svetovnem vinskem ocenjevanju na Dunaju - AWC VIENNA 2016, kjer se je z 12.826 vzorci vin iz 41 držav sveta predstavilo kar 1.866 proizvajalcev. Vsa vina so na Visoki šoli za vinogradništvo v Klosterneuburgu anonimno (slepa degustacija) ocenili po mednarodnem 100-točkovnem sistemu. Komisije so sestavljene iz nacionalnih in mednarodnih enologov, strokovnjakov za vino, sommeljejev, gostilničarjev, vinskih trgovcev in novinarjev. Kot zanimivost še informacija o potrebnem številu točk za medalje: od 90 točk naprej - zlata medalja, 87 do 89,9 točk - srebrna medalja, 84 do 86,9 točk priporočilo. Vina Greif so za Sauvignon suhi letnik 2015 prejela 89,9 točk (zlata medalja jim je torej ušla tako rekoč manj kot za las), za Laški rizling terase letnik 2015 polsuho pa 88,3 točk; oba vzorca sta si prislužila srebrno medaljo.

Čestitke!

28

S. A.

Osrednji prireditveni prostor - Bela dvorana ter razstavi; v pričakovanju obiskovalcev

Prireditev se je začela z odličnim nastopom pevk vokalne skupine A cappella, ki deluje pod vodstvom Toneta Žuraja in v sklopu KUD Rače.

Sledil je pozdrav župana Občine Rače-Fram, Branka Ledineka, nato pa zahvala in predstavitev mojih fotografij ter krajši govor predsednika Fotografske zveze Slovenije, Ivana Borka, dr. vet. med. Kot je v svojem nagovoru ugotovil že župan, »takega dogodka še dolgoletni in vsega mogočega vajeni grajski duhovi ne poznajo.« Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM fotografije in ena najuglednejših fotografinj Slovenije, Vinko Prislan - dolgoletni direktor Zavarovalnice Adriatic v Murski Soboti in Mariboru, ki pa je tudi slikar (v preteklosti je že razstavljal svoja dela v Beli dvorani). Prireditev je fotografsko ovekovečil znani fotograf iz Radencev, inž. Dani Mauko (tudi večina fotografij, ki vizualno dokumentirajo ta zapis, je njegovih - op. ured.).

Tudi sam ni skrival navdušenja nad posebno, izvirno zamislijo in lepo izvedbo razstave, zaradi česar sem bil kot organizator deležen njegove javne čestitke in temu ustrezno počaščen.

Program je povezovala mlada, nadobudna devetošolka OŠ Rače, Ana Vogrin; svoje delo je (kljub mladosti) opravila že kar profesionalno. V vseh ozirih je šlo za resnično izjemno lep, zanimiv in prijeten dogodek. Že pogled na množico orhidej različnih barvnih odtenkov na hodniku občine je bil impozanten. Hodnik je krasil tudi delček Tropskega vrta, ki ga je v Rače prinesel in na ogled postavil kar sam direktor podjetja Ocean Orchids, Tomaž Jevšnik. Imenovani je v Beli dvorani, pod razstavljenimi fotografijami velikega formata, namestil še deset vaz z aranžmaji iz orhidej, kakršne je bilo mogoče videti tudi na posnetkih. Razstavi sta na otvoritev privabili približno 120 udeležencev od blizu in daleč. Ljudje so si ju prišli ogledati iz Murske Sobote, Gornje Radgone, Radencev, Kapele, Brunšvika, Zg. Gorice, Maribora, največ pa jih je seveda bilo iz Rač. Dogodka so se, med drugimi, udeležili tudi akademik prof. dr. Željko Knez, Ivo Borko - predsednik Fotografske zveze Slovenije, mojster fotografije in platinasti odličnik FIAP, Štefi P. Borko - prav tako nosilka naziva mojster Želimo vam prijetno branje!

Obiskovalci prireditve so v nekaj urah kupili preko 200 orhidej.

Vrhunec občudovanja in nakupovanja so tako večje kot manjše orhideje dosegle po ogledu obeh razstav

Tudi druženje po prireditvi je bilo zelo prijetno. Srečali so se sorodniki, prijatelji in znanci, ki se že dolgo niso videli. Obloženi kruhki, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih žena 'Klasje' Rače, pa so pomagali, da so se obiskovalci v družbi drug drugega in orhidej zadržali vse do 22. ure. Vsem najlepša hvala! Ludvik RAJBAR 29


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Martinovanje 2016 odplaknil dež Tudi letos je bilo vse pripravljeno, da bi Občina Rače-Fram, v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Rače-Fram, organizirala martinovanje na grajskem dvorišču v Račah. Prireditev je bila načrtovana v soboto, 12. novembra 2016, ko so (sploh pa v primerjavi z lani, ko nas je razvajalo za ta čas prav prijetno toplo sonce) zavladale nižje temperature in so bili nosovi na prostem rdeči že brez vinske kapljice. Večino dopoldneva je prav grdo pihalo in deževalo. Čeprav so bile stojnice na svojem mestu in se je sedem potencialnih ponudnikov, članov Društva vinogradnikov RačeFram, doma že ogrevalo za strežbo dobrot za pod zob in onih za poplakniti grla, čeprav so člani ansambla Pajdaši želeli z glasbo ogreti ozračje in pričarati čim bolj veselo vzdušje na morda največji 'štajerski' praznik, vse to ni bilo dovolj. Višja sila je bila močnejša in je tokrat zmagala. Prireditev martinovanja smo morali preklicati. Kot se je izkazalo kmalu za tem, je to mnoge razočaralo. A vreme je preprosto preveč zafrknilo in prav letos, ko obeležujemo 1700. obletnico rojstva svetega Martina iz Toursa, vinogradnike in ljubitelje tradicionalnega martinovanja pred gradom Rače pustilo na cedilu. Tako je namesto pretakanja žlahtnih vinskih kapljic iz pletenk oz. steklenic v kozarce, od tam pa v grla množice 'degustatorjev', teklo predvsem iz - oblakov na tla. Dež, dež, dež… Ko se je popoldne mokra pošiljka z neba vendarle poslovila, pa je bilo za vse skupaj že prepozno. No, mošt se je kljub temu spremenil v vino in to je tisto, kar v končni fazi največ šteje. Vseeno pa upamo, da bo prihodnje leto vreme popravilo letošnji vtis in da se snidemo na martinovanju 2017 (pobuda, da te tradicije nikakor ne prekinemo - četudi vreme ne bo najbolj naklonjeno - je bila dana tudi na novembrski seji občinskega sveta). Dotlej pa zmerno na zdravje z odličnim vinskim letnikom 2016! OBČINA RAČE-FRAM Pripravila: Marjetka KRISTL

Pozejdon turizem d.o.o. iz Ra~ znova najbolj{i med najbolj{imi Za Pozejdon turizem d.o.o. iz Rač, ki bo prihodnje leto praznoval 10-letnico svojega uspešnega delovanja, zadnjih nekaj let tako rekoč ne mine več brez vsaj kakšne prestižne in odmevne nagrade (o njih smo poročali tudi v Novicah). Tudi leto 2016 ni izjema. Zato majhni, a nadvse delovni in prizadevni mladi ekipi, znova z veseljem namenjamo nekaj časopisnega prostora in ji čestitamo. »Za nami je prireditev 'All stars of the sea', ki je potekala na križarki MSC Fantazija, od 13. -16. novembra 2016, na povabilo organizatorjev pa smo se je udeležili najboljši partnerji MSC križarjenj. Izjemno smo ponosni na svoje delo in nagrado za najboljšega organizatorja skupinskih križarjenj, ki je letos pripadla prav našemu Pozejdon turizmu.

Iskrena hvala vsem dragim in cenjenim strankam ter poslovnim partnerjem za zaupanje in sodelovanje. Nagrada je lepo priznanje za naše dosedanje delo in spodbuda za naprej,« je povedal Matjaž Tomanič, direktor nagrajene potovalne agencije iz Rač. S. A. 30

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO DR. PAVEL TURNER FRAM 15 let delovanja etno skupine Zale • Zale v Termah Lendava

Etno skupina Zale se je pred obeležitvijo pomembnega jubileja (15 let delovanja) od 16. - 18. septembra 2016 razvajala v Termah Lendava. Tam smo predvsem vadile in k svojemu repertoarju dodale še avtorski pesmi naše vodje, Romate Maté. Gostom hotela smo priredile kratka koncerta in jim s poskočno ljudsko pesmijo polepšale kopalni dan.

pohorsko deklino Antonijo Ribič-Mediko, Pušeljc iz Mozirja ter najštevilčnejšo, predvsem pa najbolj udarno Frajhajmsko godbo. Glasba in ples sta prisotnim božala dušo, Zale pa smo se potrudile tudi, da grla niso bila žejna in želodčki ne prazni. A vse to nam ne bi uspelo brez naših zvestih podpornikov, ki so nam nesebično pomagali z donacijami: KS Fram, Občina Rače-Fram, PGD Fram, turistične kmetije Kovačnik, Baron, Papež, aktiva kmečkih žena Fram in Rače, Boštjan Lešnik, Sonja in Robi Greif, mlinarstvo Pečovnik, Društvo vinogradnikov Rače-Fram, oljarni Fram in Kranjc, Andrej Vihar, ročnodelski krožek Unikat Fram, KUD dr. Pavel Turner Fram, Društvo krajanov Kopivnik, Andrej Kmetič in Branko Potočnik. Hvala! Simona NAPAST

Zale na pripravah tudi dobro jemo; v gostilni Bella Venezia, Lendava

• Jubilejna svečanost

23. septembra 2016 smo Zale priredile svečanost ob 15-letnici delovanja. Medse smo povabile zanimive goste ter šegavega povezovalca, Sama Tuša - Korleka.

DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E Jesenske aktivnosti v dru{tvu • Kolesarski trim

Poznopoletna sobota, 27. avgusta 2016, je kolesarski sekciji podarila izjemno lepo in toplo vreme za izvedbo kolesarskega trima na Ptujsko Goro. Na dogovorjeno mesto nas je tistega dne ob 14. uri prispelo 17 kolesarskih navdušencev, ki smo pot - tokrat že osmič zapovrstjo s kratkim postankom nadaljevali po ustaljeni vsakoletni trasi. Naša kolesa so se premikala s hitrostjo, primerno našim zmogljivostim. Pedala smo vrteli brez velikega napora. Po ogledu romarske cerkve Matere božje in prijetnem druženju ob vznožju Ptujske Gore smo z lahkoto prevozili pot nazaj v Rače.

Pesem nas druži že poldrugo desetletje Foto: Stanko Hojnik

Več kot 200 se nas je zbralo v dvorani gasilskega doma Fram. Med nami je bilo veliko častnih gostov, vsi pa so z bogatim aplavzom nagrajevali plesno skupino Pellegrina s Ptuja, Tamburaše za dušo iz Rač, ljudske pevce Taščica iz Rač, šov skupino Izgubljene frizerke iz Stranic, Lastovke iz Dobrovc, učenko Ano Burulič s spremljevalko Zinko, Želimo vam prijetno branje!

Udeleženci kolesarskega trima

31


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Izlet na Gorenjsko

Vremenska napoved za 16. september 2016 ni bila obetavna. Kljub temu smo se z dobro voljo in optimizmom podali na pot proti Gorenjski. Avtobus je bil zaseden do zadnjega sedeža. Ob 6.30 uri smo startali iz Sp. Gorice. Vožnja je bila zanimiva in prijetna, dodatno še zato, ker sta bila z nami harmonikar Polde Vaupotič in kitarist Marjan Podbojec, ki sta z glasbo in petjem popestrila naše druženje. Prvi večji postanek smo naredili na Brezjah, pri Baziliki Marije Pomagaj, imenovani tudi slovensko Marijino narodno svetišče ter glavno romarsko središče ljubljanske nadškofije. Iz zapisanih podatkov je to največji romarski kraj v Sloveniji; na leto ga obišče okoli 400 tisoč ljudi. Po ogledu notranjosti cerkve, njene okolice in nakupu spominkov smo naredili skupen posnetek, nato pa se odpravili v bližnje gostišče na kosilo. Pot smo nadaljevali proti Begunjam, z namenom ogleda Avsenikovega muzeja, ki se nahaja v sklopu gostilne Avsenik. V muzeju smo si ogledali kratek dokumentarni film o istoimenskem ansamblu. Arhivski posnetki so nas pritegnili in v nas zbudili dolžno pozornost ter spoštovanje. V muzejskem prostoru se nahaja tudi trgovina z zgoščenkami, notnimi zapisi, glasbili in drugimi spominki, povezanimi z ansamblom Avsenik, čigar ime in glasbena zapuščina sta znani tako rekoč po vsem svetu. Naša pot se je nadaljevala v dolino pod Poncami, v Planico, ki je najbolj poznana po smučarskih skakalnicah. Tam je tudi največja letalnica na svetu. V bližini skakalnic stoji edinstven kompleks, imenovan Nordijski center Planice, ki omogoča celoletni izkoristek športnih dejavnosti za obiskovalce in športnike. Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljajo na poti proti domu, nam dobre volje in prijetnega vzdušja ter ubranega prepevanja ob spremljavi harmonike in kitare znova ni manjkalo.

Skupinski posnetek pred Baziliko Marije Pomagaj na Brezju

Avsenikov muzej z gostilno

Nordijski center v Planici, edinstven na svetu

• Živahno dogajanje v vseh sekcijah

Jesen je bila pestra tudi za ostale sekcije v društvu. Kegljaška sekcija je organizirala razna tekmovanja doma in izven našega kraja, člani ribiške sekcije so 28. oktobra izvedli zadnje (letošnje četrto) srečanje v športnem ribolovu ter sezono zaključili s podelitvijo medalj in pokalov. 'Tamburaši za dušo' so sodelovali na različnih prireditvah v našem kraju in izven njega; v okviru 16. F3ŽO (festivala za tretje življenjsko obdobje) v Ljubljani, ki je potekal od 28. do 29. 9. 2016, so se prvič prijavili za nastop na velikem odru Cankarjevega doma in prejeli zahvalo za sodelovanje v kulturnem

32

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM programu. Obiskali so tudi tri domove za starejše občane, kjer prebivajo naši upokojenci (Poljčane, Maribor Pobrežje in Tabor); z izbranim glasbenim programom so jim popestrili urico njihovega vsakdanjika. Bili so presrečni in hvaležni za to gesto, kar so potrdili tudi z najlepšo nagrado - bučnim aplavzom, ki so mu dodali povabilo na skorajšnje vnovično snidenje. Poverjenice so obiskovale naše najstarejše in bolne člane in članice društva na njihovih domovih ter domovih za starejše občane in jih obdarile.

• Kitarski koncert Duška Weissa

Zaključna kulturna prireditev letošnjega leta je bila v petek, 28. 10. 2016, ko smo v našem domu upokojencev uživali na kitarskem koncertu domačina Duška Weissa.

Duško Weiss

S tremi različnimi kitarami je izvajal skladbe, ki imajo že 'dolgo brado' in so bile del naše nepozabne mladosti. Predstavil jih je z naslednjimi besedami: »Kot glasbenik sem nekatere skladbe doživljal 40 let, jih preigraval iz dneva v dan in tako so postale moje, čeprav nisem njihov avtor. Spremljale so me skozi življenje. Bile so z mano, ko je bilo polno smeha, polno joka, bile so z mano, ko sem padel in tudi takrat, ko sem se pobiral. In ti življenjski trenutki so izoblikovali vsak ton, vsako harmonijo, tudi pavzo v teh skladbah.« Vse skladbe so bile izvedene kot priredbe. Med njimi je bilo tudi nekaj avtorskih. Doživeli smo nepozaben večer, ki je v nas zbudil neke prijetne občutke in priklical spomine na davno minule trenutke. Leto, ki se izteka, zaključujemo z izpolnjenimi načrti. Zahvaljujemo se Občini Rače-Fram za letno donacijo in za donacijo sredstev za obdaritev naših najstarejših članov in članic, DeSUS Rače-Fram in RK Rače pa za pomoč pri izvedbi prireditve 'Mladi za starejše'. Leto 2017 že trka na naša vrata. Za vsakega od nas se odpira nov list v knjigi življenja. Zato prižgimo lučko v očeh, da opazimo drobne stvari, zaradi katerih je svet lepši. Naj vam praznični dnevi prinesejo čarobnost v nastajanju novega leta, naj vam podarijo mir, spokojnost, zdravje, ljubezen, uspeh in veselje v drobnih stvareh. Irma KMETIČ, predsednica DU Rače Želimo vam prijetno branje!

DRUŠTVO UPOKOJENCEV FRAM Tudi leta 2016 smo se izkazali s {tevilnimi aktivnostmi • Naš prispevek h krajevnemu prazniku KS Fram

Članice in člani Društva upokojencev Fram smo bili tudi letos zelo aktivni in pomagali soustvarjati dogajanje in aktivnosti ob krajevnem prazniku, ki ga obeležujemo v mesecu septembru. Sodelovali smo s športnimi sekcijami in z ročnodelsko sekcijo 'Unikat'. Kegljači so bili zelo uspešni, saj so med desetimi sodelujočimi ekipami dosegli vidne rezultate - naša moška ekipa se je zavihtela na sam vrh (1. mesto), mešana ekipa pa je v konkurenci ekip, ki so jih sestavljali kegljači obeh spolov, zasedla 2. mesto. Med posamezniki je prvak postal Miha Čepin. Kolesarji kolesarske sekcije DU Fram so se dogovorjenega dne že ob 8. uri družno podali na pot, čez čas pa se razdelili in obiskali različni prizorišči dogodkov. Ogledali so si razstavo izdelkov ročnodelske sekcije, nekateri pa so se s svojo ekipo udeležili tekme v odbojki. Odbojkarji so na tekmovanju osvojili 3. mesto, ekipa kolesarjev pa se je veselila 2. mesta v odbojki. Ročnodelska sekcija 'Unikat' je pripravila zares lepo razstavo, ki je bila ne le zelo dobro obiskana, pač pa je presegla tudi vsa pričakovanja, kar zadeva barvitost izdelkov, domiselnost v idejah in spretnost pri realizaciji najrazličnejših ustvarjalnih zamisli.

Unikatno tihožitje ročnega dela in narave

• Skrb za naše starejše člane in članice

Poverjenice med letom skrbijo tudi za starejše člane DU Fram, ki praznujejo okrogle življenjske obletnice - 80 let in več. Ob obisku jih razveselimo z majhnim darilom, ob tem pa si vzamemo čas tudi za pogovor, jim prisluhnemo, namenimo nekaj trenutkov pozornosti. Prav to je pogosto tisto, česar si najbolj želijo in jim največ pomeni. Pred kratkim sta osem desetletij dopolnila naša člana Anton Pliberšek in Ivanka Piskač - kot lahko vidite na fotografijah, ki sledita, smo oba jubilanta (na sredini posnetkov) ulovili v vedrem razpoloženju. 33


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Anton Pliberšek

Ivanka Piskač

Ob zaključku starega leta želi UO DU Fram vsem svojim članom, krajanom in občanom vse lepo, ob prihodu novega leta pa veliko zdravja in veselih druženj. Helena ERNECL, tajnica DU Fram

Stanko Prelog - 90 letnik Na začetku letošnjega poletja je 90. obletnica rojstva pozdravila prijetnega, zgovornega, čilega in pokončnega Stanka Preloga. Jubilant živi z ženo Pavliko in sicer v hiši (s častitljivo letnico 1862), ki je bila nekoč gostilna. V hiši je preša iz leta 1864, ki jo uporabljajo še danes. Stanko in Pavlika sta poročena že 57 let. Imata hčeri in štiri vnuke - same fante. Še vedno delata na vrtu in v vinogradu. Stanko je bil že kot mladoleten mobiliziran v nemško vojsko. 18. rojstni dan je dočakal v Franciji. Po ujetništvu se je avgusta 1945 vrnil domov. Začel je delati kot krojač in bil kot tovrstni mojster celih petdeset let poznan daleč naokrog. V Framu se je vključil v kulturno življenje, saj je odličen pevec (že 70 let) in igralec. Še danes poje v cerkvenem pevskem zboru. Dobil je številna priznanja in pohvale. Stanko prav tako še vsak dan prebere časopis in ko ima malo več časa, bere zgodovinske knjige in romane. »Berem pa res rad. Pa tudi delam rad,« je njegov komentar. Tako ostaja razgledan in prijeten za pogovor. Stanko je dolgoletni član našega društva. Obiskala sem ga kot poverjenica. Prenesla sem mu najlepše pozdrave in želje, da bi se prijetno počutil na svoji zemlji in da bi ga noge še dolgo ubogale. Stanko, vsi iz Društva upokojencev Fram vam še naprej želimo čim trdnejšega zdravja!                  Zalika STAUBER

Bogata sezona rekreativnega kolesarjenja Kolesarska sekcija Društva upokojencev Fram šteje preko dvajset aktivnih članov. Letošnjo sezono smo otvorili 21. maja, z udeležbo na vseslovenskem srečanju čebelarjev v Račah. Tam smo pričakali in pozdravili kolesarje - čebelarje, ki so s kolesi pripotovali z Dunaja v Rače. Naš plan dela je bil ambiciozno zastavljen. Kolesarili smo po teritoriju naše in sosednje občine in sicer vsak teden ob petkih (če je to omogočalo vreme). Pravšnji užitek je kolesariti predvsem po poteh krajinskega parka v Račah, saj je naravna kulisa tam enkratna, motoriziran promet še obvladljiv, zrak pa za naša pljuča pravi balzam. Naslednja velika akcija je potekala 25. junija, ko smo se v počastitev občinskega praznika občine Rače-Fram s kolesi podali od Frama mimo Rač do vznožja Donačke gore, na vrh štajerskega Triglava pa jo nato mahnili peš. 34

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM tam oči sprehajajo po ozemlju kar štirih držav (Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije).

Med postankom v Račah

Člani PGD Fram so poskrbeli za spremstvo s kombijem in prvo pomoč, Ribiško društvo Fram je nudilo prostore za zaključno malico, lovci Lovske družine Fram pa so nam pripravili izvrsten golaž, ki je po opravljenem trimu nadvse teknil. Želja organizatorja je, da bi ta trim postal tradicionalen - kot zaključek prireditev ob občinskem prazniku naše občine. Naša največja akcija, na katero smo še posebej ponosni, pa je bilo kombinirano potovanje z vlakom in s kolesi od Frama do Lendave. Toplega poznopoletnega jutra, 26. 8. 2016, smo se iz železniške postaje Rače odpeljali do Murske Sobote. Tam smo prevozno sredstvo zamenjali in z našimi kolesi krenili proti Moravskim Toplicam. Vodilno vlogo sta prevzela Anton Trlep in Milan Rakovnik, odlična poznavalca tistega terena. Prvemu počitku ob kavici je sledila vožnja po odličnih kolesarskih poteh proti Lendavi. Po uri in pol prijetne vožnje smo prispeli do vznožja Lendavskih goric. Od tam se nam je že kazal razgledni stolp Vinarium - zadnja pridobitev sodobne tehnologije v občini Lendava. Seveda je bilo potrebno prekolesariti še zadnje načrtovane kilometre, kar pa je bila zaradi vzpona (višinske razlike) za nas najtežja naloga. A ne bi bili iz pravega testa, če nam tudi to ne bi uspelo.

Naša ekipa pri znameniti lendavski atrakciji - stolpu Vinarium, ki je bil zgrajen s pomočjo evropskih sredstev in je zares vreden ogleda

Na tej točki smo si privoščili nekoliko daljši počitek, nato pa se z dvigalom ali peš po 240 stopnicah povzpeli na vrh razglednega stolpa, visokega nekaj preko 50 m. Razgled, ki se ponuja z vrha, je enkraten, saj se lahko od Želimo vam prijetno branje!

Nevsakdanje doživetje - na stolpu Vinarium, od koder je prekrasen razgled

Zadovoljni in delno spočiti smo kolesarili v Lendavo, kjer smo si ogledali njene znamenitosti. Našo posebno pozornost je pritegnil muzej, kjer je prikazana zgodovina razvoja mesta in propad industrije polpretekle zgodovine. Hitro je napočil čas kosila. V piceriji smo za zelo sprejemljivo ceno izdatno napolnili naše trebuščke, nato pa se podali do sorodnikov naših članov - Katarine in Milana Rokovnika. Še na tem mestu prisrčna hvala za topel sprejem, gostoljubje in postrežbo s prekmurskimi specialitetami! Po daljšem počitku je napočil čas povratka. S kolesi smo se podali (po drugi poti) proti mestu Ljutomer, kjer smo sedli na vlak in se z njim udobno vrnili na izhodišče v rodni Fram, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Naslednji dan smo se - na povabilo ŠD Šikole - udeležili športnega vikenda pri njih. Kolesarili smo po vaseh do vznožja Haloz, nato pa se preko Lovrenca na Dravskem polju vrnili v Šikole. Tam smo se udeležili polževih dirk na starodobnih kolesih. Omeniti je potrebno vsaj še naše kolesarjenje iz Frama v Oplotnico na Pohorju. Tudi pri tej akciji je organizacijsko vlogo odlično izpeljala družina Rakovnik. Ogledali smo si podružnično cerkev sv. Barbare, kjer je v 'farofu' muzej, poznan po črni kuhinji. Ostali del dneva smo izkoristili za spoznavanje pohorske kulinarike in dobre kapljice. V okviru krajevnega praznika KS Fram smo kolesarili po vaseh in zaselkih naše krajevne skupnosti. Udeležili smo se odbojkarskega turnirja, ki ga je priredila odbojkarska sekcija DU Fram. Uvrstili smo se na 2. mesto in tako v trajno last prejeli pokal. Za zaključek našega delovanja v tem letu pa smo na dan sv. Martina priredili druženje v domu krajanov na Požegu. Tako smo po najboljših močeh prispevali k čim lepšemu prazničnemu dnevu, ki bi si zaslužil, da bi bil dejansko 'ustoličen' kot praznik. V letošnjem letu smo organizirano kolesarili kar 27-krat in tako prevozili 728 km. Nekateri posamezniki iz naše sekcije pa so seveda v lastni režiji kolesarili še veliko več, za kar jim iskreno čestitamo. Tone PLANJŠEK, vodja kolesarske sekcije pri DU Fram 35


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODOVA Zadovoljni z opravljenim delom v letu 2016 Leto 2016 se počasi izteka in v društvu smo pričeli z analizo opravljenega dela. Program dela, ki smo si ga zastavili na občnem zboru v začetku leta, je bil v celoti izpolnjen. Začetek leta je bil namenjen občnemu zboru; naše društvo ga je izvedlo zadnjo soboto v januarju. Kot po navadi, smo obiskali tudi občne zbore sosednjih društev, na katere smo bili prijazno vabljeni. Februarja smo nameravali realizirati pustovanje, vendar smo zaradi finančne zakonodaje to namero opustili. Upamo, da bo leto 2017 za tovrstne prireditve boljše, saj naj bi se zakonodaja spremenila v prid društvom. V pomladanskem času smo opravili temeljito čiščenje gasilskega doma, njegovega okoliša in vrta. Zasadili smo cvetlične grede, okenske police in balkon pa okrasili s koriti, v katerih so se bohotile prekrasne pelargonije. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vrtnarstvu Marin iz Podove, ki nam vsako leto podari sadike rož in nam jih tudi zasadi v korita. V mesecu maju smo priskrbeli in postavili mlaj, saj naše društvo ostaja zvesto tradiciji praznovanja 1. maja s postavitvijo majskega drevesa na star način, torej dviga drevesa z 'žvaplami' (lesenimi podporniki, vezanimi z verigo), za kar je potrebno večje število ljudi, ki pa jih v našem društvu ne primanjkuje. Na pomoč priskočijo tudi vaščani Brezule in Podove.

Po uspešnem dvigu drevesa je sledilo veselo druženje gasilcev in vaščanov, ki smo se jim za opravljeno delo (s pomočjo našega dolgoletnega kuharja Slavka Rogine) zahvalili s skromno pogostitvijo. Naslednja prireditev, ki jo je potrebno izpostaviti, je Florjanova maša. Tudi ta je postala že tradicionalna. 8. maja smo se gasilci PGD Podova ter PGD Sp. in Zg. Gorica zbrali na cerkvenem dvorišču v Račah, kjer smo kasneje v farni cerkvi sv. Jožefa Delavca prisostvovali in sodelovali pri sveti maši, posvečeni spominu na zavetnika gasilcev pred požari in nesrečo - sv. Florjana. 36

Sveto mašo je daroval naš župnik, Robert Emeršič, v spomin na pokojne gasilce in gasilke PGD Podova. Za pomoč pri izvedbi svete maše se zahvaljujemo še cerkvenemu pevskemu zboru, skrbnim materam gasilcev in pionirjev ter gasilkam, ki so za pogostitev po sveti maši napekle in pripravile razne sladke dobrote. Da pa gasilci nismo pozabili na svoje poslanstvo, smo se tekmovanja GZ Maribor udeležili z dvema članskima in dvema pionirskima desetinama. Rezultati so bili odlični in so v ponos našemu društvu. Najbolj so nas razveselili najmlajši, ki so se udeležili tudi državnega tekmovanja v Kopru in dosegli bronasto značko Matevža Haceta. Ob zaključku tekmovalne sezone so pionirji sodelovali na memorialnem tekmovanju v Miklavžu (v spomin na Franca Florjančiča) in dosegli 2. mesto. Člani smo v letnem času prisostvovali na obletnicah sosednjih društev in sicer: 130 let PGD Rače, 130 let PGD Fram, 27. Dan gasilcev GZ Maribor, krst vozila PGD Trniče. Vršili smo tudi gasilsko stražo na veselici LD Rače. V spomin na pokojnega poveljnika Slavka Novaka smo priredili in izvedli spominski nogometni turnir, kjer je zmagala ekipa PGD Lipa iz Prekmurja. Odzvali smo se tudi njihovemu vabilu na nogometni turnir in tako še poglobili prijateljsko-gasilske stike v Prekmurju. Osvojili smo 1. mesto in s tem tudi prehodni pokal PGD Lipa. Da pa smo dobro delali tudi na področju vzgoje in preventive članstva, so nam v dokaz razni uspešno opravljeni izpiti za gasilske specialnosti, ki so dandanes potrebne za uspešno posredovanje ob požarih, poplavah, žledu, plazovih, neurjih, ujmah in povsod drugod, kjer sta potrebna naše posredovanje in pomoč. V mesecu požarne varnosti, mesecu oktobru, smo člani sodelovali na vaji GZ Maribor - Železnica 2016. Društvo se je udeležilo vaje za reševanje s petimi člani PGD Podova. Da pa bi lahko sodelovali še vsi ostali člani našega prostovoljnega gasilskega društva, si je poveljnik društva, Zvonko Plečko, omislil društveno vajo s tihim alarmom. S tem smo preizkusili ažurnost in odzivnost članov ter čas prihoda v garažo in na sam kraj dogodka. V spomin na gasilsko družino Pezdirc smo se gasilci PGD Podova udeležili tudi ribiškega tekmovanja PGD Hotinja vas. Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ravno tako smo se z veseljem odzvali vabilu Ribiške družine Rače na ribiško tekmovanje, ki pa je bilo bolj namenjeno druženju med ribiči in gasilci. Ob tej priliki bi se zahvalil predsedniku RD Rače, Silvu Korenu; prejeti letni lovilni dovolilnici sta namreč nadvse dobrodošli in ju člani društva pridno koristijo. V zahvalo za celoletno zavzeto in uspešno delo smo za člane in članice ter njihove partnerje organizirali in izvedli enodnevni izlet na Gorenjsko, z ogledi Planice, Bleda, Radovljice in Brezja.

DRUŠTVO KRAJANOV MORJE Trgatev stare vinske trte in kostanjev piknik Skupaj z Društvom vinogradnikov Rače-Fram smo tudi letos izvedli trgatev potomke stare trte z Lenta, ki raste pred domom krajanov v Morju. Zbrali smo se na deževno sobotno popoldne, 15. oktobra 2016. Kljub slabemu vremenu smo (po uvodnem delu) izvedli še pripravljen kulturni program. V imenu društva vinogradnikov je prisotne najprej pozdravil tamkajšnji predsednik, Milan Rakovnik. Sledil je kratek nagovor predsednice našega društva, Andreje Mom.

Ogled (zelene) Planice • vse foto: Leon Roškar

Vsi smo se strinjali, da je šlo za lepo doživetje, ki nam ostaja v spominu kot dan prijetnega druženja z dobrimi prijatelji. Ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, smo pokojnim članom in članicam na grobovih prižgali svečke. Do konca iztekajočega se leta nas tako v času pisanja tega prispevka (v začetku novembra) čakajo še skrbna priprava društva na ocenjevanje po drugem delu GZ Maribor, nabava in raznos koledarjev, Božičkovanje za pionirje in otroke gasilcev, obisk veteranov in skromna obdaritev pred božičem, zadnja seja v letu 2016 ter praznični zaključek leta.

Predsednica društva Andreja Mom pozdravlja udeležence prireditve

Glede na vsebino in namen prireditve je povedala nekaj dejstev in zanimivosti o trti in vinu, vse skupaj pa je popestril harmonikar Janko Kobalej. Pohvala gre celotnemu Društvu vinogradnikov RačeFram, predvsem pa Tonetu Kolarju, ki zgledno in vzorno skrbi za trto. Slednja je med drugim namreč tudi lep okras okolice našega društvenega doma.

Pred koncem bi se želel zahvaliti vsem, ki ste nam v letu 2016 pomagali pri našem humanem poslanstvu. Tu mislim predvsem na Občino Rače-Fram z županom Brankom Ledinekom in na KS Rače s predsednikom Sebastijanom Soršakom. Hvala tudi vsem donatorjem, ki so nas finančno podprli pri pripravi pionirske desetine na državno tekmovanje v Kopru. Vsem občankam in občanom pa želim srečen in miren božič ter zdravja in sreče v letu 2017. Boris FUREK, g. č. II. st., predsednik PGD Podova

Ljudje so velikokrat osamljeni, ker gradijo zidove namesto mostove.

Želimo vam prijetno branje!

Za Društvo vinogradnikov Rače-Fram sta opravila trgatev predsednik Milan Rakovnik in Tone Kolar

Grozdje, ki nam ga je trta namenila letos, smo samo pozobali (bilo je čudovito sladko!), naslednje leto pa se nadejamo že prave trgatve s prešanjem. Sledilo je veselo druženje ob malici in kozarčku mošta. 37


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Teden kasneje smo se ponovno družili, le lokacijo smo nekoliko spremenili. Kostanjev piknik je namreč potekal pri lepo urejeni brunarici na nogometnem igrišču v Morju; gre za prijeten ambient v naravnem okolju, ki pritegne in je postal priljubljena točka tudi za mlade družine z otroki, saj se lahko tam brezskrbno igrajo in rekreirajo. Torej: na piknik smo nekateri prinesli kostanje, drugi mošt. Kostanje smo s skupnimi močmi narezali, da so se v naslednji fazi spremenili v omamno dišeče in prijetno hrustljave, pa je poskrbel Tomo Koren, ki jih je mojstrsko spekel v veliki ponvi.

ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO KOPIVNIK Delovanje dru{tva ŠRD Kopivnik v preteklem obdobju Ko sem sedel k pripravi tega prispevka, smo že prepričljivo zakorakali v jesen, vrhove Pohorja pa je pobelil tudi že prvi sneg. V ŠRD Kopivnik lahko ugotovimo, da počasi končujemo zelo uspešno leto 2016. V septembrski številki Novic se vam sicer nismo oglasili, a to ne pomeni, da tedaj nismo bili aktivni in da smo poleti samo dopustovali; prav nasprotno - tudi v tistem obdobju smo bili zelo delovni. Ob začetku leta zastavljeni cilji so uresničeni in skupaj smo ponovno uspeli, na kar smo zelo ponosni. Po lanski izgradnji nove sobe, ki je povečala naše klubske prostore, smo letos vse skupaj (s pomočjo občine) nadgradili še z novimi sanitarijami. Narava je v zadnjih letih zelo neprizanesljiva, kar se kaže povsod. Žal Slovenija pri tem ni izjema. Tudi našemu društvu letos neurje ponovno ni prizaneslo - hudournik je na igrišče in prostore za druženje nanesel veliko količino blata. A se, podobno kot pred dvema letoma, naši člani znova niso pustili premagati naravnim silam. Združili smo moči in v zelo kratkem času - znova ob pomoči naše občine - zadeve sanirali, kot da se ni nič zgodilo.

Tomo Koren peče kostanje

Zbralo se je kar lepo število krajanov, nato pa se pridružilo še nekaj sprehajalcev, tako da je bilo čedalje bolj veselo.

Naša udarniška akcija - čiščenje po neurju 2016

Od zadnjega javljanja sta za nami tudi izvedbi nogometnih turnirjev; prvi je potekal junija, v okviru občinskega praznika, drugi pa septembra, v sklopu praznika KS Fram. Na obeh so sodelovale ekipe iz naše občine. Druženje ob pečenih kostanjih in moštu Vse foto: Slavko Osebik

Verjamete lahko, da so bili tudi letošnji kostanji, v kombinaciji z moštom, zares slasten zalogaj. Želimo si, da bi bilo takšnih in podobnih druženj skozi vse leto več, zato vabimo vse krajane Morja, da se nam v prihodnje pridružite na raznih prireditvah in se prepričate, da se imamo prav luštno. Andreja MOM in Milojka DREO 38

Nogometni turnir - veterani

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Najboljšim so bili podeljeni tudi pokali

Skupaj z Društvom krajanov Kopivnik smo ponovno izvedli druženje generacij; piknik, ki smo ga pripravili ob tej priložnosti, je uspel, prav tako nedavni jesenski kostanjev piknik, ki je bil namenjen članom našega društva. Za slednje od oktobra dalje že poteka igranje nogometa v telovadnici. Letos nismo pozabili niti na tiste naše člane, ki ne igrajo nogometa. Kot dobrodošla

alternativna možnost zanje se je izkazala zamisel o igranju odbojke na mivki (na igrišču v Framu, enkrat tedensko). Idej za nadgradnjo vsega, kar smo dosegli in naredili v dobrih treh letih, odkar naše društvo uradno obstaja, pa sploh ne zmanjka. Želeli bi dokončati fasado, narediti napušč za klubsko sobo, ob društvenih prostorih urediti parkirišče ter igralne površine za naše najmlajše itd. Vodilo društva ostaja, da si za izboljšanje bivanja v našem kraju vsi prizadevamo po svojih zmožnostih, da se trudimo za prijetno medosebno klimo in da imajo ljudje vseh generacij, ki si tega želijo, možnost medsebojnega druženja. Vrata našega društva so na stežaj odprta vsem enako mislečim, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Obenem se vsem donatorjem zahvaljujemo za njihovo pomoč in razumevanje ter si želimo nadaljnjega dobrega sodelovanja. Lep športni pozdrav! Sašo BELA, tajnik društva

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RA^E Tekmovanje ekip nujne medicinske pomo~i Enota prvih posredovalcev PGD Rače sodelovala na 10. strokovnem izobraževalnem tekmovanju ekip nujne medicinske pomoči Rogla 2016 Strokovno izobraževalno tekmovanje ekip v nujni medicinski pomoči, ki ima že večletno tradicijo, organizira Zdravstveni dom Slovenske Konjice - Služba za nujno medicinsko pomoč (NMP), skupaj s Sekcijo reševalcev v zdravstvu in Slovenskim združenjem za urgentno medicino. Že samo ime pove, da je tovrstno tekmovanje organizirano z namenom izobraževanja ter izmenjave izkušenj med ekipami NMP, srečanje pa je seveda namenjeno tudi druženju. Tekmovanje poteka tako, da vsaka ekipa intervenira na določen scenarij, v katerega so vključeni pacienti - igralci, gasilci, policija in drugi. Enotam se priredijo kar se da realne situacije, s kakršnimi se srečujejo ali se morda bodo srečali ob opravljanju svojega poslanstva v realnih okoliščinah. Letošnje leto je tekmovanje potekalo od 22. do 24. septembra. Povabljenih je bilo 22 ekip iz vse Slovenije, sodelovali pa sta tudi ekipi iz sosednje Hrvaške. Za udeležence so organizatorji tokrat pripravili kar 13 scenarijev; pri prvem izmed njih je sodelovala tudi enota prvih posredovalcev PGD Rače s svojimi štirimi prvimi posredovalci. Scenarij je bil sledeč: nekaj čez 16. uro je prišlo do eksplozije plina. Zgodilo se je na zabavi za hotelom Planja na Rogli, kjer je bilo 34 udeležencev. Med njimi so nekateri doživeli lažje, drugi pa posebno hude telesne poškodbe. Enoto štirih prvih posredovalcev so ločili in jim dodelili enoto NMP, ki so ji pomagali pri obravnavanju poškodovancev v masovni nesreči. Dodeljeni so bili ekipama iz Škofje Loke in Bleda, hkrati pa so seveda priskočili na pomoč drugim enotam, kadar so imeli možnost za to. Množično nesrečo so reševali vse do 18. ure, ko so zadnji poškodovani zapuščali prizorišče v reševalnih vozilih, namenjenih v bolnišnice. V masovnem nezgodnem dogodku je sodelovalo 24 enot NMP, policija, civilna zaščita in kar pet prostovoljnih gasilskih društev. Vaja masovne nesreče se je končala z uvodnim pozdravom vsem sodelujočim ekipam na tekmovanju ter s kratko predstavitvijo in analizo masovne nesreče. Vse skupaj se je nadaljevalo z dobro večerjo in prijetnim druženjem. Naši fantje, ki so sodelovali na tekmovanju, so svoje delo opravili z odliko in po pričakovanjih nadrejenih ter organizatorjev. Prav toliko pa šteje tudi obogatitev z novimi dragocenimi izkušnjami, ki bodo v praksi zagotovo še kako koristile. Vodja ekipe prvih posredovalcev PGD Rače na tekmovanju Rogla 2016 Timi BERGHAUS Želimo vam prijetno branje!

39


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE^EGA KRIŽA RA^E Na{e delovanje in novosti Spoštovane občanke in občani, lepo pozdravljeni! Veliko novih dogodkov obeležuje kratko obdobje, odkar so izšle predhodne Novice. Začeti moram z žalostnim, bolečim in najbolj odmevnim.

Slovo od Olge Borovnik, dolgoletne predsednica KO RK Rače Velika večina vas že ve, da je umrla dolgoletna predsednica RK Rače, Olga Borovnik. Bila je moja mentorica, vzornica, sodelavka in prijateljica. Živela je polno in odmevno življenje in bila je pripravljena pomagati vsakomur, ko smo jo potrebovali. Čeprav se je poslovila prezgodaj in na hitro, se je to zgodilo na prav takšen način, ki si ga je izbrala in želela. Draga Olga - pogrešamo te in s tolažbo v srcu, da smo te poznali, se bomo spominjali nate z velikim spoštovanjem. Hvala ti! Moja obljuba Olgi je bila, da bomo nadaljevali z delom v KO RK Rače nemoteno. Tako smo v mesecu oktobru izpeljali projekt 'Drobtinica', kjer smo člani KO RK Rače in RK OŠ Rače prodajali doniran kruh. Uspelo je. Pridni smo bili, še posebej učenci OŠ Rače, ki jih je obiskal in s tem naklonjenost akciji izkazal tudi njihov ravnatelj, razveselili pa ste nas tudi vi, dragi krajani in donatorji. Zahvaljujem se za vašo podporo. Zbran denar je šel v matično šolo in dober je občutek, da smo na ta način lahko polepšali dneve kateremu izmed tamkajšnjih otrok. Drugi dogodek v tem času je praznik orhidej, ki sta ga organizirali KS Rače in Občina Rače- Fram. Podjetje Ocean Orhids iz Dobrovnika nam je doniralo nekaj sto orhidej, ki smo jih člani KO RK Rače tudi prodali. Zbrana sredstva bodo porabljena za humanitarne namene. Vsem sodelujočim se za Med prvimi so se na humanitarno akcijo odvzvale, drzen načrt in uspelo izvedbo lepo zahvaljujem. Občani pa se nad cvetočimi lepoticami na dolgih steblih navduševale in ste nas nadvse prijetno presenetili s tako številčno udeležbo jih za krasitev domov ali za darila izbirale delavke občinske uprave Foto: Ludvik Rajbar in nakupom teh žlahtnih rožic. Želim, da vam lepo cvetijo in vas razveseljujejo skozi vse leto. Člani KO RK Rače bomo delali naprej - za nekatere dobro, za druge malo manj. To je odvisno predvsem od tega, kaj lahko ponudimo in kaj od nas pričakujete. Mi se trudimo. Prostovoljno in za vse enako. Naj ob tem spomnim še: s tem, ko donirate, pomagate. Hvala vam. S posebnim spoštovanjem pa se moram zahvaliti tudi našim neumornim članom in prostovoljcem KO RK Rače. Brez vas ni mogoče delati. Iskrena hvala vsem! Zlatka NAPAST

40

^e dela{ s srcem, se ~uti. ^e dela{ z rokami, se vidi. ^e zdru`i{ srce in roke, si naredil najve~, kar je mogo~e.

Bodi so~uten in odgovoren do drugih ljudi. ^e bi se nau~ili tega, bi bil ta svet veliko bolj{i.

Posveti se ljubezni do drugih, posveti se skupnosti okoli sebe in posveti se ustvarjanju ne~esa, kar ti bo dalo smisel in pomen.

Osebni uspeh ni nikoli stati~en. Obi~ajno pride z majhnimi koraki, ki vodijo do drugih majhnih korakov, ti pa do ve~jih dose`kov.

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KO Zveze borcev za vrednote NOB Fram Sodelovanje pri pomembnih dogodkih v letu 2016 Program našega dela - ta zajema skrb za naše člane, organiziranje in sodelovanje pri spominskih prireditvah, s katerimi počastimo spomin na barbarsko prekinjena nedolžna življenja ljudi in tragedije iz časov NOB ter skrb za kulturno dediščino spomenikov žrtvam NOB - smo v letu 2016 v celoti uresničili.

• Spominska slovesnost pred spomenikom 25-im talcem v Gaju pri Framu

Ta tradicionalna prireditev je letos potekala 12. junija. S svojo prisotnostjo so počastili spomin na talce, ki so s pomočjo domačih izdajalcev postali žrtev okupatorskega nasilja, učenci in mentorji OŠ Fram, lovci LD Fram, člani in članice MePZ dr. Pavel Turner Fram, govornik Zdravko Grafenauer, svojci pomorjenih talcev, občani in vidni predstavniki Občine Rače-Fram, vključno z županom Brankom Ledinekom. Lovci so s posameznimi streli v gozdu poskušali obuditi spomin na tragični dogodek, ki se je tam dogodil 16. 6. 1944. Učenci so pripravili zanimiv in pester program, ki so ga prisotni toplo sprejeli.

Udeleženci srečanja občin Rače-Fram in Hoče-Slivnica v Rančah

Spored so pripravili učenci OŠ Fram s svojimi mentorji. Zelo doživeto so uprizorili kratko igro; ta je predstavila odlomek iz pogovora v Pristavnikovi (po domače Jugovi) hiši med domačimi in partizani v času NOB, ki je izražal zaskrbljenost in pogum družine. Vmes nam je nekajkrat ubrano zapel MePZ dr. Pavel Turner iz Frama.

Nastopajoči in del ostalih udeležencev letošnje spominske slovesnosti v Gaju

MePZ dr. Pavel Turner je prireditev popestril z ubranim petjem. V imenu svojcev se nam je za vso skrb, ki jo izkazujemo spominu na žrtve, zahvalil vitez Jože Jeraj iz Ljubljane, pooblaščeni minister za vzhodno Evropo.

Mentorica Nataša Maver-Šoba je z učenci pripravila zgodovinski prizor

• Spominska slovesnost 'Jugovo 2016'

Spominska slovesnost 'Jugovo' je letos potekala 25. septembra, v prostoru Doma krajanov Ranče. Prireditev smo organizirali v tradicionalnem okvirju. Organizacijo je letos prevzela KO ZB za vrednote NOB Fram, v sodelovanju z Občino Rače-Fram s KS Fram. Tudi letos so pri aktivnostih sodelovali predstavniki Občine Hoče-Slivnica, KS Slivnica in OO ZB za vrednote NOB Hoče-Slivnica, ki bo prihodnje leto nosilec te prireditve. Spominske slovesnosti, ki je namenjena žrtvam padlih in požigu na Jugovi domačiji zaradi izdaje, se vsako leto udeleži tudi veliko pohodnikov iz KS Fram in KS Slivnica. Organiziran je avtobusni prevoz iz Frama in Slivnice, veliko udeležencev pa se pripelje tudi z osebnimi avtomobili.

Želimo vam prijetno branje!

Pod vodstvom Dore Ožvald pojejo učenci framske šole

41


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Glavni govornik je bil dr. Marjan Žnidarič, predsednik ZB za vrednote NOB Maribor, ki je zelo podrobno opisal takratne dogodke. Njegov govor nam bo služil za utrjevanje zgodovinskega spomina na dogodke iz vojnih časov v Framu in okolici. Tudi župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek, je poudaril, da so takšne proslave pomembne za ohranjanje spomina na te krute dogodke in opozoril, da so poizkusi spreminjanja zgodovine, kar se danes dogaja, nesprejemljivi. Podžupanja Občine Hoče-Slivnica, Anita Arzenšek, je v svojem govoru med drugim pohvalila tudi sodelovanje borčevskih organizacij obeh občin, ki vlagata trud v lajšanje težav ostarelih udeležencev NOB in jim v mejah mogočega posvečata vsaj nekaj časa za obiske in pogovore. Bila je tudi kritična do elit, ki danes zelo malo ali nič ne naredijo za malega človeka. Po končanem programu je delegacija, sestavljena iz članov ZB Fram in ZB Hoče-Slivnica, položila venec na spomenik žrtvam in na spominsko ploščo 'Jugove domačije'.

Na dogodku je spregovorila naša članica, Marija Petek Verdev. Komemoracijo smo zaključili z minuto molka za vse mrtve.

• Spominska slovesnost na Perkovem vrhu

30. oktobra 2016 smo se znova udeležili spominske slovesnosti na Perkovem vrhu - pri spomeniku kurirske postaje TV 13 S, kjer lovci LD Fram, Šmartno in Hoče organizirajo vsakoletno srečanje. Pridružili smo se jim z našim praporjem in polaganjem venca. Marija Petek Verdev je prizadevne organizatorje in vse ostale prisotne lepo pozdravila in se jim zahvalila za vsakoletni trud pri ohranjanju spominske tradicije ter za medsebojno sodelovanje. Ernest NAPAST, predsednik KO ZB za vrednote NOB Fram

ROKOMETNI KLUB RA^E Po korakih do vedno vi{jih ciljev Lep predbožični pozdrav od rokometašev in rokometašic Rokometnega kluba Rače! V sezono 2016/2017 smo septembra vstopili s tremi tekmovalnimi ekipami in tremi vadbenimi skupinami mini rokometa, v katerih vadi malo manj kot 100 otrok. Zdaj smo že globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s treningi pričeli v začetku avgusta. Ekipe, s katerimi tekmujemo letos, so: Delegaciji za položitev vencev k spomeniku Vse foto: Slavko Osebik

Veliko zaslug za uspešno izvedbo letošnje spominske slovesnosti pa ima Društvo krajanov Ranče, ki nam je dalo na razpolago svoj prireditveni prostor, ga primerno uredilo in poskrbelo za dobro razpoloženje. Tako je prireditev, kljub spremembi lokacije, v vseh pogledih dobro uspela. To lahko sklepamo tudi po pohvalah in komentarjih prisotnih na tovariškem srečanju po proslavi.

Starejši dečki A (letnik 2002 in mlajši) so že skoraj na polovici prvega dela državnega prvenstva v skupini vzhod. V predtekmovanju so v osmih krogih dosegli štiri zmage, tri poraze ter en nedoločen izid. Igrali so z Ormožem, Slovenj Gradcem, Velenjem, Ravnami, Libenau - Graz, Celjem in Mariborom. Fantje odlično igrajo in se borijo za prva štiri mesta, ki vodijo v polfinale. Želimo jim vso srečo. Fantje trenirajo pod vodstvom Andreja Kuharja, pomaga mu Klemen Hameršak.

• Komemoraciji v Framu in Račah

28. oktobra 2016 so, pred centralnim spomenikom žrtvam 2. svetovne vojne na Framskem (v neposredni bližini OŠ Fram), učenci (pod vodstvom mentorice) tudi tokrat pripravili zanimiv in bogat program. O dogodkih iz časov NOB je spregovoril naš član, Zdravko Grafenauer. Komemoracijo smo zaključili s položitvijo cvetja, prižigom svečk in minuto molka za vse žrtve. Istega dne je potekala tudi spominska komemoracija v Račah, pred centralnim spomenikom padlim (pred OŠ Rače). Tudi tam je bil program zgledno pripravljen, prireditev s strani učencev pa zelo dobro obiskana.

42

Starejši dečki A

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Starejše deklice A (letnik 2002 in mlajše) so v sedmih tekmah pet krat zmagala in dva krat izgubile. Igrale so z naslednjimi ekipami: Branik Maribor, Celje, Krka - Novo mesto, Velenje, Gorišnica, Slovenj Gradec ter Žalec. Tudi dekleta se borijo za prva tri mesta, ki vodijo v finale državnega prvenstva; do tedaj jih čaka še 13 tekem. Vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Mlajše deklice A so letnik 2004 in mlajše ter nastopajo v skupini vzhod. V novembru so komaj začele s tekmovanjem. V letošnji sezoni jih čaka še 15 tekem. V septembru se je ekipi pridružilo še nekaj novih deklet letnika 2005 in 2006, ki sedaj pridno trenirajo, da bodo lahko čim prej igrala z ostalimi rokometašicami. Dekleta vadijo pod vodstvom Leje Klemenčič.

Starejše deklice A

Mlajše deklice A

Veseli nas, da postaja naš klub iz leta v leto prepoznavnejši. Skladno s tem se povečuje število vadečih, predvsem v najnižjih starostnih skupinah. Prav slednje je še posebej spodbudno in vodstvo kluba navdihuje za strokovno načrtovano delo, ki dolgoročno zagotavlja še opaznejše rezultate na rokometnem področju v Sloveniji in skladno s tem omogoča obstoj kluba. V klubu vadijo še tri ekipe mini rokometašev in rokometašic letnik 2007 in mlajših. Več kot 30 jih je letos začelo trenirati na novo.

Mlajše deklice A in mini rokomet letnik 2007

Mini rokomet 2. in 3. razred

Seveda ste vabljeni tudi novi člani. Vsi, ki še ne veste, s čim bi se ukvarjali, dobrodošli v RK Rače. Za začetek vadbe rokometa si zastavite štiri vprašanja: »Zakaj? Zakaj ne? Zakaj ne jaz? Zakaj ne zdaj?« Zahvaljujemo se Občini Rače – Fram za finančno in vso ostalo podporo pri našem delovanju.. Vse podatke o našem klubu, treningih in naših tekmah najdete na naši spletni strani: www.rokometniklub-race.si, za dečke pa še posebej na spletni strani: rokometni-racek.si. Prisotni smo tudi na Facebooku. Pridite nas kaj pogledat, ne bo vam žal. Vsem našim športnikom in njihovim staršem, pa tudi vsem drugim občankam in občanom, voščimo vesel in prijeten božič v krogu njihovih najdražjih ter srečno in zdravo 2017. »Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje ... In če morda ste pozabili nanje, ne obupajte in se vrnite vanje.« Velik športni pozdrav!

Želimo vam prijetno branje!

Alenka RIŽNER - ŠIBILA 43


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PLANINSKO DRUŠTVO FRAM Na državnem tekmovanju MIG petina ekip iz PD Fram Tekmovanje Mladina in gore je velik projekt, ki ga že od leta 1989 vsako leto pripravlja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, ob sodelovanju in pomoči planinskih društev in osnovnih šol, ki so domačini tekmovanja. Tudi naše planinsko društvo je bilo (v sodelovanju z OŠ Hoče) gostitelj tekmovanja leta 1994 in (v sodelovanju z OŠ Fram) leta 1999, leta 2015 pa smo bili v Framu gostitelji 27. regijskega tekmovanja. Naše ekipe so v preteklih letih dosegale odlične uvrstitve, saj so dosegle dve zmagi, tri druga in dve tretji mesti na državnem tekmovanju. To tekmovanje je namenjeno druženju članov planinskih skupin iz vse Slovenije ter spoznavanju posameznih vsebinskih delov gorništva. Tekmujejo lahko osnovnošolci od 6. do 9. razreda. Tekmovanje je ekipno. Ekipo sestavljajo štirje učenci. Ekipe se med seboj pomerijo v znanju iz snovi Planinske šole - najprej na regijskem tekmovanju, tretjina najboljših ekip pa se uvrsti na državno tekmovanje. Vsako leto pa je na državno tekmovanje uvrščena tudi dodatna tema, ki se dotika katere izmed tem gorništva in jo pripravi gostitelj tekmovanja, torej matično planinsko društvo. Če primerjamo tekmovanje Mladina in gore z ostalimi šolskimi tekmovanje, lahko vidimo, da to tekmovanje zahteva od otrok zelo široko znanje in razgledanost. Poznati morajo vsebine Planinske šole, ki je razdeljena na kar 17 tem. Spremljati morajo tudi aktualne dogodke na področju planinstva ter seveda vse spremembe in novosti, ki so tudi v planinstvu zelo pogoste. Predvsem pa ni dovolj, da se o teh stvareh samo učijo. Če hočejo biti uspešni, morajo zagotovo sodelovati pri delu planinske skupine na šoli, v društvu, se udeleževati planinskih taborov, pohodov ali pa hoditi v gore s starši. Gore morajo vsekakor bliže poznati, ne samo na slikah iz knjig ali televizije. Pri pripravah ekipe je zelo dobrodošla, če že ne nujna, pomoč vodnikov društva, zdravstvenih delavcev, gorskih reševalcev ipd., ki svoja področja najbolje poznajo in spremljajo tudi novosti. Takšni gostje navsezadnje popestrijo tudi same priprave in so za otroke zanimivi. Resno delo takoj postane zanimivejše in zabavnejše. Po zaključku 28. regijskega tekmovanja Mladina in gore, ki je potekalo 12. novembra 2016 v Grižah, imamo v društvu ponovno razlog za veliko veselje. Izmed 21 sodelujočih ekip se jih je 8 uvrstilo na državno tekmovanje, kjer se bo pomerilo 20 najboljših ekip iz vse Slovenije, od tega pa bodo kar štiri ekipe našega planinskega društva. Naše ekipe so dosegle naslednje uvrstitve: 2. mesto: ekipa Hočki abuhi, OŠ Hoče: učenci Urban Frangež, Mitja Gajić, Martin Pregl, Ema Rauter; mentorica Vlasta Bobovnik. 3. mesto: ekipa Gojzarčki, OŠ Fram: učenci Martin Burulič, Katarin Klauž, Tomaž Klauž, Brina Osonkar; mentor Tadej Strnad. 44

Ekipa Gojzarčki z mentorjem

4. mesto: ekipa Zlata rezerva, OŠ Toneta Čufarja Maribor: učenci Eva Hartman, Jan Ozvaldič, Tine Ozvaldič, Aljaž Poberžnik; mentor Matjaž Hartman. 5. mesto: ekipa Račke, OŠ Rače: učenci Benjamin Benc, Lovro Kapel, Neja Preložnik, Ema Seliškar; mentorica Martina Kovač (fotografija na strani 21 - prispevek OŠ Rače; op. ured.)

Ema Seliškar med plezanjem v Grižah

Na državno tekmovanje se ni uspelo uvrstiti le ekipi iz Starš, ki je dosegla 15. mesto. Seveda se je vse začelo že veliko prej, na planinskem taboru v mesecu juliju, ko so naši tekmovalci pridobivali praktično znanje in izkušnje v gorah. V septembru smo za tekmovanje prijavili pet naših ekip. Po predelanih temah iz Planinske šole smo imeli 21. in 22. oktobra skupne priprave v domu CŠOD Planinka na Pohorju, kjer smo (ob pomoči mentorjev in vodnikov PD Fram) predelali nekatere teme. Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ^EBELARSKO DRUŠTVO RA^E Jesensko dogajanje v na{em dru{tvu Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasadorke čistega okolja.

Priprave na Pohorju - teoretični del

Za otroke so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za zdravo prehrano. Čebele pred panjem in dogajanje v njem je treba skrbno spremljati, pravočasno zaznati spremembe in po potrebi ustrezno ukrepati. To lahko počne le izobražen, izkušen in odgovoren čebelar, tudi ob pomoči stroke, ki nam jo nudi ČZS. Priprave na Pohorju - orientacija

Letos je priprave popestril še alpinist, Dušan Rauter. Kasneje pa je na posameznih šolah sledilo še 'zadnje piljenje forme'. Očitno smo formo in znanje naših ekip dobro načrtovali in sedaj vsi nestrpno pričakujemo državno tekmovanje, ki bo potekalo 21. januarja 2017 v Idriji. O rezultatih vas bomo seveda ponovno obvestili, do takrat pa bomo pridno izpopolnjevali planinsko znanje in veščine. Jože BOBOVNIK

Le nekaj vročičnih decembrskih dni je še do božiča in novega leta. V tem času si vsak le najboljše obeta, in vse, kar je dobrega, drugim želi. Naj v vas bo svetloba božične noči, v prihodnost pa naj bo le sreča zajeta! Vesel božič in srečno 2017 vam želi PGD Sp. in Zg. Gorica

Želimo vam prijetno branje!

• Ekskurzija s pobratenim ČD iz Nove Gorice

V nedeljo, 2. 10. 2016, smo organizirali ekskurzijo s pobratenim čebelarskim društvom iz Nove Gorice. Dobili smo se v Vitanju, kjer smo si ogledali KSEVT razstavo, posvečeno pionirju vesoljskih poletov, Hermanu Potočniku, ki se je rodil v teh krajih. V Slovenskih Konjicah smo obiskali čebelarstvo Žvikart; gospodarijo s 300 čebeljimi družinami na prevoznih enotah po celi Sloveniji. Imajo trgovino, urejeno točilnico, hladilnico ipd. Bili smo lepo sprejeti. Čebelarijo že tri generacije in zelo zanimivo je bilo poslušati o njihovih dosežkih na tem področju. Pot smo nadaljevali v Žičko kartuzijo, kjer smo si z vodičko ogledali vse tamkajšnje zanimivosti. Zaključili smo na kosilu v Gostilni Kidrič, pri dvojčicah v Križeči vasi ob Studenicah.

• Strokovna ekskurzija v Prekmurje

21. 10. 2016 je ČZDM priredila strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Obiskali smo Čebelarstvo Štefana Šemeta, ki se ukvarja z apiterapijo. Pot smo nadaljevali do Svete Trojice, kjer smo si pogledali kapelico in razgledni stolp vinarjev, visok 58 m - do vrha smo lahko šli po stopnicah ali pa z dvigalom. Razgled, žal, ni bil najboljši, saj je bilo oblačno. Obiskali smo še čebelarja Jožeta Kolariča pri Sv. Ani, si ogledali vrt medovitih rastlin, lahko pa smo tudi kaj kupili. Zaključili smo na Turistični kmetiji Rožengrunt pri Miheliču.

• 10. obletnica slovenskega medenega zajtrka

V petek, 18. 11. 2016, je bil v vseh osnovnih šolah in vrtcih praznik - 10. obletnica slovenskega medenega zajtrka. 45


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM lovalo sedem izbrancev iz Slovenije, od tega kar trije člani (debitanti na EP) DBV TO TE Rače. Urban Muršič ter Nik Bržan sta nastopala v kategoriji ekipno borbe jiyu ippon kumite, kjer sta skupaj z kolegom iz KK Mislinje osvojila fantastično 3. mesto.

Čebelarji smo obiskali vse štiri osnovne šole in vrtce (Rače, Fram, Marjeta, Starše; na posnetku utrinek iz enote vrtca v Račah), otrokom podelili zgibanke, se z njimi pogovorili o pomenu zdravega zajtrka, nazadnje pa prisluhnili glasovom številnih otrok, ki so zapeli Slakovo pesem 'Čebelar' - ob istem času, a vsak v svojem kraju. Mentorji so prejeli zahvale za izvedbo projekta. V jesensko-zimskih mesecih času je obvezno pregledati čebele v panjih, jim pravočasno dati ustrezno zdravilo, jih toplotno zaščititi, občasno pa poslušati njihov šepet. Čebelarji se v tem času udeležujemo različnih predavanj, prebiramo literaturo in uživamo ob medenih pridelkih. Naj medí! Franc HERGAN

Urban Muršič (desno); jiyu kumite

Kljub izjemni konkurenci in fizični premoči se ekipa ni predala in je vztrajala vse do kolajne.

DBV TO-TE RA^E Znova z medaljami na evropskem prvenstvu V Društvu borilnih veščin TO TE Rače smo v drugem delu sezone intenzivno usmerjali treninge za nastope na Evropskem prvenstvu v tradicionalnem Fudokan karateju. Prvenstvo je potekalo na Poljskem, od 13. - 16. 10. 2016, v prelepem mestu Krakow (v areni Tauron), kjer je nastopalo kar 3200 tekmovalcev.

Ekipa na stopničkah

Kolajna

Izbranci našega društva so zastopali barve Slovenije za reprezentanco Fudokan Slovenije, ki je na mednarodnih tekmovanjih zadnje desetletje zagotovo najuspešnejša predstavnica karateja v Sloveniji. Na prvenstvu je sode46

Mihaela Jerinič je nastopala v kategorij borb jiyu ippon kumite med starejšimi deklicami in pokazala izjemne predstave. Tekmovanje je zaključila v četrtfinalu, kjer je izgubila proti novi evropski prvakinji. Končala je na odličnem 5. mestu. Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ljubinko Jerinič - vodja logistike Fudokan Slovenije in Marjan Muršič - motivator v našem društvu in v Fudokan Slovenije. V mesecu novembru so se člani društva TO TE Rače udeležili strokovnega seminarja v Fudokan karateju, ki je potekal v Biljah pri Novi Gorici. Seminar je vodil Soke Prof. dr. Ilija Jorga 10. dan, ki je Slovenijo obiskal po 25 letih - na pobudo zveze Fudokan karateja Slovenije. Seminar je potekal kar tri dni. Tematika treningov je zajemala teme zdravega načina izvajanja tehnik, tehnike efikasnih zaključkov (Todome waza - smrtni udarci), prepoznavanja živčnih točk na telesu ipd. Društvo borilnih veščin TO TE Rače je kot glavni organizator, skupaj s Fudokan Slovenije, poskrbelo za izjemen dogodek. Tudi po odzivih sodeč smo lahko upravičeno ponosni na celotno organizacijo.

Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače - Tel.: 02/609 60 10, fax: 02 609 60 18 E-mail: info@race-fram.si, spletna stran: www.race-fram.si Mihaela Jerinič (desno) v akciji

Ekipo sta iz našega društva (poleg mene, ki sem bil v vlogi predsednika in organizatorja) spremljala še

Udeleženci seminarja v Novi Gorici

V mesecu decembru (8. 12. 2016) so pred nami izpiti za pasove. Sledila bo zaključna prireditev, kjer bomo najuspešnejšim podelili priznanja za dosežke v letošnji sezoni. Športni pozdrav OSS! Aljoša LIPAVC

Občina Rače-Fram

OBČINA RAČE - FRAM Grajski trg 14 2327 RAČE tel.: 02 / 609-60-10 fax.: 02 / 609-60-18 www.race-fram.si info@race-fram.si

voscilnica 2017 15x10_IZBOR.indd ŽelimoRace vamFram prijetno branje!

1

14.11.16 15:43

47


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KULTURNO DRUŠTVO RA^E Ljudska skupina Ta{~ica uresni~ila leto{nje plane Z letošnjimi nastopi smo začeli v gradu Rače, ko smo zapeli v spomin Francetu Prešernu in v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Še istega meseca, natančneje 26. februarja, smo se odzvali povabilu Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki je priredil srečanje pevcev in godcev ljudskih viž z naslovom 'Nocoj je en lep večer'. Nadaljevali smo v Lenartu, pri ljudskih pevkah DU Lenart, na njihovem koncertu 'S pesmijo in glasbo ob dnevu žena'. V marcu smo se v Mariboru udeležili prireditve 'Cvetna sobota naj zaživi'. Lep nastop smo izvedli tudi v Stopercah, pri pevski skupini 'Faloti KD'. Z velikim veseljem smo 28. maja 2016 zapeli na 'Svibanjski noči' na Hrvaškem; prireditev je bila lepa, druženje pa se je nadaljevalo še dolgo potem, ko se je zaključil uradni del. Prijeten občutek je, ker nas Hrvati vedno neizmerno lepo sprejmejo, namenijo dolge aplavze, deležni smo prijaznosti, pozornosti in pohval. Konec maja smo zapeli tudi v Korenjaku, na prireditvi 'Obmejno srečanje Slovencev in Hrvatov', kjer je naš nastop spremljala in ga pohvalila tudi poslanka Ljudmila Novak.

Člani ljudske skupine Taščica z Ljudmilo Novak, predsednico NSi in članico slovenskega parlamenta

Na začetku junija smo v Beli dvorani gradu Rače snemali oddajo RTV Maribor - Radijska delavnica znancev, z delovnim naslovom '50 let skupnega življenja'. Voditelj Tone Petelinšek je na ta prijazen megaherčni način želel počastiti pet desetletij mojega in moževega skupnega življenja. V oddaji so, poleg pevcev Taščica, sodelovali še Branko Ledinek - župan Občine Rače - Fram, Feliks in Vera Lorbek iz Avstralije - slovenska rojaka in binkoštna pastorja, Elena Shakurova iz Rusije, sedaj živeča v Mariboru - predsednica Krščanske zveze balkansko-ruskega prijateljstva ter Tone Petelinšek.

48

Ljudski pevci Taščica smo posneli zgoščenko 'Naših deset let', kajti prav toliko časa že prepevamo pod tem imenom ter doma in na tujem širimo slovensko ljudsko izročilo. Za nas, pevce, je ta dogodek zelo pomemben, zato sem mu namenila tudi pesem, ki v rimah govori o nas ter o naših doživetjih pri slovenskih rojakih in zamejcih. Ob naši okrogli obletnici pa smo ljudski pevci Taščica, ki delujemo v sklopu KUD Rače, izdali tudi zbornik 'Skupina Taščica 2006 - 2016', ki je luč sveta zagledal ob finančni podpori Občine Rače-Fram. Če se ozremo na minulo desetletje našega delovanja in nastopanja, ugotovimo, da smo več kot 300 krat stali na različnih odrih, kjer smo vselej s ponosom zapeli našo lepo slovensko ljudsko pesem, ki je ljudem pomagala živeti in preživeti viharje časa, hkrati pa ohraniti svojo pristnost in prvinskost. Ko spoznavamo in pojemo stara besedila, preproste melodije in jim dajemo okvir zdajšnjega časa, ki ga vsak doživlja po svoje, se še toliko bolj zavedamo, kakšen božji dar je naša domovina in kako bogato ljudsko izročilo naših prednikov premore. Z veliko gotovostjo lahko rečem, da so to začutili tudi zamejci in naši dragi rojaki iz devetih držav, kjer smo gostovali in jim tja, kjer živijo sedaj, s pesmijo ponesli košček domovine. Tako smo z velikim veseljem sprejeli tudi povabilo na 26. obletnico slovenskega društva zamejcev v madžarski prestolnici. Ko smo 1. oktobra 2016 prispeli v Budimpešto, sta nas pričakali Agota Kallay in prof. Irena Pavlič; prva je predsednica, druga pa častna predsednica navedenega društva. Na slovesnosti, ki je potekala na tamkajšnjem Veleposlaništvu RS, so nas pozdravili dr. Ferenc Suto član madžarske vlade, Igor Race - predsednik slovenskega društva Triglav in Peter Kondor - predsednik slovenske samouprave XI. okraja v Budimpešti. Naš program smo lepo izvedli in bili deležni laskavih pohval. Sledila je bogata pogostitev, v družabnem delu pa smo spletli tudi prijateljske vezi. Naslednje jutro so nas prijazni gostitelji peljali na ogled nekaterih njihovih znamenitosti. Ogledali smo si Margitin otok (Sziget) s Kuppelo, ki so jo gradili v obdobju let 1820 - 1822; v njej je studenec, ki se imenuje 'bog vode' (Neptun) in se zavrti v 24 urah v smeri sonca. Videli smo vodomet - fontano, ki ob glasbi brizga vodo tudi do 30 m visoko. Bilo je lepo. Še pred zaključkom oktobra smo izvedli krasen jubilejni mednarodni koncert z nekaj manj kot sto nastopajočimi pevci in godci iz Slovenije in Hrvaške. Program sta povezovala domačin Renato Petek in Tone Petelinšek radijski novinar, znan predvsem po vodenju priljubljene Radijske delavnice znancev.

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kot dopolnitev predhodnega prispevka (in predvsem zaradi zapisa v jeziku porabskih Slovencev, ki ga imamo možnost brati le redko) objavljamo članek iz časopisa PORABJE - časopisa Slovencev na Madžarskem (Monošter, 13. 10. 2016; leto XXVI, št. 41)

Kot ste se lahko ob branju prepričali tudi sami, je bilo leto 2016, ki ga zapuščamo, za našo pevsko skupino zelo pestro, vsebinsko bogato in lepo. Vsi pevci Taščica (Silva Falež, Edita Peršuh, Monika Ducman Peršuh, Stanko Vake in Majda Vake) smo prejeli priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti srebrne Maroltove značke (za 10 let skupine) in srebrne oz. zlate častne Gallusove značke; med prejemniki slednje sem tudi avtorica tega prispevka, ki pojem najdlje izmed članov naše skupine - že polnih 59 let. Zelo ponosni smo tudi na priznanje, ki ga je skupini ljudskih pevcev Taščica podelila Krščanska zveza balkansko-ruskega prijateljstva, v njenem imenu pa tamkajšnja predsednica, Elena Shakurova, ki prihaja iz Krasnojarska v Sibiriji. Občini Rače-Fram in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sodelovali pri izvedbi naših prireditev in gostovanj, bodisi kot povezovalci naših koncertov ali donatorji, najlepša hvala! Vsem občanom in občankam, predvsem ljubiteljem slovenske ljudske pesmi, želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko zdravja in osebne sreče v letu 2017. Majda VAKE, vodja ljudske pevske skupine 'Taščica' Želimo vam prijetno branje!

49


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Iz gledali{kega koti~ka Simona Napast je prinesla še eno nagrado naši gledališki skupini 17. novembra 2016 smo se že desetič zbrali na dnevih kulturnih društev. Letošnji program je bil v znamenju kulturnih društev, ki delujejo okrog Pohorja, zato so ga organizatorji poimenovali po Partljičevi novi knjigi Nebesa pod Pohorjem. V programu so sodelovali predstavniki KD Pekre Limbuš, KUD Študent, KUD Pošta, pevski zbor Hoče, folklorna skupina iz Hotinje vasi, Zinka Iskra s frajtonarico in Zale iz Frama.

Zale na dnevih kulturnih društev 2016

Med programom so se vrstila podeljevanja priznanj najbolj zaslužnim: članica naše gledališke skupine, Simona Napast, je bila nagrajena za vlogo Sarke v črni komediji Žalujoči ostali.

Pestra koncertna dogajanja

• O letošnjih zadnjih abonmajskih koncertih

Na 4. abonmajskem koncertu Grad Rače, ki je bil na sporedu 16. 10. 2016, se je občinstvu predstavil trio Reviere - zmagovalke iz Pariza. Na tem koncertu nas je klavirski trio popeljal v vsebinsko bogato in virtuozno glasbo F. Mendelssohna, J. Brahmsa, J. Haydna, J. Suka in U. Rojka, ki so vsak na svoj način dosegli idealno zvočno sobivanje treh različnih solističnih glasbil, ko vsako s svojo zvočno posebnostjo, zlito v skupno igro, občasno dajejo vtis mnogo večje zasedbe.  Ansambel je privabil polno Belo dvorano poslušalcev, ki so bili deležni odlične igre mladih glasbenic. Izvajalke Tanja Činč - klavir, Mojca Jerman - violina in Katarina Leskovar - violončelo so navdušile z muzikalnostjo in mladostno energijo. Izkazale so dinamično pretanjenost (le občasno je klavir kot dinamično superioren instrument 'pokrival' godali, kar se neredko dogaja pri podobnih zasedbah v naši relativno majhni dvorani). Navdušena publika je bila deležna še dodatka. Koncert je posnela RTV Slovenija in je bil predvajan na programu ARS (17. novembra 2016). Po koncertu je še sledilo prijetno druženje s poslušalci in izvajalci, za kar je poskrbela tudi kmetija Plečko iz Podove.  

Drago Koletnik je prejel priznanje za vlogo starega Mahona v igri Vražji fant iz zahodne strani, Ivo Jurišič in Srečko Ješovnik za nesebično in uspešno dolgoletno delo v pihalnem orkestru KUD Pošta, zaslužna častna člana JSKD pa sta letos postala Tone Partljič in Rade Bakračević. Simona Napast je v tragikomični vlogi od začetka do konca igre gradila vzdušje Nušićeve komedije, njen lik je bil razvit s suvereno držo in odražanjem raznolikih čustvenih nabojev.

Izvajalke koncerta - klavirski trio Reverie z učenci OŠ Fram ter mentorico glasbe, Doro Ožvald

V družbi naše nagrajenke (desno), foto: Slavko Rajh

Bil je pester večer z bogatim kulturnim pevsko-plesnim zalogajem, ki pa se bo z enakim programom v januarju 2017 odvil tudi v DTV Partizan v Framu, zato vljudno vabljeni v ponovljena 'nebesa'. Melita LAŠIČ 50

Druženje ob dobrotah kmetije Plečko iz Podove Foto: Tadeja Plečko

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 5. abonmajski koncert, ki smo mu prisluhnili 17. 11. 2016, je ponudil vpogled v skrivnosten dih naše kulturne dediščine. 'Trubadurka' Ljoba Jenče, ki jo je spremljal Domen Marinčič na starih godalih, sta skozi svoj glasben nastop odkrila neznano lepoto in sporočilnost naše ljudske pripovedne pesmi. Zvočni svet in svet zgodb kulturne dediščine vsakega naroda - velikega ali majhnega - je originalen in enkraten v svojem prostoru in kot tak neprecenljiv. Je kot del ali delček čudovitega svetovnega kulturnega mozaika. Če manjka v tej lepoti kamen ali kamenček, mozaik ni več popoln. Naš slovenski del tega mozaika je neponovljiv in dragocen. Če se ga ne zavedamo, nimamo korenin in nas 'vsak veter' po mili volji nosi naokoli. V naši ljudski pesmi so kodirane tudi pretekle civilizacije, ki smo jih srečevali na naši zgodovinski poti. Delčka tega smo  bili deležni na omenjenem koncertu. Zaključni koncert našega letošnjega abonmaja je bil, glede na programsko naravnanost, nekaj posebnega. Slišali smo 21 starih pozabljenih ljudskih balad in drugih pesmi, ki so pred stoletji živele med našimi ljudmi in nam ohranjale narodno bit. V doživetem podajanju nam jih je čarala pevka Ljoba Jenče v narečjih, ki jih komaj kaj še malce razumemo; tako se nam je naš sedanji jezik skozi čas spremenil. Ta originalna besedila v prav takšnih melodijah ustvarjajo neko skrivnostno stanje in so kot magnet za našo radovednost in čudenje arhaičnosti. Izvedbam, ki so trajale skoraj uro in tri četrt (več kot na naših običajnih koncertih), je publika izjemno zbrano sledila, k temu pa je pripomogel tudi sam ambient prireditve (razstava orhidej in njihovih fotografij v dvorani). Domen Marinčič, naš najboljši poznavalec in interpret stare glasbe na tem srednjeevropskem prostoru, je s tremi godali (predhodniki violončela), ki so bila 'v modi' pred stoletji, žlahtno dopolnjeval izvedbe Ljobe Jenče ter predstavil tudi tri samostojne skladbe za ta glasbila.  Koncert je posnela RTV Slovenija.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, da smo koncertni abonma 2016, katerega umetniški vodja je bil Vito Žuraj, nadvse uspešno pripeljali do konca.  

Kozjereja in sirarstvo Frešer iz Kopivnika se predstavi; v preddverju Bele dvorane • foto: Andrej Frešer

• Jesenski koncert Vokalnih skupin A cappella, Fantje na vasi in Komornega Zbora Škrjanček KUD Rače

V cerkvi sv. Jožefa Delavca v Račah so skupine, katerih zborovodja sem, 26. 11. 2016 izvedle skupen koncert 16 pesmi in skladb, ki programsko izvirajo iz naše kulturne dediščine.

VS A cappella

VS Fantje na vasi

Umetnika Ljoba Jenče in Domen Marinčič z zanimivimi starimi glasbili

Po koncertu so med prijetnim druženjem ponudili in predstavili dobrote predstavniki Kozjereje in sirarstva Frešer iz Kopivnika, vino pa je priskrbela družina Šušterič iz Rač. Želimo vam prijetno branje!

Komorni zbor Škrjanček Vse foto brez navedbe avtorja: Eva Mustafa

51


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Vabilo na novoletni koncert (8. 1. 2017)

Vljudno vas vabimo na novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 8. januarja 2017, ob 18.00 uri v Beli dvorani gradu Rače; to bo obenem tudi 1. abonmajski koncert koncertnega cikla Grad Rače 2017, o katerem nekaj več informacij sledi v nadaljevanju.

• V letu 2017 se obeta 6. ciklus koncertov Koncertnega abonmaja Grad Rače

V sklopu našega 6. abonmajskega ciklusa Grad Rače se bodo predstavile umetnice in umetniki, ki že krojijo slovensko poustvarjalno sceno. Nekateri so že iskani interpreti v tujini. Njihovi sporedi bodo bogatili ne le nivo letošnjega, temveč v skupku obogatili tudi raven prejšnjih ciklusov. Na vsakem koncertu bo tudi slovensko delo, saj si slovenski skladatelji (posebej mlajša generacija) samozavestno in kvalitetno utrjujejo pot na evropski in svetovni glasbeni oder. Tudi prisotnost v našem abonmaju jim bo v oporo na njihovi uspešni poti. Lansko po-koncertno druženje, ko so naši simpatizerji iz občine Rače Fram pripravili še nekaj 'za telo' (kulinarične pogostitve), se je izkazalo kot uspešno, zato bomo to prijetnost ohranili tudi v prihajajočem letu. Umetniški vodja abonmaja, ki ga na kratko predstavljamo v nadaljevanju, je Vito Žuraj.    - 1. koncert (8. 1. 2017): Kvartet klarinetov - Aljaž Kalin Kante, Julija Vrabec, David Gregorc in Martina Strasser. Program: Georg Friedrich Händel, Gyulai Gaal Janos, Črt Sojar Voglar, Raymond Decan, Tommaso Albinoni, Kurt Weill, Astor Piazzolla in Harry Stalpers;   - 2. koncert (22. 1. 2017): Bernarda Bobro - sopran, Tina Žerdin - harfa; V francoskem duhu; Dell'Acqua, Gabriel Faure, Ivo Petrić, Claude Debussy, Carlos Salzedo ter Maurice Ravel;   - 3. koncert (19. 3. 2017): Kvartet Disonance:  Janez Podlesek - violina, Matjaž Porovne - violina, Oliver Dizdarević - viola in Klemen Hvala - violončelo. Program: Nina Šenk, Vito Žuraj, Lojze Lebič ter W. A. Mozart;   -  4. koncert (21. 5. 2017): Miha Haas - klavir, Matej Haas - violina; Brata Haas muzicirata; Program: A. Schnittke, L. v. Beethoven, F. Schubert ter M. Ravel;   - 5. koncert (15. 10. 2017): Luka Juhart - akordeon, Boštjan Gombač - klarinet; V slovenskem stilu; Program: Milko Lazar, Žiga Stanič, Luka Juhart, Bojana Šaljić Podešva in Uroš Rojko. Koncertni cikel abonma Grad Rače podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Rače-Fram.   Vsem našim cenjenim poslušalcem in bralcem želimo prijetne božične praznike in zdravja v letu 2017!    Tone ŽURAJ

Naj se vas v prihajajo~em novem letu dotaknejo le najlep{e besede, vas obi{~ejo in se v o~eh zrcalijo najbolj iskrivi trenutki ter vas iz dneva v dan spremljajo najprijaznej{e zgodbe `ivljenja! Lep adventni ~as, mirne in prijetne bo`i~ne praznike ter sre~no 2017! KS Ra~e in KS Fram

52

Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ZDRAVJE - NAŠE NAJVE^JE BOGASTVO Pred nami je zima - obdobje, ko mnogi še veliko več časa kot sicer preždijo v foteljih, na kavčih, ob televizorjih in računalnikih, gibanje pa omejijo zgolj na najnujnejše in se, skratka, fizično polenijo. In to se rado maščuje. Neredko prav na način, da se 'oglasi' ter na svoj obstoj in pomen opozori hrbtenica. Zato se nam zdi še kako prav, koristno in dobrodošlo, da tokratno rubriko o zdravju posvetimo bolečinam v križu, ki mnogim niso neznanka, kljub temu pa v praksi, ko nas obiščejo, pogosto ne vemo, kako se z njimi najučinkoviteje spopasti. (Uredništvo)

Bole~ina v križu Bolečina v križu je ena najpogostejših in najbolj razširjenih zdravstvenih težav sodobnega časa. Povezana je tudi z visokimi direktnimi in nedirektnimi stroški po vsem svetu. 15 - 20 % prebivalstva v vsakem trenutku boleha za bolečino v križu. Najpogosteje se tovrstna bolečina pojavlja med 35. in 55. letom starosti. V Sloveniji je bolečina v križu najpogostejši razlog za bolniško odsotnost z dela pri populaciji, mlajši od 45 let, drugi najpogostejši razlog za obisk pri zdravniku, tretji najpogostejši razlog za operativno zdravljenje nasploh in peti najpogostejši razlog za hospitalizacijo. Kljub veliki razširjenosti je kronično bolečino v križu še vedno zelo težko zdraviti (Turk, 1999). Hrbtenica je centralni del skeleta in je sestavljena iz 33 ali 34 vretenc, ki se med seboj razlikujejo in povezano potekajo od baze lobanje do medenice. Ledveno hrbtenico sestavlja pet vretenc in medvretenčnih ploščic (diskusov). Medvretenčne ploščice delujejo kot blažilci in skupaj s parnima fasetnima sklepoma tvorijo trisklepni kompleks med sosednjima vretencema. Najbolj obremenjen del hrbtenice predstavlja prehod med zadnjim ledvenim vretencem in križnico (Nassib, 2013).

nekatere discipline pri atletiki) in nosečnost. Drugi možni vzroki za pojav kronične bolečine v križu so tudi telesna nedejavnost, ki je kriva za oslabelost obhrbteničnih in trebušnih mišic ter opravljanje ponavljajočih se, enoličnih del v prisiljenem telesnem položaju, ki zahtevajo statično mišično delo in neprestano uporabo istih mišično-kostnih struktur (Turk, 1999). VZROKI ZA BOLEČINO V KRIŽU Vzrokov za bolečino v križu je veliko. Le 10 % ljudi ima specifično bolečino v križu. Pri tej skupini ljudi vzrok bolečine točno poznamo (fraktura, tumor, Mb, Bechterew ipd.). 90 % ljudi pa ima nespecifično bolečino v križu, za katero težje prepoznamo vzrok. Možnosti je več: fasetni sklep, medvretenčna ploščica, iritacija dure mater, kompresija spinalne živčne poti, ledvena nestabilnost (spondilolisteza), ligmanti ali pa prenesena bolečina iz drugih notranjih organov, ki so v bližini hrbtenice (npr. ginekološke, urološke in gastroenterološke bolezni) (de Brujin, 2002). ZDRAVLJENJE Študije potrjujejo, da je akutna bolečina v križu benigna in samoozdravljiva v 90 % v šestih tednih. Terapija bolečine v križu je v 95 % konzervativna, delimo jo na farmakološko in nefarmakološko. Največkrat uporabljen konzervativni način zdravljenja nespecifične kronične bolečine v križu je telesna vadba. Ta je lahko za hrbtenico pod nadzorom fizioterapevta individualna ali skupinska, na suhem ali v vodi ali s pomočjo naprav ter vključuje različne vrste vaj, npr. aerobne, fleksijske, ekstenzijske, raztezne, stabilizacijske, za izboljšanje ravnotežja in koordinacije ter vaje za krepitev (Nassib, 2013). V nadaljevanju bom opisala štiri osnovne vaje za krepitev globokih stabilizatorjev trupa. Pomembno je, da vaje izvajamo vsak dan, vsako po 10 do 15 ponovitev. • Vaja 1: Labod - na trebuhu

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK BOLEČINE V HRBTENICI Dejavniki tveganja na delovnem mestu, ki pripomorejo k nastanku bolečine v križu, so ponavljajoče se sklanjanje, rotacijske obremenitve ledvene hrbtenice, dvigovanje bremen in dalj časa trajajoče prisilne drže, predvsem ob nagibu naprej. Med različne psihosocialne dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek bolečine v križu, sodijo čustvena napetost, nezadovoljstvo z delovnim mestom in po nekaterih podatkih tudi nizka stopnja izobrazbe. Zelo pomembna dejavnika tveganja za nastanek lumbalgije sta anksioznost in depresija. Večje tveganje predstavljajo tudi nekateri športi (gimnastika, dvigovanje uteži, Želimo vam prijetno branje!

Najprej pritegnemo popek proti hrbtenici in stisnemo mišice medeničnega dna, kot da hočemo zadržati curek urina, nato naredimo dvig trupa do bolečine. Pritegnemo lopatice skupaj in potisnemo ramena stran od ušes. 53


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Vaja 2: Diagonale - na trebuhu

Najprej pritegnemo popek proti hrbtenici in stisnemo mišice medeničnega dna, kot da hočemo zadržati curek urina, nato naredimo dvig trupa do bolečine ter dvig leve roke in desne noge. Vaja se dela izmenjaje. Pogled je usmerjen proti tlom. • Vaja 3: Mali most

• Vaja 4: Križ - kraž

Vse foto: Eva Mustafa

Najprej pritegnemo popek proti hrbtenici in stisnemo mišice medeničnega dna, kot da hočemo zadržati curek urina, nato dvignemo desno nogo do navpičnega in z levo roko pritisnemo ob nogo ter položaj zadržimo (štejemo do 5). Glava ostane na blazini. Vajo delamo izmenjaje. Gibanje je življenje in življenje je gibanje! Imejte radi svoje telo in ga spoštujte. Gibajte se vsaj vsak drugi dan po najmanj pol ure.

Stopala so cela na tleh, vključno s prsti. Roke so ob telesu in dlani obrnjene navzgor proti stropu. Popek pritegnemo proti hrbtenici in stisnemo mišice medeničnega dna, kot da hočemo zadržati curek urina, nato sledi dvig medenice in trupa do bolečine. Dvignemo vsako vretence posebej.

Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo v Vivagib, zasebni fizioterapiji d.o.o., Gozdna ulica 24, Rače, tel. št.: 02/609-7381, 040/799-733, e-mail: vivagib@gmail.com. Najdete nas tudi na spletu - https://www.vivagib.si ali na facebooku. Pripravila: Alenka DAJČMAN, univ. dipl. inž. zoot., dipl. fiziot., terapevtka ortopedske medicine in manualne terapije

Kako pravilno pripraviti prispevke za Novice? Prosimo vas, da pri pripravi in posredovanju prispevkov za Novice dosledno upoštevate naslednje usmeritve: • prispevki naj bodo vsebinsko širše aktualni; • zaželene so predvsem vsebine, ki se nanašajo na aktivnosti, dosežke, dogajanja in zanimivosti, neposredno povezane z našo občino in občani; • vsebine, ki jih posredujete z namenom objave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolžina posameznega članka je pol strani A4 formata, v primerih večje pomembnosti oz. aktualnosti za širok krog občanov pa je omejena na eno stran (do maksimalno stran in pol) formata A4; morebitno dodatno povečanje obsega je mogoče le izjemoma in sicer po predhodni in pravočasni uskladitvi avtorja z odgovorno osebo uredništva); • prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12, razmah med vrsticami oznake 1, brez centriranja in vsakršnih drugih vrst oblikovanja tekstov (brez okvirjev, tabel, senčenja ipd.), • e-prispevkom priložite od 1 do maksimalno 3 fotografije (in sicer obvezno kot priponko v formatu .jpg, nikakor pa vstavljenih med wordow tekst!), ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji in navedbami avtorjev; • med tekstom označite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebno priponko, po vsebini sodi; • tekstov ali dela tekstov ne pišite z velikimi tiskanimi črkami; • prispevke za objavo pošljite čim prej, po možnosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in že lahko o njem pripravite ustrezen, še 'svež' zapis (ne čakajte do zadnjega trenutka!); • prispevkov ne pošiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kot skrajni rok; • v primeru predhodne (pred iztekom roka za oddajo člankov) zapolnitve razpoložljivega prostora v Novicah bodo pri objavi imele prednost vsebine, ki bodo prispele prej. V primerih morebitnega nespoštovanja navedenih prošenj bomo primorani članke zavrniti oz. jih ne bomo objavili. Hvala za razumevanje!

54

Uredništvo Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

DUHOVNO ŽIVLJENJE V OB^INI Dogodki v Župniji sv. Jožefa Delavca Ra~e • Romanje k ptujskogorski Materi Božji na Rokovo nedeljo

Tako kot že vrsto let, smo se tudi letos 21. avgusta, v nedeljo, ko goduje sv. Rok, podali na Ptujsko Goro - peš. Na njegov god romarji iz Župnije sv. Jožefa Delavca iz Rač - moža Device Marije - izpolnjujemo pred davnimi časi dano zaobljubo naših prednikov, izrečeno v stiski in v čast sv. Roku, da jih na priprošnjo Jezusa in Marije reši hude nadloge tistih dni - kuge. Sveti Rok se je ozrl na klice naših prednikov in jim izprosil želje po zdravju, varnosti in rešitvi od kuge. Sedaj smo na vrsti mi, ki se čutimo dolžni vsako leto odzvati vabilu ptujskogorske Matere Božje in njenega sina Jezusa, da ju obiščemo, počastimo, se zahvalimo za pretekle prejete milosti in se priporočimo za vnaprej. To je namen našega vsakoletnega romanja in daritve svete maše na oltarju v svetišču ptujskogorske Matere Božje. Na pot smo se (s prejemom blagoslova) ob 4.45 podali izpred župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca. Z nami je romal tudi brat Joško Smukavec, ki bo v letu 2017 v naši župniji vodil Letni misijon. Spotoma so se nam priključevali še drugi romarji, medtem ko kolesarjev letos ni bilo, saj se je obetalo slabo vreme. Skupaj nas je bilo 64.

Pred vhodom v cerkev na Ptujski Gori

Oltar bazilike Marije Zaveznice na Ptujski Gori - znamenita podoba Marije s plaščem

Udeležili smo se slovesne svete maše. Bilo nas je veliko, saj s prevoznimi sredstvi tja pridejo tudi mnogi naši farani, ki poti peš ne zmorejo več. Naša peš pot na Ptujsko Goro

Ustavili smo se v župniji Cirkovce, kjer smo bili prijazno sprejeti in pogoščeni, za kar smo tamkajšnjemu župniku (Janku Strašku) zelo hvaležni. Pot smo pogumno nadaljevali. Vmes nas je seveda tudi malo zmočilo, vendar se nismo dali. Prišli smo k ptujskogorski Materi Božji, kjer smo bili najprej deležni blagoslova romarjev, nato pa smo se odpravili v cerkev. Skupaj smo vstopili skozi svetoletna vrata bazilike Marije Zavetnice in tako še posebej počastili Marijo pod plaščem, kamor se radi zatekamo. Želimo vam prijetno branje!

Iskrena in velika hvala, dragi romarji iz naše župnije, da se z vsakoletnim romanjem trudite izpolnjevati dano zaobljubo. Na tak način to, kar ste prejeli od svojih staršev, prenašate na svoje otroke, kar daje upanje, da zaobljuba naše župnije ne bo šla v pozabo ali se - Bog ne daj! - celo prekinila. Vabimo vas, da se nam v prihodnjem letu na romanju ponovno pridružite in povabite tudi svoje bližnje, prijatelje in znance.

• Romanje v Rim - od 25. 8. do 28. 8. 2016

V vročih avgustovskih dneh se nas je kar nekaj župljanov odpravilo na romanje v Rim. Namen romanja je jasen: 55


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM priti v stik z najvišjim bitjem, z božjim, doživeti izkustvo Boga. Zato morajo obstajati kraji, obstajati mora neka pot in določena oblika obredov oz. opravil, da bi človek želeno zares dosegel. V sklopu romanja smo si ogledali večino znamenitosti Rima in Vatikana: Piazza Navone, Fontana di Trevi, katakombe, Kolosej, Španske stopnice, pa tudi lepo mestece Orvietto. Za nas pa je bilo pomembno predvsem, da smo vstopili v štiri bazilike s svetoletnimi vrati: v baziliko sv. Petra v Vatikanu, baziliko sv. Pavla, baziliko Marije Snežne ter baziliko sv. Janeza v Lateranu. Vstop skozi svetoletna vrata imenovanih bazilik nas je posebej obogatil in napolnil z novo močjo.

Pred baziliko sv. Petra v Vatikanu

• Letno župnijsko romanje

Prvo soboto v oktobru smo se župljani župnije sv. Jožefa Delavca odpravili na romanje, kjer smo skupaj molili za župnijo in po osebnem namenu. Namen romanja je tudi, da se med seboj bolje spoznamo, da se krepi družabnost in se zbližamo s svojimi dušnimi pastirji. Najprej smo se odpravili v cerkev Marije Snežne na Svetino pri Celju, kjer smo imeli sv. mašo. Tam smo si ogledali še cerkev sv. Križa. Sledil je odhod v Teharje, kjer smo opravili pobožnost Križevega pota. Po kosilu smo se odpravili še v cerkev sv. Jožefa Delavca v Ljubečni, kjer nas je prijazno sprejel njihov župnik, Janko Ivančič. Na koncu smo šli v baziliko v Petrovčah, kjer smo stopili skozi svetoletna vrata in odpeli litanije Matere Božje. Polni prijetnih vtisov smo se v popoldanskih urah vračali na svoje domove.

se ob tem pokaže moč naše vere. Tako je obisk milostnega kipa Fatimske Matere Božje v sebi, za kristjana, nosil sporočilo, da bi nas Marija vodila k svojemu Sinu in k bolj zvestemu in doslednemu življenju po evangeliju. Upam, da dogodek obiska Marijine podobe ne bo ostal samo pri lepih doživetjih, ampak bo ta Marijin obisk odmeval v našem vsakdanjem življenju.

• Marija Romarica iz Fatime v naši župniji

Našo župnijo je v sredo, 12. oktobra 2016, od 12. do 15. ure obiskal kip Fatimske Matere Božje. To je bil poseben milostni dan in dar za našo mlado župnijo. Milostni kip smo v svojo hišo, našo župnijsko cerkev, sprejeli pred cerkvijo - kot teta Elizabeta, ki je z dušo in telesom vzkliknila: »Blagoslovljena med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« - in ga slovesno pospremili v cerkev, kjer smo pred milostno podobo molili, prepevali, se posvetili Marjinemu Brezmadežnemu srcu ter darovali sveto mašo. V težkih časih ljudje večkrat izgubimo pogum in se skrijemo v svoj majhen krog, kjer se nam zdi, da se počutimo bolj varne. Marija nas je želela opogumiti, nas potrditi v veri ter nam pomagati, da bi se vedno bolj zavedali poslanstva, kaj nam je storiti v takšnih čisto konkretnih situacijah. Stiske, ki jih doživljamo, so namreč lahko za nas tudi priložnost, da doživimo bližino Boga in

56

Fatimska Marija Božja

Bogu hvala za vse milosti, ki smo jih bili deležni ob obisku milostnega kipa Fatimske Gospe, pa tudi vsem vam, ki vsak na svoj način - z udeležbo, sodelovanjem in darovanim trpljenjem - sprejemate milosti in vodstvo naše ljube Nebeške Matere in se tako po Njej vključujete v načrt odrešenja. Pripravili: Janja OTIČ (ŽPS) Alenka RIŽNER - ŠIBILA (ŽPS) Robert EMERŠIČ, župnik Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PISALI STE NAM Vrtiljak zgodovine Konec avgusta sva si s trinajstletnim vnukom Gabrom privoščila športno-turistični in zgodovinski izlet v Beograd. Ogledala sva si številne mestne znamenitosti, obiskala muzeje, parke, cerkve, knjižnice, arhive.

Vnuk Gaber v fotelju predsednika NK Crvena zvezda

Zgradba skupščine (včasih jugoslovanske, sedaj srbske)

Kip Nikole Tesle v muzeju v Beogradu

Zavila sva tudi na stadiona večnih nogometnih rivalov. Kar nekaj časa sva se zadržala na stadionu Crvene zvezde, saj sem moral vnuku opisati, da je seveda edini pravi šampion vedno bil in bo Maribor, in da sva midva po pravilu 'en klub - ena čast' vezana na Maribor. No, seveda, pa vsaj tako tudi na njegov matični klub Ločan iz Škofje Loke. Vendarle pa je bilo moje mladostno 'fanovstvo' vezano tudi na nogometni klub Crvena zvezda, tako kot je danes njegovo, seveda poleg Ločana in Maribora, vezano na Barcelono. Malo nezaupljivo me je gledal le, ko sem izjavil, da mislim, da takega nogometa in take tekme, kot je bila tista, ko je Zvezda leta 1975 na svoji 'Marakani' izločila Real Madrid, še nisem in verjetno še dolgo ne bom gledal, sploh pa da raje ne govorim o takratnih nogometnih čarovnijah najboljšega levega krila na svetu, Dragana Džajića. Imela sva kar srečo, da naju je v klubskih prostorih sprejel in se izkazal predsednik nogometnega kluba Crvena zvezda, žal pa (tokrat) ni uspel 'projekt', da se srečava tudi z 'Džajo'. Želimo vam prijetno branje!

Vsakdo se kdaj iz kakih tehtnih razlogov zavestno poniža. In tokrat se je to zgodilo meni. Toda ponižal sem se, častna beseda, le zaradi radovednosti mojega vnuka in si ogledal muzej in stadion Partizana. Iz načelnih razlogov pa nisem izrekel za Partizan nobenih lepih besed, napravil pa tudi nisem niti ene fotografije njihovih trofej. Še dobro, da je šlo le za Partizan in, bog ne daj, ne za Olimpijo. In še sklepna, samo nogometna ugotovitev: za Zvezdo in Partizan je v tem trenutku Maribor zvezda. Omenjeni obisk Beograda je bil povezan tudi z raziskovanjem družinske zgodovine, saj so bili moji starši in brata leta 1941 izgnani v Srbijo, oče pa je tam vstopil v 5. (slovenski) bataljon Krajiške brigade in bil v bojih na sremski fronti 17. januarja 1945 ranjen in odpeljan v nemško ujetništvo. To tematiko sem kar dobro spoznal pri pisanju prispevka (Tragični dan slovenskih fantov, deklet, mož in žena na sremski fronti) o dnevu, ko je v bojih z okupatorjem padlo veliko število Slovencev, v naročju mojega očeta pa je umrl mlad, 18-letni soborec. Ko smo se z vlakom bližali hrvaško-srbski meji, kjer so potekali frontalni boji na ravnicah Srema, sem vnuku razlagal o tej fronti, poteku bojev in žalostnem dejstvu velikega številu padlih Slovencev v najrazličnejših enotah ('slovenskem' in drugih bataljonih, v Rusiji ustanovljeni jugoslovanski brigadi, tankovski brigadi ipd.). Ravno, ko sem sklenil pripovedovanje z besedami, da smo po težkih bojih Nemce vendarle premagali in jih pregnali, mi vnuk pravi: »Glej, Nemec«. Jaz pa: »Kakšen Nemec neki, če smo jih pregnali«. »Poglej, policist!« Opazil je namreč, da ima eden izmed policistov, ki so opravljali mejno kontrolo, na rokavu našitek z nemško zastavo. Nato sva ugotavljala, da gre za policista, ki v okviru sodelovanja med policijami članic Evropske unije pomaga pri nadzoru prehajanja čez državno mejo. Čeprav je ta policist samo 'statiral' pri postopku, ki so ga izvajali hrvaški policisti in policistke, sem vendarle glasno razmišljal. »Poglej to zanimivost, ironijo in vrtiljak zgodovine. Pred več kot 70 leti so tukaj Nemci aretirali tvojega pradedka, danes pa bi lahko tebe. Kakšni preobrati se dogajajo, kako krute in nesmiselne so vojne, katerih posledica so predvsem trpljenje, mučenje in umiranje stotisočev ljudi, pa tudi prisilno izganjanje, izseljevanje in begunstvo.« Božo GRAFENAUER 57


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Jungfrau-Marathon, eden najlep{ih maratonov Jungfrau maraton je gorski maraton, ki že od leta 1993 vsako leto poteka v začetku septembra. Je eden izmed najbolj znanih gorskih maratonov na svetu, katerega start je v alpskem mestecu Interlaken, ujetem med jezeri Thunersee in Brienzersee, na nadmorski višini 568 metrov. Med pretečenimi 42195 m se je potrebno dvigniti malo čez višino 2200 m, ob tem pa premagati 1829 metrov nadmorske višine in se vmes spustiti za 305 m. Cilj maratona je na Kleine Scheidegg (2095 m n. v.), z izjemno kuliso v podnožju treh vršacev: Eiger, Mönch in Jungfrau.

Kleine Scheidegg, desno zadaj ciljni prostor, v ozadju - levo Eiger (3970 m), desno Mönch (4107 m)

Do šestindvajsetega kilometra proga v glavnem poteka po asfaltu in delno po makadamskih cestah ter je relativno ravninska, v drugi polovici pa je proga izrazito gorska in poteka le še po makadamu in gorskih poteh. Letos je potekala 24. izvedba maratona, ki velja po mnenju anketiranih tekačev za najlepši maraton na svetu. Zaradi izjemno zahtevne organizacije tekme je število tekmovalcev omejeno na 4000. Letos smo bili na startu tekači iz 62-ih držav, med njimi tudi skupina štirih iz Slovenije: Eva Rojko, Karli Vrbnjak, Igor Šalamun in avtor tega prispevka.

Razen Igorja Šalamuna, pred leti enega naših najboljših maratoncev (z osebnim rekordom 2:15:17), smo se preostali trije enkrat že spopadli s to čudovito in težko progo. Prav Igor Šalamun, prijatelj in trener, mi je prvi pripovedoval o lepotah, ki jih ob progi doživljajo tekmovalci in kot velikemu ljubitelju gora se mi za prvo udeležbo leta 2013 sploh ni bilo težko odločiti. Tekma me je navdušila in takoj sem vedel, da se je bom ponovno udeležil, še posebej zato, ker tedaj s svojim tekom nisem bil v celoti zadovoljen. Za letošnji nastop sem si zastavil cilj, da progo premagam brez krčev, ki so mi pred tremi leti preprečili boljši rezultat. Vrvež in vzdušje pred startom maratona so hladili tihi zvoki iz tradicionalnih švicarskih rogov. Vreme je bilo zjutraj brez oblačka in sveže. Prav želel sem si, da takšno ostane kar cel čas tekme, čeprav so v okolici cilja za popoldanski čas napovedovali manjše plohe. Trasa proge poteka tako, da tekači najprej naredijo krog po Interlaknu, nato pa se proga usmeri proti bližnjemu jezeru. Od jezera dalje smo tekli po dolini reke Schwarze Lütschine, nad katero so se dvigale jutranje meglice, vse do mesta Lauterbrunnen. Dolina je na obeh straneh strmo zaključena s previsnimi stenami, ki jo krasijo številni slapovi. Na celotni progi nas je spodbujalo veliko število navijačev; mnogi od njih so s pomočjo zobate železnice, ki pelje vse do cilja, spremljali tekmovalce na več mestih ob trasi maratona. Za mestom Lauterbrunnen je sledilo še nekaj ravninskih kilometrov, potem pa se je proga naenkrat postavila pokonci in se pričela strmo vzpenjati po serpentinasti poti do Wengna.

Zadnji metri pred vstopom v Wengen, v ozadju spodaj Lauterbrunnen • foto: AlphaFoto

Slovenci na letošnjem Jungfrau maratonu: Karl Vrbnjak, Eva Rojko, Igor Šalamun, Maksimiljan Selinšek

58

Zadnji štirje kilometri maratona potekajo več ali manj v strnjeni koloni, kjer tekače ob progi spet pozdravijo tihi zvoki rogov, na drugi strani pa se odpira pogled na zasnežene vršace in ledenike okoli njih. Dober kilometer pred ciljem smo dosegli najvišjo točko in potem do cilja tekli samo še navzdol. Ciljno črto sem prečkal v času 4:47:49, kot 624. med nekaj manj kot 2800 moškimi v cilju. Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Med moškimi je bil sicer najhitrejši Britanec Robbie Simpson (s časom 3:00:11), med ženskami pa z rekordom proge Švicarka Martina Strähl (s časom 3:19:15). Tudi ostali trije Slovenci so uspešno pritekli do cilja in dosegli sledeče rezultate in uvrstitve: Igor Šalamun 300. mesto (s časom 4:25:56), Karli Vrbnjak 2157. mesto (s časom 5:59:07) in Eva Rojko 354. mesto (s časom 5:32:40) med 860 ženskami v cilju. Veselje na cilju; v ozadju gora Jungfrau (4158 m) Vse nepodpisane fotografije: Vita Lara Selinšek

Maksimiljan SELINŠEK iz Rač

Konec letošnjega oktobra smo uredniki občinskih glasil na naše elektronske naslove prejeli dopis Urada Vlade RS za komuniciranje, v prilogi katerega so nam posredovali nekaj informacij o tem, kako si vlada prizadeva reševati migrantsko problematiko, ki se - v nekaterih lokalnih okoljih bolj, v drugih manj direktno - dotika tudi državljanov in državljank Slovenije. Zaprosili so nas za objavo besedila in s tem za naš prispevek k čim boljši in celoviti tozadevni obveščenosti občanov in občank. Informacijo objavljamo v celoti. (Uredništvo) Spoštovane občanke in spoštovani občani, ko smo se v Sloveniji pred približno letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, humanitarne in nevladne organizacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgoročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, ter solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo. Zavedamo se, da prihodi migrantov - tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način. Želimo vam prijetno branje!

Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem zagotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracijske krize.

Informacije o aktualnem dogajanju na področju migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani pomoc.beguncem.gov.si. Urad Vlade RS za komuniciranje 59


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V pri~akovanju Festivala 'Zlatne note' Festivalske upe vlagam v svojo novo skladbo z naslovom PA NI KA

Po premoru se znova oglašam preko Novic. V začetku novembra 2016, ko nastaja ta zapis, sem namreč v velikem pričakovanju udeležbe na festivalu 'Zlatne note', ki bo potekal 26. 11. 2016 v hrvaških Križevcih. Za tiste, ki tega še ne veste: prihajam iz Morja pri Framu, na pevski sceni - to je bila moja dolgoletna velika želja - pa sem od leta 2013. Zasluga za ta prodor gre predvsem TV SLO1 in tamkajšnji oddaji Dobro jutro, seveda pa tudi Nacetu Junkarju, s katerim sem imel priložnost sodelovati in se od njega učiti osnov vsestransko kakovostnega pevca, k čemur že od vsega začetka stremim. Letos sem izdal tri nove skladbe (Nočna turneja, Panika in Hej punce). Z dosedanjimi skupno devetimi pesmimi se mi počasi uresničuje želja po lastni zgoščenki. Pa se vrnimo k obetajočemu se festivalu pri naših južnih sosedih, kamor sedaj najpogosteje odjadrajo moje glasbene misli. Septembra sem zasledil razpis za ta festival in se prijavil. Iz odgovora organizatorjev je izhajalo, da moram pripraviti skladbo s hrvaškim besedilom. Ker sem imel prav to namen storiti že nekaj časa, me je tak odziv seveda le še dodatno motiviral in podžgal. Nemudoma smo se lotili dela in po zaslugi Mili Korpar (besedilo in glasba; Tomi Valenko - aranžma) je nastala pesem, ki je dobila ime Panika. Gre za živahne ritme in prikupno, hudomušno besedilo, ki govori o hrvaških dekletih, ki se želijo hitro poročiti in jih zajame panika, če do tedaj, ko se počutijo godne za možitev, še nimajo svojega srčnega izbranca. Tudi dekle iz pesmi že 'zamuja' in se boji, da bo ostala sama, zato jo razumevajoče in sočutno nagovorim in tolažim, da se - če še kmalu ne pride pravi - z njo oženim pa jaz! Pesem je torej bila sprejeta na festival in sedaj sem poln adrenalina ter v prijetnem in napetem pričakovanju, da Paniko predstavim hrvaški publiki. Seveda si želim, da bi se poslušalci nanjo čim bolje odzvali. Naj pri tem zgolj bežno omenim še najnovejšo skladbo, poimenovano Hej punce, katere izid pričakujemo še v tem mesecu (novembra). Gre za neke vrste turbo stil, šlager; na svojih nastopih (predvsem na različnih 'žurkah') namreč opažam zanimanje in željo po tovrstni glasbi. Avtorica besedila je pisateljica in slavistka Metka Ravnjak Jauk, za glasbo in aranžma je poskrbel Tomi Valenko iz Kidričevega, posneta pa je bila v TOMITON studiu. Zelo sem vesel, da bo v času izida letošnjih decembrskih Novic tako PA NI KO kot Hej punce že omogočeno slišati širšemu krogu naših poslušalcev. Skratka: turneja po Jadranu, poletni oddih in moja sedaj že skoraj leto dni trajajoča zveza z izvoljenko iz Irske, s katero sva se spoznala lani na potepu po Indiji, mi dodatno dajejo krila in polnijo baterije za vztrajanje in napredovanje na glasbeni poti, ki me nadvse veseli. Jan KNEZ

Nasmeh nas ni~ ne stane, vendar ~ude`no deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiroma{i tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot son~ni `arek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nih~e ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privo{~iti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prina{a sre~o v hi{o, pozdrav prijatelju, ka`ipot izgubljenemu, son~ni `arek `alostnemu in je najbolj{e naravno zdravilo proti jezi. Ni ga mo~ kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti; pravo vrednost ima le, kadar se podarja..

60

^estitamo ob dnevu samostojnosti! Novice št. 72 - 4/2016; december 2016


Moja dežela lepa in gostoljubna 2016 (grad Rače - Bela dvorana, 19. 11. 2016) Najvišja nagrada v kategoriji 'kmečka dvorišča': 'Pri Baronu' - Izletniška ekološka kmetija Uranjek


Novo leto trka na vrata. S seboj nosi mnogo želja. Naj vam prinese zvrhan koš zdravja, sreče, uspehov in vsak dan stke nevidne čipke iz najlepših trenutkov tega sveta. Lep, miren božič in vse najboljše v prihajajočem letu 2017!

Sre~no 2017!

Župan Občine Rače-Fram, člani in članice občinskega sveta, občinske uprave in uredništva Novic

Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2016  

Celotna vsebina na 64 barvnih straneh. Št. 72 - 4/2016