Issuu on Google+

1

Projektno u~enje za mlade

G G ll aa ss ii ll oo m m ll aa dd ii hh PUM PUM Celje Celje ll ee tt oo XII X ((2200011) 9) {tevilka {tevilka 1(10) 1(12)

POTRPEŽLJIVOST Večer je. Sonce počasi zapušča obzorje. Sedim na naši terasi in se hladim. Ne zgolj telesno, hladim tudi svojo dušo. Zelo naporen dan je za menoj. Ves dan samo vprašanja, ki zahtevajo odgovore in nenehno skoncentriranost. Ves dan dobesedno na preži, kaj se bo zgodilo, kaj mora še kdo storiti, kaj ima kdo za nalogo… v službi in doma. In vendar je sedaj večer in imam čas zase, čas, da si ponovno napolnim baterije. Čas, ko lahko v tihoti poslušam čričkovo petje, zaznavam lahkotnost poletnega vetriča in absorbiram vonj sveže pokošene trave. Vse to so minute, ko se nova moč ponovno nabira v mojih celicah, ko imam čas, da lahko rečem Bogu hvala, da imam zaposlitev, v kateri uživam, da imam otroke, ki mi prinašajo veselje in da imam razumevajočega moža. Na tako lep večer lahko razmišljam o potrpežljivosti. Koliko jo je potrebno imeti in kako je lahko potrpežljivost dober protistrup za jezo. Na potrpežljivost me je spomnil današnji prepir med mojima dvema starejšima sinovoma. Kar nekaj časa sta se

prepirala za neko igračko. Skušala sta me vplesti v prepir in seveda vsak na svojo stran, da bi bila sama tista, ki bi odločila, čigava igračka bo. Mirno sem ju opazovala in se prepričevala, naj ostanem mirna. Na njune klice na pomoč nisem reagirala, ampak sem ju spodbujala, naj se dogovorita sama. Prepir se je stopnjeval in bila sem pripravljena, da posežem vmes. Kaj se je nato zgodilo? Po cesti se je mimo peljal velik traktor. Ker sta oba oboževalca tovrstnih strojev, sta oba skupaj stekla do ograje in opazovala mogočneža. Ko je ta odpeljal, sta se družno odpravila igrat z drugimi igračami. Brez zamer, kot prijatelja. Igrača, za katero sta se prerekala, pa je ostala na tleh, čisto pozabljena. Brez potrpežljivosti in z mojim vtikanjem nosu v otroški prepir bi bila najbrž situacija drugačna. Potrpežljivost torej lahko pomeni mirno čakati, ko nekdo ali nekaj zamuja, ali pa ostati miren, ko te nekdo provocira ali kako drugače vpliva na tvojo voljo. Naj opišem še malo bolj strokovno. V razvojni psihologiji je potrpežljiost povezana z dejavnostmi in odločitvami, ki si jih zastavljamo, da bi dosegli cilj (nagrado). Nekatere dejavnosti so zasnovane tako, da takoj sledi nagrada, druge pa so dejavnosti, za katere se moramo dalj časa truditi, nagrada pa je več

vredna, večja. Sleherni človek ima vedno možnost, da se odloča, ali si bo zastavljal hitre, kratkoročne cilje, ali pa si bo zastavil cilj, za katerega se bo trudil dalj časa, a bo nagrada večja. Veliko ljudi danes ne vidi večjega, bolj daljnosežnega cilja. Vse si želijo doseči takoj, tukaj in zdaj. Ne ozirajo se na druge, ne vidijo smisla v sočutju in medsebojni pomoči. Vidijo samo strmo pot do cilja, ki je ne želijo prehoditi ampak preskočiti. Zdi se mi, da je ravno zaradi tega toliko nestrpnosti. In ogromno nesrečnih ljudi. Dragi prijatelji, ustavimo čas! Bodimo vsaj za trenutek sami s seboj in se zamislimo, kaj želimo v našem življenju doseči. Ne takoj, ampak čez nekaj let. Potrpežljivi bodimo! Ne zahtevajmo rezultatov in odgovorov takoj, ne zahtevajmo takojšnje akcije. Še enkrat: bodimo bolj potrpežljivi in odprti za druge. In življenje in svet bo lepši… ŠE ČASOPISU NA POT: Mentorji smo se trudili biti potrpežljivi pri čakanju na »ustvarjalne pisarije« mladostnikov. Potrpežljivost nas vseh, tako mladih, kot mentorjev je obrodila izdelek, ki ga boste zdaj lahko prebirali.

Veronika Bezgovšek


2

...

...

SPOZNAVANJE DON BOSKOVEGA CENTRA Mladostniki, udeleženi v programu PUM so izrazili željo, da bi se seznanili z dejavnostmi, ki potekajo v Don Boskovem centru Celje in s prostori v katerih te dejavnosti potekajo. Na njihovo pobudo smo najprej spoznali kratko zgodovino salezijanske navzočnosti v Celju. Salezijanci in dobrotniki so zgradili Salezijanski dom v Gaberju, ki je deloval od 1938 do začetka druge svetovne vojne, ko so dom zasedli Nemci. Po vojni jim je bil vrnjen, a takoj nato ga je nova komunistična oblast nacionalizirala. Šele z nastopom demokracije in po denacionalizaciji leta 1994 je bila dana možnost, da smo začeli razmišljati, kako bi salezijanci v Celju lahko ponovno vzpostavili delo, ki je zacvetelo pred vojno. Stavba je bila še polna, saj jo je dotedanji lastnik pred postopkom denacionalizacije dal v najem raznim podjetjem. V januarju leta 2000 so se salezijanci vrnili v Celje in že februarja je začel delo program Projektno učenje za mlade - PUM. Tam je deloval do leta 2005. V novembru 2003 je bil blagoslovljen temeljni kamen za Don Boskov center na Hudinji. Center je zasnoval arhitekt prof. dr. Jože Marinko iz Ljubljane.

Naslednje leto 24. oktobra je že bila blagoslovitev novozgrajene stavbe. Čeprav še ni bilo vse končano, so že bili dani pogoji za skromne začetke delovanja župnije v nastajanju in salezijanci so se pred božičem že naselili na Hudinji. Župnija bl. A. M. Slomška je bila ustanovljena 15. maja 2005. To leto je odprl svoja vrata tudi Salezijanski mladinski center, kjer otroci in mladi iz Celja in okolice preživljajo svoj prosti čas in prek različnih aktivnosti bogatijo svoje življenjske izkušnje. Jeseni istega leta se je iz Gaberja sem preselil tudi PUM. Svoje prostore je začasno dobil v kletni etaži in tam ostal do jeseni leta 2007, ko se je dokončalo tudi drugo nadstropje stavbe, kamor se je preselil v lepe, nove in sončne prostore. V kletni etaži pa je še ostala mizarska delavnica. Jeseni leta 2008 se je v prostore v prvem nadstropju naselil otroški vrtec Danijelov levček, Enota Slomšek. Dejavnosti župnije smo združili v prostorih drugega dela prvega nadstropja. Ko smo spoznali zgodovino salezijanske navzočnosti v Celju in nastanek Don Boskovega centra, smo šli na ogled prostorov. Prostori salezijanskega mladinskega centra v pritličju so nam že dobro poznani, saj se tudi mi zbiramo vsako jutro v njih ob kavici, čaju in klepetu. Marsikdo od nas je že zjutraj pripravljen za kakšno igro (biljard, namizni tenis ali ročni nogomet), da se prebudi pred uradnim začetkom programa ob 8. uri zjutraj. V te prostore se vračamo še v času našega odmora. Ob lepem vremenu se radi podamo tudi na igrišče, kjer igramo nogomet ali košarko, včasih pa tudi odbojko. Presenetila nas je župnijska kapela, ki je prostorna, svetla in lepo urejena. Posvečena je sv. Janezu Bosku, zavetniku centra. Poleg sv. Janeza Boska je v prezbiteriju tudi slika blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika župnije. Obe sliki je narisal akademski slikar Tomaž Perko. V kapeli je tudi križev pot, avtorsko delo akademske kiparke Lize Hribar, ki ga je po njenih originalnih kalupih izdelala akademska slikarka Mira Ličen Krmpotić. V kapeli je tudi križ, delo samouka Karla Zeliča in kip

Marije Pomočnice kristjanov, ki je bil izdelan v Val Gardeni v Italiji. V prvem nadstropju smo si ogledali knjižnico centra, ki je še v fazi urejanja. Nato smo si ogledali veroučne prostore in kabinete. Tu obiskuje verouk 165 osnovnošolskih otrok, v teh prostorih pa imajo srečanja tudi animatorji, ki pripravljajo počitniške programe za otroke, oratorij in druge dejavnosti mladinskega centra.

V drugem delu prvega nadstropja so nas pozdravili otroci otroškega vrtca in njihove prijazne vzgojiteljice. Trije oddelki so polni živahnih in nasmejanih otrok, kar že na prvi pogled kaže, da se dobro počutijo. Te otroke videvamo na dvorišču, ko gredo na sprehode ali pa se igrajo na prostranih površinah centra. To pot pa smo jih obiskali v njihovem »domačem« okolju. V Don Boskovem centru je veliko dogajanja in tudi mi se čutimo sprejete, saj nam je omogočeno tako naše delo, kakor tudi razvedrilo med odmori. Želimo si, da bi še več mladih našlo pod v programe, ki so jim na razpolago.

Slavko Pajk, vodja OE PUM Celje

PUM EFEKT Glasilo mladih PUM Celje leto XII (2011) številka 1 (12) Odgovorni urednik: Sebastijan Martinčič Fotografije: izbor iz arhiva PUM Celje Oblikovanje in prelom: Salve d.o.o. Ljubljana Lektoriral: Sebastijan Martinčič, Stanislav Duh, prof. Tisk: Itagraf d.o.o. Izdajatelj: PUM Celje Naslov uredništva: ZAVOD SALESIANUM OE PUM Celje Don Boskov trg 1, 3000 Celje tel: 03 428 29 61 e-mail: pum@salve.si, www.pum-celje.si

3

ODVISNI? NE, HVALA! V zadnjem času se vse pogosteje sprašujem, kaj današnjega mladostnika poganja in kakšne poti ubira, da bi mu življenje prinašalo srečo, zadovoljstvo, uresničitev sanj, želja in ciljev. Po načelu »tudi drugemu zaželi in stori, kar želiš narediti sam zase« v sebi nosim predstavo, da si sleherni izmed nas želi biti srečen in da bi nam bilo preprosto lepo, udobno, ugodno, ali še bolj po domače: fajn, kul in podobno. Z naštetimi izrazi gre skupaj še ena vrednota, ki ima posebno mesto, ko govorimo o sreči posameznika. Svoboda. Osnovni pogoj za pridobitev ugodja, po katerem hrepenimo kot ljudje in po katerem dobesedno hlastajo današnji mladi. Biti svoboden in srečen se sliši lepo. A kaj, ko je moč v vsakdanjem življenju mnogokrat opaziti nesrečne zgodbe, celo tragedije, še v večji meri pa je navzoča apatija, neangažiranost, neinteres, posledično pa nenehno stokanje na vsakem koraku. Ljudje in še posebej mladi pa, v kolikor že ne spadajo v skupino topih, brezbrižnih in ravnodušnih, zgolj »jamrajo«, in vsevprek delijo opazke čez politiko, ureditev, sistem in ljudi, češ: vse okrog mene je gnilo. Ob iskanju odgovorov in vzrokov za nastanek družbene klime današnjega časa in posledično položaja mladega človeka v njej sem naletel na nekaj razmišljanj posameznikov in se celo udeležil predavanja na temo problemov odvisnosti pri mladostnikih. Zdi se mi primerno, da misli in ugotovitve nekoliko povzamem v razmislek, kdo danes smo in kam gremo. Na možganske obrate me je takoj spravila teza, da je idealen posameznik današnje družbe dejansko odvisnik, ki ga družba vzgoji takega, kot ga potrebuje, glede na dejstvo, da ji v ozadju vlada izjemno močan kapitalski interes, zaradi katerega je boj proti zasvojenosti na najširši ravni dejansko brezupen. Danes družba potrebuje potrošnika. Nekoga, ki ne dela nič. Ne potrebujemo namreč delovne sile, pač pa konzumante, prisilne porabnike, ki bodo (naj bi) končali v neki obliki odvisnosti, v katero jih žene okolje. Okolje namreč kot bistveni del socializacije vpliva na posameznika in ga nezavedno spremeni v nekaj, kar v smislu vzgojnega prizadevanja sicer nihče ne želi. Najbrž ni staršev, ki bi otroke zavestno želeli vzgojiti v delikvente, pa vendar jih je, problematičnih otrok, vse več. Danes se torej zaradi okolja, pod katerega vpliv dejansko padamo številni vzgojitelji, otroci spreminjajo. Nasprotovanje potrošništvu danes v družbi velja za konzervativno, nazadnjaško, in sicer zaradi kapitalskega interesa, ki je premočan, nenehno pa teži k proizvodnji, za kar nujno potrebuje potrošnike. Socializacija te vrste se je v ZDA začela že kmalu po drugi svetovni vojni, zapakirana pod pojmom t.i. permisivne demokracije. Danes je pri nas enako in kdor je proti, je konzervativec, moralist. Fenomenalno se mi zdi razmišljanje in ugotovitev, kako danes v sistemu »prijazne vzgoje« ustvarjamo odvisnika. Pot v odvisnost je namreč tlakovana s preprečevanjem, da otrok funkcionalno odraste. Funkcionalno odrasti pomeni poznati razliko med »prav« in »fino«, s pomočjo katere oseba vedno zna izbrati prav, četudi na račun ugodja. Danes je funkcionalna odraslost tudi pri nas resen problem, vzroki zanjo pa niso zgolj v razmahu potrošništva v zadnjih 50 letih, ampak segajo globlje v zgodovino, vse do tja, kjer se v družbi kaže pomanjkanje ključnih dejanj in osebnosti v vzgojnem procesu. Ugotoviti je moč, da je v številnih obdobjih človeške zgodovine in napredka odsoten oče, in sicer avtoritativni oče. Razlogi so številni, od vojske, dela, tujine do današnje odsotnosti, ko gleda televizijo in po možnosti še nerga naokrog, da je za ne-vzgojo kriva mati. Brez tega avtoritativnega očeta so v temelju ustvarjeni ugodni pogoji za pojav patoloških narcisov, to je ljudi, ki nikoli ne odrastejo, kar pomeni, da je njihovo ugodje vselej nad socialnim pravilom. Prikrajšani smo torej za očetovo avtoriteto, na njegovo mesto pa pod vplivom kapitalske logike z namenom ustvariti apatičnega in neopredeljenega porabnika vstopi uveljavljanje tako imenovane prijazne vzgoje, ki deluje izključno na načelu ugodja in odsotnosti prisile, zaradi katere bi se odločili za prav. Pot v nekontrolirani tok sprejemanja vsega (najslabšega) postane široko odprta. Posredovalci prijazne vzgoje smo oziroma postanemo tudi sami, kadar omogočamo otroku, da že kot majhen dela karkoli, vse naokoli terorizira in zahteva sleherno uresničitev, ki ravno v otroški zavesti temelji na principu ugodja. Otrokov zorni kot je izključno kot ugodja, katerega moramo odrasli kanalizirati v smeri funkcionalne odraslosti, v možnost in sposobnost za pravilne odločitve. V nasprotnem primeru otrok ne bo uspel. Ne ubogati je morda ugodno, ni pa prav. In ravno zaradi ugodja otrok ne uboga. Naloga odraslega, vzgojitelja, je v tem primeru vztrajanje. Primer: otrok ve, da ne more več spati pri materi, kar mu tudi jasno onemogočimo. Preprečitev za otroka pomeni večje neugodje od ugodja ležanja pri mami. V kolikor mati popusti, so posledice katastrofalne. V otroku namreč sproži prepričanje, da med »ja« in »ne« dejansko ni razlike. Ko namreč nastopi sklep o prekinitvi in otroku v enem od naslednjih poskusov vseeno uspe zlesti v posteljo, mu je dano jasno znamenje, ki onemogoči obvladovanje razlike, ta pa je temelj socializacije. Popustiti takrat hkrati z veliko gotovostjo pomeni, da tudi čez 10 ali več let mladostnik razlike med »ja« in »ne« ne bo zapopadal. V tem primeru pa bomo že pričevali situacijam, ki jih ne bi želeli in od odraslega človeka pričakovali. Odrasla oseba je oseba, ki vselej ve, kaj se sme in kaj ne ter se zaveda, da obstaja jasna meja. Hkrati je odrasel tisti, ki je verbalno ustavljiv, kar pomeni, da v nobenem primeru pri odrasli osebi ni potrebno fizično posredovanje. Otrok pri treh letih, ki izsiljuje, pa ne pozna razlike med smeti in ne smeti, zato jo je treba vcepiti. Pri tem je potrebno poudariti, da ne govorimo o vcepitvi in zagovarjanju fizične kazni. Absolutno velja, da je fizično nasilje nad otroci neustrezno in z zakonom prepovedano, a kdor na drugi strani bere današnji zakon, ki preprečuje fizično nasilje, kmalu ugotovi, da označuje starše, učitelje in vzgojitelje za potencialne kriminalce, ki jih je potrebno zakonsko omejiti. Odgovor na vprašanje, zakaj tovrsten absurd, nas zopet popelje do logike kapitala, ki ne dovoli preprečitve poti v odvisnost. Namesto da bi bilo omenjenim omogočeno delovanje na vzgojnem področju, katerega namen je nujen izhod iz infantilnosti, se skrivamo za tako imenovanimi človekovimi pravicami, ki jih podarjamo neodraslim. Zopet se pojavi potreba po tistem, ki je danes izključen in ga tudi skozi zgodovino običajno ni zraven – očeta, ki ga otrok mora imeti in ga mati ne more nadomestiti. Materina vloga je negovalna, oče pa pooseblja avtoriteto. Skupaj sta idealna kombinacija, ki ob trdem delu, garanju, dajeta realno možnost za uspeh. Dvotirna vzgoja negovalne matere in avtoritativnega očeta torej nudi optimalne možnosti, katerih v nobenem primeru ne rešita niti drug brez drugega niti morebitni dve mami ali dva očeta. Ob odsotnosti dvotirne vzgoje otrok postaja egocentrik, misleč da je center sveta in mu vsi služijo. Kot tak vstopi v šolo, kjer pričakuje enako. Šola naj bi nasprotno morala delovati kot center odraslosti, s tem pa posledično otroku pošiljati informacijo, da on ni center sveta. Če otrok tega ni sposoben dojeti, nastane težava. Šola se sooči s problematikom, ki v času, v katerem bi moral, ni spoznal razlike med »ja« in »ne«. In reakcija oziroma ugotovitev današnje družbe, ki deluje po logiki kapitala, je, da je nekaj narobe s šolo. Pa ni. Problem je dejansko v otroku, ki ni funkcionalno odrasel in se sooči s krizo identitete, kajti šola bi morala porušiti predstavo o sebi, ki jo je imel od doma. Šola pa, namesto da bi ji bilo omogočeno delovati v smeri rešitve, izgublja svojo kredibilnost z miselnostjo, da mora postati prijazna šola. Prijazna funkcionalno neodraslim otrokom, ki se ne morejo sprijazniti z neugodjem in staršem, ki ne razumejo socialnih pravil. V začaranem krogu čedalje večjega števila neodraslih osebnosti se tako tiho izgublja čut za odgovornost, sposobnost razvoja, napredka in zmožnost sklepanja odločitev. Svoboda ni več privilegij možnosti odločitve, ampak postane brezno vegetiranja v nenehnem begu pred odgovornostjo in samostojnostjo. Reči slehernemu ne, se nikdar opredeliti in ravnodušno ter neodgovorno plavati s tokom sčasoma človeka obrne v ujetost in nenehno nezadovoljstvo, v katerem morda k svojim potomcem nikoli ne bo sposoben pristopati z zavestjo, da bolj kot otroka svobodno vzgaja, manj svoboden le-ta postane. Če je namreč vse dovoljeno, se tudi kot vzgojitelji ne moremo na kaj nasloniti. Brez reda in zaslombe pa je pot v manipulacijo in odvisnost široko odprta. Obrazi, ki se srečujemo v programu PUM, se trudimo, da bi naša svoboda izvirala iz odgovornih odločitev, pomembnih za zrelo in samostojno življenje. Ni lahko, a vsak uspeh nam daje upanje, da bo v naši bodočnosti prostor le za eno od odvisnosti – vzajemno odvisnost v ljubezni, spoštovanju in medsebojni pomoči, odvisnost od zavesti, da smo drug drugemu bližnji.

Sebastijan Martinčič


4 NAŠ VODJA, G. SLAVKO PAJK Pumovci smo z veseljem opravili intervju z vodjo našega PUM-a, g. Slavkom Pajkom. Razvil se je prijeten pogovor, ob katerem smo izvedeli marsikaj zanimivega in novega.

Kdo ste Salezijanci?

Salezijanci smo redovniki v Katoliški cerkvi, naše prvenstveno poslanstvo pa je delo z mladimi. Ustanovil nas je sv. Janez Bosko v Turinu sredi 19. stoletja. Delujemo v 130-ih državah, kjer imamo veliko šol (obrtnih, srednjih, univerz), mladinskih centrov in vzgojnih domov. Delamo v najbolj revnih deželah med zapuščenimi in brezpravnimi, otroci in mladostniki.

Kakšen je vaš delovni teden in prosti čas, kako ga izkoristite?

Kako je prišla na dan ideja o programu PUM?

Poleg vodja programa PUM je moja skrb tudi delovanje Don Boskovega centra. Odgovoren sem za vzdrževanje celotne stavbe, pa tudi za plačilo dolgov, ki so nastali ob gradnji centra. Kot duhovnik sem vključen v delo naše župnije blaženega Antona Martina Slomška in občasno pomagam na drugih župnijah. Prostega časa praktično nimam.

V letu 1999 je bil razpis za ta program, na katerega smo se prijavili tudi Salezijanci. Čeprav je bilo v začetku predvideno, da bi ga izvajali v Ljubljani ali v Veržeju, so nam ponudili možnost v Kopru ali Celju. Izbrali smo Celje, kjer smo tudi imeli stavbo, ki smo jo dobili nazaj v postopku denacionalizacije. Zbrali smo ekipo sodelavcev na projektu Skala v Ljubljani. V Celju smo začeli projekt PUM v februarju leta 2000.

Kdo je ustanovitelj?

Ustanovitelj Zavoda Salesianum, ki izvaja program PUM, je Salezijanski inšpektorat. Sedež ima v Ljubljani na Rakovinku.

Kako ste prišli do vodje programa PUM?

Gospod Rudi Tisel je pred menoj vodil PUM več let, a je zaradi bolezni in drugih dolžnosti prosil za razrešitev. Ustanovitelj pa je nato mene imenoval za novega vodjo.

Zakaj niste še več časa konkretno z nami v programu?

Neposredno z vami so mentorji, ki izvajajo program. Jaz sem sicer tudi navzoč vsak dan med vami, poleg tega pa imam pisarniško delo in pripravljam vse potrebno za tekoče delovanje programa. Tudi na področju promocije programa je kar nekaj dela.

Kako gledate na nas na PUM-u?

Prepričan sem, da mladi, ki pridete na PUM, gotovo od programa veliko pričakujete, skupaj z mentorji pa iščete tisto, kar bi bilo dobro za vas. Na program in na mladostnike gledam s simpatijo in z veliko željo, da bi dosegli cilje, ki so (ste) si jih zastavili.

Kakšno mnenje imate o Veroniki, Barbari in Sebastjanu?

O vseh imam pozitivno mnenje, saj si iskreno prizadevajo, da bi skupaj z udeleženci PUM-a dosegli največ, kar zmorejo.

Zakaj ste se odločili postati duhovnik?

Postati duhovnik sem se odločil, ker sem čutil, da me Gospod kliče v ta poklic. Že kot osnovnošolec mi

,,,

... je veliko pomenila bližina oltarja, saj sem bil ministrant od prvega razreda osnovne šole. Čutil sem, da bom le tako lahko v polnosti uresničil svoje življenje. Postal pa sem tudi redovnik Salezijanec, da bi mogel še na prav poseben način delati z mladimi in zanje.

Kaj si želite v prihodnosti?

Želim si, da bi se vse dejavnosti in programi, ki so se v Don Boskovem centru vzpostavili, dobro razvijali tudi v prihodnosti in da bi mladi začutili, da jim je center drugi dom. Želel bi si, da bi zaživeli še novi programi, ki bi pomagali mladim v njihovi rasti, samostojnosti in odgovornosti.

Kdaj si privoščite letni dopust?

Vsako leto poskušam najti vsaj nekaj dni za hribe, včasih pa tudi nekaj dni za morje.

Nam lahko zaupate malo vaše mladosti?

Doma sem bil v Šentlenartu nad Laškim, kjer sem živel v kmečki družini. Že kot otroci smo imeli vsak svoje dolžnosti in naloge, kar nam je pomagalo rasti v samostojnosti. Starši so nas vzgajali k odgovornosti in delavnosti. V prve razrede osnovne šole sem hodil v domačem kraju, višje razrede pa sem obiskoval v Laškem. Na otroška leta in na lepo ozračje v družini imam žive spomine. Srednjo šolo sem obiskoval v Želimjem pri Škofljici, na vzgojiteljski praksi sem bil v Celovcu, teološko fakulteto pa sem opravil v Ljubljani.

Imate kakšno izkušnjo iz mladostniških ali zrelejših let, ki je niste pozabili? Ste morda kaj ušpičili?

Spominov je veliko, posebno še z vsakodnevne poti v Laško - 7 kilometrov peš v šolo in sedem nazaj. Domov smo s sošolci vedno potrebovali precej več časa, kot na poti v šolo. Včasih smo se kaj igrali, včasih si kupili

5

kakšno sadje (npr. ananas) in si tako krajšali dolgo pot. Ko mi je bilo sedem let, sem prvič sam šel v Celje z vlakom. Na postaji sem potem čakal očeta, ki je prišel s konjem in vozom. Ker ga dolgo ni bilo, sem si privoščil nekaj sladoledov drug za drugim. Bolj kot za denar je očeta skrbelo, če mi toliko sladoleda ne bo škodilo. Ne spomnim se, da bi bilo kaj bistveno narobe. Res pa je, da danes s sladoledom ne pretiravam. Lep spomin imam tudi na pripravo idejnih zasnov Don Boskovega centra, na pripravo dokumentacije in na samo gradnjo. Veliko dobrih ljudi je sodelovalo in veliko dobrotnikov, ki sami zase nimajo zadosti sredstev, nam je pomagalo, da bi mogli čimprej zgraditi center, kjer bi mladi našli dom, ki sprejema, župnijo, ki evangelizira, šolo, ki uvaja v življenje in dvorišče za prijateljske stike in življenje v veselju. V veliki meri nam je uspelo, čaka pa nas še velik zalogaj, da bi mogli uresničiti zastavljene načrte.

Pogovarjala sta se Lucija Razgor in Siniša Pezelj

SPODBUDA IZ PISARNE Brez omahovanja slediti cilju, to je skrivnost uspeha. (Ana Pavlova) Mlad odraščajoč človek se velikokrat znajde na križišču mnogih, za življenje pomembnih odločitev. Vse pa, glede na mladost in izkušnje, niso najboljše. Velika stiska ga doleti, ko ostane brez statusa dijaka z nedokončanim izobraževanjem oziroma brez poklica. Sočasno s tem se mu pojavi tudi težava z zaposlitvijo. Veliko mladih se v težavni situaciji ne znajde, nihče jih ne »sliši«, starši so zanje velikokrat »prepametni«, šolski sistem pa izobraževanje po končani osnovni šoli ne zahteva kot obvezno. Zavod Salesianum s projektom PUM že vrsto let sprejema mlade, ki so pripravljeni spremeniti dotedanje vzorce in si postaviti nove cilje v življenju. Kot zunanja sodelavka sem bila prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da tako mladi kot njihovi mentorji dihajo in živijo zgolj in samo za dosego mladostnikovega cilja. Skozi razgovore, vrednotenje opravljenega dela, besede spodbude, dvigovanje samozavesti in pozitivno sprejemanje samopodobe postavljajo mladega človeka na višji nivo. Ustvarjajo in učijo se v lepih prostorih, v prijetnem okolju in vzdušju. Nad slednjim bi se lahko marsikatera izobraževalna ustanova zamislila. Mentorji so mladim, po mojih osebnih ugotovitvah, primarno prijatelji, nato svetovalci, šele po vzpostavitvi medsebojnega zaupanja pa tudi učitelji. Na bolj prijazen način jim približajo učno snov, so strpnejši ob malih spodrsljajih, predvsem pa jih poslušajo, ko pripovedujejo, v čem mladi vidijo smisel in kaj bi radi dosegli ter se jih trudijo razumeti. Vse se odvija v medsebojnem dialogu in izmenjavi mnenj. Mlad človek je namreč svet zase, je ranljiv in zelo hitro v možnosti. Da mu neuspeh spodnese tla pod nogami. So pa naši in ponosni smo na njih. Program PUM je financiran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. Sredstva so omejena, smo pa zadovoljni in trudimo se program izpeljati kar najbolje. Vesela sem, da imam možnost delati v tako pozitivnem in sproščenem okolju ter da sem drobcen kamenček v mozaiku Projekta učenja za mlade.

Marjana Srše, zunanja sodelavka

PISMO S PORODNIŠKEGA DOPUSTA Dragi pumovci, pozdravljeni! Verjetno se sprašujete, kako preživljam dneve na porodniškem dopustu, in zato bom z vami podelila utrinke z mojega vsakdanjika. Predvsem, kakšne spremembe je prinesla moja hči v moj življenjski ritem. Če začnemo pri jutru oz. že kar noči … V nosečnosti sem velikokrat pomislila na to, da so mi šteti dnevi, ko lahko brezskrbno spim vso noč; te spremembe si pravzaprav sploh nisem mogla dobro predstavljati, zdelo se mi je, da bom imela z njo precej težav in da bom potem samo še napol živa. Vendar moram povedati, da mi ne dela večjih težav, čeprav se zbudim na noč od dvakrat do štirikrat. Se mi zdi, da vmes med vsakokratnim dojenjem tako zelo kvalitetno spim, da se naspim! Že v nosečnosti oz. še pred njo sem se odločila, da bom dojila, ker se mi to zdi zelo pomembno za otroka. Od tega, da je to najbolj zdrava prehrana zanj, da si s sesanjem krepi različne mišice … do tega, da mu dojenje omogoča tesen telesni stik z mamo. Sicer sem se morala prvi mesec po porodu potruditi za to, da je dojenje uspelo, ker je bila naša dojenčica na začetku med dojenjem zelo zaspana in ker sem cel mesec med tem sicer zelo lepim opravilom precej stiskala zobe. Vendar sem bila trdno prepričana, da se splača vztrajati, in sem to tudi storila. Po štirih tednih pa me je nehalo boleti in od takrat pri dojenju naravnost uživam. Zelo lepo je opazovati svojega malčka, kako se hrani pri mamici, kako se stisne k telesu in kako lepo me med dojenjem pogleda! Da ne govorim o tem, kako je dojenje praktično, ker mi ni potrebno umivati in pripravljati nobenih stekleničk! Bila sem šokirana, kako mi je po parih dneh prihoda iz porodnišnice patronažna sestra brez nekih osnov predlagala, naj si za vsak slučaj (!) kupim aptamil, ne da bi me zares slišala, ko sem ji povedala, kako zelo pogosto se s hčerjo dojiva in

da dojenčica sicer nima težav s sesanjem! Sploh ni razumela (in vedela) tega, da če bom začela dodajati nadomestno mleko, bom imela svojega manj (kar povedo vse kompetentne svetovalke za dojenje)! Če ne bi prej prebrala nekaj dobre literature na temo dojenja in če ne bi bila pripravljena na začetku nekaj potrpeti za dojenje, bi mogoče postopoma nehala dojiti, ker bi mi zaradi dodajanja zmanjkalo mleka! Vsem bodočim mamicam bi položila na srce to, da se informirajte o dojenju (v primeru težav so na voljo svetovalke za dojenje, telefonske številke najdete na spletu) in ne kar takoj ob prvi težavi obupati, ker se splača potruditi! Dojenje se vzpostavlja več časa, ne samo par dni! Naslednja stvar, pri kateri zelo uživam, je siceršnje ukvarjanje z mojo punčko. Pestovanje, nega, pogovarjanje, zrenje v oči … Kako lepo je bilo, ko se mi je dojenčica prvič zavestno nasmehnila! In ko se mi nasmehne vsakič znova! Tudi sredi noči se mi smehlja! Ali pa ko jo lahko s svojim smehom ali govorjenjem in različnimi izrazi na obrazu spravim k pravemu smejanju! Vendar je pri tem slednjem še večji mojster moj mož. V zadovoljstvo mi je tudi to, da uspem dojenčico potolažiti, ko joka. Zelo se mi

zdi pomembno, da sem nanjo odzivna – to pomeni, da če slišim, da žalostno »jamra« ali zajoka, da grem k njej in jo potolažim oz. najprej ugotovim, kaj ji manjka in ji zadovoljim njene potrebe (jo nahranim, previjem, če vidim, da se dolgočasi, da ji delam družbo, se z njo pogovarjam in jo gledam; če ne morem ugotoviti vzroka, pa jo preprosto pestujem, da v bolečini ni sama). To, da majhnemu dojenčku takoj zadovoljimo njegove potrebe, je osnova za to, da bo lahko, ko bo večji, sočuten človek! Nekateri »dobronamerni« starejši ljudje pravijo, da otroka ne smeš preveč nositi, se takoj odzivati na njegov jok itd. … da ga bomo s tem razvadili. Vendar to nikakor ne drži! Otroka ne razvadimo s telesnim stikom in z vsem, kar tako majhen dojenček nujno potrebuje! Da pa nisem v stiku samo z mojo dojenčico, se večkrat dobim s kakšno prijateljico – gremo skupaj na sprehod, na kavo, si izmenjamo obiske. Zelo pomembno je, da se mama ne zapre med štiri stene in se ne ukvarja samo s svojim dojenčkom, ampak da zadovolji tudi svoje potrebe. In komunikacija z odraslimi ljudmi in z izkušenimi mamami je še kako pomembna za dobro počutje in večjo samozavest pri delu z otrokom! Nobene pomladi nisem tako zelo doživljala kot letos, ko sem z vozičkom skoraj vsak dan na sprehodu. V zraku kar naprej nekaj dehti, cvete in brsti … trenutno vonjam lipe, prej sem občudovala češnje in druga drevesa. Pa koliko je ptičjega petja. Noro lepo je spet biti v naravi! Vesela sem, da sva si z možem brez težav razdelila gospodinjska opravila oz. si jih glede na trenutno situacijo razdeliva vedno znova. Pri zadovoljujočem materinstvu je pomembno tudi to, da ženska ni za vse sama! Če bi bila, bi bila dosti manj srečna mama. Tudi pred tem, ko še nisva imela naraščaja, sva si delila delo v gospodinjstvu oz. sva delala skupaj. Vendar se po prihodu otročička ta potreba še toliko bolj pokaže! Reči moram tudi to, da sem pri vseh opravilih postala še spretnejša, kot sem bila nekdaj - glede na to, da ti dojenček precej omeji čas, ki ga imaš na razpolago za določene stvari, se je potrebno pri marsičem »podvizati« (in izpustiti manj pomembne zadeve), da so stvari ob pravem času na pravem mestu. Materinstvo in porodniški dopust sta mi med drugim prinesla še dve dobri stvari: večkrat kot kdajkoli prej sem našla čas, da kaj koristnega in izobraževalnega preberem (čeprav se zavedam, da je to možno več ali manj le sedaj, ko imam samo enega otroka in ko večkrat na dan spi, zato še bolj poskusim izkoristiti vsako minuto!) in pa zadala sem si cilj, da preizkusim čim več receptov iz kuharskih knjig. Tako se nekje po 12. uri veselo vrtim po kuhinji in neizmerno uživam! Vmes se seveda tudi ukvarjam z našo malčico, tako da je zadovoljstvo ob uspelem in pravočasnem kosilu še toliko večje. Poleg mojega želodčka je pri kosilu zelo vesel tudi mož. Naj mimogrede omenim, da mi je mama pred poznanstvom z njim večkrat rekla, da (glede na moje veselje pri kuhanju in ob dejstvu, da sama ne morem pojesti veliko) potrebujem samo še dobrega jedca. In res sem ga dobila, haha! Kot vidite, mi na porodniškem »dopustu« ni niti malo dolgčas in da to še zdaleč ni dopust! Če bi pa merila po veselju, ki mi ga ta čas prinaša, bi se pa lahko vsekakor primerjal z dopustom! Lepo vas pozdravljam,

Barbara Jost


6

7

DOGODKI IN PROJEKTI

DOGODKI IN PROJEKTI

Naš glavni v kuhinji za pripravo je bil Boštjan. Mi smo mu pomagali, in ko je bilo vse pripravljeno, smo se šli uredit za prireditev in pogostitev. Skuhali smo različne jedi in jih tudi postregli. Pred postrežbo smo morali k sosedom po plinsko jeklenko, imeli smo še probleme s pomanjkanjem pribora in jušnikov. Ko sva z Rokom hodila po vse to, je Rok bil ves vesel, ko je dobil žganje. Izjavil je, da je žganje, da si z njim stare mame umivajo noge. Matjaž kot glavni natakar je bil zelo »šmejki«. Ko smo vse postregli in se najedli, smo pospravili in tako se je zaključil naš delovni dan.

ADVENT V adventnem času smo se na PUM-u dogovorili, da bomo izdelovali izdelke za adventni in božični čas.

Lidija Levstik, Matjaž Kukovič, Rok Bizjak

Pri jutranji animaciji je sledil pogovor z mentorji, da bomo izdelovali različne voščilnice, svečnike, sveče iz voska, magnetke iz mavca, kazala za knjige in še nekaj drugih stvari. Pri izdelavi smo bili zelo ustvarjalni in veseli. Nato je sledila odločitev, da bi nekaj izdelkov ponudili tudi drugim, s tem pa pridobili tudi kakšen prispevek za izlete in malice. Izdelke smo tako prodajali v preddverju kapele Don Boskovega centra v Celju štiri nedelje v adventnem času. Pri prodaji sva sodelovala tudi avtorja prispevka. Sama sem bila za prodajo odgovorna na prvo adventno nedeljo. Z mentorico Veroniko sva si pripravili mizo za izdelke in čakali ljudi, ki so se zbirali k maši.

Ljudje so se radi ustavljali pri mizi z izdelki. Tudi kupili so kar nekaj voščilnic, otrokom pa magnetke. Ob koncu smo zadovoljni ugotovili, da se nabralo kar nekaj sredstev, s katerimi so obiskovalci podprli naš program in delo.

Lidija Levstik, Matjaž Kukovič

ZBIRANJE ZAMAŠKOV IN OBISK MIE Dne 9. 12. 2010 smo se v prostorih PUMa zbrali, ker je prišla na obisk slepa Mia s starši. Na obisk so prišli,

ker smo mi sodelovali v akciji zbiranja zamaškov za pomoč. Mia je oslepela v mesecu aprilu 2009. Njeni starši pri tem niso zagnali panike, ampak so rešitev našli pri prijateljih in se pogumno soočili s položajem.

Zamaškov nismo zbirali samo v programu PUM, ampak po celi Sloveniji. Zbiralne centre so imeli na Jagnjenici pri Radečah in v Hrastniku. Obiska družine Koritnik smo bili vsi veseli, ko smo videli Mio v živo in jo vprašali, kako doživlja svojo slepoto. Mia je povedala, da veliko zna: igrati klavir in violino. Uči se tudi že braillovo pisavo. Ima mlajšega bratca Maksa. Starši pa so povedali, da Mia doma dobro ve za prostor in stvari. Na koncu obiska smo se jim zahvalili z majhnim darilcem in klepetom ob kavi.

Lidija Levstik, Matjaž Kukovič

PREDBOŽIČNI DUNAJ V prazničnem ozračju se je porodila ideja za enodnevni izlet. Po zbiranju ponudb smo se odločili za predbožični Dunaj, termin odhoda je bil 22. 12. 2010. Ob 6.30 smo se Rok, Silvija, Anita, Uroš, Barbara,

PUSTOVANJE NA PUM-U Veronika in Sebastijan zbrali na parkirišču dvorane Zlatorog. Po vkrcanju na avtobus in izboritvi sedežev nas je pot vodila mimo Maribora do prve postojanke Landzeit. Okrepili smo se s kavico in prigrizki. Nujen je bil tudi obisk wc-ja, ki smo ga po mučnem iskanju in malo sprehoda naokoli le našli. Nato smo pot nadaljevali proti dvorcu Schönbrunn, letni rezidenci Habsburžanov, in si ga tudi ogledali. Ime Schönbrunn, ki po nemško pomeni »lepi vodnjak«, izvira iz arteškega vodnjaka, iz katerega so vodo pili dvorjani. Legenda pripoveduje, da naj bi vladar, ko ga je prvič zagledal, ves prevzet vzkliknil: »Kako lep vodnjak!« Sam ogled dvorca je bil zelo zanimiv. A najbolj zanimivo je bilo skrivno fotografiranje v sobanah dvorca, kar je sicer prepovedano. Pred dvorcem vsako leto postavijo božični sejem, ki ponuja veliko najrazličnejših izdelkov domače obrti in predvsem veliko dobrot. Po ogledu smo se odpeljali v središče mesta, na Ring, ob katerem so zgrajene čudovite stavbe: mestna opera, kraljevo gledališče, univerza, parlament, naravoslovni in umetnostnozgodovinski muzej. Pot smo nadaljevali peš po samem centru mesta, kjer smo si ogledali znamenitosti, in sicer cerkev sv. Štefana, grobnice Habsburžanov, stavbo našega arhitekta J. Plečnika in Hofburg, kjer  so v nekdanjih cesarskih stavbah državni uradi, knjižnice, plesne dvorane, zakladnica, cesarski apartmaji, španska jahalna šola. Da bi doživeli pravi čar predbožičnega Dunaja, smo se odpravili na božični sejem pred mestno hišo, kjer vse skupaj zaznamuje vonj po cimetu, kuhanem vinu ter številnih domačih dobrotah in spominkih. V večernih urah smo se odpravili proti domu, z novim doživetjem in lepimi spomini.

Anita Budić, Silvija Rihter

LJUBLJANA Januarski izlet v Ljubljano postaja za celjske pumovce že tradicionalen, saj smo se v tekočem šolskem letu tja odpravili že četrtič. Slovenska prestolnica že sama po sebi ponuja dovolj možnosti za pridobivanje novega znanja, zato idej o raznih obiskih v Ljubljani običajno ne manjka. Tretjič po vrsti smo si letos ogledali stavbo Državnega zbora, katere notranjost navadno zgolj bežno opazimo preko poročil. Doživeti notranjost stavbe pa je vendarle malo bolj razburljivo.

pa vstopili na balkon velike dvorane, kjer je tudi sicer zainteresiranim skupinam ali posameznikom omogočeno spremljanje razprav in sej poslancev državnega zbora. Sledil je še ogled večje sejne dvorane in slovo, ob katerem je vsak izmed nas prejel drobno knjižico, v kateri je zapisana slovenska ustava. Novo znanje in dobra volja sta nas spremljali še po kratkem sprehodu po središču Ljubljane. Višek pa je seveda bila skupna slika na nebotičniku, ki so ga po dolgem času zopet odprli. Od tu smo že iskali, vsaj s pogledom, smer proti Celju, kamor smo se vrnili v popoldanskih urah.

Dne 8. 3. 2011 smo na PUM-u proslavljali in praznovali pust. Zmenili smo se, da se našemimo v pustne maske, tudi mentorja. Vendar brez izjem ne gre. Zato smo se pred začetkom dogodka na jutranji kavi dogovorili, da se porazdelimo v skupine, in sicer maske proti nemaskam. Igrali smo se Človek ne jezi se, ki je imel številke do sto. Vsako polje je bilo drugačne barve in vsaka barva je imela svojo vrsto naloge, vprašanje, matematične uganke in podobno. Za vsak pravilni odgovor smo dobili en bombon (točko), včasih tudi po dva, odvisno od zahtevnosti naloge. Dan smo dobro izpeljali, bilo je veliko smeha in dobre volje. Pred odhodom domov smo se posladkali s svežimi krofi.

Lucija Razgor

Sebastijan Martinčič

DON BOSKOV PRAZNIK Dne 30. 1. 2011 smo praznovali Don Boskov praznik. Ob praznovanju je bila sveta maša, v tem času pa smo pripravljali jedi.

Že takoj na začetku, po prijavi na recepciji, nas je pot vodila skozi detektor, kjer varnostniki poskrbijo, da se v stavbo ne pretihotapijo reči, ki bi morda pomenile kakšno nevarnost. Skupaj z vodičko smo nato vstopili v prvo od dvoran, manjšo, v kateri zaseda državni svet. Gre za posvetovalni organ, v katerem svoje interese zastopajo predstavniki raznih področij, lokalnih skupnosti, gospodarstva, kulture in drugo. Pot smo nato nadaljevali v preddverje velike dvorane, v kateri se dogajajo razni sprejemi, uradna fotografiranja, izjave pred novinarskimi mikrofoni, pa tudi praznovanja in zdravice. Vhod v veliko dvorano je zaradi varnostnih razlogov za obiskovalce zaprt, zato smo se povzpeli nadstropje više. V preddverju balkona smo si ogledali nekaj daril, ki jih ob obisku parlamenta prinesejo številni pomembni obiskovalci in predstavniki držav, nato

DAN STARŠEV Na PUM-u smo imeli 24. marca 2011 dan staršev. Dobili smo se ob 13. uri v mladinskem centru. Nato smo šli vsak zase k svojem delu. Tadej, Lucija, jaz in mentorica Veronika smo se odpravili v kuhinjo, kjer smo pripravljali vse potrebno za pogostitev. Ko smo pripravili vse sestavine, smo začeli pripravljati narezke. Ko so bili končani, smo jih znosili na mizo. Nato smo znosili še zelenjavo. Ko je bilo to opravljeno, smo začeli pripravljati sladice. Bile so vseh vrst. Nato smo jih dajali na krožnike in te znosili na dve mizi. Končno smo pospravili kuhinjo in ura je bila pol štirih. Potem smo se dobili v mladinskem centru, kjer smo začeli z generalko. Kmalu zatem so prišli starši in začela se je uvodna pesem. Nato je sledil nagovor Slavka Pajka, vodje našega PUM-a. Po njem je prišla


8

DOGODKI IN PROJEKTI

DOGODKI IN PROJEKTI

SINIŠA: Pravilen odgovor je 4, ampak mi je všeč tvoje razmišlanje. INES: Zdaj imam pa jaz vprašanje za vas. Tri ženske sedijo na klopi in jedo sladoled. Ena z užitkom liže sladoled z vseh strani, druga daje v usta cel kornet in ga sesa, tretja pa grize vrh sladoleda. Katera je poročena? SINIŠA (Zamišljeno): Verjetno ona, ki daje v usta cel vrh in sesa kornet. INES: Ni res. Poročena je tista, ki nosi poročni prstan. Ampak mi je všeč vaše razmišljanje. SINIŠA: No, tudi prav. Kot veste bomo jutri pisali zadnji test. Nihče ne sme manjkati! Ni opravičila, razen za težje bolezni ali smrt v ožji družini! ROK: Kaj pa v primeru seksualne izčrpanosti?

na vrsto igra, ki so jo izvedli Rok, Sebastijan, Lidija, Ines, Lea in profesor Siniša. Igra je bila zelo zanimiva in zabavna, saj smo se vsi zelo nasmejali in zabavali. Po igri smo se vsi zbrali v polkrogu in zapeli pesem ZLO DRGAČ. Sledila je podelitev daril. Delila sta jih Matjaž in Lidija. Ko sta jih razdelila, sta pospremila v zgornje prostore starše in jim tam najprej razkazala vse prostore ter jim razložila, čemu je kak prostor namenjen. Nazadnje sta jim pa pokazala učilnico, v kateri je bila pojedina. Nato smo začeli jesti in piti. Pili smo zelo dobro limonado, ki jo je naredil Tadej. Ura je bila 18.00 in počasi so se gostje začeli odpravljati domov. Ko so vsi odšli, smo se odpravljali k pospravljanju. Vse smo lepo pospravili in šli domov. Bilo je zelo lepo in bi radi, da bi tako bilo še večkrat. Blaž Ribič

Pumovci smo se obiskovalcem predstavili v skeču, delu kulturnega programa na Dnevu staršev. Od rok in ust nam je šlo dobro, spodaj pa je zapisano, kako je potekalo.

LIDIJA: Tukaj! SINIŠA: Rok! ROK(se zadere): Wazzzzzap! SINIŠA: Gadafi! LEA: Gadafi je odšel na orožne vaje. SINIŠA: Ines! INES: Tukiii! SINIŠA: Sarkozy! ROK: Sarkozyja so cigani povabili na koline! Vsesplošen smeh.

Vsesplošna gužva, Seba in Lidija igrata karte, Ines in Lea brskata po toaletni torbici. Lidija pogleda skozi okno in pokliče Ines. LIDIJA: Ej poglej čez cesto…tam je moj bivši mož. INES: Ja? In kaj potem? LIDIJA: Iz njega sem naredila milijonarja. INES: Ja kaj pa je bil prej? LIDIJA: Milijarder. Rok prileti v učilnico, se pozdravimo, pride Siniša. Nihče ga ne opazi, za katedrom znori. SINIŠA: To je norišnica ne pa šola! INES: Tam je vsaj osebje normalno. Siniša se umiri, sede, dvakrat zadiha in začne z vzgojno razlago. SINIŠA: Učitelji smo kot slike. LEA: Ampak slike je treba obesit. SINIŠA: No, to bom preslišal. Siniša nadaljuje, odpre dnevnik. SINIŠA: Kdo manjka? Lidija!

SINIŠA: Sebaaaaaaa! SEBA (se zbudi): Kaj? SINIŠA: Ziher nič pametnega ne delaš, neee? SEBA(še vedno malo omotičen): Vas poslušam! SINIŠA (Znori): A se ti norca delaš? A si nor? Sej ste vsi nori. No, naj vstane tisti, ki misli, da je nor! No?? Kje ste, reve? Čez čas vstane Rok. SINIŠA (Začudeno pogleda in reče): No, ti misliš, da si nor? ROK: Ne, samo srce me boli, ko vidim, da samo vi stojite! Vsesplošen krohot. Siniša se sesede in počasi umirja. ROK (Malo mu je nerodno): Gospod profesor, ali lahko en vic povem? SINIŠA: No, pa daj! ROK: Ali veste, zakaj blondinki vleče kavbojke v rit? SINIŠA: …ammmm, ne vem. ROK: Ker ima vakuum v glavi! J

SINIŠA: Kresalka! LIDIJA: Kresalka si je odšla podaljšat državljanstvo. SINIŠA: Lea! LEA: Jaaa! SINIŠA: Seba! SEBA (se zbudi): Kaj? Ja, tuki. SINIŠA: Frenki! SEBA: Frenky si je izpahnil trebušno slinovko! SINIŠA: Aha, v redu. Sedaj bomo prišli na spoznavanje narave in družbe. V drugi svetovni vojni je bilo veliko herojev, ki so dali življenja za domovino. Ali pozna kdo od vas kakšnega pogumneža? ROK: Moj ata pravi, da je najbolj pogumen tisti, ki ima drisko in si upa prdnit… SINIŠA: Ajooooj, ste pametni. Bom kar začel spraševati. Vprašanje iz matematike. 2+2. Ines, povej, koliko je! INES: Ammmmmm… Štiri? SINIŠA: Sedi, pet! INES (Prime se za glavo): Sranje, sej sem vedela, da je 5! SINIŠA: Lea, povej kje teče Rumena reka LEA(vsa preplašena): Pod mojo mizo. SINIŠA: No, vidim, da bo treba še delati na zemljepisu. Gremo naprej. Začudeno pogleda Sebastijana, ki spet spi, in se zadere.

Vsi se smejijo s Sinišem vred razen Lidije. Ona ostane resna in pri miru SINIŠA (Potem ko smeje tolče po mizi: Dobra, huda fora! A ti veš tega: kako spraviš možgane blondinke na velikost fižola? ROK: …ammm, to pa ne vem. SINIŠA: Napihneš jih! Spet glasen smeh vseh, razen Lidije. Ona jezno premeri vse režajoče se ksihte, glasno udari s knjigo po mizi. LIDIJA (zatuli): Dost imam tega žaljenja! Kaj se greste, da žalite samo blondinke… Lidija odide. SINIŠA (Zapiše v redovalnico neopravičeno): No, pa nadaljujmo z matematiko. Lea, povej mi dvomestno število! LEA (pomisli): 35 SINIŠA (zapiše na tablo 53 in začudeno čaka na morebitno reakcijo. Ko se nič ne zgodi, nadaljuje): Rok, povej mi še ti eno dvomestno število! ROK: 24 SINIŠA (zapiše na tablo 42 in spet z začudeno faco čaka. Ker spet ni odziva, poskusi še enkrat): Ines, povej mi še ti dvomestno število! INES: 66. To boste pa menda ja pravilno napisali. (Siniša brezupno odkimava in nadaljuje. SINIŠA: Če je na ograji 5 ptic in lovec ustreli eno ptico. Koliko ptic ostane na ograji? LEA: Nobena, ker vse odletijo.

Cel razred plane v smeh. SINIŠA: Boš pa z drugo roko pisal! In potem vse tiho je bilo…

ZLO DRGAČ

MEDPUMOVSKI TURNIR Vse se je začelo 10. 5. 2011 v Celju, kjer se nas je udeležilo 7 PUM-ov; imeli smo turnir v različnih športih (nogomet, odbojka in košarka). Udeležili so se PUM Celje, Maribor, Novo mesto, Radovljica, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Ljubljana. Potekal je od 10. ure zjutraj in vse do 3. ure popoldne. Prvi turnir se je začel v odbojki, ob istem času pa tudi v košarki. Turnir v odbojki sta odprla domači PUM Celje in PUM Novo mesto, zmagalo je Novo mesto, Celje je izgubilo. Turnirji so potekali po ligaškem sistemu, natančneje, vsak je igral z vsakim. Med potekanjem turnirja so naši kuharji pripravljali golaž. Turnir je potekal tekoče brez kakšnih motečih sprememb. Na koncu je bil še v nogometu. Pravila nogometa so bila naslednja: igralo se je 1x pet minut ali do prvega zadetka. Tekme so bile zelo napete zaradi zgoraj navedenih pravil. Celjani na žalost niso zmagali v nobeni tekmi, vendar so se jim ponujale priložnosti. Na koncu sta prišla v finale PUM Maribor in PUM Murska sobota; Maribor je ugnal Mursko Soboto s 3 proti 2, Na koncu vseh turnirjev smo se pogostili z domačim golažem. Zaključili smo s podelitvijo diplom in pokala. Tokrat so iz Celja odnesli pokal Novomeščani, Celjani so na koncu dosegli dobro četrto mesto.

Dejan Stojaković

Original: Adi Smolar, Zlo počas Priredba besedila: pumovci

Zogdi zjutraj tam ob sedmih štartal sem na PUM. Danes pač ne bom zamudu, pravi mi razum. Bla že ura pol devet je, ko prispel sem tja, ker jaz hodim zlo drgač. Bla že ura pol devet je, ko prispel sem tja, ker jaz hodim zlo drgač. Me napadu je en mentor, prec je šel v napad. Reku mi je: »Ne zamujaj! Nehi ga že srat!« Celo uro sem poslušu, a nič razumel, ker jaz štekam zlo drgač. Celo uro sem poslušu, a nič razumel, ker jaz štekam zlo drgač. Šole nimam, kar se lotim, dolgo ne zdržim. Moram se učit, drgač ne nehajo težit. Z mano zadovoljni so, takrat ko me ni, ker jaz bluzim zlo drgač. Z mano zadovoljni so, takrat ko me ni, ker jaz bluzim zlo drgač. Da bi kuhat se naučil, sem hodit v PUM začel. Kmalu za v kuhinjo me mentor je najel. Pumovci so bli, a čist nobeden jedu ni, ker jaz kuham zlo drgač. Pumovci so bli, a čist nobeden jedu ni, ker jaz kuham zlo drgač. Vedno ko na uro gledam, me srce boli. Delo in učenje, a nikjer zaključka ni. Si ne moram kaj, da neb zadrl se kakor zdaj, Na glas: »Delite drgač!« Si ne moram kaj, da neb zadrl se kakor zdaj, Na glas: »Delite drgač!«

9

JUMBO PLAKAT V okviru praznika Mestne občine Celje smo se tudi letos vključili projekt jumbo plakat, ki je del poslikave plakatnih panojev po mestu. Letošnja tema je bila peti element, ki pomeni ljubezen. Naredili smo zemljo, ki je zašita s šivanko in je roža s cvetovi. Šivanka ponazarja, da so vse rane na zemlji zaceljene. Na vsakem cvetu, ki jih je pet, je logotip o temi ljubezen. Logotipi so: srce, ki predstavlja ljubezen, peščena ura predstavlja čas, detelja srečo, ščit varnost ter fanta in dekle, ki predstavljata prijateljstvo. Jumbo plakat so naredili: Lucija, Blaž, Anita, Urban, Jure, Ines, Leonida, Rok, Matjaž in jaz.

Tadej Skalič


10

11 DOGODKI IN PROJEKTI

POHOD NA SLOMŠKOVO POT

DOGODKI IN PROJEKTI

PLESNE VAJE Dogovorili smo se, da se naučimo in odplešemo nekaj plesnih korakov. Vodil nas je mentor Sebastijan, ki je imel veliko potrpljenja. Bili smo trije pari: Lucija, Siniša, Lidija, Matjaž, Sebastijan in Leonida. Prvič, ko smo imeli plesne vaje, smo se učili osnovne korake. Za prvič smo se kar dobro izkazali. Plesali smo dunajski valček, polko in foxtrott. Bilo je veliko smeha.

IZDELAVA ROŽIC IZ KREP PAPIRJA

Lucija Razgor

IZDELAVA IZ GLINE POHOD NA RESEVNO

Dne 18. 5. 2011 smo se zbrali pred celjskim PUM-om z namenom, da si ogledamo domačijo Antona Martina Slomška. Na pot smo se odpeljali z avtomobili, kjer nas je na domačiji pričakal gospod župnik Alojz Kačičnik, ki nam je razkazal notranjost rojstne hiše. Pogledali smo si tudi kratek film o Slomškovi mladosti in življenju. Nato smo se odpravili po Slomškovi poti čez sadovnjak mimo hiše našega pumovca Matjaža, kjer smo doživeli lepo dobrodošlico. Potem smo se odpravili skozi gozd. Med hojo smo videli tudi križ, nato nas je pot vodila do cerkve sv. Ožbolta, kjer je bil prečudovit razgled. Odpravili smo se tudi do cerkve na Ponikvi. Na poti nazaj smo se ustavili pri Matjažu, popili kavo, poklepetali in se odpravili proti domu. Dan je bil prijeten in zanimiv.

Tudi mi na PUM-u se kdaj odpravimo na skupinski izlet. S skupnimi predlogi je končno uspel dogovor. Pohod na Resevno! Bilo je prijetno sončno jutro. Zbrali smo se okoli 8. ure zjutraj, popili jutranjo kavico in že smo se odpravili na pot. Z avti smo se odpeljali proti Šentjurju skozi podhod mimo wellness centra. Ustavili smo se pri velikem transformatorju, kjer smo se pripravili na pot in startali. Pot nas je vodila skozi prijetno obarvan gozd. Šli smo mimo spomenika NOB in kaj kmalu smo prispeli na cilj. Zagledali smo kočo, mize in klopce, kjer smo odložili stvari, se preoblekli in odhiteli nekaj metrov naprej na stolp. Razgled s stolpa je fenomenalen, saj vidiš celoten Šentjur z okolico. Naredili smo nekaj fotografij in odšli nazaj h koči nekaj malega pojest. Nazaj proti avtom smo se odpravili po drugi poti, ki je bila precej daljša, vendar zanimiva.

Lucija Razgor

Lucija Razgor, Matjaž Kukovič

HIGIENA V KUHINJI V kuhinji na PUM-u letos izvajamo projekt Zdravo, kvalitetno in ustvarjalno v kuhinji. Pred pripravo različnih obrokov je v prvi vrsti potrebna higiena. Opisali smo nekaj navodil v zvezi s higieno v kuhinji.

Na PUM-u smo se kot skupina zbrali tisti, ki bi se radi naučili izdelave rož iz krep papirja. Naša mentorja sta bila za to, da v ta namen organiziramo delavnico. Povabila sta go. Marico iz Laškega, da nam pokaže, kako izdeluje rože iz krep papirja. Vsi smo zagrabili za delo in začeli delo, kot nam je pokazala ga. Marica. Najprej nam je razdelila nekaj krep papirja. Nato nam je pokazala, kako naj naredimo cvet za rožo. Ko nam je kazala, nam je obenem ves čas pripovedovala o svojih razstavah, ki jih ima po celi Sloveniji. Vsi smo jo z veseljem poslušali in delali rože. Meni je bilo zelo všeč in mi je izdelava vrtnice najbolj uspela. Delavnico iz krep papirja smo imeli dvakrat v tem šolskem letu.

Lidija Levstik

AJDOVŠČINA Dne 25. 5. 2011 smo se celjski pumovci odpravili na obisk v Ajdovščino. Iz Celja do Ajdovščine nas je čakala kar precej dolga pot. Potovali smo s kombijem, na katerem je bilo veliko smeha in zabave. Ko smo prispeli v Ajdovščino, natančneje na PUM, nas je tam pričakal topel sprejem in velika mera gostoljubja. Ajdovski pumovci so se nam predstavili s kratkim filmom o sebi z naslovom PUM, vse, kar ti pade na UM. Po končanem filmu nas je čakala še pogostitev in ogled popolnoma novih prostorov. Po zaključenem dnevu smo odšli še v Fructal, kjer smo se posladkali z raznimi izdelki. In še nekaj za konec: na Trojanah nam je počila guma. Težavo smo hitro odpravili in veselo peljali nazaj v Celje. Dan je bil prečudovit.

Urban Žerjav

OSEBNA HIGIENA • Pred pričetkom dela si z milom umijemo roke. • Roke si obrišemo v papirnato brisačo in ne v kuhinjsko krpo. • Lasje so vedno speti. • Uporaba predpasnika je obvezna. • Roke si umivamo pri umivalniku in ne v pomivalnem koritu. • Roke si umijemo vsakokrat po rokovanju s surovimi živili, odstranjevanju odpadkov, po stiku z drugimi nečistočami in po uporabi stranišča. PRIPRAVA KUHINJE ZA DELO Z ŽIVILI: • Priprava čistega pribora, posode in pripomočkov preden začnemo kuhati. • Za surovo pripravo živil (lupljenje krompirja, jabolk, trebljenje solate ipd.) uporabljamo drugo delovno površino kot za obdelavo kuhanih oziroma pripravljenih jedi. • Pomembno je sprotno čiščenje pripomočkov in delovnih površin. • Vedno temeljito očistimo delovne površine in uporabljeno posodo. PREPREČEVANJE NAVZKRIŽNEGA ONESNAŽEVANJA: • Pred pripravo surovih živil in pripomočkov si umijemo roke in živila • Izvedba predčiščenja z mlačno vodo, za zelo mastne maščobe pa z vročo vodo. • Čiščenje delovnih površin in pripomočkov izvedemo s toplo vodo in detergentom, nato splaknemo s čisto vodo. • Posebna deska za obdelavo surove zelenjave je ločena od deske za pripravo surovega mesa. VZDRŽEVANJE OPREME: • Omare, hladilnike, zamrzovalnike je potrebno redno čistiti in vzdrževati. • Živila, ki se shranjujejo, morajo biti ustrezno zaščitena in v primerni embalaži. • Istovrstna živila shranjujemo po načelu izpodrivanja živil (najprej porabimo živila v odprti embalaži in upoštevamo rok uporabe).

Na PUMu imamo modul oblikovanja iz gline. Udeležili smo se ga pumovci, in sicer: Matjaž, Lidija, Siniša, Dejan, Leonida in jaz (Lucija). Najprej nas je gospa Majda uvedla v osnove oblikovanja gline in kar hitro smo imeli pred seboj vsak svoj kos gline,ki smo ga povaljali in pripravili za delo. Učili smo se izdelovati skodelico, ki je preprosta na videz, hkrati pa tudi zelo zahtevna. Ure so hitro minevale, saj smo bili ustvarjalni, polni energije in seveda tudi dobre volje ni manjkalo. Ker smo bili navdušeni nad izdelavo iz gline, smo se zmenili, da bomo nadaljevali tudi naslednji teden, ko bomo imeli možnost izdelovati še kakšno stvar po našem okusu. Dogovorili smo se tudi, da želene izdelke pobrusimo, pobarvamo in pripravimo na žganje. Dneva res ne bi mogli boljše izkoristiti.

Lucija Razgor

TORBA Z Nado sva se odločili, da bi sešili torbo. Seveda sem bila takoj za in začela izrezovati kroj. Najprej sem iz papirja izrezala sprednji del, nato nadaljevala s spodnjim in notranjim delom. Torba se imenuje pončo. Sešita je iz štirih delov. Ko sva ustvarjali in šivali, sva se zelo zabavali, predvsem pa nasmejali. Nada je prijetna nasmejana gospa, vedno dobre volje in veliko nauči. V programu šivanja na PUM-u sem se dobro počutila. Šivati mi ni bilo nič težko, ker mi je vedno na pomoč priskočila Nada in mi pokazala, kako moram narediti. Bilo je ful v redu, če bi bilo po mojem, bi šivala kar vsak dan.

Lidija Levstik


12

13 DOGODKI IN PROJEKTI

DOGODKI IN PROJEKTI MOJE DEJAVNOSTI DOMA IN NA PUM-U

PUMSTIVAL Dne 8. 6. 2011 smo se odpravili z vlakom v Ljubljano, kamor smo bili povabljeni na PUMstival. Vse skupaj se je dogajalo na Mesarskem mostu nad reko Ljubljanico. Povabljeni so bili tudi ostali PUM-i po celotni Sloveniji. Vsak PUM je imel svojo mizo, kjer smo pokazali, kaj izdelujemo skozi celo šolsko leto. Vse skupaj je potekalo od 12. do 17. ure, v tem času pa so se dogajale različne dejavnosti in aktivnosti. Bilo je dokaj zanimivo. Po končanem dogodku smo se odpravili na piknik do Zavoda BOB, kjer smo se ob dobri hrani in pijači družili. Ura nas je hitro opozorila na odhod vlaka in odpravili smo se proti domu. Na vlaku je bilo zelo pestro vzdušje, saj smehu ni bilo konca.

Sem 25-letna Leonida Medvešek, hodim na PUM v Celje, kjer sem že naredila veliko izdelkov: predpasnik, dve okrasni blazini, poletno oblekico, barvam različne ulitke, risala sem tudi na les. Doma v prostem času rada rišem razne stvari. Rišem tudi na steno in na koncu pobarvam s temperami. Rada seveda tudi šivam doma na svoj šivalni stroj, sešila sem že odejico iz krp, okrasne blazine, rada izdelujem tudi nakit iz perlic in barvnih biserov, ki so različne oblike in različnih velikosti. Tukaj na PUM-u imamo zelo veliko različnih interesnih dejavnosti, hodimo na izlete, zbirali smo tudi zamaške in papir. KAKO SE IZDELUJE PREDPASNIK Potrebujemo blago, sukanec, šiviljski meter, kroj, kredo, šiviljske škarje, šivalni stroj in likalnik. Na mizo postavimo in raztegnemo blago, nanj damo kroj za predpasnik, ga obrišemo s kredo, dodamo po vsaki strani 1 cm in narišemo žep za predpasnik, ki je lahko poljubne oblike, in tudi narišemo in izrežemo 4 cm široke dolge trakove. Ko je predpasnik izrezan, našijemo nanj poljuben žep. S trakovi, ki smo jih izrezali v širini 4 cm, lepo obrobimo predpasnik. Zašijemo trakove za zavezovanje okoli vratu in predpasnik je končan; vse to sešijemo na šivalnem stroju.

Lucija Razgor in Siniša Pezelj

DEJAVNO ISKANJE ZAPOSLITVE – PRIJAVA NA DELOVNO MESTO Prva in najbolj pomembna stvar je prijava na delovno mesto. To naredimo s prijavo, ki je sestavljena iz treh glavnih delov: • glava • jedro • zaključek Za lažjo predstavo je spodaj predstavljen primer: Mirko Novak Ulica talcev 15 1000 Ljubljana Splošno gradbeništvo Prešernova 23 1000 Ljubljana

Ljubljana, 12. 1. 1011

Prijava na prosto delovno mesto za gradbena dela Spoštovani!

KAKO IZDELUJEMO OKRASNE BLAZINE Potrebujemo blago, sukanec, šiviljski meter, kredo, šiviljske škarje, ravnilo, šivalni stroj in peno za polnjenje. Na mizo postavimo blago, izmerimo dolžino in širino ter velikost blazine, jo obrišemo, nato ga pa izrežemo. Ob straneh blago zašijemo za eno nogico, potem pa si pustimo malo odprtine, da lahko blazino obrnemo na pravo stran in jo potem napolnimo s peno. Ko je blazina sešita, jo obrnemo in jo tam, kjer imamo prostor za polnjenje, napolnimo s peno, nato pa jo zašijemo na šivalnem stroju. KAKO IZDELATI POLETNO OBLEKO Potrebujemo blago, elastiko, kredo, šiviljski meter, šiviljske škarje, primeren sukanec, šivalni stroj in opletilni stroj. Izmerimo si obseg prsnega koša, trebuh in boke ter dolžino in širino obleke. Skrojeno in izrezano blago sestavimo, šivamo za eno nogico. Potem ko je obleka sešita, jo z obeh strani opletemo, vstavimo in zašijemo elastiko in poletna obleka je gotova.

Leonida Medvešek

V časopisu sem zasledil prosto delovno mesto za gradbena dela. Iščem ustrezno zaposlitev, zato vam pošiljam prijavo s kratko predstavitvijo. Rojen sem 6. 2. 1980 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli sem začel pomagati pri gradbeni delih. Pomagal sem pri gradnji dimnikov, notranjih in zunanjih kaminov in mavčnih plošč. Imam sedem let delovne dobe. Sem delaven, prilagodljiv in zanesljiv. Zelo bi bil vesel vašega odgovora in povabila na razgovor, kjer se vam bom podrobneje predstavil. Za ugodno rešitev prijave se vam vnaprej zahvaljujem. Mirko Novak

Ko je prijava napisana, ji dodamo še življenjepis, ki je na voljo v vseh knjižnicah po Sloveniji, in sicer pod imenom EUROPASS. Vsa navodila za izpolnitev europass-a najdete na internetu ali pa v knjižnici.

Urban Žerjav


(Slika notranjost.gif) V = 6.56cm D = 6.56cm Strojna Oprema Glede na vrsto nalog, ki jih opravljajo posamezne enote računalnika, delimo strojno opremo računalnika na vhodne enote, pomnilne enote, centralno procesno enoto in izhodne enote. Čemu posamezne enote služijo, je mogoče razbrati že iz imen posameznih enot. Računalnik med delovanjem ponavlja štiri opravila, in sicer: − bere podatke (vhodne enote) − obdeluje podatke (centralna procesna enota - notranje enote računalnika) − shranjuje podatke (pomnilne enote) − prikazuje podatke (izhodne enote).

14 DELOVANJE IN ZGRADBA RAČUNALNIKA DELOVANJE RAČUNALNIKA Računalnik je naprava, ki obdeluje podatke v skladu s seznamom ukazov, ki ga imenujemo program. Prve naprave, ki so podobne današnjim računalnikom, zasledimo v prejšnjem stoletju, okoli leta 1940. Mnoge naprave, podobne računalniku, so obstajale že veliko prej. Prvi elektronski računalniki so bili velikosti večje sobe in so porabili veliko energije. Poraba energije je bila takšna, kot sto sodobnih računalnikov skupaj. Današnji računalniki so zasnovani na zelo majhnih integriranih vezjih in so milijon- do milijardekrat bolj zmogljivi, zasedejo pa malo prostora. Preprosti računalniki so tako majhni, da se jih lahko vgradi v ročno uro, poganja pa jih baterija ure. Osebni računalniki mnogih izvedb so simboli informacijske dobe in so po mnenju mnogih ljudi to, kar bi naj pomenila beseda »računalnik«. Kljub temu je še vedno najpogostejša oblika računalnika v današnji rabi vgradni računalnik. Vgradni računalniki so majhne, preproste naprave, ki so pogosto uporabljene za nadzor nad drugimi napravami, najdemo jih lahko npr. v vojaških letalih, tovarniških robotih, digitalnih kamerah ipd. Računalnik je vsestranski zaradi sposobnosti shranjevanja in izvajanja množice ukazov, imenovanih programi. ZGRADBA RAČUNALNIKA Računalniška oprema je sestavljena iz: • strojne opreme (angleško hardware) • programske opreme (angleško software)

IZ VSEH VETROV

Sodobni računalniki so zgrajeni po Von Neumanovem modelu računalnika, kar prikazuje naslednja shema: Sodobni računalniki so zgrajeni po Von Neumanovem modelu računalnika, kar prikazuje naslednja shema: Von Neumannov model računalnika: CENTRALNA PROCESNA ENOTA VHODNE ENOTE

ENOTE NOTRANJEGA POMNILNIKA

IZHODNE ENOTE

• • • •

vhodne enote (vhod podatkov) centralno procesna enota (obdelava) pomnilne enote (pomnjenje) in izhodne enote (izhod)

Vhodno izhodne enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. VHODNE ENOTE Vhodne enote so računalniške komponente, s katerimi računalniku dajemo podatke in ukaze. So naprave, ki omogočajo vnos podatkov v računalnik. Med seboj se razlikujejo glede na način, kako želiš v računalnik vnesti ukaz. Lahko ga tipkamo na tipkovnici, pokažemo z miško, lahko povemo po mikrofonu ali sporočimo kako drugače. Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v razumljivi obliki. Skozi vhodne naprave oskrbujemo računalnik s podatki. Vsem vhodnim enotam je skupno to, da na različne načine predstavljene podatke preoblikujejo v nize ničel »0« in enic »1« ter jih posredujejo računalniku.

TIPKOVNICA Tipkovnica - vsaka tipka je stikalo. Ko pritisneš na tipko, se njeno stikalo sklene in elektronsko vezje odda električni signal, ki ga računalnik razume. Za vsak znak odda drugačen signal. Poznamo:

• • • •

IZ VSEH VETROV IZHODNE ENOTE Naloga izhodnih enot oz. naprav je, da informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki ali jo shranijo za kasnejšo uporabo. Izhodne naprave nam posredujejo podatke iz računalnika. Vsako izhodno napravo priključimo s kabli v vtičnice, zato ima vsaka naprava drugačno obliko vtičnice, da se ne bi zmotili pri priključitvi. V sedanjem času se skoraj vse naprave priključujejo na USB priključek. Izhodne naprave so: • računalniški zaslon (monitor) - barvni ali enobarvni, LCD (Liquid Crystal Display) ali CRT (Catode Ray Tube) • tiskalnik • risalnik • zvočniki

ENOTE ZUNANJEGA POMNILNIKA

Vhodne enote so na primer: • Tipkovnica • Miška • Mikrofon • Fotoaparat • Optični bralnik (skener)

STROJNA OPREMA Glede na vrsto nalog, ki jih opravljajo posamezne enote računalnika, delimo strojno opremo računalnika na vhodne enote, pomnilne enote, centralno procesno enoto in izhodne enote. Čemu posamezne enote služijo, je mogoče razbrati že iz imen posameznih enot. Računalnik med delovanjem ponavlja štiri opravila, in sicer: • bere podatke (vhodne enote) • obdeluje podatke (centralna procesna enota - notranje enote računalnika) • shranjuje podatke (pomnilne enote) • prikazuje podatke (izhodne enote).

15

alfanumerične tipke (črke, številke in drugi znaki) smerne tipke - z njimi se premikamo po zaslonu številske tipke - za vpis števil funkcijske tipke (za hiter vnos nekaterih ukazov)

MONITOR Monitor (zaslon) je izhodna naprava, ki omogoča prikazovanje mirnih ali gibajočih slik, ki jih obdela grafična kartica. Velikost zaslonov se meri v inčih (palcih). Ločljivost zaslona je odvisna od števila uporabljenih pik (pixel-pika na računalniškem zaslonu). Manjši je pixel, večja je ločljivost. Razlikujemo barvni ali enobarvni monitor ter LCD (Liquid Crystal Display) ali CRT (Catode Ray Tube) monitor. TISKALNIK Tiskalnik je izhodna naprava, ki kodirane podatke iz računalnika pretvori v človeku razumljivo besedo ali sliko in jo odtisne na papir ali kakšen drug material. Lahko so barvni ali črno-beli, laserski ali brizgalni tiskalniki. RISALNIK Risalnik ali v angleščini plotter, je vrsta tiskalnika, ki riše načrte, tlorise, skice delov ipd. Tisk je zelo natančen. Uporabljajo jih v arhitekturi, v geodeziji itn.

MIŠKA Z njo pokažemo računalniku, kaj naj stori MIKROFON Mikrofon - z njim v računalnik vnesemo zvok, ki se preoblikuje v električno nihanje. Tega pa posebno elektronsko vezje spremeni v zaporedje ničel in enic, ki jih kot zvok razume le računalnik. DIGITALNI FOTOAPARAT Fotoaparat - pri digitalnem fotoaparatu, ki ga uporabljamo kot vhodno enoto računalnika, je namesto filma v aparatu več optičnih tipal, ki so občutljiva na svetlobo. Ko se zaslonka odpre, pade svetloba na ta tipala. Vsako tipalo zazna jakost svetlobe, iz tega podatka posebna elektronika ugotovi, kakšne barve je svetloba, in pošlje računalniku ustrezen signal. Rdeča barva predstavi npr. z nizom 110000.

ZVOČNIKI Zvočniki omogočajo ton. VHODNO-IZHODNE ENOTE Poznamo tudi vhodno-izhodne enote, ki hkrati služijo kot vhodne oziroma kot izhodne enote računalnika. Kot vhodno-izhodno enoto bi lahko šteli tudi tipkovnico, ker ima funkcije lučk npr. za caps lock (velike črke), num lock (numerična tipkovnica). Vhodno-izhodne naprave so naslednje: • tipkovnica z zaslonom • ekran, občutljiv na dotik • optični čitalnik z zaslonom

Rok Bizjak

FITNES ZA KOGA? Namenjen je vsem, ki želite storiti kaj zase in za svoje dobro počutje. ZAKAJ FITNES? V fitnes centru združite prijetno s koristnim. Telesna aktivnost koristi zdravju in vzpostavlja harmonijo telesa in duha. Vadba je lahko tudi zabavna v krogu novih znancev.

• •

RAZLOGI ZA VADBO V FITNESU • Podaljšuje življenje in pomaga upočasnjevati znake staranja: aktivni ljudje živijo dlje in ostanejo zdravi tudi v starosti. • Izboljšuje delovanje imunskega sistema. • Pomaga čistiti vaše telo: Ste že opazili, da se po nekaj tednih fizične neaktivnosti začnete čezmerno potiti? Telo se tako skuša znebiti strupov, ki se sčasoma nabirajo v telesu. Redno potenje med vadbo izloča te strupe in pomaga k boljšemu počutju. Strupe iz telesa izločamo tudi z urinom, zato čez dan spijte veliko vode. • Povečuje vašo vzdržljivost in zmožnost neprekinjenega dela. • Pomaga pri povečanju mišične moči in vzdržljivosti. Kombinirajte anaerobno in aerobno vadbo za kar najboljše rezultate. • Pomaga znižati raven slabega holesterola v krvi (LDL) in krvni pritisk: • redna vadba pomaga pri nastanku in delovanju encimov, ki razkrajajo trigliceride in zvišujejo raven dobrega holesterola v krvi (HDL). Raziskave so pokazale, da zadostuje že 20–40 minut vadbe od tri- do štirikrat na teden. • Pomaga znižati srčni utrip v mirovanju ter zmanjšati nevarnost bolezni srca in kapi: redna vadba pomaga okrepiti vaše srce, kot tudi vsako drugo mišico. Močnejše srce lahko z manj napora poganja več krvi. Tveganje bolezni srca se zmanjša za kar 40 odstotkov. • Pomaga zmanjšati nevarnost razvoja nekaterih oblik raka. • Pomaga krepiti spolno slo in zmogljivosti. • Več vadite, boljši je vaš pretok krvi in bolj ste dovzetni za spolni užitek. • Pomaga spodbujati nastanek testosterona: velja predvsem pri moških. Ko trenirate z utežmi in povečujete obremenitve, vaše mišice spodbudijo izločanje tega hormona, ki vam daje energijo in zagon.

Pomaga izboljšati vaše spanje: če vas muči slab spanec, vam lahko pomaga redna vadba. Vas spravi v boljšo voljo: med vadbo se v vašem telesu sproščajo endorfini, snovi, ki vplivajo na dobro počutje. Vadba pomaga izboljšati vaše razpoloženje in lahko celo pomaga odpraviti znake blage do zmerne depresije; Izboljšuje koncentracijo: aktivno telo je povezano z aktivnim umom. Doslednejši boste pri vadbi, redkeje boste občutili omotičnost in pomanjkanje koncentracije. Pomaga izboljšati vašo samopodobo in samozavest: skupek vseh teh koristi je večja samozavest. K temu bo seveda prispeval tudi boljši videz. Večja samozavest pelje do uspeha, zato izkoristite vadbo in dosezite svoj potencial. Je zabavna: vadba naj ne bo dolgočasno opravilo ali celo nujno zlo. Izbirate lahko med množico različnih programov ali se udeležite katere od vodenih skupinskih vadb.

HUJŠANJE Najprej si je treba zadati cilj. Pomembno je prehranjevanje, kardio trening in trening z utežmi.

PREHRANJEVANJE Pravilno prehranjevanje je zelo pomembno pri fitnes vadbah, če želimo imeti uspeh. 90% ogljikovih hidratov dobite iz kompleksnih OH (ovseni kosmiči, zelenjava, kruh, sadje ...). Potrebno je zaužiti dovolj beljakovin glede na cilje, ki ste si ga zadali. Spiti je treba veliko vode in zaužiti 5-6 obrokov dnevno (vsake tri ure). KARDIO TRENING Priporočljivo je spreminjanje treninga. Primer: en dan trenirate na tekaču, drugi dan pa na kolesu. Ali pa v enem treningu zamenjamo tri naprave, na vsako po 20 min. TRENING Z UTEŽMI Je zelo pomemben, saj z njim krepimo mišice in izboljšujemo delovanje imunskega sistema. Med vadbo z utežmi imejte kratke pavze in več ponovitev.


16

IZ VSEH VETROV Viri beljakovin: cela jajca, pusto meso (belo in rdeče), ribe, sirotkine beljakovine (whey), mešanice beljakovin, občasno tudi mlečni izdelki. Viri maščob: cela jajca, rdeče meso, mastne ribe, makadamije, lešnikovo in olivno olje, arašidovo maslo, kokosovo maslo, omega 3 kapsule ali ribje olje. Viri ogljikovih hidratov: predvsem kompleksni in vlaknasti ogljikovi hidrati (zelenjava, stročnice, ovseni kosmiči in v manjšem obsegu riž, testenine, krompir). Izjema je čas pred in po vadbi, a več o tem pozneje. VADBA: Pravilna izvedba ponovitve Optimalno stimulacijo mišice boste dosegli tako, da se med ponavljanji osredinite na mišico, ki jo želite obremeniti, in si pri tem ne pomagate z drugimi mišicami, telesom ali različnimi nagibanji v levo in desno. Med vadbo nenehno razmišljajte o mišici, ki jo obremenjujete. Da se lahko naučite te povezave »možgani-mišica«, je potrebno v začetni fazi uporabljati manjše obremenitve. Ne razmišljajte o tem, koliko lahko dvignete, temveč se posvetite le pravilnemu izvajanju giba in obremenjeni mišici.

MIŠIČNA MASA Pri pridobivanju mišične mase je zelo pomembna prehrana, vadba, dodatki za mišično maso, predvsem pa motivacija za dober uspeh. PREHRANA Preden si začnemo sestavljati jedilnik za pridobivanje mišične mase, moramo oceniti, kakšen naj bo kalorični vnos. Koliko kalorij bi moral posameznik zaužiti, je odvisno od več dejavnikov, mejo pa lahko določimo le s preizkušanjem in spremljanjem napredka. Pri svojih varovancih po navadi uporabim preprosto formulo: »telesna teža (v kg) * 35«. Tako dobim osnovo, na kateri se da graditi naprej. Če posameznik tehta 100 kg, naj njegov jedilnik vsebuje 3500 kcal. Pri tem je potrebno upoštevati še presnovo posameznika. Če ima hitro presnovo, prištejemo k izračunani vrednosti še 1000 kcal. Pri posameznikih, ki imajo težave z odvečno telesno maščobo, pa upoštevamo pri izračunu nižjo telesno težo ali odštejemo 1000 kcal. Povprečen posameznik naj bi na programu za pridobivanje telesne teže zaužil 6 obrokov z energijsko vrednostjo 550 kalorij, posamezniki s hitro presnovo pa naj dodajo še 2 obroka. Vsak obrok naj vsebuje približno 40 g beljakovin, kar pomeni, da posameznik, ki tehta 100 kg, zaužije 250 g beljakovin dnevno oz. 2,5 g beljakovin na kg telesne teže. Vsak obrok naj vsebuje tudi 20 g maščob. 40 g beljakovin ... 160 kcal 20 g maščob ... 180 kcal skupaj ... 340 kcal Ostane torej še 210 kcal (550 kcal - 340 kcal) za ogljikove hidrate, kar pomeni približno 50 g (210 kcal/4 kcal) ogljikovih hidratov. Nekaterim posameznikom ustreza tudi manj ogljikovih hidratov na obrok. V tem primeru lahko vnos ogljikovih hidratov osredinimo predvsem v čas pred in po vadbi ter zajtrka. Pri preostalih obrokih vnos ogljikovih hidratov znižamo, povišamo pa vnos maščob.

Pravilno zasnovane vadbe 1. Začetniška vadba za maso: Začetnikom priporočam trening celotnega telesa 3-krat tedensko, najbolje v ponedeljek, sredo in petek ali soboto. Med vsakim treningom naj bo en dan počitka. Tak način vadbe lahko prakticirate od 6 do 12 mesecev. Kot že omenjeno, naj bo v tem začetniškem obdobju vse usmerjeno predvsem v učenje pravilne izvedbe vaj in vzpostavljanju povezave »možgani-mišica«. Sprva ne izvajajte serij do odpovedi oziroma do zadnje še mogoče ponovitve, temveč prekinite izvajanje vaje že prej. Število ponovitev na serijo naj se giblje od 15 do 20. Po 1 do 2 mesecih lahko začnete izvajati serije do odpovedi mišice, kar pomeni, da v pravilni formi ne zmorete narediti nobene dodatne ponovitve. Intenzivnost treninga se poveča, zato tudi zmanjšajte število ponovitev na 8 do 12. Seveda morate pri tem tudi povečati obremenitev oz. težo, ki vodi do odpovedi v tem območju ponovitev. Če z izbrano obremenitvijo lahko izvedete več kot 12 ponovitev, izvajajte vajo, dokler ne dosežete odpovedi (pa čeprav to pomeni več kot 12 ponovitev). Pri naslednjem treningu ali seriji pa povečajte težo za toliko, da dosežete izbrani obseg ponovitev (med 8 in 12). Ne izvajajte manj kot 8 ponovitev (če vam izbrana obremenitev tega ne omogoča, težo zmanjšajte). Izbirajte osnovne vaje za celotno telo. Torej posegajte po vajah, kjer lahko uporabite največje obremenitve za določeno mišico.

17

IZ VSEH VETROV JAPONSKA

JAMAJKA

Japonska ali »dežela vzhajajočega sonca« je skupina otokov, ki se nahaja vzhodno od Korejskega polotoka in južno od Rusije. Otoki se raztezajo vzporedno po tektonski prelomnici, znani kot Južnohonšujski hrbet, ki na zahodu omejuje severozahodno tihooceansko kotlino. Prav zaradi svoje lege ob prelomnici so ti otoki najpogostejši kraj potresov za planetu. Japonsko namreč v povprečju strese kar dvajset sunkov dnevno.

Napredna vadba za maso Po vsaj 6 mesecih (še bolje več) začetniškega treninga preidite na tako imenovani »split« sistem. Koliko treningov tedensko, je odvisno od vsakega posameznika. V osnovi je 4-krat tedensko več kot dovolj. Vadbo si torej zastavite tako, da si mišične skupine porazdelite na 4 treninge. Torej vsako mišico trenirate le 1-krat tedensko. Najbolje je, da trenirate v ponedeljek, torek, četrtek in petek.

Jure Rednak

Tomaž Iršič

-Za ta članek sem se odločil, ker rad poslušam reggae glasbo in sem občasen uživalec marihuane ter mi je všeč njihova vera in razmišljanje o sebi in naravi. VIRI • Wikipedija: rastafarijanstvo • Wikipedija: glasba reggae • google.com: reggae • google.com: jamajka - površina, podnebje, turizem, zgodovina.

Tadej Skalič Prebivalci Karibskega otoka se imenujejo Jamajčani. So etnična mešanica afriških in anglo-irskih narodov. Glavno mesto je Kingston, v njem živi 650.000 ljudi, v vsej državi pa 2,3 milijona prebivalcev. Njihova valuta je jamajški dolar. Govorijo angleški jezik. Mesto ima razširjeno gospodarstvo, pred mestom je naravno pristanišče, 14 km dolg rt Palasadoes. Kingston se je od leta 1960 širil v industriji. Podnebje Jamajke je vso leto tropsko, temperature so povprečno 30 stopinj, ponoči od 26 do 22 stopinj. Padavine letno do 5000 mm, kar je zelo malo. Jamajka je zelo gorat otok, na vzhodu je Modro gorovje Blue mountains, več kot 2000 m visoko. Večji del Jamajke sestavlja 500 m planote.

Deželo sestavljajo štirje glavni otoki: Kokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu ter tisoče manjših. Pokrajina je večinoma hribovita in pokrita z gozdovi. Le malo zemlje je primerne za poljedelstvo, kjer pa pogoji so, tam zelo intenzivno kmetujejo. Glavna poljščina je riž. Ker na velikem delu države ni mogoče pridelovati hrane, Japonci jedo veliko rib. Ulovijo jih namreč več kot v katerikoli drugi državi. Približno 107 milijonov ljudi živi na ozkem delu ravninske zemlje, pretežno ob obali. Tam se nahajajo velemesta, ki se ponekod zaradi izjemno visoke koncentracije prebivalstva že prelivajo iz enega v drugo. Tokio, glavno mesto, je ena največjih metropol, v kateri po nekaterih virih šteje več kot 30 milijonov prebivalcev. Podnebje je na Japonskem pretežno zmerno, a so razlike od severa proti jugu države. Severno področje ima zmerno klimo z dolgimi zimami in toplimi poletji. Osrednje pokrajine imajo tipično celinsko podnebje s precejšnjimi razlikami v temperaturi med dnevom in nočjo ter poletjem in zimo. Na jugu dežela sega v subtropsko podnebje z milimi zimami, za to področje pa so značilne tudi deževna obdobja. Po končani drugi svetovni vojni je Japonska postala ena izmed najhitreje razvijajočih se držav na svetu. Bančništvo, zavarovalništvo, nepremičnine, maloprodaja, transport, telekomunikacije in gradnje so del njihovega močno razvitega gospodarstva. Japonce poznamo predvsem po proizvajalcih motornih vozil, elektronski opremi in mehanskih orodjih. Njihova stopnja brezposelnosti je nizka, okrog 4-odstotna. Posebno zanimiva je japonska kultura. Ljudje so zabavni, prijazni, močno odprti, hkrati pa tudi precej konzervativni. Zelo dobro so ohranili svojo tradicijo kljub raznim vplivom Azije, Severne Amerike in tudi Evrope.

Reggae je umetniški in kulturni izraz rastafarijancev, ki ga združuje zatiranje, hrepenenje po domu (zaradi suženjstva), izgnanstva, optimizma in ljubezni do JAHA (rastafarijanska beseda za boga). Eden najbolj znanih rastafarijancev in raggae pevcev je Bob Marley, ki je kralj reggaeja.

ZGODOVINA Leta 1656 so otok osvojili Angleži in postalo je glavno gusarsko oporišče, od koder so napadali španske ladje. Na Jamajki je bilo veliko nasadov sladkornega trsa, saj je bilo v zgodovini tam veliko sužnjev, ki so ga gojili. Dobiček se je končal z odpravo suženjstva leta 1833. Leta 1866 je bil začetek uvajanja bananovcev, nasadov banan. TURIZEM Na leto imajo 1 milijon turistov. Največ jih zahaja v turistično mesto Kingston, saj je zunaj turističnega mesta nevarno, ker je veliko kriminala. Turizem in industrija je edini dobiček Jamajke. Gojijo sladkorni trst, banane, kokos in kakav ter pridobivajo rum. GLASBA Njihova zvrst je reggae. To je mešanica zahodnoafriške, evropske in jamajške glasbe. Mešanica med bluzom, skajem, rokom, jamajškim mentom in afriško burru glasbo. Moč glasbe raggae izhaja iz versko političnega kulta čaščenje Rasa Tafarija, oziroma Tita Haile Salassie, ki je bil spoznan za utelešenje samega boga in je bil 111. potomec kralja Salamona.

HRANA Imajo indijsko, špansko, afriško, kitajsko in indijansko kulinariko. VERA Najbolj razširjena vera je rastafarijansko gibanje, ki bo osvobodilo temnopolto ljudstvo. Začetnik je Marcus Garnery (1887-1940). Beseda rastafarijanec je etiopska beseda, sestavljena iz RASTA, kar pomeni vladati, in lastnega imena TAFARI. Rastafarijanci so v zgodovini živeli v taborih v gorah, se ravnali po stari zavezi in skušali najti razsvetlitev v kajenju ganje (trave). Rastafarijanci častijo marihuano in jo uporabljajo v različnih oblikah (kot pijačo, hrano in kajenje). Kajenje jim ni samo za zabavo, ampak jim pomaga pri meditaciji in češčenje njihovega boga JAHA. Verjamejo, da je prvič zrasla na grobu kralja Salomona.

SPANJE V GOZDU Meni namesto las iz glave raste trava, pade čez ramena mi daleč dol do tal. Čakam da namest’ pleveli bo kakšen cvet mi kje pognal. Vse natur! Nič ne špricam! Ne pustim, da mi jo jé mehanska krava. Jaz rad po host’ se valjam, tiščim noge daleč gor v nebo, se sezujem, pa do kolen se zakopljem v zemljo. Tako kot jaz, gozd ni večen. Človek, ki je sit, oblečen, ni v njem prav nič srečen. Potreba samoumevno potešena, duši želja gospodar! In njim, ki so to predvideli, se okoristili in nam še metali pesek v oči… vedite, na koncu tunela ne boste videli luči! Če bi hodili po svetu bosi, bi videli samo obolele podplate ali tudi stvari, ki jih pohodite? Rad ležim na travi. In se pogovarjam s škrati – onimi, čisto pravimi!

Tomaž Iršič


18

19

IZ VSEH VETROV

TOMOS

GASILSKI AVTO

Kot ljubitelja vsega, kar smrdi (ali diši) po bencinu, sva se odločila, da izbrskava nekaj informacij s področja motornih vozil. Še danes pogosto na cestah videvamo dve legendarni kolesi z motorjem, ki sta nastali pri nas v tovarni Tomos.

Sem navdušen gasilec in član Prostovoljnega gasilskega društva. Odločil sem se, da opišem eno od vozil našega društvenega voznega parka.

Začetek tovarne Tomos se je pričel leta 1954 s proizvodnjo motornih koles, in sicer v Sežani. Prvi direktor tovarne je bil Franc Pečar, ki je podpisal pogodbo z Avstrijsko tovarno Stayer-Daimler-Puch, ki je ustrezala Tomosovim načrtom, saj so v Puchu proizvajali ekonomično robustna motorna kolesa, primerna za neutrjene in strme ceste. Puch naj bi Tomosu ponudil ugodne licenčne pogoje tudi zaradi dvomov v uspešno osamosvojitev tovarne. Tovarna se je dokončno osamosvojila leta 1958, ko je novo tovarno uradno odprl predsednik Josip Broz-Tito. Tako so se osredotočili izključno v izdelavo dvotaktnih motorjev s prostornino 50ccm. Na prelomu 70-ih let so pričeli s izdelavo motorjev lastne konstrukcije in tako sta nastala avtomatik a1 in avtomatik a3. Kasneje se je industrija začela razvijati in so pričeli vgrajevati v motorje različne menjalnike in tako je nastal še APN4. Vse do danes sta se ohranila najbolj znana Tomosova modela, Automatic in APN6.

Tomos Automatic v različnih izvedbah in imen je eden izmed najstarejših modelov. Doseže hitrost od 25 do 45 km/h, ima avtomatski menjalnik in je namenjen začetnikom.

ZGODOVINA LIČENJA

MAN GVC 24/50 Posadka: 1+2 Oznaka 24/50 pomeni kapaciteto 5000 litrov vode in 2400 litrov pretoka v eni minuti pri 10 barih pritiska. Del opreme je med drugim teleskopski reflektor, agregat na bencinski motor in hitra, v kolut zvita cev, ki ima 100m. Ostale cevi so lepo zložene v police v gasilskem vozilu. Tu so tudi štirje dihalni aparati, ki jih uporabljajo za to usposobljeni dihači. Imamo še manjšo črpalko za črpanje vode in še veliko dodatne

Dejan Stopinšek in Urban Žerjav

opreme, kamor sodijo sekira, motorna žaga, rezervna posoda bencina, metle, lestev in drugo. Na pomoč!

Matjaž Kukovič

Na sliki je osebno vozilo Renault Scenic, in sicer druga generacija. Do leta 2003 so jih izdelovali v Franciji, kasneje pa tudi na Tajvanu. Prvo generacijo vozila so izdelovali od leta 1996 do leta 2003. Vmes so leta 2000 predstavili tudi različico RX4 s štirikolesnim pogonom, za katero sta bila na voljo bencinski 2.0 in 1.9 dizelski motor. Leta 2003 so predstavili drugo generacijo Scenica in jo izdelovali do leta 2009. Omenjena verzija se je izdelovala tudi v podaljšani različici s sedmimi sedeži. Od leta 2009 dalje pa je na tržišču nova, tretja generacija.

porno je na visoke pritiske in izjemne temperature in ima zelo visoko vrelišče, do 450 stopinj. Žal ima slabo lastnost, je namreč zelo hidroskopično, kar pomeni, da vpija vodo in z večanjem deleža vode se mu znižuje vrelišče. Višina vrelišča zavorne tekočine se vsako leto lahko zniža tudi za 20 odstotkov. Pet let stara zavorna tekočina ima tako lahko vrelišče pri manj kot 200°C. Na tehničnem pregledu zaradi tega avto ne bo imel težav, saj tam preizkus opravijo na hladnih zavorah, vendar je na cesti veliko situacij, ki lahko povzročajo odpoved zavornega sistema zaradi uparjene zavorne tekočine. Pri nekaterih avtih se zavore že pri enem zaviranju od 130 km/h do zaustavitve segrejejo nad to temperaturo. Iz teh razlogov priporočamo ob vsakem servisu tudi merjenje vrelišča zavorne tekočine in na vsaki dve leti obvezno menjavo zavorne tekočine.

Dejan Stopinšek

Uroš Šarlija

Prijatelj Miha je pripeljal avto, da mu pregledam zavorne ploščice. Odtegnem gume in dvignem avto v zrak, vzamem gume dol, potem pogledam zavorne ploščice. Razpokane so, zato grem kupit nove v avto trgovino. Po menjavi preizkusim zavore, ali delujejo. DELOVANJE ZAVOR Za prenos moči od glavnega zavornega valja, ki ga upravljamo s pedalom, do posameznega kolesa skrbi zavorno olje. To olje ima posebne lastnosti, od-

POVABILO PRIJATELJEV NA KAVO IN ČAJ V PLANET TUŠ Bil je lep sončen ponedeljek, ko smo se s prijatelji menili, kam bi odšli. Nobeden ni bil tako pogumen, da bi povabil na pijačo. Opogumila sem se in rekla, da jaz dam za pijačo. Odpravili smo se v Planet Tuš v Celje. Tam smo se dobili vsi v kavarni. Naročili smo si kavo, nekateri čaj. Ko smo to vse

RENAULT SCENIC

ZAVORNE PLOŠČICE

APN6 doseže hitrost do 50 km/h in ima nožni menjalnik, zato je tudi malo bolj kompliciran za uporabo.

IZ VSEH VETROV FINANCIRANJE Program PUM delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.

ZAHVALA DONATORJEM

Arheološki dokazi jasno kažejo, da so v starem Egiptu ličila uporabljali moški in ženske. Priljubljena je bila predvsem črna obroba okoli oči, zeleno barvilo so nanesli na spodnjo veko, z jagodami pa so poudarjali ustnice in ličnice. Tudi stari Grki in Rimljani so uporabljali ličila, pravzaprav so v nekaterih grških družbah verjeli, da je ženska brez ličil ‘gola’. V Rimskem imperiju so si ženske tudi barvale lase, vendar je s prihodom krščanstva zamrlo negovanje lepote.

Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam na različne načine pomagali.

skupaj dobili, sem predlagala, da gremo lovit plišaste medvedke ali prašičke iz aparata. In res smo vsi navdušeno začeli metati kovance. Prvič nismo nič dobili. Potem pa smo »pooblastili« Anito, da je šla in poskusila. Aniti je uspelo v prvo uloviti dva prašička. Poskusila sem še z enim kovancem in ga dala Matjažu. Rekla sem mu, naj ulovi prašička. In res, prašički so se kar veselo lovili in nam dali veliko veselja in sreče. Tako je minil sončen dan, ki nas je lepo združil. Ta dan mi bo za vedno ostal v prijetnem spominu.

Lidija Levstik

ALPEKS d.o.o., Celje DELO d.d., Ljubljana ENERGETIKA CELJE d.o.o., Celje ETOL d.d., Celje Ga. ERIKA in g. JANEZ ŽNIDER, Šmarje pri Jelšah Ga. JOŽICA DOLENŠEK, Celje Ga. MAJDA SMRKOLJ, Celje MESNICA IN DELIKATESA MARINČEK, Marinček Vid s.p., Ljubljana ODEJA d.d., Škofja Loka PEKARNA DUH, Karli Duh s.p., Celje SALEZIJANCI, Slovenija SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER CELJE, Slovenija SALVE d.o.o., Ljubljana ZAVOD MARIANUM, Veržej ZDRUŽENJE IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ g.i.z., Ljubljana

OBISK PUM-A

V Perziji so se ženske v času rimskega imperija lepotičile s pomočjo kane. Uporabljale so jo kot barvo za lase in za poslikavo obraza. V baroku si je višji sloj ljudi pudral obraz. Svetlo, porcelanasto polt, ustnice in ličnice so poudarjali z močno rdečo barvo. Zagorela polt je bila znak nižjega, kmečkega sloja. V 19. stoletju so si ličila lahko privoščili le najbogatejši, saj so bila težko dostopna in draga, v 20. stoletju pa so postali masovni fenomen. Coco Chanel je bila prva modna oblikovalka, ki je k svojim oblačilom oblikovala tudi ustrezna ličila.

Lucija Razgor

Nekega junijskega dne sem obiskala PUM Celje, da bi videla, kakšen program imajo oziroma kaj se vse dogaja. Pred leti je hodil na PUM tudi moj brat Peter in je bil zelo zadovoljen. Vselej je govoril, kako so prijazni mentorji in vsa ekipa, ki je bila zraven. Imeli so veliko izletov, odšli so v Novo Gorico na dvodnevni izlet, kjer so se imeli prav super. 23. januarja 2008 so odšli v Ljubljano, kjer so obiskali državni zbor (parlament), si ogledali prostore in še marsikaj, torej bili so zelo aktivni. No, še zmeraj so. Vedno sem imela željo obiskati PUM in danes se mi je želja izpolnila. Ko sem prišla, sem imela veliko tremo, ampak je takoj izginila, saj so me prijazno sprejeli in pogostili z zelo dobro kavo. Nato smo imeli jutranjo animacijo, kjer so imeli temo o včerajšnjem dogodku z imenom PUMstival v Ljubljani, kjer so se imeli odlično. Po koncu animacije smo dobili zaposlitev. Eni so se odpravili v kuhinjo in začeli pripravljati kosilo, drugi so šivali, jaz pa sem se odločila napisati članek in poročilo, kako sem preživela dan. Imela sem se odlično, ker je vsa ekipa super in všeč mi je, ker mlade spodbujajo k zaposlitvi in jim veliko pomagajo. PUM Celje lahko samo pohvalim in upam, da bo še veliko let deloval in obstajal.

Polona Veber

ZAHVALA MEDIJEM ZA OBVEŠČANJE JAVNOSTI Zahvaljujemo se medijem, ki obveščajo javnost o naših dogodkih: CNVOS INFO, Ljubljana ČZP VEČER d.d., Maribor DELO d.d., Ljubljana KOHEZIJSKI E-KOTIČEK, Ljubljana NT & RC, Celje OGNJIŠČE d.o.o., Koper RADIO CELJSKI VAL, Celje RADIO GOLDI, Savinjski val, Žalec RADIO OGNJIŠČE, Ljubljana RADIO ROGLA SLOVENSKE KONJICE, Slovenske Konjice RADIO ŠTAJERSKI VAL, Šmarje pri Jelšah SALEZIJANSKI VESTNIK, Ljubljana TEDNIK CELJAN, Celje TV CELJE, Celje TV SLOVENIJA, Ljubljana


20

21 FOTO UTRINKI

FOTO UTRINKI strogo varovanje priznan j za vse generacije

Mia na obisku

v tudi sončenje pride v pošte

eca to je pa bil vic mes

palčki, na delo! imava se rada

šefici na preži

tudi v peklu je dolg cajt tudi otroci se radi za

bavajo zabava po končan

em delu

malo hrane za velik o ljudi

če ni smeti, smo pa mi

po 30 metrih prvi počitek

kelnarca štrajka

umoran sam, umoran

v objemu očeta snežaka

st

mi in naša umetno

nizki stoli za visoke ljudi

tudi smreko je treba imeti rad

smeh je pol zdravja srečen sem, ker sem moški

o usi

ko se smejimo, se smejim

če nismo resni, smo pa sm

ešni

zapojmo v en glas


22

KRIŽANKA

8

16 13

Maratonec je napisal oporoko: »Ko bom umrl me kremirajte. Pepel potem stresite v peščeno uro, da bom lahko še naprej tekel.«

x 24 29

ZANIMIVOST Odrasli se v povprečju dnevno nasmejimo le 15krat, otroci pa kar 400-krat. Smeh je pol zdravja, zato se zgledujmo po otrocih.

Pobegla zebra iz živalskega vrta pride v Alpe. Tam sreča bika in ga vpraša, kaj delajo biki v Alpah. Bik ji odgovori: »Sleci svojo pižamo, pa boš videla.«

22

Kako ločiš Kitajce od Japoncev? Z geigerjevim števcem.

Lucija Razgor

23

12

11

8. Sopomenka od mediteransko 9. Reka v Braziliji 10. Vojak na straži 11. pisatelj Cankar 12. Žival, ki maha z repom 13. Posoda za smeti

15 7

1. Glavno mesto Avstrije 2. OZN 3. Severna in _________ Amerika 4. Reka v Egiptu 5. Drugo ime za ledeniški relief 6. Druga najdaljša reka na svetu 7. EU

Zbral: Sašo Peklar

28

4

30 Ko je natakar pisal račun, se je spomnil pregovora: čas je denar, in k znesku pripisal še datum in uro.

8

»Slišal sem, da si kupil nov avto, in sicer nekakšen športni kabriolet. Je res?« »Res je, toda vsak čas ga bom prodal.« »Zakaj pa? Nisi zadovoljen z njim?« »Ali sem jaz v bolnišnici ali pa je on pri avtomehaniku. Nikakor se ne ujameva.«

Kmet Lojze je prvič obiskal mesto in začudeno opazoval asfaltirane ulice. »Saj ni čudno, da so tu zgradili toliko hiš, ko pa je zemlja pretrda za obdelovanje,« je ugotovil.

2

Gresta dve kumarici po cesti in se pelje kozarec za vlaganje mimo. Pa prav prva kumarica drugi: »Pazi, kibla gre!«

Blondinka je dala v časopis oglas z naslednjo vsebino: Zamenjam težko razumljivo knjigo o preprečevanju zanositve za rabljen otroški voziček!

34

Kako podvojimo vrednost juga? Natankati ga je treba do vrha.

Kakšna je razlika med župnikom in policistom? Župnik reče: »Gospod z vami!« policist pa reče: »Gospod - z nami!«

1

Prodam hišo s pogledom v prihodnost. ŠIFRA: Zraven pokopališča.

Vsak normalen človek prej ali slej ugotovi, da le ni toliko normalen, kot je mislil, da je!

3

Zdravnik: »Gospod, vi imate 92 let, vaše dekle pa samo 21. Ali veste, da je pogosto lahko vzrok nenadne smrti seks?« Dedek: »Hja, pa naj afna crkne, če ne zdrži.«

36

Če bi ženske vodile svet, ne bi bilo vojn. Samo kup ljubosumnih držav ki se med seboj ne pogovarjajo.

35

ŠALE IN DRUGE MODROSTI

15. Skupina ljudi z istim poklicem 16. Roženi del glave pri ptičih 17. Naprava za določanje smeri neba 18. Vrtna rastlina z listi 19. Dedov ata 20. Alkoholna pijača iz vode, slada, hmelja in kvasa 21. Del celote 22. Denar manjše vrednosti 23. Bivališče iz snega v obliki kupole 24. Pletilka 25. Sredstvo za rast in obstoj vsakega organizma 26. Prednja stran glave

3 27

8

5

17

7 6

33. Anonimni alkoholiki 34. Tetovirana podoba 35. Kratica za italijansko nacionalno radiotelevizijo 36. Drugo ime za rečni režim

21

8

6 3

1 9

14. Začimba za pico

3

3 5

26

Smeh dokazano krepi imunski sistem, saj spodbuja nastanek celic, ki zavirajo in uničujejo tumorske celice, bakterije, viruse ter ostale mikroorganizme, ki so povzročitelji mnogih bolezni. Spodbuja delovanje srca in ožilja ter spodbuja cirkulacijo in dovod kisika, s tem pa znižuje holesterol v krvi, pojav krvni strdkov in visok krvni tlak. Glede na to, da se med smehom izloča endorfin hormon sreče, ki med drugim lajša bolečine, je smeh naraven analgetik. Smeh sprošča negativna čustva, kot so strah, jeza, agresivnost in trema. Zagotavlja bolj pozitiven pogled realnost in tako spodbuja pozornost, koncentracijo in ustvarjalnost.

4 6

7

31 32 33

1 9

4

25

2

7

6

2

8

10

9 7

19

1

27. Gonilna sila prevoznih sredstev 28. Hišno obuvalao 29. Osnovni rekvizit pri nogometu 30. Mojster za popravilo ur 31. Avtomobilska oznaka Nove Gorice 32. Lojze Grozde

8

20

6

14

18

RAZVEDRILO ZAKAJ JE SMEH POL ZDRAVJA?

23


24 POPRCKI Ne, ne gre za škrate, ki tistim, še tako pedantnim črkofilom kdaj pa kdaj ponagajajo. Gre za popre vseh vrst, ki so preprosto pri polni zavesti in veri v brezpogojni prav napisanega del pumovskega vsakdana. V naslednjih vrsticah pa preizkusite, kako zapečejo, kadar se vsi skupaj zberejo izluščeni na enem mestu. --------------------------

Bili smo maskare in nemaskare. Tako je dan miniv. Potem smo se odpralili do cirkve, kjer je lep razgled na okoli. … pot, ki vodi do Cevke, ki je v Ožboltu. Roki je izumil, da je šnops za stare mama za noge umivat. Ko smo vse postregli in pospravili in najedli in tako se je zaključiv naš delovni dam. Poslal sem vsaj 10 prošen. Prišel sem z raztrgamimi hlačami na delavnice ne da bi vedel, in tako sem jih sešil. Če bi se odločeval bi obiskal Ljubljanski grad zaradi spoznavanja in orientacije Ljubljane mesta kot takega. Bom pomagal v kuhni. V mesecu ADVENTU smo se na Pumu zmenili, da bomo izdelovali izdelke za adventni čas. Ljudje so se radi ustavljali pri mizi z izdelkami. Me ne zanima ker ne šijem. Sem nor človek iz neverjetnih stvari delam čuda Spat hodim tedi ko ratam zaspan. Sem pouna energije Zaustavljeni cilji so se mi oresničili. V skupini sem se počutila zelo dobro in hitro minilo. Osebni cilj moj je, da ostvarim nekaj zase. Sem spretntna pri kuhanju in vse druge gospodinjska opravila. Ne opravljav nobenin popoldaskih dejanja. Tedensko si želim nameniti zaposlitev saj trikrat tedensko. Vseživljenjski cilj je, da bi uspešno končala šololanje, ko sem se odločla. Do delo je moj odnos vredi kakor tudi za naloge. Ker pač rat delam

------------

Da bi se zaposljiv čim prej Da bi mev službo in se zaposljiv Zjutraj ko se vstanem spijem šalico kave. Človek ki dela na morju je… Pumovcev odgovor: PLOVEC Ja sem naredila v načrtu napisala sem dogodek names izvedbo. Seveda Jožici je uspelo o prvevem oloviti. Jedilnik: piri krompir, segadinj golaž Ocvrt piščanec, prazen krompir Tudi bi lahko, ki bi mogla več spiti tekočine za dobro za moje počutje. … sladkarije, ki jih ne smem oživljati zaradi zdravja. … sem prijemnica denarno socijalne pomoči znezka v tej višini ne morem porovnati.

IN ŠE OB SKLEPU: VLOGA ZA ZAPOSLITEV PO PUMOVSKO (ZELO POPOPRANA)

Franci Junak Za grebeni 9878 478 5965 87 tel: 03 Celje Celje Dne:03.12,2010

VLOGA

Vloga za prosto de lovno mesto v podj etju VIGRAD D.O.O. Trgo vina,posredovanje, proizvodnja KOCBEKOVA CESTA 030A, LJUBEČNA 3202 LJUBEČNA Podpisani Franci Ju nak stanujoč Za gr ebeni 9878 3000 Roj: 29,02,1975 Celje v celju In sem zainteresira n za to delovno mes to .Ker nimam izobrazb e delal pa bi vsako delo zvesto in pošt do sedaj sem dela eno l samo priložnostn a de la in to samo v Mirozanu obiral ja bolka . Delat mi ni ni č težko že v naprej se vam zahvaljujem za ugod no rešitev moje vloge. in vas prosim za pi sni odgovor hvala Potpisani

Zbrala: Veronika Bezgovšek


PUMefekt 2011