Page 1

Tvoja kariera v Evropski uniji

INTERVJUJI “MOJE IZKUŠNJE Z UPORABO ORODIJ EU, MEHANIZMOV IN MOŽNOSTI ZA POVEČANJE POKLICNE KARIERE V EVROPSKI UNIJI

Vso odgovornost za vsebino te publikacije nosijo avtorji in uredniki. Vsebina ne odraža nujno stališč Evropske unije. Niti EACEA niti Evropska komisija ne nosita odgovornosti za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje to delo.

2016


RAZISKOVALNO POROČILO NA PROJEKTU 'STAND UP FOR YOUR CAREER' V okviru evropskega projekta Jean Monnet Stand up for your career smo opravili raziskovalno dejavnost, ki je namenjena pripravi scenarija za krajšo predstavo, ‘stand up’ komedijo, na temo evropskih državljanskih pravic predvsem na podorčju zaposlovanja delavcev v drugih nerezidenčnih državah Evropske unije. Da bi pridobili čim več podatkov o različnih izkušnjah ljudi, smo opravili kvalitativno raziskavo z metodo kvalitativnih pol strukturiranih intervjujev.

Predstavitev metode Kot glavno raziskovalno metodo smo izbrali intervju. Intervju opredelimo kot pogovor z določenim namenom. Če je določena zgolj tema za pogovor, o kateri se intervjuvanec odprto in prosto izraža, tak pogovor dobi oznako nestrukturiran ali poglobljeni intervju (angl. unstructured or in-depth interview). Če obstaja vnaprej pripravljen spisek tem in vprašanj, vendar pa je njihova konkretna izvedba prilagojena situaciji in toku pogovora, pa govorimo o delno strukturiranem intervjuju. Vrste podatkov, pridobljenih s takim intervjujem, se lahko od intervjuja do intervjuja precej razlikujejo, saj so lahko nekatera od predvidenih vprašanja izpuščena, druga pa dodana na licu mesta. Če pa se pogovor izpelje tako, da vse izvedbe sledijo vnaprej pripravljenim vprašanjem, je to strukturiran intervju (angl. structured interview). Za namen te raziskave smo uporabili polstrukturiran intervju, saj smo imeli vprašanja pripravljena v naprej, hkrati pa smo jih skozi sam pogovor prilagajali, dodajali in odvzemali. Nekaj intervjujev je bilo opravljenih pisno, zato so ti intervjuji klasificirani kot strukturirani intervjuji, saj je vprašalnik ostal nespremenjen.

Opis raziskovalnega procesa Raziskovalci so identificirali evropske državljane, ki ne živijo v državi svojega rojstva oz. matični državi, ampak v drugi EU državi, rezidenčni državi, in jih prosili, da bi z nami opravili intervju. Večina intervjujev je bila opravljena preko Skype-a in v slovenskem jeziku, saj smo identificirali predvsem slovenske državljane, ki živijo v EU. Nekaj intervjujev pa je bilo opravljenih tudi z drugimi EU državljani. Poskušali smo zajeti različne rezidenčne države, zato da bi pridobili podatke, kako v različnih EU državah državna administracija deluje in izvaja EU pravice.

Skupaj smo opravili 9 intervjujev. 6 intervjujev je bilo opravljenih preko skypa in smo potem opravili transkripte pogovorov, 4 intervjuje so intervjuvanci izpolnili sami v pisni obliki. Intervjuvali smo 6 žensk in 3 moške, 6 slovenskih državljanov in 3 druge EU državljane (iz Španije, Italije in Hrvaške). Stari so med 36 in 43 leti (2x36, 4x37, 1x38, 1x41, 1x43). Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo, od tega 2 znanstveni magisterij in 2 doktorat ter so vsi zaposleni.

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

1


Intervjuvanci živijo v Avstriji, Italiji, Belgiji, v Nemčiji, na Irskem in v Sloveniji, en intervjuvanc se vozi na delo v Slovenijo in ni rezident v Sloveniji. V tujini živijo od 2 do 19 let, v povprečju jih največ živi v tujini 7 let.

Informacije o posameznikih, ki so sodelovali pri izvedbi osebnih intervjujev, so zaupne narave in bodo razkrite zgolj s privoljenjem udeležencev. Vsa gradiva hrani raziskovalna skupina.

Pregled raziskovalnih rezultatov Vprašanje 1: Koliko časa že živite v tujini? V povprečju živijo intervjuvanci v tujini 7 let. 2 leti 5 let

6 let x 2 7.5 let

8 let x 3 19 let

Vprašanje 2: Kateri je bil glavni razlog za odhod v tujino? Štirje udeleženci so kot razlog navedli delo, dva ljubezen, en delo in ljubezen, en delo in usodo, en izobraževanje in ljubezen ter en družino. Po tem lahko sklepamo, da se je največ ljudi preselilo zaradi dela ali zaradi partnerja. Spodaj sta izpostavljena dva zanimiva odgovora. Nemčija 1:

Ljubezen, zakaj bi si sicer človek izbral nemško govorečo državo. Na tej povezavi, pa si lahko ogledate moj odnos do nemščine: http://www.bild.de/politik/inland/germanistik/klick-hit-hierwird-die-deutsche-sprache-veraeppelt-31535626.bild.html Slovenija 2: Delo.

Zakaj prav v to državo? Usoda ;c) Na začetku sem mislila, da bom samo 1 leto in potem bom živela v Ghani , država kjer sem hotela živeti od začetka. Zdaj sem že 19 let v Sloveniji.

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

2


ISKANJE DELA PRED PRESELITVIJO IN UREJANJE DOKUMENTOV Vprašanje 5: Kako ste našli delo v drugi EU državi? In ali ste ga iskali že pred preselitvijo? Irska 1:

Najprej sem se na Irskem izobraževala, potem sem našla delo. Belgija 1:

Delo sem iskala že pred preselitvijo in to preko razpisov evropskih institucij. Belgija 2:

Najprej sem pošiljal prošnje, potem pa sem delo našel preko vez, tako kot se to dela tudi v Sloveniji. Nemčija 1:

Z veliko sreče, pravzaprav. Po naključju so za zamenjavo kolegice, ki je šla na porodniško iskali moj profil. Win-Win. No ja, pravzaprav: win-win-win! Ne zares. Bila sem na tekočem, kje so kaj rabili (kar je že kar precej dela), ampak sem vedela, da je za vsako potencialno delo zame dooolga vrsta specialistov, ki tekoče govorijo nemško. Kar bi bilo za moj takratni profil nujno! Avtrija 1:

Delo sem iskala že pred preselitvijo in pri tem mi je pomagal partner, ki je Avstrijec. Pred selitvijo sem vedela, da bom zimsko sezono preživljala kot vaditeljica smučanja. Izpit za licenco vaditelja smučanja sem opravila po selitvi v avstrijski deželni smučarski zvezi. Drugo zaposlitev sem našla preko razpisa. Italija 1:

Delam od doma projektno za firmo v moji matični državi, preselila sem se zaradi dela mojega moža. Italija 2:

V Italijo me je napotilo slovensko podjetje.

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

3


Slovenija 1:

Preko spletne strani mojedelo.si. Ko sem dobil delo v Sloveniji, se nisem preselil, saj sem zamejski Slovenec in me vožnja čez mejo ne moti, mejne kontrole so odstranili že leta 2008, ravno takrat ko sem začel delati v Sloveniji. V Sloveniji sem si začel iskati delo takrat, ko se je začela gospodarska kriza in je bilo v okolici Trsta zaznati veliko stagnacijo gospodarstva. Slovenija 2:

V Španiji sem delala na ministrstvu in so me oni poslali v Slovenijo.

Vprašanje 6: Kako je potekalo pridobivanje različnih dokumentov in dovoljenje? Delovno dovoljenje, prijava začasnega ali stalnega bivališča, odprtje bančnega računa, ureditev zdravstvenega zavarovanja? Irska1:

Takrat ko sem jaz pridobivala dovoljenje, je bilo vse zelo enostavno. Moral si iti samo na urad, da dobiš PPS številko in potem s to PPS številko urediš vse: odpreš bančni račun, si urediš zdravstveno zavarovanje itd. V zadnjem letu, ko pa sem se zaposlila, prej sem bila študentka, spet ni bilo nobenih težav. Samo dala sem jim to mojo osebno številko. Sploh ni nobenih birokratskih zapletov. Vem pa, da se je zakonodaja spremenila od takrat, ko sem jaz prišla na Irsko in je nekoliko težje dobiti PPS številko. Takrat ko sem jaz prišla, si samo moral imeti naslov prebivališča, da si lahko dobil številko in takrat je moj fant garantiral, da sem nastanjena pri njemu, ali pa bi to lahko naredil delodajalec. Zdaj pa moraš imeti že pogodbo o zaposlitvi oziroma mora tvoj bodoči delodajalec garantirati za tebe. Ampak še vedno ni nekih birokratskih zapletov in zelo hitro dobiš številko. Cel proces se dogaja vzporedno, ko ti delodajalec zagotovi, da te bo zaposlil, se to javi na Urad in dobiš številko takoj. Ni treba narediti A,B C, ampak deluje na sistemu zaupanja. Tukaj ni vse tako super formalno, saj se vse prepleta preko nekih mrež, ki si jih tukaj vzpostaviš. Če nekdo tukaj garantira zate, da si OK, potem ni težav. A je to malo bolj tako po ‘balkansko’?

Lahko bi se reklo, ampak je vseeno malo drugače. Mi Slovenci imamo podobno kot Irci, ki imamo te mreže razpredene, ampak Slovenci potem zakompliciramo in moraš vseeno potem še 25 obrazcev izpolniti, tukaj na Irskem pa ni tako, je vse bolj enostavno. U bistvu še nisem nikoli videla tako enostavnega sistema. Od davčnih uradov itd. vse avtomatsko poteka, se ti ni treba posebej s tem ukvarjati. Belgija 1:

Precej enostavno, večino stvari sem urejala preko administracije Evropske komisije, kjer sem se zaposlila. Sicer pa je potrebno izpolniti en kup obrazcev za prijavo prebivališča. Belgija 2:

Partnerka mi je pomagala pri birokraciji, saj je pred mano živela v Belgiji. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

4


Nemčija 1:

V Nemčiji se niti v DVD-teko ne moreš včlaniti, če nimaš t.i. bivalnega dovoljenja, začasnega naslova bivanja (Anmeldebescheinigung). Ko dobiš to, je odprtje bančnega računa preprosto. Delovno dovoljenje v državi članici EU ni težava. Avstrija 1:

Pridobivanje delovnega dovoljenja za sezonsko delo ni bilo težava in sem ga prejela takoj, ko me je smučarska šola sprejela v svoje vrste.

Višina zneska (cca 9000 EUR) na bančnem računu in sklenjeno osnovno zdravstveno zavarovanje sta bila pogoj za dovoljenje o bivanju. Pri izgledu bančnega računa mi je bil pomoč partner, ko sva za nekaj dni prenakazala vsoto na moj račun in jo kasneje odkazala, da sem lahko plačevala ugodnejše zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje sem si sprva plačevala sama, cca. 80 EUR na mesec – namesto 300 EUR, potem ko sem predložila dokazila o nezadostnem finančnem zaledju. Italija 1:

Brez problemov. Italija 2:

Brez večjih težav. Slovenija 1:

Brez težav, delno sem uredil sam, delno delodajalec. Slovenija 2:

Težko, zelo težko. Ko sem prišla v Sloveniji, ni bila v EU in birokracija je bila kar druga zgodba. Včasih, sem bila tako frustrirana, da sem hotela nehat, ampak počasi, počasi daleč se pride… in sem potem razumela, da v Slovenija birokracija samo potrebuje čas (ker pamet ne obstaja ;c).

Vprašanje 7: Katere so bile največje težave, s katerimi ste se srečali v tujini? Irska 1:

Iz birokratskega vidika, v bistvu ni bilo velikih težav , vse je bilo zelo enostavno, kar me je zelo presenetilo. Npr. ko si moraš urejati davke, greš na davčno in daš PPS številko in potem ti oni STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

5


svetujejo in povejo, katera je zate najboljša možnost. Oni niso tukaj, da te zafrknejo, ampak da ti pomagajo. To vse oni uredijo. Uradniki so vešči v tem, kar delajo in so zelo kompetentni. Sem zelo pozitivno presenečena nad njihovo birokracijo. Belgija 1:

Na primer uvoz in registracija avtomobila. Ko smo želeli pripeljati od moje mami avto v Bruselj in ga prepisati na moje ime, je bilo to nemogoče. Ko sem prišla tja, da bi to urejala, niso vedeli, kako se tega lotiti. Najprej sem šla na carino, so me poslali na občino, pa spet nazaj na carino. Tudi zavarovalni agent ni znal pomagati. To je najbolj trivialna stvar: pripelješ avto iz Slovenije in bi ga želel registrirati. Po zakonu moraš registrirati avto na belgijske tablice, če živiš v Belgiji več kot 3 mesece, da plačaš pristojbine.

Problem je bil, ker je bila moja mama žena diplomata in ni bila zavedena na nekem občinskem seznamu kot žena diplomata, zato niso mogli narediti registracije. Potem smo naredili prepis avtomobila na očeta in smo lahko registrirali avto. Belgija 2:

Neučinkovita in nekompetentna javna uprava. Javna uprava tukaj je katastrofa. Ne…, tako bom rekel, v flamskem delu je javna uprava ok, v francoskem delu pa ne funkcionira. Bruselj je pa itak eno smetišče obeh delov države. Nemčija 1:

Jezik. Karakter Berlinčanov. So namreč precej nevljudni. Še dobro, da je mesto pravzaprav velika mešanica različnih narodnosti. To ga vsekakor rešuje v svoji priljubljenosti. Avstrija 1:

Največja težava je bil jezik in sporazumevanje v nemščini. Potem pa pridobivanje delovnega dovoljenja: do maja 2011 Slovenija ni bila enakovredna članica EU in je bilo pridobivanje delovnih dovoljenj za “vsakdanja” delovna mesta skoraj nemogoče, saj so na delovnem trgu imeli prednost domačini. Italija 1:

Prilagoditev mojega otroka na novo okolje. Italija 2:

Delovne navade in način dela so drugačne kot pri nas. Slovenija 1: STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

6


Na začetku sem imel težave pri uporabi knjižne slovenščine na sestankih in podobno, ker sem prej slovenščino uporabljal le narečno, v službenem kontekstu sem vedno uporabljal le italijanščino. Slovenija 2:

S pridobivanjem vizuma, ko Slovenija še ni bila v EU.

Vprašanje 8: Katera je bila pozitivna plat preselitve? Irska1:

Irska je zelo sproščena drzava in ljudje jemljejo stvari bolj na “easy”. Je tudi drzava, ki ponuja precej priložnosti na področju zaposlitve in ti dopušča, da se lahko preizkusiš tudi na drugih področjih, ki niso nujno vezana na izobrazbo. Sem veliko bolj samostojna kot sem bila doma in predvsem sem ugotovila, da ljudje zelo različno gledamo na ta svet. Belgija 1:

Veliko boljši delovni pogoji, širše delovno področje in zato bolj zanimivo ter veliko boljše plačilo. Poleg tega otroci odraščajo v mednarodnem okolju in se izobražujejo v dveh tujih jezikih. Pozitivna plat je tudi to, da ne spremljam več slovenskih medijev. Hahahaha Belgija 2:

Da znaš cenit svojo državo. Gledaš na probleme v Sloveniji z drugačne plati in se ti zdijo slovenski problem zelo banalni. Spremljam slovenske medije in kaj se dogaja, ampak z distance. Imaš drugačen pogled na svet, nisi tako ozkogleden in tudi otroci odraščajo v mednarodnem okolju v stiku z drugačnimi kulturami in upam, da bodo kot odrasli bolj strpni. Nemčija 1:

Kreativno mesto, nihče se ne obregne vate, si en od 3 milijonov in ta svobodomiselni duh je neprecenljiv. Če si seveda karakter za to. Če želiš biti opažen in da se vsi s tabo ukvarjajo, ostani v Sloveniji. Avstrija 1:

Kvaliteta partnerskega odnosa, ki ni bil omejen samo na vikend, prisiljena sem se bila naučiti nemščine, večja socialna varnost in brezhiben zdravstveni sistem, nove delovne izkušnje, nova poznanstva in boljša kvaliteta bivanja. Italija 1:

Nove izkušnje, nove možnosti. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

7


Italija 2:

Delo v tujini ti da nove izkušnje in tudi življenjsko šolo. Slovenija 1:

Spoznal sem bolje, kdaj so lovijo katere ribe-delal sem namreč v Kopru in tržnica v Kopru je prijetna točka za sprehod. Poleg tega tudi je za zamejca zelo koristno živet daljše obdobje v kontekstu, kjer je slovenščina večinski jezik. Slovenija 2:

Slovenci, katere sem spoznala. Vprašanje 9: So vam bile kdaj kršene vaše pravice oziroma zanje niste vedeli in ste izvedeli zanje naknadno? Irska 1:

Mislim, da ne. Ne niso bile kršene, vedno si tujec, in ti je zaradi tega morda težje, ampak iz stališča zakonodaje in birokracije, je bilo vse formalno normalno vodeno, tako kot do irskih državljanov. Tudi za službe me tretirajo popolnoma isto, kot Irce. Ali koristiš svoje EU pravice? Ali hodiš na lokalne in EU volitve?

Tukaj si me dobila, nisem izkoristila svojih pravic, zdaj ko so imeli volitve. Sem vedela, da lahko, ampak se nisem šla prijavit za volitve. Mal se mi zdi, da še nisem jaz pristojna za to, da bi lahko njim dajala glas, čeprav tukaj živim že nekaj časa in bi bilo prav, da jim tudi jaz glas. Morda na naslednjih volitvah. Belgija 1:

Mislim, da ne. Belgija 2:

Še zdaj ne vem, katere so moje evropske pravice. Po pravici povedano nisem nikoli gledal, kaj mi pripada in kakšne pravice imam. Delodajalec mi je sicer vse uredil, glede socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Ko se zaposliš, ti na hitro razložijo sistem, potem se pa lahko, če želiš, poglabljaš v sistem v flamščini. Good luck. 

Na začetku ko sem se preselil sem, je pa bilo nenavadno, da vsakič ko sem priletel iz Slovenije na letališče, sem moral iti skozi Schengensko kontrolo, čeprav je Slovenija že bila v Schengenu.

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

8


Nemčija 1:

Ne da bi vedela. Avstrija 1:

Po zimski sezoni se na Zavodu za zaposlovanje nisem prijavila kot iskalka zaposlitve, saj mi je bilo receno, da nima smisla se vpisati, ker da v Avstriji nisem imela dneva redne zaposlitve za sabo (sezonsko delo naj ne bi stelo). Po nekaj mesecih sem dobila ponudbo za delo, vendar sem bila v postopku pridobivanja delovnega dovoljenja zavrnjena, tudi z delom ni bilo nič. Šele naključno sva s partnerjem odkrila, da pravzaprav sezonsko delo ravno tako velja za zaposlitev in so na zavodu za zaposlovanje skomignili z rameni in me vpisali v register. Nato sem takoj pričela dobivati nadomestilo za brezposelnost, ki mi je ravno tako pripadalo in so ga izracunali na podlagi delovnih let v Sloveniji. Kot uradna iskalka zaposlitve in prejemnica nadomestila za brezposelnost sem bila tudi takoj upravicena do delovnega dovoljenja – še pred majem 2011!? Zavod za zaposlovanje tudi tu, tako kot doma, ne velja za višek družbenega razvoja.

Zakaj menite, je prišlo do takšnih napak pri predstavnikih Zavoda za zaposlovanje?

Predvsem zaradi nekompetentnosti zaposlenih. Menim, da tega nisto storili zanalašč, ampak niso dobro poznali zakonodaje in mi zato niso znali pravilno svetovati. Italija 1: Ne.

Italija 2: Ne.

Slovenija 1: Ne.

Slovenija 2:

Velikokrat so uradniki pozabili, da sem tudi jaz človek, ki si zasluži spoštovanje. Ampak to se dogaja povsod po EU, ne samo v Sloveniji.

Vprašanje 10: Ali se vam je pripetilo kaj zanimivega, neverjetnega, neprijetnega v procesu pridobivanja dovoljenj? Irska 1:

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

9


Na primeru Evropske zdravstvene kartice, ti lahko morda kdaj pride prav. Na faksu smo imeli zdravnika in si ga imel zastonj. Potem ko je Irska padla v recesijo, so uvedli minimalno plačilo. No, takrat sem jaz malo po balkansko izkoristila to kartico. Pa ne za plačilo zdravnika, ker to je bilo res minimalno, ampak za plačilo zdravil, npr. kontracepcijske tabletke so tukaj precej drage in sem jaz potem hitro ugotovila, da sem z evropsko kartico upravičena do brezplačnih zdravil in sem potem to izkoristila. V tem primeru mi je EU zakonodaja dobro koristila. Naj pa dodam, da je to seveda omejeno, saj te kartice ne bi smel uporabljati na daljše obdobje in potem so Irci tudi malo balkanci, pa ti pogledajo skozi prste, saj je ta kartica namenjena bolj turistom, tistim, ki gredo v drugo EU državo za krajši čas in nimajo tam začasnega ali cello stalnega prebivališča. Ene pol leta pa je to delovalo. Belgija 1:

Za partnerja, ki je oče otrok, nisem dobila dodatka, ko je bil brezposeln, kot je to predpisano, saj nisva poročena. Ko pa se je zaposlil, so naju takoj določili kot skupnost in zato višje plačilo za vrtec. Belgija 2:

Pri prijavi stalnega prebivališča je prišlo do zapletov. Na občino smo morali trikrat, da smo 3x podpisali obrazce, vse obrazce smo izpolnili na roko. Predno prideš na občino, se moraš po telefonu najaviti, skratka polno kolobocij. Jaz sem rojen v Kopru, sin v Izoli, žena v Ljubljani in ko smo dobili osebne, so bili rojstni kraji zamešani: žena je rojena v Izoli, jaz v Ljubljani in sin v Kopru ter da smo doma v Jugoslaviji. Midva sva podpisala, da so dokumenti v redu, ker nisva hotela iti več nazaj na občino in skozi vse te procedure. Zdaj imamo take neveljavne dokumente. Ko smo se preselili izven Bruslja v drug kraj, so nam v centralnem registru popravili podatke, ampak nam niso dali novih dokumentov. Avstrija 1:

Kot sem že povedala pri zgornjem vprašanju. Italija 1: Ne.

Italija 2:

Nič posebnega se ni pripetilo. Slovenija 1:

Nič posebnega. Slovenija 2: STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

10


Veliko neprijetnih stvari je bilo. (javimo naknadno, ko opravimo še pogovor v živo 17. 3.)

KULTURNA INTEGRACIJA Vprašanje 11: Kako dojemate kulturo rezidenčne države? Katere posebnosti bi izpostavili? Irska 1:

Irska je otok in mentaliteta je drugačna kot na kontinentu. Mi smo navajeni, da imamo sosednje države, da govorimo več jezikov, da imaš druge prilagoditvene strategije. Preselitev zame je bila kar težka, glede na to, da je bilo zelo enostavno z birokracijo, ampak jaz na začetku nisem dobro štekala te mentalitete. Tukaj živiš na otoku, kjer si ljudje drugače organizirajo življenje, kot na celini. Na začetku je bil to šok. Dlje kot sem tukaj, bolj se mi zdijo določene stvari podobne kot v Sloveniji. Zelo se zanašajo na neformalne mreže, kot pri nas, in se potem ti kontakti uporabljajo na neformalen način z razliko, da so oni vseeno bolj transparentni kot Slovenci. Ugotovila sem, da lahko določene ‘veščine’ uporabljam tudi na Irskem. Pri pridobivanju različnih stvari, od službe do prijateljstev. Počasi se adaptiraš na novi način življenja, ne iščeš samo razlike ampak vidiš, kaj te povezuje, katere so skupne stvari. Tukaj mi je super, ker so Irci na easy. So kot eni mediteranci Zahoda, to je ne stereotip. Ampak to je včasih zelo osvobajajoče. Tukaj lahko počneš različne stvari in npr. ne potrebuješ šole za natakarja, če hočeš biti natakar. Tukaj veliko manj komplicirajo, kar mi je všeč. So pa precej utrjeni, tudi zato ker okolje ni prijazno, tukaj stalno pada dež. Oni rečejo, ja kaj čmo, tako je in furajo dalje. Včasih me to moti, ker potem ne razmišljajo kaj dosti o spremembah, ampak po drugi strani pa grejo tudi v neke stvari in sprejmejo kakšne izzive, naj lažji način. To se mi zdi pozitivno in negativno. Belgija 1:

Ker se gibljem in živim v zelo mednarodnem krogu, nimam dovolj stika z rezidenčno državo, da bi lahko sodila o kulturi. Zelo vidna razlika med valonskim in flamskim delom je urejenost in čistost okolja na flamski strani. Belgija 2:

Flamci so kot eni Nemci, vsi imajo bookirane dopuste za drugo zimo že, vse imajo splanirano, šparovni so. Najbogatejša nacija v Evropi so, če pogledaš njihove varčevalne vloge. Nemčija 1:

Nemci štejejo vsak cent. Če imaš 50 € in nekaj stane 50,20 € bo prodajalka na kasi čakala tako dolgo, da boš iz nogavice potegnil tistih 20 centov ali pa da ti jih bo kdo podaril. Pri tem je pripravljena glasno, prek mikrofona nate opozoriti svoje kolegice in jasno celo trgovino, da rabi pomoč, ker nekdo nima dovolj denarja. Vsi gledajo vate kot največjega zločinca, ti pa razmišljaš, STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

11


kako je možno, da si direktno s teka zavil nepripravljen v trgovino in kupil za skoraj točen znesek. Dosežek leta! Vseeno te zdaj obdeluje Helga in co.

Naj pospremim: mesec kasneje se pripeljeva v našo podalpsko deželo in na Petrolu nimam drobiža. “Ni problema, gospa! Sej drugič boste pa vi 40 centov tuki pustil!” Gre zato Nemcem tako dobro in so Slovenci zato tako v riti? Vsekakor to ni kreativen narod. Če grejo od a do e in se pri d zatakne, bodo tako dolgo tuhtali, dokler ne pridejo do e. Mi, balkanci se znajdemo po svoje – zimproviziramo in je. Primer: frendi iz različnih ex YU držav so enkrat teden, semi-redno igrali košarko in enkrat so na igrišču vadili fantje, podmladek kluba Alba. Zaigrali so skupaj. Kdo je zmagal? Balkanci! Zakaj? Ker dečkom ni bilo jasno, kateri sistem igrajo (in tudi „našim“ ne, haha)! Čista impro liga. Kolegica je delala v oglaševalski agenciji kot kreativna direktorica. Imeli so brainstorming, ki ga je ona vodila. Opozorili so jo, da mora misli zorganizirati po barvnih post-it listkih, ker je pa tak brainstorm čisto nezorganiziran. Avstrija 1:

Avstrijski upravni in zdravstveni sistem deluje brezhibno in je človeku na moč prijazen. Država je precej bolj katoliška (obilica cerkvenih praznikov, ki so dela prosti) in tradicionalna (narodne noše) od Slovenije. Družba pa je kljub temu multikulturna, po občutku strpnejša in odprta za “drugačnost”. Italija 1:

Kulturološko smo si precej podobni. Italija 2:

Dejansko smo si podobni. Slovenija 1:

V delovnem kontekstu me je presenetila nedotakljivost “malice”. Slovenija 2:

To vprašanje je zelo splošno. Ne razumem, točno kaj pričakujete kot odgovor. Če pomaga, jaz mislim, da si Slovenci pa Španci nismo tako daleč. (več o tem javimo po 17.3.)

Vprašanje 12: Ali lahko rečete, da ste se kulturno integrirali? Irska 1: STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

12


Da. Moraš iti ven iz cone udobja in se moraš prilagoditi na nove razmere in si precej sam, ker tukaj nimaš te mreže podpore, kot imaš doma. A ti ni ta proces prilagoditve domač, ker si živela precej po Evropi?

Ja res je, ampak Irska je precej drugačna od kontinentalne Evrope. Tako da na začetku mi je bilo res težko. Se mi je zdelo, da sem se preselila bližje Ameriki. Recimo, to kar mi premlevamo doma, v Sloveniji na veliko debatiramo, kako si želimo spremeniti družbo, v kakšni družbi si želimo živeti itd. Tukaj se s tem ne ukvarjajo, vsaj ne na tak način. Ne razglabljajo o the stvareh. Meni je bilo šokantno, kako veliko se pogovarjajo o gospodarstvu, o ekonomski raste, ne pa o tem v kakšni družbi si želijo živeti. In to se potem odraža tudi na osebni ravni, ko se ljudje pogovarjajo, tega sploh ni. Meni je bilo to pomembno in me je šokiralo. Iščeš si službo, ki je dobro plačana, četudi boš zelo garal in ne službo, kjer bo fajn kolektiv, pa če tudi bo slabše plačana, važno, da se imamo fino. Belgija 1:

Mislim, da ne. Belgija 2:

Ne in tudi se ne bom, se ne mislim. Integriral se bom do te mere, da po bontonu znam nekaj besed v njihovem jeziku. Nemčija 1: Ne še.

Avstrija 1:

Ja. Kot tujka celo hitreje kot moj partner, ki prihaja iz druge avstrijske dežele (Tirolska). Italija 1:

Da. Ker sem že prej študirala v Italiji, integracija ni bila težavna, saj mi je njihova kultura zelo blizu. Italija 2:

Da, saj nimaš druge izbire. Slovenija 1:

Da. S sodelavci iz Kopra smo se takoj dobro razumeli in dobili več skupnih točk za pogovor. S sodelavci iz Ljubljane pa nismo nikoli vzpostavili pristnih prijateljskih vezi. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

13


Slovenija 2:

Ja, bi rekla, da ja.

Vprašanje 13: Kako so vas sprejeli prebivalci ciljne države? Irska 1:

V večini primerov zelo dobro. Seveda je nekaj časa trajalo, da sem si izgradila poznanstva in pridobila zaupanje Ircev, vendar imam v večini primerov zares lepe izkušnje. Belgija 1:

Kot tujca in so veseli, če jih vsaj pozdravim v njihovem jeziku. Belgija 2:

Super. Full imajo radi Slovenijo. Nemčija 1:

Prvo leto sem spoznavala samo ex-YU ljudi. Ti so me lepo sprejeli, haha. Avstrija 1:

Sama z okolico nisem nikoli imela težav. Italija 1:

Dobro. Italijani te hitro sprejmejo, če znaš italijansko, saj se zelo radi pogovarjajo. Italija 2:

Na začetku so vedno zadržani, kasneje ko spoznajo, da imaš dobre namene, se odprejo. Slovenija 1:

Dobro, edino me je motilo da so me včasih označevali za “Italijana”, in nagovarjali v italijanščini, ker prihajam z onstran meje. Slovenija 2:

ODLIČNO!!!!!! In zaradi tega, nisem šla v druge države, kot sem mislila na začetku. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

14


Vprašanje 14: So ljudje v ciljni državi, s katerimi ste prišli v stik v večini poznali Slovenijo? Če da, kakšno mnenje so imeli o Sloveniji in Slovencih? Ali so imeli ljudje v ciljni državi kakršne koli predsodke o Slovencih? Irska 1:

Tudi tu je trajalo več časa, moraš spoznati več Ircev, da vidiš, kaj si mislijo o nas. Poznajo bivšo Jugoslavijo, Slovenijo pa zamenjajo s Slovaško. Tisti, ki države ne poznajo, umeščajo Slovenijo v kategorijo Vzhodno-evropskih držav in predvidevajo, da smo revni in da smo se osvobodili izpod železne roke komunizma. V zadnjih letih so pa začeli veliko potovati in poznajo Ljubljano, Bled, Piran, in jim je všeč narava, pa da je podobna Irski. Je pa odvisno koga vprašaš in kako so razgledani. V glavnem imajo pozitivno mnenje o Sloveniji. Kaj pa ko prideš v novo družbo in te ne poznajo, pa se predstaviš, ali te takoj dajo v Vzhodno Evropo? Ne, me dajo v Mediteran, Španija in Italija. Saj veš, me pogledaš in rasni stereotip pride na plano, sem majhna, temna, moj primorski naglas spominja malo na italijanski, malo še krilim z rokami. Kaj pa ko poveš, da si Slovenka?

Dostikrat so najprej tiho in malo razmišljajo. Hmmm… potem pa gre takole: ja, saj Slovaška je tam blizu Češke. In potem jaz rečem ne, ne, ne, to pa ni Slovaška, ampak Slovenija. Potem pa rečeš Slovenija je zraven Hrvaške in pazi to, vsi vejo, kje je Hrvaška. Zaradi turizma, saj Ryanair veliko leti na Hrvaško. Hrvati so nas spet prehiteli. ;) Je pa novo to, da v zadnjih letih ko rečem, da sem iz Slovenije, me potem vprašajo, če sem iz Ljubljane. Belgija 1:

O Sloveniji imajo v flamskem delu zelo pozitivno mnenje in se počutijo podobni v smislu majhnosti nacije. Slovenijo jih veliko pozna, predvsem severni del Slovenije, saj so znani kolesarji, in so navdušeni nad čistostjo, prijaznostjo in dobro kulinariko. Belgija 2:

Vsi občudujejo Slovenijo, so že bili pri nas na dopustu. Par mi jih je reklo, da če bi živeli v tujini, bi živeli v Avstriji ali Sloveniji. Všeč jim je žepna državica, ki nudi vse: ljudje, hrana, narava…

En sodelavec si je kupil bajto v Goriških Brdih, drugi sodelavec gre letos že tretjič na dopust. Nisem jih jaz navdušil nad Slovenijo, ampak je SLovenija full popularna. Zadnjič sva bila pri mehaniku in naju je vprašala od kod sva in se je potem razgovoril o Sloveniji in kje vse je bil z ženo, kje sta kolesarila itd. Nemčija 1:

Ne. oz. ja, lokacijsko vedo, kje je Slovenija. Se zgodi, da jo zamenjujejo s Slovaško, ampak ne več toliko. Največkrat vedo in tudi povejo, da je to država bivše Jugoslavije. Brez predsodkov. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

15


Avstrija 1:

Ja, Korošci Slovenijo poznajo in tu Slovenci veljajo za južnjake in se med njimi in ostalimi narodi bivše Jugoslavije ne dela večje razlike. Znani so po nakupih v obmejnih IKEjah in predsodek je, da jim je treba ‘dobro gledat pod prste’ pri blagajnah, da kaj ne izgine v žepih. Italija 1:

Sem iz Hrvaške. ;) Italija 2:

Da, poznajo Slovenijo in vejo, da je majhna. Na severozahodu Italije nimajo kakšnih predsodkov o Slovencih, morda bi bilo to bolj izrazito ob meji s Slovenijo. Slovenija 1:

Do zamejcev ni bilo nekih posebnih predsodkov. Mislim, da so predsodki bolj na nivoju državne administracije: nekateri so bili presenečeni, da prihajam na delo iz “bogate” Italije. V resnici pa poznam precej ljudi iz Italije, ki so se v zadnjih 10 letih zaposlili v Sloveniji, zaradi stagnaciji gospodarstva in trga dela v Italiji. To dejstvo izpodbija predsodek “iz 20. stoletja” , da bi morala na tem območju potekati migracija delovnih migrantov enosmerno. Slovenija 2:

(pošljemo odgovor naknadno po 17.3.)

Vprašanje 15: Imate kakšne stike s sonarodnjaki v ciljni državi? Irska 1:

S Slovenci niti ne, imam pa stike s prebivalci ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik. Belgija 1:

Da, zelo veliko, tudi zaradi otrok, da komunicirajo tudi v slovenskem jeziku. Belgija 2:

Ja. Žena mi priskrbi družbo in mi napolni vse vikende. Hahahah. Flamcev nimamo za ožje prijatelje, razen preko otrok v vrtcu, sicer pa imamo nekaj slovenskih družin, s katerimi se družimo.

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

16


Nemčija 1:

Ja, kar precej. Prijatelji od prej, pa novi, veliko mladih, svežih slovenskih obrazov. Tu dobiš občutek, da Slovenija ni majhna.

Slovenska šola in slovenski vrtec pod okvirom cerkve s slovenskim župnikom, Dorijem sta odlična za otroke. Tu je vseeno ali si veren ali ne. Gre za kakovostno druženje predvsem ob praznikih. Pa slovenska ambasada organizira veliko dogodkov. Avstrija 1:

Ja, nekaj malega. Iskreno rečeno, nikoli nisem namenoma iskala stike z njimi. Italija 1: Da.

Italija 2:

Ne. Bežim proč od Slovenije.  Slovenija 1:

Zanimivo mi je bilo dejstvo, da sem se v nekaterih stvareh še najbolje razumel s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji, ki sem jih spoznal v Kopru. Slovenija 2: Da.

Vprašanje 16: Ali lahko opišete kakršen koli dogodek, ki je povezan z vašo preselitvijo/zaposlitvijo/pravicami, ki izstopa? Irska 1:

Vse je zelo enostavno.

Ko sem začela novo službo, sem morala čakati na pogodbo s strani Univerze, ampak tam se je zapletlo zaradi njihovih notranjih zadev. Ta univerza ima najslabše zastopane ženske – profesorice v celi EU. Jih je zelo malo, najnižji procent v EU in to je problem. Prišlo je do zapleta, ker ko se želiš zaposliti, moraš izpolniti vprašalnik in vmes so tudi vprašanja o tvojem zdravju in te tudi vprašajo, ali imaš težave z menstruacijo, kar nima veze, to je tako kot če bi moške spraševali, če imajo težave s prostate. In žensek zaposlene na Univerzi so se uprle takemu vporašalniku, zato sem jaz morala malo čakati. Sem pa odgovorila na cel vprašalnik, saj sem želel dobiti službo, in sem napisala ‘ne’. To je bil moj pragmatični pristop, ko moraš dobiti službo. Irska družba je še vedno zelo tradicionalna, je pa šla skozi hitre spremembe od leta 1990. Npr. zelo hitro so sprejeli STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

17


poroke istospolnih na referendum, abortusa pa še vedno ne dovolijo. Ženske imajo zelo močno vlogo doma, v javnem življenju pa ne. Pa te na intervjuju za službo niso vprašali, če boš imela ali že imaš otroke?

Ne, to pa ne. Pri nas vem, da se to dela, na Irskem pa ne. To pa je katolicizem, ženska in otroci tukaj niso videni kot problem v delovnem procesu. S tem nimajo težav, ker imajo še vedno po 3 do 4 otroke. Je pa porodniški dopust krajši, le 6 mesecev. Belgija 1:

Uvoz avtomobila je bil nemogoč in dolgotrajen proces.

Nakup hiše je zelo težka odločitev; po eni strani upaš, da bo enkrat prišel čas povratka in se ne upaš, zakreditirat za enormne vsote denarja, po drugi strani mine deset let in zapraviš ogromno za najemnino. Belgija 2:

Ko smo se preselili in sem avto parkiral pred hišo, ga popoldne ni bilo več. Imaš samo dve možnosti, ali so ti ga ukradli ali pa ti ga je odpeljal pajek. Z ženo sva šla na policijo in tam je bilo kot na policijski akademiji. Povedal sem mu številko registrske tablice in potem tipka, tipka, tipka in reče ja, avto imam v registru. Potem spet tipka, tipka in pove, da je avto na eni ulici… ko mi pridemo tja, je to bila glavna shopping ulica in nikjer nobene deponije za avtomobile. K sreči sta bila tam dva policaja in jim razložim, da iščem avto in ta dva policaja povesta, da tam ni nobenega parkirišča, ozrite se okrog sebe, ali se vam zdi, da je tukaj kakšno parkirišče? Potem sta vprašala, v katerem predelu so nam odpeljali avto in povesta, da potem moramo iti na deponijo v tistem predelu, kjer so nam ga odpeljali. Greva nazaj na policijsko postajo in poveva, da tam ni avta, uni še naprej tipka in pove, da ne ve, kje je avto. Kako ne veste, kje je avto? Ja, tukaj piše, da je na tisti ulici. Ja, tam ga ni. Potem pa pojdite pogledat na deponijo od te občine in smo šli tja. Tam so povedali, da ga ni, ampak da imajo dva sistema redarstva, javni in koncesionarski ter da ga je lahko odpeljal koncesionar. In res se je izkazalo, da ga je odpeljal tip k sebi domov v eno vas 20 km iz Bruslja in je imel moj avto parkiran na svojem dvorišču, ki ga je zaklenil, njega pa ni bilo doma. Avto sva gledala čez ograjo, na vrtu. Potem pa še plačaš temu tipu potem na roke 150 eur in ti da en pildek namesto računa. Nemčija 1:

Vsak obisk njihovega urada (Amta) je neke sorte tragi-komedija, ko si soočen z veliko priseljencev, ki urejajo različne zadeve v tekoči nemščini obenem pa imaš vedno na drugi strani mize javno delavko, ki obvezno prihaja z vzhoda Nemčije in ima kak vijoličen pramen las. Pravzaprav vse pisarne zgledajo enako! Za vsemi temi tetkami, ki imajo jasno isto frizerko, so posterji nemških nogometašev ali berlinskih hokejistov. Če gledaš samo stene, je videti kot kakšna najstniška soba (Justin Biber manjka, to je res!). Če se vrnem k Turkom, ki govorijo tekoče nemško: to je trenutek, ki ga mora vsak doživeti. Takrat dojameš, da je čisto vseeno kako zgledaš, ali si iz EU ali ne, ali si musliman, hindu ali kristjan. Tujec si. In v tistem trenutku je vsak, ki bolje govori nemško, bolj Nemec. In to je nekaj povsem drugega kot če si turist. Verjamem, da bi bilo več sočustovanja z ljudmi, ki so zapustili svojo domovino, če bi bil vsak enkrat v življenju soočen z vlogo sebe kot tujca, ki se mora integrirat v sistem. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

18


Avstrija 1:

Ko sem opravljala licenco za vaditelja smučanja, je bilo potrebno opraviti tako pisni kot praktični del izpita, ki je v celoti potekal v nemščini. Deset dni smo poslušali predavanja in pilili tehniko smučanja ter didaktične prijeme. Po prihodu domov sem kot zombi sedela ob fantu, ki mi je v angleščino prevajal gradivo, da sem vsebino predavanj sploh razumela. Po desetih dneh je sledil izpit, ki sem ga uspešno opravila. Občutek zmagoslavja, da sem s tako polomljeno nemščino uspela, je bil večji kot po opravljeni diplomi na fakulteti. Italija 1:

Nič posebnega se mi ni pripetilo. Italija 2: Ne.

Slovenija 1:

Spoznal sem bolj sproščeno druženje s sodelavci kot v Italiji, v prvih letih smo še kot mlad kolektiv v petkih po službi hodili redno na pivo. Poleg tega tudi sindikalni izleti v taki obliki kot se jih pozna v Sloveniji (sproščeno druženje, tudi pijančevanje s sodelavci in tudi s predstavniki konkurence), se v Italiji ne organizirajo. Slovenija 2:

Prvič, ko sem šla v Proletarsko zaradi vizuma, nisem mogla dobiti informacij, ker so bile vse informacije za tujce v slovenščini. Ko sem hotela kaj vprašat, ni nihče govoril angleško. In mi je bilo zelo hecno, ker so samo v Proletarski delali ljudje, ki niso govorili angleško. Samo tam sem imela težave, ker ko sem potovala ali šla nakupovati, sem vedno, vedno našla ali srečala zelo prijazne ljudi, ki so mi vedno pomagali. In potem sem razmišljala, da je mogoče potrebno v Sloveniji, če bi hotel delat v ministrstvu za zunanje zadeve, izpolnjevati sledeče pogoje: - govorite samo slovenščino,

- vedno biti slabo volje, in

- nikoli pomagati, če tujci potrebujemo pomoč.

Zdaj vem, da so v Tobačni stvari boljše kot prej.

Vprašanje 17: Ste zadovoljni s svojim življenjem v izbrani državi, se nameravate vrniti domov?

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

19


Irska 1:

Zaenkrat sem zadovoljna. Glede vrnitve je težko reči: predvsem me malo skrbi, da bi bila integracija nazaj zelo težka - ne predstavljam si, da bi bilo mogoče dobiti kakšno dobro službo v Sloveniji - žal, so socialne mreže doma še bolj zaprte kot tukaj. Mogoče se motim…oziroma, bila bi vesela, če se motim . Belgija 1:

Da, vendar pogrešamo dom, domač jezik, svoje prijatelje, siršo familijo, podobno razmišljanje, svoj jezik na ulici, v trgovini, pri zdravniku, v pekarni….se nameravamo vrniti, vendar so morda to le sanje. Belgija 2:

Da in se mislim nekoč vrniti domov. Nimaš nikoli vsega v življenju. Ufff

Na začetku mi je bilo full bedno v službi, zdaj sem si zgradil network, pozicijo in neko svobodo, delam na različnih trgih in mi je zanimivo. Imamo pa dober standard. Itak je življenje rutinsko in je vseeno kje si. Vstaneš, pelješ otroke v solo, greš v službo, pa potem domov in delaš domačo nalogo, pa greš potem spat. Kuća, posao, posao, kuća.

Tukaj so dobre povezave z avionom in je fajn, ker lahko potuješ. Nemčija 1:

Kakšne 2 leti nazaj sem še razmišljala o vrnitvi, pa kako lepo bi bilo živeti uro stran od gora in uro od morja (predvsem naravno tu zelo pogrešam), bližje sorodnikov in seveda prijateljev, še posebej zdaj, ko imajo vsi svoje družine.

A časi se spreminajo in Slovenci niso pokazali prijaznega obraza v predvsem zadnjem letu. Zdi se, da je cela država v nekem situacijskem in moralnem krču. In predvsem mi ob vsakem obisku tako zelo ne paše, da se je treba „naštimat“ tudi če greš do trgovine. Vsi vse poznajo, vse vejo. Imam pa veliko svobodomiselnih prijateljev v Ljubljani in z njimi sem v rednih stikih. Kar vse bi jih sem preselila, haha. Avstrija 1:

V Avstriji se zelo dobro počutim, tu sem si ustvarila družino in se v Slovenijo ne nameravam vrniti. Italija 1:

Smo zadovoljni, standard je dober. Malo nam manjka narava, saj je Milano veliko mesto z veliko prometa. Upam, da se bomo vrnili domov, ko bo šel otrok v šolo. Italija 2: STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

20


Da. Vedno tudi upamo, da se bomo vrnili domov. Slovenija 1:

Iz striktno profesionalnega vidika sem zadovoljen z izkušnjo v Sloveniji. Me je pa precej zamotila ‘ljubljanizacija’ podjetij, oziroma prevlada kadrov iz Ljubljane na vodilnih mestih, ne glede na strokovnost. To je tudi eden glavnih razlogov, da sem si že poiskal novo službo v Italiji. Slovenija 2:

Zdaj sem zelo zadovolna in srečna tukaj.

ZAKAJ IN KAKO NAJTI DELO V TUJINI? Vprašanje 18: Kaj bi svetovali drugim, ki iščejo delo v drugi državi EU? Irska 1:

Naj ne pričakujejo, da bodo v prvo dobili najboljšo priložnost in da je včasih potrebno narediti stvari, ki jih doma nikoli ne bi. Svetujem tudi, da se ljudje prej pozanimajo o posebnostih posamične države, kot npr. o zdravstvenem in pokojninskem sistemu, pa tudi o formalnih strukturah, ki pomagajo ljudem pri iskanju zaposlitve. Belgija 1:

Naj poskusijo, saj je izkušnja izjemna in povratek vedno mogoč, če je želja dovolj velika. Belgija 2:

Povsod rabiš veze. ;) Nemčija 1:

Pomisli, zakaj odhajaš. Katere so tvoje vrednote? Imaš družino in bodo vsi zadovoljni s selitvijo? Kako preživljate skupen čas? V glavnem pa: Vredno je poskusiti. Nazaj greš vedno lahko. Avstrija 1:

Jezik države gostiteljice je na prvem mestu. Pripravljenost na delo in (kulturna, socialna) odprtost pa vrlini, ki odpirajo še tako težko zaprta vrata. Menim pa, da je treba pri vsem skupaj imeti tudi nekaj sreče. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

21


Italija 1:

Naj poskusijo, ker je to velika življenska izkušnja. Italija 2:

Sledi svojim sanjam in poslušaj svojo ženo  Slovenija 1:

Poznati jezik in navade ljudi, za boljše vključevanje v vsakdanje življenje mimo delovnega konteksta, kjer včasih lahko zadošča angleščina. Slovenija 2:

Imejte odprt um in pogled na svet.

Vprašanje 19: Ste v procesu selitve, zaposlitve (itd.) uporabili katero koli EU orodje, pomoč, spletno stran itd.? Sedem intervjuvancev je odgovorilo NE, dva pa DA (spletni portal Europa Direct in CV Europass). Vprašanje 20: Ali ste za odhod v tujini uspeli pridobiti kakršna koli evropska sredstva iz programov EU (Erasmus, raziskovalne štipendije, moja prva EURES zaposlitev, etc.)? Dva udeleženca sta uporabila program Erasmus že v času študija, ostali niso uporabili nobenega programa za izmenjavo.

Vprašanje 21: Poznate EURES svetovanje? Dva poznata EURES, sedem ga ne pozna.

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji

22

Intervjuji poročilo (final)  

INTERVJUJI: “MOJE IZKUŠNJE Z UPORABO ORODIJ EU, MEHANIZMOV IN MOŽNOSTI ZA POVEČANJE POKLICNE KARIERE V EVROPSKI UNIJI

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you