Krošnjar / februar, mmxiv
št. #41
Brezplačni časopis občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok & Velike Lašče 5.400 izvodov | februar, mmxiv
intervju
pedro opeka
1
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
MELODI BAR PONOVNO OŽIVEL MILENKO MRĐA S.P., REŠKA C. 7, 1330 KOČEVJE
VABLJENI NA DOBRO KAVO IN PRIJETNO ZABAVO OB DOBRI DRUŽBI, BILIJARDU IN ROČNEM NOGOMETU. DELOVNI ČAS OD PON. DO ČET. 7 - 22 PET. SOB. 7 - 24 NED. IN PRAZ. 12 - 22
POLICIJSKO POROČILO
VREMENSKA NAPOVED
POŠLJITE NAM OPIS ZANIMIVOSTI IZ VAŠEGA KRAJA
AŽURNA POROČILA DOGODKOV WWW.E-UTRIP.SI
najboljši partner v nesreči
STE SE POŠKODOVALI?
www.poravnava.si
PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TZO 64
2
Krošnjar / februar, mmxiv
3
Nagradna igra
DELOVNIKI VNIKI
12
dop pop
8
12
SOBO SOBOTE
dop
15 8
19
OPTIKACENTER NAMA KOCEVJE WWW.OPTIKACENTER.EU
Trgovina Medo v sodelovanju z lokalnim časopisom Krošnjar podarja bon v vrednosti
PE razstavni salon Cesta Majde Šilc 1 Sodražica Prodaja Montaža Servis
20 €
Napišite 5 malih živali, ki jih lahko kupite v trgovini Medo? Dopisnice pošljite na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje do 7. marca.
12 let garancije
GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA
Varnost in zdravje pri delu ter požarna varnost - izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti - pripravljanje in izvajanje usposabljanj delavcev za varno delo - izdelava požarnih redov in požarnih načrtov - koordiniranje za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - svetovanje pri vgradnji protipožarnih sistemov
TTS KOČEVSKI MEDVED D.O.O., MESTNI LOG II/14, 1330 KOČEVJE
PE TZO 22, NAMA CENTER GSM: 051 641 770, TEL:01 893 14 86
OPTIKA CENTER, MARINKA TROPE S.P., KIDRIČEVA ULICA 2, 1330 KOČEVJE
gsm: 041 621 637 e-p: info@kemont.eu net: www.kemont.eu
KOČEVSKI MEDVED
TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI male živali, oprema, hrana za zunanje ptice, akvaristika, teraristika vitamini, šamponi, dietna prehrana, insekticidi... Trgovina MEDO Reška c. 13, Kočevje TEL: 01 895 20 30 GSM: 041 651 324 30% gotovinski popust na živali 20% gotovinski popust na plaščke
INDUSTRIJSKA SEKCIJSKA VRATA
Beva-Čokorilo & Co d.n.o. TZO 16B, 1330 Kočevje gsm 040 832 136 tel 01 895 15 30 e-p bevacokorilo@t-2.net net www.beva.si
DVORIŠČNA VRATA IN ZAPORNICE
kuponček za
Več na strani 14.
ROLO GARAŽNA IN IND. VRATA
PVC LAMELNE ZAVESE
TTS KOČEVSKI MEDVED D.O.O., MESTNI LOG II/14, 1330 KOČEVJE
www.eko-365.si
gotovinski popust
VLADO MILAVEC S.P., NOVA VAS 33, 1385 NOVA VAS
Program za kreativno in zdravo podeželje
LAB DSS, KREATIVNI LABORATORIJ, POLJANSKA CESTA 20C, 1000 LJUBLJANA
10%
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
VAM PIHA ZKOZI OKNA IN VRATA? TESNENJE LESENIH, ALU IN PVC OKEN IN VRAT IZO-TERMO TESNILA
PONI TRANSPORT mail:aljosa.japundza@gmail.com
ALJOŠA JAPUNDŽA S.P., ULICA HEROJA MARINCLJA 8, KOČEVJE
4
PRIHRANEK ENERGIJE ZVIŠANJE TEMPERATURE GARANCIJA NA TESNILO
DO 30% 5-15 C° 15 LET
IZO-TERMO, VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IVICA VRBANAC S.P., UČAKOVCI 22, 8344 VINICA
SL M: 041 911 248 HR M: 00 385 (0) 95 986 04 81 IZO-TERMO@NET.HR WWW.IZO-TERMO.COM
WWW.KIPKOP.SI
AKCIJA DVIŽNA GARAŽNA VRATA 250 cm x 225 cm = 573,40 € / 470 € brez ddv 300 cm x 250 cm = 628,30 € / 515 € brez ddv 300 cm x 300 cm = 829,60 € / 680 € brez ddv 400 cm x 300 cm = 901,58 € / 739 € brez ddv
PONI TRANSPORT
FASADERSTVO
BELMAN
BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEV M: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 953 INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET
• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
Brezplačna izdelava barvne študije objekta
• PLESKARSKA DELA • OBNOVA IN SANACIJA FASAD NAPUŠČEV IN NOTRANJIH PROSTOROV • PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA
PONI TRANSPORT
Do 9,5t dvigalo HIAB
Krošnjar / februar, mmxiv
IZDAJA STUDIO UTRIP D.O.O. TRATA XIV/6, 1330 KOČEVJE VPISANI V RAZVID MEDIJEV: 1542 UREDIL IVAN GABRIČ OBLIKOVANJE IN PRELOM GAŠPER PREMOŽE AVTOR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICI STANE KERIN OGLASNO TRŽENJE ANA KOŠEVIĆ LEKTURA SARA TURK SOUSTVARJALCI URŠA KRIŽMAN BLAŽ MARINČIČ KATARINA TURKOVIČ NASTJA GORJUP PETRA ŠOLAR TOMAŽ PODLOGAR SARA TURK TISK LUART D.O.O., LJUBLJANA NAKLADA ČASOPISA KOČEVAR UTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL 6.300 IZVODOV NAKLADA ČASOPISA KROŠNJAR UTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA & VELIKE LAŠČE 5.400 IZVODOV VSE PRAVICE ZADRŽANE. PONATIS CELOTE ALI POSAMEZNIH DELOV JE DOVOLJEN LE S PRIVOLJENJEM IZDAJATELJA. ZA MOREBITEN OBISK TISKARSKEGA ŠKRATA SE VAM GLOBOKO OPRAVIČUJEMO
Uvod v leto 2014 ANA KOŠEVIĆ
Otrok je čudežno bitje. Toplo, iskreno, vedoželjno, igrivo, polno smeha in nalezljive radosti. Privoščimo si nekajkrat v letu biti otrok. Verjemite, čudežno je.
L
eto je naokoli. Čas starševskega dopusta je hitro minil in mi omogočil najdragocenejše in najdaljše trenutke z otrokom in družino. Z novim letom sem se vrnila na delo. Bogatejša in z veliko ustvarjalne energije se podajam na pot novih izzivov, ki jih moje dolžnosti nudijo. Pred vami je tako prva letošnja številka časopisa, katere vsebino sem s pomočjo super ekipe združila v celoto, zato glejte nanjo celovito. Seveda lahko s pogledom pod lupo najdete kakšno pomanj-
kljivost, a bodite razumevajoči in strpni, saj bo lahko že naslednja številka odlična! Vsekakor pa je dobrodošla tudi konstruktivna kritika. Dragi bralci, lepo je slišati, da ste v januarju pogrešali naš časopis. Naj vas spomnim, da zimska številka januar/februar izide skupaj, tako kot poletna julij/avgust. Spoštovani, veselim se utečenega sodelovanja z obstoječimi poslovnimi partnerji in soustvarjalci, obenem pa toplo pozdravljam navezovanje stikov z novimi. Sodelavka Urša, ki je v času moje odsotnosti skrbela, da je delo potekalo tekoče, svojo delovno pot nadaljuje v našem uredništvu, a se bo posvetila urejanju notranjsko-kraškega časopisa Sapa. V prvem mesecu vrnitve na delo sem se v mestu srečevala z mnogimi, ki so potožili, da je zaradi stisk in pritiskov, ki jih doma in v službi prinaša finančna kriza, v danih okoliščinah naporno delati. Kljub temu bodimo srečni, da smo zdravi in sposobni opravljati svoje delo. Cenimo, da nam je dana možnost delati, ustvarjati, se vrniti nazaj …. Doživimo to kot blagoslov. Kot priložnost za urjenje naših veščin in usvojitev novih znanj. Vzemimo to kot izziv za rast, za utrjevanje naših pozitivnih osebnostnih lastnosti in ustvarjanja dobrih odnosov med poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji in družino. Mnogim to danes ni dano, zato vzemite vrednote dela, zdravja in blagostanja v dar. Pa srečno!
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1330 KOČEVJE LETNA NAROČNINA ZA DOSTAVO NASLOVLJENEGA ČASOPISA JE 12,00€ Z DDV
Za oglaševanje v časopisih Kočevar in Krošnjar ali na portalu www.e-utrip.si pokličite: 070 899 998 ana@studioutrip.si Ana Košević
5
Za oglaševanje v časopisih Kočevar in Krošnjar, ter na portalu www.e-utrip.si, pišite ali kličite na: ana@studioutrip.si / 070 899 998 Ana Košević
6
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Bilo je v ribniški dolini v mesecu januarju pred … PODATKE ZBRAL IN ZAPISAL: PETER LESAR
V
času, v katerem živimo, ki je drugačen od preteklega, kjer je tempo življenja bolj hiter, napreden, velikokrat pozabimo na prehojen čas, naših pomembnih osebnosti, prednikov, ki so rojeni v ribniški dolini ali so tukaj službovali, mož, ki so v tistem času zaznamovali zgodovino naših krajev in naroda. Mlajša generacija premalo pozna in ceni njihov prispevek za splošen, gospodarski, zgodovinski, kulturni, umetnostni in socialni razvoj takratne in današnje družbe. Med njimi so bili nekateri ugledni uredniki, prevajalci, pesniki, pisatelji, jezikoslovci, duhovniki, učitelji, zgodovinarji, voditelji, gospodarstveniki … V letošnjem letu 2014 v mesecu januarju mnogim od njih minevajo okrogle obletnice rojstva ali smrti, zato je prav, da orišemo njihovo življenje in delo.
… pred 170 leti se je rodil Stanislav Škrabec (7.1.1844 – 6.10.1918) ŠKRABEC Stanislav, pravo ime Anton Škrabec (Hrovača 7.1.1844 – Ljubljana 6.10.1918), jezikoslovec in nabožni pisec. Leta 1863 je vstopil v frančiškanski samostan v Ljubljani; bogoslovje je obiskoval 1864-66 v Gorici in 1866-68 v Ljubljani, ordiniran je bil 1867. Na gimnaziji v Novem mestu je bil 1868-70 profesor pripravnik. V Gradcu je 1870-73 študiral klasično in slovansko jezikoslovje in 1876 tam opravil profesorski izpit. Od 1873 do jeseni 1915, ko se je zaradi bližanja fronte odselil v samostan v Ljubljano, je učil na
redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici kot profesor za slov., hrv., lat in gr., zadnja leta že upokojen. Nekaj časa je poučeval tudi bogoslovce in bil gimnazijski ravnatelj. V izvestju novomeške gimnazije je 1870 objavil pomembno razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Po dokončanem univerzitetnem študiju je objavljal šele od 1878, in sicer v goriški Soči, 1880-1915 pa skoraj samo v goriškem mesečniku Cvetje z vetrov sv. Frančiška, katerega urednik je bil ves ta čas (tudi do 1884 dejanski, čeprav ne podpisan), nekaj še v celovškem Kresu in v reviji Archiv fur slavische Philologie (1891, 1903). Težišče Škrabčevega jezikoslovja so govorne in pisne značilnosti slovenskega jezika (glasovje, pisava, pravopis, naglas, deloma tudi stavčna fonetika). Glasovno, naglasno in pravopisno problematiko, deloma tudi oblikoslovno, slovenskega knjižnega jezika je vzorno predstavil zlasti v razpravi Nekoliko slovenske slovnice za pokušnjo I. del Glasoslovje (1893-95). Vzorec jezikoslovne obravnave jezikovno zgodovinskega besedila je njegova razprava Cusani, Christianus moribundus (1889-90). Predvsem v oblikoslovju je govoril v razpravi Valjavčev »Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku« in prihodnja slovenska slovnica (189596), obširno pa je razpravljal tudi o rabi glagolskih oblik, posebej sedanjika in prihodnjika (1896-98, 1910-12). Mnenje, da se mora znanstveno spoznano upoštevati tudi v pisni praksi in v priročnikih, ga je pripravilo k obširnemu polemičnemu in kritičnemu pisanju: branil je načela Slovenskega pravopisa F. Levca iz 1899 in J. Sketa iz 1899 (1900-01) ter pisal o poučevanju knjižne slovenščine na začetni in višji stopnji (1903-05), o fonetiki v prozi in poeziji (1913-15) in o pisanju zemljepisnih imen (1915). V Cvetju z vertov sv. Frančiška je sproti objavljal tudi ocene slovenskih in slovanskih jezikoslovnih del ter predvsem jezikovne ocene slovenskih knjižnih novosti. Branil je slovenščino pri cerkvenem petju, ki jo je skušal izpodriniti t.i. cecilijanizem z vztrajanjem pri latinščini (1885).
Poljudno je pisal predvsem o svetih bratih Cirilu in Metodu (zlasti 188587), v Cvetju z vertov sv. Frančiška pa je objavljal tudi nabožne spise. Za stenografijo je predložil svoj lastni sestav (1907-10); kritično je pisal tudi o umetnih jezikih esperantu in idu; pri tem izoblikoval svoj umetni jezik, imenovan evlalija (1908-10). Škrabec je najpomembnejši jezikoslovec slovenist 19. stoletja. Njegov jezikoslovni opus je bil v knjigi objavljen sprva le delno v Jezikoslovnih spisih (1/1-1/3, 1916-18, ur. S. Škrabec; 1/4-II, 1919-21, ur A. Breznik), v celoti zbran pa je izšel v Jezikoslovnih delih I-IV (ur. J. Toporišič, 1994-98). Vir: Enciklopedija Slovenije
… pred 40 leti - Tito v Ribnici (12. januar 1974) Proti večeru, 12. januarja 1974, se je Tito vračal z lova na Kočevskem. V meglenem vremenu se je s spremljevalci ustavil v Ribnici. Avtomobili so zavili na Cenetovo dvorišče, da bi lahko družba v stari ribniški gostilni povečerjala. Na dvorišču sta goste v narodnih nošah in s šopkom rož pozdravili domačinki Andreja in Nataša. Tito se je veselo razpoložen zahvalil za sprejem in stopil k 16-letnemu Bojanu, ki je pred vrati čakal z ribniško krošnjo na hrbtu. Titove oči so zavzeto preštevale posamezne predmete suhe robe na krošnji. »Dobro se spominjam , kako so v moji mladosti nosili takele krošnje po zagorskih vaseh in prodajali. Zakaj jo držiš na ramenih, položi je na tla, ti bo laže,« je v smehu dejal Tito,
Krošnjar / februar, mmxiv
potrepljal fanta po rami in že je bil v veži. »Všeč mi je takale stara gostilna, to je dobro,« se je oziral po obokanem stropu in nadaljeval pot v gostilniško sobo. Takoj se je zapičil v okovani obešalnik okrog stare kmečke peči. »A tole je ročno delo, vidim, fino je skovano.« Karkoli si je ogledoval, je imel človek vtis, da Tito ves žari in izžareva svojo zavzetost in opazovanje na vse ljudi okrog sebe. Sproščenost in domačnost je zavladala med gostitelji in gosti, kot da je to snidenje starih znancev. Ko si je ogledal v ribniškem slogu opremljen lokal, so ga povabili za mizo. Tam ga je čakal jedilni list, vžgan na leseno čebularico, ki jo je vzel v roke in zavzeto bral: »Jedilnik po rib'nšku: mešana suha roba s tlačenko, ajdovi žganci z ajmohtom, lovska rihta kar toku, kož'nce in pečenice z zelam, špehovka in še sirov štrudl. Le tu se je jejlu v gostilni P'r Cenetu, ku je naše kraje obiskal Tito.« Na ves glas se je zasmejal in rekel: »Bogami, ves svet sem obšel, takega jedilnega lista pa še nisem videl… Tlačenka, pa to je neki mozaik …« Od vsake jedi je malo pokusil in že je stekel pogovor o vsakdanjih rečeh. Tito se je zanimal za Ribnico, kako ljudje živijo, kaj delajo in podobno. Oštirju Cenetu je dejal: »Zdaj imate cesto prek Delnic k morju, to je dobro, bo več turizma.« Rudi Lesar z Brega je igral na staro kmečko harmoniko, gostje so poslušali in se pogovarjali o lovu. Spremljevalka je stopila v kuhinjo in zadovoljna ugotovila: »Nimam kaj gledati, vidim, da ste še stara kuharica, lepo, lepo.« Po dveh urah so veselo razpoloženi gostje začeli vstajati, domači so Tita prosili, naj se podpiše še v spominsko knjigo. »Kako da ne, ko smo dobro večerjali. Kadar sem v Sloveniji, poskušam napisati po slovensko.« In res se je napol slovensko, napol zagorsko zahvalil za gostoljubje, se podpisal in odšel. Za slovo so naredili še nekaj fotografskih posnetkov z domačini in kolona avtomobilov se je počasi prerinila skozi množico radovednih Ribničanov ter nadaljevala pot proti Ljubljani. Tito je večkrat potoval skoz Ribnico, ustavil pa se je v našem kraju samo to pot. Vir: Monografija Ribnica skozi stoletja 1982
J IN RAZINSIKBU ON Z A Z A DE
1.000,00€
Sodeluj v veliki nagradni igri časopisa Krošnjar in zadeni glavno nagrado v vrednosti 1000€. Kaj moram storiti? V časopisu najdi 5 oglasov v katerih se skriva naš logotip (rešeto) in jih s svojimi podatki napiši na dopisnico ter jo do 10.1.2014 pošlji na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje. In potem? S tem sodeluješ v žrebanju za mesečno nagrado in avtomatsko tudi za glavno nagrado. Kdaj pa bo izžrebana glavna nagrada? Po šestih mesečnih žrebanjih bo maja 2014 žrebanje za glavno nagrado. Kakšna pa je glavna nagrada? Bon v vrednosti 1000€, ki ga unovčite v trgovini Lesnina v Kočevju.
Kaj pa mesečna nagrada? Terme Krka podarjajo nagrado - celodnevno kopanje v Wellness centru Balnea v Termah Dolenjske Toplice. Splošne pogoje in pravila nagradne igre si preberite na e-utrip.si/igre. Nagrajenci prejšnje nagradne igre so: • 2x dnevna karta odrasli: Žagar Marija, Kočevje Mateja Mavec, Ribnica • 2x dnevna karta otroci: Vida Arko, Sodražica Ljuba Zobec, Ribnica • 2x dop. karta odrasli: Anton Vovko, Stara Cerkev Janez Andoljšek, Kočevje • 2x dop. karta otroci: Mira Glavan, Kočevje Dalia Šega, Kočevje Za prevzem nagrade pokličite na: 070 899 998. Čestitamo!
FOTOGRAFSKI TEÈAJ Fotografsko dru tvo Grèa vabi ljubitelje dobre fotografije k vpisu na fotografki teèaj, ki bo organiziran predvidoma v mesecu marcu 2014 v Koèevju. Teèaj je namenjem tako zaèetnikom kot tudi tistim z e nekaj fotografskega znanja. Veè o teèaju in prijave: www. fotodrustvogrca.si / narava@fotodrustvogrca.si
7
8
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Žledenje v slovenskih gozdovih se še nadaljuje
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, CENTRALNA ENOTA LJUBLJANA
Ž
ledenje se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. Razlog za to so dodatne padavine v preteklih dneh, zaradi otoplitve se led v krošnjah topi in sprošča, pri padanju ledu in snega pa nastajajo dodatne poškodbe na gozdnem drevju. Nevaren je tudi vsak pojav vetra, ki dodatno obremenjuje obtežene krošnje in drevesa. Po novih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini prvotne ocene, ki znaša približno 500.000 ha, oziroma poškodovanih je dobrih 40% vsega gozda v Sloveniji. Poškodbe gozdnih sestojev so različne – od poškodovanih krošenj v posameznih delih sestojev do prelomljenih in prevrnjenih dreves na večjih površinah. Ocena poškodovane lesne mase v gozdovih je več kot 4 milijone kubičnih metrov lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih. Od tega so v večji meri prizadeti listavci, manj iglavci. Letošnji obseg po žledu poškodovanega gozda po doslej zbranih podatkih že presega skupno količino vsega po žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih petdesetih letih. Končna ocena količine in strukture poškodovanega drevja bo znana, ko bodo terenske razmere omogočale neposreden pregled poškodovanih gozdov. Nekatere komunikacijske povezave so še vedno pretrgane,
gibanje po terenu pa izredno nevarno. Glede ocene jakosti poškodb gozdov zaradi žleda še vedno velja, da je bilo najhuje na Notranjskem, na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje, na JZ robu Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju. Najmanjši delež poškodovanih gozdov je na obalno-kraškem in subpanonskem območju vzhodne Slovenije. Ni odveč, da zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja, prebivalce in lastnike gozdov še vedno opozarjamo, da ne hodijo v gozdove, saj so takšne razmere življenjsko nevarne. Za ugotovitev stanja gozdov bo časa še dovolj. Ko bo obisk gozda varnejši, naj lastniki gozdov pregledajo svoje gozdove, ugotovijo stanje in vzpostavijo stik z revirnim gozdarjem, s katerim se bosta dogovorila o izvedbi sanacije poškodovanega gozda. Opozarjamo, da je sanacija poškodovanega gozda še posebej nevarna in da se ga naj lotevajo le tisti, ki so primerno usposobljeni in opremljeni, sicer naj poiščejo pooblaščene izvajalce gozdarskih del. Prioriteta dela bo na odstranjevanju poškodovanega drevja, ki ogroža infrastrukturne objekte. Ko bo nevarnost mimo, bo Zavod za gozdove Slovenije ugotovil stanje gozdov podrobneje in v čim krajšem času izdelal načrt sanacije po žledu poškodovanih gozdov.
Že 26. božično novoletni koncert v Ribnici
O I.L.
bčina Ribnica in tamkajšnja izpostava območnega sklada za kulturne dejavnosti sta sinoči v športni dvorani pripravila že 26. božično novoletni koncert. Na njem je nastopilo preko 170 umetnikov iz ribniške doline ter gostujoči ansambel Igor in zlati zvoki. To je tudi priložnost, da se na enem mestu zbere večina ustvarjalcev kulturnega dogajanja v dolini, čeprav je v Ribnici letno kar preko 200 dogodkov s plesno, pevsko, igralsko in podobno vsebino. Predstavili so se Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, Vokalna skupina Anamanka, Oktet Gallus, Folklorna skupina Grmada, Mladinska vokalna skupina I.K.S., Simfonični orkester Glasbene šole Ribnica, Ribniški pihalni orkester, Nonet Vitra in solista Metka Lesar ter Aljaž Vesel, ki se je skozi študij v Švici razvil v izvrstnega pevca. Rdeča nit tokratnega koncerta je bil poklon 60-letnici Avsenikove glasbe. Vsi izvajalci so namreč poleg Igorja in zlatih zvokov pripravili tudi priredbe Avsenikovih skladb. Organizatorji so omenjene goste izbrali zaradi vloge Igorja Podpečana v zasedbi slavnih Avsenikov, saj je bil ob koncu njihove bogate glasbene poti tudi njihov član. Koncert, ki ga je povezoval Marko Modrej in je trajal poldrugo uro, si je ogledalo tisoč obiskovalcev.
Krošnjar / februar, mmxiv
Zapisi ...
V
9
VITEŠKI RED VIRIDI HEDERA
nenehni spremenljivosti časa in okoliščin iščemo nekaj, kar bi bilo trdno, stalno, trajno. Mar ni tako? Mar si ne želimo sreče, ki ne mine, bogastva, ki ne izpuhti, prijateljstva, ki se ne izda …? Vsi iščemo stabilnost, ki pa ni doma v svetu vidnega in otipljivega. Če iščemo trajnost v »čutilnem«, se nam izmika kakor mavrica. Ali naj potemtakem še naprej iščemo zaklad, ki leži na koncu mavrice –je tudi ta po svoji naravi le privid? Zaklada, ki nas resnično in trajno obogati, ni zunaj nas, zato ga je treba ustvariti – najti ga moramo v sebi in ga prenesti navzven. To velja toliko bolj, ko okoli nas ne najdemo zaklada moralnih vrednot. V temi časa vsakdo sanja o boljšem in pravičnejšem svetu. Tak svet ustvarjajo heroji, ki jih zagonetna ljubezen spodbuja k podvigom, žene jih prek številnih preizkušenj, dokler v sebi ne izluščijo čisti biser, da bi ga podarili svetu. Tako lahko v svet za trenutek prenesejo odraz večnega – mir, slogo in harmonijo. Vse to obstaja, le dokler obstajajo ljudje, ki to podpirajo in udejanjajo. Vendar zaradi cikličnosti pojavnega sveta tudi tak sijaj ponovno prekrije patina pozabe in tako nastopi »hladnejše obdobje«. Toda tako obdobje daje možnost novim vitezom in novim damam, da se ponovno izborijo za pravičen svet in hkrati v sebi odkrijejo
večni biser. Narava nas s svojimi ponavljajočimi se ciklusi iz leta v leto opominja, da vse kroži. Zunanja pomlad in poletje ne moreta trajati vse leto, lahko pa si »trajno« pomlad in poletje, ki prebivata globoko v naši duši, prizadevamo sami. »Zime« v naših življenjih ali obdobja manj naklonjenih okoliščin pa lahko razumemo kot spodbudo, da se v nas rodita kreativnost in pogum, da bi dosegli preobrat na boljše – zunaj in znotraj sebe. Zato vam ne glede na okoliščine, na katere pogosto ne moremo vplivati, želimo da bi v vas neprestano svetil notranji plamen kreativnosti in entuziazma, ki lahko edini prinese radost in žene svet naprej. Pa še povabilo: Viteški red Viridi Hedera vabi v svoje vrste potencialne nove člane, ki bi bili radi del naše ekipe in bi se še v tej sezoni naučili čim več stvari ter bi se kalili na nastopih v tujini. Prosta mesta: - mečevalci (ki bi se naučili show fight z različnimi orožji, enoročen meč, eno in pol ročen meč, sekire, sablje ...) - dvorni norček (za dvorske norčije - samo posebneži) - bruhalci ognja - akrobatske plesalke (za "delo" s poi, ognjenimi poi, pahljačami in podobnimi žonglerskimi
spretnostmi) - glasbeniki (srednjeveški boben, lutnja, frula, piščal ...) -lokostrelci -ljubitelji plesa (srednjeveški in renesančni ples …) - in predvsem ljubitelji zgodovine in srednjega veka za skupno druženje in sodelovanje na skupnih projektih in nastopih doma ter v tujini. Vsi tisti, ki bi šli radi nazaj v preteklost in preživljali vikende v dobri družbi po srednjeveških gradovih v Sloveniji in tujini, vabljeni! Pišete nam lahko na naš e-mail: viridihedera@gmail.com
NAJ STORITVE GRADBENE STORITVE RUDI MAVRIN S.P. TRATA II/8, KOČEVJE
- BELJENJE, KITANJE, BRUŠENJE - VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, KOPALNIC - OBLAGANJE STEN IN STROPOV Z MAVČNIMI PLOŠČAMI TEL: 051 326 509
10
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
V obdobju večjih padavin je dolenjevaško polje pogosto poplavljeno in včasih je za voznike resnično nenavaden občutek, ko so med vožnjo obdani le z vodo.
Ribničani premagali Kuvajt I.L.
V
okviru priprav pred nadaljevanjem državnega prvenstva so se rokometaši Ribnice Riko hiš pomerili proti izbrani vrsti Kuvajta, ki jo vodi Zoran Živković, vratar zlate jugoslovanske reprezentance z olimpijskih iger leta 1972 iz Münchna. Izid tekme, ki je bila odigrana pred 300 gledalci, je bil 28:27 (14:15). Kuvajt je Slovenijo izbral za 25-dnevne priprave; v tem času bodo skupaj odigrali osem tekem pred prvenstvom Azije, ki bo konec januarja v Bahreinu. Obe ekipi sta v tekmo vložili veliko truda, da bi zmagali. Gostje so začeli bolj odločno in so po napakah Ribničanov, ki se jim je
poznala utrujenost po napornih fizičnih pripravah, dosegli nekaj lahkih zadetkov za vodstvo v prvem polčasu. V drugem delu je Ribnica z odločno igro v obrambi v 44. minuti izenačila na 22:22 ter v naslednjih petih minutah, ko so si igralci obeh ekip nekajkrat skočili v lasje, a se je tekma v športnem vzdušju nadaljevala, z delnim izidom 4:0 povsem prevesila tehtnico sebi v prid. S pogostimi menjavami so zdržali do konca. V 58. minuti so vodili z 28:25, gostje so z dvema izjemnima zadetkoma omili poraz. Pri Ribničanih je bil s sedmimi zadetki najboljši strelec Patrik Leban, pri gostih pa jih je Algharaballi dosegel 13.
Lekarni Ribnica se je pridružila tudi občina Cerknica I.L.
L
ekarno Ribnica, ki bo še letos razširila območje delovanja, bo tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu vodila mag. farmacije Darinka Merhar. Temu javnemu zavodu se je poleg občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok pridružila še občina Cerknica, kar so ribniški občinski svetniki na zadnji seji v prvem branju potrdili z novim odlokom o ustanovitvi lekarne. K pridružitvi so vabljene tudi občine, ki so pred dobrim le-
tom skupaj z omenjenimi podpisale pismo o nameri za pripojitev k javnemu zavodu Lekarna Ribnica. To so občine Loška Dolina, Logatec in Bloke. Ribniški župan Jože Levstek vidi pri združevanju občin pod streho ene lekarne več prednosti, enako menijo tudi župani drugih občin ustanoviteljic. Ribniški svetniki, enako kot tudi drugi občinski sveti, bodo odlok v drugi obravnavi sprejeli že na naslednjih sejah.
V Ribnici se pripravljajo na pust I.L.
P
ustno društvo Goriča vas je pripravilo letni občni zbor, na katerem so preleteli 21 let delovanja in se ozrli v prihodnost. V daljšem nagovoru je predsednik Cveto Marinšek spomnil na čase, ko je bila Ribnica v dneh okoli pusta preplavljena z najbolj izvirnimi slovenskimi maskami, veliki pečat so v pustno ikonografijo vtisnili tudi člani domačih pustnih društev. Ribniškega karnevala se je vrsto let udeleževalo nekaj tisoč ljudi, zaradi pomanjkanja denarja pa ga nekajkrat vmes ni bilo. »To je bila velika škoda, ki jo bomo po lanskem letu, ko smo pripravili zgolj sprevod domačih mask, 1. marca popravili z organizacijo velikega karnevala. Ker bo vmes na pomoč priskočila tudi občina, bo ribniško pustovanje spet postalo tradicionalno,« je dejal Marinšek. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki pustnih društev iz Vira pri Domžalah, Podgrada pri Ilirski Bistrici in Iga. Župan Jože Levstek je pohvalil prizadevne člane društva.
Krošnjar / februar, mmxiv
11
V Velikih Laščah pridobili sedem učilnic I.L.
V
Je Evropa dinozaver ali gazela? I.L. Se ideja o skupni Evropi podira? Kaj je vezivno tkivo evropske skupnosti?
T
anja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu, sicer novinarka in dolgoletna dopisnica iz prestolnice Evropske unije, je ob izteku leta državljanstva povabila k dialogu s knjigo Europus Mutandis, v kateri 33 znanih in manj znanih Slovencev sedmih generacij ponuja svoje poglede na Evropo prihodnosti. Svoje razmisleke o Evropi iz knjige Europus Mutandis je odstrla v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači. Moderatorki Mojci Mavec in Tanji Fajon so se predstavili izbrani avtorji: Sandra Bašić Hrvatin, komunikologinja, profesorica Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Nataša Pirc Musar, pravnica in informacijska pooblaščenka RS, Peter Toš, pravnik in predsednik kluba nekdanjih veleposlanikov, ter Janez Škrabec, ekonomist, ustanovitelj in direktor podjetja Riko.
Rdeče-črne poslikave I.L.
Č
lani Študentskega kluba Ribnica so s privolitvijo tamkajšnje občine, ki ji je ob koncu leta 2012 Ministrstvo za obrambo brezplačno preneslo stavbo Ideal (nekdanji dom JLA), poslikali bočno steno. Tako je bil videz propadajoče stavbe sredi Ribnice nekoliko olepšan, a ne za dolgo. Kmalu po tem je nekdo na leseno desko, ki prekriva okno na stavbi, z rdečo barvo z velikimi črkami napisal »Tito«. »Rdečim« so se preko noči maščevali »črni«, saj so s to barvo napisali kraje, kjer so bili po vojni storjeni grehi prejšnje oblasti. Občina se še ni odzvala, saj je bilo pričakovati, da bo rdeče-črno poslikavo, ki še naprej deli Slovence, odstranila in zamenjala z novo.
DARILNI BONI, REDNE MESEČNE AKCIJE S 50% POPUSTI MESEČNE AKCIJE SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI WWW.TALEKS.SI NUDIMO BREZPLAČNO SVETOVANJE NAROČANJE NA 031 733 987 TATJANA TOMIČ LAUTAR S.P. MESTNI LOG 1/29, 1330 KOČEVJE
VSE ZA LEP IZGLED IN ZDR AVJE CELEGA TELESA! KOZMETIK A: NEGE OBRAZA, MASAŽE, PEDIKURA, DEPILACIJA, UMETNI NOHTI, LIČENJE,OBLIKOVANJE TELESA, ODSTRANJEVANJE CELULITA, TRAJNA LASERSKA DEPILACIJA...
ESTETIK A:
LASERSKI POSEGI, ZDRAVLJENJE AKEN, ODPRAVA PIGMENTNIH MADEŽEV, KAPILAR, POMLAJEVANJE IN LIFTING OBRAZA, ODSTRANJEVANJE BRAZGOTIN, ZABARVANOSTI OD AKEN IN GUB,...
ZDR AVJE:
LASERSKO ZDRAVLJENJE GLIVIC IN HERPESA, LAJŠANJE BOLEČIN, LIMFNA DRENAŽA, ODPRAVA MAŠČOBE, SHUJŠEVALNI PROGRAMI, VIBRACIJSKA VADBA,...
občini Velike Lašče so ob koncu lanskega leta zaključili prizidek k Osnovni šoli Primoža Trubarja in tako pridobili sedem novih učilnic nadstandardne velikosti. Hkrati so drugo nadstropje na stavbi dvignili toliko, da bo mogoče z manjšim vložkom urediti še štiri učilnice, če bodo seveda potrebe po dodatnih kapacitetah. Pri sami izvedbi so se pokazale še dodatne potrebe po posodobitvi plinske napeljave in prezračevalnih naprav, a bo naložba ostala v celoti v okviru zagotovljenih sredstev. To je bil največji finančni zalogaj občine lani skupaj z energetsko sanacijo nekdanje podružnične šole na Karlovici, kjer trenutno v treh oddelkih poteka predšolska vzgoja. Za energetsko sanacijo so uspeli pridobiti 85 odstotkov sredstev iz Kohezijskega sklada. Kot je dejala Metoda Kolar, ravnateljica osnovne šole in vrtca, bodo konec januarja proslavili 60 let predšolske vzgoje in odprli pridobljene učilnice. Osnovno šolo s podružnicama na Robu in na Turjaku obiskuje 379 učencev, vrtec s podružnicama na Turjaku in Karlovici pa 233 otrok.
SERVIS SMUČI G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P. KOČEVSKA C. 39, KOČEVJE TEL: 041 919 223
SERVIS SMUČI NAJVEČJA IZBIRA SMUČARSKE OPREME MOŽNOST NAKUPA: - STARO ZA NOVO - STARO ZA STARO - KOMISIJSKA PRODAJA SMUČARSKE OPREME
12
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Boj za ozdravitev
M
PISMO: MAMI TEJA
oj sin Jernej Šemec je pred štirimi leti, ko je bil star 14 let, zbolel za akutno limfoblastno levkemijo. Ob postavitvi diagnoze se nam je sesul svet. V trenutku se nam je obrnilo življenje na glavo. Šoku in strahu so sledila vprašanja, zakaj se je to moralo zgoditi prav mojemu otroku. Ko vse to sprejmeš – sprijazniš se nikoli – se začneš boriti, posebno ko izveš, da je možnost ozdravitve raka precej velika, se prične upanje. Na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo pediatrične klinike v Ljubljani, kamor je bil sprejet Jernej, je sledilo zahtevno zdravljenje s kemoterapijami in z njim povezani precejšnji stranski učinki zdravil. Vseh pet mesecev zdravljenja je naše življenje potekalo zelo kaotično. Sledile so vsakodnevne vožnje iz Kočevja v Ljubljano k Jerneju, kjer smo bili pri njem od jutra do večera. Odveč je govoriti, kako nam je bilo, kako smo se počutili, sestrici, ki je bila takrat stara 10 let, pa smo morali povedati, kako težko je bolan njen bratec. Rak, ki je zelo resna bolezen, je stvar cele družine, tako staršev, ki naredimo največ, kot tudi njegove sestrice, ki je ostala doma in je bila nehote potisnjena v ozadje, saj je bila naša pozornost usmerjena samo v našega bolnega Jerneja. Še dobro, da imamo babico in dedka. Po končanem zdravljenju se je Jernej vrnil domov. Končal je osnovno šolo in se vpisal v srednjo šolo. Življenje se je počasi vračalo na stare tire. Družina se je povečala še za enega člana in Jernej je dobil še eno sestrico. Minilo je že tretje leto odkar je Jernej
prvič zbolel. Imel je redne kontrole, počutil se je dobro, vendar pa tudi po ozdravitvi ostanejo v družini težave in stiske. Sprašuješ se, kaj če se bolezen ponovi, o tem si ne upaš govoriti, strah te je vsake kontrole. S starši, ki jih spoznaš na oddelku, katerih otroci so ravno tako zboleli za rakom, si nudimo medsebojno oporo in upanje. Upali smo in si želeli, da bo pri
gledaš otroku v oči, v katerih se zrcali trpljenje, ko vidiš strahotno željo po življenju, ko vidiš svojo nemoč, se ti lomi srce. Bolečine in žalosti, ki jo nosimo, ni mogoče opisati. V sebi zatreš vse svoje potrebe, saj je vse usmerjeno samo v bolnega sina, doma pa te čakata še dva otroka, ki te ravno tako potrebujeta in se trudiš, da bi jima zagotovil kolikor toliko normalno življenje, priznati pa moram, da mi to ne uspe vedno. Jernej je borec, ob sebi ima družino, ki ga nenehno bodri, in svojo Marušo, ki je bila ob njem že med drugim zdravljenjem. Veliko je tudi prijateljev in drugih ljudi, ki mu preko telefona, maila ali Facebooka sporočajo, naj se bori. V takih trenutkih je lepo, ko veš, da so ljudje, ki ti želijo ozdravitev. Ob samem zdravljenju pa nastajajo v družini dodatni stroški, ki niso majhni. Vsakodnevne vožnje v Ljubljano, posebna prehrana za Jerneja, kupi položnic doma. Poleg tega smo morali med Jernejevim zdravljenjem v lanskem letu sani-
Otroka gledaš v oči, v njih pa se zrcali trpljenje z izjemno željo po življenju. Jerneju dosežena remisija in s tem trajna ozdravitev. Na ponovni kontroli, ki jo je imel Jernej v lanskem aprilu, pa ponovni šok. Prvi relaps po preboleli levkemiji. Sledilo je ponovno zdravljenje po protokolu, tako da je Jernej zapustil bolnišnico meseca oktobra istega leta in se vrnil domov. Pred prazniki, ki so se bližali, si nismo želeli nič drugega kot to, da vse, kar je Jernej prestal za vedno, ostane v letu 2013 in se nikoli več ne ponovi. Želja se nam ni izpolnila. Na kontroli 2. januarja letošnjega leta, samo tri mesece po končanem zdravljenju, je moj sin že tretjič zbolel za to hudo boleznijo. Nimam besed. Ko to pišem, naš Jernej že prejema ponovno prvo kemoterapijo, ki naj bi bila še močnejša od dosedanjih. Po doseženi remisiji sledijo še obsevanja in presaditev kostnega mozga. Stranski učinki, ki jih povzročajo kemoterapije, so ubijalski. Grozno je že, ko ti povedo diagnozo. Ko
rati tudi hišo v celoti, za katero še vedno plačujem kredit, saj je vanjo zatekala voda in se tem povzročila vlago v prostorih in pojav plesni, ki je škodljiva za zdravje vsakega človeka, kaj šele za Jerneja, za kar sploh niso potrebne besede. Ob vseh rednih, nepredvidenih izrednih stroških v lanskem letu, pa tudi stroških, ki me čakajo še v letošnjem letu, smo popolnoma finančno izčrpani. Zato prosimo vse ljudi dobre volje, da nam v stiski, v kateri smo se znašli, skušate pomagati po svojih močeh, za kar se vam že vnaprej toplo zahvaljujemo. Sredstva za Jerneja zbiramo na: Območno združenje Rdečega križa Kočevje, Ljubljanska cesta 7, 1330 Kočevje trr: SI56 0232 00019550 743 sklic: 00 2014 Pomoč potrebna takoj!
MINEŠTRA
ŽIVELE RAZLIKE
v izvedbi Mladinskega kluba Sodražica
tradicionalna
dramsko-glasbena
Krošnjar / februar, mmxiv
70% igra + 30% glasba + 100% smeh
mineštra
Tok’ dobra, da bi jo kar pojedu!
Dvorana DC- 16 v Dolenji vasi
petek, 21. 2. 2014
19.30h
Ribniški študentski klub vabi na
DRAMSKOGLASBENO MINEŠTRO, ki jo bodo zakuhali mladi igralci in glasbeniki iz Sodražice. Temeljni recept za okusno Mineštro je preplet komične igre in glasbenih vložkov. Tokrat bomo pokukali v kuhinjo družine Raznolikovič, ki živi svoje mirno življenje, vse dokler jim vsakdana ne prevetri babi Rezi, ki se po smrti moža priseli pod njihovo streho. Ne samo, da jim nova članica ožje družine čisto popestri vsakdanjik, ampak se pokaže tudi, da so si med seboj bolj različni, kot bi si lahko mislili. Le kako se bodo spopadali s tem? Pridite, pa boste videli! Lepo vabljeni v Dolenjo vas v dvorano DC-16 v petek, 21. 2. 2014, ob 19.30, na polno zajemalko smeha in glasbe! Vstop prost
SPOMLADANSKI VPIS V PLAVALNO ŠOLO PLAVALNEGA KLUBA INLES RIBNICA Dragi otroci in starši. Čeprav smo šele v zimskem času, pa bomo v Plavalnem klubu Inles Ribnica v februarju začeli s spomladanskim delom plavalne šole. Zato imate vsi otroci, ki ste morda ravno dopolnili 4 leta ali pa ste zamudili jesenski vpis, možnost vpisa v naslednje termine do zapolnitve mest: Začetna plavalna šola (otroci stari 4-6 let) sreda od 16.30 do 17.30 sreda od 17.30 do 18.30 ponedeljek in četrtek od 16.30 do 17.30 torek in petek od 17.30 DO 18.30 Nadaljevalna plavalna šola (otroci stari 5-9 let) ponedeljek in četrtek od 17.30 do 18.30 torek in petek od 16.30 do 17.30 torek in petek od 13.45 do 14.45 Športna šola plavanja (otroci stari 8-10 let) ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14.45 do 16.00 ponedeljek, sreda in četrtek od 13.45. do 15.00 Rekreativna šola plavanja (otroci stari 10-14 let) sreda od 15.00 do 16.30 Vpis bo potekal od 3.2. do 7.2.2014 od 17h do 18h na bazenu ŠCR ali preko elektronske pošte: plavalniklub.ribnica@gmail. com Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. številko O4O 828 656. VABLJENI!
Dobra hrana in dobro vino gresta vkup. Zato bodi pozdravljen pohodnik, ljubitelj suhomesnatih izdelkov, človek vedrega srca in pozitivnih misli, morda zgolj firbec ali samotar, veseljak ali limona, pridi na Sv. Ano, ker se bo 29.3.2014 zgodila
14. SALAMIADA
Potek salamiade: • Sprejem salam 9.00 - 11.00 • Prijavnina 10 EUR • Začetek ocenjevanja 11.00 • Zaključek ocenjevanja 14.00 • Razglasitev zmagovalca 14.30 • Pogostitev vseh prisotnih z Ihanskim brancinom lanskega zmagovalca Vsak izmed udeležencev prejme za ocenjeni vzorec diplomo z doseženim rezultatom, prve tri salame pa prejmejo trofeje za osvojeno mesto. Zmagovalec se vpiše tudi na mesnico slavnih. Tudi za dobro kapljico in harmoniko bo poskrbljeno. Zato si le vzemite čas in pridite. Bo veselo! Levč: 041 552 056, Bobl: 041 644 415
POČITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE V ROKODELSKEM CENTRU RIBNICA, Od 17. 2. do 21. 2. 2014, Vsak dan od 9. do 12. ure. Namenjen otrokom od 6. do 10. leta starosti. Za več informacij smo vam na voljo na telefon 01 8361 104, ali na elektronski naslov info@rokodelskicenter-ribnica.si
13
14
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Samo Jeranko med potapljanjem
Vselej hudomušna Odmevno predavanje svetovnega Jakliča in državnega prvaka ter rekorderja I.L.
O
ba sta Ribničana in oba suhorobarja. Metod in Franc Jaklič. In oba neusmiljeno, ob vsaki priliki, vrtita jezika. Kakšna mojstra znata biti, sta pokazala tudi na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani. »Na ramena sva si oprtala krošnjo in brž po prireditvenemu prostoru, od stojnice do stojnice. Glej ju Ribničana, spet sta prišla. Prisluhnimo jima, zagotovo bosta imela kaj sočnega za oznanit,« je znancu razlagal Metod. Franc pa dodal: »Tokrat sva delila kuhalnice, da ja ne bodo mislili, da smo Ribničani 'škrti'«. Metod je nadvse dejaven delavec, z dolgoletnim poslanstvom v domačem kulturnem društvu, za katerega je več let režiral predstave za gledališki oder. Kreativen je tudi v Turističnemu društvu Ribnica, najraje poje, v prostem času, kolikor ga pač čili upokojenec ima, pa zasuka rokave in ročno izdeluje obode za sita. Franc je prav tako hudomušen in vsa leta zaprisežen suhi robi kot osnovni dejavnosti. Svoje izdelke obiskovalcem na domu predstavi na poseben način, trgovska žilica, s katero vešče baranta, pa mu je bila položena v zibelko. Ko bi le bilo takšnih Ribničanov še več!
DARINKA SULJEVIĆ
S
krivnosti doseganja velikih globin, predavanje Sama Jeranka, je v januarju napolnilo dvorano Rokodelskega centra Ribnica. Samo ima za seboj lepo zbirko vrhunskih uspehov. Je 12-kratni državni prvak, 4-kratni državni rekorder (z enim vdihom na globino 75 m brez plavuti in na 92 m s plavutmi). Med letoma 2011 in 2012 je bil svetovni rekorder v potapljanju na vdih. Velik uspeh je dosegel na Bahamih pred tremi meseci, kjer sodelujejo le največji svetovni športniki v apnei, in sicer že zgoraj omenjeni rekord s plavutjo, ki velja za kraljevsko disciplino, brez plavuti pa za najtežjo, saj se globina dosega težje. Samo Jeranko, 23-letni absolvent strojne fakultete, je mladost preživel v Ribnici in kar 14 let treniral plavanje, zaradi poškodb v srednji šoli pa se je začel potapljati. Resneje je začel trenirati leta 2009, ko je na tekmovanju na Danskem dosegel državne rekorde. Z enim samim vdihom se potopi 98 m pod vodo in v mirovanju brez dihanja zdrži tudi 7 min in 30 s, pri čemer mora biti popolnoma sproščen in obenem buden ter uživati v tem, kar počne. Čim začuti nelagodnost, napetost, mora s potapljanjem tisti hip zaključiti. Z
velikim veseljem se je odzval povabilu Društva Joga v vsakdanjem življenju Ribnica in nas skozi uro in pol dolgo predavanje popeljal v čaroben svet velikih globin. V Društvu Joga v vsakdanjem življenju Ribnica smo našli kar nekaj stičnih točk, še posebej v pomembnosti dihanja, tudi sproščanja, budnosti, krepitvi in jakosti mišic. Mi to izvajamo za zdravje in trdoživost, športniki za boljše rezultate. Samo je poudaril: »Vseh teh rezultatov ni mogoče doseči brez treninga in pravilnih tehnik dihanja. Dihanje je najosnovnejši življenjski proces, s katerim zagotavljamo delovanje telesa na celičnem nivoju. Napačno je mišljenje, da je učinkovito dihanje potrebno le za doseganje ekstremnih rezultatov. Pravilno dihanje je namreč najbolj preprost način, kako izboljšamo vsakodnevno počutje in kontroliramo stres.« Prav s to mislijo je Jeranko tudi zaključil predavanje. Samo je že začel s pripravami za to leto, njegov cilj pa je preseči globino 100 m. V Jadranu ni primernega mesta za trening, tudi globina v Egiptu je postala preplitka, najboljša je na Bahamih, kar pa je zanj kar velik finančni zalogaj, saj je sam svoj sponzor.
Krošnjar / februar, mmxiv
15
slovaščina poljščina češčina Nudimo tudi prevajanje:
Ivano Čampolini posnel svojo skladbo in videospot
"V
petek zvečer sem prejel e-mail, s katerim so me dobri ljudje obvestili, da si lahko na platformi YouTube ogledam prvi videospot Ivana Čampolinija. To sicer ne bi bilo nič nenavadno, če ne bi vedel, kdo je ta vesel in prijazen fant, ki je pred leti za moje podjetje delil letake. Seveda sem kliknil na spletno povezavo in si ogledal celotno pesem – in ja, besedilo mi je bilo zelo všeč, ker je preprosto Ivanovo." Ivano Čampolini je umetniško ime Ivana Čampe iz Ribnice, stanovalca bivalne enote v Sodražici in priljubljene lokalne legende. Nekateri pravijo, da je poseben, in prav imajo. Ivana od ostalih ločuje to, da ga že celo življenje spremlja velikanska ljubezen do glas¨Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.¨ Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 1. januarja 2014, zapustil naš ljubljeni oče, dedek in stric Nedeljko Tukerić. Pokojnik počiva na pokopališču Lautenbach v Zvezni republiki Nemčiji. Žalujoči vsi njegovi.
IVAN GABRIČ
be. Ivan je zbiralec starih plošč in kaset, priložnostni DJ, redno tudi zapoje v vaški gostilni in občasno z drugimi znanimi glasbeniki. Na pamet zna več kot 300 besedil slovenskih in hrvaških izvajalcev. Ivan rad priskoči na pomoč vsakemu, ki ga potrebuje. Pri tem vse poti opravi izključno s štopanjem. Je tudi glasen zagovornik prebivalcev bivalne enote. Po večletnem prizadevanju se mu je uresničila življenjska želja – posneti avtorsko pesem v profesionalnem studiu. Pri tem so mu prijateljsko priskočili na pomoč uveljavljeni glasbeniki, studijski mojstri in producent. Ivan verjame, da mu bo projekt pomagal v življenju početi to, kar ima najraje – ukvarjati se z glasbo.
- angleščine - nemščine - italijanščine - francoščine - španščine Od 17 €/avt. stran Lektoriranje besedil v slovenskem jeziku. gsm: 041 798 395 info@prevajanje-sara.si www.prevajanje-sara.si
MESEČNI SEJEM 1. MARCA V RIBNICI, PRED MIKLOVO HIŠO IN 6. MARCA V LOŠKEM POTOKU, PRED OSNOVNO ŠOLO TEKSTIL, OBUTEV, POSTELJNINA, SVEČE, ... VABLJENI OD 8 DO 16 URE gsm: 031 359 976, Ljubica Maršanič s.p. Breg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev
LAST IN POSEST D.O.O., ROŠKA CESTA 8, 1330 KOČEVJE
Ivano Čampolini je umetniško ime Ivana Čampe
16
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Intervju:
Pedro Opeka MARJAN ŽIBERNA, FOTO: STANE KERIN
T
a pogovor je potekal novembra, ko je Pedro Opeka zadnjič obiskal Slovenijo, a sporočilo, ki ga prinaša s sabo, je brezčasno. Ne pravijo mu zaman tudi bojevnik upanja. Delo, ki ga že desetletja opravlja na Madagaskarju, je boj z bedo in brezupom. A zahvaljujoč neuničljivi volji in veri, da je svet lahko boljši, kot je, vztrajno premaguje dan za dnem. Lani je bil nominiran tudi za Nobelovo nagrado za mir. Te sicer ni prejel, a zdi se, da je to zadnja stvar na svetu, ki bi si jo želel. Vsaj zaradi samega sebe ne.
P
red novembrskim obiskom Slovenije je bil na 'turneji', bil je na Mauritiusu, vzhodno od Madagaskarja ležeči otoški državi, na Reunionu, ki je od Madagaskarja oddaljen dobro uro z letalom in še vedno spada k Franciji. »Kakšna razlika! Na Reunionu ljudje živijo podobno kot v Evropi, moji bratje na Madagaskarju pa živijo v srednjem veku, shajajo s centi,« pravi. Njegova identiteta je (vsaj) dvojna – o sebi govori kot o Slovencu in človeku z Madagaskarja. A hkrati pravi, da zaradi nečastne vloge, ki so jo v preteklosti odigrali beli kolonizatorji otoka, lahko kot belec pove tamkajšnjim oblastem le delec tistega, kar ji gre. Oziroma, da mora svoje sporočilo vriniti med vrstice.
O
peka se je rodil leta 1948 na obrobju Buenos Airesa, argentinske prestolnice, slovenskima staršema. Njegova mati je bila doma iz Velikih Lašč, oče pa iz Begunj pri Cerknici. Že kot otrok je pomagal očetu pri zidarskih delih, pri 15 letih pa je začel obiskovati semenišče. Teologijo je študiral najprej v Ljubljani, nato pa v Parizu. V času študija, v začetku 70ih let minulega stoletja, je prvič obiskal Madagaskar. V otroštvu pridobljeno znanje mu je pomagalo pri zidarskem delu, ki ga je opravljal kot pomočnik v župnijah tamkajšnjih misijonarjev. Po zaključku študija leta 1975 je bil v Lujanu, mestu nedaleč od Buenos Airesa, posvečen v duhovnika, kmalu zatem pa je odšel na Madagaskar, državo, kjer velika večina ljudi živi pod pragom revščine. V Vangaindranu, mestu na jugu četrtega največjega otoka na svetu, je bil imenovan za župnika. Za najrevnejše je gradil hiše in sodeloval pri gradnji tamkajšnje bolnišnice. Leta 1989 je v Atananarivu, malgaški prestolnici, začel graditi tako imenovano mesto upanja. Gibanje Akamasoa (kar v malgaškem jeziku pomeni Dobri prijatelji), ki ga je ustanovil, sedaj vključuje okoli 25.000 ljudi. Pod njegovim vodstvom je na nekdanjem mestnem smetišču začelo rasti naselje, ki je postalo dom več kot 11.000, prej brezdomnim in med smetmi živečim, otrokom. Mnogim je dobesedno rešil življenje. Opeka je v Malgaših, za katere pravi, da so se morali zaradi revščine in otoške izoliranosti umakniti v otopelo vdanost v usodo, da ne bi znoreli od gorja, vzbudil novo upanje.
Razviti svet se zadnja leta še zlasti veliko ukvarja s svojimi problemi, ki pa so v primerjavi s težavami, s katerimi se soočajo ljudje t. i. tretjega sveta, skoraj smešne. Vas to kdaj spravi v jezo, obup? Obupan nisem, včasih pa človeka prime sveta jeza. Tega sveta preprosto ne morem razumeti. Imamo toliko znanosti, toliko znanja in podatkov, vse vemo o dogajanju v svetu. Vemo, koliko bogastva je na Zemlji, vemo, koliko je ljudi na njej, poznamo natančno proračun in BDP vsake države … Ob vseh teh informacijah in bogastvu ne moremo ostati brezbrižni in brezčutni do tega, kar se dogaja v Afriki, na kontinentu, ki ga je svet pozabil. Pa vendar se to dogaja! Izgovarjamo se, da so Afričani nesposobni, da ne znajo gospodariti … Mi bi jim lahko nudili najosnovnejše stvari – zdravstveno oskrbo, pitno vodo, človeka vredno stanovanje … Nič velikega, samo najosnovnejše rabijo. Ne razumem, zakaj jim Zahodni svet, razvite države, ne pomaga bolj neposredno, bolj učinkovito. Vse to bi jim lahko dal, pa jim ne da. Zato dvigam glas za te najrevnejše, posebej za otroke in mladino na afriškem kontinentu. Kljub brezbrižnosti bogatega dela sveta vi ne obupate. Od kod vam energija in upanje? Dobim jo od otrok. Na Madagaskarju smo s ceste pobrali 11.328 otrok, to je celo mesto … Ko me ti otroci srečajo, pozdravljajo in prijemljejo za roko, pri tem pa jih je en sam smeh. Takrat vidite prav posebno življenjsko moč, posebno energijo, kakršne v Evropi ne morem videti. Zaradi teh otrok vztrajam, zanje se moram boriti. Na tisoče jih je, na milijone! Kdo vam pomaga pri delu, ki ga opravljate? Pomagajo mi dobri ljudje, veliko dobrih ljudi. Naša skupnost Akamasoa, mi smo iznašli nov pristop do revnih. Ko sem dobil na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti neko priznanje, sem se sam pri sebi vprašal, kje je moja znanost in kje umetnost. In sem ugotovil, da je znanost v skupnosti, v kateri delam, v tem,
Krošnjar / februar, mmxiv
da smo se znali približati najrevnejšim in da je umetnost v tem, da smo znali z njim živeti tako, da so nas sprejeli in so bili pripravljeni zapustiti cesto in smetišča ter začeti novo življenje. To sta znanost in umetnost, ki smo jo ustvarili. Zato ne bom dopustil, da bodo velike organizacije vstopile v naše združenje. Vse večje ustanove se hočejo, ko vam pomagajo, v vaše delo vtikati. Dajo pomoč, a te hkrati vežejo. Mene ne bo nihče vezal, nihče nas ne bo vezal! Veže me samo Bog in on mi daje svobodo. Katere organizacije imate v mislih? Njihovih imen mi ni treba omenjati. To so velike mednarodne organizacije, ki za svojo administracijo porabijo več, kot pa pride do revnih, resnične pomoči potrebnih ljudi. Vse tiste, ki delajo v njih, bi rad vprašal, kolikokrat so vstopili v hišo revne družine, ali so kdaj peljali ob dveh zjutraj kakšno mamo, ki bo rodila, v bolnico. Če si daleč od teh ljudi, ti ne bodo zaupali, biti moraš z njimi, biti moraš eden od njih. Potem lahko s skupnimi močmi napravite, kar je uspelo iz tega kraja gorja napraviti nam. Zato jaz o revščini ne morem predavati. Jaz pričujem o tem, kaj smo napravili skupaj, pričujem o tem, kako smo skupaj vstajali in napredovali. To je razlika med človekom, ki predava – tistim, ki se je tega naučil iz knjig in natančno pozna postopke boja proti revščini, »prva točka to in to, druga točka to in to« –, in nekom, ki to živi. Tak človek lahko pozna teorijo veliko bolje, kot jo poznam jaz in lahko predava bolje, kot znam predavati jaz. Ampak to počne brez duha in duše, brez prepričanja in ljubezni. Jaz pa govorim iz prakse, iz življenja najbolj revnih ljudi. Zato me lju-
dje poslušajo in mi sledijo. Vsako leto grem enkrat, dvakrat v Francijo, kamor me povabijo. Na predavanje pride 300, 400 ljudi, vlada torej zanimanje. Na povabilo se odzovem, ker verjamem, da me Bog ne pošilja samo zato, ker lahko tako zbiram denar za revne, ampak ker lahko v ljudeh na Zahodu prebujam vest. Lahko rečem, da se povsod, kamor pridem, hitro ustvari prijetno, prijateljsko vzdušje, kjer ljudje verjamejo, da je bolj solidaren,
bolj pravičen svet v resnici možen. To je svet, ki ga živim, svet, ki ga v naši skupnosti živimo že 40 let! Ne govorim o tem, kako bi bilo lepo, če bil svet lepši in pravičnejši, kako lepo bi bilo, če bi si med sabo pomagali – to mi živimo! Kdo so ljudje, ki so v skupnosti Akamasoa? Jaz sem edini misijonar, sicer pa so to domačini, Malgaši. Občasno so prišli pomagat tudi ljudje od drugod, ki smo jih seveda sprejeli, saj nismo zaprta
17
skupnost. Ampak jaz smatram, da bodo Madagaskar prenovili Malgaši sami, ne pa ljudje od drugod, recimo Evropejci. Saj tudi v Slovenijo ne bo prišel nekdo od drugod, recimo Nemci ali kdo drug, da bi reševal naše probleme. To bodo morali Slovenci napraviti sami. Za Malgaše sami pravite, da so nagnjeni k fatalizmu, vdanosti v usodo. Jih je vaš zgled kaj spremenil? Ljudje na Madagaskarju so stoletja živeli v revščini in sploh niso vedeli, da je možno tudi drugačno življenje. Tudi ko so dobili svojo državo (leta 1960 je Madagaskar, ki so ga leta 1883 Francozi razglasili za svoj protektorat, vzpostavil popolno neodvisnost; op. p.) ta ni skrbela za dobro svojih ljudi. Nova infrastruktura – ceste, šole, bolnišnice in še vse drugo – ni bila vzpostavljena. V državi, ki nima cest, ljudje ne morejo trgovati med sabo. Lahko pridelujejo hrano in izdelujejo različne izdelke, a ker ni cest, tega ne morejo prepeljati drugam in tam prodati. Tako pridelek, če ga je veliko, propada. Upoštevati je treba tudi, da je Madagaskar otok, odmaknjen od celine. Na celini, v Afriki, so se plemena mešala med seboj in tako je prišlo do izmenjave, do napredka. Na Madagaskarju tega ni bilo, ljudje so bili izolirani, ničesar drugega niso poznali, verjeli so, da je življenje pač takšno, kot je. Njihov fatalizem je psihološka obramba, ki jih je obvarovala pred obupom. Drugače bi lahko od samega gorja znoreli. Kako gledate na to, da so vas predlagali za Nobelovo nagrado za mir? Če bi jo dobili, bi se znašli tako v družbi ljudi, ki so si jo zaslužili, kot tudi takih, ki je niti
18
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
slučajno niso vredni. Veste, meni so dali nagrado že ljudje, najprej in najbolj ljudje na Madagaskarju, ker so mi verjeli, me sprejeli kot enega od svojih in mi sledili. Pa tudi ljudje po svetu, v Franciji, Avstraliji, Sloveniji, kjer so me toplo sprejeli. Jaz ne delam za nagrade, a če taka nagrada pride, je dobrodošla. Odpre vrata po svetu, saj se človeka, ki dela za mir, ne bo nihče otepal. Svet mu prisluhne, ko govori o najrevnejših. Po drugi strani pa so ljudje, ki to počnejo, prav zaradi tega tudi preganjani – naznanjajo vse laži, korupcijo, egoizem, vso pokvarjenost v zelo revnih državah. Tam se svojim delom izpostavljate. Za mir delate, ko si prizadevate za resnico, solidarnost, za skupno dobro. To pa gre tistim, ki imajo oblast v svojih rokah, pri čemer jih skrbi le njihova korist, v nos. Kakšen je vaš položaj na Madagaskarju? Ste pripadnik bele rase, ki je domačine kolonizirala in jim dolgo krvavo preprečevala osamosvojitev. Malgaška vlada me je predlagala za Nobelovo nagrado. Belega človeka, pomislite! Beli človek je koloniziral Afriko in povzročil toliko gorja Afričanom, zaradi česar je bil vedno spor med rasama. Ko sem slišal, da me je vlada predlagala, sem rekel. »Moj Bog, hvala ti za to priznanje.« Pa nimam v mislih samo priznanja svojemu delu, pač pa priznanja revnim malgaškim ljudem. Ta revščina na Madagaskarju je ena velika krivica. Zato jaz večkrat napadam malgaške oblastnike. Na Madagaskarju nikoli nismo imeli politikov, ki bi bili pošteni, humani, patrioti … To sem povedal, kar je največji malgaški časopis objavil na prvi strani z velikimi črkami. Zdaj, ko sem že tako dolgo med njimi in vedo, kaj sem napravil za ljudi, imam, pa čeprav sem bel, pravico kaj reči. Ne veliko, ampak nekaj lah-
ko povem – v tisto, kar mi je kot belcu dovoljeno povedati, pa je mogoče vendarle vplesti resnico. V zvezi z oblastjo: pred nekaj leti je bilo govora o načrtih Južnih Korejcev, da na Madagaskarju dolgoročno najamejo velike površine obdelovalne zemlje, od česar pa Malgaši ne bi imeli kaj dosti. So bili ti načrti uresničeni? Ne, niso bili. To je bilo v času prejšnjega predsednika (Marca Ravalomanane, ki je predsedoval Madagaskarju v obdobju 2002– 2009, op. p), ki ni bil odstavljen z vojaškim udarom, kot se govori po svetu, pač pa ga je odstavilo
družbe. Danes pa imamo svoje ambulante, bolnice in porodnišnice, ti ljudje pa so zgled Madagaskarja! Agencije, ki vozijo skupine turiste po vsej deželi, želijo zaključiti njihov obisk z ogledom vasi naše skupnosti Akamasoa. Hočejo jim pokazati red in čistočo, ki vlada v naših vaseh. Tudi rože imamo. Pokazati jim hočejo otroke, ki hodijo v šolo, so veseli, ne prosjačijo in pozdravljajo druge ljudi. Pokazati jim hočejo kraj, kjer je bilo nekoč toliko umazanije, revščine, medsebojne nevoščljivosti in nasilja. Ja, tudi nasilja. Skraj-
malgaško ljudstvo. Ravalomanana je to hotel napraviti sam, na lastno pest, ne da bi za mnenje vprašal parlament. To dogovarjanje za oddajo zemlje Korejcem je bila ena od stvari, ki so ga odnesle z oblasti. Življenje na Madagaskarju je težko tudi zaradi zelo slabega zdravstvenega sistema. Vzpostavljanje medicinske pomoči za revne je ena od stvari, s katero se posebej zavzeto ukvarjate. Ko so šli naši revni ljudje, ljudje s smetišč, nekoč v bolnico, so bili zadnji, ki so bili sprejeti, ker so bili umazani, raztrgani in revni. Imeli so jih za odpadek
na revščina ubije vse v človeku, zato med ljudmi ni več nobene solidarnosti. Ampak prav ta kraj, kjer je bilo nekoč toliko gorja in bolečine, je postal kraj medsebojne povezanosti in veselja, zato ga hočejo pokazati tujcem. Ob nedeljah prihajajo k nam k maši obiskovalci, včasih jih je sto, morda še več. Sploh ne vem, kdo bo prišel, vem pa, da bodo v nedeljo z nami novi turisti, ki jih ne bom ne vabil ne poznal. Povabil jih je Bog. In jim rečem: »Jaz vas ne poznam in vas nisem povabil. V našem programu vas ni bilo. Ampak vi ste tukaj, torej vas je Bog po-
Krošnjar / februar, mmxiv
vabil, da pridete.« Pridružijo se nam in včasih ostanejo z nami vse do konca. Ostanejo tri ure – tri ure, polne petja, plesa, veselja, upanja … Sploh ne opazijo, kdaj so minile. Po koncu maše se obrnem k njim in jim rečem: »A ste še vedno tukaj?« »Ja,« rečejo in so začudeni, kako dolge ali kratke, kakor hočete, so bile te ure. Ste imeli tudi vi kdaj težave z zdravjem? Sem, in to tako hude, da sem večkrat mislil, da ne bom preživel. Sedem let sem bil bolan. Imel sem amebe in še več drugih zajedavcev, vsega skupaj sedem vrst, ki so me izčrpavali, mi jemali moč, me delali strašno nervoznega. Koliko je mojih bratov in sester Malgašev, ki so umrli! Bil sem bolan z njimi, a sem preživel. Imel sem srečo, da sem se lahko zdravil zunaj, v tujini. Oni pa niso preživeli, ker niso imeli denarja za zdravljenje. Smrt sočloveka vas vleče dol, k zemlji, ampak si kljub temu rečemo: »Pokopali bomo tega brata z vsem srcem in vso ljubeznijo in bomo šli naprej.« Ampak danes imamo, kot sem povedal, svoje ambulante in bolnice. Kakšni smo v vaših očeh Slovenci? Smo res tako občutljivi za tujo nesrečo in pripravljeni pomagati, kot se nam po navadi zdi? Smo, zelo! Med obiskom Slovenije sem doživel čudovite stvari, prave male čudeže. Slovenci takoj pomagajo, če vedo, da gre denar za ljudi, ki ga resnično potrebujejo, in če imajo zaupanje v vas. Posamezniki so mi dajali take zneske, da sem se spraševal, kako je to sploh mogoče. Nekateri so darovali celo več kot podjetja. Neverjetno! V Franciji, Mehiki, na Madagaskarju sem srečeval skupine Slovencev, pri katerih je bila prva gesta nabirka. Spomnim se gospe, ki je rekla, da je lepo, da smo se srečali, se pozdravili in skupaj fo-
tografirali, da pa je nekaj veliko pomembnejše od tega. »Naš nasmeh vašim otrokom ne bo nič pomagal,« je rekla, snela nekomu klobuk z glave in začela zbirati denar. »Tole bo pomagalo, da jim boste lahko kupili obrok riža ali pa peljali nekoga v bolnico.« Slovenci smo solidarni in Bog daj, da bi taki ostali! Slovenci smo ljudje srca. Med obiskom Slovenije sem na predavanju, ki sem ga imel, videl dva fanta jokati. Odrasla fanta! Rekel sem: »Imata srce!« Slovenci ga imamo. Ne bojmo se ga pokazati, ne bojmo se biti iskreni! Hinavščina, dvoličnost in egoizem nikoli in nikjer ne prinašajo sreče. Za revne ljudi na Madagaskarju ste napravili ogromno, kakšni pa so vaši načrti za naprej? Graditi naprej mesto revežev, ga prenavljati in popravljati, ga širiti … Po 24 letih, odkar obstaja, je treba še naprej graditi nova naselja, šole, ambulante, ceste, napeljevati elektriko in vodo. Ko hodim po svetu in pripovedujem, kaj počnemo, hodi z mano vseh 25 tisoč ljudi, ki so direktno povezani s tem projektom. Dela imamo še za desetletja. Verjamem, da je boljši svet možen, pa čeprav se včasih ne zdi tako. A prav to mi delamo in dokazujemo. Zmagali smo nad usodo, nad skrajno revščino, to pa ni lahko. Daleč od tega, da bi lahko rekel, da smo dokončno zmagali. Zato nikoli ne govorim o uspehu, govorim o pravi smeri, v katero smo šli – v smer pravičnosti, resnice in dostojanstva. Za vsakega človeka na tem svetu, za vsakega otroka, mora biti dostojanstvo realnost. Ne samo želja, tako kot govorijo v Združenih narodih: »Želimo da …, želimo da …, želimo da …« Pri nas je to dejstvo. Dejstva pa govorijo sama zase. Naša skupnost pravzaprav ni več projekt, pač pa gibanje solidarnosti, gibanje, ki se ne bo nikoli več ustavilo. Nekdo me je opredelil kot bojevnika upanja. To so mi rekli drugi, ne sam sebi, ampak sem bil vesel, da so ljudje uvideli, da je to res boj, vsakodnevni boj. Vsak dan, ko vstanem, rečem. »Bog, daj mi moč, da bom kos današnjemu boju proti revščini.«
19
20
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Ribniški plavalci na stopničkah zaključili staro leto MIHA KOREN, TRENER
Za slovo je padel Maribor
R
okometaši Ribnice Riko hiš so v najboljši igri to jesen dvajsetim osvojenim točkam dodali še dve, najbolj žlahtni. V sanjski tekmi proti tretje uvrščenemu RK Maribor Branik so jih vpisali že v prvem polčasu, v drugem delu pa z imenitno igro tudi oplemenitili. Ključ po tihem pričakovane zmage je imela ves čas v rokah trda obramba, letos najmočnejše orožje Ribničanov. Robert Beguš je vedel, da lahko viole preseneti s postavitvijo 6:0. In imel je prav. To je povsem odrezalo sicer odličnega organizatorja in strelca gostov Miho Zarabca, saj so njegove asistence predvsem na krožnega napadalca Blaža Kleča končale v gozdu rok domače obrambe, sam pa se je med strelce prvič vpisal v 38. minuti. Veličastnih sedem (pri Ribničanih je v prvem polčasu na igrišče stopil le Košmrlj) je tako povsem zmedlo viole, ki so tudi s pogostimi menjavami izgubljale priključek. Da v zraku močno diši po slastni božični in novoletni zmagi, je v 19. minuti nakazal Alen Marković. Takrat so Ribničani vodili z 10:7, do konca prvega polčasa pa so dosegli še dva zadetka več, zadnjega ob izdihljaju, ko je Črt Abrahamsberg zadel iz mrtvega kota. Leteče menjave so bile edino orožje gostov, ki so tako skušali utruditi neutrudne Ribničane. A vse zaman, načrt je spodletel. V 39. minuti je z zadetkom Mateja Merharja rezultat kazal že 21:12 za Ribničane. Vendar se Maribor
I.L.
ni dal in je z delnim izidom 5:0 v naslednjih osmih minutah oklestil visoko vodstvo. Vendar se jim je tudi ta načrt izjalovil, saj so suhorobarji iz rokava povlekli svojega jokerja, Črta Arahamsberga. Ta je vsak dvom o uspehu svoje ekipe odpravil s petimi zadetki v zadnjih desetih minutah, z vlogo velemojstra na desnem zunanjem ter seveda ob izdatni podpori celotne ekipe. Ribničani so slavili zmago s končnim rezultatom 29:26. Mariborčanom pa je poraz,
s katerim so bržkone ostali brez možnosti, da bi v nadaljevanju s Celjem PL ostali v igri za drugo mesto, prekrižal načrte po okrepitvi. Črt Abrahamsberg je tekmo komentiral tako: »Obramba, obramba! S to publiko smo ostali v višavah. Ja, malce nas je zmanjkalo, le kako nas ne bi. In dvignili smo se kot feniks iz pepela.« Nasprotnik Grega Jamnik pa je dodal: »Ribnica je borbena, srčna, mi se nismo znašli. To so tudi izkoristili in zasluženo zmagali.«
Z
adnje tekmovanje preteklega leta so ribniški plavalci zaključili na najboljši možen način. Na močnem mednarodnem plavalnem mitingu so v Mariboru 22. in 23. 12. 2013 potrdili uspešno leto 2013. Leto, v katerem je bilo osvojenih 47 medalj na državnih prvenstvih, od tega 13 zlatih, 20 srebrnih in 14 bronastih. Državni prvaki so postali Lucija Kous med članicami, Chad Andoljšek med kadeti in Nadja Padar med mlajšimi deklicami. Na državnih prvenstvih so posamezne medalje v preteklem letu dobili še Jan Mate, Jošt Pavlin, Tim Zobec, Ana Kastigar, Robi Lovšin. Poleg uspehov na državnih prvenstvih pa so ribniški plavalci osvajali najvišja mesta na vseh tekmovanjih, katerih so se udeležili. Na zadnjem mednarodnem mitingu v Mariboru je Lucija Kous slavila na 50 m in 100 m hrbtno. Chad Andoljšek je osvojil med mladinci tretje mesto na 50 m in 100 m prosto. Jošt Pavlin pa je v kadetski kategoriji osvojil prvo mesto na 100 m prsno ter drugo mesto na 50 m in 200 m prsno. Nekaj sreče pa bi potrebovala ribniška moška kadetska štafeta, v postavi Tim Zobec, Jošt Pavlin, Matej Padar in Chad Andoljšek, ki je kljub odličnemu nastopu, dvakrat minimalno, govorimo o stotinkah, zgrešila državni rekord na 4x 50 m mešano za kadetsko kategorijo.
Krošnjar / februar, mmxiv
21
UR ARSTVO PAJNIČ Urar, Graver Zlatko Pajnič s.p. TZO 65, Kočevje tel: 01 89 58 300 gsm: 041 847 048 Odprto: 8 - 12, 16 - 18, sob 8 - 12
Nagrado podeljuje Urarstvo Pajnič: 1. ura v vrednosti 30 € 2. pas za uro v vrednosti 10 € 3. baterija za uro v vrednosti 5 € Za prevzem nagrade pokličite na tel. 070-899-998
Nagrajenci dec. križanke: 1. Ivica Logar, Kočevje 2. Zdenka Žnidaršič, Ribnica 3. Olga Kovač, Dolenja vas 4. Dušan Bartol, Ribnica 5. Jana Zakrajšek, Nova vas 6. Špela Činkelj, Kočevje
ARHITEKTURNO IN GRADBENO PROJEKTIRANJE
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ, SOGLASIJ, LEGALIZACIJE OBJEKTOV ZELO UGODNO POOBLAŠČENCI INŽENIRSKE ZBORNICE RUPARČIČ MIRAN S.P. R-INŽENIRING, REŠKA CESTA 15, KOČEVJE GSM: 041 679 426 MIRAN.RUPARCIC@AMIS.NET
ANTENSKI SISTEMI
SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME ALEŠ ČURIČ
Peter Kočevar s.p. GSM: 041 761 769
PRODAJA, SERVIS IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME IZDELAVA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET POOBLAŠČENO PRODAJNO MESTO ZA PRODAJO ANTIVIRUSNEGA PROGRAMA ESET NOD32 GSM 040 410 452 INFO�NETSERVIS.SI
ALEŠ ČURIČ S.P., TRATA VI/11, 1330 KOČEVJE
IZDELAVA NAČRTOV, STATIČNI IZRAČUNI, NADZOR, SVETOVANJE
7. Tomaž Puc, Stara Cerkev 8. Sašo Koščak, Ribnica
• montaža TV in SAT anten brez naročnine (Dograditev 26 SLO in HRT ter 1000 SAT programov) • kabelska TV: 150 programov (TOTAL TV 15€) • hišne instalacije za CATV (Telemach, Siol, Amis, T2…) • internet v vsaki vasi (WiFi, hišne mreže…) • NOVO: internetni radio
PETER KOČEVAR S.P., MERHARJEVA ULICA 2, 1310 RIBNICA
Izpolnite križanko in dobljeno geslo s svojimi podatki in davčno številko pošljite na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje, najkasneje do 25. marca. Izžrebanci bodo objavljeni v naslednji številki.
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
MALI OGLASI
JANI STARC S.P., PRIGORICA 24A, 1331 DOLENJA VAS
22
Rokodelski center Ribnica razpisuje TEČAJ RESTAVRATORSTVA IN KONSERVATORSTVA Tečaj v obsegu 6 ur bo potekal 1x tedensko po 2 uri, ob četrtkih od 17.00 do 19.00. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. februarja. Na tečaju boste spoznali tehnike izdelave in materiale od 15. do 20. stoletja dalje, kako se restavrira pohištvo in drugi leseni predmeti, kakšni so bili pohištveni slogi skozi čas, kako se konservira les, na koncu pa se boste seznanili še s pozlatarstvom. Cena tečaja je 30 eur. Udeleženci lahko na tečaj prinesete lesene predmete, kjer bodo strokovno ocenjeni in seznanjeni s postopki restavriranja. Prijave sprejemamo do 14. februarja po telefonu 01 8361 104 ali po elektronski pošti info@rokodelskicenter-ribnica.si Lepo vabljeni tudi k spremljanju dogajanja na spletni strani www.rokodelskicenter-ribnica.si ali na facebook profilu Rc Ribnica.
• Kočevska Reka: center, v večstanovanjski hiši ugodno, s sprotnim plačilom, oddam opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje. InformaciBrezplačne male oglase lahko pošljete na: info@studioutrip.si je: 031 617 676. ali pa jih oddate na portalu • V prostorih bivše Opreme oddamo www.e-utrip.si poslovne prostore. Tel.: 041 698 806. Nepremičnine • V Osilnici oddamo ali prodamo Prodam enosobno opremljeno stanovanje v • PRODAMO 1,5 sobno stanovanje, izmeri 40 m². Tel.: 041 698 806. Tomšičeva 19, 2. nadstropje, neoOstalo premljeno, nova okna, nova vrata, • Kupim starine: stare vojaške popolnoma prenovljena kopalnica. obleke, medalje, sablje, bajonete, Vredno ogleda, vse informacije na 070 708 867 ali 031 886 796. Cena razglednice, knjige, revije, slike, kipe, kolesa, motorje, dokumente, je po dogovoru. pohištvo, razno orodje in druge • V Kočevju, na mirni lokaciji, Restarine. Tel: 041 649 267. ški c. 16 (1. nadstropje) prodam dvosobno stanovanje v izmeri 48m²+ • Bi se radi znebili odvečnih knjig, priročnikov, revij ...? Ne zavrzite jih! 2x klet vpisano v ZK, takoj vseljivo, Rajši jih PODARITE. Pokličite, pridem parking, bližina trgovine, banke, z veseljem, jih odpeljem in ohranim. avtobusa . . . Telefon 041 792 357. Tel: 030 996 225. • Prodam kraško hišo, Gorjansko • Kupim episkop (stari grafoskop). pri Komnu, z zemljiščem 615 m². Tel: 040 361 650. Cena po dogovoru. Tel.: 041 382 426 ali 040 989 079. • Starejšim umirjenim osebam oddamo prikolico v avtokampu Selce. • Prodam 2-sobno stanovanje v Info. na tel: 031 497 840. Kočevju, Kajuhovo naselje, visokopritlično v izmeri 43,5 m², telefon, • Prodam tri gozdove, dve novi modomofon, ogrevanje na trda goriva, torni žagi Husqvarna in razno drugo klet, drvarnica, parkirni prostor, orodje (vrtalni stroj, stiskalnik …) zgrajeno leta 1973, kopalnica Tel: 030 663 404. obnovljena, vpisano v ZK. Cena po • Prodam dvosobno stanovanje v dogovoru. Tel.: 031 483 121. centru Ribnice (Škrabčev trg), v 1. • Prodamo domačijo v Kuželju nadstropju majhnega bloka (le 3 sta– starejša hiša 60 m², dvorišče, novanja), v skupni izmeri 42,36 m². drvarnica, gospodarsko poslopje, Stanovanje je v celoti obnovljeno, kmetijska zemljišča 7.300 m², gozd bližina vrtca, trgovine, šole, lekarne, 2.700 m², elektrika, voda, kanaliza- avtobusne postaje, ZK urejeno cija, telefon, asfalt do hiše, bližina (vpisano v etažno lastnino), vsa Kolpe. Cena 39.000 €. Telefon: 041 infrastruktura, možnost priključitve 956 061; 01 8954 416 (zvečer). na CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 45.000 • Prodam dvo in pol sobno stanoEUR, tel. št. 041 897 097. vanje, v izmeri 56.53 m², v pritličju, ogrevano na trda goriva, ima kabel- • Prodam kvalitetno domače vino. sko in telefon, na naslovu Rozmano- Metliško črnino, Belokranjsko belo va ul. 5, Kočevje. Cena: 47.000,00 in Laški rizling. EUR. Info.: 031 356 458. • Večje količine lahko pripeljemo na • Kočevska Reka center: v večstano- dom. Vinograd se nahaja v Semiču. vanjski hiši ugodno, s sprotnim pla- Kontakt: 040 833 898. čilom, oddam opremljeno garsonjero • Prodam Renault Megane Grandtour in enosobno stanovanje. Informaci- Comfort 1,9/120PS. Letnik 2005, je: 031 617 676. 157000 km, 1 lastnik, 4 aluminijasta • Prodam kraško hišo, Gorjansko + 4 kovinska platišča, metalik modre pri Komnu, z zemljiščem 615 m². barve. Cena: 3.300€. Info. na: 041 Cena po dogovoru. Tel.: 041 382 437 035. 426 ali 040 989 079. • Prodam Asolo moške pohodne Oddam čevlje, številka 42, primerne za gorništvo in pohodništvo. Prodajam, • V centru Velikih Lašč oddamo ker so mi premajhni. Več info.: 041 stanovanje, 75m²: dnevni prostor 798 394. z jedilnico in kuhinjo, 2x soba, kopalnica, wc, 2x balkon. Ogrevanje el. radiatorji, lasten vhod, v celoti prenovljeno l. 2013. Cena po dogovoru. Tel: 031 333 893.
Krošnjar / februar, mmxiv IME, PRIIMEK, STAROST
NASLOV
NAGRADNA POBARVANKA ZA OTROKE Dragi otroci! Pobarvajte zaljubljenca, v srček napišite, komu poklanjate poljubček za valentinovo in pobarvanko skupaj z vašimi podatki pošljite na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, Kočevje, do 7. marca. Izžrebali bomo 2 nagrajenca, ki bosta prejela praktično nagrado iz otroške trgovine Dolgouhec. Nagrajeca decembrske pobarvanke je izžrebala ga. Darinka Marcen. Nagrajenca sta Larisa Kramer, Ribnica in Nik Pavlin, Stara cerkev. Nagrado prevzameta v roku enega meseca v našem uredništvu. Čestitamo!
23
24
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Ljubezenski horoskop
Imate dotrajano vozilo, ki bi se ga radi znebili in v izogib kazni uredili papirje? Za vas ga odpeljemo, uničimo in uredimo vse dokumente (uradno potrdilo o razgradnji vozila)
tanja.zupanc@amis.net 041 652 793, 041 822 941
LA
PA R K KET
A R RSTV IČ O
Smo prvi in edini center v regiji za obdelavo odpadkov z okoljevarstvenim dovoljenjem!
AVTOODPAD TANJA ZUPANC S.P. MAHOVNIK 34, 1330 KOČEVJE
Avtoodpad Zupanc
Vaša poznanstva bodo ponovno zaživela. Na zabavah, katerih se boste OVEN udeležili, se bo zgodilo marsikaj, vi pa se boste odlično zabavali. Možna so nova poznanstva. Bodite to, kar ste, tega vam nihče ne preprečuje.
p. s. č 26 ri II/ vje la K log oče 569 9 š le ni K 1 6 A est 30 68 1 5 M 13 31 68 0 1 m 04 m
Zmedo, ki bo nastala med vami in ljubljeno osebo, boste reševali z iskrenimi BIK objemi brez besed. Tisti, ki ste v resnih zvezah, boste razumeli, da je najboljše ljubiti brez odvečnih besed. Samske osebe pa naklonjenost proti drugi osebi pokažite s svojimi dejanji.
To, kar vam trenutno primanjkuje v vašem zasebnem življenju, ŠKORPIJON boste nadomestili z vašo domišljijo. Če boste šli ven med ljudi, boste našli veliko priložnosti za prijetna poznanstva, ki bodo dobra za zabavo.
Vezani boste ponovno našli skupni jezik, tiste, ki pa še vedno iščete soroDVOJČKA dno dušo, pa bodo nekdo osvajal. In ta nekdo bo zabaven in vam bo všeč. Možno je, da se vam nenadoma oglasi nekdo iz službe in vas povabi ven na privaten zmenek.
Prišlo bo do lažjega prehodnega nezadovoljstva v odnosih. Vi si boste želeli STRELEC nekaj novega, a partner se bo raje odločil za bolj sigurne opcije. Pametnejši med vami bodo razumeli situacijo kot prehodno in bodo začasno zmanjšali svoja ljubezenska pričakovanja.
Odprti ste za vse ljubezenske priložnosti, ki vam jih ne bo primanjkovalo. RAK Sočasno se v vas rojevajo posebne seksualne zahteve. Malokdo vas bo lahko zavrnil, čaka vas veliko strasti, erotike in zadovoljstva. Zelo igrivi in kreativni boste, in hkrati pripravljeni na vse.
S svojo sentimentalnostjo boste presenetili ljubljeno osebo, ki bo tokrat v vlogi KOZOROG zaščitnika. Preteklosti še niste čisto pozabili, ampak se vam že kažejo nove ljubezenske priložnosti. Važno je, da ostanete mirni.
Povezovanje z nasprotnim spolom je vse boljše, še posebej z nekom, ki ni LEV iz vašega kraja. Duhovni in zabavni boste, istočasno pa bo v vas rastla potreba po intimnosti. Vaši osebni odnosi se bodo razvijali v pravi smeri.
Anita Ofak v mesecu februarju praznuje rojstni dan. Naj nasmeh vedno krasi tvoj obraz, ti želi ekipa časopisa Krošnjar.
Nič posebnega se ne bo zgodilo v zvezi z vašim ljubezenskim življenjem. TEHTNICA Čeprav boste na zelo zanimiv način uspeli izraziti svoja čustva, vas končni rezultat vseeno ne bo emotivno izpopolnil. To vas še čaka, vendar se zaradi tega ne obremenjujte.
Emotivnost, nežnost in občutek za prepoznavanje skritih nivojev v VODNAR odnosih – vse to lahko doživite v prihodnjih dneh. Če vseeno začutite nervozo in napetost, lahko to odklonite z ljubeznijo, brez besed – s pomočjo nežnosti.
Vaša strast bo večja kot Maksimalno boste po navadi in privlačni osredotočeni na ljubljeno boste vsaki osebi nasproRIBI osebo, saj bo situacija tnega spola. Na vas je le, DEVICA ali partner tako želel. da se prepustite razvajati. Ljudje Samski boste zadovoljni v družbi, okoli vas vam bodo naklonjeni in kjer ne govorijo preveč, saj jih ne možna so tudi nova poznanstva. boste razumeli. Samo dobro se zabavajte.
Kočevar Krošnjar / december, / februar, mmxiii mmxiv
- SVEŽA JAJCA - DOMAČE TESTENINE - TORTE PO IZBIRI - PIŠKOTI ZA POROKE, OBHAJILA, OBLETNICE,
POLICIJSKO POROČILO AŽURNA POROČILA DOGODKOV POŠLJITE NAM OPIS ZANIMIVOSTI IZ VAŠEGA KRAJA VREMENSKA NAPOVED WWW.E-UTRIP.SI
TONE POGORELEC BUKOVICA 2, RIBNICA M 031 64 71 88 M 051 33 48 26 E INFO@BLESK2.SI
· TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
- Z NAMI DO SUBVENCIJE EKOSKLADA (2.400€) - BREZPLAČNA 3D VIZUALIZACIJA VAŠEGA OBJEKTA WWW.BLESK2.SI
ZMANJŠAJMO STROŠKE OGREVANJA IN MISLIMO NA PRIHODNOST STANOVANJSKI OBJEKTI
NEŽA D.O.O. CVIŠLERJI 42 1330 KOČEVJE T 01 895 4 371 F 01 893 10 36 M 031 661 404
POSLOVNI OBJEKTI
· ENERGETSKA PRENOVA STAVBE -
Z NAMI DO SUBVENCIJE EKOSKLADA (DO 7.000€) IZOLACIJA PODSTREŠJA (CELULOZA, VOLNA) TOPLOTNO IZOLACIJSKA FASADA DOBAVA IN MONTAŽA OKEN (RAL MONTAŽA) IZKOP DO TEMELJEV (HIDROIZOLACIJA, IZOLACIJA STEN V ZEMLJI)
· GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI
- ADAPTACIJE, PRENOVE (STANOVANJSKI, POSLOVNI OBJEKTI) - IZVEDBA VSEH DEL NA KLJUČ - UREDITEV OKOLICE (TLAKOVCI, ŠKARPNIKI ...) - ZIDARSKA DELA - POLAGANJE TALNIH OBLOG (PARKET, PVC, KAMEN) - KERAMIČARSKA DELA (PRENOVA KOPALNIC) - ČISTILNI SERVIS
25
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
Prenočišča: nudimo 6 udobno opremljenih sob Restavracija: krsti, obhajila, birme, obletnice, praznovanja, srečanja, seminarji, predavanja Salon: sprejme do 50 oseb, večja restavracija do 25 oseb, manjša soba do 16 oseb, prijeten letni vrt do 30 oseb
Delovni čas: pon-pet 9-22, sob 11-22, ned 11-17 01 89 53 017 - informacije in rezervacije Team building: organizacija adrenalinskega dneva ali vikenda, preživetje v naravi, potapljanje, podvodni kombat ... Ljubljanska cesta 35, 1330 Kočevje, artplet@siol.net
VILA SAJOVIC D.O.O., LJUBLJANSKA C. 35, KOČEVJE
Vsakodnevno: nudimo več vrst malic, kosila, jedi po naročilu, plošče
Harmonija telesa, duha in duše
PRENOVLJENA JOGA vam ponuja vse na enem mestu: krepitev, raztezanje, sproščanje mišic; tudi s športnimi rekviziti (trak, žoga, uteži). S pravilnim dihanjem so učinki večji. Uporabljajte jogijske tehnike uspešnih ljudi – kot tudi naš državni in svetovni prvak in rekorder v apnei Samo Jeranko. Naučite se, prvič v vašem kraju, preizkušenih tehnik, da boste spomladi zažareli s pomlajenim obrazom, lahkotnim telesom in prijetnim notranjim počutjem. Vabljeni na BODY FACE TRAINING, vadbo obraza in telesa. Prvi obisk je brezplačen. www.jogaribnica.si fb: Darinka Suljević m: 041 397 789 m: 041 316 989
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU RIBNICA, BREG PRI RIBNICI 40, 1310 RIBNICA
ELEKTRA.TIP@GMAIL.COM GMS: 031 451 105
KAJUHOVO NASELJE 7, 1330 KOČEVJE
MERITVE NA NN ELEKTRIČNI IN STRELOVODNI NAPELJAVI (PROGRAM EDISON) SVETLOBNI NAPISI, REKLAMNE TABLE ELEKTRO NAPELJAVE
Naredite korak za sebe v koristno spremembo za zdravo, prožno telo, pozitivne misli in čustva. Zažarite s svežo energijo novim ciljem naproti.
PONY EXPRESS MILE JAPUNDŽA S.P., UHM 10, 1330 KOČEVJE
26
Krošnjar / februar, mmxiv
POSTANI ODGOVOREN IN USPEŠEN PODJETNIK! Fakulteta za poslovne vede individualen pristop
! oteka p e ž 5 014/1 Vpis 2
možnosti štipendiranja
Fakulteta za poslovne vede Ciril-Metodov trg 9 1000 Ljubljana tel.: 01/360 28 84
v središču Ljubljane praktično usposabljanje – SAP Alliance in Cambridge English stažiranje v Evropskem parlamentu vrednote etičnega in odgovornega poslovanja
www.fpv.si
Začetek študija na FPV je začetek poklicne kariere!
27
28
www.e-utrip.si / info@studioutrip.si
računovodske storitve
EVA PREŠEREN S.P. najboljši partner v nesreči
PRAVNI NASVETI PADEC NA POLEDENELI POVRŠINI Vprašanje: Pozdravljeni. Včeraj sem med sprehodom padla na poledeneli javni površini. Zanima me, kaj je potrebno storiti, da bi bila upravičena do odškodnine. Namreč, pred tremi meseci je moji prijateljici zdrsnilo na poledeneli površini pred trgovino, zaradi česar je padla in si zlomila zapestje. Zaradi bolečine ni šla po nakupih, ampak je takoj opravila pregled pri zdravniku. Po zaključenem zdravljenju je na zavarovalnico od trgovine vložila zahtevek in pred dnevi prejela odklonitev. Zavarovalnica je napisala, da ni dokazala, da je do poškodbe prišlo na način, kot ga je zatrjevala v odškodninskem zahtevku. Da se v mojem primeru ne bi zgodilo enako, vas prosim za nasvet, kaj lahko storim, da ne bom prejela enakega odgovora s strani zavarovalnice. Hvala za vašo pomoč in lep pozdrav! Joži Odgovor: Spoštovani, ob vsaki nesreči, ne glede na to ali gre za avtomobilsko nesrečo, nezgodo pri delu ali nezgodo na javnem kraju, je vedno potrebno poskrbeti, da se ta nezgoda evidentira. V kolikor pride do padca na javni površini, je najbolje poklicati policijo, ki bo naredila uradni zaznamek in ta bo zadostoval kot dokaz za zavarovalnico, da ste res padli na javni površini zaradi poledice ali kakršnegakoli drugega vzroka. V kolikor padete npr. kot vaša prijateljica pred trgovino ali v njej, lahko uradni zaznamek sestavi tudi odgovorna oseba (npr. poslovodja) v trgovini. V vsakem primeru je dobro, da se fotografira kraj nezgode in nepravilnost, ki je povzročila padec. V primeru, da oškodovanec nezgode ne prijavi, lahko poskusi dokazovati nastanek nezgode s pomočjo prič (če so le-te bile), vendar ni nujno, da bo zavarovalnica izjavo priče štela kot verodostojen dokaz. Za več informacij nas lahko kontaktirate na brezplačno telefonsko številko 080 13 14 ali elektronski naslov info@poravnava-pna.si
Strokovne, kakovostne storitve v dogovorjenih rokih Češnjevek 23 8210 Trebnje TEL 07 346 35 30 FAX 07 346 35 31 GSM 031 372 944 info@racunovodstvo-preseren.si www.racunovodstvo-preseren.si
Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto!
NOTRANJA OPREMA SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE, PRODAJA, MONTAŽA OKEN IN VRAT
WWW.PORAVNAVA.SI PE KOČEVJE, TZO 64
MJ JERNEJ MEJAČ S.P. GRAJSKA P. 1, RIBNICA GSM: 031 349 101 WWW.MJ-DESIGN.SI MJDESIGN@T-2.NET
NOVO! GRADNJA SUHOMONTAŽNIH STEN