Issuu on Google+

MEGARON SMO ŠTUDENTJE


MEGARON Študentsko društvo Megaron povezuje vse bivše škofijce in škofijke in skrbi za ohranjanje, krepitev in širjenje povezav, spletenih že med gimnazijskimi klopmi, ter ustvarjanje novih, ki bodo ostale trdne v študijskih letih in še kasneje. S tem društvo svojim članom nudi okolje, kjer se uresničujejo njihovi interesi, se pridobiva in izmenjuje znanje, izkušnje in prijateljstva, kjer so lahko deležni pomoči ali pa jo sami nudijo drugim, kjer se brusijo in izostrijo misli, mnenja in načela ter se poskrbi za fizično, psihično, kulturno in duhovno plat vsakega izmed njih. Ustvariti želimo mrežo omikanih in inteligentnih ljudi, ki bi se med seboj dobro poznali, si pomagali, skupno delovali in ustvarjali ter tako delovali kot napreden in gonilen del naše družbe. Z veseljem te vabimo med nas!

PROJEKTI Rekreacija: člani imajo preko celega leta možnost uporabe ŠKG telovadnice, kjer se lahko razmigujejo. Letos pa smo v boju za pravice žensk razširili svojo ponudbo in organizirali tudi tedenske skupinske vadbe pilatesa. Brucovanje: novi študentje na tem dogodku dobite vse informacije, postane uradni član društva ter spoznate vse tiste, ki so v društvu aktivni. Škgfest: Tradicionalni festival ŠKGfest se odvija na enem ljubljanskih koncertnih prizorišč en ali dva večera. Na koncertih nastopajo različne glasbene zasedbe bivših ali sedanjih škofijcev. Tržnica fakultet: Namen tržnice je, da maturantom in nižjim letnikom gimnazije študentje predstavimo svoje fakultete in študijske smeri ter z njimi delimo svoje osebne izkušnje in poglede, kar zna biti v večjo pomoč kot informativni dnevi. Aprilske muze: je naš spomladanski festival, v oviru katerega tekom celega tedna poteka več dogodkov: večer vina in poezije, večer piva in proze, razstave, enodnevne ekskurzije, ogledi filmov... Vsako leto pa se trudimo organizirati tudi martinovanje na različnioh lokacijah, večdnevno Megasmuko, poletni Megatabor, prednovoletna srečanja...

Pomembna imena in naslovi: Študentsko društvo Megaron Predsednik : Petra Mihalič (15. generacija) Spletna stran: www.megaron.si Elektronski naslov: drustvo.megaron@gmail.com Najdete nas tudi na Facebooku pod imenom Študentsko društvo Megaron!


UNIVERZA V LJUBLJANI


AKADEMIJA ZA GLASBO KOMPOZICIJA IN GLASBENA TEORIJA Predmetov je približno dvanajst – nekaj je izbirnih. Nekateri zahtevajo precej predznanja. Največji strah in trepet akademije je seveda solfeggio. Dela je precej in čeprav izgleda urnik precej prazen, se hitro nabere preveč stvari. Kolokviji so ob koncu zimskega semestra, sicer so vsi predmeti dvosemesterski. Super je, ker se na AG ves čas nekaj dogaja. Ogromno koncertov, natečajev, razpisov, seminarjev in sestankov, dolgčas nam vsekakor ni. Profesorji so prijazni in se da z njimi vse zmeniti. Prisoten je le nekoliko “umetniški” pristop k organizaciji stvari, ko naenkrat nihče ne ve, kaj se dogaja in kdo je za kaj odgovoren. Jamranje, da se z glasbo ne da preživeti je neumnost, ker če se resno lotiš svojega študija, boš uspel in imel neskončno možnosti, pri študiju kompozicije pa se sploh kar sproti odpirajo. Vsekakor ga priporočam! Nina Pečar, 2. letnik pecar.nina@gmail.com

GLASBENA PEDAGOGIKA Na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika, so predmeti tako teoretični kot praktični in v večini obsegajo dva semestra letno (npr. v prvem letniku petnajst predmetov). Meje med teorijo in prakso so pri večini predmetov precej zabrisane, saj se pri pedagoškem delu srečuješ z ukvarjanjem z otroki, kar se vedno povezuje s prakso, igrami, petjem, igranjem na inštrumente, glasba pa je pojem, ki je sam po sebi praktičen, doživljajski in je v njem potrebno povezati več teoretičnih in praktičnih komponent ter se v njih stalno izpopolnjevati. V prvem letniku se tako srečujemo s solfeggiom, harmonijo, kontrapunktom, gregorijanskim koralom, partiturno igro, zgodovino glasbe, vokalno tehniko, pevskim zborom, klavirjem in blok flavto ter psihologijo, orffovim praktikumom, glasbeno didaktiko, pedagogiko in andragogiko, ki pa se v na slednjih letih še nadgrajujejo. Predavanja in vaje so vsi obvezni – pogoj za izpite se giblje nekje 50–80 % prisotnosti na leto, udejstvovanje pri pouku pa zavzemajo ure na akademiji, hospitacije na glasbenih in osnovnih šolah ter tudi individualno delo za priprave na učne nastope ali praktični pouk, obenem pa tudi sami učni nastopi ali nastopi z zborom, nastopi za klavir in vokalno tehniko. Večina vaj in predavanj je enkrat na teden po dve šolski uri. Kljub razmetanosti predmetov čez ves dan ter obilici individualnega dela zaradi precejšnje količine tedenskih nalog, mi je delo na akademiji super tudi zaradi velike povezanosti med študenti in profesorji. Na naši študijski smeri nas je v letniku 2012/13 osemnajst, tako dejansko ne ostaneš le številka, temveč zagotovo prideš na vrsto kot posameznik in umetnik, hkrati pa se lahko povežeš s profesorji, ki so ti najbližje, saj se tudi med njimi seveda najdejo najrazličnejši. Ure pa so prav zaradi tega razgibane, tudi humorne ter sproščene, saj v okviru predavanj in vaj poteka precej dialoga med profesorjem in študentom. Tjaša Zirkelbach, 2. letnik


AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE KIPARSTVO Biti študent na akademiji (predvsem na oddelku za slikarstvo in kiparstvo) pomeni, da faks postane takorekoč tvoje življenje, predvsem če se želiš študiju zares posvetiti. Na semester imamo približno 7 predmetov, od tega ateljejsko delo (v mojem primeru kiparstvo), ki poteka vsak dan od 10. do 13. ure in pa večerni akt, vsak dan, razen petka, od 18. do 20. ure. Poleg tega je treba še veliko projektov delati doma. Vmes pa se znajdejo še drugi, bolj teoretični predmeti, kot sta na primer likovna teorija in umetnostna zgodovina. Večino časa torej zavzamejo ateljejski predmeti pri katerih gre za praktično delo. Profesorji so še kar v redu, odvisno sicer koga dobiš za mentorja oziroma predavatelja. Nekateri profesorji se ti res posvetijo, snov dobro odpredavajo, ti dajejo vsak dan korekture… Nekateri pa so malo manj prisotni (pri ateljejskih predmetih) in si praktično prepuščen samemu sebi… Povsod pa je treba delati sam, če hočeš biti zares dober. Način učenja je tako precej drugačen kot na primer na gimnaziji ali na drugih fakultetah, znanje pri nas pridobivaš s praktičnim delom. Učenja ni preveč, kot sem že rekla je veliko ateljejskih predmetov, ki nimajo zaključnega izpita ampak te profesor ocenjuje skozi cel semester, na koncu pa se pripravi razstava. Pri drugih predmetih, ki imajo zaključni izpit, pa je delo večinoma skoncentrirano na izpitno obdobje, vendar večina predmetov ni pretežkih, vse se da narediti, če le prideš na izpit. Akademija torej, kar se učenja teorije tiče, ni preveč zahtevna fakulteta, je pa res da večino svojega časa preživiš na faksu, ampak je super, ker dejansko delaš stvari, ki te najbolj zanimajo. Urška Aplinc urska.aplinc@gmail.com

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA BIOTEHNOLOGIJA Na Googlu boste našli definicijo: “Biotehnologija je interdisciplinardna veda.” To pomeni, da je v tej vedi združenih ogromno različnih znanj iz veliko področij – od biologije, kemije, fizike, genetike, agronomije, farmacije in medicine. Vendar je pomembna naloga biotehnologa poznavanje delovanja in nato znanje manipuliranja z živimi bitji (mikroorganizmi, rastlinami) tako, da naredi želene produkte – antibiotike, razna zdravila, boljšo hrano, čisto vodo in še mnogo drugega. Na našem faksu nimamo le dveh semestrov, temveč imamo štiri bloke (torej gre še vsak semester na pol). Med vsakim blokom je izpitni teden, tako da imamo delo razporejeno čez celo leto. Imamo približno štiri predmete na blok, vendar nekateri predmeti trajajo tudi po dva bloka, nekateri pa se končajo že po šestih tednih. Vaje so obvezne, prav tako


nekatera predavanja. Prisotnost na neobveznih predavanjih je zaželena, saj lahko od njih marsikaj odneseš in si prihraniš čas. Predavanja se začenjajo tudi že ob osmih zjutraj. Navadno trajajo 2–3 ure, za nekatere predmete tudi večkrat na teden. Vaje so različno dolge, kar je odvisno od posameznega predmeta. Naša fakulteta ima veliko oddelkov, študij biotehnologije pa je med novejšimi, zato imamo tudi predavanja v zelo različnih stavbah. V višjih letnikih so nekatere vaje in predavanja celo na Rodici pri Domžalah. Pogoj za izpite so opravljeni kolokviji iz vaj. Pri nekaterih vajah se pred samo vajo piše vstopni kolokvij, katerega rezultati se prištejejo končnemu kolokviju. Seminarskih nalog v prvem letniku ni veliko, kasneje pa so skoraj pri vseh predmetih obvezne. Večina profesorjev nam omogoči, da se učimo iz njihovih powerpoint predstavitev. Mnoge knjige, ki jih priporočajo za študijsko gradivo, so preobsežne, tako da je najbolje najprej preštudirati, kar dajo profesorji in v knjigi poiskati le posamezne razlage. Dobro je, da se pri vajah potrudiš in čim več sam narediš, saj le tako pridobiš nekaj prakse za uporabo laboratorijske opreme in znanja o postopkih dela. Kot povsod drugje, so tudi na našem faksu profesorji zelo različni. Nekateri so zelo dobri predavatelji in že pri predavanjih veliko odneseš, drugi pa imajo znanja ogromno, vendar z napačnim pristopom le-tega ne uspejo prenesti naprej tako, kot bi radi. Marjetka Brenčič in Blaž Franko, 3. letnik marjetka.brencic@gmail.com

AGRONOMIJA Študijsko leto je razdeljeno na štiri bloke, vsak traja okoli dva meseca. Po vsakem je izpitno obdobje, v katerem se pišejo izpiti in kolokviji. Veliko večino predmetov se da narediti z delnimi izpiti. Na blok imamo okoli pet predmetov, nekateri trajajo več blokov zapored, redko je med njimi kakšen blok pavze, kakšen predmet pa traja samo po en blok. Predmeti, ki trajajo več blokov, so načeloma razdeljeni na dva ali več delov, ki se jih da opraviti s sprotnim delom z delnimi izpiti. To toplo priporočam, ker pri večini profesorjev ponovno pisanje delnega izpita ni možno, treba je pisati celo snov (ki zna biti precej obsežna). Za posamezen izpit se ponavadi učim nekaj dni prej. Opozoril bi samo na predmet Mikrobiologija v prvem letniku, kjer je snov zelo obsežna, profesor pa zahteva, da se naučiš prav vse (ostali pred izpiti pogosto povejo, kaj je bistveno), zato učenje za ta izpit vzame precej več časa. Ostali izpiti se vsaj meni niso zdeli ne vem koliko zahtevni. V prvem letniku imamo sicer še predmet matematika, kar nekatere precej prestraši ampak se pri njem večinoma samo ponovi snov, ki jo predelamo že v gimnaziji (sam sem imel na škofijski pri matematiki precej slabe ocene, matematiko na faksu pa sem naredil brez večjih problemov). Razne seminarske in domače naloge so razmeroma redke. Predavanja se ponavadi začenjajo ob osmih zjutraj (prej ne) in potekajo brez lukenj. Načeloma se končajo najkasneje do štirih popoldan, navadno že prej, redko pa je treba biti na faksu več kot osem ur na dan (recimo, da je šest ur na dan povprečje). Petki so


zlasti v drugi polovici leta večinoma brez predavanj in vaj, ker so rezervirani za terenske vaje (v prvih dveh letnikih jih imamo približno pet na leto). Vaje so večinoma takoj po ali pred predavanji in so obvezne, predavanja pa pri nekaterih profesorjih so, pri drugih pa niso obvezna. Profesorji so večinoma precej odprti za želje študentov, kar zadeva roke za izpite in se jim prilagajajo, imamo pa tudi nekaj takih, ki kakršnokoli prestavljanje kategorično odklanjajo. Sicer pa so profesorji večinoma zanimivi predavatelji, v prvem letniku morda malo manj (sklepam da zaradi predmetov, ki že sami po sebi niso tako zanimivi), kasneje pa bolj. Snov na vajah se večinoma ujema s snovjo na predavanjih, kar omogoča še dodatno obnavljanje in lažji sprotni študij. Kar se tiče snovi same jo večinoma vso obdelamo na predavanjih, profesorji pa nam večinoma dajo še prosojnice (na katerih pa ni vse snovi, zato priporočam pisanje zapiskov). S študijem sem zelo zadovoljen in bi ga izbral še enkrat. V prvem letniku snov morda ni tako zanimiva, ker imamo veliko osnovnih predmetov (botanika, matematika…), v drugem letniku pa se to vsekakor izboljša s strokovnimi predmeti (sadjarstvo, vinogradništvo…), ampak tako je na praktično vseh fakultetah. Miha Curk, 3. letnik miha.curk@gmail.com

MIKROBIOLOGIJA Študij mikrobiologije je zanimiv predvsem zato, ker se že zelo zgodaj (v 1. letniku) začnejo strokovni predmeti in je relativno malo dolgotrajnih splošnih predmetov. Študij poteka (od bolonjske reforme naprej) po blokih, kar pomeni, da je študijsko leto razdeljeno na štiri bloke (vsak traja dva meseca) in po zaključku vsakega sledijo izpiti. Rokov za izpite je pri vsakem predmetu več in veliko predmetov se da zaključiti z delnimi izpiti, kar je še najbolj pametno. Zaradi študija po blokih, je zato najbolj učinkovit sproten študij in seveda opravljanje izpitov v prvem roku, ki je praviloma tudi najlažji. Vsake 2 meseca (vsak blok torej) se tudi spremeni urnik in zato so predavanja ter vaje razporejene včasih čez cel dan z veliko časovnimi luknjami med samim dnevom, včasih pa so obveznosti na faksu veliko bolj zgoščene in potekajo večinoma v dopoldanskih urah. Prisotnost na predavanjih pri večini predmetov sicer ni obvezna, vendar se obisk le teh zelo izplača in zato je nanje pametno hoditi, čeprav so včasih kateri profesorji zelo nezanimivi in morda ne predavajo ravno najbolje. Za razliko od predavanj pa je prisotnost na vajah strogo obvezna in to na prav vseh vajah (manjkaš lahko morda samo na enih in še to z verodostojnim opravičilom zdravnika - prehlad in podobne malenkosti se ne upoštevajo). Tako je za uspešno opravljen predmet običajno potrebno opraviti vse vaje, odpisati kolokvij (ki je običajno tudi pogoj za pristop k izpitu) in uspešno opraviti izpit. Sam bi zato študij mikrobiologije opisal kot dinamičen in zanimiv študij, ki temelji na praktičnem delu z veliko laboratorijskimi vajami in seminarji, kar pa je zelo dobro podprto s teoretičnim študijem. Študij seveda poteka gladko le v primeru, če si zanj vzamete dovolj časa in študirate kar


se da sproti, v tem primeru pa vam ostane tudi dovolj prostega časa za počitek. Čim bolj uspešno izbiro vam želim! Tim Prezelj, 1. letnik

EKONOMSKA FAKULTETA Za ekonomsko fakulteto sem se odločila, ker mi ponuja veliko različnih možnosti za prihodnost. Zanima me predvsem management, ki je ena od smeri, ki jo lahko izbereš po končanem prvem letniku. Ekonomska fakulteta ponuja tudi veliko obštuijskih dejavnosti, kjer znanje pridobljeno s predavanji preneseš v prakso. Študij je še posebno zanimiv sedaj, ko smo v času finančne, gospodarske in socialne krize, saj tako spoznavamo dejanske probleme in ne samo suhoparne teorije. Zanimiva mi je bila tudi zaradi izjemne ponudbe številnih izmenjav, saj me privlači študij in mogoče nekoč tudi delo v tujini. Eva Fir, 3. letnik

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO ARHITEKTURA Imamo okoli pet predmetov na semester, večina predavanj in vaj je enkrat tedensko po dve uri. Predavanja začenjamo okoli devete ure, čeprav se naš faks zares zbudi šele okoli enajstih in je na njem najbolj živahno v večernih urah tekom celega leta. Izpiti so med izpitnimi obdobji, je pa preko leta kar nekaj kolokvijev. Večino dela predstavljajo vaje oziroma dodatne naloge pri vsakem od predmetov, ki se oddajajo tedensko ali v krajših časovnih razmakih in so pogoj za opravljanje predmeta, pogoj za pristop k izpitu, del ocene itd. Veliko je sprotnega dela, za razliko od drugih faksov, kjer so študentje najbolj obremenjeni med izpitnim obdobjem. Poleg tega pa nam večina nalog pobere ogromno časa in tako moramo vsak povprečen dan več ur posvetiti faksu, kadar se bližajo oddaje pa ponavadi žrtvujemo tudi spanje in noči. Princip dela je precej drugačen od drugih fakultet in tudi gimnazijskega načina učenja, saj ne spodbuja ali zahteva učenja debelih knjig, temveč spodbuja praktično učenje, kar pomeni, da moraš skoraj vsako snov, ki jo obravnavamo na predavanjih ali vajah, obdelati sam v obliki neke vaje oziroma naloge, ki so si med sabo lahko zelo različne: od risanja, do dela na računalniku ali izdelovanja makete. Po mojem mnenju je to daleč najučinkovitejši način učenja, saj se tekom delanja vaje ogromno naučiš in si, če neko stvar narediš sam, to tudi veliko bolje zapomniš. Barbara Koren, 3. letnik, barbara.koren92@gmail.com


FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NOVINARSTVO Do konca leta se bom srečala z dvanajstimi predmeti, samo dva od teh se navezujeta na mojo dejansko smer, ostali so zraven, da nam razširijo splošno razgledanost ali pač samo da zapolnijo urnik. No, na srečo je tako samo prvo leto. S predavanji začenjam okoli desete ure – okoli pravim zato, ker si nekateri profesorji pridržujejo pravico do zvezdniških (akademskih) 15 ali celo 25 minut zamude, medtem ko so ostali do minute natančni. Predavanja trajajo uro in pol, prav tako vaje, medtem ko pri določenih predmetnih sploh ne veš, kdaj je ura in pol minila, se pri kakšnem sprašuješ, kdaj se bo ura sploh kam premaknila. Verjamem, da se s tem srečujejo povsod. Ravno zaradi dolgočasnosti predmeta in očitnega nezanimanja so ponekod letos uvedli obvezno prisotnost, saj drugače nihče ne bi sedel v predavalnici. Na teden približno, ampak res na okroglo, okoli 15 ur preživim na fakulteti. Večina vaj je sicer neobveznih, a se jih splača udeleževati, saj gredo kolokviji potem veliko lažje skozi. Izpite opravljamo v izpitnem obdobju, ta semester sem imela štiri izpite v dveh tednih, ostala dva predmeta smo opravili s pisnimi izdelki in kolokviji. Sprotnega dela ta semester nisem imela veliko, le ena seminarska in trije daljši pisni izdelki, bo pa drugače v naslednjem semestru. Kar se tiče slovesa FDV-ja, lahko rečem, da je pri kakšnem profesorju popolnoma upravičen, pri nekaterih pa si želiš, da bi ga upravičevali. Skratka, s svojo smerjo sem zadovoljna in z malo truda bi vsak moral gladko priti do želene diplome. Katja Špoljar, 1. letnik

ANALITSKA SOCIOLOGIJA Na Fakulteti za družbene vede je precej smeri, zato pogosto predavanja za osnovne predmete potekajo za več smeri hkrati, vaje pa potekajo za vsako smer posebej. Na semester imamo od štiri do osem predmetov – odvisno od tega, kako si razporediš izbirne predmete. Večina predavanj sicer ni obveznih, so pa zelo koristna, vaje pa so v večini primerov obvezne in pogoj za pristop k izpitu. Razmerje med vajami in predavanji je najpogosteje 1 : 1, se pravi dve uri predavanj, nato pa dve uri vaj oziroma seminarja (v veliko primerih si vaje in predavanja sledijo eno za drugim, tako da v enem dnevu opraviš s predmetom za ves teden). Faks zaživi ob pol devetih zjutraj, ko se večini začnejo predavanja in vaje; urniki so na splošno sicer zelo razgibani, vendar ne prenaporni. Večina profesorjev in (predvsem) asistentov zahteva sprotno delo, zaradi česar tekom leta precej dela predstavljajo eseji in seminarske naloge, za pristop k izpitu pa moraš pri nekaterih predmetih opravljati tudi kolokvije. Izpiti potekajo tekom izpitnega obdobja, skoraj vedno pa se da dogovoriti tudi za naknadne roke. Profesorji in asistenti so v večini primerov profesionalni in podajajo snov razumljivo, čeprav znajo nekateri med njimi prav »profesionalno« tudi zakomplicirati in otežiti opravl-


janje obveznosti, je pa seveda odvisno od posameznika, ali bo profesor ustrezal njegovim normam ali ne. Sem študentka analitske sociologije, s svojo izbiro študija sem zelo zadovoljna in bi ga definitivno ponovno izbrala. Predvsem pa bi to fakulteto priporočila dijakom, ki jih zanima predvsem družboslovje (najbolj »naravoslovna« stvar na FVD-ju je statistika) ter se ne bojijo zbadanja vrstnikov, kar se tiče izbire fakultete. Lucija Muri, 2. letnik, lucija.muri92@gmail.com

MEDNARODNI ODNOSI Sistem študija na Fakulteti za družbene vede je, kljub temu da gre za bolonjski program, malo drugačen kot na večini ostalih fakutet. Študij namreč poteka po sistemu 4 + 1 (štiri leta dodiplomskega študija in eno leto podiplomskega). Na fakulteti je dvanajst univerzitetnih programov dodiplomskega študija, en visokošolski program in štirinajst podiplomskih programov. V vsakem letniku dodiplomskega študija imamo dvanajst predmetov, med katerimi je večina obveznih, vedno pa imamo tudi vsaj en izbirni predmet, ki si ga lahko izberemo med ostalimi fakultetnimi predmeti,lahko pa je to celo predmet iz katere druge fakultete. Izpiti potekajo med izpitnim obdobjem, za vsak predmet imamo tekom leta štiri izpitne roke, veliko je tudi sprotnega dela. Pri večini predmetov je potrebno za pridobitev končne ocene in kreditnih točk poleg končnega izpita opraviti še vaje, seminarsko nalogo, eseje ali sprotno preverjanje znanja. Nekatere predmete je mogoče opraviti tudi s kolokviji tekom semestra. Vsak predmet poteka dve do štiri ure tedensko, predavanja večinoma niso obvezna, se pa prisotnost preverja na vajah. Predavanja se običajno začnejo med osmo in deseto uro zjutraj, pogosto pa je praksa tudi takšna, da imaš ob pravilni izbiri izbirnih predmetov en dan v tednu prost ali pa s predavanji pričneš šele popoldan. Profesorji ti večinoma veliko dajo, so na predavanja dobro pripravljeni, vendar pa od študentov tudi veliko zahtevajo. Žal se med profesorji najdejo tudi takšni, pri katerih predavanja niso ravno zanimiva. S faksom sem na splošno zadovoljna in bi ga izbrala še enkrat. Zdenka Pišek

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Vpis se je že počasi bližal, jaz pa sem prišel na idejo, da bi študiral elektrotehniko. Kmalu sem začel odkrivati, da je področje izjemno široko in bom tako deležen pestre izbire smeri tekom študija. Čeprav mi snov “elektrika” pri pouku fizike v gimnaziji ni bila najbolj pri srcu, sem se odločil, da raziščem to področje. Prve tri semestre imamo po štiri predmete, ostale tri pa pet (eden ali dva od tega sta izbirna), kar se mi zdi velika prednost, saj je predmet posledično bolj temeljit in se mu


bolj posvetiš. V prvem letniku smo imeli bolj temeljne predmete, za katere v višjih letnikih ugotoviš, da so precej uporabni in da tiste osnove “pač potrebuješ” za razumevanje bolj poglobljene snovi. Urnik je precej prilagodljiv. Do sedaj sem imel vselej en dan v tednu prost in precej malo lukenj, še te pa so se večinoma pojavljale dopoldne, kar mi ustreza. Obvezne so le laboratorijske vaje in nekaj avditornih vaj ter predavanj. Obiskujem veliko večino, predvsem zato, ker so zanimiva in ker lahko med ali po predavanjih postaviš vprašanja, če ti snov ni takoj jasna. Podkrepitev teoretične snovi zagotavljajo laboratorijske vaje, ki potekajo pri skoraj vseh predmetih - tudi pri matematiki se denimo učimo uporabljati program Mathematica® - in so dobro pripravljene. Za gradivo je odlično poskrbljeno. Večina profesorjev je v okviru svojega predmeta napisala knjigo ali skripto v slovenščini, ki jo lahko kupiš v skriptarnici ali pa si jo izposodiš v šolski knjižnici, ki ima tudi svojo čitalnico. Program načeloma spodbuja sprotno delo, vendar so bili kolokviji pri nekaterih predmetih na žalost ukinjeni. Najbolj zavzeti so matematiki, tam smo imeli v prvem letniku celo obvezne domače naloge. Pri vseh predmetih potekajo ustni izpiti, z izjemo nekaterih, kjer si oproščen ustnega zagovora v primeru visokega rezultata na pisnem delu. Seveda je se je treba med izpitnima obdobjema nekoliko bolj potruditi, vendar je dela ravno prav, če obiskuješ predavanja in vaje. Ob študiju imam še kar nekaj obveznosti, a jih brez težav združujem s študijem. Profesorji, predvsem pa asistenti so precej odprti - po izkušnjah prijateljev je na marsikateri fakulteti odnos med študenti in predavatelji precej bolj zaprt. Lahko se oglasiš na govorilnih urah, priskrbijo ti dodatno gradivo, nekateri organizirajo celo dodatne delavnice in podobno. Zelo velika prednost je, da lahko že v nižjih letnikih začneš sodelovati v kakšnem laboratoriju na fakulteti in tako dobiš bolj stvaren vpogled v to, kaj se trenutno dogaja v razvoju. Čeprav je dandanes modno črniti izobraževalne ustanove, bi dal našem faksu dobro oceno, ker lahko rečem, da je v veliki meri zadržal kvaliteto. Zagotovo pa se najde izjema, da so stvari bolj zanimive. Primož Mekuč, 3. letnik primoz.mekuc@student.uni-lj.si

MULTIMEDIJSKE KOMUNIKACIJE Študij multimedijskih komunikacij poteka v Novi Gorici, natančneje v Vrtojbi. Poteka pod okriljem ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Študijsko leto zajema pet predmetov na semester, ki se izvajajo enkrat tedensko. Število ur pri vajah in predavanjih je približnoenako. Predavanja in vaje potekajo večinoma v dopoldanskem času s pričetkom ob deveti uri in se izvajajo večinoma v enem kosu brez večjih odmorov (kakšen dan se lahko potegnejo tudi v pozno popoldne). Pri večini predmetov se oceno pridobi s kolokviji, ki so pisni, ali z oddajo seminarskih nalog, ki večinoma potekajo tekom semestra. Tako ni vedno potrebno iti na pisni izpit, dovolj je, da greš le na ustnega. Predavatelji, ki prihajajo iz Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani so tako kakor na vsaki fakulteti nekateri dobri in zanimivi, predavanja drugih pa so nezanimiva. Koliko boš na koncu odnesel od celotnega študija, pa je odvisno največ od tebe samega. Če si zainteresiran in te stvar zanima lahko tudi od nezanimivih predmetov odneseš veliko, saj so v praksi še kako


uporabni. Prednost našega študijskega programa je v tem, da imamo predavanja nerazdrobljena, tako nam ostane veliko prostega časa. Le-tega lahko izkoristiš za intenzivno ustvarjanje seminarskih nalog in sprotnih obveznosti, ali pa za delo ob študiju. Je pa znano, da v Novi Gorici obštudijsko življenje ni preveč živahno. Tako je to idealna študijska smer za nekoga, ki si želi študij v mirnem okolju, kjer tudi v decembru pridejo v poštev kratki rokavi, poleti pa se prileže skok v hladno Sočo. David Kunčič, 2. letnik dkuncic@gmail.com

FAKULTETA ZA FARMACIJO Moj študij je precej zahteven, zato je vanj treba vložiti precej dela. Vsaj prvi in drugi letnik se da narediti brez večjih težav, na splošno jih ne zaostane tako veliko, je pa nekoliko težje doseči dobro povprečje, ki zagotavlja ohranitev štipendije. Na semester so v glavnem štirje predmeti, razen v drugem semestru prvega letnika jih je nekoliko več, vendar so ti manj obsežni. V okviru vsakega predmeta potekajo vaje, vendar ne vse vsak teden, nekatere so na dva, druge na štiri tedne, nekatere pa se zaključijo precej pred koncem semestra. Vaje trajajo približno dve do tri ure, poročila pa največ časa vzamejo v drugem letniku, v prvem in tretjem nekoliko manj. Vse vaje, razen za matematiko in fiziko, so obvezne. Sprotnih kolokvijev ni tako veliko, precej več je vsega skupaj v izpitnem obdobju, edino v prvem semestru sta zelo pomembna delna izpita pri matematiki in fiziki, ker sta mnogo lažja od izpita in se ju splača narediti. Na splošno pa se ni treba tako veliko učiti iz knjig, ker študijsko gradivo, kot so prosojnice in skripte, za vaje večinoma zadostuje, možno pa je tudi dobiti primere starih izpitov. Za predavanja je treba kar zgodaj vstajati, ker se praktično vsa začenjajo ob osmih zjutraj. Obštudijske dejavnosti se odvijajo predvsem v obliki zabav in božičnih ekskurzij, obenem pa so organizirana tudi strokovna predavanja in ogledi farmacevtskih firm. Po novem so mogoče tudi inštrukcije pri predmetih, ki ti delajo težave, če pa imaš kaj organizatorske žilice, se lahko vključiš tudi v skupino Drug dealer, ki pripravljajo tovrstne dejavnosti. Andrej Žavbi andrej.zavbi@siol.net

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO KEMIJA Imamo šest predmetov v vsakem semestru, vsak predmet poteka pet ur na teden, te ure pa so razdeljene na predavanja, seminarje in laboratorijske vaje. Predavanja in vaje


večinoma začenjamo ob zgodnjih jutranjih urah, ponavadi okoli osme ure. Izpiti so med izpitnimi obdobji, nekatere izpite pa lahko opravimo že med samim semestrom, tako da pozitivno odpišemo dva kolokvija. Večino dela med semestrom predstavljajo priprave na laboratorijske vaje, saj se pred vsakim vstopom v laboratorij pišejo vstopni testi, ki morajo biti pozitivni, drugače vaj ne moremo opravljati. Zelo dobro je, če različne “domače naloge” opravljaš sproti, saj s tem ponoviš predavano snov in si prihraniš kar nekaj dela med izpitnim obdobjem. Poleg pisnih izpitov imamo pri nekaterih predmetih tudi ustne zagovore in seminarske naloge. Meni so najbolj všeč laboratorijske vaje, saj z njihovo pomočjo lažje razumem snov s predavanj. Študentska organizacija na naši fakulteti pa skrbi zato, da se družimo tudi izven časa predavanj, saj organizira različne žure (Brucovanje, Novoletni žur, ...), strokovne ekskurzije v tujini, motivacijske vikende in tako dalje. Mojca Šušteršič, 3. letnik mojca_sustersic@hotmail.com

TEHNIŠKA VARNOST Ko sem se kot maturant odločal na katero fakulteto bi se vpisal, sem si rekel, da se moram vpisati nekam, kjer se mi ne bo potrebno veliko učiti in delati, in da bom po končanem študiju lahko dobil zaposlitev. Po dolgem razmišljanju (in ker že celo življenje, vsaj glede izobrazbe stopicam za starejšo sestro) sem se odločil, da se bom vpisal na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljano. Pozanimal sem se za vse smeri na tej fakulteti in se odločil, da se vpišem v univerzitetni (UNI) program Tehniške varnosti. Za ta program sem sicer prvič slišal in verjamem, da tudi vi. Pred časom je bil ta program samo visokošolski (VS) in se je imenoval Varstvo pri delu in požarna varnost, zato me je veliko ljudi spraševalo in me še vedno sprašuje, če bom postal gasilec. To je zelo podobno vprašanje, kot če bi dijaka ŠKG vprašali, če misli postati papež ali škof. Verjetno pa se sprašujete, kaj sploh je tehniška varnost. Tehniška varnost se ukvarja predvsem z varstvom in dobrim počutjem delavcev (ne samo v industriji, ampak za celotno zaposleno populacijo), da imajo delavci primerne pogoje za delo, da niso ogroženi itd… Tehniška varnost je študij, za katerim se skriva veliko področij, predvsem naslednjih pet: kemija, fizika, strojništvo, zdravstvo in psihologija. Sam študij je dosti težji, kot sem pričakoval, vendar je zagotovo dosti lažji od kakšne medicine ali prava. Primerljiv je s študijem kemijskega inženirstva UNI, biokemije UNI itd. Na dan se učim najmanj eno uro. Se pa seveda učim, kot večina študentov kampanjsko. Včasih nič, včasih pa tudi deset ur na dan. Je dovolj časa za prosti čas oziroma obštudijske dejavnosti in za »taprave študentske žurke«. Študij je zelo zanimiv, saj obsega, kot sem že dejal, zelo široko področje. V prvem semestru prevladujejo, tako kot na ostalih študijih, večinoma osnovni/gimnazijski predmeti (čeprav na nekoliko višji stopnji) kot so: tehniška angleščina, matematika, kemija, fizika, športna vzgoja. Edini predmet, ki ga nisem imel v gimnaziji so osnove zdravstvenega varstva. V naslednjih semestrih in letih pa prihajajo bolj zanimivi in specializirani predmeti: osnove tehniške in požarne varnosti(I,II), varnost v strojništvu, medicina dela, psihologija dela, gorenje in dinamika požarov, ekologija(I,II) itd. Za enkrat mi je študij všeč, predvsem pa se v prihodnje veselim specializiranih pred-


metov, saj imam že iz osnovne šole vrh glave fizike, kemije in matematike. Všeč mi je tudi to, da nas ni veliko na tej smeri in smo kot kakšen gimnazijski razred in smo dosti bolj povezani ter se tudi zelo razumemo. Letos nas je bilo v program vpisanih 64 od 120 prostih mest, vendar nas redno na predavanja in vaje hodi le približno 30, kar je velika razlika kot na kakšnem pravu, medicini in ekonomiji, kjer se število študentov giblje med 200 in 400 na letnik. Glede zaposlitve pa, kot pravijo, ni problemov, saj inženirjev tehniške varnosti primanjkuje. Po končanem študiju se večina diplomantov zaposli v večjih podjetjih, ki se ukvarjajo z industrijo (tudi v elektrarnah in rudnikih), v podjetjih ki se ukvarjajo z varstvom pri delu (zaščitni pripomočki, oblekami), kot republiški inšpektorji, vodje gasilskih enot in še bi lahko našteval. Delo je zelo čisto, skorajda gosposko. Ni nobenega fizičnega dela. Večinoma se le kontrolira delavce, če so primerno oblečeni, se primerno obnašajo, niso alkoholizirani, se držijo predpisov itd. Veliko je dela tudi z požarnimi oziroma evakuacijskimi načrti (to kar včasih vidite v kakšnih trgovskih centrih ali večjih stavbah, šolah itd. na stenah in zgleda kot nekakšen tloris stavbe). Ocenjuje se (ocena MDDSZ, Inšpektorata za delo in Zbornice varnosti in zdravja pri delu), da je na področju varstva pri delu in požarnega varstva, tveganj na področju varstva okolja ter vodje v gasilskih enotahokoli 600 delovnih mest, ki so nezapolnjena ali jih zasedajo neustrezni kadri. Jure Selan jure17selan@gmail.com

KEMIJSKO INŽENIRSTVO Kemijsko inženirstvo je univerzitetni študijski program, ki se izvaja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Prvostopenjski progam traja tri leta, nato pa se lahko vpišeš še na magisterij in doktorat. V teh treh letih spoznaš nekaj osnov kemije, predvsem pa je poudarek na matematiki, fiziki in razumevanju realnih industrijskih procesov. Ta program bo zanimiv tistim, ki jih zanima reševanje, vodenje in izboljševanje kemijskih procesov in produktov v različnih industrijah (npr. farmacevtska, papirna, kemijska,…). V prvem letniku študija izboljšaš predvsem svoje srednješolsko znanje fizike in matematike in pridobiš nekaj osnov o inženirstvu. Predavanja so na različnih lokacijah, vendar jih je kljub temu dobro obiskovati, saj ti tako ostane manj dela in učenja doma. Vaje so obvezne in tudi zelo zanimive, saj se večina predavateljev trudi, da bi študentje bolje razumeli snov, ki je bila podana na predavanjih. Najtežji predmet oz. predmet, ki dela največ težav študentom, so molekularne osnove v življenju. V prvem semestru drugega letnika je poudarek predvsem na kemiji (organska, analizna, kemijska termodinamika) v drugem semestru pa bolj na inženirstvu. Vaj je bolj malo, vendar se profesorji zelo zavzemajo za to, da bi jih bilo več, tako da so nekatere vaje kar namesto predavanj. V drugem letniku je kar nekaj predmetov, ki študentom delajo preglavice. Študentje se namreč prvič srečajo s takšno snovjo. V prvem semestru sta to organska kemija, saj je snovi zelo veliko in tudi zahteve profesorja so zelo visoke, ter kemijska termodinamika, saj to snov študentje prvič obravnavajo. V drugem semestru pa težave povzročata kemijska in procesna varnost ter fluidna mehanika.


V tretjem letniku se vsi predmeti začnejo navezovati na svet, ki nas obdaja in znanja s katerimi se srečuje kemijski inženir pri svojem vsakodnevnem delu. Kar nekaj je tudi ekskurzij, da študentje še bolje spoznajo delo in procese v industriji. Po teh treh letih sledi še diplomska naloga in zagovor le-te. Na semester imamo po šest predmetov in kar nekaj jih je možno narediti s kolokviji. Potrebno se je učiti sproti, saj le tako lahko spremljaš snov. Potrebno pa se je tudi pripraviti na vaje, saj se vsake vaje ocenjujejo in nekateri profesorji preverjajo tvoje znanje tudi pred njimi. Po vseh opravljenih vajah pa se piše še zaključen kolokvij. Polona Selan, 3. letnik polona.selan92@gmail.com

BIOKEMIJA Imamo šest predmetov na semester, količina predavanj in vaj je precej odvisna od posameznega predmeta. Predavanja za razliko od vaj niso obvezna, čeprav vsaj v prvem letniku priporočam vsa, saj so razen dveh ali treh izjem vsi predavatelji zelo dobri. Pouk se začne ob osmih ali devetih zjutraj in traja vsaj osem ur - čas, prebit na faksu, z vsakim naslednjim letnikom narašča, zaradi česar časa za sprotno učenje velikokrat primanjkuje. Izpitna obdobja so lahko kar naporna, če predmetov ne delaš s kolokviji. Na srečo nas je v letniku relativno malo, zato se vsi poznamo, z malo organizacije pa je dela precej manj. Če te študij zanima, ga ni težko opraviti. Poleg tega je večina profesorjev in asistentov pripravljenih komunicirati z nami, tako da se da marsikaj dogovoriti. Katja Leben, 2. letnik

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO FIZIKA Na prvi stopnji študija je na voljo več smeri (fizika, astronomska smer, meteorologija, izobraževalna smer), ki se sicer malce razlikujejo, a imamo večino predavanj skupaj. Če ne veš točno, katero smer izbrati, je vsekakor najboljša odločitev kar fizika, saj si lahko kasneje izbereš za izbirne predmete vse, ki so značilni za druge smeri in tako pridobiš enako znanje kot študenti, ki so na specifični smeri. Povprečno imamo šest predmetov na semester, vendar je točno število odvisno od kombinacije izbirnih predmetov. Velja pa, da višji kot je letnik, več premetov si lahko izbereš sam, kar omogoča, da študiraš res tisto, kar te zanima. Obvezni predmeti so na urniku v dopoldanskem času (med 8:00 in 14:00), izbirni predmeti in nekatere vaje pa v popoldanskem, vendar redkokdaj trajajo dlje od petih popoldne. V povprečnem urniku tako vsaj trikrat tedensko končaš s faksom do 14:00. Je pa res, da niti predavanja niti vaje niso obvezna in prisotnost ni pogoj za opravljanje izpitov.


Na splošno pride na dve uri predavanj ena ura vaj, pri nekaterih pred metih pa je na voljo še dodatna ura s tutorjem. Tedensko število ur se po predmetih zelo razlikuje, in sicer od dveh do desetih ur na teden. Pri večini predmetov je potrebno opraviti pisni izpit iz vaj in ustni iz teorije, pri obsežnejših premetih je možno pisni del opraviti tudi s kolokviji, pri nekaterih predmetih tekom semestra dobivamo še domače naloge. Te niso vedno obvezne, a ti velikokrat redno reševanje nalog prinese dodatne točke pr izpitu (tako pisnem kot ustnem, odvisno od predmeta). Poseben predmet je fizikalni praktikum, kjer tedensko opravljaš eksperimentalno vajo, narediš poročilo in iz zagovorov vaj dobiš oceno. Pri izpitih ni potrebno znati velike količine podatkov, je pa potrebno snov dobro razumeti in poznati načine za reševanje problemov. Sposobnost spopasti se s problemi je tudi ena največjih pridobitev tekom tega študija, ki pride tudi kasneje prav na vseh področjih življenja. Ker je snov obsežna in raznolika, pa tudi precej hitro se jo jemlje, se hitro nabere veliko stvari. Večino dela tako predstavlja reševanje vaj, na začetku študija pa veliko časa študentje porabijo tudi za pisanje poročil za praktikum (kar pa se, ko imaš že malo prakse, naredi precej hitreje). Na semester prideta po navadi dve večji obremenitvi, in sicer v prvem obdobju kolokvijev (npr. novembra, aprila) in med izpitnim obdobjem. Je pa res, da učenje samo v tem času za večino ni dovolj, da bi lahko uspešno opravili vse obveznosti. Profesorji in asistenti večinoma dobro in zanimivo podajajo snov in so še posebej navdušeni nad čim več vprašanji s strani študentov. So tudi zelo razumevajoči pri dogovarjanju za kolokvije in izpite, kjer imamo glede datumov študentje zelo prosto izbiro. Tudi na splošno študentski svet skrbi, da se ob faksu dogajajo tudi raznovrstni dogodki, od izletov, okroglih miz, učenja tujih jezikov … In kljub temu, da faks zahteva veliko dela, bi se brez pomislekov še enkrat odločil zanj. Klemen Zajc, 3. letnik zajc.klemen@gmail.com

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Večina predmetov na Fakulteti za računalništvo in informatiko se mi zdi zelo zanimivih, nekaj malega pa je tudi takih, ki so bolj teoretične narave in so zato manj priljubljeni med večino študentov, vendar mislim, da so tudi ti koristni. Predvsem v prvem letniku je kar nekaj predmetov s področja matematike, ostali pa so pretežno računalniški, vendar brez matematike ne gre, saj sta ti dve področji zelo prepleteni. Pri večini predmetov so predavatelji in asistenti zelo dobri, se pa kot na vsaki fakulteti najde tudi kakšen, ki pedagoško ni najbolj usposobljen. V posameznem semestru je pet predmetov, od tega sta v drugem letniku dva izbirna, v tretjem pa je izbirnih kar šest; urejeni so v obliki modulov, kar je super, saj si lahko sam oblikuješ svoj predmetnik in poslušaš tisto, kar te zanima. Pri vsakem predmetu so tedensko tri ure predavanj in dve uri vaj. Predavanja so neobvezna, prisotnosti se ne preverja. Pri večini predmetov je sicer koristno hoditi na predavanja, saj potem na vajah lažje slediš snovi in obenem bolje razumeš snov, tako da je potem pred izpiti


manj dela. Če se boš vpisal/a na našo fakulteto, lahko pričakuješ kar nekaj sprotnega dela v obliki obveznih domačih nalog in kolokvijev, ki pa večinoma niso pogoj (da Vse jih namreč opraviti tudi ob izpitu), vendar prinašajo dodatne bonuse in hkrati pomenijo delno razbremenitev med izpitnim obdobjem. Pri predmetih, ki se jih da opraviti s kolokviji, običajno velja, da ti izpit ne bo delal večjih težav, če pred tem opraviš kolokvij. Kar bi mogoče malce pograjal, pa so urniki. Ponavadi je tako, da za urnik izveš na začetku semestra, vendar se ta zaradi raznih prekrivanj do začetka vaj dodobra spremeni. Urniki so v osnovi slabi, saj imaš vmes kar nekaj ur prostih, vendar se da to skombinirati, tako da s kolegom zamenjaš vaje, ponekod pa tudi dovolijo, da hodiš na drug termin vaj. Meni je v teh dveh letih še vedno uspelo urediti tedenski urnik; oblikoval sem si ga celo tako, da sem bil en dan vmes prost. Urnik je sicer razporejen preko celega dneva (od 7.15 do 20.00), vendar je v popoldanskih urah običajno na sporedu manj aktivnosti. Kar se tiče študijske literature, sem v enem letu in pol študija zares potreboval le eno knjigo. Profesorji pri predavanjih večinoma uporabljajo prosojnice, ki jih sproti objavljajo na spletni učilnici, tako da si jih lahko natisneš in na predavanjih po možnosti še kaj dopišeš. Meni je ta študij, ki sem si ga izbral, zelo všeč, prav tako tudi sama fakulteta. Predvsem mi je všeč to, da prevladujejo praktični predmeti. Če te računalništvo zanima, te vabim na našo fakulteto, z vprašanji pa se mi lahko oglasiš na Facebooku ali na mail. Primož Godec, 3. letnik p.godec9@gmail.com Urnik na naši fakulteti zna biti zelo razgiban, vendar si lahko na začetku leta s sošolci zamenjaš kakšne vaje in se na tak način izogneš luknjam v urniku (sploh pa s tem nimaš težav, če si ženskega spola). Vsak semester je sestavljen iz petih predmetov, ki so navadno programersko, matematično ali informatično obarvani. Za vsak predmet so na teden tri ure predavanj in dve uri laboratorijskih ali avditornih vaj, ki navadno potekajo na računalnikih. Predavanja so uradno sicer obvezna, vendar nihče ne preverja prisotnosti. Po navadi so zelo koristna za nadaljnje delo. Vaje so zanimive, ker jih učijo mlajše generacije asistentov in podiplomskih študentov, kar pomeni, da se naučiš tudi kaj novejšega. Ob predavanjih in vajah ti popoldneve krajšajo tudi naloge, ki zahtevajo precej sprotnega dela in učenja. Če naloge večinoma rešuješ sam in jih razumeš, se nimaš česa bati na izpitu. Opravljene naloge in ponekod tudi kolokviji so pogoji za opravljanje izpita. Če ti ob vsem tem delu še vedno ostajata čas in energija za študij, se lahko tekom leta udeležiš mnogih dodatnih predavanj, tekmovanj ali kako drugače sodeluješ pri kakšnem projektu. Na izpite se vsak pripravlja po svoje. Ker si se veliko snovi primoran naučiti že sproti, potem v izpitnem obdobju nimaš preveč dela. Ampak to še ne pomeni, da ga nimaš nič! Sama bi zagotovo še enkrat izbrala ta faks, čeprav je sedaj izpitno obdobje in se ves čas pritožujem. Nekateri predmeti se včasih zdijo nepotrebni, ampak mislim, da nam več znanja ne bo škodilo. Vzdušje na faksu je super, ker je večina študentov tu res zato, ker jih študij zanima, kar te še dodatno navduši. Petra Mihalič, 3. letnik petra.mihalic92@gmail.com


FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Imamo šest predmetov na semester, predavanja so enkrat tedensko in trajajo od ure in pol do dveh ur. Pri večini predmetov imamo tudi vaje, ki se izvajajo enkrat tedensko, vendar se nekatere vaje izvajajo na 14 dni. Vaje so obvezne, pri nekaterih predmetih pa preverjajo prisotnost tudi na predavanjih. Urnik ni konstanten, včasih pričnemo predavanja ob osmih zjutraj, včasih šele popoldne. Menim, da na fakulteti preživimo kar dosti časa, ker je med vajami in predavanji dostikrat polno časovnih lukenj, ali pa so predavanja in vaje zgoščena celoten dan. Dobra plat take porazdelitve je, da obstaja možnost prostega dne v tednu. Zgoščenost urnika je med drugim tudi posledica študijske prakse, saj je en dan v tednu namenjen, da ga preživimo na učni bazi. V prvih dveh letnikih prakso opravljamo celo študijsko leto, enkrat tedensko, v tretjem letniku traja praksa strnjeno približno mesec, v 4. pa 14 dni. Prakso opravljamo na učni bazi, ki jo izberemo med ponudbo fakultete ali si jo poiščemo sami. Dobra stran naše fakultete je, da je študentom prijazna in je večinoma mogoč dogovor med študenti in profesorji. Seveda so nekateri predavatelji bolj zanimivi, drugi manj. Predavanja popestrijo asistenti, ki večinoma (še posebej v prvem letniku) izvajajo zanimive vaje, pri katerih ne spoznavamo le veščin socialnega dela, ampak tudi sebe. Izpiti so večinoma le v izpitnem obdobju, po navadi nagneteni v 14 dneh. Obstajajo le redki predmeti, ki jih je mogoče opraviti s kolokviji. Sproti je potrebno opravljati razne seminarske naloge ali pisati refleksije. Izbira študija socialnega dela ne omogoča le usposabljanja za profesijo socialnega delavca/delavke, ampak nudi tudi možnost vpogleda vase, opustitev raznih predsodkov o določenih skupinah ljudi in osebnostno rast. Jasmina Rosič, 3. letnik rosic.jasmina@gmail.com

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO V vsakem semestru je pet ali šest predmetov, celoletnih predmetov ni, saj se obsežni predmeti delijo, npr. matematika 1, 2, 3, strojni elementi 1, 2 itd. Vsak predmet ima 2 do 3 ure predavanj in večinoma 2 uri vaj na teden. Večino izpitov se da opraviti po kolokvijih, kar je velika prednost, ampak tudi naporno; dva kolokvija v semestru, en sklop sredi semestra, drugi pred izpitnim obdobjem. Splača se biti priden in opraviti s kolokviji – počitnice! Pogoj za izpit niso kolokviji, ampak opravljene vaje. Vsako leto je nekaj (1–2) projektnih ali seminarskih nalog – so dokaj strokovne (npr. konstrukcija reduktorja, razvoj samostojnega izdelka ...). Predavanja niso obvezna, vaje pa so (80 % na avditornih in 100 % prisotnost na laboratorijskih vajah). Če se pravočasno dogovoriš, večina asistentov in profesorjev ne komplicira z izostanki, vkolikor je razlog tehten in dogovor narejen vnaprej (vsak semester manjkam kakšen teden ali dva, nikoli nisem padel vaj ali imel težav). Vse se da zmenit.


Če hodiš na predavanja in delaš zapiske, je literatura redko potrebna. Večina predmetov ima poudarek na “praktični teoriji”; zahtevano je razumevanje snovi, da se to znanje zna pokazati ter obvladovanje metod preračunov problemov. Delijo se na teorijo in vaje v smislu teoretičnega ozadja (npr. kje se pojavijo izgube, kako obremenitev vpliva na notranje napetosti ...) in vaje kot praktični preračuni, uporabni v splošnem strojništvu in industriji. Seveda pa so tu tudi t. i. piflarski predmeti, za katerimi običajno stojijo pedagoško nesposobni prepotentneži. “Šraufanja mašin” po domače je veliko manj, kot bi pričakoval, vsaj na razvojno-raziskovalnem programu (RRP, bivši UNI). Večji poudarek na praksi, manj kompleksna teorija pa je na projektno aplikativnem programu (PAP, bivši VSŠ). Urnik je na I. stopnji dobro urejen (običajno je ob 8. uri začetek, redko prideš domov po 16. uri), na II. stopnji pa se zaradi razdelitve po smereh bolj raztrese. Profesorji so večinoma dobri, nekateri izjemni. Najdejo pa se tudi ti, ki s pomanjkanjem čuta za razum, pravico, smisel ter pomanjkanjem pedagoškega čuta zatrejo vso željo po znanju predmeta. Ampak ti so izjeme (2–3 zloglasni). Dobre ocene zahtevajo ogromno energije in časa, nizke so dosegljive (ne ravno z levo roko). Včasih zmanjka časa za življenje, ampak po dežju posije sonce. Maks Veselko, 1. letnik II. stopnje RRP (4. letnik) maks.veselko@gmail.com Običajno imaš v semestru 5 ali 6 predmetov. Razmerje med vajami in predavanji je približno 1:1. Predavanja so načeloma neobvezna, vaje so obvezne. Predavanja oz. vaje se pričnejo vsak dan ob 8mih. Urnik je običajno zgoščen, tako da nimaš kakšnih lukenj med posamičnimi urami. Večino dela na faksu opraviš dopoldan. Na večino predavanj se splača hoditi, obstajajo tudi predavanja za določene predmete, ki so brezvezna. Predavatelji so večinoma dobri. Nekateri so res vrhunski strokovnjaki, nekateri so običajni, nekateri pa so stari in opaziš, da jih je čas že povozil. Struktura predmetnika skozi 3 leta študija je dobro premišljena in se nadgrajuje. Dela z faksom je veliko. Zelo je pomemben preskok iz srednješolskega načina dela na delo na faksu. Ključna je organizacija, vztrajnost in samoiniciativnost, saj te tu nobeden ne sili v to, da moraš nekaj naredit. Veliko je dela s pisanjem poročil za nekatere vaje, ponekod so obvezne domače naloge. Skoraj vse predmete se da opraviti s kolokviji in to je največja prednost našega faksa! Kolokvije moraš izkoristiti, če ne narediš si se vsaj nekaj naučil in boš imel manj dela s pripravo na izpit. V času kolokvijev delaš od jutra do večera. Če si uspešen na kolokvijih imaš izpitno obdobje skoraj v celoti prosto. Jaz sem zelo zadovoljen s faksom in vem, da sem se pravilno odločil. Dobro je, še v času študija sodeluješ še s kakšnim podjetjem in si tam nabiraš dodatne izkušnje. Enostavno je študirati zadeve, ki te veselijo. Anže Cvenkel, 1. letnik podiplomskega študija, smer mehanika naprav, sistemov in procesov. a.cvenkel@hotmail.com


FAKULTETA ZA ŠPORT KINEZIOLOGIJA Pouk na Fakulteti za šport včasih poteka skoraj tako, da sploh nimaš občutka da obiskuješ fakulteto. Sam mislim, da je tako zaradi narave študija, ki vse skupaj naredi bolj sproščeno. To je včasih tudi nevarno, ker občutek, da je vse bolj sproščeno še zdaleč ne spremeni dejstva, da smo še vedno na fakulteti kjer so ocene v indeksu enako resnične kot na katerem koli študiju. Urniki so zelo razgibani od skupine do skupine zato je težko govoriti o tem kdaj naj bi ponavadi začeli in končali. Zaradi zasedenosti športnih dvoran, bazena, itd. so določene vaje lahko že ob sedmih zjutraj ali pa dokaj pozno zvečer. Velikokrat je med posameznimi vajami ali predavanji, ki so na urniku, eno urna ali dvo urna luknja kar lahko študijski dan raztegne do popoldanskih ur. Sam v primerjavi z mojimi cimri kar veliko časa preživim na faksu, ampak to še ne pomeni, da cel dan presedim za klopmi. Tu je še igranje rokometa, odbojke, plavanje… Praviloma ima vsak predmet teoretičen in praktičen del, ki sta pokrita s predavanji in vajami. Predavanja načeloma niso obvezna razen nekaterih izjem, vaje pa so vse striktno obvezne in predstavljajo frekvenco, ki mora biti izpolnjena, da se lahko prijaviš na izpit. Edino opravičilo je zdravniško ali pa status, na primer športnika ali trenerja. Prvi letnik študija kineziologije ima malo manj športnih predmetov in nekaj več takih, ki ti podajo osnovno teoretično znanje o športu. V drugem letniku je posameznega športa bistveno več. Večino dela študenta fakultete za šport čaka med izpitnim obdobjem, ko so skoraj vsi izpiti. V času semestra med pedagoškim procesom ni veliko izpitov, samo nekateri delni izpiti, redki kolokviji in pa demonstracije elementov pri posameznih športih (npr. demonstracije pri atletiki, rokometu, plavanju,…). Na semester ima študent nekje od 5 do 7 predmetov. Nekateri predmeti so poučni in uporabni in kvalitetno predavani, so pa tudi predmeti, ki so dokaj nesmiselni oz. je snov podana zbegano in nekoherentno. V takih primerih se mora študent angažirati in naučiti več sam. Dobro je na začetku presoditi na katera predavanja se splača in na katera predavanja se ne splača hoditi. S faksom mogoče nisem tako zelo zadovoljen kot pa sem z vzdušjem in ljudmi, ki sem jih spoznal na naši fakulteti. Ne vem, če bi se še enkrat vpisal na isti študij, ampak vseeno pa sem s svojo izbiro dokaj zadovoljen. Blaž Stan, 2. Letnik

FILOZOFSKA FAKULTETA GERMANISTIKA Na semester imamo okoli sedem predmetov, večina predavanj in vaj pa poteka enkrat tedensko po dve šolski uri. S predavanji začenjamo okrog desete ure, kakšen dan tudi kasneje, zaključujemo pa praviloma, z izjemo ob petkih, ob šestih ali ob sedmih zvečer.


Vaje so obvezne in tako je tudi z večino predavanj. V vsakem semestru se morda najde eno predavanje, ki ga ni potrebno obiskovati, povsod drugod pa se prisotnost preverja. Tekom semestra se na sporedu sicer najde kak kolokvij, vendar izpiti potekajo med izpitnimi obdobji, tako da imamo študentje germanistike z učenjem takrat največ dela. Kljub temu imamo tudi v semestralnem obdobju kar precej sprotnih zadolžitev in domačih nalog, ki jih je potrebno oddajati vsak teden in so v glavnem v obliki esejev, literarnih ali retoričnih analiz in prevodov. Poleg tega pri predmetu Obdobja in tradicije oz. pri književnosti v vsakem semestru dobimo seznam „obveznega branja“, ki ponavadi zajema okoli dvanajst knjig. Veliko časa, ki ga ne preživimo na fakulteti, zato namenjamo branju, da do izpita pridemo čez seznam. Vsi predavatelji res dobro in s srcem opravljajo svoje delo. Edini res zlobni profesorici sta v lanskem letu odšli v pokoj. S svojim faksom sem zelo zadovoljna; če bi imela možnost, bi se še vsaj trikrat odločila za isti študij! Lara Krašovec, 3. letnik lkrasovec80@gmail.com

SLOVENISTIKA IN RUSISTIKA Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiram slovenistiko in rusistiko. Na rusistiki smo imeli v prvem semestru samo štiri predmete, od tega so trije bolj teoretični (Pregled ruske kulturne zgodovine, Uvod v študij ruske književnosti in Struktura ruskega jezika), kar pomeni, da smo imeli na urniku samo predavanja, ki so potekala enkrat na teden po uro in pol, ter en praktični predmet (Moderni ruski jezik), ki poteka samo prek vaj, ki so za vse študente obvezne. Ta predmet imamo štirikrat na teden po dve šolski uri, kar sicer zveni veliko, vendar ure minejo zelo hitro, saj delamo zelo aktivno in zavzeto, poleg tega pa poteka pri dveh različnih profesoricah. Na slovenistiki smo imeli v prvem semestru šest predmetov, od tega štiri samo enkrat na teden po uro in pol, dva predmeta (Slovenska književnost 19. stoletja in Svetovna književnost) pa dvakrat po uro in pol. Pri predmetu fonetika in fonologija SKJ smo imeli enkrat na teden obvezne vaje, ki so trajale eno šolsko uro in so potekale v popoldanskih urah. Kljub temu da predavanja niso obvezna in se na smereh tudi prekrivajo, se obiskovanje predavanj zelo obrestuje, profesorji namreč najbolj odobravajo študente, ki jih redno videvajo na predavanjih. Poleg tega je na humanističnih smereh zelo koristno hoditi na predavanja in poslušati profesorje, saj se marsičesa, kar povedo, ne moremo naučiti iz knjig. Veliko profesorjev med predavanjem tudi izrazi svoje mnenje, kar lahko zelo pomaga na ustnem delu izpita. Na moji smeri sta se v tem semestru prekrivala samo dva predmeta, ki sem ju imela na urniku ob istem času, ostale predmete sem lahko obiskovala nemoteno. Predavanja smo imeli ob različnih urah skozi ves teden, vendar sem vsak dan zaključila do štirih popoldne, razen v primeru vaj pri fonetiki. Večina izpitov je v izpitnem obdobju, čez leto imamo nekaj kolokvijev samo iz praktičnih predmetov. Obe smeri se v marsičem zelo dopolnjujeta, pri obeh se srečujemo z osnovami fonetike in fonologije, jezikoslovjem ter literarno vedo. Ruščina zahteva veliko dela, zlasti za tiste, ki se je prej še niso učili, vendar ti obe profesorici dajeta odlično možnost, da hitro osvojiš jezik, saj te ves čas spodbujata k pisanju in govoru v tujem jeziku. Vsi os-


tali profesorji na rusistiki ti na enkraten način približajo ruski jezik, kulturo, zgodovino in književnost. Pri teoretičnih predmetih je malo več samostojnega dela, zlasti literarnovedni predmeti na obeh smereh zahtevajo veliko branja tako literarnih del kot tudi neliterarnih besedil, člankov in študij. Katarina Gomboc, 2. letnik katarina.gomboc@hotmail.com

GEOGRAFIJA Študij je sestavljen iz neobveznih predavanj in seminarjev ter obveznih terenskih in kabinetnih vaj. Predavanja in vaje so običajno enakomerno razporejeni čez teden, dnevno preživiš na faksu šest ur - od dopoldneva do popoldneva. Urniki so zaradi prostorske stiske na FF pogosto nemogoči. Petki so namenjeni terenskim vajam, ki so izvedene nekajkrat na semester. Le-te so samoplačniške; stroški posameznih terenskih vaj znašajo povprečno deset evrov, v drugem in tretjem letniku pa potekajo tudi večdnevne terenske vaje po Sloveniji in Evropi, ki predstavljajo večji finančni strošek. V vsakem semestru je povprečno med pet in sedem predmetov, nekateri med njimi so bolj obsežni, drugi manj. Enopredmetni študentje geografije imamo več strokovnih predmetov kot dvodisciplinarni študentje. V okviru enopredmetnega študija je poudarek predvsem na boljšem poznavanju obče geografije - geomorfologije, pedo/bio geografije, klimatogeografije, industrijske, ekonomske in agrarne geografije, hkrati pa smo deležni mnogo več aplikativnih znanj s področja regionalnega planiranja, geoinformatike, statističnih ved in terenskega dela. Izpitni roki se zvrstijo zlasti januarja, junija in septembra, za pristop k izpitu pa je ponekod potrebno opraviti kolokvij in druge seminarske zadolžitve, ki so razporejene tekom semestra. Asistenti in profesorji so zelo odprti, dostopni in korektni do študentov, enako velja med študenti. Podajanje snovi variira od pedagoških veščin profesorja, vendar ocenjujem, da so v splošnem vsi relativno prijetni za poslušanje. Na študij geografije bi se go tovo vpisala še enkrat, saj mi je poleg strokovnega znanja prinesel veliko izkušenj s terena in dobrih prijateljev. Špela Berlot, 4. letnik berlot.spela@gmail.com

PREVAJALSTVO Kot vam je verjetno znano, besedna zveza “normalen urnik” na Filozofski fakulteti ne obstaja. Tako je tudi na našem oddelku. Včasih se pouk začne že ob osmih, kdaj šele popoldne, enkrat se konča že ob dveh, drugič šele ob osmih. Preskok na tak ritem je sicer po več letih škofijskega reda rahlo naporen, vendar se navadiš. Vseeno pa se naš oddelek ponaša z višjo stopnjo organiziranosti kot drugi oddelki na FF. Predavanja so neobvezna, vaje so de iure obvezne, de facto pa večinoma neobvezne. Vseeno se splača redno obiskovati tako vaje kot predavanja, saj to olajša tegobe izpitnih obdobij in pripomore k boljšim ocenam. Skoraj vsi predavatelji so kvalitetni (najdejo se sicer tudi taki, ki


2 uri monotono berejo z računalniških prosojnic) in pošteni. Ni se mi še namreč zgodilo, da zaradi profesorjeve muhavosti ne bi izdelala izpita kljub zadostnemu znanju - če si se dobro naučil in snov razumeš, boš uspešen. Sprotnega dela je zelo veliko, sploh v obliki domačih nalog in ocenjenih prevodov, nekaj pa je tudi seminarskih nalog in kolokvijev, vendar se najde dovolj prostega časa. V izpitnem obdobju imamo ogromno izpitov, večkrat tudi več kot deset, kar ima svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da je snovi za en izpit bolj malo in se ti ni treba mesece učiti iz pettonskih bukev, slabost pa, da je včasih težko neprestano prehajati z ene snovi na popolnoma drugačno. Dela torej ne med letom ne med izpitnim obdobjem ne zmanjka. Skoraj vsi profesorji prosojnice s predavanj dajejo na e-učilnico in ti povejo, v katerih knjigah lahko najdeš morebitne dodatne informacije. Poleg tega si tudi sotrpini med seboj redno pomagamo in pošiljamo zapiske. Na splošno mi je študij zelo všeč, je namreč zanimiv, raznolik in dinamičen, zato mi ni žal, da sem se odločila zanj. Na oddelku nas redno obveščajo tudi o različnih izmenjavah, praksah, poletnih šolah, konferencah in podobnem, s kančkom vztrajnosti in samoiniciative pa si lahko praktične delovne izkušnje nabereš že tekom študija. Urša Mrak, 2. letnik podiplomskega študija ursa1990@gmail.com Študiram na Oddelku za prevajalstvo, dodiplomski študij se imenuje Medjezikovno posredovanje, po diplomi pa se lahko usmeriš v prevajanje ali tolmačenje (govorno prevajanje). Študij je enopredmetni, izbira pa se lahko med tremi jezikovnimi kombinacijami: skupni predmeti so slovenski in angleški, tretji jezik pa je lahko nemščina, francoščina ali italijanščina. Študij na Oddelku za prevajalstvo je zanimiv predvsem za ljudi, ki jih zanima prevajanje kot tako in ne toliko jezik sam, saj je poudarek bolj na prenosu med jeziki in na pregledu družb in literatur vseh treh jezikov, ne pa toliko na poglobljenem študiju slovnice, vseh zgodovinskih in literarnih obdobij in kultur. Imamo približno polovico vaj in polovico predavanj, ki potekajo povprečno nekako med 10. in 16. uro, načeloma je na vseh vajah obvezna 80-odstotna prisotnost, a s časom ugotoviš, da niti to ne velja pri vseh profesorjih. Dnevno na faksu prebijem največ 8 ur, to je absolutni maksimum, povprečno štiri do pet ur, sem imela pa v urniku tudi že popolnoma proste dneve. Ker vaje potekajo v majhnih skupinah (največ 20 študentov), se s profesorji lahko zelo dobro spoznaš in je stvar podobna kot v srednji šoli. Večina profesorjev in lektorjev je res super, sploh če si priden in se razumeš z njimi, zdi se mi tudi, da nisi le številka in da jim je dejansko mar zate, nekateri pa bi lahko malo spremenili oz. modernizirali svoje metode podajanja snovi. Število izpitov pa se manjša iz letnika v letnik. V prvem jih je npr. skupno 24, po tri ali štiri se združujejo v sklope in iz njih dobiš eno oceno, kar nanese letno 10 ali 11 ocen. V tretjem jih imamo 15 ali 16, ki se združijo v 9 ocen. Posamezni izpit ni tako obsežen, kot so izpiti na nekaterih faksih, in se zanj ni potrebno začeti učiti cel mesec prej, ampak kvečjemu en teden. Med letom se po navadi piše tudi kakšen kolokvij in odda kakšno seminarsko, v drugem in tretjem letniku pridejo na vrsto tedenske oddaje prevodov pri angleščini in tretjem jeziku. Faks mi sploh v prvem in drugem letniku ni vzel veliko časa, v tretjem je malo več sprot-


nega dela in oddaj. Izjema je obdobje “študijskih počitnic”, ko se večino dneva ukvarjam le s študijem, ampak to je recimo samo 2 meseca na leto. Če bi se odločala še enkrat, bi ponovno izbrala naš oddelek, saj se mi zdi, da je v množici FF-oddelkov še zdaleč najbolj organiziran, pogoji za študij so odlični, predmeti so zanimivi, profesorji, ki nas učijo, so tudi sami prevajalci, imeli smo že kar nekaj tujih lektorjev in na splošno se mi zdi, da bomo pridobili znanje, ki nam definitivno bo koristilo pri nadaljnji karieri. Ana Maria Davidović, 3. letnik Medjezikovnega posredovanja anam.davidovic@yahoo.com

PSIHOLOGIJA Za študij psihologije je dobro imeti veliko željo po opravljanju psihološke službe, ker sam faks po mojem ni še nikogar kaj dosti navdušil, prej obratno. No, naj vam predstavim moje razmišljanje. Na psihologijo sem šel z veliko željo, da bi se naučil kaj o delu z mladimi, kako jim pomagati, ko imajo težave (npr. doma), kaj o pomoči pri reševanju težav v odnosih, o pomoči pri nekaterih motnjah ali vedenjih, kot so samopoškodovanje, anoreksija, zloraba prepovedanih drog. No, ampak da slišiš kaj več o tem, je treba kar dolgo čakati. V prvih treh letih se teh tem komajda dotakneš. Zakoplješ pa se v statistiko, metode znanstvenega raziskovanja, angleške znanstvene članke, psihološki razvoj otrok in psihologijo osebnosti. Kar na enkrat mora biti vse v nulo znanstveno in zdi se, kot da nikjer ne moreš uporabiti vsaj malo tistege „filinga“ za ljudi, za razumevanje njihovih težav. Vse je precej bolj tehnično, kot sem si prej predstavljal. Je pa res, da sčasoma prihajajo tudi predmeti, kjer se res učiš o psiholoških motnjah, problemih in delu z njimi, vendar tam nekje v tretjem letniku. Sicer so predmeti zelo odvisni od profesorjev, nekateri ti tudi pri navidez manj pomembnem predmetu zelo veliko dajo, pri nekaterih pa je predmet sicer obsežen in nosi zanimivo ime, vendar ti profesor ne zna kaj dosti uporabnega povedati, končni izpit je lahek in tako se nekaj na hitro naučiš in kmalu vse pozabiš. Študentje opažamo tudi, da se veliko snovi zelo ponavlja, ker isti profesor predava več predmetov in potem pač „kao bolj poglobljeno“ spredava tisto, kar je predaval že lani. Ampak se pa vsako leto najde vsaj kak predmet, ki ti vliva upanje in ti pomaga da vztrajaš. Glede težavnosti ne bi rekel, da je študij posebno zahteven, je pa veliko stvari, ki jih moraš opraviti in ti vzamejo veliko časa, čeprav niso posebno zahtevne. Je pa res, da je potreben določen čas, da se malo navadiš na študij, na terminologijo, da dobiš vsaj osnovno podlago, tako da 1. letnik zna biti zelo naporen in zapolnjen. Saj tudi potem je dosti dela, ampak si že utečen, veš, kje lahko delaš po liniji najmanjšega odpora, kje pa se moraš bolj potruditi, veš, kakšne izpite dajejo profesorji itd. Čez leto je največ dela s seminarskimi nalogami in poročili. Tam do decembra je vse skupaj še zmerno, potem decembra se pa ponavadi začne basati in takrat je treba kar poprijeti za delo. Skoraj pri vsakem predmetu je treba kaj oddati, kaj predstaviti itd., tako da z učenjem za izpite težko začneš pred zadnjim tednom pred izpiti. Veliko je dela po skupinah in v parih (seminarske). Je pa na žalost tako, da je pogosto vsaka seminarska dobra, samo da je, redko kateri od profesorjev poda kakšen nasvet, kaj bi lahko drugič naredil bolje, tako da se moraš kar


sam od sebe učiti. Značilnost našega faksa ali vsaj psihologije je tudi to, da smo po cele dneve na faksu. Veliko je lukenj v urniku, tako da si težko organiziraš dni. Pogosto si na faksu že zjutraj, pa potem malo ne, pa spet popoldne ali pa zvečer. Vsaj če si priden in hodiš na predavanja, sicer imaš najbrž malo več časa. Predavanja niso obvezna, pri vajah in seminarjih pa je 80% prisotnost obvezna. Faks nam omogoča tudi izmenjave, kar je fino izkoristiti, čeprav se za to odloča zelo malo študentov. No, to je po svoje tudi prednost, ker za v nobeno državo ni nekega velikega navala. Je kar nekaj komplikacij, da urediš vse birokratske obveznosti, amapak se da in starejši študentje radi pomagajo, saj so vendar psihologi :D Veliko študentov poleg faksa opravlja kakšno prostovoljno delo (npr. v kliničnem centru z otroki, vodijo kakšne delavnice, v kakšnih društvih za pomoč odvisnikom, na telefonih za svetovanje itd.). Predvsem za to, ker tekom študija nimamo nič prakse (samo na drugi stopnji 7 tednov) Na faksu je tudi zelo močno Društvo študentov psihologije Slovenije, ki res pokriva številna področja in organizira čuda stvari (izmenjave, izlete, večdnevne ekskurzije, poletne psihološke tedne, kjer so predavanja o temah, ki jih na faksu ne slišimo, projekt KAKO SI ob tednu duševnega zdravja, izdajajo tudi revijo). Res, študentje so kar zagnani in pogosto zapolnijo tisto, kar na faksu manjka. Za več info: http://www.dsps.si/ S faksom na splošno nisem preveč zadovoljen, vendar mislim, da bi šel še enkrat to študirat, ker me zanima delo, za katero ti faks da neko bazo, na kateri lahko gradim. Če bi se še enkrat odločal, bi mogoče zelo razmislil o tem, da bi 2. stopnjo študija naredil kje v tujini... Krištof Fajdiga, 2. letnik druge stopnje psihologije kristoffajdiga@gmail.com

MEDICINSKA FAKULTETA SPLOŠNA MEDICINA V semestru imamo okoli pet predmetov, od tega so dva ali trije večji. Imamo predvsem enosemestrske predmete, nekateri pa potekajo dva semestra (npr. anatomija 1, histologija, fiziologija...) Predavanja, ki jih je večina neobveznih, se začenjajo ob osmih in so dvakrat ali trikrat na teden, kar posledično pomeni, da so takrat precej zgoščena. Vaje so obvezne. Njihovo trajanje in pogostost sta odvisna od posameznega predmeta. Trajajo od ure in pol pa vse tja do šest ur. Na vaje je treba hoditi pripravljen, kar od tebe zahteva nekaj sprotnega dela. Pri nekaterih predmetih je tudi sprotno preverjanje pripravljenosti na vaje z manjšimi kolokviji ali ustnim spraševanjem. Od skupine v katero si razvrščen (razvrstitev je po abecedi) je odvisno, kakšen urnik boš imel - nekateri bodo imeli bolj dopoldanske vaje, drugi pa bodo kakšen dan na faksu tudi do osmih zvečer. Lahko se zgodi, da ima kakšna skupina dan v tednu prost, brez vaj in predavanj. Čez leto je nekaj kolokvijev - pri nekaterih lahko pridobiš dodatne procente, ki se prištejejo pisnemu izpitu, drugi so samo na temo vaj in so pogoj za izpit, tretji kolokviji se imenujejo delni izpiti,


s katerimi lahko pristopiš k ustnemu izpitu (to pomeni, da si oproščen pisnega izpita). Večina večjih izpitov je pisnih in ustnih. Čeprav se osebno tega še učim, je najbolje, da na medicini delaš sproti, saj si drugače v izpitnem obdobju primoran najmanj mesec in pol opustiti večino obstranskih dejavnosti in svoj čas posvetiti učenju. Najbrž ste vsi že slišali za rek, da moramo medicini imeti dober “zicleder”. To povsem drži, saj si v izpitnem obdobju, hočeš-nočeš, “obsojen” na sedenje na stolu tudi po 12h na dan, če hočeš na koncu izpitnega obdobja imeti indeks zapolnjen s štemplji. Poklic zdravnik, proti kateremu vsi medicinci eni bolj, drugi malo manj uspešno, a vsi vztrajno strmimo, je zagotovo lep. Včasih se med vsem tem učenjem zgodi, da malo pozabiš, kakšen je cilj, a je kljub temu to stvar, ki ti daje voljo za delo, mnogokrat pozno v noč. Jera Juhant in Laura Sadar, 3. letnik Sem študent prvega letnika splošne medicine Medicinske fakultete v Ljubljani. Na semester imamo okrog pet predmetov, od tega so trije težji in zahtevajo več priprav na izpit. Predavanja niso obvezna, načeloma potekajo ob ponedeljkih in petkih ter se pričenjajo ob osmih zjutraj. Med tednom so na urniku obvezne vaje. Urniki se razlikujejo med posameznimi skupinami študentov. Skozi semester veliko časa terjajo vaje, torej priprava nanje in pisanje poročil, ter učenje za posamezne kolokvije, ki pa jih v prvem semestru ni veliko. Čas za sprotno učenje se težko najde, intenzivno in dolgotrajno učenje pa se začne šele malo pred izpitnim obdobjem. Profesorji so različni, tako da lahko vsak tip človeka najde predavatelja, ki mu ustreza. Vsak študent lahko hitro oceni, na katera predavanja se mu splača hoditi in na katera ne. Za študij sem se odločil, ker bi rad pomagal ljudem kot zdravnik, zato bi se zanj odločil še enkrat. Jakob Gajšek, 2. letnik

DENTALNA MEDICINA Pouk poteka v prvih dveh letih identično kot pri splošni medicini, le da se v drugem letniku pridruži še dentalni predmet, v tretjem letniku pa se študija ločita. Takrat tudi prvič primeš svedre v roke in zabava se prične. :) Urniki so zelo odvisni od skupine v kateri si, pa tudi delež predavanj in vaj s prisotno obveznostjo se od letnika do letnika precej spreminja, so pa vse vaje obvezne ter tudi nekatera predavanja, pri nekaterih predmetih pa pouk poteka tudi v obliki diskusijskih seminarjev. Žal ne morem trditi, da so vsi predavatelji dobri in vse vaje povsem smiselne, vendar pa obstaja obilo zelo kvalitetnih zapiskov in literature, iz katerih se učiš. Kot verjetno že veš, se študij deli na predkliniko in kliniko. Predklinični predmeti so v prvi polovici študija in so osnova za vso klinično delo v prihodnosti. Čeprav se težavnost v prvih treh letnikih stopnjuje, postaja snov tudi vedno bolj zanimiva. Ponavadi sta vsako izpitno obdobje 2 ‘velika’ izpita (obsežni predmeti kot so anatomija, fiziologija, biokemija, ...) in nekaj manjših, ki nas ne skrbijo preveč. :) Če sem iskrena, je študij precej zahteven in za knjigami preživiš dosti več časa kot vrstniki iz nekaterih drugih fakultet. Vendar pa je potrebno na to gledati kot na edino pot,


da prideš do želenega poklica in kot naložbo v lastno prihodnost. Brez skrbi, vseeno pa ostane dovolj časa za sprostitev in zabavo. Medicinska fakulteta nudi cel kup projektov in obštudijskih dejavnosti, kjer se lahko udejstvuješ, zabav pa prav tako ne manjka. Vzdušje med študenti je prijetno in ni čutiti pretirane tekmovalnosti. Bodočemu »dentalcu« bi še svetovala, naj na maturi vzame fiziko in kemijo ter naj se brez strahu vpiše na to smer. Če nisi prepričan/a, če te to delo veseli, pa se poskusi domeniti s svojim zobozdravnikom, da te vzame za kakšen dan v ambulanto in da iz prve roke izveš, kako izgleda poklic. Marija Lukič, 3.letnik pacmery@gmail.com

NARAVOSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE Pouk na našem faksu se večinoma začenja v dopoldanskih urah (8h-10h) in redko traja dalj kot do štirih, petih popoldne. V urniku so pogoste več urne pavze, ki jih večina izkoristi za kosilo ali skupno učenje v knjižnici, precej pa jih ravno zaradi teh pavz na popoldanska predavanja ne hodi. Na semester imamo 5 predmetov, od tega nekateri trajajo le en semester, drugi pa se ponovijo še v drugem semestru. Pri vsakem predmetu imamo vaje (1-2h/teden) in predavanja (2-4h/teden). Kako obvezna je prisotnost na vajah in predavanjih in kako to prisotnost spodbujajo se od profesorja do profesorja zelo razlikuje. Na nekaterih predavanjih se podpisujemo, na drugih oddajamo domače naloge ki doprinesejo h končni oceni ... Vendar pa predavanja (tudi kjer se podpisujemo) niso obvezna, le priporočljiva. Vse vaje so bolj ali manj obvezne, ampak se da zmenit tudi za kakšen izostanek. Predavatelji so strokovnjaki na svojem področju, vendar pa imajo nekateri težave pri razumljivem podajanju te snovi. Kljub temu se večina predavateljev potrudi, da naredi predavanja zanimiva, ali vsaj poslušljiva. Asistenti vaje predstavijo interaktivno in so vedno pripravljeni prijateljsko priskočiti na pomoč, če se komu zatakne pri samostojnem izvajanju vaje. Poudarek je na sprotnem delu. Pri nekaterih vajah oddajamo poročila vaj (nekatera poročila napišemo sami, druga so v obliki delovnega lista, ki ga izpolnimo), vendar se da ponavadi večino poročila narediti že tekom same vaje, tako da za doma ne ostane veliko dela. Večino predmetov se da narediti s sprotnimi kolokviji, ki v seštevku dajo končno izpitno oceno. Pri nekaterih predmetih tudi pišemo in predstavljamo seminarje (samostojno ali v manjših skupinah). Kar nekaj je dela na računalniku, z Adobovimi programi kot so Photoshop, InDesign, programi za vektorsko grafiko ... Te programe je priporočljivo imeti, saj brez njih ni mogoče opraviti nekaterih nalog. Večino dela na vajah smo do sedaj delali na MS operacijskem sistemu, vendar še kako prav pridejo tudi osnove uporabe Mac in Linux OS. Za opravljanje izpitov in kolokvijev se ne zahteva več, kot je bilo povedano na vajah in predavanjih. Vsak profesor priporoči kakšno knjigo, vendar so tudi lepi zapiski s predavanj še kako


pomembno študijsko gradivo. Vsa dodatna gradiva (za priprave na izpit ali pisanje seminarskih) se da dobiti v knjižnici NTF Oddelka za tekstilstvo in grafiko, ki je polna strokovnih knjig. Knjižnica ima nekaj računalnikov (večinoma Mac OS), in nekaj miz. Je idealna za skupinsko delo, inštruiranje ipd., malo manj pa za tiste, ki se radi učijo v popolni tišini. Nina Malenšek, 1. letnik nina.malensek@gmail.com

PEDAGOŠKA FAKULTETA SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA Za študij specialne in rehabilitacijske pedagogike sem se odločila predvsem zaradi empatije in posebnega odnosa do oseb s posebnimi potrebami. Kadarkoli sem do sedaj prišla v bližji stik z njimi, sem prejela ogromno pozitivne energije in optimizma, kar me je dodatno navdušilo za ta študij. Lahko rečem, da sem s svojo izbiro zaenkrat zelo zadovoljna. Predavanja imamo zelo različno razporejena, večinoma jih imamo dopoldne, izbirne predmete pa v poznih popoldanskih urah. Študij zahteva precej sprotnega dela, kot so občasne domače naloge in priprava seminarskih nalog pri večini predmetov. Do študija v polnem pomenu besede pride predvsem med izpitnim obdobjem, ko za dober mesec dni skoraj vsi študenti postanemo precej “asocialni”. V prvem letniku še nimamo neposrednega stika z otroki s posebnimi potrebami, obiščemo le nekaj zavodov in delamo kot prostovoljci, izkušnje bomo pridobivali predvsem v naslednjih letnikih, česar se že iskreno veselim. Dolores Küplen, 2. letnik

RAZREDNI POUK Pedagoška fakulteta omogoča študij najrazličnejših smeri, od razrednega pouka in dvopredmetnega poučevanja do likovne pedagogike. Veliko število smeri in študentov žal pomeni, da je bolj od sreče odvisno, kakšen urnik imaš. Načeloma velja, da predavanja potekajo v dopoldanskem času od osmih dalje, sledijo jim vaje. Predavanja za razliko od vaj niso na urniku vsak dan. Posamezne dni lahko prebiješ na faksu do 8 ur, ob določenih dnevih pa prideš na faks le za uro in pol. Predavanja največkrat niso obvezna, je pa obvezna prisotnost na vajah – brez opravičila lahko manjkaš le enkrat ali dvakrat (odvisno od predmeta), za večkratne izostanke pa je treba predložiti zdravniško opravičilo. Količina predavanj in vaj se razlikuje glede na predmete: nekateri predmeti imajo predavanja dvakrat na teden in tolikokrat tudi vaje, drugi pa oboje zgolj enkrat tedensko. Vsak semester obsega pet predmetov. Izpite se opravlja med izpitnim obdobjem, saj se s kolokviji lahko izdeluje le redke predmete, kar pa še ne pomeni, da lahko ves semester prespiš. Seminarske naloge in predstavitve le-teh so stalnica pri skoraj vseh predmetih, pri nekaterih pa je treba sproti odda-


jati še poročila s prakse. Mnogo profesorjev podaja snov na zanimiv način, sistematični so in v svoj nastop vključujejo študente, nekaterim manjka kakšna lastnost, res zelo redkim pa vse našteto. Tudi asistentke in asistentje so dorasli svoji vlogi in kažejo korekten odnos do dela ter študentov in so pripravljeni pomagati, kadar iščeš pomoč. Študij pedagogike ima lastnosti, ki te lahko privlačijo ali odvračajo, vendar boš slabosti z veseljem spregledal, če te to področje vsaj malo zanima. Tevž Globokar, 3. letnik tevz.globokar@gmail.com

PRAVNA FAKULTETA Pravo, kot verjetno že veste, velja poleg medicine za najtežji študij v Sloveniji. Ne vem, če je to popolnoma res. Gotovo je sedenja za knjigami ogromno in nekatere so res debele, vendar zanj ne potrebuješ kakšne posebne nadarjenosti (kot denimo pri fiziki in matematiki), le dober spomin je treba imeti zaradi velike količine snovi. Vse izpite je težko opraviti že spomladi, večina študentov si kakšnega prihrani za september. Če nisi res zelo priden/ na pri študiju, moraš računati, da bo treba del poletnih počitnic nameniti tudi učenju. Študijskega gradiva in pripomočkov je malo, le kup knjig in to je to. Sam denimo že drugo leto nimam svojega prenosnika, pa me to nič ne ovira pri študiju, zaradi odsotnosti internetnih distrakcij kvečjemu pomaga. Imamo predavanja, vaje in seminarje. Seminarji, ki so se pojavili z uvedbo bolonjske reforme, so v bistvu ista stvar kot predavanja. Vaje so obvezne, predavanja niso, na nekatera pa je vendarle treba hoditi, saj v nasprotnem primeru zamudiš razlago snovi, ki jo sam težko predelaš, in posledično z manjšo verjetnostjo narediš izpit. Spet druga predavanja so precej odveč, saj od njih ne odneseš prav veliko. Na faksu smo povprečno od 8. do 16. ure, razen ob petkih, ko sta po navadi na urniku le dve šolski uri predavanj, pa še to ni nujno. Imamo zelo tiho in mirno knjižnico (gospod Roblek bi bil navdušen), kjer se da veliko naučiti. V času izpitnega obdobja je treba po cele dneve preždeti za knjigami, čez leto pa si precej svoboden. V prvem letniku je na predmetniku osem predmetov, od tega štirje semestrski in štirje celoletni. Študent si naredi največjo uslugo, če oba semestrska predmeta naredi že januarja, nato pa se posveti drugim. Rimsko pravo in ekonomijo se da narediti z lepo oceno, je pa za to včasih treba imeti malo sreče, sigurno pa je treba delati sproti, da se ti snov “usede”. Za večino predmetov obstaja tudi tutorstvo, kjer starejši študentje mlajšim razlagajo snov, kar zna biti uporabno. Mogoče ne veš, ali si pravi za to fakulteto? Če te zanima politika, ti bo zagotovo všeč, saj profesorji, asistenti in docenti poskrbijo, da so predavanja aktualna. Tako se je letos obravnavala odločba Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o slabi banki in državnem holdingu, lani pa o odločbi Ustavnega sodišča o Titovi cesti in o družinskem zakoniku. Organizacija je na visokem nivoju; če predavanja ali vaje odpadejo, smo študentje praktično vedno obveščeni dovolj zgodaj, nevšečnosti pri izpitih ni, so pa strogi glede prijav na izpit - če zamudiš rok, izpita ne moreš opravljati. Res je, da je pravna fakulteta malo bolj “visoka” kot ostale, vendar so pravniki in pravnice


prav v redu ljudje. Obstajajo pa seveda tudi slabe stvari. Ena od njih je, da je na fakulteti nekaj starejših profesorjev, ki so svoj intelektualni vrhunec že dosegli, vendar še vedno nadaljujejo s predavanji. Zdi se mi škoda, saj bi študentje verjetno prejeli več, če bi jim predavali mlajši in bolj zagnani profesorji, ki bi imeli več idej in energije. Seveda pa s tem nočem vzeti veljave in pomena delu starejših profesorjev, s pomočjo katerih si študentje širimo tudi zgodovinsko obzorje. S pravno fakulteto sem zadovoljen in je ne bi zamenjal za drug študijski program. Take ideje dobiš le v času, ko res veliko študiraš, drugi pa se ukvarjajo z vsemi mogočimi stvarmi, le s študijem ne. Mohor Fajdiga, 3. letnik fajdiga.mohor@gmail.com

TEOLOŠKA FAKULTETA TEOLOŠKE IN RELIGIJSKE ŠTUDIJE Na teološki fakulteti študirajo bodoči duhovniki, redovniki, redovnice, laiki, ateisti, agnostiki, verniki, katoliki, nekatoliki in še bi lahko naštevala. Imamo tri osnovne programe. Enoviti magistrski študij teologije, univerzitetni program teološke in religijske študije ter univerzitetni študij teologije, ki je dvopredmeten v sodelovanju s filozofsko fakulteto v Ljubljani ali v Mariboru z naravoslovnimi programi. V vsakem letniku je štirinajst predmetov od katerih sta dva izbirna, torej sedem na semester. Po diplomi pa lahko nadaljujemo izobraževanje na zakonskih in družinskih študijah ali na programu religiologije in etike. Predavanja se začnejo ob 8h, trajajo pa najdlje do 16h. Med 12:35 in 14:00 na naši fakulteti ni predavanj ampak je vedno čas za kosilo. Posebnost, ki jo najdemo verjetno samo pri nas je ta, da imamo tako profesorji kot študentje ob četrtkih med 11:50 in 12:30 prosto, saj imamo v kapeli pri vhodu na fakulteto študentsko mašo, ki jo vedno pripravi en letnik. Ta nam ne omogoča le duhove rasti, ampak tudi gradi odnose med nami, saj je po maši še čas za klepet med študenti. Veliko imamo vaj, ki nam jih profesorji dodelijo in jih nato doma pišemo ter oddajamo. Več je sprotnega dela in določene predmete se da delno ali v celoti narediti s kolokviji. Dobra lastnost teološke fakultete je to, da nas je malo in se zato vsi med seboj vsaj na videz poznamo. S profesorji imamo tudi individualne govorilne ure zaradi katerih je morda kasneje lažje pristopiti k izpitu. Večinoma so vsi izpiti ustni in narejeni na princip spraševanja na maturi, torej imaš 15min časa za razmislek in pripravo. Predavanja so dinamična in polna konverzacije med študenti in profesorjem. Ker je študij teologije zelo širok velikokrat zaidemo tudi na aktualna vprašanja, ki se porajajo v družbi, medijih ali pa so samo plod našega zanimanja. To, da na hodniku srečaš koga v habitu, da ob kavici iz avtomata poklepetaš s kakšnim profesorjem, da te v referatu z veseljem pozdravijo tudi če si se spet pozabil na kakšen izpit prijavit in jim s tem delaš preglavice, da v atriju srečaš dekana in z njim kakšno rečeš


in da je tvoj profesor nihče drug kot sam škof, je pri nas vsakdanja rutina. Helena Cupin, 2. letnik helena.cupin@gmail.com

VETERINARSKA FAKULTETA Večinoma se začnejo predavanja ob 8ih potem so pa vaje. Vaje so obvezne, predavanja sicer uradno tudi, ampak pri nekaterih se niti ne preverja prisotnosti, če se pa že je pa to večinoma zgolj zaradi uradnega značaja. Tako da za veliko večino predavanj ni obvezna udeležba in sam preceniš koliko ti pomenijo. Nekateri profesorji so veliki strokovnjaki in pedagogi, kar potrjuje tudi velika udeležba na predavanjih, pri drugih pa so predavalnice bolj prazne. Večina predavanj pa je zmerno zanimivih. Kar se tiče vaj, smo večinoma razporejenih v več skupin in resnici na ljubo bolje odnesejo študentje ki se pišejo na prve črke abecede, ker nimajo veliko lukenj v urniku. Kar se tiče dela: učna snov je kar obsežna, največ dela je pa v izpitnem obdobju. Sicer je tudi med letom nekaj kolokvijev (sploh v 1. letniku). Če si priden in si konec med prvimi, je to sredina julija. To je ena večjih pomanjkljivosti tega faksa. Faks ti vzame ogromno časa, kar pa seveda ne pomeni, da se ne morete ukvarjati še s čim drugim. Jaz sem vsekakor zadovoljen s fakulteto in bi jo še enkrat izbral če bi bilo potrebno. Matej Ješe, 3. letnik matej.jese@gmail.com

ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA Program Fizioterapija prve stopnje, ki poteka na Zdravstveni fakulteti, je razdeljen na tri letnike. Vsak letnik je sestavljen iz približno desetih predmetov, te pa so nemalokrat sestavljeni iz dvojčkov, trojčkov ali četverčkov. V prvem letniku se spoznavaš z osnovami anatomije človeka, kar predstavlja prvi korak, ki vodi k celoti. Vaje na našem faksu so ključnega pomena. Tudi predavanja niso izključena, slednja potekajo skoraj vedno v popoldanskih urah, velikokrat pa se zna zgoditi, da se zavlečejo proti večeru. Kolikokrat tedensko imamo predavanja, je težko reči, so tedni, ko potekajo vsak dan in tudi tedni, ko se lahko spočiješ in so predavanje le enkrat do dvakrat na teden. Vaje, katerih prisotnost je obvezna, se večinoma odvijajo v dopoldanskih urah preko celega leta. Potekajo sproščeno, zaželeno pa je sprotno znanje in veliko sodelovanja. Ko pridobiš znanje na faksu, ga pokažeš na pacientih na kliniki, kjer se pokaže, kako zrel si za ta poklic. Tako se z bolnikom srečaš že v prvem letniku, v drugem in tretjem se stik le še stopnjuje. Laboratorijske vaje, ki potekajo na faksu na koncu, zahtevajo praktično preverjanje, ki predstavlja pogoj za izpit ali na-


daljnje vaje na kliniki. Po končanih kliničnih vajah se preveriš v pisanju poročil.Izpiti naj bi bili zgoščeni v izpitnem obdobju, ta pa se zna razpotegniti malo dlje od tistega enega meseca, imenovanega izpitno obdobje. Profesorji so zelo nadarjeni, eni bolj drugi manj. Vendar v celoti sestavljajo homogen tim, preko katerega študentje črpamo znanje, njihove izkušnje in modre nasvete. Znajo se prilagajati in poslušati. Ker nas je v letniku malo, se med seboj vsi poznamo, tako med študenti, kot profesorji, kar pa lahko pripomore k bolj domačemu vzdušju. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, je pa zaželena, kot najverjetneje povsod drugje, zato je prisotnost prepuščena študentom samim, in je velikokrat pogojena z njihovimi cilji in razpoložljivim časom. Študentom faks vzame veliko časa in se velikokrat zalotimo pri pritoževanju, vendar ob vsem tem vemo, da smo z vsakim korakom boljši, kar si želimo ne samo sami, ampak tudi naši bodoči pacienti. Vendar kljub temu se še vedno najde veliko časa tudi za druge stvari, tako za šport, kot tudi druge oblike sprostitve in zabave. Študij je izredno zanimiv, raznolik in bi ga z veseljem izbrala ponovno. Ana Jeraj, 3. letnik


DRUGE SLOVENSKE UNIVERZE


Univerza v Mariboru

PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK Moje študijsko življenje je precej razgibano, saj se na fakulteti vedno kaj dogaja. Na semester imamo šest predmetov in nekatere izmed njih lahko zaključiš že pred izpitnim obdobjem. Za vsak predmet imamo neobvezna predavanja, ki so v večini dolga po dve uri, nekatera tudi po štiri. Poleg tega imamo obvezne vaje, na katerih je potrebna osemdesetodstotna prisotnost. V prvih dveh letnikih faks poteka od ponedeljka do četrtka, saj imamo ob petkih opazovalno prakso na osnovni šoli. Sam na faksu prebijem v povprečju 10 šolskih ur in nimam večjih težav z opravljanjem izpitov. Predavatelji so precej prijazni, saj se je z večino moč dogovoriti vse. Urniki so zelo raznoliki, vendar pozno popoldanskih in večernih ur ne prebijem na faksu. Na vajah delamo veliko praktičnega in ob koncu semestra je potrebno oddati t. i. »listovnike« oz. zbirke opravljenih vaj, spet drugi predmeti zahtevajo seminarske naloge. Tekom predavanj ni veliko dela. Tudi izpitno obdobje ni prezahtevno, če vse oddaje vaj urediš prej. Kolokvijev je bolj malo, saj ni preobširne snovi. Faks mi vzame približno 2 meseca dela v letu kjer je vse malce bolj zgoščeno. Preden se odločiš za ta študij, še enkrat premisli, saj poteka 5 let. Kristjan Kmetič, 2. Letnik

Univerza na primorskem

FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE BIOPSIHOLOGIJA Na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije boste poleg našega morja, ki je oddaljeno praktično skok skozi okno (tako kot inštitut za suicidologijo mimogrede, le da v drugo smer), opazili veliko pestrost in raznovrstnost bolj ali manj specifičnih smeri in študentov – matematikov, športnikov (kineziologov), skoraj veterinarjev (biodiverzitetnikov) in nas biopsihologov; pa verjetno še kaj, kar si mogoče niste niti mislili, da obstaja. Študij biopsihologije je sicer mlad in še v razvoju, je pa, garantiram, izredno zanimiv, k čemur pripomore tudi izjemna zagnanost profesorjev, da bi program kar se da kakov-


ostno izpopolnili, zato so tu dosegljivost, sodelovanje in odzivnost izjemnega pomena. Profesorji velikokrat poudarjajo pomen pragmatičnega mišljenja, zato boste večino spretnosti pridobili na vajah, ki obsegajo precejšen delež samostojnega in skupinskega dela; izpiti sami po sebi niti niso najzahtevnejši del fakultete. Na semester imamo približno 5 predmetov, ki so vseh vrst – psihološki, naravoslovni in metodološki. Predavanja so včasih razporejena čez cel dan, večina pa se jih zgodi dopoldne. Z lahkoto pa boste pozabili na zgodnje vstajanje, mestni vrvež in mukotrpne vožnje. V Kopru je vse na enem mestu, zaradi česar se včasih zdi, da čas teče nekoliko počasneje. Kaj sonce, plažo in morje sem že omenil? Janez Močnik, 2. letnik jjmocnik@gmail.com


TUJINA


University of Sussex

SCHOOL OF PSYCHOLOGY BSc PSYCHOLOGY WITH NEURO SCIENCE Študij psihologije z nevrologijo na Univerzi Sussex v Veliki Britaniji vsak semester zajema štiri predmete. Ti v enaki meri pokrivajo različne smeri psihologije od socialne do klinične, tako da se tekom dveh let vsak študent lahko odloči, v katero disciplino psihologije se bo usmeril v tretjem letniku. V mojem primeru se eden od predmetov vsak semester navezuje na nevrologijo, kar pomeni, da po končanih treh letih lahko nadaljujem študij, lahko pa si poiščem službo v psihološkem ali nevrološkem kadru. Celoten pouk zajema približno deset ur tedensko, od tega ena do dve uri predavanj iz vsakega pedmeta, seminarje v skupini po deset študentov in laboratorijske vaje. Razlog za tako nizko število ur je veliko individualnega dela kot so raziskovalne naloge in eseji, ki ponavadi predstavlajo približno 30% končne ocene predmeta. Ostalih 70% je vreden izpit ob koncu vsakega semestra. Vsa predavanja so posneta, posnetek pa je na spletu objavljen le nekaj ur po samem predavanju. Skoraj vsi predavatelji so tudi vodilni člani številnih raziskav, delujočih v sklopu univerze, ali avtorji znanstvenih knjig. Poleg samega študija na univerzi deluje veliko število t. i. »society-ov« kot so Pokemon Society, Skiing Society, Law Society ipd. Univerza in vse njene stavbe (telovadnca, knjižnica, predavalnice, študentske nastantve...) se držijo skupaj in se nahajo v narodno zaščitenem parku. Manca Urankar, 2. letnik mu52@sussex.ac.uk

LAW Na splošno je potek pouka precej drugačen, kot je bil v srednji šoli, se pa precej razlikuje glede na predmet, ki ga študiraš. Na “pravu” - Law, imamo predavanja in seminarje. Predavanja so posneta, a izjemno zanimiva, tako da se redko zgodi, da kakšen študent manjka. Seminarji potekajo v manjših skupinah, običajno do deset študentov. Prisotnost je zabeležena, profesorji pa si zapisujejo opazke o npr. sodelovanju, napredku, kvaliteti podanega mnenja, itd. Te opazke so uporabljene pri pisanju priporočil. Letos imam štiri predmete, ki so vsi celoletni (EU Law, Land Law, Criminal Law, Equity and Trusts), lani pa sem jih imel šest – dva celoletna in štiri polletne (Contract Law, Tort Law, Justice, Equality and Society, English Legal System, Public Law 1 in Public Law 2). Predmeti so vsi zelo uporabni v resničnem življenju.Učenja zakonov na pamet tukaj ni, je pa precej branja – prebral naj bi na seminar tudi po več tisoč strani, kar je večkrat fizično nemogoče. Temu primerno se reče, se prava ne študira, temveč “bere”. Tedensko imamo dve uri predavanj na predmet in pa eno uro seminarja vsakih štirinajst


dni. Razlog za nizko število ur je pristop, ki je od slovenskega popolnoma drugačen. Študente tu naučijo razmišljati in jih z učinimi materiali le usmerjajo, večino pa študenti morajo narediti sami – tudi poiskati vire in ustvariti mnenje. Če bi jih vedno učil profesor, bi v veliki večini študenti razmišljali isto kot on. Sistem ocenjevanja je zato prav tako drugačen.Ocenjeni smo na podlagi esejev in t.i. »problem question-ov«, ki so simulacija izredno težkega scenarija zelo specifičnega področja snovi. Študenti morajo razmišljati praktično in do zaključka priti na svoj način – velikokrat je enako pravilnih več različnih zaključkov, ocene pa se razlikujejo v kvaliteti argumentov. Izpiti so večinoma en na predmet na koncu leta. Študij prava traja tri leta, nadaljujejo pa večinoma le tisti, ki si želijo postati akademiki, ne pa tudi tisti, ki želijo delati v praksi. Po treh letih lahko delaš še leto “Masters”-ev, po tem pa PhD, ki je že odlično plačan. Sam imam srečo, da me učijo nekateri najbolj znani svetovni pravni strokovnjaki, ki velikokrat pokažejo prej nevidene perspektive ter so avtorji mnogih svetovno poznanih akademskih debat in del. Okrog 30% profesorjev na Sussexu prihaja iz tujine. Pravo je znano kot predmet, na katerega je najtežje priti (skupaj z medicino). Ogromno ljudi pravo študira kot svojo že drugo diplomo (podobno kot v ZDA, kjer na pravo ni mogoče priti brez ene že končane diplome). Med sošolci imam tako tudi 54-letnega političnega kritičnega pisca. Znotraj fakultete in univerze delujejo tudi razni “societiji”, kot npr. law society, ki skrbi za zaposljivost študentov preko npr. govorcev iz največjih svetovnih pravnih podjetij. Tako kot “pravna fakulteta” se od slovenskih precej razlikuje tudi univerza. Pri nas so vse stavbe znotraj kampusa, ki je nekakšno “mesto v mestu”. Samo na naši univerzi študira dvanajst slovenskih študentov, res pa je, da smo najbrž največja slovenska študentska “skupnost” v Veliki Britaniji. Tako kot 96% študentov prava na Sussexu, sem tudi sam izredno zadovoljen s študijem. Zagotovo bi ga izbral bi še enkrat. Pogoj za vpis na Sussexu je ponavadi za slovenske študente okrog 30 točk na maturi in odličen “personal statement” – nekakšen spis, v katerem opisuješ svojo motivacijo za študij predmeta. Prijaviš se lahko na pet različnih univerz (lahko tudi na različne smeri, je pa v tem primeru težje napisati dober personal statement), velikokrat pa sledi še intervju. Šolnina je £9000, ker pa je Slovenija v EU, šolnino pokrije Student Finance. Več informacij o postopku vpisa, pogojih in financiranju je na voljo na strani www.ucas.com, ki služi kot nekakšen RIC za vpis na univerze. PoldePetek, 2. letnik


University of Birmingham

BSc BIOCHEMISTRY V 1. letniku sem imela 7 predmetov (4 v prvem in 3 v drugem semestru). V povprečju sem imela na urniku tri 50-minutna predavanja na dan, dodatno pa smo imeli skoraj vsak teden tudi obvezne vaje (2-3 ure), torej vse skupaj med 15 in 20 ur tedensko. V 2. letniku je število predmetov ostalo nespremenjeno, vaje so bile na urniku skoraj vsak teden, število predavanj pa se je zmanjšalo. Večjo pomembnost je dobilo samostojno učenje, ki je temeljilo na branju različnih odlomkov iz knjig in internetnih znanstvenih člankov (npr. iz spletne strani PubMed), ki so se nanašali na temo posameznega predavanja. V 3. letniku imam vse skupaj 4 predmete (2 v prvem in 2 v drugem semestru), do konca spomladanskega semestra pa moram tudi končati in oddati diplomsko nalogo. Predavanj imam zelo malo, povprečno 4 na teden, vaj skorajda ni, saj je le-te zamenjal celoletni projekt (oz. diplomska naloga). Ogromen poudarek je na samostojnem izobraževanju ter sprotnem delu. Predavanja niso obvezna, so pa zelo koristna, saj profesorji predavajo odlično. Del ocene (do 30%) se pridobi tekom semestra z oddajo poročil in raznih krajših sestavkov, z oblikovanjem plakatov, ali s testom. Preostali del ocene prinese glavni izpit, ki se piše maja in je ponavadi sestavljen iz vprašanj esejskega tipa. Da izpit opraviš, moraš pisati vsaj 40%, če pa hočeš doseči 70% ali več, moraš v odgovor vključiti dodatne informacije, ki si jih pridobil s samostojnim učenjem ter branjem. Ustnih izpitov ni. Najboljši del so seveda počitnice! Prvi semester traja 11 tednov, ponavadi od konca septembra pa do začetka decembra, sledijo mu enomesečne počitnice. Drugi semester ponovno traja 11 tednov, enomesečne velikonočne počitnice pa so namenjene učenju za majske izpite. Junij, julij, avgust in večji del septembra so prosti! S programom biokemije na naši univerzi sem zelo zadovoljna, priporočam! Kim Kos, 3. letnik kim.kos93@gmail.com

Deželni konservatorij za glasbo v Celovcu

UMETNIŠKA IN PEDAGOŠKA SMER - VIOLINA Na Deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu (KONSE Klagenfurt) obiskujem tretji letnik študija violine, Umetniške in Pedagoške smeri. Študij se precej razlikuje od drugih fakultet, saj za vse predmete, ki jih posamezna smer študija obsega, ni predpisan vrstni red, kdaj je potrebno kakšen predmet opraviti. To omogoča posamezniku, da si lažje sestavi urnik, po drugi strani pa zahteva organiziranost, saj se lahko zgodi, da po nesreči na kakšnega od predmetov pozabiš in se nanj lahko prijaviš šele v naslednjem študijskem letu. Pri Umetniški smeri je predmetov manj, študij traja 4 + 2 let, po štirih letih je prva


MEGATRŽNICA FAKULTET Megaronova predstavitev fakultet dijakom ŠKG Najlepša hvala vsem sodelujočim za prispevke! Odgovorni urednik: Mohor Fajdiga Oblikovanje knjižice: Barbara Koren Tisk in vezava: Printbox Naklada: 30 izvodov Študentsko društvo Megaron Ljubljana, februar 2014 © Vse pravice pridržane.


Megaron knjižica fakultet