Page 1

Časopis Skupine Premogovnik Velenje izhaja od leta 1953

št. 2/februar 2012

Premogovnik Velenje uspešen v Makedoniji/stran 8 V PV in HTZ podelili priznanja za inovativnost/stran 10 RGP gradi platoje na deponiji premoga/stran 22 Razvoj novega programa spodnjega perila/stran 23

1


Vsebina stran 4 Nezgode pri delu v letu 2011 stran 8 Premogovnik Velenje uspešen v Makedoniji stran 10 V PV in HTZ podelili priznanja za inovativnost stran 13 Premogovnik Velenje odslej na Facebooku in Twitterju stran 14 Komuniciranje ni samo oglaševanje stran 16 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje stran 18 Na obisku: Roman Potočnik stran 20 Miran Beškovnik z Začetniki uvrščen med 12 najboljših evropskih fotografov stran 21 Fotografije iz Premogovnika Velenje na ogled tudi v Londonu stran 22 RGP gradi platoje na deponiji premoga stran 23 Razvoj novega programa spodnjega perila stran 24 V Premogovniku in HTZ digitalno podpisujejo izdane račune stran 25 Obiskovalci Golte ocenili z odlično stran 26 Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje stran 27 Štajerci imamo svojo »Planico« stran 28 Branje je zakon stran 30 Medosebni odnosi stran 32 Pomembno je sodelovati, še bolje je zmagati stran 34 Dobrodošli v Gostilnici pri Knapu stran 36 Upokojenci so tekmovali v veleslalomu

2

Časopis Skupine Premogovnik Velenje

Izdajatelj Premogovnik Velenje februar 2012, številka 2 Uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Slobodan Mrkonjić Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek Novinarka in lektorica: Dragica Marinšek Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899-6171, faks 03/5869-131, el. pošta: slobodan.mrkonjic@rlv.si Uredniški odbor Tadeja Mravljak Jegrišnik, predsednica, Slobodan Mrkonjić, glavni in odgovorni urednik, Ivo Hans Avberšek, oblikovalec, Dragica Marinšek, lektorica, Metka Marić, SZOJ, mag. Saša Jelen, marketing, Pavel Skornšek, Proizvodnja, Miran Božič, Svet delavcev, Ferdinand Žerak, Sindikat PV, mag. Suzana Koželjnik, HTZ Velenje, Ivan Pečovnik, RGP, Srečko Gračner, PV Invest, Suzana Puc, GOST, Diana Janežič, PV Zimzelen Oblikovanje Ivo Hans Avberšek, Studio HTZ, HTZ Velenje, el. pošta: hans@rlv.si Trženje oglasov Premogovnik Velenje, d. d. kontakt: mag. Saša Jelen, el. pošta: sasa.jelen@rlv.si, tel.: 03/899-63-96, GSM: 031 340-877 Tisk Studio HTZ, HTZ Velenje, I. P., d. o. o. Naklada 4000 izvodov Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje in člani Kluba upokojencev Premogovnik Velenje brezplačno. Poštnina plačana pri pošti 3320. Za vsebino oglasa odgovarja plačnik oglasa. NASLOVNICA: Ljubezen foto: Ivo Hans Avberšek


UVODNIK

Vsaka dobra ideja je za nas diamant Zgodovinska praksa kaže, da je ustvarjanje invencij in inovacij staro kot človeštvo, morda je celo bistvo razvoja in napredka človeštva. V zadnjem stoletju je postalo za napredni del človeštva običajna in nujna podlaga za uspeh pri konkuriranju. Inovacijska dejavnost je v pretežni meri plod kreativnosti in ustvarjalnosti posameznikov in/ali skupin v družbi. Zelo pomembno je tudi okolje, v katerem živimo, delamo in imamo možnost biti ustvarjalni. Prepričan sem, da v Premogovniku Velenju in ostalih družbah Skupine imamo in še izboljšujemo razmere za kreativne posameznike. Vlaganja v razvoj ter spodbujanje inovativnosti pri zaposlenih sta stalnici v poslovni politiki naše Skupine. Inovacijsko dejavnost lahko delimo na dva sklopa. Prvi sklop so profesionalne inovacije, ki podjetju zagotavljajo osnovo za obstoj in njegovo temeljno konkurenčno prednost; pri nas predstavljajo jedro profesionalnih inovacij vse razvojne skupine. Drugi sklop inovacijskih dejavnosti so inovacije, v katere se vključujejo vsi zaposleni. Z njimi želimo v podjetju izkoristiti ustvarjalne potenciale, tudi znanje in izkušnje vseh zaposlenih, ne le tistih, ki jim je ustvarjalnost poklic. V letu 2008 smo izpeljali večjo nadgradnjo obstoječega sistema inovacijske dejavnosti (postavili promotorje inovativnosti na posameznih delovnih področjih, centralizirali informacijski sistem, uvedli finančno stimulacijo za uspešne posameznike in skupine, izpeljali določene promocijske aktivnosti …) in s tem še izboljšali razmere za inovativne posameznike. Rezultati v zadnjih štirih letih potrjujejo pravilnost odločitve. Ti namreč kažejo, da so v nekaterih sredinah takoj prevzeli filozofijo (množične) inovativnosti in so pripravljeni vse izboljšave, ki se jim porodijo pri in ob svojem delu, tudi zapisati in posredovati vsem sodelavcem. Prepričan sem, da smo v drugih delovnih sredinah ravno tako inovativni, očitno pa je tradicija oziroma inertnost dosedanjega načina razmišljanja ponekod še preveč močno zasidrana in bo trajalo nekaj več časa, da se spremenimo oziroma prilagodimo ideji o množičnem inoviranju – na vseh področjih in na vseh ravneh. Opaziti je tudi že iz preteklosti znano dejstvo, da je pot od prijave do realizacije (pre)večkrat (pre)dolga – odvisna predvsem od angažiranja avtorja in obremenjenosti (pripravljenosti sodelovanja) ključnih oseb pri samem uvajanju predloga v prakso. V letu 2011 smo si glede na uspešno leto 2010 na področju inovacijske dejavnosti zadali visoke cilje, uspeli pa smo jih preseči: • število prevzetih koristnih predlogov smo povečali za 20 %, • število realiziranih koristnih predlogov smo povečali za 61 %, • delež realiziranih koristnih predlogov smo

povečali za 35 %, • število inovatorjev (avtorjev in soavtorjev) je višje za 87 %. Še bolj kot rast števila koristnih predlogov je pomembna rast števila in deleža realiziranih koristnih predlogov. V tem segmentu smo naredili velik korak od dobrega k odličnemu in ta trend moramo ohraniti tudi naprej. K dobrim rezultatom prispevamo vsi, ki sodelujemo v posameznih fazah oziroma aktivnostih inovacijske dejavnosti. Pomembno vlogo prispevajo promotorji, ki uspevajo vedno bolj in bolje angažirati svoje sodelavce ter so vedno bolj uspešni pri uresničevanju prevzetih koristnih predlogov. Za izredno učinkovito se je izkazala praksa obravnave koristnih predlogov preko timov. V delovnih sredinah, v katerih teče celoten postopek od prevzema predloga do njegove realizacije preko tima, v katerega so poleg vodje vključeni še ostali kompetentni sodelavci, so rezultati boljši kot v sredinah, kjer te možnosti ne koristijo. V letu 2010 smo vpeljali novo motivacijsko orodje – začeli smo z akcijo Inovator leta, v kateri skozi vse leto iščemo najboljše posameznike, najboljše skupine in najboljše promotorje na področju ID, v začetku naslednjega leta pa najboljše na skupnem dogodku tudi nagradimo. Zaradi zelo dobre odzivnosti smo z akcijo Inovator leta nadaljevali tudi v letu 2011 in po rezultatih sodeč se je akcija dobro prijela, zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnje. V leto 2012 smo na področju inovacijske dejavnosti zakorakali smelo in angažirano, odziv inovatorjev je dober. Ker želimo postati pravo inovativno podjetje, vse sodelavce vabim, da se nam pridružite. Vstopnica za družino inovatorjev ni draga, samo zaupajte nam idejo, kako lahko kakšen postopek ali aktivnost v podjetju naredimo ceneje, hitreje, učinkoviteje … skratka inovativno. Bojan Stropnik, vodja razvojnih projektov in vodja inovacijske dejavnosti

3


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Nezgode pri delu v letu 2011 V letu 2011 je bilo zaradi nezgod na bolniškem dopustu 58 delavcev oziroma 34 delavcev ali 37 % manj kakor v enakem obdobju leta 2010. Večina oziroma 56 nezgod je bila lažjega značaja, 2 sta bili hujši, 3 so se pripetile na poti na delo oziroma z dela. Zaradi nezgod je bilo izgubljenih 2.183 dnin ali 31 dnin manj kakor v enakem obdobju leta 2010. Pri izgubljenih dninah so upoštevane samo tiste, ki so bile izgubljene zaradi nesreč v letu 2011, brez recidive le-teh. Iz statističnih podatkov lahko ugotovimo, da se je pogostost poškodb zmanjšala za 37 %, resnost poškodb

pa povečala za 56,4 odstotka. Večje število izgubljenih dnin na nezgodo oz. resnost poškodb v letu 2011 ni posledica hujših nezgod, saj smo imeli v letu 2011 samo dve, v letu 2010 pa tri. Ta nekoliko slabši rezultat glede izgubljenih dnin gre pripisati predvsem dejstvu, da smo imeli konec leta 2010 (november, december)

precej povečano število nezgod glede na ostale mesece in da so zaposleni zaradi teh nezgod bili odsotni z dela predvsem v začetku leta 2011, kar je bistveno prispevalo k večjemu številu izgubljenih dnin zaradi nezgod v letu 2011. Število nezgod z odsotnostjo z dela je 58, vzrokov pa je 88, ker imajo nekatere nezgode več vzrokov.

Število nezgod po OE obrat – služba Strokovne službe Proizvodnja Priprave Jamska elektroslužba Jamska strojna služba skupaj

4

leto 2011 povprečno št. delavcev število poškodb 258 285 407 119 189 1.258

21 25 1 11 58

št. poškodb na 100 povprečno delavcev št. delavcev 257 7,37 333 6,14 390 0,84 120 5,82 197 4,61 1.297

leto 2010 število št. poškodb na 100 poškodb delavcev 23 40 11 18 92

6,9 10,26 9,17 9,14 7,09


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

število nezgod

število nezgod v Premogovniku Velenje od leta 1980 do 2011

leto

Zdravstveno stanje zaposlenih V letu 2011 so zdravniki Dispanzerja medicine dela ZC Velenje preventivno pregledali 716 delavcev. Obseg in vsebina pregledov sta bila prilagojena obremenitvam in škodljivostim, ki jim je posamezen delavec izpostavljen

pri svojem delu. Povprečna starost zaposlenih je 38,33 leta. 42,88 odstotka zaposlenih je starih več kot 40 let. Povprečna skupna delovna doba je 17,17 leta. Rezultati kažejo boljše zdravstveno stanje kot leta 2010. Pri 254 osebah (37,75 odstotka) niso ugotovili okvar zdravja. Ostali imajo

povprečno 1,65 diagnoze na osebo. Na prvem mestu so še vedno endokrine, presnovne in prehranske bolezni. 64,11 odstotka pregledanih je prekomerno hranjenih. Od 262 preiskav holesterola v krvi je bila vrednost povečana v 47,7 odstotka primerih. Krvni sladkor je bil povišan pri 7,82 odstotka pregledanih. Še nadalje je potrebno zaposlene spodbujati in motivirati za zdrav način življenja, telesne aktivnosti in primerno prehrano. Priporočajo nadaljevanje zdravstveno-vzgojnih programov v okviru projekta CINDI. Vse delavce, pri katerih so ugotovili patologijo, so individualno obvestili o potrebnih ukrepih in pregledih. Na drugem mestu so okvare vida in obolenja oči. Pri 116 pregledanih ugotavljajo slabši bližinski vid, kar je pretežno pogojeno s povprečno starostjo pregledanih delavcev. Delavci, ki morajo pri delu uporabljati korekcijske pripomočke, imajo to zapisano v zdravniškem spričevalu. Na tretjem mestu so okvare sluha in obolenja ušes. ADG je opravilo 313

Analiza zdravstvenih pregledov

pregledani delavci zdravi delavci endokrine, prehranske, presnovne bolezni bolezni oči in okvare vida

visok krvni sladkor povišan holesterol povišana vrednost trigliceridov v krvi prekomerno prehran.

okvare sluha in obolenja ušes bolezni obtočil bolezni prebavil

visok krvni pritisk, obolenja srca ter arterijskega in venoznega ožilja patološki jetrni testi

2008

2009

2010

2011

995

900

900

716

277 27,8 % 13 % 49 % 11,56 %

288 32 % 10,78 % 39,8 % 10 %

264 29.33 % 9,56 % 50 % 12,56 %

256 35,75 % 7,82 % 47,7 % 11,45 %

60,8 %

63,67 %

65,34 %

64,11 %

18 %

18 % jih slabo vidi

16,2 % jih slabo vidi

26,6 % od 435 pregledanih

16,3 % jih vidi slabo ADG – 41,6 % od 412 pregledanih

ADG – 25,9 % od 482 pregledanih

ADG – 22,6 % od 313 pregledanih

7,17 %

6,69 %

6,88 %

6,97 %

35 % od 492 pregledanih

32,5 % od 427 pregledanih

26 % od 433 pregledanih

22,6 % od 296 pregledanih

priporočilo Medicine dela

aktivno vključevanje delavcev v program Cindi zaščitna očala, osvetlitev delovišč zmanjšati hrup na izvoru na najmanjšo možno mero, zaščita sluha izobraževanje delavcev preko programa Cindi izob. aktivnosti glede škodljivosti zlorabe alkohola, individualne obravnave ter kontrola alkohol. na delovnem mestu

5


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Preverjeni delavci po strokovni strukturi oziroma delovnih opravilih 2011 obratovodje … (delavci z republiškim strokovnim izpitom )* poslovodje nadzorniki KV, PK in NK delavci strelci figuranti vodiči (Muzej premogovništva Slovenije) strojniki GHH in STT kombajnisti strojniki VDL tečajniki za strojevodje AKU lokomotive skupaj

vključenih

opravilo

21 17 206 905 32 5 8 3

21 17 206 879** 32 5 8 3

1.248

1.222

35 8 8

35 8 8

* vsi, ki so sodelovali kot člani komisije za preverjanje znanja nadzornikov (obratovodje, teh. vodje, vodje služb, strokovne osebe VZD) ** manjkajoči so odsotni zaradi bolniške, rehabilitacije i. p. Nadzorniški strokovni izpit je opravilo 15 kandidatov. Republiški strokovni izpit je opravilo 5 kandidatov. Praktični del izpita za strelca (novega) se še izvaja.

pregledanih. Pri 22,6 odstotka pregledanih je ADG patološki. Pridobljene okvare sluha so načeloma trajne. Potrebna je dosledna uporaba zaščitnih sredstev za sluh na delovnih mestih, kjer je hrup povečan. Na četrtem mestu so bolezni obtočil, kamor spadajo visok krvni pritisk, obolenja srca, arterijskega in venoznega ožilja. Bolezni so v veliki meri kronične, zato imajo oboleli predpisana zdravila in kontrole pri osebnih zdravnikih in specialistih. Tokrat so bolezni prebavil na šestem mestu. Jetrne teste so kontrolirali pri 296 pregledanih. 22,6 odstotka vrednosti je bilo patoloških. Ugodni trend zmanjševanja okvar se nadaljuje. Delavci so dobili navodila glede abstinence alkoholnih pijač in kontrole pri izbranih osebnih zdravnikih. Priporočajo sistematsko preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu in kontroliranje CDT v izbranih primerih. Statistično pri oceni delazmožnosti ugotavljajo, da je 77,37 odstotka pregledanih zmožnih za delo, na katero so razporejeni, 20,81 odstotka pa ima pri delu določene omejitve. V letu 2011 ugotavljajo statistično izboljšanje kazalcev zdravstvenega stanja delavcev. Še vedno obstaja problem prekomerna telesna teža, ki je tudi sicer splošni zdravstveni problem. Dalje je potrebna promocija zdravega in varnega dela, kar je poudarjeno v novi zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu ter promoviranje zdravega življenjskega sloga. V okviru projekta

6

»Skrb za zdravega delavca« sta bila v sodelovanju s Športnim društvom izvedena dva preizkusa »Hoje na 2 km«. V letu 2011 smo organizirali preventivni urološki pregled za 28 delavcev Premogovnika Velenje in 42 delavcev podjetja HTZ Velenje. Leta 2011 smo z namenom preprečevanja kostno-mišičnih obolenj in vezivnega tkiva uvedli in organizirali preventivni ortopedski pregled z možnostjo vključitve v fizioterapevtske storitve. V letu 2011 so se ortopedskega pregleda udeležili 103 delavci Premogovnika Velenje in 74 delavcev podjetja HTZ Velenje. Fizioterapevtske storitve so koristili 104 delavci Premogovnika Velenje in 63 delavcev podjetja HTZ.

Obravnave in analize Strokovne osebe Službe VZD so skladno s službenim nalogom »Organizacija in kriteriji obravnave nezgod« redno sodelovali na obravnavah nezgod v posameznih obratih in službah. Prav tako so bili obravnavani in analizirani vsi primeri nezgod v okviru Službe VZD. Ukrepi, ki so jih izdali sami ali skupaj s tehničnimi vodji pri posameznih primerih nezgod, so zapisani v zapisnikih o obravnavi nezgode pri delu in knjigah obravnav nezgod oziroma v službenih nalogih tehničnih vodij. Posebna pozornost je bila posvečena raziskavi nezgod, ki so se pripetile zaradi kršenja varnostnih predpisov, okvar strojev ali delovnih naprav, in nezgodam, pri katerih je bilo na obravnavah ugotovljeno, da so se pripetile zaradi več vzrokov. V letu 2011 na področju VZD ni bilo

sprejetih novih internih pravilnikov. Redno smo dopolnjevali interni splošni akt »Izjava o varnosti z oceno tveganja«. Posamezni obrati in službe v Premogovniku so zaradi sprememb ali uvajanja novih tehnologij oziroma drugih razlogov nanovo izdali 49, spremenili 17 in preklicali 39 različnih navodil. Preizkus znanja delavcev je v obratih in službah potekal preko celega leta. Poleg rednega preverjanja znanja delavcev v podjetju je bilo opravljeno preverjanje tudi za delavce hčerinskih podjetij HTZ, PLP, GOST, RGP ter za delavce, ki so zajeti v pogodbah o izvajanju storitev. Usposabljanje za prvo pomoč je bilo izvedeno v okviru priprave delavcev na letnem preverjanju znanja. Zaradi bolniške in drugih razlogov preverjanja znanja do konca leta ni opravilo 26 delavcev Premogovnika. Strokovni izpit za nadzornike je opravilo 15 delavcev. Premogovnik Velenje svoj odnos do okolja opredeljuje kot enega od pomembnih strateških ciljev. S pridobljenim standardom za okolje in vzdrževanjem tega stanja so prepoznani vplivi, zastavljeni programi in vzpostavljeni monitoringi v okolju. V Premogovniku Velenje obvladujemo področje vplivov rudarskih del na okolje skladno s predpisi na področju varovanja okolja in standarda ISO 14001.

Požarna varnost V jamah Premogovnika Velenje zagotavljamo požarno varnost s preventivnimi ukrepi, ki smo jih v


Z DELOM SE VSE DOSEŽE preteklem letu uspešno izvajali. V letu 2011 nismo imeli jamskih ognjev ali požarov.

Smernice za ohranitev oziroma izboljšanje obstoječega stanja na področju varnosti in zdravja pri delu Kakor že vrsto preteklih let bodo tudi v letu 2012 glavne aktivnosti Službe VZD – kot to določajo sprejeti zakoni in podzakonski akti, tehnični predpisi ter normativi, projektna in druga dokumentacija – usmerjene v neposredno nadziranje in kontrolo izvajanja varnosti in zdravja pri delu v PV in njegovih hčerinskih podjetjih. Konec preteklega leta je začel veljati novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 43/2011. S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zakon prinaša nekaj novosti, med katerimi navajamo le nekatere, kot so: promocija zdravja na delovnem mestu, nevarnost za nasilje tretjih oseb, nasilje, trpinčenje, nadlegovanje, psihosocialno tveganje … Poleg izvajanja določb novega zakona bomo upoštevali tudi vse podzakonske akte, ki bodo izdani na podlagi navedenega zakona. V nastajanju je interni Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihoaktivnih substanc na delovnem mestu, ki bo kmalu dokončan in predan v izvajanje. Konec minulega leta smo pridobili nekaj novih vrst zaščitnih rokavic, katerih uporabnost bomo preizkusili v sodelovanju z različnimi delavci v proizvodnji na njihovih delovnih mestih. Najustreznejše bomo predlagali za redno uporabo pri določenih delih. Zaradi opustitve izdelave zaščitnih delovnih čevljev ELTEN, tip KAI, je v pripravi ocena uporabnosti novega, nadomestnega proizvoda istega proizvajalca. Vlogo t. i. varnostnega nadzornika bomo nadgradili v smislu še večje učinkovitosti neposrednega nadzora upoštevanja varnostnih predpisov in dosledne ter pravilne uporabe OVO pri izvajanju del na jamskih deloviščih.

V skladu z določili še uporabljanega Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Ur. list RS, št. 68/2003) ter Izjave o varnosti v podjetju z oceno tveganja se bodo glede na vrsto nevarnosti in škodljivosti nadaljevale aktivnosti v zvezi s tem in uvedbo ukrepov za izboljšanje stanja. Nadaljevali bomo projektom »Ali delam varno« z vsemi njegovimi podprojekti. V sklopu tega projekta in njegovega podprojekta Skrb za zdravega delavca izvajamo veliko aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu. Poleg tega bo potrebno ustrezno rešiti sistem nagrajevanja oz. stimulacije v smislu preprečevanja in zmanjšanja števila nezgod in posledično odsotnosti z dela zaradi bolniške. Leta 2005 je bil v podjetju pridobljen nov standard s področja varnosti in zdravja pri delu, in sicer OHSAS 18001 »Sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti«, ki je posodobljen in ga bomo še naprej smiselno dopolnjevali z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu in že pridobljenimi standardi ISO 9001 ter ISO 14001. Še naprej bomo redno seznanjali in osveščali zaposlene s celovito varnostno problematiko s pomočjo vseh internih sredstev komuniciranja (Rudar, Novice, interni radio, videotop, oglasne deske …). Pripravljali in uvajali bomo aktualne vsebine s področja varnosti in zdravja za izobraževanje ter preverjanje znanja zaposlenih v PV in hčerinskih podjetjih, ki izhajajo iz najpogostejših napak in odstopanj pri izvajanju rednih delovnih opravil. Redno bodo potekali preventivni pregledi na področju požarne varnosti in pomoč pri izvedbi gasilskih reševalnih vaj. Izvajali bomo usposabljanje zaposlenih v skladu z 19. in 38. členom

ZVZD in SN 06/2005. Nadaljevali bomo z doslednim izvajanjem službenih nalogov št. SLN 03/02 KSN1 »Organizacija in kriteriji obravnave nezgod« in št. SLN 06/2009 KSN1 o ukrepih proti kršiteljem pravil varnega dela, s posredovanjem podatkov oziroma ugotovitev iz obravnave nezgod delavcem v jami s ciljem zmanjševanja števila nezgod in s tem posledično tudi vseh negativnih stvari v zvezi z njimi. Sodelovali bomo s pooblaščenimi zdravniki Dispanzerja medicine dela ZD Velenje v smislu izvajanja in dopolnjevanja strokovnih izhodišč ob opravljanju preventivnih zdravstvenih pregledov in ostale problematike v zvezi z zdravjem zaposlenih. Z namenom boljše ponazoritve in uporabnosti pri poučevanju bomo po principu »PRAVILNO – NEPRAVILNO« nadaljevali s fotografiranjem nepravilnosti v praksi ob hkratnem podajanju pravilnega stanja. Od nadzorno-tehničnega osebja bomo še naprej zahtevali, da mora ažurno in kontinuirano obravnavati stanje varnosti in zdravja pri delu ter vzroke za nastale nezgode z vsemi zaposlenimi, prav tako pa navajati zaposlene in zahtevati od njih, da izvajajo dela na pravilen in varen način. Zaradi menjave generacij se občasno srečujemo s težavami, ki se kažejo kot delno pomanjkanje delovnih izkušenj. Zato bodo naše aktivnosti usmerjene tudi v to, da povečamo skrb za pripravnike oz. novozaposlene s poudarkom na pravilnem izvajanju del, zavedajoč se posledic nedoslednosti in nepravilnosti pri delu (obseg uvajanja v času t. i. krožnega programa, dajanje zgleda, navajanje na pravilen način dela, opozarjanje, sankcioniranje …). Bogdan Makovšek, vodja Službe VZD

7


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Premogovnik Velenje uspešen v Makedoniji Premogovnik Velenje je v Makedoniji tako ali drugače prisoten že zadnji dve leti. Vse aktivnosti in usklajevanja, ki smo jih v tem obdobju izvajali z makedonskim elektrogospodarstvom (ELEM), so privedla do tega, da smo v začetku lanskega leta preko javnega razpisa pridobili posel, ki se nanaša na projektiranje in izdelavo poslovno-tehnične dokumentacije pri odpiranju popolnoma novega premogovnika v kraju Mariovo v Makedoniji. Več o projektu smo pisali že novembra lani v izredni številki Rudarja. Na podlagi dobrega in korektnega sodelovanja z makedonsko družbo ELEM se sočasno s tem projektom odvijajo tudi nekatere dodatne aktivnosti, s katerimi poglabljamo poslovno sodelovanje. O tem, kaj Premogovnik Velenje trenutno počne v Makedoniji, smo se pogovarjali z vodjem Tehničnih služb v Premogovniku Velenje mag. Bojanom Lajlarjem. V kateri fazi je sedaj projekt Mariovo? S projektom Mariovo smo pričeli 15. februarja 2011. Trenutne aktivnosti, ki jih izvajamo, potekajo v skladu s terminskim planom, ki je bil določen v pogodbi z investitorjem. Projektiranje in izdelava poslovno-tehnične dokumentacije pri odpiranju rudnika Mariovo sta prva in najbolj zahtevna

Projektna skupina na terenu

8

faza projekta, ki bo investitorju omogočila osnovo za pripravo finančne konstrukcije. Generalno smo ta del več ali manj že osvojili. Prišlo je do nekaterih sprememb, ki jih z investitorjem sproti usklajujemo. Osnovni koncept novega premogovnika, odpiranja proizvodnje, terminski plan, dinamika ter ostale aktivnosti so že bili predani v postopek revizije. Revident projekta Fakulteta za Rudarstvo in Geotehnologijo v Ljubljani je revizijo že napisal in bo v zelo kratkem času tudi predana v razpravo. V kolikor bo potrebno, bomo v razpravi odgovorili na morebitne nejasnosti. Ste v tej fazi projekta ugotavljali tudi zaloge premoga? Osnovne podatke, kot so geologija, hidrogeologija, geomehanika, zaloge premoga in plinonosnost, smo dobili od investitorja. Naredili so zelo kvalitetne raziskave terena, kjer so iz-

mag. Bojan Lajlar

delali gosto mrežo vrtin. Naenkrat je obratovalo tudi 12 vrtalnih garnitur kar pomeni, da je bila intenzivnost raziskav zelo velika. Obdelavo in interpretacijo teh po-


Z DELOM SE VSE DOSEŽE datkov je opravil Gradbeni inštitut Makedonija (GIM), ki je svoje delo opravil izredno kvalitetno. Na osnovi teh podatkov smo kot projektanti sodelovali tudi že pri samih raziskovalnih in vrtalnih delih, saj smo lahko na ta način uskladili morebitne dodatne zahteve. S svojimi pripombami in predlogi smo vplivali na izvedbo raziskav. Izkušnja, ki jo imamo z makedonskimi institucijami, je zelo pozitivna in menim, da je za dobro izvedbo projekta to tudi edina in prava pot. Ste vaše pozitivne izkušnje prenesli še na kakšne druge projekte v Makedoniji? Na podlagi pozitivnih izkušenj, ki smo jih pridobili s projektom Mariovo, smo se prijavili na mednarodni razpis za izdelavo tehnično-ekonomskega elaborata pri odpiranju še enega makedonskega rudnika, tokrat v kraju Živojino. Na razpisu smo bili uspešni in tako smo podpisali pogodbo za izvedbo tehnično-ekonomskega elaborata ter sodelovanje v času raziskav v rudniku Živojino. V tem trenutku smo zapisniško potrdili določene aktivnosti ter hkrati predlagali še nekatera dodatna dela.

Področje, kjer bo rudnik Marijovo.

Ustanovljena podružnica PV Sočasno s temi aktivnostmi teče tudi poslovni del.V sodelovanju s Pravno pisarno in Računovodsko službo Premogovnika Velenje smo ustanovili podružnico PV, ki bo skrbela za pridobivanje poslov v Makedoniji, tudi takšnih, ki ne spadajo v rudarstvo, saj je Skupina Premogovnik Velenje zelo aktivna tudi na področjih izven osnovne

Anica Zajc in Darko Spasov (predstavnik podružnice PV v Makedoniji)

dejavnosti. Naš predstavnik v Makedoniji bo bdel nad aktualnimi razpisi in tenderji ter pridobival nove posle, ki so aktualni za celotno Skupino PV. Bi dodali še kaj? Želel bi pohvaliti celotno projektno skupino, saj je bilo v izvedbo projek-

tov vloženega veliko truda, dela in znanja. Vesel sem, da aktivnosti, ki jih izvajamo, tečejo po začrtanih smernicah in se nam s tem odpirajo nove možnosti za poglabljanje poslovnih izzivov. Kot trenutno kaže, nam dela ne bo zmanjkalo. Slobodan Mrkonjić

Proizvodnja v januarju 2012 odkop G3/B E. K. –5/A Proizvodnja Priprave skupaj PV

načrtovano 126.000 155.400 281.400 12.600 294.000

doseženo 130.547 122.571 253.118 17.645 270.763

+/–

doseženo 253.118 17.645 270.763

+/– –65.000 –1.835 –66.835

%

4.547 –32.829 –28.282 5.045 –23.237

103,61 78,87 89,95 140,04 92,10

ton na dan 5.934 5.571 11.501 802 12.307

79,57 90,58 80,20

ton na dan 11.505 802 12.307

Proizvodnja v januarju 2012 odkop Proizvodnja Priprave skupaj PV

načrtovano 318.118 19.480 337.598

%

9


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Nagrajeni najboljši inovatorji, najboljši promotorji in najboljša organizacijska enota v akciji Inovator leta 2011 v PV in HTZ

V PV in HTZ podelili priznanja za inovativnost »Rožica cveti po službeni dolžnosti, diši pa honorarno.« V Premogovniku Velenje je veliko kreativnih posameznikov, saj si zelo prizadevamo za to, da spodbujamo ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih v celotni Skupini. Če se ozremo v preteklost, je bilo vseh 137 let delovanja našega premogovnika življenje zelo produktivno, razvojno usmerjeno, bilo je zelo ustvarjalno. Prav naše več kot stoletne izkušnje, znanje naših inženirjev, naša oprema, ki je vedno pogosteje plod lastnega inženirskega znanja, so pripomogli k temu, da je Premogovnik Velenje danes eden najsodobnejših premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga na svetu. Akcija Inovator leta, s katero smo pričeli v začetku leta 2010 z namenom spodbuditve kreativnosti, je že obrodila številne iznajdbe, ki so prišle na dan oziroma bile verificirane v preteklem letu. Zaradi zelo dobre odzivnosti smo z akcijo Inovator leta nadaljevali tudi v letu 2011 in rezultati so odlični. Skupaj je v akciji sodelovalo 22 promotorjev in kar 187 inovatorjev (avtorjev in soavtorjev), prevzetih oziroma v akcijo vključenih je bilo 228 koristnih predlogov. 74 % oziroma 169 koristnih predlogov je bilo realiziranih, drugi pa so v različnih fazah realizacije. V akcijo so bili vključeni vsi koristni predlo-

10

gi oziroma ideje, ki so prispeli do promotorjev inovacijske dejavnosti v posameznih področjih oziroma organizacijskih enotah.

Nagrajenci so prejeli diamant iz ksilita Rezultate akcije, ki jo na koncu svečano zaključimo s podelitvijo priznanj, smo razglasili v torek, 14. februarja 2012, v Kulturnem domu v Šoštanju. Vsi nagrajenci so prejeli diamant iz ksilita, ki je star več kot dva milijona let in simbolizira vrednost našega dela in okolja, v katerem živimo in je zraslo na premogu. V njem se namreč odstira dolga, dolga zgodba narave. V

kategoriji Najboljši inovator leta so si mesta od prvega do tretjega razdelili: Anton Firer (1. mesto), Bernard Pušnik (2. mesto) in Jože Cure (3. mesto). V kategoriji Najboljši promotor leta se je skozi vse leto bila prava bitka, najboljši štirje so vseskozi menjavali svoje uvrstitve. Tudi na koncu so rezultati zelo izenačeni. Razlika med prvo-, in drugouvrščenim promotorjem znaša samo 0,3 točke, razlika med tretje-, in četrtouvrščenim promotorjem pa samo 0,8 točke. Komisija za ocenjevanje inovacij se je zato odločila, da tokrat izjemoma podeli štiri nagrade za najboljše


Z DELOM SE VSE DOSEŽE promotorje. Prva štiri mesta so si razdelili: Roman Bračič (1. mesto), Silvo Pečovnik (2. mesto), Gregor Železnik (3. mesto) in Franjo Mazaj (4. mesto).

Naj enota je ESTO V kategoriji Najboljša organizacijska enota je bila tekma izenačena praktično do zadnjega delovnega dne. Razlika med prvo- in drugouvrščeno OE znaša samo 0,3 točke. Drugouvrščena OE, ki se ji je letos uspelo popolnoma približati prvouvrščeni, je tudi tokrat Elektroremont. Prvo mesto je ponovno osvojila enota ESTO iz HTZ Velenje, ki je iz rok predsednika Uprave Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda prejela tudi prehodni pokal.

Tudi v prihodnje računamo na prispevek naših inovatorjev »Eden pomembnejših zgodovinskih mejnikov na področju inovativnosti je bil dosežen leta 1988, ko smo dokončno s klasičnih odkopov prešli na mehanizirane odkope. Z lastnim slovenskim znanjem in sistematičnim iskanjem najprimernejše in varne metode za odkopavanje debelih slojev premoga smo uvedli popolnoma mehanizirano širokočelno odkopno metodo, ki je danes poznana kot Velenjska odkopna metoda in je ime Premogovnika Velenje ponesla v svet. Zanjo smo leta 2007 prejeli nagrado Inženirske zbornice Slovenije za inovativnost oziroma inovativni pristop pri inženirski dejavnosti. Zavedamo se, da tega ne bi dosegli brez inovativnih idej zavzetih in predanih zaposlenih. Ključ za doseganje uspešnosti vsakega podjetja je ravno v zaposlenih, ki s svojimi idejami in drznostjo v domišljiji dosegate velike napredke in tako uresničujete zastavljene cilje. Z uporabo najsodobnejše tehnologije dosegamo izjemne proizvodne rezultate, ki so primerljivi z dosežki podzemnih premogovnikov v Evropi in po svetu. V letu 2010 smo v primerjavi s preteklimi leti presegli vse dosedanje parametre proizvodnje. Te odlične rezultate, ki smo jih nadaljevali tudi v letu 2011, lahko dosegamo z vrhunsko elektrostrojno opremo, ki je dosežek večletnega razvoja in plod domačega inženirskega znanja.

»Ključ do napredka in uspešnosti podjetja so ljudje,« je zbrane kot častni gost nagovoril Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno – Zlate gazele 2011, kateremu je predsednik Uprave PV dr. Milan Medved podelil spominsko darilo – diamant iz ksilita.

Tudi mednarodni strokovnjaki, ki so v začetku leta 2011 opravili revizijo zalog premoga, so bili navdušeni nad organiziranostjo in strokovnostjo inženirjev Premogovnika Velenje, nad tehnologijo in opremo v jami, ki so jo projektirali naši strokovnjaki, saj je – tudi po njihovem mnenju – na najvišji ravni tudi v svetovnem merilu. V svojem poročilu so navedli, da »Premogovnik Velenje predstavlja referenčno točko v premogovništvu Zahodne Evrope«, kar je za našo družbo vsekakor veliko priznanje, je uvodoma povedal predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. »V celotni Skupini Premogovnik Velenje se trudimo oblikovati ustvarjalno delovno okolje, v katerem zagotavljamo in še izboljšujemo razmere za kreativne posameznike. Želimo, da inovativnost postane vsesplošen način življenja, ta način mišljenja pa morajo in morate prevzeti vsi zaposleni. Drobilnik premoga, avtomatizacija odvoza premoga ter podajalnik lokov so inovacije, ki so v letu 2011 dobile zlato in dve srebrni priznanji v sklopu izbora najboljših inovacij SAŠA regije. Konec leta 2011 smo nato preizkusili še eno novost, vrtalno garnituro RVS, ki je ravno tako rezultat našega inovativnega znanja. Prepričan sem, da so to vrhunski iz-

delki, so plod dela naših tehnologov, inženirjev in jih bomo učinkovito uporabljali pri našem delu, hkrati pa tržili tudi izven meja Slovenije. Nujno je, da tudi v prihodnje nadaljujemo z razvojem in izdelavo rudarske opreme in pri tem močno računamo na prispevek naših inovatorjev,« je še poudaril predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved ter se vsem nagrajencem zahvalil za njihov prispevek k uspešnosti Premogovnika Velenje.

Inovativen si, ko se čutiš spoštovanega »Podjetje ne more preživeti brez napredka. Napredek mora v podjetju potekati nepretrgoma in na dolgi rok. Tega ni mogoče doseči na hitro, niti ne takoj, ko se za to odločimo. Ta usmeritev je zagotovo prava in daje rezultate. Ključ do napredka in uspešnosti podjetja so ljudje. Potrebni so tudi samospoštovanje in dobri medsebojni odnosi,« je zbrane kot častni gost nagovoril Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno, ki je kot najboljše hitrorastoče podjetje v Sloveniji prejelo kipec Zlate gazele za leto 2011. Sposodil si je misel preminulega slovenskega humorista Ježka, ki pravi, da rožica cveti po službeni dolžnosti, diši pa honorarno. Pravi, da je to inovativnost: »To je tisto, kar

11


Z DELOM SE VSE DOSEŽE in vodja inovacijske dejavnosti. Predstavil je tudi rezultate na področju inovacijske dejavnosti v letu 2011. Doseženi so bili vsi postavljeni cilji. Število prevzetih koristnih predlogov za 20 % presega rezultat iz leta 2010. Število realiziranih koristnih predlogov za 61 % presega rezultat iz leta 2010. Delež realiziranih koristnih predlogov za 35 % presega rezultat iz leta 2010. Število inovatorjev (avtorjev in soavtorjev) za 87 % presega rezultat iz preteklega leta.

število inovatorjev narašča – vsak dvanajsti sodelavec je inovator število predlogov avtorji in soavtorji

Premogovnik je primer dobre prakse

realizacija KP narašča – realizirani so trije od štirih predlogov število predlogov avtorji in soavtorji

daš zraven, da napreduješ, da greš naprej, in to je nekaj več. In tega ne daš zaradi plače. To daš, ko se čutiš spoštovanega. Izjemno pomembno je, da vodstvo to spodbuja in izvaja. Vodstvo naj bo primer takšnega obnašanja in zaposleni to prevzamejo.« Ko je iz rok predsednika Uprave PV dr. Milana Medveda v spomin prejel diamant iz ksilita, se je iskreno zahvalil za povabilo: »Izredno sem počaščen, da sodelujem na današnji prireditvi. Visoko cenim Premogovnik Velenje, saj se zavedam, da dosegate odlične rezultate. In za to je potrebno veliko znanja in inovacij. Tudi v prihodnje vam želim veliko uspehov in inovativnosti.«

V Skupini PV že skoraj 200 inovatorjev »V letu 2010 smo pričeli z akcijo Inovator leta, zaradi zelo dobre

12

odzivnosti smo z njo nadaljevali tudi v letu 2011 in rezultati so odlični. Ideje smo vrednotili skozi naslednje kriterije: število realiziranih idej, število sprejetih idej ter gospodarski prihranek realiziranih idej. Zelo nas veseli dejstvo, da se pojavljajo novi inovatorji, ki pripomorejo k temu, da posamezne aktivnosti v procesih, v katerih sodelujejo, naredijo hitrejše, cenejše, učinkovitejše,« je dejal Bojan Stropnik, vodja razvojnih projektov

Inovacijska dejavnost je v pretežni meri plod kreativnosti in ustvarjalnosti posameznikov in/ali skupin v neki družbi. Še vedno premalo podjetij v tem izzivov polnem poslovnem obdobju posveča svoj čas idejam. In tisti, ki premorejo zavedanje, da ideja šteje, da je čas, ki ga posvetimo razmisleku o najoptimalnejši ter obenem inovativni rešitvi, strateško najdragoceneje izkoriščen, so vsekakor na dobri poti do uspeha. Dejstvo je, da graditev poslovnega okolja, kjer se goji zavedanje, da je tvoja ideja neprecenljiva, zahteva izjemno veliko motivacije med sodelavci in podporo vodilnih. V letu 2008 smo inovacijsko dejavnost razširili tudi na celotno družbo HTZ Velenje, postavili promotorje inovativnosti v posameznih službah oziroma organizacijskih enotah, centralizirali informacijski sistem in izpeljali določene, predvsem interne promocijske aktivnosti. Večino prijavljenih iznajdb smo skupaj z avtorji in soavtorji uspešno vpeljali v prakso kot koristne predloge. Zelo pomembno je, da se ideje oziroma sugestije vedno bolj dotikajo vseh poslovnih področij ter poslovnih funkcij v podjetju. S tem samo dokazujemo, da je inoviranje možno na vseh področjih in ne samo na področju proizvodnje. mag. Saša Jelen

Razpis za zbiranje inovacij v SAŠA regiji za leto 2011 Gospodarska zbornica Slovenije in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica sta objavili Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2011. Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ http://www.ssgz.si/aktualno/koledar-dogodkov?id=34. Rok za oddajo prijav je 2. april 2012.


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Premogovnik Velenje odslej na Facebooku in Twitterju Hitro in korektno podajanje pravih informacij je v današnjem času ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja. Tega se zavedamo tudi v Skupini Premogovnik Velenje, zato smo v začetku leta ustvarili profila na največjih svetovnih družbenih omrežjih Facebook in Twitter.

Facebook profil Premogovnika Velenje najdete na: http://www.facebook.com/pages/PremogovnikVelenje/298827753488340.

Twitter profil Premogovnika Velenje najdete na: https://twitter.com/#!/.

Facebook in Twitter postajata vse bolj pomembni mesti spletnega komuniciranja, zato smo se v Skupini Premogovnik Velenje odločili, da stopimo v korak s časom. Odslej lahko naše vsebine spremljate tudi na največjih socialnih omrežjih na svetu, kjer vas bomo redno obveščali o aktualnem dogajanju, novostih in aktivnostih v podjetju. Z nami lahko delite svoja mnenja o temah, ki jih predstavljamo, v podjetju pa bomo skrbeli za pripravo čim bolj ažurnih, aktualnih in zanimivih vsebin. S klikom na http://www.facebook.com/pages/Premogovnik-Velenje/298827753488340 oziroma https://twitter.com/#!/ PremogovnikVE boste redno obveščeni o vsem, kar je povezano z blagovno znamko Premogovnik Velenje, ki postaja vedno bolj prepoznaven izvozni artikel. Tako kot doslej lahko novice iz podjetja spremljate tudi na spletni povezavi www.rlv.si, kjer med drugim najdete tudi rubriko virtualna predstavitev, ki obiskovalcem omogoča interaktivni vpogled v dogajanje na podzemnih deloviščih. Metka Marić

13


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Komuniciranje ni samo oglaševanje Znano je, da imajo mediji v danem času in prostoru posebno moč. Vsak medijsko ozaveščen posameznik ve, kje poiskati informacije, ki ga zanimajo. Komunikacija je precej več kot le prenos sporočila od vira do prejemnika, je ogledalo naših misli. Vsako komuniciranje pove nekaj o pošiljatelju, o viru, o prejemniku in nenazadnje tudi o odnosu, ki ga skušamo zgraditi med enim in drugim. Oglaševanje, kot ena izmed oblik komuniciranja, izgublja boj z mnogimi konkurenti, zato so ostala orodja komuniciranja, kot so odnosi z javnostmi, dogodki in drugo, vedno bolj pomembna.

Odgovornost za komuniciranje nosi vsak izmed nas

Za komuniciranje je pristojna Služba za odnose z javnostmi

Besede so osnova, zaveza in usmerjevalec sprememb. Ko pišemo, pazljivo izbiramo besede in vrstni red, saj lahko že najmanjši odtenki spremenijo pomen misli. Če se odločimo, da zapisane besede postavimo na ogled drugim, je zaveza še močnejša. Odgovornosti za dobro komuniciranje ne nosi le najvišje vodstvo v podjetju, temveč jo imajo vodilni na vseh ravneh, ki ne le, da informacije posredujejo/prenašajo na različne načine na nižje ravni, ampak ponujajo celo paleto informacij v različnih oblikah in na različne načine. Odgovornost za komuniciranje nosi tudi vsak sodelavec, ki ne le, da informacije sprejema, temveč mora biti pripravljen in mora imeti možnost, da informacije preveri, o njih razpravlja, postavi vprašanje, izrazi svoje mnenje.

Dobra komunikacija med podjetjem in mediji je zelo pomembna. V Službi za odnose z javnostmi si prizadevamo oblikovati učinkovite odnose z javnostmi in ohranitev zaupanja javnosti v podjetje. Verodostojne in pravočasne informacije namreč omogočajo skupaj z mediji ustvariti pozitivno javno podobo. Mediji težijo k popolni informacijski svobodi, zato je še kako pomemben način podajanja informacij in z njim relevantnost sporočila. Za komuniciranje celotne Skupine PV je pristojna Služba za odnose z javnostmi. Ena od njenih poglavitnih nalog je priprava in oblikovanje komunikacijskih sporočil, s katerimi želimo doseči pomembne javnosti ter dvigniti oziroma ohraniti ugled podjetja. Vsa komunikacija z mediji gre neposredno preko Službe za od-

14


Z DELOM SE VSE DOSEŽE nose z javnostmi – velja tudi za vse pridružene družbe.

Medijske objave HTZ Velenje v številkah

Spremljanje pojavnosti v sredstvih javnega obveščanja

O podjetju HTZ Velenje je bilo v preteklem letu v medijih 169 objav, kar je za 45 % oz. 36,3 odstotka več kot v letu 2010. Največje število objav je bilo v decembru (24), juniju (23) in februarju (20).

Medijske objave Premogovnika Velenje v številkah Analiza medijskih objav kaže, da je bilo mogoče v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2011 v slovenskih medijih zaslediti 2.247 objav o Premogovniku Velenje. Največje število objav je bilo v marcu (214), juniju (202) in avgustu (190). Tematike, ki so doživele pozitivno publiciteto, so se nanašale na Muzej premogovništva Slovenije, odkopne zaloge, kurilno vrednost ter ceno velenjskega premoga, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, razpis in imenovanje direktorja družbe Premogovnik Velenje, TEŠ 6 – strateški projekt za ohranitev delovnih mest v Šaleški dolini, bodočo gradnjo hitre ceste skozi Šaleško dolino, podpis sporazuma o ustanovitvi skupnega podjetja Fairwood PV, poslovne rezultate, prireditev Skok čez kožo, Razvojni center energija ter sodelovanje z indijsko Skupino Fairwood. Jedro negativne publicitete so bile teme, ki so se nanašale na polemiko glede izgradnje TEŠ 6, odkopne zaloge, kurilno vrednost ter ceno premoga.

62 %

38 %

200

št. objav

Premogovnik Velenje stalno spremlja svojo pojavnost v sredstvih javnega obveščanja s t. i. klipingom, analizo medijskih objav, tiskanih in elektronskih medijev in analizira objave z vidika njihove usmerjenosti kot pozitivne, nevtralne in negativne. Izvaja ga zunanja institucija. Analiza je pomoč pri načrtovanju komunikacijskih aktivnosti.

144

150 100 50 0

10

4

19

1

negativno

nevtralno

pozitivno

Delež načrtovane in nenačrtovane publicitete (N = 169)

86 %

14 %

Vrednostna struktura načrtovane in nenačrtovane publicitete (N = 169)

Glavnina objav je zajemala teme: akcija Inovator leta, AquaVallis, poslovni rezultati, Razvojni center energija, pridobitev certifikata ISO 50001, priznanja inovatorjem v SAŠA regiji, taktična požarna vaja, pogodba med HTZ Velenje in BSH Hišni aparati za nadzidavo proizvodne hale, nov drobilnik premoga ter nove kopalnice Premogovnika Velenje. Metka Marić

Delež načrtovane in nenačrtovane publicitete (N = 2247)

št. objav

2000 1376

1500 1000

611

500 0

13

139

negativ no načrtov ana

0

108

nev tralno

pozitiv no

nenačrtov ana

Vrednostna struktura načrtovane in nenačrtovane publicitete (N = 2247)

»Vem, da verjameš, da si razumel, kar ti misliš, da sem rekel, toda nisem popolnoma prepričan, da se zavedaš, da tisto, kar si slišal, ni tisto, kar sem ti nameraval sporočiti.«

15


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje V začetku leta 2012 je večini zaposlenih v Skupini PV pripadla pravica do dviga privarčevanih sredstev z računov Prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj so bili v PDPZ vključeni več kot 120 mesecev. 31. 8. 2011 je bil v PDPZ vključen 1.901 zaposleni, kar je bilo 76,8 odstotka vseh zaposlenih v Skupini PV. Za dvig sredstev se je do 10. februarja odločilo 1.061 zaposlenih v Skupini PV. Velika večina se jih je ponovno vključila, v večini tudi z lastnim deležem, nekaj (28 %) brez lastnega deleža, nekaj (6 %) pa jih ni ponovno vstopilo v sklad PDPZ. Verjamem, da so to zaposleni, ki so tik pred upokojitvijo, ker drugače si ne predstavljam, da je nekomu vseeno za prihodnost in se zavestno odpoveduje možnosti dodatne pokojninske rente. Glede na število ponovnih vstopov smo izpolnili svoj cilj, da zaposlenim ohranimo možnost vključevanja v PDPZ in

16

s tem možnost, da si do odhoda v pokoj zagotovijo dodatna sredstva za kvalitetnejše življenje v pokoju. Res pa je tudi, da so z nenamensko porabo sredstev ob izstopu ta sredstva zmanjšali in si tako odščipnili košček kruha, ki bi ga lahko imeli v pokoju.

Poklicna pokojnina V tem času se dogaja, da zaposleni sprašujejo Sindikat o pogojih upokojevanja. Bilo je kar nekaj hude krvi in neprimernih reakcij. Se ne čudimo, ker pokojnina je nekaj, kar velika večina zaposlenih že težko pričakuje, vsaka sprememba pa je sprejeta z obilo čustev, čeprav se veliko zapo-

slenih zdaj ne upokoji ob datumu, ko izpolni prve pogoje. ZPIZ-1 je še vedno veljaven in zgleda, da v letošnjem letu še ne bo bistvenih sprememb na tem področju. Pojavile so se dileme o pogojih poklicnega upokojevanja in starosti ob možnosti odločitve za poklicno pokojnino. Pogoji za pridobitev poklicne pokojnine so zapisani v Pokojninskem načrtu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Kako do poklicne pokojnine?

Pravico do poklicne pokojnine pridobite, ko: • dopolnite 40 let (moški) oziroma


Z DELOM SE VSE DOSEŽE

skupina delovnega mesta

minimalna starost za moške

minimalna starost za ženske

0

58,0

58,0

I

55,5

52,0

II

53,5

49,5

III.

51,5

48,0

IV.

49,0

45,5

V.

47,5

44,0

Minimalni starostni pogoji za poklicno upokojevanje

38 let (ženske) pokojninske dobe, pri čemer se od 1. 1. 2001 dalje v pokojninsko dobo všteva tudi dodana doba, ki je ena četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (torej 3 mesece v 1 letu), • dopolnite minimalno starost (po zgornji tabeli), • imate na svojem osebnem računu zbrana zadostna sredstva.

Pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine Če se želite poklicno upokojiti, morate pri ZPIZ sprožiti upokojitveni postopek in hkrati o tem obvestiti upravljavca (Kapitalsko družbo), ki bo posredoval vse podatke, potrebne za ugotavljanje pravic. Prav tako bo upravljavec na osnovi podatkov s strani ZPIZ ugotovil, ali izpolnjujete

pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in o tem obvestil vas ter vašega delodajalca. Če izpolnjujete pogoje za poklicno upokojitev, vam bo upravljavec poslal tudi podatke o višini poklicne pokojnine.

Višina poklicne pokojnine Višina poklicne pokojnine oziroma znižane poklicne pokojnine je odvisna od: • števila enot premoženja na vašem osebnem računu, • vrednosti enote premoženja, • oblike pravice iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, starosti. Poklicna pokojnina se določi v takšni višini, kot bi glede na vašo dopolnjeno starost in zavarovalno dobo znašala starostna pokojnina pri ZPIZ. Poveča se za toliko, kolikor znaša zmanjšanje starostne pokojnine za

leta dodane dobe iz naslova vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Znižana poklicna pokojnina se določi najmanj v višini, kolikor znaša zmanjšanje starostne pokojnine za leta dodane dobe iz naslova vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Starostna pokojnina Minimalne starosti, ki se upoštevajo pri ugotavljanju izpolnjevanja minimalnih pogojev za starostno upokojitev pri Za­vodu, so navedeni v spodnji tabeli. Praktično izvedbo postopka poklicnega in starostnega upokojevanja bomo uskladili v naslednjih mesecih in vas o tem obvestili. Ferdo Žerak

skupina delovnega mesta

za moške

za ženske

0

58

58

I

58

53

II

55,5

50,5

III

53,5

48,5

IV

51,5

46,5

V

50

45

Minimalni starostni pogoji za starostno upokojitev

17


PODJETJE SMO LJUDJE

Roman Potočnik Srečen je tu, kjer živi in rad ima to, kar počne. V Premogovniku Velenje je zaposlen kot skupinovodja strojne montaže. Že kot otrok je bil vajen trdega in poštenega dela. Je natančen in dosleden, kar mu zelo pomaga pri njegovem vsakdanjem delu v jami. Strojništvo ima v krvi, zelo je ponosen na poklic ključavničarja, ki si ga je izbral že v osnovni šoli. Rad gobari in uživa v naravi, njegovo največje bogastvo pa je družina. Ponosen je na svojo življenjsko sopotnico Jožico ter hčeri Tejo in Anjo.  Ali hranite kakšen poseben spomin na mlajša leta? Odraščal sem v veliki družini na podeželju kot tretji od petih sinov. Oba starša sta bila zaposlena in tako sem že zgodaj pridobil delovne navade in samostojnost. Izkušnje iz obdobja odraščanja so mi kasneje v življenju zelo koristile. Ko sta se starša vrnila z dela, je bilo marsikaj postorjeno, marsikaj pa tudi narobe. Spominov na mlajša

18

leta je veliko – nekateri so veseli, nekateri pa tudi žalostni. Na žalost sem pri šestnajstih letih izgubil očeta, ki sem ga zelo pogrešal. Takoj sem moral poprijeti za kakršnokoli delo pri hiši. Delo mi je že takrat šlo od rok. Nič mi ni bilo pretežko, čeprav sem bil še zelo mlad. Očetova smrt nas je vse brate zelo povezala, tako da sem že od malega navajen sodelovanja. Še danes smo zelo povezani. V soseski sem imel v tistih časih veliko vrstnikov. Kljub dolžnostim se je našel čas tudi za druženje s prijatelji in skupaj smo marsikatero ušpičili. Pogosto smo si prirejali piknike, na katerih smo pekli, kaj drugega kot piščance – brojlerje.  Kakšen učenec ste bili? Šola mi ni povzročala nobenih preglavic. Najrajši sem imel tehnični in likovni pouk. Sodeloval sem v Napotnikovi kiparski koloniji, saj sem zelo rad obdeloval les. Tudi šivanje

gobelinov me je navdušilo.  Kakšen poklic ste si želeli pri desetih letih? Ne boste verjeli, že pri desetih letih mi je bil všeč poklic, ki ga opravljam še danes. Tudi mehaniki so mi bili všeč, vendar sem se odločil za poklic ključavničarja. Zato še sedaj večkrat pravim, da če bi se še enkrat rodil, bi zopet »šloser« bil.  Kje ste trenutno zaposleni in kaj počnete? Zaposlen sem pri Jamski strojni službi Preloge kot skupinovodja strojne montaže. Delo je zelo pestro in zajema veliko delovnih postopkov od montaž, demontaž, premontaž raznih napredovalnih strojev, odkopne opreme, gumijastih transporterjev, verižnih transporterjev in ostale strojne opreme. Čeprav je delo zelo odgovorno in naporno, ga opravljam z velikim veseljem in navdušenjem. Naloge, ki so mi zaupane, vedno


PODJETJE SMO LJUDJE

Družinska fotografija

opravim natančno in dosledno. Delo je predvsem skupinsko, zato bi izpostavil tudi svoje zelo pridne in zanesljive sodelavce. Skupaj smo velikokrat dokazali, da zmoremo marsikaj in še več. Zaposleni v jamski montaži opravljamo svoje delo samo v jutranji izmeni, zato moramo vse aktivnosti, ki jih izvajamo, opraviti do konca delovnega časa. Velikokrat smo s svojim delom, da bi ga uspešno zaključili, nadaljevali tudi med izmenami in s tem omogočili popoldanski in nočni proizvodnji na pripravah ali na odkopu nemoteno obratovanje.  Kako bi predstavili svoje podjetje v nekaj stavkih? Ponosen sem, da sem prvi iz naše rodbine, ki dela v Premogovniku Velenje. Premogovnik Velenje je podjetje z dolgo tradicijo in jasno začrtano prihodnostjo. Mislim, da mora imeti vsaka država svoj lastni vir energije, zato sem mnenja, da je Premogovnik Velenje pomemben za celotno državo. Upam, da bo TEŠ 6 zgrajen in bodo lahko tudi zanamci opravljali delo v tem podjetju, ki ima velik pomen za Šaleško dolino in celo Slovenijo.  Na kaj pomislite, ko se odpravljate na delo? Ko se odpravljam na delo, si že pripravim načrt, kako bo delo potekalo, da ga bomo opravili kar se da

hitro, kvalitetno in predvsem varno. Pri opravljanju dela na prvo mesto postavim varnost in zdravje pri delu tako zame kot za moje sodelavce. Predvsem si želim, da bi se vsi vrnili domov zdravi.  Na koga ali kaj se pri svojem delu lahko najbolj zanesete? Pri sedemindvajsetih letih delovnih izkušenj na tem področju se najbolj zanesem na sebe in svoje sodelavce v skupini, ki jim lahko v vsakem primeru zaupam. Brez homogenosti skupine, zaupanja in sodelovanja ne bi bilo takšnih uspehov, kot jih dosegamo. Seveda sta tu še nadzornik in poslovodja.  Kaj najraje počnete v prostem času? V prostem času rad gobarim, kadar je sezona za to. Ko le morem, grem v naravo. Imamo nekaj zemlje, na kateri rad vrtnarim. Skrbim za lepo zelenico in okolico hiše. V zadnjih treh letih je veliko prostega časa zahtevala gradnja nove hiše, v kateri stanujemo že dva meseca in smo je vsi zelo veseli. V letošnjem letu bi radi naredili še fasado.  Kdo ali kaj vam v življenju največ pomeni? Največ mi pomenijo družina, dobri odnosi in razumevanje.  Kdo je na vaši izbrani fotografiji?

Na fotografiji je ženski del naše družine – žena Jožica ter hčerki Teja in Anja.  Kje bi živeli, če bi se vam izpol-

nile sanje? Sanje so se mi že izpolnile. Nadvse srečen sem tu, kjer živim.  V kateri kulturni ali športni

ustanovi vas lahko največkrat srečamo? Za udejstvovanje v športnih in kulturnih ustanovah do danes nisem imel časa. Mogoče me boste našli v upokojenskem klubu prihodnje leto, ko se upokojim.  Katere so tri vaše dobre lastnosti? Težko je govoriti o sebi. Lahko pa rečem, da sem pošten, iskren in zanesljiv.  Kaj bi spremenili pri sebi? Zavedam se, da sem zelo vzkipljiv človek, zato sem mogoče kdaj koga užalil, čeprav tega nisem želel. Potem mi je vedno takoj žal in o dogodku veliko razmišljam. Zelo se trudim, da bi bil bolj potrpežljiv.  Kateri moto vas spremlja skozi življenje? Skrivnost sreče ni v tem, da delamo tisto, kar bi radi, temveč da imamo radi tisto, kar delamo. Slobodan Mrkonjić

19


PODJETJE SMO LJUDJE

Miran Beškovnik z Začetniki uvrščen med 12 najboljših evropskih fotografov

Beškovnikova nagrajena fotografija z naslovom Začetniki

Agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSH: European Agency for Safety and Health at Work) s sedežem v španskem Bilbau vsako leto organizira fotografski natečaj za fotografske navdušence po vsej Evropi, kjer profesionalni in amaterski fotografi skozi objektiv fotografske kamere pokažejo svojo podobo varnosti in zdravja na delovnem mestu. Namen natečaja je spodbujanje zavesti o zdravju prijaznih delovnih okoljih

Miran Beškovnik

20

in preprečevanje tveganj pri delu. Poslanstvo agencije je narediti evropska delovna mesta varnejša, bolj zdrava in produktivna. Tekmovanja, ki je potekalo od marca do avgusta lani, se je udeležilo več kot 2.500 fotografov iz celotne EU in držav zunaj nje. Na koncu je žirija izbrala 12 najboljših fotografij, katerim je podelila tudi nagrade. Da bi zagotovila odlično analizo fotografskih nate-

čajnih elaboratov in trdno umetniško kakovost, je fotografije ocenjevala raznolika in izkušena vseevropska žirija. Vodilni pri delu so bili strokovnjak za komunikacijo Peter Rimmer (Velika Britanija), trije poklicni fotografi: Mertxe Alarcón (Španija), Jørgen Brandt (Danska), Marco Di Lauro (Italija) in strokovnjak s področja varnosti in zdravja pri delu Vincent Aubert-Jaquin (Francija). V natečaju je sodeloval tudi naš sodelavec Miran Beškovnik, ki je prispeval dve fotografiji z rudarsko tematiko. Njegovo fotografijo z naslovom Začetniki je žirija izbrala in jo uvrstila med 12 nagrajenih. Za tako velik fotografski natečaj z več kot 2.500 fotografij iz celotne Evrope je to izjemni uspeh. Organizatorji so na koncu v nekaj sto izvodih tudi natisnili koledar z dvanajstimi izbranimi fotografijami. Miran Beškovnik se s fotografijo ukvarja že več kot dvajset let. V tem času je že prejel nekaj nagrad, sodeloval pa je tudi na nekaterih skupinskih in samostojnih razstavah. Vrsto let je bil aktiven v fotoklubu Zrno v Velenju, nekaj let tudi kot predsednik kluba. Tam, kot pravi, si je pridobil veliko fotografskega znanja. S fotografijo je aktiven na številnih področjih, od studijske do reportažne fotografije. Zadnjih nekaj let intenzivneje fotografira motive z rudarsko tematiko in do sedaj je bilo skozi njegovo kamero ujetih že kar nekaj odličnih posnetkov, ki so nastali v jami Premogovnika Velenje. Njegove fotografije lahko zasledimo v raznih tiskanih medijih, kot so Rudar in drugi časopisi, koledarji ter razne brošure, ki jih je izdal Premogovnik Velenje. Nekajkrat je izvedel tudi tečaj fotografije za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje. Za njegove uspehe, predvsem slednjega, ki ga je dosegel na mednarodni ravni, mu iskreno čestitamo. Slobodan Mrkonjić


PODJETJE SMO LJUDJE

Fotografije iz Premogovnika Velenje na ogled tudi v Londonu Šoštanjčan Aleksander Kavčnik se s svojo serijo fotografij, ki jih je posvetil Premogovniku Velenje, predstavlja v mariborski galeriji Stolp, kjer so v okviru EPK odprli fotografsko razstavo »Zaprti prostori«. Razstava, ki povezuje šest avtorjev, in sicer: Jožeta Denka, Borisa Fariča, Toma Jeseničnika, Bojana Radoviča in Branimirja Ritonjo, bo na ogled do 3. marca, enaka bo postavljena tudi v Londonu in Novem Sadu, avgusta pa tudi v Šoštanju. Šesterico ustvarjalcev povezuje skupna izhodiščna tema, ki jo vsak izmed njih interpretira skozi prizmo lastne ustvarjalne poetike. Rdeča nit razstave se tako razplete v različne smeri in stke različne zgodbe, ponuja pogled iz več zornih kotov in predstavlja raznolike pristope k interpretaciji osnovne teme. »Kljub prepoznavnim podobam nas avtor ne popelje neposredno v rove, temveč o prostoru in ljudeh, katerih življenje je zaznamovano in povezano s premogovnikom, pripoveduje posredno oziroma z atributi, ki so del te ikonografije. Ljudje so na fotografijah praviloma odsotni, če pa se že pojavijo, je to v obliki odseva ali zgolj kot slutnja, čeprav upodobljeni predmetni svet kot tudi način predstavitve zelo zgovorno pričata ravno o njih in njihovem življenju. Črno-bele fotografije preveva hladen, oster ton, ki gledalcu posreduje vzdušje in omogoča, da dobesedno začuti dodatno dimenzijo predstavljenega prostora«, je o Kavčnikovih fotografijah zapisala Maja Pardeihan. Aleksander Kavčnik je ob tem povedal, da se ni dolgo odločal, kaj naj umesti na fotografije, saj mu je idealen prostor praktično vsak dan na dosegu: »Premogovnik Velenje ter vsa ikonografija, ki je povezana z rudarstvom, sta bila prava izbira. Obešalni-

Ena izmed Kavčnikovih razstavljenih fotografij

ki, ponošen »knapovski šuh«, viseča oblačila ... so med obiskovalci razstave vzbudili veliko zanimanje in dobre kritike. Ena fotografija jih popelje tudi v globine, a vrata na njej so jim zaprla pogled naprej.« Na slovenski kulturni praznik je bila razstava postavljena v Londonu. Meseca maja bo razstava na ogled v Novem Sadu. Avgusta si boste fotografije ogledali tudi v Šoštanju. »Ob tej priliki se zahvaljujem Tadeji Mravljak Jegrišnik za pomoč ter Stojanu Špeglu za vzpodbudo in nasvete. Srečno!« je še dejal Aleksander Kavčnik, št. 13. mag. Saša Jelen

Aleksander Kavčnik (skrajno desno) s soavtorji razstave (foto: Borut Peterlin)

21


SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJE

RGP gradi platoje na deponiji premoga Podjetje RGP, ki izvaja gradbena dela v okviru projekta bloka 6 TEŠ že od avgusta 2010, trenutno gradi platoje na območju deponije premoga.

Pogled na delovišče izgradnje platoja

Investitor TE Šoštanj želi z omenjenim projektom preurediti deponijske prostore v odlagalne površine za potrebe podjetja Alstom. Skupna površina prostorov odlagalnih površin bo približno 100.000 m2. Odlagalne površine oziroma platoji, katerih velikosti so različne, so namenjeni skladiščenju strojne in elektroopreme za izgradnjo bloka 6. Opremo bodo dovažali iz različnih delov Evrope v manjših kosih zaradi omejenih transportnih možnosti in skladiščili na platojih. Tu bodo opremo pred vgradnjo v TEŠ tudi montirali in spajali v večje kose.

RGP izvaja zemeljska, strojna, vodovodna in elektrodela RGP bo v okviru izvedbe del na posameznem platoju naredil vsa zemeljska, strojna, vodovodna in elektrodela. V času priprave tega članka so zaključeni platoji P2, P3, P4 in povezovalna cesta med njimi, ki zaradi velikih tovorov zahteva posebno utrditev. Trenutno dela potekajo na

22

platojih P1 in P4.1. Plato P1 se nahaja za Proizvodnjo zaščitnih sredstev podjetja HTZ, platoja P4 in P4.1 pa se nahajata nasproti objekta Klasirnica, kjer je v preteklosti potekala maloprodaja velenjskega lignita. Zemeljska dela obsegajo izkope, položitev geosintetika oz. geokompozita ter zasipe in utrjevanje nasipa s kamenim drobljencem. V okviru zemeljskih del se izvaja tudi odvodnjavanje – dreniranje območja platojev z drenažnimi cevmi v obliki ribje kosti. Z vodovodnimi deli bo zagotovljena oskrba platojev z vodo in požarna varnost. Vsi platoji so ograjeni z ograjo višine 2 metrov. Razsvetljava na platojih bo z visokotipskimi drogovi višine 12 metrov. Elektrodela je izvedlo podjetje HTZ.

Posebnost je drenažna folija oz. geokompozit Kot posebnost uporabljenih materialov pri izdelavi platojev bi lahko izpostavili uporabo geokompozita, ki ima istočasno funkcijo dreniranja in ločevanja nasipnega materiala ter podlage. To je porozna membrana iz

Drenažna folija – geokompozit

prepletenih plastičnih vlaken debeline 0,5 do 1 cm, ki ima na spodnji strani prilepljeno neprepustno folijo. Padavinska voda pronica skozi nasip in se filtrira skozi vlakna ter po spodnji foliji kontrolirano odteka v drenažni sistem. Na deloviščih, ki se nahajajo na ugrezninskem območju, veljajo posebni varovalni ukrepi. V ta namen je potrebno skrbno sodelovanje izvajalcev in naročnika kot tudi upravljavca deponije. Potrebni sta posebna organizacija in logistika dela, ker občasno na gradbišču dnevno obratuje tudi po 30 prevoznih, izkopnih in drugih strojev. Alojz Hrgota


SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJE

Razvoj novega programa spodnjega perila Rudarjevo novo spodnje perilo Potem ko smo lani tradicionalna sivo-zelena delovna oblačila, po katerih so bili vrsto let prepoznavni velenjski knapi, zamenjali z modnimi ter funkcionalnimi sivo-rdečimi oblačili, se je v podjetju HTZ Velenje porodila ideja, da bi bilo dobro zamenjati še tisti kos rudarjeve garderobe, ki je sicer skrit pod vrhnjim delovnim oblačilom, a nič manj pomemben, ko želimo delavcu zagotoviti čim večjo varnost ter udobnost pri opravljanju delovnih nalog. V mislih imam neudobne široke spodnjice iz kariraste flanele, v pasu zavezane s togo vrvico, ki jih je že dodobra načel zob časa tako z vidika funkcionalnosti, udobnosti kot tudi modnih trendov. Prvotno smo oblikovali idejno skico oprijetih modnih boxer spodnjih hlač z udobno elastiko v pasu, in sicer v hvaležni temno sivi barvi, ki se nevsiljivo zlije z barvno kombinacijo delovnih oblačil. Sledili so številni poskusni vzorci, različni modeli ter mnogi popravki, ki so jih narekovala

sprotna testiranja v jami. Že prvi odzivi na novo rudarjevo perilo so bili spodbudni, uporabniki so bili zadovoljni z udobnostjo ter enostavnostjo vzdrževanja. Vse omenjene prednosti sodobnega spodnjega perila so prepričale tudi odgovorne v Premogovniku, da so nam prižgali zeleno luč za proizvodnjo. Novo kolekcijo rudarjevega nepogrešljivega kosa garderobe tako sestavljajo dolge in kratke spodnje hlače modnega izgleda, ki so udobne za nošnjo, saj se povsem prilegajo telesu, kar je za delo v premogovniku še kako pomembno. Izdelane so iz kvalitetnega naravnega bombaža, ki je koži prijeten, diha, je izredno lahek, prilegajoč in enostaven za vzdrževanje. Omeniti velja, da smo s specialnim šivalnim strojem Mauser novemu izdelku napravili elastične ploske šive, ki so nemoteči, zelo prožni in zagotavljajo popolno zadovoljstvo ob uporabi izdelka. HTZ je v uporabo že poslal prvo serijo spodnjic, v proizvodnji pa je že nova, saj želimo staro knapovsko opravo v čim krajšem možnem času

zapisati zgodovini, rudarjem pa omogočiti lepšo prihodnost, vsaj z vidika udobnosti spodnjega perila. Mateja Sovič

23


SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJE

V PV in HTZ digitalno podpisujemo izdane račune ZASNOVA PROCESA E-RAČUNI

Premogovnik Velenje in hčerinska družba HTZ Velenje elektronsko podpisujeta izdane račune. Za ZASNOVA PROCESA E-RAČUNI ta inovativni pristop je zaslužna projektna skupina, ki skrbi za dokumentni informacijski sistem ODOS in poslovni informacijski sistem QAD. Projektno skupino sestavljajo strokovnjaki iz podjetij M2M, PIA, PV in HTZ.

Zasnova procesa e-računi

Vsakdanje poslovanje v obeh podjetjih zahteva tudi nemalo število izdanih faktur. Samo v mesecu januarju so v podjetju HTZ izdali več kot 630 računov, od tega približno 120 za Premogovnik. Dosedanji način poslovanja je za obe podjetji predstavljal dokaj velik strošek, veliko porabo papirja ter nepotrebno izgubo časa.

Korak bliže brezpapirnemu poslovanju Projektna skupina pod vodstvom Boruta Kaca iz PV ter Petra Hudournika iz HTZ je uredila sistem elektronskega podpisovanja, s katerim ni potrebno tiskati računov. Takšen sistem je hiter in ekonomičen, evidenca izdanih računov pa je bolj pregledna. Vsak prejeti račun gre najprej skozi proces likvidature, kjer odgovorne osebe ugotavljajo skladnost vseh parametrov (prejemnik, vrednost, ddv, valuta, ipd.). Potem gre v podpis k vodji področja in na koncu v plačilo. Podoben proces, sicer v nasprotni smeri, poteka tudi pri izdanih računih. Izdani račun mora vsebovati s strani kupca podpisano dobavnico, ki je v osnovi opremljena s črtno kodo. Na osnovi črtne kode se s pomočjo multifunkcijskih naprav Kyocera takšna dobavnica skenira v ODOS, kjer jo že čaka zadeva, ki jo bo prevzela. S tem je pripravljena osnova za izdajo računa kupcu.

24

Ko je izdani račun kreiran in potrjen v QAD, se le-ta prepiše tudi v ODOS, in sicer v dveh oblikah. V obliki e-slog, ki je potrjen standard v Sloveniji za elektronsko izdajanje računov in ga uporablja večina. Ob e-slogu se kreira še pdf oblika računa, ki ga z digitalnim certifikatom podpiše odgovorna oseba. Takšen račun gre neposredno v izhodno pošto (ekspedit), kjer se račun natisne, kuvertira in pošlje kupcu, v sistemu ODOS pa označi, da je račun odposlan. Tako avtomatično nastane seznam izhodne pošte. Na ta način imajo celotno revizijsko sled od nastanka računa do podatka, kdaj so ga odposlali iz podjetja.

V HTZ so šli še korak dlje Vse izdane račune je včasih podpisoval direktor družbe. Zaradi neposrednega stika s končnimi kupci in preglednejšega poslovanja so za podpisovanje izdanih računov pooblastili vodje posameznih področij. Premogovnik in HTZ sta sklenila dogovor, da izdanih računov ne bi več tiskali. To pomeni, da gredo vsi izdani računi neposredno v izhodno pošto (ekspedit). Na strani kupca (Premogovnik ali HTZ) se takšen račun pojavi v vhodni pošti, kjer ga v ekspeditu potrdijo in s tem sprožijo proces likvidacije po enakem postopku kot za prispele račune po klasični pošti. Seveda brez skeniranja in ostalega dela. S tem so odpravili kar

nekaj nepotrebnega dela in prihranili tako pri denarju kot pri času. V projektni skupini pravijo, da je celotno zadevo možno razširiti tudi na ostale povezane družbe znotraj PV in HSE, ki uporabljajo sistem ODOS.

Račune je potrebno hraniti še vsaj 5 let Po sedanji zakonodaji je potrebno vse račune na koncu vseeno natisniti in v takšni obliki hraniti še vsaj 5 let. »Upam, da bomo to zadevo rešili do konca marca, saj je že od lanskega leta odprta programska naloga za izdelavo notranjih pravil elektronske hrambe poslovno-tehnične dokumentacije, kjer se kot ponudnik tovrstnih storitev pojavlja tudi HTZ Velenje. Potem vseh teh računov ne bo več potrebno tiskati, kar pomeni, da bomo, kot to predpisuje zakonodaja, vse skupaj hranili v elektronski obliki,« je dejal Peter Hudournik, vodja implementacije informatike v HTZ. »Vsi člani tima, ki smo sodelovali pri tem projektu, smo se zelo dobro ujeli, vedeli smo, kaj je naš cilj in k temu cilju smo tudi stremeli. Vse težave smo reševali sproti in v timskem vzdušju. Upam, da bomo lahko na podoben način reševali tudi vse nadaljnje izzive, ki nas še čakajo na tem ali kakšnem drugem projektu,« je še dodal Hudournik. Slobodan Mrkonjić


SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJE

Obiskovalci Golte ocenili z odlično Leto 2011 je bilo za Golte investicijsko bogato, saj so zaključili obnovo in širitev ekološko prijaznega hotela s štirimi zvezdicami, postavili osem apartmajskih hiš, ki jih bodo dokončali v letošnjem letu, v upravljanje pa so prejeli Mozirsko kočo. Odlične ocene rezervacijskih portalov Tripadvisor in Booking.com so potrditev, da je Golte vredno obiskati in, kot pravi njihov slogan, izkoristiti dan. Zimsko-letni turistični center Golte je v sezoni 2010/2011 osvojil prvo mesto v kategoriji srednje velikih smučišč, kar je bila velika spodbuda za nadaljnje aktivnosti. S smučarsko sezono so pričeli 19. decembra in trenutne ocene kažejo porast števila smučarjev in dnevnih gostov, kar predstavlja dober kazalec za prihodnost razvoja zimskega in poletnega turizma na planini. Novozgrajen hotel poleg smučarskih užitkov obiskovalcem ponuja tudi gastronomska ter wellness razvajanja in prav bogate dodatne vsebine so razlog, da se gostje radi vračajo na planino v vseh letnih časih. Naraščajoče število gostov je povod za dokončanje apartmajskih hiš s štiridesetimi apartmaji, s katerimi bodo povečali svoje kapacitete za dobrih dvesto ležišč. Mladinskemu in nizko cenovnemu turizmu so se približali s ponudbo

Mozirske koče, ki hitro pridobiva na priljubljenosti in prepoznavnosti, kar se kaže v dobri zasedenosti. Gradijo na večji prepoznavnosti ob primernem številu gostov skozi vse leto in posebno pozornost bodo namenjali programom, ki bodo to tudi zagotavljali. Razvojni načrt med drugim predvideva povezavo smučišča z Ljubnim, saj bi s tem podaljšali obstoječo smučarsko progo na dva kilometra in tako zagotovili eno najdaljših smučarskih prog v Sloveniji. Vrhunska namestitev z možnostjo sprostitve in razvajanja, lepota narave, domačnost, številne možnosti za rekreacijo ter dostopne cene so prepričale obiskovalce rezervacijskih portalov Tripadvisor in Booking.com, da so ponudbo centra Golte ocenili kot odlično. Ocene gostov si lahko pogledate na naslednjih povezavah:

http://www.tripadvisor.com/Hotel_Review-g1773813-d2032541-Reviews-Golte-Mozirje.html in http://www. booking.com/hotel/si/golte.sl.html?sid= fd801a95b0694cd4b744ac5889cfcb11; dcid=1;origin=disamb;srhash=304612 8551;srpos=2. Metka Marić

25


TRETJI POLČAS

Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra PV Pester glasbeni utrip v Velenju, ki se v letošnjem letu uvršča med eno od šestih slovenskih mest v okviru Evropske prestolnice kulture, je zaznamoval še en vrhunski dogodek. Domači godbeniki so namreč v soboto, 28. januarja 2012, v Domu kulture Velenje pripravili že tradicionalni novoletni in drugi abonmajski koncert v koncertni sezoni 2011/2012. Novoletni koncert so popestrili trije solisti, in sicer Irena Yebuah Tiran – sopran, Anja Kožuh na alt saksofonu in Neva Beriša na flavti. Anja Kožuh in Neva Beriša sta mladi in že uveljavljeni glasbenici, ki predstavljata trdni temelj orkestra ter s svojim znanjem dosegata uspehe na tekmovanjih, tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Tokratna osrednja solistka pa je bila mednarodno uveljavljena sopranistka Irena Yebuah Tiran, ki se je skupaj z orkestrom predstavila v štirih skladbah. Poleg zanimivega solističnega programa, ki predstavlja stalnico v programu orkestra, so na svoj račun prišli tudi ljubitelji jazza, južnoameriških ter lahkotnejših zabavnih ritmov.

26

Izjemen energetski naboj med člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in njihovim dirigentom Matjažem Emeršičem tudi tokrat ni v nabito polni dvorani velenjskega hrama kulture pustil ravnodušnega prav nikogar. Velenjski godbeniki so v sodelovanju s tremi solistkami pripravili res odličen koncert, poln energije, navdušenja in zanosa, tudi stoječih ovacij. Že več kot 9 desetletij člane orkestra združuje glasba. Pred šestimi leti so zaorali ledino z uvedbo abonmaja, v okviru katerega pripravljajo odlične in odmevne koncerte. Orkester ima za seboj številna tekmovanja, koncerte ter nastope doma in v tujini. V svoji dolgoletni zgodovini je

nanizal številna priznanja in nagrade, na katera so lahko upravičeno ponosni in ki potrjujejo sloves zelo kakovostnega orkestra. V okviru abonmajskega programa koncertne sezone 2011/2012 bosta na sporedu še dva koncerta. 7. marca boste lahko v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod taktirko Rudolfa Strnada prisluhnili Big Band orkestru Slovenske vojske. Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje pa boste lahko ponovno prisluhnili 10. maja, ko bodo prav tako v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje s pomladanskim koncertom zaključili tokratno koncertno sezono. Metka Marić


TRETJI POLČAS

Štajerci imamo svojo »Planico« Ta mesec je Ljubno ob Savinji gostilo največji športni dogodek do zdaj – FIS svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Najboljše smučarske skakalke sveta so se pomerile na 95-metrski skakalnici. »Vražje Slovenke«, ki so v tej sezoni nanizale že kar nekaj uspehov (Katja Požun je trenutno četrta v skupnem seštevku svetovnega pokala), so se s konkurenco pomerile na največji skakalnici, ki omogoča skoke tudi čez 100 metrov. Prva tekmovanja so bila v Ljubnem ob Savinji že leta 1931, leta 1947 pa je znameniti »oče skakalnic« Stanko Bloudek začel graditi 60-metrsko skakalnico. Od takrat so naprave nenehno dograjevali in posodabljali, Ljubno pa je več let gostilo tudi celinski pokal v smučarskih skokih za ženske. Štajerska »Planica« je bila živahna cel vikend od 10. do 12. februarja. Pričakovano je bila od naših najboljša Katja Požun, ki je sobotno tekmo končala na 7. mestu, nedeljsko pa na 9. mestu. Nastopile so še Špela Rogelj, Urša Bogataj, Manja Pograjc, Anja Tepeš in Maja Vtič. Velika zmagovalka obeh tekem je bila Američanka Sarah Hendrickson, ki je v zadnjem skoku skočila najdlje, in sicer kar 95 metrov. Ljubno ob Savinji, ki je postalo uspešen organizator tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih, se je zapisalo med rekorderje v ženskih skokih. Namreč nikdar v zgodovini še ni bilo na ženski tekmi svetovnega pokala tolikšnega števila gledalcev. Kar 3.000 navijačev se je zbralo ob skakalnici v Zgornji Savinjski dolini, ki so pozdravili prav vsak skok slovenskih tekmovalk. mag. Saša Jelen

Katja Požun (foto: Jože Sluga)

Špela Rogelj (foto: Jože Sluga)

27


TRETJI POLČAS

Branje je zakon Knjiga je kramp, ki naj bi razbil ledeno morje v nas. Franz Kafka je avtor misli iz naslova in je prav gotovo poklican, da meni tako. Knjige razbijajo ne le led v nas, ampak razbijajo tudi stereotipe, predsodke, ki jih imamo o ljudeh in stvareh, nas učijo čutiti in videti svet drugače ter odpirajo področja, ki so nam tuja in jih ne moremo osebno doživeti. Tisti, ki radi beremo, se bomo strinjali: knjiga razbije ledeno morje in nas potopi v morje doživetij, čustev, razmišljanj, čudes. Zato radi beremo!

Preden zaspim – S. J. Watson – roman »Spalnica je čudna. Tuja. Ne vem, kako sem se znašla tu. Ne vem, kako bom prišla domov … Moški. Vidim golo kožo in temne lase s sivimi lisami. Izpod odeje mu štrli leva roka in na prstancu opazim zlat obroč. Zadržim sapo. Ta ni le star in siv, ampak tudi poročen. Nisem se samo dala dol s poročenim moškim, ampak se zdi, da sem to celo storila v njegovem domu, v postelji, ki jo običajno deli s svojo ženo … Običajno se spomnim, kako sem se spravila v takšne situacije, a ne danes. Morala je biti kakšna zabava, morda obisk v baru ali nočnem baru. Najbrž sem bila kar nadelana …« Vam je že kdaj tako zablokiral spomin? V jutru po zabavi v boleči glavi počasi sestavite koščke večera, se dokončno zbudite, morda ostane

28

slaba vest, potem pa življenje teče normalno naprej. A ne v tem romanu. Spomini nas določajo. Kaj bi se zgodilo, če bi vsakič, ko zaspimo, izgubili spomine? Naše ime, osebnost, preteklost, celo ljudi, ki jih imamo radi – vse bi bilo pozabljeno čez noč. In edina oseba, za katero bi bili prepričani, da ji lahko zaupamo, nam izda le del zgodbe. Dobrodošli v življenju Christine v tem izvirnem, nepozabnem in srhljivem prvencu britanskega avtorja S. J. Watsona, ki ga že pripravljajo za filmsko priredbo.

Goli – Iva Procházkova – mladinski roman Roman češke pisateljice nam predstavi pet odraščajočih mladostnikov, katerih življenjske zgodbe se na svojstven način prepletajo. Vsak ima z iskanjem mesta v svoji družini, med prijatelji, v šoli in družbi nasploh svoje težave. Vsak je po svoje gol,

občutljivo izpostavljen mnenjem prijateljev, lastnim razmišljanjem, ki niso vedno v skladu z družbenimi pravili, hkrati pa se spotika na poti iskanja ljubezni in lastne identitete. Potrebuje pri tem družino, očeta, mater ali ne? So mu v oporo, pomoč ali zgolj kvarijo načrte? Silva, Niklas, Evita, Robin in Filip živijo povezano, pa vendar vsak zase. Pripoved teče v prvi osebi, zato se zlahka vživimo v njihova doživetja, upanja in razočaranja, čutimo z njimi, se spominjamo lastne mladosti ali morda pomislimo – kako puberteto doživljajo naši otroci.

Pocestnica – Benka Pulko – življenjski potopis Sedmega januarja 1997, ko je ležala v svoji postelji in gledala v strop, se ji je porodila ideja: »Z motorjem se bom odpeljala okoli sveta.« Kot skromno malenkost je vredno omeniti, da do


TRETJI POLČAS

Pomislite, kdaj ste bili ob koncu dneva izjemno zadovoljni. Nikoli takrat, kadar niste imeli nobenega dela, ampak takrat, ko ste ga imeli veliko in ste vse opravili. Lord Action Napaka je del uspeha in nikoli nam ne bo preprečila, da se iz nje kaj naučimo. Hank Aaron

Uspešen je tisti, ki zna temelje za svoj uspeh postaviti iz kamnov, ki so jih drugi zmetali vanj. David Brinkley

Ni dovolj, da delamo. Delajo tudi mravlje. Pomembno je, kaj delamo. Henry David Thoreau

Uspeh pomeni, da gremo od poraza do poraza in pri tem nikoli ne izgubimo navdušenja. Winston Churchill

Biti močan in biti dama – to dvoje ima nekaj skupnega. Če moramo povedati, da smo eno ali drugo, to pomeni, da pravzaprav nismo. Margaret Thatcher

Tisti, ki ne prenesejo tujega mnenja, se ne morejo spremeniti. George Bernard Shaw

(Za vse, ki radi vplivate na svoj odnos do okoliščin, izbrala Dragica Marinšek.)

Fotografija je simbolična. Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana.

takrat še nikoli ni potovala z motorjem. Pravzaprav ga ni znala niti voziti. A to je ni ustavilo pred izvedbo drznega načrta. Čez nekaj mesecev se je odpeljala za dve leti in se vrnila po skoraj šestih, z več kot 180.000 prevoženimi kilometri, 75 prepotovanimi deželami in izkušnjami z vseh sedmih celin sveta. In s štirimi dosežki, zapisanimi v Guinnessovi knjigi svetovnih rekordov. Benka Pulko brez zadrege pove, da je pocestnica. Kako pa bi drugače najbolje opisali žensko, ki je v štirih desetletjih prevozila in prehodila na tisoče kilometrov cest vseh vrst? Koliko ljudi, živali, dreves, cest, mostov, hiš, postelj. Koliko doživetij, slabih in dobrih izkušenj, spoznanj, smeha in solz, dežja in sonca, bolečine in sreče. (Vsaj) pogumen in odločen moraš biti, da se podaš na pot okoli sveta. Ker nas večina tega ne bo naredila, smo med branjem Pocestnice Benkini varni sopotniki na motorju in uživamo brez vseh neprijetnosti, ki so sestavni del takšne poti. Če pa boste posnemali Benko – ne boste ne prvi, ne zadnji, saj je s svojim pogumom in odločnostjo mnogim spremenila življenje. Sama je dokazala, da je mogoče prav vse. Prijetno branje! Diana Janežič

SIMPLY HAPPY "ALL INCLUSIVE" FINANCIRANJE Z OBVEZNIM ZAVAROVANJEM IN POPOLNIM KASKO KRITJEM. Zajema strošek najema brez začetnega vložka, obvezno zavarovanje, popolno kasko kritje, komplet zimskih pnevmatik, stroške vzdrževanja in 5-letno jamstvo. Še več na www.škoda.si. /mesec*

Simply Happy Fabia Ambition 1,2 TSI, 63 kW

/mesec*

Simply Happy Octavia Business 1,2 TSI, 77 kW

* Vključuje DDV in velja za operativni leasing pri Porsche Leasing SLO d.o.o. za obdobje 60 mesecev in 10.000 prevoženih km/leto. Enkratni strošek obdelave znaša 60 EUR. Izračune za druga obdobja in število prevoženih kilometrov obeh modelov preverite na www.skoda-allinclusive.si

PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Specifična poraba goriva in izpusti C02: 5,3 – 5,7 l/100 km in 124 – 134 29g/km.


TRETJI POLČAS

Medosebni odnosi Ljubezen Kaj je to, čemur pravimo ljubezen? Kakorkoli že odgovorite, imate prav, kajti ljubezen za vas ne more biti kaj drugega kakor tisto, kar vi verjamete, da je.

Naš pesnik Tone Pavček (2008) je zapisal: »O ljubezni ne vem, revež, večno zaljubljeni, ničesar. Vse, kar bi rekel o njej, je neskončno manj, kot bi moralo biti, vse, kar o njej zamolčujem, je neskončno več, kot mi ona pomeni. A je pravzaprav zelo enostavno: rodiš se in umreš, vmes pa – tisto svojo dobo – si želiš zmeraj in neprestano, da bi te imel kdo rad. Potrebuješ ljubezen. Kolikokrat? Enkrat samkrat v življenju? Večkrat ali nikoli? Če si te sreče, ljubiš kar naprej.«

Predstava o ljubezni Pri ljubezni gre pravzaprav za dve čustvi: prvo je naša ljubezen do drugega, drugo pa je čustvo, ki nastane ob zavedanju, da smo ljubljeni. Človek, ki teh osnovnih čustvenih potreb nima zadovoljenih, se spopada z občutki praznine, neizpolnjenosti in odtujenosti, z osamljenostjo. Zato je zelo pomembno, da otrok odrašča v varnem in ljubečem okolju, kjer se nauči ljubezen prejemati in dajati. Vsak človek ima svojo predstavo o

30

pravi ljubezni, za katero si želi, da bi postala resničnost. Seveda pa ima tudi potencialni partner svoj paket pričakovanj in predstav glede odnosa in skupnega življenja. Ta dva paketa sta si lahko podobna, lahko pa se bistveno razlikujeta. Primer. Mož izkazuje ženi ljubezen na ta način, da ji govori, kako je lepa, kako jo ima rad in kako je ponosen, da je njen mož. Večkrat jo obdari s cvetjem in majhnimi pozornostmi. A žena je zelo nesrečna, ker se kljub moževim poskusom izkazovanja ljubezni ne počuti ljubljena. Njena predstava o ljubezni zajema predvsem skupno preživljanje časa ter bližino, dotik, objem, poljub. Takšna zveza ne more funkcionirati, dokler se partnerja nista pripravljena odkrito pogovoriti o tem, kaj pričakujeta eden od drugega, se eden drugemu prilagoditi in na novih temeljih zgraditi kakovostnejši odnos. V naši kulturi je močno prisoten mit o večno trajajoči romantični ljubezni. Oblikovati se začne že pri majhnem otroku, ki preko pravljic dobi infor-

macijo o tem, da je ljubezen magična sila, ki premaga zlo, krivice, nepoštenost in celo smrt. Spomnimo se npr. pravljice o Sneguljčici – prinčev poljub jo obudi v življenje, pripoved pa se konča z »in srečno sta živela do konca svojih dni«. Branje ljubezenskih romanov, poezije, spremljanje romantičnih filmov in poslušanje popevk v nas še dodatno poveličujejo ljubezen in ji dajejo pridih skrivnostnosti, veličastnosti. Ljubezenski odnos tako ni več sredstvo, temveč postaja cilj življenja. Pogosto so posledica tega idealizirane predstave o ljubezni. Nekateri ljudje zapravijo leta in leta v iskanju »prave« ljubezni oziroma »sorodne duše«, ki jih bo osrečila in osmislila njihovo življenje, potem pa so hudo razočarani. Ljubezen seveda ni nekaj, kar bi nas zgolj izpolnjevalo, temveč zahteva od nas tudi prilagajanje, odrekanje, iskanje medsebojnih kompromisov.

Zaljubljenost Verjetno ni človeka, ki ne bi bil kdaj zaljubljen, saj je to naravno stanje in


TRETJI POLČAS pogosto poteka na nezavedni ravni. Evforično stanje zaljubljenosti včasih imenujemo tudi obsedenost. Naše misli so okupirane z ljubljeno osebo, o njej razmišljamo, sanjarimo in komaj čakamo, da jo srečamo. Čas, ki ga preživimo skupaj, se zdi kot lebdenje nad oblaki, pozitivna čustva kar kipijo. Osebi pripisujemo pozitivne lastnosti, pač v skladu z našo predstavo o idealnem partnerju, pomanjkljivosti pa pogosto spregledamo (če pa katero v stanju zaljubljenosti že opazimo, ji ne pripisujemo posebnega pomena). Ljubljena oseba je za nas idealna, očarani smo nad njo, želimo jo imeti samo zase. Prepričanje, da bo zaljubljenost trajala večno, je napačno. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko stanje romantične obsedenosti traja približno dve leti. Ko se čustva umirjajo, počasi izginja tudi naša očaranost nad partnerjem. Sledi razočaranje. Zakaj pride do tega? Slej ko prej nastopi trenutek, ko se nam začne drugi kazati tak, kot je v resnici. Ugotovimo, da je katera od njegovih osebnostnih lastnosti za nas v bistvu moteča, da se morda ne obnaša v skladu z našimi pričakovanji, da se ne strinjamo z njegovimi življenjskimi načeli. Spoznamo, da se zna tudi razjeziti, da zna prizadeti. Tiste majhne pomanjkljivosti, ki smo jih v stanju zaljubljenosti spregledali, zdaj postanejo ogromne ovire. Različna pričakovanja in predstave, ki sta jih partnerja prinesla v odnos, začnejo trkati drugo ob drugo in začne se obdobje nesoglasij, prepirov, nasprotovanj. Če se partnerja v tem obdobju s problemi ne znata soočiti na zrel način, je velika verjetnost, da zveza razpade. Nikakor pa ni nujno, da se zaljubljenost konča z razočaranjem ali celo s sovraštvom. Iz odnosa zaljubljenosti je možno preiti tudi v odnos prijateljstva ali pa v odnos ljubezni.

spreminjati. Ljubezen je tudi sposobnost slišati partnerja, ga razumeti in mu biti v oporo. Pomeni pogovarjati se in delovati v dobro drug drugega. Tudi brez prilagajanja ter sprejemanja kompromisov v zadovoljujočem partnerskem odnosu ne gre. Nenazadnje morata partnerja v takem odnosu znati reševati tudi konflikte, do katerih vsekakor pride, ter se zavedati, da vsak uspešno rešen konflikt njuno vezo le še poglablja. Ameriški psiholog Sternberg meni, da obstajajo tri osnovne sestavine ljubezni: intimnost, strastnost in zavezanost. Intimnost se kaže kot težnja po bližini partnerja, medsebojni povezanosti, vzajemni podpori in razumevanju, po toplini in odkritosti. Strastnost se izraža kot čustvena usmerjenost k partnerju in kot telesna privlačnost partnerja, kot želja po zadovoljitvi različnih potreb v odnosu do partnerja (npr. spolnih). Zavezanost oz. odločenost pa se povezuje z odločitvijo, da se na nekoga globoko navežemo, da ga ljubimo in da ostanemo z njim (kljub morebitnim težavam). Pri srečni obojestranski ljubezni so vse tri sestavine močno in enakomerno izražene. Pri strastni ljubezni je najmočneje izražena strast – takšna ljubezen se vname nenadoma in ponavadi tudi hitro ugasne. Omenimo še tovariško ljubezen, pri kateri po modelu »starih zakoncev« prevladujeta intimnost in zavezanost, in romantično ljubezen po modelu »poletne romance«, za katero sta značilni strastnost in intimnost. Doživljanje ljubezni je samo po sebi prijetno in spodbudno izkustvo, če je obojestransko. Zgodi pa se (in popol-

Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku. Čuti se. Sluti. Kot dih in drget. Kot šum in šepet v slednji minuti. Nekaj je v zraku. Kot vonji cvetlic, kot lučke kresnic svetlečih po mraku. Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku. Je to za pesem skrivnostni navdih? Ali ljubezen? Njen dih in vzdih? (Tone Pavček)

noma naravno je), da ljubljena oseba ljubezni ne vrača ali pa jo preneha vračati, kar je za posameznika pogosto zelo neprijetna izkušnja. O tem, kako prebroditi tovrstno krizo, morda več v enem od naslednjih prispevkov. Srečno! Alja Krevh Literatura: Musek, J. (1997). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy. Milivojević, Z. (2011). Formule ljubezni. Ljubljana: MK. Pavček, T. (2008). To je, kar je. Ljubljana: Rokus.

Ljubezen Ljubezen ni samo prijetno občutenje, ampak predvsem odnos, zasnovan na tem občutku. Na odnosu je potrebno neprestano in zavestno graditi, kar zahteva veliko truda. V tem smislu bi lahko rekli, da je ljubezen odločitev. Odločitev, da iz svoje predstave o ljubezni črtamo nerealna pričakovanja. Odločitev, da partnerja sprejmemo takšnega, kot je, in ga ne poskušamo

31


TRETJI POLČAS

Zmagovalna ekipa Premogovnika Velenje

Pomembno je sodelovati, še bolje je zmagati Ekipa Premogovnika Velenje, ki je štela 28 članov in članic, je na Zimskem športnem srečanju Skupine HSE v soboto, 4. februarja, v absolutni razvrstitvi osvojila 1. mesto. V veleslalomu so se na zasneženih strminah Mariborskega Pohorja pomerile zelo številčne ekipe Dravskih elektrarn Maribor, HSE Investa, Termoelektrarne Šoštanj, Termoelektrarne Trbovlje, HSE, Soške elektrarne Nova Gorica, Hidroelektrarne na Spodnji Savi in Premogovnika Velenje. Letos so se tekmovalci prvič lahko pomerili tudi v deskanju. Srečanja Skupine HSE, ki ga je letos organiziral HSE Invest, se je udeležilo 220 tekmovalcev in tekmovalk. Glede na statistiko rezultatov iz preteklih srečanj lahko Premogovnik Velenje razglasimo za absolutnega zmagovalca. Ekipa Premogovnika Velenje, ki se je že zgodaj zjutraj v soboto odpravila na pot, se je do cilja v Mariboru že dodobra ogrela in komaj čakala, da se lahko požene med vratci. Kljub mrzlemu vremenu, mrazu nismo pustili v kosti, temveč smo v pravem športnem duhu navijali za vse tekmovalce, vse dokler se ni po strmini spustil še zadnji deskar. Velenjski rudarji in njihove sodelavke smo ponovno dokazali, da nam športnega duha ne manjka; pomaga nam tudi na poti do

32

novih poslovnih dosežkov.

Zmagovalci srečanja Skupine HSE V kategoriji žensk do 30 let je Alenka Kladnik osvojila 2. mesto. V kategoriji žensk do 40 let je zelo prepričljivo slavila Jerneja Kemperle, ki je na smuči prvič stopila že zelo zgodaj in je bila vsa leta ena boljših tekmovalk na Štajerskem, na ravni države pa se je uvrščala med 10 najboljših. Smučanje je trenirala do svojega 13. leta, potem pa je bila vsa svoja dvajseta leta aktivna na področju vzgoje smučanja, bila je namreč vodja Alpske šole SK Velenje, kjer je učila najmlajše – od 3. do 11. leta starosti. »Na igrah sem bila tretjič, drugič zapored sem zmagala v svoji kategoriji. Prav tako pa mi je

tudi drugič zapored uspelo pridobiti naziv absolutne zmagovalke,« se je povsem upravičeno pohvalila. V kategoriji žensk nad 40 let sta na zmagovalne stopničke stopili Jožica Peterlin (1. mesto) in Irena Lukaček (2. mesto), ki smuča od svojega 20. leta. »Smučam takrat, ko imamo tekmovanja, organizirana preko podjetja, včasih pa tudi z družino. Kot se spomnim, me je bilo včasih kar groza, ko sem se morala peljati med vratci, vendar se je ta strah z leti izgubil,« je dejala. Iger HSE se je udeležila že kar nekajkrat, saj so prijetna druženja z malo tekmovalnega pridiha. »Mislim, da ni toliko pomemben rezultat, čeprav se je prijetno uvrstiti na stopničke. Pomembno je druženje, ki ga v današnjem tempu življenja manjka.


TRETJI POLČAS Ljudje mi včasih prav zavidajo, ko jim razlagam, kako lepo smo se imeli in kaj vse smo doživeli, saj smo eno izmed redkih podjetij, ki še organizira tovrstna srečanja. Menim, da smo dober kolektiv in da se znamo družiti tudi v prostem času kot ena velika družina, kar je zelo pomembno za prijetno klimo v podjetju. Želim si, da bi se v prihodnje tekmovanj, ki jih organiziramo, udeležilo še več mladih zaposlenih, kajti prepričana sem, da imamo med mladimi veliko dobrih smučarjev,« je še dodala Irena Lukaček in s tem povsem zajela bistvo srečanja Skupine HSE.

V spominu bo ostal izjemen ekipni duh V kategoriji moških do 30 let je 3. mesto osvojil Andrej Goršek. Peter Robida je zasedel nehvaležno 4., Sašo Brajlih pa 6. mesto. Andrej Goršek, ki se je iger udeležil prvič, je dejal: »Zame je bil čudovit smučarski dan, kljub slabšemu vremenu. Z rezultatom sem zadovoljen, vem pa tudi, da bi lahko bil boljši oz. slabši. V spominu mi je ostal izreden ekipni duh ob razglasitvi rezultatov in čakanju na novico, kdo je ekipno najboljši v Skupini HSE. Tisti dan je bilo še posebej lepo biti član ekipe Premogovnik Velenje.« Ker mu je zmago preprečila slabša vidljivost na progi, se bo iger zagotovo udeležil tudi prihodnje leto. V kategoriji moških do 40 let je na najvišjo stopničko stopil Zdenko Pesjak. Robert Doler je zasedel 7. mesto. V kategoriji moških nad 50 let je Aleš Zavolovšek zasedel 6. mesto, Jože Špital pa 8. mesto. Zmagovalec Zdenko Pesjak je povedal, da je prej smučal, kot je hodil: »Tekmovanja mi pomenijo izziv in tudi če izgubim, športno prenesem poraz. Zmaga mi pomeni veliko in lahko rečem, da je to moja največja zmaga, ki jo posvečam mojima čudovitima otrokoma.« Konkurenca v tej kategoriji je bila precej močna. Ne samo v Skupini HSE, temveč tudi znotraj Premogovnika Velenje, saj so zmagovalcu zavidali celo nekateri člani ekipe PV. Ker spanje na lovorikah ni dobra zadeva, se nam v tej kategoriji prihodnje leto ponovno obeta zelo zanimiv dvoboj. V tej kategoriji je tekmoval tudi Franjo Mazaj, ki je tudi učitelj smučanja. Na srečanju je sodeloval drugič, ven-

Ženski del ekipe

dar je zaradi težav na progi dosegel slabši rezultat, kot je pričakoval: »Pri četrtih vratcih sem z roko zapel količek in me je zavrtelo. Pri padcu mi je snelo tudi smučko. Zaradi ekipnega rezultata sem po padcu smučanje nadaljeval. Pred tekmo sem pričakoval dober rezultat, ampak se žal ni izšlo, zato bo potrebno počakati na drugo priložnost.«

Na stopničkah tudi v deskanju V deskanju v kategoriji moških do 35 let je 2. mesto osvojil Zoran Forneci, Jože Kolenc je zasedel 7. mesto, Robert Kožar pa 9. V kategoriji moških nad 35 let je na zmagovalnih stopničkah slavil Simon Lampret. 4. mesto je zasedel Janez Vodončnik. Simon Lampret in Janez Vodončnik sta se druženja udeležila prvič. Simon Lampret je bil kratek in jedrnat: »Bilo je super!« Janez Vodončnik, ki se rad udeleži vsakega tekmovanja ali druženja, organiziranega v okviru Športnega društva Skupine PV, je pohvalil organizatorje in povedal: »Vsi smo veseli doseženih rezultatov posameznikov in ekipe. Všeč mi je bilo, da je v tekmovanje vključeno tudi deskanje, kar je popestrilo program prireditve. Deskam že 13 let, saj mi je v večji izziv kot smučanje.« Dodal je, da se bo z veseljem udeležil vseh tekmovanj in iger, ki še bodo organizirana, ker so mu tovrstna druženja v veliko veselje.

Absolutni in ekipni zmagovalci V absolutni razvrstitvi za ženske je Jerneja Kemperle z rezultatom 33,41 prepričljivo zmagala. V ekipni razvrstitvi je 3. mesto z 249 točkami osvojila ekipa DEM, 2. mesto je z 250 točkami pripadlo ekipi SENG, 1. mesto pa s kar 265 točkami velenjskim rudarjem. Evgen Roškar, ki je prevzel pokal absolutnega zmagovalca ekipe Premogovnika Velenje, se je zahvalil Upravi Premogovnika za vso podporo: »Tekmovanje je potekalo v zelo neugodnih vremenskih razmerah, vendar so kljub temu organizatorji, ekipni duh Premogovnika Velenje in ostalih sodelujočih ekip naredili enkratno doživetje.« Po razglasitvi rezultatov v Snežnem stadionu se je ekipa PV v snežni idili po novozapadlem snegu počasi vračala po avtocesti in le malo pred polnočjo prispela v Velenje. »Zadnji, kot vedno,« so dodali člani ekipe PV, ki so se druženja udeležili že večkrat. Vsi sodelujoči se iskreno zahvaljujemo organizatorjem za uspešno izpeljano udeležbo na Zimskem športnem srečanju Skupine HSE – Športnemu društvu Skupine Premogovnik Velenje in Premogovniku Velenje. Zagotovo se vidimo prihodnje leto. mag. Saša Jelen

33


TRETJI POLČAS

Dobrodošli v Gostilnici pri Knapu Gostilnica pri Knapu, ki se nahaja v Mercator centru v Velenju, je svoja vrata odprla 20. oktobra 2010. Med drugimi je njena prednost odlična lokacija v centru mesta, kjer je dosegljiva tudi tistim, ki nimajo prevoznega sredstva. Kot v vseh Gostovih restavracijah in lokalih je tudi »pri Knapu« ponudba pestra in raznolika – še tako zahteven gost najde kaj zase. Nudijo sveže malice, kosila, sobotna in nedeljska kosila, jedi za vegetarijance, otroški krožnik, jedi po izboru ter odlične sladice iz Gostove slaščičarne. Predlagajo, da poskusite slastno domačo baklavo ali jabolčno-skutni zavitek ali pa si privoščite solatni krožnik s puranjim mesom ali morskimi sadeži.

Sir s šampinjoni na žaru

34

V mesecu marcu pripravljajo presenečenje – svojim gostom bodo nudili velik izbor različnih jedi iz testenin, ki jih bodo pripravljali njihovi odlični kuharji. Ob velikih prostorskih zmogljivostih, ki jih imajo, so prepričani, da prostora ne bo zmanjkalo. V notranjem delu lokala imajo 100 sedežev ter še dodatnih 80 na pokriti zunanji terasi, kjer so dobrodošli tudi kadilci. Gostilnica je odprta od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro, ob nedeljah pa od 8. do 15. ure.

Solatni krožnik s puranjim mesom

Pravijo, da so pri njih dobrodošli vsi, tako posamezniki kot skupine, zaključene družbe, mladina, otroci, upokojenci, vegetarijanci, kadilci … Zakaj si ne bi oddahnili in se okrepčali med vsakdanjimi obveznostmi ali med nakupovanjem prav v Gostilnici pri Knapu? Prijazno osebje vas bo z veseljem postreglo. Informacije in rezervacije: 03 290 9939 ali 031 388 002. Prijazno vabljeni v Gostilnico pri Knapu!

Svinjska ribica po knapovsko z domačimi štruklji

Široki rezanci s tartufi


TRETJI POLČAS

ZIMA – ČAS ZA »HRANO NA ŽLICO« Če je poletje čas, ko nam večinoma bolj ustreza lažja hrana ter sta na voljo sveže sadje in zelenjava, tega ne bi mogli v isti meri trditi za zimo. Navsezadnje je zima tudi čas praznikov, ko so jedilniki bolj bogati s sicer okusno, a tudi težjo in manj zdravo hrano. Čeprav bi moralo glede na potrebe po vitaminih in mineralih veljati ravno obratno, nam pozimi pade tudi potreba po uživanju osvežilnega sadja in zelenjave. Zaradi hladnejšega vremena, nemalokrat tudi zaradi praznikov, se pogosto zgodi, da namesto tega uživamo prevelike količine težke hrane z majhno vsebnostjo za telo koristnih snovi. Zimska prehrana je odvisna od domišljije osebe, ki pripravlja obrok. Jedi, ki zahtevajo veliko časa za pripravo, so zaradi pomanjkanja časa, redko na našem jedilniku. Ko rečemo zimska prehrana, praviloma mislimo na sarme, segedin golaž, zelje s fižolom ali kislo repo, zelje s suhim mesom, bograč, pečenice z zeljem, matevž, kar pomeni težko hrano, ki se dolgo prebavlja in ki je »obtežena« s kalorijami.

KNAPOVSKA MALICA Sestavine za štiri osebe: • 350 g svinjskega plečeta • 350 g govejega stegna • 2 veliki čebuli • 200 g paradižnika • 100 g rezanih šampinjonov v slanici • 1 strok česna • 3 žlice moke • sol • poper • ¾ jušne osnove • lovorjev list Priprava V ponvi segrejemo maščobo in dodamo sesekljano čebulo ter jo popražimo do zlatorumene barve. Dodamo česen in na rezance narezano goveje meso. Po dvajsetih minutah dodamo še na rezance narezano svinjino. Začinimo s soljo, poprom in lovorovim listom. Ko je meso zdušeno, dodamo rezane šampinjone v slanici, paradižnik, ki ga pretlačimo ali zmeljemo z mešalnikom. Zalijemo z jušno osnovo in zgostimo z podmetom (moka z vodo). Za boljši okus dodamo še ½ dl belega vina.

SEGEDIN GOLAŽ Sestavine za štiri osebe: • 700 g svinjskega plečeta • 700 g kislega zelja • 2 veliki čebuli • 2 žlici paradižnikove mezge • 2 dl kisle smetane • 2 žlici olja • 2 žlici moke • sol • črni poper v zrnu • 1 žlička kumine • 2 žlici mlete rdeče paprike • 2 stroka česna • 3 lovorovi listi Priprava Na olju zarumenimo grobo nasekljano čebulo, dodamo na 3 cm velike kose narezano potrebušino ter prerezana in na dva ali tri prste dolžine nasekana rebrca. Solimo, malo popražimo, dodamo paradižnikovo mezgo, po dolžini razpolovljene stroke česna ter s hladno vodo splaknjeno in odcejeno kislo zelje. Začinimo s poprom, kumino in lovorovim listom, dodamo še koščke olupljenega in razkoščičenega jabolka ter prilijemo vino in juho. Premešamo ter dušimo do mehkega. Posebej segrejemo olje, stresemo vanj žlico rdeče paprike, zmešamo ter takoj dodamo kislo smetano z vmešano škrobovo moko in vse vmešamo med zelje, ki ga še prevremo.

BOGRAČ Sestavine za štiri osebe: • 800 g govejega bočnika • 800 g divjačine • 800 g svinjskega stegna • 2 kg čebule • 1 kg krompirja • 2 dl olja • 1 dl suhega belega vina • 1 dl rdečega vina • 1 žlica soli • črni poper v zrnu • 4 žlice mlete rdeče paprika • 4 stroki česna • 3 lovorovi listi • 1 žlička suhega majarona • mleta kumina Priprava V posodi segrejemo olje, na katerega stresemo sesekljano čebulo. Med občasnim mešanjem jo počasi pražimo približno 20 minut, pri čemer ne sme spremeniti barve.

Meso oprhamo pod tekočo hladno vodo, obrišemo in narežemo na približno 40 gramov težke koščke. Prepraženi čebuli dodamo narezano govedino. Med občasnim mešanjem vse skupaj počasi pražimo 15 minut. V posodi pristavimo in zavremo približno 2 litra vode in jo pustimo na toplem. Česen olupimo, stremo in drobno sesekljamo. Čebulo in govedino potresemo z mleto rdečo papriko. Na hitro premešamo, potem pa zalijemo s toliko vroče vode, da prekrije vse sestavine. Dodamo sol, sveže mlet črni poper, sesekljan česen, lovorove liste, majaron in malo mlete kumine. Zavremo in počasi kuhamo 15 minut. V posodo dodamo narezano divjačino. Premešamo, zavremo in počasi kuhamo 15 minut. V posodo stresemo narezano svinjino. Premešamo, zavremo in počasi kuhamo 15 minut. Krompir olupimo in narežemo na koščke, ki naj bodo podobne velikosti kot meso. Koščke stresemo k mesu, potem pa vse skupaj kuhamo še približno 15 minut. V posodo nalijemo belo in rdeče vino. Zavremo in počasi kuhamo še 10 minut. Ker nas zimske vremenske razmere in vsakodnevne obveznosti silijo k daljšemu zadrževanju v zaprtih ogrevanih prostorih in h krepki ter predvsem kalorični hrani, je še kako pomembno, da tudi v tem obdobju izkoristimo in ujamemo vsak trenutek za športno aktivnost v naravi in vzdržujemo pridobljeno kondicijo. "Želim vam veliko zimskih kulinaričnih užitkov, ki jih podkrepite z zmerno aktivnostjo, kar vam bo okrepilo imunski sistem in vas obvarovalo pred virusi in okužbami. V letu 2012 v ničemer ne pretiravajte, izkoristite vse priložnosti, ki vam pridejo na pot, in sledite svoji spontanosti." Dejan Potočnik, kuharski mojster, Restavracija Jezero

35


TRETJI POLČAS

Upokojenci tekmovali v veleslalomu Klub upokojencev Premogovnika Velenje je v torek, 14. februarja, povabil svoje člane na rekreativno smučanje na Golte. Vabilu se je odzvalo 58 upokojencev, 26 se jih je odločilo tudi za tekmovanje v veleslalomu na progi Blatnik. Tekmovalci so nastopili v kategoriji mlajših in kategoriji starejših upokojencev. Med mlajšimi upokojenci je bil najhitrejši Ivan Premužič, drugi je bil Franc Krt, tretji pa Ladko Medved. Pri starejših upokojencih je zmagal Gabriel Pungartnik, drugi je bil Anton Sevšek, tretji pa Vinko Miklavžina. K dobremu razpoloženju med udeleženci smučanja je poleg odlično pripravljenih prog veliko prispeval vremensko eden od najlepših dni to zimo na Golteh. Tomo Lipnik

36


TRETJI POLČAS

1. dan: Odhod 27. 4. 2012 v zgodnjih jutranjih urah (3.00) z avtobusnega postajališča NOP. 2. 3.

4. 5.

Vožnja proti Beogradu in ogled znamenitosti (Dedinje, hiša cvetja, Topčider, Marakana, hram Sv. Save, Kalemegdan …), nastanitev v hotelu, večerja na Skenderiji ali splavu. dan: Po zajtrku vožnja čez jug Srbije do Skopja, ogled mestnih znamenitosti (Cerkev Sv. Spasa, stara turška čaršija …), po ogledih vožnja do Ohridskega jezera, nastanitev in večerja. dan: Po okrepčilu nadaljevanje poti do Ohrida, ogled znamenitosti (bazilika Sv. Sofije, Pantelejmon, rimski teater, trdnjava carja Samuela …), vožnja z ladjico, nato pot proti Vevčanom, kjer bo kosilo. Popoldan vožnja do Sv. Nauma – ogled in pot nazaj do hotela, kjer bo večerja. dan: Po jutranjem obroku nadaljevanje poti v smeri Bitole, ogled antičnega mesta Herakleja in starega mestnega jedra z eno najlepših Cerkva Sv. Dimitrija. Še sprehod po stari turški čaršiji in nadaljevanje poti proti Nišu, kjer sledita nastanitev in večerja. dan: Po zajtrku ogled Čele kule (kostnica), sledi povratek proti domu s postanki za okrepčitev. Prihod v Velenje v poznih urah.

• CENA ZA ČLANE SINDIKATA 274 € (40 OSEB) ALI 304 € (30 OSEB) • CENA ZA NEČLANE SINDIKATA 324 € (40 OSEB) ALI 354 € (30 OSEB)

PRIJAVE DO ZASEDENOSTI MEST Z AKONTACIJO 70 €: • VINKO BASTELJ…………………….KOPALNICE • ZDENKO CIGLJAR………………….STROJNI REMONT • SONJA MEVC………………….……UPRAVA

www.sc-sg.si (02) 884 65 00 SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA • EKONOMSKI TEHNIK • TRGOVEC

SREDNJA GOSTINSKO TURISTIČNA IN LESARSKA ŠOLA • GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE • GASTRONOMIJA IN TURIZEM • OBDELOVALEC LESA • MIZAR

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA • ZDRAVSTVENA NEGA • BOLNIČAR - NEGOVALEC

GIMNAZIJA • SPLOŠNA GIMNAZIJA

SREDNJA ŠOLA MUTA • PREDŠOLSKA VZGOJA • OKOLJEVARSTVENI TEHNIK

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA • EKONOMIST • POSLOVNI SEKRETAR

Prijazne šole

Perspektivni poklici

Razgibane šolske in študijske dejavnosti 37


TRETJI POLČAS

Ob dnevu žena podarjamo pesem V Skupini Premogovnik Velenje smo tri leta zapored za vse sodelavke pripravili glasbeno-plesno predstavo ob 8. marcu. Odločili smo se, da bomo letošnji dan žena obeležili malo drugače. Tokrat boste lahko sodelavke prisluhnile ubranemu petju tria Eroika, ki svoje mesto na slovenski glasbeni sceni išče s predelavami večnih uspešnic v pop opero. Trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika, so premišljena kombinacija talenta, lepote, uglajenosti in glasovnih zmožnosti. Vse našteto, v izvedbi Matjaža Robavsa, Aljaža Farasina in Metoda Žunca, je formula uspeha Eroike. Prisluhnili jim bomo v četrtek, 8. marca, ob 12. uri v Domu kulture Velenje. Zaradi obiska koncerta bo za vse ženske, zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje, iz službe na ta dan omogočen predčasni odhod ob 11.30. Avtobusni prevoz izpred NOP bo organiziran ob 11.40.

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mama Ane Hudej se iskreno zahvaljujem sodelavcem HTZ – Strojni remont za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hvala tudi sindikatu Premogovnika Velenje za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Miroslav Hudej

38


TRETJI POLČAS

Nagradna križanka AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ

GOVORICA POSAMEZNIH SKUPIN

AKORDNI USTROJ GLASBE

ZNAČILNOST RAŠČENEGA

NAŠA PESNICA ŠKERL

POSODA ZA SHRANJEVANJE PEPELA MRLIČEV

GRENKI ZELIŠČNI LIKER

DUŠAN IVKOVIĆ

NASLOV VODJE ŠIITSKIH MUSLIMANOV

ŽENSKA, KI IMA OTROKA

PRVI MOŠKI RAJ, PARADIŽ

NAJVIŠJA ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA USTANOVA ANTON TRSTENJAK URADNA POTRDITEV

DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU KRILATI DEČKI BRITANSKA ROKOVSKA SKUPINA

HROPEČ GLAS RIBIŠKI PRIPOMOČEK

ALENKA KEJŽAR PRIPADNIK VELIK PES SEVERNOAM. OBSEKANO Z DOLGO INDIJAN. PLEDREVO ČRNO DLAKO MENA APAČEV

PREBIVALEC ITAKE

LIDIJA OSTERC

SRNJE MESO

TANTAL

PTICA UJEDA

HITRI STEPSKI ROGARJI, KI ŽIVIJO V AFRIKI TURIST. MESTO OB PIRANSKEM ZALIVU PO SIRU ZNANO NIZOZEMSKO MESTO OTILIJA

TRAPA, TROLA

4. IN 16. ČRKA

ŽIVAL S KLEŠČAMI VISOKA VZPETINA

DEL OKOSTJA KRAJ V S. ITALIJI SLANA VODNA POVRŠINA

PROŽEN TRAK TONE SVETINA BESEDA NA KONCU MOLITVE

ITALIJANSKI AVTO BOLEZEN ZARADI PREMOČNEGADELOVANJA SONČNIH ŽARKOV

PERUT ČEŠKI DRŽAVNIK HAVEL

NAŠ KIPAR (STANISLAV) ZELIŠČNI NAPITEK

GOLMAN

NUŠA DERENDA

KADMOSOVA HČI V GRŠKI MITOLOGIJI

SUROVINA ZA APNO NALEPKA NA AVTU

ALJA TKAČEV

INJE

IVAN VAZOV

AUGUSTE RENOIR MANJŠA ZVER IZ DRUŽINE MAČK

AMERIŠKI SKLADATELJ COPLAND

RUSKI PISATELJ (VSEVOLOD) BARVALNA TEHNIKA

NAŠA PRVA FILMSKA DIVA KRAVANJA

SVETLO ANGLEŠKO PIVO

MOGOČNA GORA

AVTOMOBIL

PRIPADNIKI DRUŠTVA

ROBERT MAISTER

ELKE SOMMER POKRAJINA V VIETNAMU

ABEL TASMAN KAR JE EKSOTIČNO

NEUTEMELJENA SUMNJA OSEBA, KI SE NOČE IMENOVATI

BEL MEHURČEK NA JEZIKU

KRMA ZA KONJE PPODZEMNI ŽUKOJED

OSCAR ARIAS AMERIŠKA IGRALKA BLYTH

MANJŠE VODNO PLOVILO NAZIV

PISATELJICA PEROCI

ODMAKNJEN KRAJ

IVAN ČARGO NINA RICCI

ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST HUDOBNA ŽENSKA GOL MOŠKI ČAS, KO PREHAJA DAN V NOČ

NEMŠKA MODNA KREATORKA SANDER STROKOVNJAK ZA EKOLOGIJO OLIVER TWIST

ZMAGA PRI ŠAHU RIM. HIŠNI BOG

NEOKRNJEN OBSEG ČESA

OČKA

SOL OCETNE KISLINE

PTICA S PLOŠČATIM KLJUNOM

Nagradna križanka HTZ Velenje, I. P., d. o. o. – Modeo Geslo napišite na dopisnico in jo pošljite do 15. marca 2012 na naslov: Uredništvo Rudarja, Premogovnik Velenje, Partizanska 78, 3320 Velenje. Trije izžrebani nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja HTZ.

Rešitev nagradne križanke Premogovnika Velenje, objavljene v Rudarju 01/2012, je geslo: »RGP GRADI TEŠ 6«. Nagrajenci so: Vid Železnik, Šoštanj, Robert Rednak, Velenje, Damjan Pajenk, Velenje. O prevzemu nagrade bodo obveščeni po pošti. Čestitamo!

39


HABIT, d. o. o., Koroška 48, 3320 Velenje PE Šaleška 18d, 3320 Velenje

PONUDBA NEPREMIČNIN STANOVANJA 2-SOBNO Lokacija: Velenje, Koželjskega Adaptirano: 2006 Velikost: 65 m2 Etaža: 5/5 Cena: 73.000 EUR 2-SOBNO Lokacija: Velenje, Center Adaptirano: 2000 Velikost: 57 m2 Etaža: 8/8 Cena: 76.000 EUR 2-SOBNO Lokacija: Velenje, Goriška Adaptirano: 2009 Velikost: 59 m2 Etaža: 4/5 Cena: 68.000 EUR 4-SOBNO Lokacija: Mozirje Adaptirano: 2009 Velikost: 115 m2 Etaža: P + K Cena: 120.000 EUR 2,5-SOBNO Lokacija: Gorenje Zgrajeno: 1958 Velikost: 60 m2 Etaža: 2/2 Cena: 65.000 EUR 2,5-SOBNO Lokacija: Gorenje Zgrajeno: 1958 Velikost: 60 m2 Etaža: 2/2 Cena: 59.000 EUR 3-SOBNO Lokacija: Velenje, Stantetova Zgrajeno: 1983 Velikost: 87 m2 Etaža: 4/5 Cena: 97.000 EUR 3-SOBNO Lokacija: Velenje, petorček Zgrajeno: 1964 Velikost: 91 m2 Etaža: 1/2 Cena: 100.000 EUR GARSONJERA Lokacija: Prebold Zgrajeno: 1975 Velikost: 30 m2 Etaža: 2/5 Cena: 40.000 EUR 3-SOBNO Lokacija: Velenje, Šercerjeva Adaptirano: 2008 Velikost: 84 m2 Etaža: VP Cena: 89.000 EUR

40

2,5-SOBNO Lokacija: Šalek Zgrajeno: 1986 Velikost: 64 m2 Etaža: 5/8 Cena: 75.000 EUR 3-SOBNO Lokacija: Velenje, Stantetova Zgrajeno: 1983 Velikost: 87 m2 Etaža: 4/5 Cena: 89.000 EUR 1-SOBNO Lokacija: Velenje, KT 10r Zgrajeno: 1981 Velikost: 44 m2 Etaža: 1/2 Cena: 58.500 EUR GASONJERA Lokacija: Velenje, Center Obnovljeno: 2010 Velikost: 26 m2 Etaža: 2/5 Cena: 40.000 EUR

HIŠE SAMOSTOJNA Lokacija: Radmirje Adaptirano: 2001 Velikost: 114 m2 Velikost parc.: 512 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 88.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Velenje Konovo Adaptirano: 2004 Velikost: 70 m2 Velikost parc.: 517 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 100.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Velenje, Center Zgrajeno: 1999 Velikost: 380 m2 Velikost parcele: 380 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 375.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Andraž, Zgrajeno: 1993 Velikost: 220 m2 Velikost parcele: 4.500 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 135.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Ločica ob Savinji Obnovljeno: 2010 Velikost: 120 m2 Velikost parcele: 175 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 138.000 EUR

SAMOSTOJNA Lokacija: Nazarje Zgrajeno: 1925 Velikost: 120 m2 Velikost parcele: 826 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 60.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Šoštanj Primorska cesta Zgrajeno: 1967 Velikost: 165 m2 Velikost parcele: 220 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 155.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Lokovica Adaptirano: 2006 Velikost: 143 m2 Velikost parcele: 698 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 89.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Škale Velikost: 142 m2 Adaptirana: 2005 Velikost parc.: 1111 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 138.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Velenje, za gradom Adaptirano: 2008 Velikost: 388 m2 Velikost parc.: 1032 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 350.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Velenje, Pesje Adaptirano: 2008 Velikost: 236 m2 Velikost parc.: 655 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 260.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Šoštanj Florjan Adaptirano: 1987 Velikost: 165 m2 Velikost parcele: 410 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 189.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Šoštanj Ravne Zgrajeno: 2011 Velikost: 320 m2 Velikost parcele: 1445 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 370.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Nazarje Zgrajeno: 1925 Velikost: 120 m2 Velikost parcele:

826 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 50.000 EUR SAMOSTOJNA Lokacija: Lokovica Zgrajeno: 1990 Velikost: 196 m2 Velikost parcele: 1003 m2 Etažnost: K + P + M Cena: 160.000 EUR DVOJČEK Lokacija: Velenje Lipa Zgrajeno: 1985 Velikost: 326 m2 Velikost parcele: 451 m2 Etažnost: K + P + N + M Cena: 280.000 EUR VIKEND Lokacija: Celje Zgrajeno: 1950 Velikost: 27 m2 Velikost parcele: 6978 m2 Etažnost: K + P Cena: 55.000 EUR

PARCELE ZAZIDLJIVA Z GRADBENIM D. Lokacija: Gorenje Velikost: 889 m2 Cena: 59.000 EUR ZAZIDLJIVA Lokacija: Lokovica Velikost: 3000 m2 Cena: 18 EUR/m2 ZAZIDLJIVA Lokacija: Cirkovce Velikost: 814 m2 Cena: 23.000 EUR ZAZIDLJIVA Lokacija: Vinska Gora, Pirešica Velikost: 677 m2 Cena: 23.000 EUR ZAZIDLJIVA, TOPLOVOD Lokacija: Velenje, Kavče Velikost: 1156 m2 Cena: 68.000 EUR ZAZIDLJIVA S HIŠO V TRETJI GRADBENI FAZI Lokacija: Lipje Velikost: 1733 m2 Cena: 100.000 EUR ZAZIDLJIVA Z VIKENDOM Lokacija: Gorenje, Gneč Velikost: 887 m2 Cena: 65.000 EUR

Nepremičninski posrednik:

Dejan GORŠEK, inž. TELEFoN:

03/897 51 30 ali 041/665 223 E-POšTA:

dejan.gorsek@habit.si Ponudba v oglasu zajema le del nepremičnin, ki jih trenutno prodajamo, v bazi imamo več kot 60 aktualnih nepremičnin v prodaji (stanovanj, hiš, parcel, kmetij ...). Za vse dodatne informacije o stanju nepremičnin in za termine za oglede nas pokličite!

www.nepremicnine.habit.si Posel strokovno in varno vodimo ter izpeljemo od začetka do konca – od podpisa pogodbe do primopredaje nepremičnine. Poleg posredovanja pri prodaji nepremičnin vam nudimo individualno svetovanje, sestavo pogodb (prodajna, darilna, najemna ...) in pregled že sestavljenih pogodb. Pojasnimo vam lahko posamezne institute (nar. ara, odstopnina, pogodbena kazen itd.), ki so vsebovani v pogodbi, in upoštevamo vaše želje pri zavarovanju vaših pravic. Pojasnimo vam tudi vaše pravice v primeru kršitve pogodb (neizpolnitve ali delne izpolnitve obveznosti, izpolnitve z napakami in zamude z izpolnitvijo) in odgovorimo na vsa ostala vprašanja v zvezi s konkretnim pogodbenim razmerjem.

URADNE URE OD PONEDELJKA DO PETKA: OD 8.30 - DO 11.00 IN OD 13.00 DO 15.00 / VEDNO NAS LAHKO POKLIČETE NA: 041 665 223

Rudar št. 2/2012