Page 1


Piše: dr. Samo Rugelj

VSE JE IZGUBLJENO Leto 14-15/Številka 239-240/ december 2013–januar 2014

V 239-240. številki revije Predpremiera predstavljamo: 47 roninov 4–5 Ugrabljeni 6–7 Vse je izgubljeno 8 Volk z Wall Streeta 9 Agent Ryan 10 Jaz, Frankenstein 12 Paranormalno: Označeni 13 Reševanje gospoda Banksa 14–15 Ameriške prevare 16 Skrivnostno življenje Walterja Mittyja 17 Oblačno z mesnimi kroglicami 2 17 Purana na begu 18 Ko letijo vrane 20 Vesoljski pirat kapitan Harlock 21 Jebeš novice 23 Zoran, moj nečak idiot 23 Okus po ljubezni 24 Adelino življenje 25 Mlada in lepa 27 Preteklost 28 Zeleno kolo 29 Inukovo potovanje 29 IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

februarja 2014 izide nova številka revije

A

li veste, kje ste bili te dni pred dvanajstimi le­ sel poganjajo veliki studijski ti? Jaz zase vem; v kinu sem lovil prvega Har- filmi, zavedali pa smo se, da ryja Potterja, ki je pri nas prišel na spored v za­ tisti prvovrsten filmski okus četku decembra, in prvega Gospodarja prstanov, ki je k običajno dajejo drugačni, manjši filmi. Ni bilo vedno nam prišel dober mesec kasneje. Oba smo spravili na in ni vedno tako: letošnja Gravitacija pred nekaj me­ naslovnici naše revije. Ja, takratna mega projekta sed­ seci je denimo pokazala, da lahko tudi veliki studij­ mih Warnerjevih filmov po knjigah o Harryju Potter­ ski film premore pogum, izvirnost in intrigantnost, ju (ki so se kasneje razlezli še na osmi del) in trilogije ki si jo običajno lastijo manjši filmski projekti. Film z New Line Cineme o Gospodarju prstanov, ki je s Ho- zgolj dvema igralcema, izgubljenima v zemeljski orbi­ bitom sedaj dobila svojevrstno nadaljevanje, sta se ta­ ti, je postal globalen hit. krat zdela kot simpatična ekscesa, s katerima je Holly­ Kot se Gravitacija odpira v vesolje in s svojo, sko­ wood preizkušal svoje produkcijske in finančne meje. raj vesoljsko filmsko tehnologijo, predstavlja enega od Konec leta 2001 je bil v tem smislu prelomen, iz­ skrajnih robov sodobnega ustvarjanja filmov, na dru­ jemna obiskanost teh dveh filmskih nadaljevank je gem robu, nekje sredi oceana, torej malce drugačne­ v temelju pretresla filmsko industrijo in posledice še ga vesolja, plava film Vse je izgubljeno, prvovrstna mo­ zmeraj in vse bolj čutimo še danes. Ogromno število nodrama Roberta Redforda, ki skuša preživeti sredi filmskih nadaljevanj, ki so jih realizirali v zadnjem du­ neskončne vode. Čeprav gre »zgolj« za zgodbo, v ka­ catu let, bodisi takih, ki so jih začeli na novo (denimo teri skuša starec sredi oceana ohraniti tisto najmanj, vse, kar izhaja iz stripovskih kar lahko ima, torej svoje ži­ Maščevalcev na eni strani in vljenje, lahko ta film gledate raznih grozljivih filmskih na­ tudi kot popolno metaforo nizank, kot je denimo Žaga, sodobne filmske industri­ na drugi), takih, ki so jih po­ je: ko Redford kot »naš člo­ gnali v nov krog (denimo no­ vek« (Our Man je »ime« edi­ va trilogija Batmana), ali pa nem liku v tem filmu) sredi takih, ki so jih naredili na oceana končno pride v ladij­ novo pa ugasnili pa spet po­ ski koridor, kjer bi s svojim gnali na novo (denimo Spireševalnim čolnom naposled Vse je izgubljeno, 2013 der-Man), ali pa takih, ki so lahko naletel na kako čezo­ jih obudili od mrtvih (deni­ ceansko ladjo, ki bi ga rešila, mo Umri pokončno), ali pa animiranih (denimo Lede- te povsem enostavno peljejo mimo njega; ne opazijo na doba, Kung fu panda itn.) ali pa takih, ki so jih začeli ga. Tako je običajno tudi v filmski industriji; veliki na novo, potem pa jim dosneli še kak del spredaj in/ali studii gredo pač svojo pot. zadaj, na koncu morda celo v 3D (denimo Teksaški poA ni nujno, da je vedno tako. Vse je izgubljeno je bil kol z motorko), ali pa takih, ki so se zgodila celo v Slove­ sprva financiran kot neodvisen film, potem pa ga je v niji (denimo Gremo mi po svoje), je gledalsko izkušnjo distribucijo prevzel Universal in tako ta filmski biser spremenilo in še naprej spreminja v vse bolj televizijsko sedaj prihaja tudi k nam. In ne samo to; njegova vse­ spremljanje kinematografskega sporeda. bina je taka, da ga lahko gledamo zgolj kot akcijsko Skoraj vse je šlo v to smer; Hollywood je ugoto­ dramo o boju za preživetje pa tudi kot kontemplativ­ vil, da je stalno prodajanje že znanega na malce dru­ no dramo o smislu bivanja in brezusodnosti človeko­ gačen, malce bolj spektakularen in malce manj in­ vega življenja. Zato spada tako v intimno dvorano, teligenten način, najbolj zanesljiv način njihovega kot jo imamo v Ljubljani v Kinodvoru, pa tudi v ve­ preživetja. Vse to je logično: v tem času so se odpr­ čji, bolj bučen, oceanu bolj podoben kinematografski li novi in veliki trgi za njihove filme, od Rusije do kompleks, kot je Kolosej. Odločitev, kje boste gledali Kitajske, in te filme gledajo ljudje z zelo različnim film Vse je izgubljeno, je seveda vaša, vsekakor pa vam predznanjem o življenju, vesolju in sploh vsem. Zato­ priporočam, da si ga ogledate, saj gre po mojem mne­ rej je povsem logično, da jim morajo biti prilagojeni nju za enega filmskih presežkov tega leta. tudi filmi. Tisti, ki so standardne pripovedne matrice Še en razlog je, zakaj smo film Vse je izgubljeno po­ Hollywooda spoznali že poprej, v tej poplavi nadalje­ stavili na tokratno naslovnico naše revije. Zdel se vanj in predelav seveda ne vidijo nič novega in se od nam je več kot primeren in pomenljiv za zaključek njih počasi odvračajo, iščejo drugačne filme iz drugih letošnje filmske sezone. Za nami je še en krog, še en kinematografij, ki so narejeni z drugačnimi pripove­ ciklus naše revije, v katerem ste bralci dobili skoraj dnimi postopki. Seveda pa so ti filmi običajno tudi pol milijona izvodov Predpremiere, še eno leto smo iz­ produkcijsko narejeni na povsem drug način, z veliko dajali filmski brezplačnik na neugodnem slovenskem skromnejšimi sredstvi, z veliko manjšimi gledalski­ medijskem trgu. Za sodelovanje in podporo se na mi ambicijami in s precej manj oglaševalskega denar­ tem mestu zahvaljujemo Janku Čretniku iz distribu­ ja ob njihovih premierah. Njihova pot do gledalcev se cijskih hiš Fivia in Cenex, Andreju Novaku s Karan­ običajno vije preko filmskih festivalov in art kinod­ tanije Cinemas, Sergeju Racmanu s Koloseja kinema­ voran, gledajo pa jih večinoma tisti, ki filmsko ume­ tografi, Nini Peče s Kinodvora, Sretenu Živojinoviću tnost tudi spremljajo podrobneje. s Cinemanie in Manji Verbič s Continentala. Tiziano V naši reviji smo vsa ta leta skušali kar se da ob­ Terzani je rekel, da gre v človekovem življenju v bi­ širno obveščati o vseh vrstah filmov. Ker smo brez­ stvu za to, če bi kaj od storjenega naredil še enkrat, če plačnik, smo seveda morali ves čas loviti ravnotežje bi šel z vrtiljakom še en krog. Tako je že nekaj let tu­ med obsegom revije, ki smo si ga lahko privoščili, in di pri nas, pri meni. prostorom, ki smo ga lahko posvetili posameznemu Dva plusa morata biti, da gremo še en krog. Rena­ filmu. Vedeli smo in vemo, da kinematografski po­ tin in moj. Tako gre to. Amen. 100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 3


Spisal: Matic Večko

Fantazijski spektakel, nastal na podlagi japonskega zgodovinskega izročila. V njem se bo Keanu Reeves kot eden od sedeminštiridesetih zvestih samurajev maščeval za smrt svojega gospodarja.

47 RONINOV 47 RONIN IGRAJO Keanu Reeves, Rinko Kikuchi, Hiroyuki Sanada, Tadanobu Asano, Kôu Shibasaki, Togo Igawa ... REŽIJA Carl Rinsch SCENARIJ Chris Morgan, Hossein Amini ŽANR akcijska fantazijska pustolovščina DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 16. januar 2014 TRAJANJE 119 min www.47roninintl.com

Z

a samuraje sta lojalnost in čast pred­ stavljali glavni življenjski vodili. To predstavlja idejno jedro ene naj­ bolj priljubljenih japonskih zgodovin­ skih pripovedi, ki jo je zdaj posvojil tu­ di Hollywood in jo približal sodobnemu občinstvu. Čeprav se zdi izbira tematike tvegana poteza, pa film govori v jeziku, ki je univerzalno razumljiv – to je zgodba o pogumu in zvestobi, poosebljenih v pešči­ ci mož, ki je bila zanju pripravljena žrtvo­ vati tudi svoje življenje. V cvetoče kraljestvo, ki mu vlada ple­ mič Asano, prihaja šogun. Še pred njim

4 | 239-240

Keanu Reeves v predhodnici prispe njegov pribočnik, spletkarski Kira, ki se zagleda v Asanovo hčerko Miko. Skuje peklenski načrt in z zvijačo pripravi Asana do te­ ga, da izgubi mirno kri in seže po meču, kar je v prisotnosti šoguna v kraljestvu prestopek, ki se ka­ znuje s smrtjo. Asano po ukazu šoguna stori hara­ kiri, obredni samomor, s čimer svojim podložni­ kom in družini zagotovi življenje. Kljub temu so njegovi samuraji sramotno razpuščeni in postanejo ronini – potepuški najemniki brez gospodarja. Ki­ ra zahteva Mikino roko, ta pa izkoristi običaj, ki ji zagotovi eno leto odloga zaradi žalovanja. Medtem želja po maščevanju pod poveljstvom nekdanjega Asanovega zvestega poveljnika Oishija združi sku­

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

Spominja nas na: > 300, 2006 > Poslednji samuraj, 2003 > trilogija Gospodar prstanov, 2001–2003

pino sedeminštiridesetih samurajev, ki jih ne oma­ ja niti misel na tisočkrat močnejšega sovražnika. Ustvarjalci so pripoved prenesli v fantazijski svet mitoloških bitij in magičnih sil v maniri Gospodarja prstanov. Epski projekt je bil velik zalogaj za re­ žiserja Carla Rinscha, ki se je prvič znašel za kr­ milom celovečerca (svojo nadarjenost je sicer že dokazal v krajšem formatu – na spletu lahko naj­ dete njegov kratki film The Gift iz leta 2010), de­ lo pa mu je olajšala izvrstna igralska ekipa s Kea­ nujem Reevesom in japonsko igralsko smetano na čelu. Za večjo pristnost so večino prizorov posne­ li tako v angleškem kot japonskem jeziku, zato so se morali ameriški igralci naučiti osnov japonščine.


V filmu je nastopil tudi Rick Genest, poznan kot Zombie Boy – kanadski umetnik, čigar telo v celoti prekrivajo tetovaže z motivom okostnjaka. Bil je eden redkih, ki za svoj nastop ni potreboval maske.

Resničnih 47 samurajev

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana.

Zgodovinski dogodki, na katerih film temelji, so se zgodili na začetku osemnajstega stoletja, ko je šogun zadolžil mladega fevdalnega plemiča Asano Naganorija za sprejem cesarskih odposlancev, pri čemer naj bi ga o etiketi poučil dvorni uradnik Kira Yoshinaka. Slednji pa je mlajšemu kolegu – domnevno zaradi odsotnosti podkupnine, ki je bila na skorumpiranem dvoru običajna – nenehno metal polena pod

noge, zaradi česar je prvi nazadnje vzkipel in Kiro ranil z mečem. Ker je bilo prelivanje krvi na šogunovem dvoru prepovedano, je po ukazu storil obredni samomor, njegov klan je bil razlaščen, podložni samuraji pa razpuščeni. Medtem ko se jih je večina raztepla po svetu, pa je skupinica sedeminštiridesetih pod poveljstvom Asanovega nekdanjega poveljnika Kuranosuke Oishija začela naklepati maščevanje. Ker so se

PAKETI DŽABEST ZA ZMERI

V promocijskem obdobju do 31. 12. 2013 lahko skleneš enega izmed hudih paketov Itak: Džabest 250 za zmeri, Džabest 2000 za zmeri, Džabest 3000 za zmeri. Izbrala sem paket Džabest za zmeri s katerim lahko vključene enote storitev porabim po svoje za klice v vsa slovenska omrežja, SMS-e, MMS-e ali za prenos podatkov. Pa še vse Itak frende kličem brezplačno. Še posebej mi je všeč, da lahko paket tudi po dopolnjenem 31. letu starosti obdržim za nedoločen čas. Džabest? Itak!

MEGA FOUN V AKCIJI

Itak frende kličem brezplačno s svojim novim mobitelom. Izbrala sem Sony Xperia Z, ki sem ga v Telekomovem centru dobila na obroke in brez obresti. Vseč mi je, da deluje v najhitrejšem omrežju LTE.

PAKETI DŽABEST ZA ZMERI

zavedali, da bo Kira to pričakoval, so se prelevili v trgovce in rokodelce, Oishi pa se je predal alkoholu in obiskovanju javnih hiš. Po dveh letih, ko so končno uspeli uspavati Kirovo previdnost, so tridesetega januarja 1703 pod krinko snežnega meteža napadli njegovo palačo in ga usmrtili, njegovo glavo pa nato položili na Asanov grob. Po dejanju so se predali in kasneje na isti dan izvedli harakiri.

nim kar z Itak Plejsom. Omogoča mi tudi varen prenos med različnimi napravami, in deljenje datotek s frendi prek maila, Facebooka ali Twitterja.

ITAK PLEJS JE ZAKON? ITAK.

Pohiti in si na plejs.itak.si aktiviraj Itak Plejs S, ki ga do konca leta lahko uporabljaš brezplačno ali Itak Plejs M, ki ti je na voljo za samo 2 EUR na mesec. Dobiš tudi dostop do najbolj adrenalinskega Red Bull TV-ja, več kot 10 TV-programov v živo ter pregled sporeda 160 TV-programov. Zabavno in uporabno? Itak.

IMAM DVE KARTICI SIM

Aktivirala sem si Itak Internet. Izkoristila sem 50 % popusta na naročnino do konca marca 2014 in 5 GB prenosa podatkov na dodatni kartici SIM. Sedaj lahko z iste mobilne številke porabljam enote storitev iz svojega Džabest paketa na dveh napravah hkrati. Praktično? Itak!

ITAK PLEJS JE VEDNO Z MANO

Navdušena sem nad tehnološko najbolj fresh storitvijo Itak Plejs. Fotografije in videoposnetke, ki jih naredim s svojim mobitelom, po novem shra-

Za več informacij o storitvah Mobitel obiščite Telekomov center, www.itak.si ali pokličite brezplačni številki 041 700 700 (za uporabnike storitev Mobitel) ali 080 8000.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 5


Spisal: Aleš Cimprič

Izvrstna kriminalna srhljiva drama o lovu na ugrabitelja izginulih deklic, prikazana skozi oči detektiva, ki ne najde pravih sledi, in obupanega očeta, ki poseže po vprašljivih dejanjih. Žanrski presežek z odlično igralsko zasedbo.

UGRABLJENI PRISONERS IGRAJO Hugh Jackman, Jake Gyllenhaal, Maria Bello, Paul Dano, Melissa Leo, Terrence Howard, Viola Davis, Dylan Minnette ... REŽIJA Denis Villeneuve SCENARIJ Aaron Guzikowski ŽANR kriminalna srhljivka/drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 2. januar 2014 TRAJANJE 153 min http://prisonersmovie.warnerbros.com/

N

ekako smo se že navadili, da te­ mačne srhljivke/kriminalne dra­ me, ki poleg razvozlanja zaple­ tenega primera kriminalnega dejanja tematiko nadgradijo tudi s kompleksno zgrajenimi osrednjimi protagonisti, ne prihajajo iz dežele sanj, ampak so zanje zaslužni filmski ustvarjalci iz skandina­ vskih držav. To ne preseneča, saj od tam izhajajo vodilni svetovni pisci tovrstnih kriminalk, ki jih domača produkcija po­

6 | 239-240

Jake Gyllenhaal in Hugh Jackman tem pogosto prenese na filmski trak. Spomnimo se samo izvirne trilogije Millennium (2009) in Fincherjeve različice (Dekle z zmajskim tatujem, 2011). V zadnjem letu smo na naših platnih uzr­ li še film Hipnotizer (2012), medtem ko odmevni Lovci na glave (Hodejegerne, 2011) žal ni zašel v na­ še kraje. Bo pa zato naša kino platna obiskal ame­ riški odgovor na ta žanr, premišljeno in temeljito zastavljen projekt, ki se izkaže ne le kot srhljivka leta, ampak se z lahkoto postavi ob bok najboljšim predstavnikom žanra.

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

Srečanje dveh družin na zahvalni večerji mrzle­ ga in deževnega dne se razvije v pravo moro, po­ tem ko oboji starši ne najdejo svojih hčerk, ki sta se odpravili igrat v soseščino. Edina vez z izginotjem je, da je bil v bližini opažen parkiran neznani avto­ dom. Policija lastnika sicer hitro ulovi, a ne najde­ jo nobenih sledi za mladima dekletcema, izkaže pa se tudi, da je lastnik vozila zaostali fant Alex (Paul Dano). Ker oblasti nimajo dokazov poti njemu, ga kmalu izpustijo. Detektiv Loki (s pomenljivim no­ rdijskim imenom, morda poklon ­primatu severnih


Čeprav se je sezona nagrad šele dobro pričela, so Ugrabljeni že prejeli nekaj nagrad. Na filmskem festivalu v Torontu so po izboru občinstva zasedli tretje mesto. Kritike pa še posebej navdušuje Jake Gyllenhall, ki je na festivalu Hollywood Film prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca.

Evropejcev v žanru?) v podobi Jaka Gyllenha­ ala tava v slepi ulici. Toda Keller (Hugh Jack­ man), obupani oče ene izmed izginulih dekletc, je trdno prepričan o Alexovi krivdi in ga ugra­ bi, da bi iz njega iztisnil odgovore. Ker Alex ne spregovori, se Keller poslužuje vedno bolj kru­ tih in nehumanih metod mučenja. Toda ali je Alex sploh kriv? Film se sprašuje, kako daleč v brezno nasilja nemoč in obup spravita običajnega družinske­ ga človeka, da bi našel svojega otroka. ­Scenarij

­ arona Guzikowskega (pred tem je po island­ A skem izvirniku priredil scenarij za film Tihotapci, 2012) se ne ustraši globine resnih moral­ nih vprašanj, o katerih ob spremljanju dejanj junakov začne resno razmišljati tudi gledalec. Kljub vsemu pa film ostaja prvovrstna detek­ tivka o lovu na storilca. Film bo navdušil vse, ki radi ugibajo, kdo je bil zločinec. Pozorni gle­ dalec bo prepoznal vrsto namigov, ki se iz spr­ va nejasnih, slepih ulic na koncu sestavijo v smiselno celoto. Kljub dolžini dveh ur in pol

f­ ilmu nikoli ne zmanjka tempa, kanadski reži­ ser Denis Villeneuve (nominacija za tujejezič­ nega oskarja za film Ženska, ki poje, 2010) pa v svoj prid uporabi pusto, s hladnimi barvami poudarjeno kinematografijo, s katero le pribli­ ža tesnobo glavnih likov. Večplastna in napeta srhljiva kriminalna drama Ugrabljeni z odlič­ no igralsko zasedbo (v stranskih vlogah še Viola Davis, Maria Bello, Terrence Howard in Melis­ sa Leo) ni le žanrski presežek, ampak tudi eden izmed filmov leta, ki ga ne velja zamuditi.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 7


Spisal: Samo Rugelj

Potem ko z jadrnico trči v odvržen kontejner, je jadralec (Robert Redford) obsojen na bitko za življenje in smrt sredi neizprosnega Indijskega oceana.

VSE JE IZGUBLJENO ALL IS LOST IGRA Robert Redford REŽIJA IN SCENARIJ J. C. Chandor ŽANR akcijska drama DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 19. december 2013 TRAJANJE 106 min www.allislostintl.com

T

akle čas pred trinajstimi leti je pri­ šel na kino spored Brodolom s To­ mom Hanksom v glavni vlogi, kjer smo tega oskarjevca v osrednjem delu filma spremljali povsem samega na sa­ motnem otoku. Hanks je mojstrsko od­ igral svojo monodramo, ki je bila seve­ da spretno vpeta v okvirno zgodbo, v kateri pa so nastopali tudi drugi igral­ ci, med drugim Helen Hunt, ki je odi­ grala njegovo ženo. Film Vse je izgubljeno gre v svojem minimalizmu še nekaj korakov naprej. Lahko bi rekli, da gre

do konca, celo še bolj, kot je šla nekaj let nazaj srhljivka Zakopan. Asketsko zastavljena in bravurozno izpeljana ima na svojem odru sredi ocena samo en lik, enega junaka, samo enega igralca, le­ gendo Roberta Redforda, starega mor­ skega volka, ki jesen svojega življenja preživlja daleč stran od ponorelega sve­ ta. Nič ne more zmotiti njegovega mi­ ru, niti izgubljeno plavajoči kontejner, ki se zaleti v njegovo barko in jo nalu­ knja ter s tem zapreti staremu mojstru preživetja. S stoično mirnostjo se mor­ ski volk loti njenega popravljanja, raci­ onalen je, miren, skoncent­riran v svo­ jem početju, vseskozi prisoten v času in na kraju svojega bivanja. Niti besede nelagodja ne izusti ob tem, rutinirani

Robert Redford bojevnik svetlobe, za katerim so že vse življenjske vihre in skoraj vse preizkušnje tega sveta. Zakrpa svojo barko in pluje naprej, zdi se, da je zopet ušel usodi, a ta ima tokrat z njim druge načrte. Pah­ ne ga novim preizkušnjam naproti. Jih bo uspel obvladati tudi tokrat? Vse je izgubljeno je virtuo­ zna drama, ki vam ne pusti dihati, saj vas sili, da ves čas razmišljate, kaj razmišlja starec, ob tem pa poslušate njegovo dihanje, samotno, a hkrati tu­ di povsem samozadostno. Robert Redford je s tem filmom svoji igralski karieri postavil svojevrsten epitaf in epilog, podobno kot Clint Eastwood pred leti z Gran Torinom, in če je Gravitacija pred nekaj meseci dokazovala, da sta za vesolje povsem dovolj že dva človeka, moški in ženska, je Vse je izgubljeno dokaz, da ocean potrebuje samo enega moškega in

S snemanja filma Vse je izgubljeno

Režiser J. C. Chandor 8 | 239-240

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

eno barko. Mojstrovina, ki jo je po svojem scenari­ ju posnel J. C. Chandor (njegov prejšnji film je bil Veliki padec, o noči, v kateri se je pred petimi leti sesul finančni sistem) in o kateri bi zapis lahko str­ nil v zgolj dve besedi: film leta.


Spisal: Samo Rugelj

The Wolf of Wall Street Blitz Film & Video Distribution V kinu od 27. decembra 2013

VOLK Z WALL STREETA

Č

e Leonarda Di Capria smatra­ te za enega najboljših igralcev svoje generacije, potem tega filma gotovo ne boste izpustili, saj se Leonardo, tako vse kaže, za nekaj časa poslavlja od igranja. Potem, ko je v zadnjem desetle­ tju delal z mnogimi od najboljših režiserjev današnjega časa, se pred igralskim premorom na velika pla­ tna vrača še z enim filmom, pri katerem je sodeloval z neuničljivim Martinom Scorsesejem, s kate­ rim sta do sedaj zakuhala že kar nekaj skupnih filmov. Podobno kot že nekajkrat doslej (recimo pri Letalcu) sta tudi za Volka z Wall

Streeta črpala iz resničnih dogod­ kov, saj je ta film, mešanica eks­ cesne biografije, navite kriminalke in dekandentne drame, posnet po zgodbi Jordana Belforta (njego­ ve prigode so izšle tudi v knjigi). Ta se je v devetdesetih letih pov­ zpel do bajno bogatega borznega posrednika, ki si je z lahko prislu­ ženim denarjem dal duška v vseh pogledih (v eni od vlog kot njego­ va starleta nastopa tudi Slovenka Katarina Čas), seveda pa je veli­ kemu vzponu sledil trd padec, ki ga je za nekaj časa spravil tudi za rešetke. Zgodba o Wall Streetu po Scorsesejevo.

Zoran Smiljanič in Marijan Pušavec Cesarju mehikanskemu ni nikjer sreča mila. Ne gre mu po sreči, da bi mogel cesarstvo prav utr­ diti v Mehiki, in cesarici se je, kakor časniki pri­ povedujejo, pamet zme­ šala. Še celo v tem ni mu po sreči izteklo, da bi bil v Mehiko dobil tistih 300 slavčekov (Nachtigall), ki jih je dal na Ogerskem – po 8 gld. enega – naku­ piti, da bi v mehikanskih gajih te ptičke zaplodili. Ladija »Tampiko« jih je peljala v Mehiko, al v ma­ lo dneh so skoro vsi med­ potoma konec vzeli; le 17 je še živih ostalo, ko so jih v Vera Cruzu izkrcali. Tako pripoveduje Frem­ den-Blatt. Novice, 17. oktober 1866

v barvah • trda vezava • 71 str. • 19,90 € Naročila: na spletni strani www.bukla.si • po e-pošti urednistvo@umco.si • po telefonu 01/520 18 39 • KNJIGE SO NA VOLJO TUDI V BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 9


Spisal: Filip Breskvar

Jack Ryan, dobro poznani lik pisatelja Toma Clancyja, tokrat v podobi neizkušenega rekruta finančnega oddelka CIE, odkrije premeteno teroristično finančno zaroto, ki utegne zamajati temelje ameriškega in svetovnega gospodarstva. Spominja nas na: > Vsota vseh strahov, 2002 > Neposredna nevarnost, 1994 > Patriotske igre, 1992 > Lov na Rdeči oktober, 1990

AGENT RYAN Jack Ryan: Shadow Recruit IGRAJO Chris Pine, Keira Knightley, Kevin Costner, Gemma Chan, Kenneth Branagh, Colm Feore, Karen David, Hannah Taylor Gordon ... REŽIJA Kenneth Branagh SCENARIJ Adam Cozad in David Koepp po likih Toma Clancyja ŽANR akcijska drama/srhljivka DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 30. januar 2014 www.shadowrecruitmovie.com

L

jubitelji geopolitičnih vohunskih srhljivk že dobro poznajo lik agenta CIE Jacka Ryana, ki ga je v knjižni podobi ob koncu hladne vojne ustva­ ril pisatelj Tom Clancy. Na velikih pla­ tnih je Jacka Ryana sprva upodobil Alec Baldwin v podmorniškem Lovu na rdeči oktober (1990), sledile so Patriotske igre (1992) in Neposredna nevarnost (1994), v katerih se je Harrison Ford boril proti teroristom in kolum­ bijskim kartelom, nazadnje pa je Rya­ na igral Ben Affleck v jedrski terori­ stični spletki Vsota vseh strahov (2002).

Finančni uspeh zadnjega filma je spod­ budil producente k razmisleku o nada­ ljevanju, vendar se tokrat niso odloči­ li za adaptacijo Clancyjevega romana, temveč so zgolj uporabili njegove like za izvirno zgodbo, prilagojeno aktualni svetovni finančni in gospodarski krizi. Film se vrača na začetek agentske kari­ ere mladega Jacka Ryana in predstavlja nov začetek že uveljavljene franšize. Okvirno zgodbo je napisal iranskobritanski scenarist Hossein Amini (Štiri peresa, 2002), končno podobo pa je film dobil s peresom Davida Koeppa

10 | 239-240

Chris Pine ( Jurski park, 1993; Misija: Nemogoče, 1996; Spider-Man, 2002). Režija je bila zaupana Kennet­ hu Branaghu, ki se je sprva uveljavil kot igralec in režiser Shakespearovih dram. Da zna ustva­ riti tudi visokoproračunske spektakle, je doka­ zal leta 2011 s fantazijsko adaptacijo stripovske­ ga Thora, poleg režije pa je tokrat prevzel tudi vlogo glavnega negativca. Ko je nadarjen mladi finančnik Jack Ryan (Chris Pine – kapitan Kirk v zadnjih dveh fil­ mih Zvezdnih stez) priča terorističnim napadom 11. septembra, se domoljubno odloči pridružiti vojski. Iz Afganistana se vrne paraliziran, ven­ dar s pomočjo vztrajnosti znova shodi, njego­ ve napore pa opazi oficir William (Kevin Co­ stner – Supermanov krušni oče v Jeklenem možu, 2013). Ponudi mu mesto finančnega ana­ litika, da bi za CIO nadzoroval denarne toko­ ve potencialnih teroristov. Ryan poskuša skriti svoje dvojno življenje pred dekletom Cathy (Ke­ ira Knightley – muza Piratov s Karibov), toda ko odkrije briljantno zamišljeno finančno zaro­

Keira Knightley to, se mora odpraviti v Moskvo. Tam skuša pre­ prečiti svetovno gospodarsko katastrofo, vendar ob tem zabrede v napeto in smrtonosno spletko fanatičnih teroristov.

Jack Ryan v knjigah V začetku leta 2013 preminuli pisatelj Tom Clancy je poleg štirih romanov, po katerih so bili posneti filmi, zgodbo o Jacku Ryanu nadaljeval tudi v knjigah Kremlinski kardinal (1988), drami o dvojnih vohunih in političnih prebežnikih, Dolg časti (1994), zgodbi o korporacijskem spopadu, ki povzroči vojno med ZDA in Japonsko, v Izvršilnih ukazih (1996) pa Ryan po smrti predsednika zača-

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

sno prevzame vodenje ZDA v času spopadov na Bližnjem vzhodu. Leta 2000 je izšel Clancyjev roman Medved in zmaj, v katerem skuša Ryan kot predsednik ZDA preprečiti skorajšnjo vojno med Rusijo in Kitajsko, v Rdečem zajcu (2002) pa mora ob pomoči CIE in britanskih obveščevalcev pomagati ruskemu prebežniku in preprečiti atentat na papeža.


Spisal: Aleš Cimprič

Ustvarjalci vampirske serije Podzemlje tokrat ponudijo svež pristop v novi filmski predelavi klasičnega lika grozljivk. Stvor, tokrat se imenuje Adam, se v alternativni, gotsko upodobljeni Zemlji znajde sredi boja med demoni in gargojli.

JAZ, FRANKENSTEIN I, FRANKENSTEIN IGRAJO Aaron Eckhart, Yvonne Strahovski, Bill Nighy, Socratis Otto, Miranda Otto, Caitlin Stasey, Jai Courtney, Aden Young, Deniz Akdeniz ... REŽIJA Stuart Beattie SCENARIJ Stuart Beattie po stripu Kevina Greviouxa in likih Mary Shelley ŽANR akcijska grozljivka DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 23. januar 2014 www.ifrankensteinfilm.com

Aaron Eckhart in Yvonne Strahovski

O

b omembi nadnaravnih gotskih akcij verjetno najprej pomislite na večni boj med vampirji in volkodlaki ali ljudmi. A recikliranje istih idej lahko gledalce sčasoma precej zasiči. Takega mnenja so bili tudi ustvarjalci ene izmed najuspešnejših gotskih franšiz Podzemlje, kjer je v vlo­ gi vampirske bojevnice (in v oprijetih usnjenih oblačilih) navduševala Ka­ te Beckinsale. Potem ko je lani prispel četrti del Podzemlje: Prebujenje, sicer finančno najuspešnejši del sage, je bil čas, da sedaj osrednjo vlogo dobijo še ostala nadnaravna bitja. Idejo je ponovno podal igralec, scenarist in stripar Kevin Grevioux, ki je spisal zgodbo že za prvi del Podzemlja. Pri svoji zami­ sli se je zopet ozrl na literarno dediščino 19. stoletja, tokrat na leta 1918 izda­ ni roman Frankenstein angleške pisateljice Mary Shelley. A Grevioux je kla­ sično zgodbo v svojem stripu z naslovom I, Frankenstein, na podlagi katerega temelji scenarij za film, precej predelal. Obdržal je le zamisel o stvoru, ki ga iz različnih delov teles oživi znanstvenik Victor Frankenstein, nato pa živi osamljeno življenje sprašujoč se o svoji identiteti. Okoli te zamisli je zgradil zgodbo o alternativni Zemlji, kjer ljudje sobivajo med večno vojskujočima se rasama demonov (slabi) in gargojlev (dobri). V središču tega spora se znajde stvor Adam (Aaron Eckhart), ki ga je pred dvesto leti ustvaril Frankenstein. Adam predstavlja ključ do znanja, kako doseči nesmrtnost, toda njegova od­ ločitev je lahko pogubna za človeštvo. Mu bo ob pomoči človeške znanstve­ nice Terre (Yvonne Strahovski) uspelo razvozlati večno vprašanje: ali je v svo­ jem bistvu človek ali pošast? Zgodbo je na film prenesel avstralski pisec in režiser Stuart Beattie, ki je pred tem režiral avstralsko produkcijo Jutri, ko se je pričela vojna (2010), bil pa je tudi eden izmed piscev prvega dela Piratov s Karibov. Film zaznamuje poudarjena gotska podoba, ki združi fantazijo z znanstveno fantastiko. Bo­

Spominja nas na: > serija Podzemlje, 2003–2013 > Duhovnik, 2011

jevita zgodba pa predvideva, da se bo stvor tokrat predstavil v sveži podobi: je akcijski junak, ki še posebej obvlada veščino boja s palico. Jaz, Frankenstein je sodobna priredba o eni najbolj pogosto upodobljenih filmskih pošasti. Frankenstein je namreč strašil gledalce že v zori filma, ko se je leta 1910 prvič pojavil v kratkem nemem filmu, in od takrat je nastopil v mnogih filmih (število je stvar burnih razprav oziroma kriterija, se pa na seznamu lahko znajde tudi preko 80 naslovov), še danes pa je najbolj znana klasična različica iz leta 1931 z Borisom Karloffom v naslovni vlogi, ki je za­ služna, da je stvor postal del popkulture, z novo filmsko upodobitvijo pa bo le še razširil bogat doprinos k filmu.

SKRBI ZA IMENITEN IZGLED TUDI V LETU 2014!

Promocijska oblačila za vsako priložnost! Pokličite nas za brezplačen katalog. Ponudba velja za pravne osebe in društva.

UMco d. d., Leskoškova 12, Ljubljana tel: 01/520 18 30, faks: 01/520 18 40 info@umco.si, www.umco.si

Aaron Eckhart 12 | 239-240

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si


Spisal: Aleš Cimprič

Jesseju po smrti sosede začne slediti nekaj zloveščega ... Novo poglavje v priljubljeni seriji grozljivk, ki postreže z novimi junaki in razširitvijo osnovne zgodbe.

PaRANORMALNO: OZNAČENI Paranormal Activity: The Marked Ones IGRAJO Andrew Jacobs, Molly Ephraim, Richard Cabral, Crystal Santos, Jessica Tyler Brown ... REŽIJA IN SCENARIJ Christopher Landon ŽANR grozljivka DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 9. januar 2014 TRAJANJE 84 min www.paranormalmovie.com

K

o je leta 2007 režiser Oren Peli za pi­ člih 15.000 dolarjev v le tednu dni posnel svoj prvenec Paranormalno, verjetno ni niti slutil, da bo to zače­ tek najpopularnejše serije filmov, posne­ tih v tehniki najdenih posnetkov. Čeprav je Peli režiral le prvi del, je kot producent bdel nad vsemi nadaljevanji in skrbel, da sledijo njegovi viziji nizkoproračunskih, a efektivnih filmov. Tako je tudi tokrat, ko se bo v kinodvoranah predvajal novi film z imenom Paranormalno, kjer pa Označeni niso peti del, ampak t. i. »spinoff« se­ rije, torej film, ki bo že obstoječi svet iz­ ročila, prikazanega v osnovnem nizu,

Spominja nas na: > serija Paranormalno, 2007–2013 > Hudič v nas, 2012 > Poslednje izganjanje hudiča, 2010 > Čarovnica iz Blaira, 1999

razširil z novimi liki in zapletom ter morda raz­ kril kakšen odgovor na vprašanje, zakaj sta tam se­ stri Katie in Kristi tarča demonskega posedovanja. Tokratni zaplet je postavljen v latinoameriško skupnost mesta Oxnard v Kaliforniji. V nekem stanovanju najdejo umorjeno žensko. Po umoru njenega soseda Jesseja premami radovednost, da se s kamero odpravi v stanovanje preminule. Tam pa ga čaka presenečenje: sobe so polne predme­ tov, ki namigujejo na črno magijo, shranjenih je kup videokaset z napisoma Katie in Kristi, vmes pa najde tudi fotografijo sebe. V dneh, ki sledijo, se mu na koži začne pojavljati nenavadna brazgo­ tina oziroma znamenje, priča pa je tudi dogod­ kom in močem, ki jih ne zna razložiti. Vse bolj

jasno postaja, da mu sledi nekaj nevarnega, zlove­ ščega in nadnaravnega … Označeni se od ostalih delov razlikuje tudi po tem, da statično okolje ene lokacije, torej hiše, kot je bilo v navadi v prejšnjih delih, zamenja prizori­ šče celotne soseske, po kateri se Jesse giblje s svo­ jo kamero. Režija je bila zaupana Christopherju Landonu, ki že od drugega dela naprej sodeluje pri pisanju scenarija, pred tem pa je posnel ko­ mično srhljivko Burning Palms (2010). Novo leto se bo torej začelo z novo dozo strašenja, ljubitelje pa bo razveselila novica, da jih bo leta 2014 para­ normalno preganjalo kar dvakrat: za jesen je na­ mreč napovedan prihod filma Paranormalno 5, ki naj bi prvič v seriji ponudil tudi prikaz slike v 3D.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 13


Spisal: Damijan Vinter

Biografsko obarvano merjenje moči med filmskim vizionarjem Waltom Disneyjem in trmasto avtorico romana Mary Poppins. Ali kako je nastal kultni družinski film o leteči varuški z dežnikom.

REŠEVANJE GOSPODA BANKSA SAVING MR. BANKS IGRAJO Tom Hanks, Colin Farrell, Emma Thompson, Ruth Wilson, Paul Giamatti, Rachel Griffiths, Bradley Whitford, Jason Schwartzman ... REŽIJA John Lee Hancock SCENARIJ Kelly Marcel, Sue Smith ŽANR biografska komična drama DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 16. januar 2014 TRAJANJE 120 min http://movies.disney.com/saving-mr-banks

K

o sta Walta Disneyja hčeri prosi­ li, naj posname film po priljublje­ ni knjigi Mary Poppins, je obljubil, da jima bo izpolnil željo. Žal se ni za­ vedal, da bo za uresničitev obljube po­ treboval dvajset let! Skoraj toliko je na­ mreč trajal goreči boj avtorice romana,

Tom Hanks in Emma Thompson pričal domišljije polno pisateljico, ki se je svoje­ ga dela oklepala kot starš otroka. Oborožil se je z domiselnim scenarijem, ki ga je Traversovi pred­ stavil v obliki priljubljenega zgodborisa (stripu podobnega niza sličic brez dialogov), in vedrimi pesmicami priljubljenih bratov Sherman. Kljub vsem njegovim naporom je avtorica ostala neo­ majna in hladna. Še več. Zdelo se je, kot da se prepad med njima le še povečuje, saj je Taversova ljubosumno vztrajala, da mora imeti nadzor nad vsemi podrobnostmi filmske produkcije. Na sre­ čo je kratko bivanje v sončni Kaliforniji v skep­ tični gospe prebudilo spomine na otroštvo, ki ga je preživljala v Avstraliji in je bilo neizčrpen vir

P. L. Travers, ki v svoji viziji ni popu­ ščala niti za milimeter, še manj pa do­ volila, da bi komercialno kolesje Holly­ wooda popačilo njeno zgodbo o varuški s čarovniškimi sposobnostmi. Ko so prihodki od knjige pošli, je bila britanska pisateljica pripravlje­ na razmišljati o kompromisu na račun Disneyjeve ponudbe o filmu in se je od­ pravila v Los Angeles na srečanje s slav­ nim očetom risanega filma. Osebi, ki sta v bistvu hoteli isto stvar, sta končno stali druga pred drugo in poskušali naj­ ti pot za ekranizacijo priljubljene otro­ ške pravljice. Disney je v kratkih dveh tednih napel vse svoje moči, da bi pre­

za bogat opus njenih otroških knjig, in jo omeh­ čalo do te mere, da sta z Disneyjem našla skupni jezik in je legendarna otroška varuška v podobi Julie Andrews zaživela tudi na filmskem platnu. Režijo tega nenavadnega dokumenta film­ ske zgodovine je studio Disney zaupal teksaške­ mu režiserju Johnu Leeju Hancocku, ki je gledal­ ce nekaj let nazaj raznežil že z Zgodbo o prvaku, v glavnih vlogah pa sta se pomerila prekaljena oskarjevca Tom Hanks in Emma Thompson. V vlogi staršev P. L. Travers se predstavljata še Colin Farrell in Ruth Wilson, v manjših vlogah pa bo­ ste prepoznali Bradleyja Whitforda, Jasona Sch­ wartzmana, Kathy Baker in Paula Giamattija.

Dan Ariely: (Poštena) resnica o nepoštenosti Kako lažemo vsem – še posebej sebi.

266 str. • cena 24,90 € Naročila: na spletni strani www.bukla.si • po e-pošti urednistvo@umco.si • po telefonu 01/520 18 39 • KNJIGE SO NA VOLJO TUDI V BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH.

14 | 239-240

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si


Reševanje gospoda Banksa naj bi bil prvi celovečerni film, ki z biografskimi referencami osvetljuje življenje legendarnega filmarja Walta Disneyja. Ob tem naj bi bil Tom Hanks, ki ga upodablja, dejansko daljni Disneyjev bratranec.

Mary Poppins (1964) Topla družinska zgodbica, ki se spogleduje z muzikalom, je še vedno eden najbolj priljubljenih otroških filmov. Leta 1965 je na podelitvi oskarjev od 13 nominacij prejela

pet zlatih kipcev – za montažo, posebne vizualne učinke, glasbo in pesmico Chim Chim Cher-ee, svojega prvega (in edinega) oskarja pa si je z njim prislužila tudi Julie Andrews.

Kdo je gospod Banks? Ime, ki se kot referenca pojavlja v naslovu te komične drame, se nanaša na enega izmed likov knjige (in filma) o Mary Poppins. Gospod Banks je njen »delodajalec« oziroma oče ljubkih hčera, nad katerima bdi dobrovoljna, dobrodušna in popevajoča varuška, ki med vsemi ostalimi triki obvlada tudi letenje po zraku!

predpremiera-200x136.indd 1

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 15

12/4/13 2:33 PM


Spisal: Samo Rugelj

Težko pričakovana kriminalna drama režiserja Davida O. Russella, ki nas popelje v svet prevar, zabav in škandalov 1970. let. Film, ki se lahko pohvali z impresivno igralsko zasedbo.

AMERIŠKE PREVARE AMERICAN HUSTLE IGRAJO Bradley Cooper, Christian Bale, Amy Adams, Jennifer Lawrence, Jeremy Renner, Michael Pena, Louis C. K., Jack Huston ... REŽIJA David O. Russell SCENARIJ Eric Singer, David O. Russell ŽANR kriminalna drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 23. januar 2014 TRAJANJE 138 min www.americanhustle-movie.com

D

avid O. Russell je ameriški filmski režiser, ki je v zadnjih letih močno pridobil na svoji vrednosti. Prebil se je že pred leti z vojno akcijsko dra­ mo Trije kralji, ki smo jo videli tudi pri nas, potem pa za nekaj časa poniknil z manj prepoznavnimi filmi, dokler ni leta 2010 zablestel z izvrstnim Borcem (The Fighter), v katerem je skozi izjemne igralske predstave Marka Wahlberga, Christiana Bala, Amy Adams in drugih dosledno rekonstruiral eno od najbolj nenavadnih resničnih boksarskih zgodb našega časa. Filma v naših dvoranah žal ni bilo, čeprav je žel tudi oskarje (Bale za stransko vlogo). Lani je Russell spet udaril, tokrat z nenavadno (ljubezen­ sko) dramo Za dežjem posije sonce. Film je dal igralska krila tako Bradleyju Co­ operju kot Jennifer Lawrence, ki sta za­ blestela v svojih igralskih predstavah, za katere sta snela oskarjevske nominacije, Jennifer Lawrence pa kasneje tudi zlati

Amy Adams, Bradley Cooper, Jeremy Renner, Christian Bale in Jennifer Lawrence kipec. Ognjeno vroča po letošnjem oskarju in dru­ gem delu Iger lakote se ta filmska zvezdnica, skupaj z igralskima ekipama prejšnjih Russellovih filmov ter še nekaj novimi zvenečimi imeni, sedaj vrača v

kompleksni karakterni drami, ki se odvija v sedem­ desetih letih prejšnjega stoletja. To je doba, ki se po eni strani šibi od divjih zabav in dekandentnega vzdušja, po drugi strani pa je to predinformacijski čas, v katerem informacije niso bile tako zelo lah­

ko dostopne kot danes, zato je to več kot primeren poligon za izvajanje raznovrstnih prevar. Kot riba v vodi se tu znajde Irving Rosenfeld (Christian Bale), ki s pomočjo svoje zapeljive in prebrisane (tudi inti­ mne) partnerke Sydney Prosser (Amy Adams) zlah­ ka izvablja denar od naivnih strank, dokler pri tem ne naletita na agenta FBI Richieja Di Masa (Bra­ dley Cooper), ki ju prisili, da začneta delati zanj v veliki igri z ogromnimi vložki. V centru dogajanja so tokrat tako politični vplivneži (Jeremy Renner je Carmine Polito, nepredvidljiv in strasten politik, ki želi ugoditi svojim meščanom) pa tudi nevarni ma­ fijci (med drugim epizodna vloga Roberta De Ni­ ra), štrene pa meša tudi Irvingova labilna žena Ro­ salyn (Jennifer Lawrence), ki ves čas grozi, da bo s kako nepremišljeno potezo sesula celotno kombi­ nacijo. Ameriške prevare so tako film, ki se na eni strani spogleduje z vrhunskimi prevarantskimi fil­ mi, kot so bili v zadnjih desetletjih Želo, Hiša iger in Igra, na drugi pa postreže z izvrstnimi igralski­ mi verbalnimi »dvoboji«, ki kar kličejo po kopici oskarjevskih nominacij. Prvovrsten filmski užitek za začetek filmskega leta.

NAGRAJENCI NAGRADNIH IGER IZ PREDPREMIERE ŠT. 238 LEDENO KRALJESTVO Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Marija Cankar iz Domžal, Aljoša Ipavic iz Ljubljane, Iztok Majhenič iz Brestanice, Kaja Ucman iz Ljubljane, Marija Gregorič iz Kranja, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Darja Kotar iz Tržiča, Luka Kankoša iz Ljubljane VLAŽNE CONE Andreja Jamšek iz Ljubljane, Tanja Susman iz Preserja, Hermina Lipar iz Velenja NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

16 | 239-240

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si


Spisal: Samo Rugelj The Secret Life of Walter Mitty Blitz Film & Video Distribution V kinu od 9. januarja 2014

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTERJA MITTYJA

W

alter Mitty (Ben Stiller) je sanjač, zaposlen pri reviji Life, ki med svojo duha­ morno službo pogosto odplava v fantazijske svetove, ti pa so nav­ dihnjeni s temami, ki jih razi­ skuje revija. Ker se reviji slabo piše in je tik pred tem, da prene­ ha z izhajanjem, splet okoliščin prisili Mittyja, da stopi v akcijo in se odpravi na potovanje svoje­ ga življenja, obenem tudi neka­ kšno preroditev, ki pa se na koncu izkaže za precej več, kot je bilo mišljeno od začetka. Skrivnostno življenje Walterja Mittyja, posne­ to po kratki zgodbi ameriškega klasika Jamesa Thurberja, je bilo prvič ekranizirano že leta 1947, z

Dannyjem Kayjem v glavni vlogi, v času, ko eksotična potovanja Američanov še niso bila čisto vsak­ danja. Ben Stiller se po Tropskem viharju iz leta 2008 spet vrača tudi na režiserski stolček, rezultat filma, v katerem zasede tudi glav­ no vlogo, pa je mešanica roman­ tične in komične drame o člove­ ku, ki poskuša najti svoj pravi jaz, ponj pa se odpravi na drugi konec sveta. Seveda pa je s temi potovanji vedno tako, in tu mu svojevrstno lekcijo da tudi legendarni fotograf Sean O'Connell v podobi Seana Penna, ki ga Walter Mitty vseskozi išče, in sicer da se skrivnost člove­ kova življenja skriva tam, od koder prihaja, ne pa tam, kamor gre.

Cloudy With a

Spisal: Chance of MEATBALLS 2 Filip Continental film Breskvar V kinu od 2. januarja 2014

Oblačno z mesnimi kroglicami 2

L

eta 2009 je prvi del neobičajne animacije o naravni katastrofi v obliki prehrambene popla­ ve (alegorija na pretirano nažira­ nje razvitega sveta) studiu Sony Pictures Animation prinesel nena­ dejan finančni uspeh, zato so se kmalu pojavile ideje o nadaljevanju. Za drugi del niso izbrali nadalje­ vanja stripa Judi in Rona Barretta, temveč so scenaristi ustvarili izvir­ no nadaljevanje, ki se navezuje neposredno na konec prvega filma. Režiserja prvega dela Phil Lord in Chris Miller sta tokrat zavzela vlogo producentov, režija pa je bila zaupa­ na Codyju Cameronu (Sezona lova 3, 2010) in Krisu Pearnu. V dru­ gem delu neobičajni mladi izumi­

telj Flint kljub katastrofi z njegovim izumom stroja, ki ustvarja pada­ vine v obliki hrane, vzbudi zani­ manje pri briljantnem znanstveni­ ku Chesterju. Toda pripravništvo v Chesterjevem laboratoriju izumov Flintu ne gre po načrtih, dokler ga slavni mentor ne izbere za poseb­ no nalogo. Flint se mora vrniti na otok, ki ga je opustošila njegova prehrambena ujma, ob raziskovanju pa odkrije, da je njegov izum ustva­ ril živopisen in zelo raznovrsten ekosistem žive hrane. Z zvestimi prijatelji skuša izpolniti Chesterjevo nalogo, vendar kmalu ugotovi, da je nevede postal del skrivne zarote, kar povzroči številne zabavne in slastne dogodivščine.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 17


Spisal: Filip Breskvar

Dva nevsakdanja purana želita spremeniti tok zgodovine in iz tradicionalnega menija zahvalnega dne izbrisati purane. Kot se izkaže, je popotovanje v časovnem stroju še najlažji del naloge, saj na to, kar ju čaka v preteklosti, nista niti najmanj pripravljena.

PURANA NA BEGU FREE BIRDS SLOVENSKI GLASOVI Miha Rodman, Daniel Bavec, Igor Potočnik, Kristijan Ostanek, Lija Pečnikar, Martin Jelovšek, Matevž Muller, Uroš Buh, Valter Virant ... REŽIJA Jimmy Hayward SCENARIJ Jimmy Hayward in Scott Mosier po zgodbi Davida I. Sterna in Johna J. Straussa ŽANR animirana komedija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 23. januar 2014 TRAJANJE 91 min www.freebirdsmovie.com

O

b zabavni misli na upor perutni­ ne se bo marsikdo spomnil domi­ selne britanske animacije Kokoške na begu (2000), satire na račun ujetih britanskih pilotov med drugo svetov­ no vojno in kritiko človeškega pohle­ pa. Podobna zgodba prihaja iz ZDA, le da se tokrat za svojo pravico do življenja borijo purani, sicer tradicionalna jed na ameriški zahvalni dan. Zgodbo sta ustvarila David I. Stern in John J. Stra­ uss, znana po scenarijih animacij Sezona lova (2006) in Divjina (2006). Pred­

Risanka je sinhronizirana v slovenščino. stavila sta jo šefom družbe za ustvarjanje posebnih učinkov Reel FX, ki so iskali zanimive ideje za nji­ hov prvi animirani celovečerec. Ustvarjanje filma se je začelo s prihodom scenarista in režiserja Jim­ myja Haywarda, ki si je nabral veliko izkušenj z režijo pri studiu Blue Sky (Horton, 2008) in ani­ macijo pri Pixarju (Svet igrač, 1995). Animatorji so obiskali puranje farme v Teksasu, da so lahko puranje gibanje, obnašanje in oglašanje čim bolj realistično prenesli na veliko platno. V nenavadni zgodbi o pogumu in solidarno­ sti spoznamo premetenega purana Reggieja, ki sovrstnikov nikakor ne zmore prepričati, kaj jih

čaka na zahvalni dan. Ironija usode poskrbi, da prav on prejme predsedniško pomilostitev in je tako deležen vseh ugodij sodobnega življenja. To­ da predani aktivist Jake Reggieja prisili, da se z njim poda na časovno potovanje v preteklost, da bi spremenila prvo praznovanje zahvalnega dne in puranom omogočila bolj svetlo prihodnost. Vendar hitro odkrijeta, da je zgodovina veliko bolj nenavadna, kot sta si predstavljala, starodav­ no puranje pleme, ki ga morata rešiti, pa ni rav­ no navdušeno nad prišlekoma. Na srečo spoznata prijazno puranko Jenny, ki jima pomaga na nju­ nem pogumnem podvigu.

Puranja perjad Reggie (glas Miha Rodman) Zabavni pametnjakovič je daleč najbolj inteligenten puran, vendar njegovi nasveti sovrstnikov ne zanimajo. Ko dobi možnost lagodnega življenja v Beli hiši, povsem pozabi na negotovo usodo pernatih bratov, dokler usoda puranje vrste ne pristane v njegovih rokah in mora dokazati svoj pogum.

Zahvalni dan in pomilostitev purana Religiozne obrede, ki so spominjali na zahvalni dan, so na območju ZDA prvič dokumentirali konec 16. stoletja, prirejali pa so jih španski raziskovalci v Teksasu. Prvi dokumentiran praznik zahvalnega dne izvira iz leta 1621 iz kolonije Plymouth, priredili pa so ga angleški naseljenci in puritanci v zahvalo za dobro žetev. Vsesplošno praznovanje izven okvirov verskih tradicij je leta 1623 uvedel guverner Bradford, za državni praznik pa je zahvalni dan leta 1789 razglasil prvi predsednik ZDA George Washington. Praznujejo ga četrti četrtek novembra, tradicionalno večerjo pa sestavljajo pečen puran z nadevom, pire krompir z omako, sladki krompir, brusnična omaka, sladka koruza in bučna pita. Tradicija simbolne predsedniške pomilostitve purana je veliko mlajša, saj je z njo začel šele Ronald Reagan leta 1987 (pred njim naj bi puranu prizanesel tudi John F. Kennedy, vendar ne iz usmiljenja, temveč zaradi neustrezne velikosti). Pomiloščenega purana po ceremoniji odpeljejo na kmetijo, kjer lahko mirno živi do konca svojih dni. 18 | 239-240

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

Jake (glas Uroš Buh) Odločen aktivist ima v življenju samo en cilj: kako odrešiti purane pred vsakoletnim pristankom na slavnostnih mizah zahvalnega dne. Ko ugotovi, da lahko spremeni zgodovino, potrebuje samo še zanesljivega pomagača, toda nihče ni pripravljen na to, kar ju čaka na njunem časovnem popotovanju.

Jenny (glas Lija Pečnikar) Pametna in pogumna hčerka poglavarja starodavnega puranjega plemena z zanimanjem sprejme nenavadna časovna popotnika. Ko med njo in Reggiejem vzplamtijo plameni simpatije, drug drugemu pomagata razumeti pravi pomen pripadnosti puranji vrsti, hkrati pa skupaj odkrivata, kako velik in lep je svet.


Le jour des corneilles Fivia V kinu od 14. decembra 2013

KO LETIJO VRANE

D

eček z očetom živi globoko v gozdu. Čeprav je oče do sina pogosto surov in neizprosen, ga deček spoštuje in obožuje, svoje dneve pa zapolni s pohajkovanjem po gozdu, kjer mu družbo delajo pravljična bitja človeških teles in živalskih glav. Ta mu tudi poma­ gajo, ko oče ob poškodbi pade v nezavest, in ga prepričajo, naj se odpravi poiskati pomoč, čeprav ga je oče svaril, da bo izpuhtel, če bo prestopil mejo gozda. A deček vendarle zbere pogum, v vasici pa ga pričaka nov svet, ki ga do tedaj ni poznal. Zavetje najde pri prija­ znem zdravniku in njegovi hčer­ ki, s katero se hitro spoprijateljita.

20 | 239-240

Med tem pa se izkaže, da vaščani prepoznajo dečkovega očeta, do katerega gojijo hudo zamero. Navdihujoča zgodba risanke Ko letijo vrane bo očarala tako otro­ ke kot odrasle, saj vsebuje vse elemente najboljših klasičnih pra­ vljic. Otroke bodo navdušile vra­ golije dečka, odrasle pa bo ganila zgodba o izgubi in odprtju srca. Čeprav gre za evropsko animaci­ jo, ogled v spomin pogosto pri­ kliče dela japonskih mojstrov, kot je Hayao Miyazaki (Princesa Mononoke, 1997). Svet prelestne likovne podobe in animacije bo otrokom približan tudi s pomočjo slovenske sinhronizacije.

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

do nas­led­njega jubileja

Z

razglasitvijo zmagovalcev se je v začetku decembra v Ljubljani zaključil 10. Mednarodni festi­ val animiranega filma Animateka. Veliko nagrado mednarodne žirije Maestro je prejel film Odsoten avo­ trja Roberta Catanija, gledalci pa so Nagrado občinstva Maestro podeli­ li filmu Boles slovenske animatorke Špele Čadež. Otroška žirija je za svojega favorita izbrala nadvse zaba­ ven film Deklica po imenu Elastika (Guillaume Blanchet), Nagrada Univerze v Novi Gorici in Univerze v Ljubljani za najboljši evropski štu­ dentski animirani film pa je šla v roke animaciji Plug&Play (Michael Frei). Letos je festival prikazal kar

410 filmov, da so bili več kot odlič­ ni pa je potrdilo tudi občinstvo, saj sta dvorani Kinodvora in Slovenske kinoteke gostili več gledalcev kot kdajkoli prej. Animateka se bo tako kot vsako leto tudi v 2014 spo­ mladi s programom Animateka po Animateki odpravila na pot po Sloveniji in vsem, ki niso uspe­ li priti na Animateko, omogočila brezplačen ogled izbranih in nagra­ jenih filmov. Vir: Animateka

Spisal: Aleš Cimprič


Spisal: Filip Breskvar

Iz zakladnice klasičnih japonskih mang prihaja osupljiva računalniško animirana vizija temačne človeške prihodnosti, kjer je usoda svobode človeštva odvisna od dejanj izobčenega vesoljskega pirata in njegove neustrašne posadke.

VESOLJSKI PIRAT KAPITAN HARLOCK Space Pirate Captain Harlock GLASOVI Yù Aoi, Ayano Fukuda, Arata Furuta, Kiyoshi Kobayashi, Haruma Miura, Toshiyuki Morikawa ... REŽIJA Shinji Aramaki SCENARIJ Harutoshi Fukui in Kiyoto Takeuchi po mangi Leija Matsumota ŽANR znanstvenofantastični anime DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 19. december 2013 TRAJANJE 115 min www.captainharlockmovie.com

A

nimeji v naša kina ne zaidejo veli­ kokrat, tokrat pa si bomo imeli mo­ žnost ogledati enega klasičnih likov japonske umetnosti mang in animejev, posodobljenega z osupljivo računalniško animacijo in tehniko zajemanja gibov. Lik vesoljskega upornika kapitana Harlocka se je prvič pojavil leta 1977 v stripovski man­ gi Leija Matsumota, že naslednje leto pa je skočil tudi na male ekrane v obliki ani­ meja. Pred tremi leti so stekle priprave na snemanje računalniško animiranega celo­ večerca, osnovna zgodba zabavljaških pi­

ratskih avantur in boja proti fašistični organizaci­ ji pa je bila posodobljena s sodobnimi družbenimi dilemami našega odnosa do narave in strahu pred človeškim samouničenjem. V prihodnosti uničenje okolja in pretirana izra­ ba naravnih virov prisilita človeštvo, da se razkropi po vesolju. Po več stoletjih brezciljnega tavanja in naseljevanja tujih planetov se želi­ jo ljudje vrniti na Zemljo, posledič­ no uničujočo vojno pa za vzpon na oblast izkoristi avtoritarna koalicija Gaia. Dolgoletno zatiranje v ljudeh sproži splošno družbeno apatijo in

vdanost v temačno usodo, zato edino upanje pred­ stavlja uporniški kapitan vesoljske ladje Harlock. Z drznimi podvigi neustrašni pirat zmaga v številnih osupljivih bitkah, zato prekanjeni vodja koalicije Ezra v Harlockovo moštvo vtihotapi svojega brata Logana. Ta namerava kapitana umoriti, toda poča­ si spoznava, da obstajajo tudi drugačna pravila ča­ sti, morale in poguma. Zaradi bra­ tovega obotavljanja se Ezra odloči potegniti zadnji adut iz rokava in Harlocka soočiti z nepredstavljivo uničevalno silo, ki utegne dokon­ čno zapečatiti usodo človeštva.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 21


Spisal: Damijan Vinter

Spisal: Filip Breskvar

JeBEŠ NOVICE Anchorman 2: The Legend Continues IGRAJO Will Ferrell, Steve Carell, Christina Applegate, Paul Rudd, David Koechner, Luke Wilson, Vince Vaughn, Kristen Wiig, James Marsden ... REŽIJA Adam McKay SCENARIJ Will Ferrell in Adam McKay ŽANR komedija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 27. december 2013 TRAJANJE 119 min www.anchormanmovie.com

L

Njegovi trije prijatelji so med­ tem sicer že pozabili na kamere in se preživljajo z različnimi služ­ bami, a brez obotavljanja prisko­ čijo na pomoč staremu prijate­ lju. Pri svojem delu Ron, plašen in samopomilovanja poln Brick (Steve Carrell), odločen in s klo­ bukom vedno oborožen Champ (David Koechner) ter domiseln in ženskim oblinam povsem predan Brian (Paul Rudd) sicer naletijo na številne ovire, a jih to ne usta­ vi. Nasprotno! Prav vsaka prepre­ ka – pa naj bo to samozavestni le­ potec Jack Lime (James Marsden), prepoznavnim stilom zlata jama za ekskluzivni intervju konkurenčne gledanost in seveda pravi magnet TV-postaje ali dejstvo, da se mora­ za nežni spol. Dokler ni vsega po­ jo za gledalce boriti v neuglednem nočnem terminu – jih še bolj pod­ kvaril. eta 2004 smo v komediji Voditelj vrača udarec (Anchorman: The Legend of Ron Burgundy) spoznali samovšečnega in neskončno egocentričnega vodite­ lja televizijskih poročil. Našopir­ jeni Ron Burgundy je bil s svojim

Paul Rudd, Will Ferrell, David Koechner, Steve Carell Deset let kasneje ni kaj dosti drugače. Ron (Will Ferrell) še ve­ dno bere poročila s sodelavko Ve­ ronico (Christina Applegate), ki je sedaj njegova partnerica tudi za­ sebno. A ko se njun šef (Harri­ son Ford) odloči za spremembe in Veronici ponudi samostojno me­ sto prve voditeljice, se Ronu po­ ruši svet. Na srečo ne za dolgo, saj družba Global News Network po­ spešeno išče nove sodelavce. In kaj bi bilo za Rona večji izziv kot sode­ lovanje v televizijskem programu, ki 24 ur na dan oddaja samo po­ ročila? Navdušen povabilo sprejme in obljubi, da bo s seboj pripeljal najboljšo ekipo.

žge ter na koncu pripelje do zaslu­ žene slave ... Če vam je pri srcu humor Judda Apatova (ki je sodeloval kot pro­ ducent) ali Adama McKaya (ki je pred tem režiral Rezervna policista in Kralje hitrosti) oziroma če vas v smeh spravljajo grimase in afek­ tirano besedičenje priljubljenega ameriškega komika Willa Ferrella, potem boste z ogledom komedije Jebeš novice zadeli v polno. Verje­ tno vas ne bo motilo niti to, da so v njej TV-voditelji prikazani kot ljudje s sila revnim inteligenčnim kvocientom in da je moto danda­ našnjih poročil izmišljanje čimbolj bizarnih novic.

ZORAN, MOJ NEČAK IDIOT ZORAN, il mio nipote scemo IGRAJO Giuseppe Battiston, Rok Prašnikar, Teco Celio, Marjuta Slamič, Peter Musevski, Ivo Barišič ... REŽIJA Matteo Oleotto SCENARIJ Daniela Gambaro, Matteo Oleotto, Marco Pettenello, Pier Paolo Piciarelli ŽANR črna komedija DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 30. januar 2014 TRAJANJE 110 min www.zoran.tv

C

elovečerni prvenec goriške­ ga režiserja Mattea Oleotta je svojevrsten vpogled v življenja ljudi na stiku različnih kultur, ki nikoli ne uspejo razviti svojih po­ tencialov, temveč ostajajo ujetniki lastnih razvad, malodušja in drob­ nih medčloveških hudobij. V sre­ dišče je postavljen družbeni anta­ gonist Paolo (Giuseppe Battiston), za katerega se zdi, kot da je prav­ kar prikorakal iz ene od šegavih ba­ lad primorskega kantavtorja Iztoka Mlakarja. Debelušni in lažnivi za­ nikrnež najbolj uživa pri opijanju najboljšega prijatelja, ki se želi od­ vaditi alkohola, ali pa nadleguje bi­ všo ženo (Marjuta Slamič) in nje­ nega aktualnega partnerja ter šefa, ki Paola kljub vsemu redno va­

črte in ga prisili v razmišljanje, kaj v življenju zares šteje. Pomembno vlogo v filmu zase­ da glasba, ki je podobno pikra kot sama zgodba, ustvaril pa jo je An­ tonio Gramentieri, član zasedbe Sacri Cuori.

Film prihaja v naše kinemato­ grafe po predstavitvah na festiva­ lu v Benetkah (nagrada občinstva, posebna omemba žirije za najbolj­

Giuseppe Battison in Rok Prašnikar bi na kosila. Ker pa za vsako bole­ zen obstaja zdravilo, Paolo nepro­ stovoljno doživi streznitev ob smrti odtujene slovenske tete, ki mu ne zapusti bogastva (kot si sicer sam obeta), temveč mladoletnega Zora­ na (Rok Prašnikar), dečka s poseb­ nimi potrebami in tudi z zelo zani­ mivim talentom. Nergavi Paolo po naključju odkrije, da je nečak izje­ men igralec pikada, kar najprej iz­ rabi v lokalnih gostilnah, naslednja ambicija pa je svetovni turnir z ve­ liko denarno nagrado. Toda Zoran med tem spoznava druge, svojim letom bolj vznemirljive čare lokal­ nega okolja, kar Paolu prekriža na­

šega igralca in nagrada FEDIC za najboljši italijanski film), na Festi­ valu slovenskega filma (nagrada za najboljšo scenografijo in manjšin­ sko koprodukcijo) in na Ljubljan­ skem mednarodnem filmskem fe­ stivalu.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 23


Spisal: Matic Večko

»Včasih te lahko tudi napačen vlak pripelje na pravi cilj.« To je moto indijske romance, v kateri sive deževne kaplje osamljenosti prežene posodica, polna ljubezni.

OKUS PO LJUBEZNI Dabba IGRAJO Irrfan Khan, Nimrat Kaur, Nawazuddin Siddiqui, Denzil Smith, Bharati Achrekar, Nakul Vaid, Yashvi Puneet Nagar, Lillete Dubey ... REŽIJA Ritesh Batra SCENARIJ Ritesh Batra, Rutvik Oza ŽANR romantična drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 9. januar 2014 TRAJANJE 104 min

P

o labirintu ulic in človeških usod enega največjih mest na svetu se dnevno podi okoli pet tisoč dosta­ vljalcev hrane, ki na mize pisarniških de­ lavcev v Bombaju vsako popoldne dosta­ vijo dvesto tisoč kosil. Kljub vrtoglavim številkam in kaotičnemu vrvežu delav­ nega vsakdanjika slovijo po hitrosti in natančnosti, zato je morebiti zamešano naročilo nekaj nezaslišanega. Oziroma v našem primeru prst usode, ki preplete ži­ vljenjski poti dveh duš, ki sicer nikoli ne bi izvedeli za obstoj druga druge.

24 | 239-240

Spominja nas na: > P.S. Ljubim te, 2007 > Revni milijonar, 2008 > Monsunska svatba, 2001

Sajaan je zagrenjen računovodja, ki se po več kot tridesetih letih dela nejevoljno pripravlja na upokojitev in predajo poslov mlademu nasledni­ ku Shaikhu. Ko nekega dne odpre pokrovček po­ sodice s hrano, dostavljene na njegovo mizo, pa se iz nje namesto običajnega, postanega vonja njego­ vega vsakodnevnega kosila razširi opojen vonj sve­ že, z ljubeznijo pripravljene hrane. Kmalu izvemo, da je žarek svetlobe, ki posije v Sajaanov vsakdan, posledica napačne dostave, v posodicah pa se je poleg hrane skrivalo še nekaj drugega – obupan poskus razočarane mlade gospodinje, da bi spet našla pot do srca odtujenega moža.

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

Po odkriti zmoti se med protagonistoma razvi­ je dopisovanje in skozi pisemca, v katerih si po­ stopoma razkrijeta svoje skrbi, strahove in upanje, spoznamo, da se za Sajaanovim hladnim oklepom skriva zlomljeno, a še vedno toplo srce. Postopo­ ma pa se tako njima kot gledalcem poraja vpra­ šanje: si bosta upala tvegati stkano pristno člove­ ško vez s tem, da besedam drug drugega nadeneta obraz? Izjemno suveren prvenec režiserja in scenarista Ritesha Batre, ki kljub sentimentalnosti in tople­ mu humorju svojih gledalcev ne podcenjuje s servi­ ranjem hitrih odgovorov, posutih s sladkobnostjo.


Kontroverzna študija ljubezenskega razmerja, ki je slavila v Cannesu in bila razglašena za enega od treh najboljših filmov leta 2013 s strani prestižnih filmskih revij Sight & Sound in Cahiers du Cinema.

Spisal: Matic Večko

Adelino Življenje La vie d'Adèle IGRAJO Adèle Exarchopoulos, Léa Seydoux, Jérémie Laheurte, Catherine Salée, Aurélien Recoing ... REŽIJA Abdellatif Kechiche SCENARIJ Abdellatif Kechiche in Ghalia Lacroix po stripu Julie Maroh ŽANR drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 8. januar 2014 TRAJANJE 179 min http://laviedadele-lefilm.com/

E

Léa Seydoux

pska romanca režiserja Abdellatifa Kechicha je prvi film, posnet po stri­ pu, ki je kdaj slavil na prestižnem ca­ nnskem festivalu. Hkrati se je prvič v zgo­ dovini festivala, ki že od nekdaj slovi kot trdnjava avtorskega koncepta filma, zgo­ dilo, da so glavno nagrado poleg režiserja namenili tudi igralskim akterjem, natanč­ neje Léi Seydoux in Adèle Exarchopoulos. Čeprav je kritiški konsenz film razglasil za mojstrovino – po mnenju nekaterih celo prvo pravo ljubezensko zgodbo enaindvaj­ setega stoletja – pa ne manjka tistih, ki mu očitajo eksploatacijo in tendencioznost. Kontroverznost, ki se dviguje okoli fil­ ma, pa se tu šele začne. Najprej so v javnost pricurljale izjave nekaterih članov ekipe, ki so poročali o slabih delovnih pogojih, za­ dušljivi atmosferi na snemanju in neizpla­ čevanju honorarjev. Nato sta se septembra oglasili še obe glavni igralki in v intervju­ jih potrdili govorice o slabem vzdušju ter zatrdili, da s Kechichem ne bosta več sode­ lovali. Še posebej naj bi bila moreča izku­ šnja ob snemanju razvpitega eksplicitnega

Adele Exarchopoulos

ljubezenskega prizora, za katerega naj bi menda po­ trebovali kar deset dni. Končnemu izdelku ni bila preveč naklonjena niti avtorica stripovskega roma­ na, na katerem temelji, saj naj bi po njenem film predstavljal izrazito enostranski pogled heterose­ ksualnega moškega na istospolno ljubezen. Vsemu skupaj je epilog dodal režiser in izjavil, da je film po vsem skupaj tako oskrunjen, da ga ne bi smeli prikazovati. Na našo srečo usoda filma na tej toč­ ki ni več v njegovih rokah, zato se lahko na lastne oči prepričamo, ali se za vsem pregovornim dimom skriva tudi kaj filmskega ognja. Pripovedna nit sledi plimovanju ljubezenske­ ga razmerja dveh deklet, opazovanega skozi natu­ ralistično in nesramežljivo kamerino oko. Adèle je plaha srednješolka, ki po neposrečenih prvih lju­ bezenskih izkušnjah z nasprotnim spolom spozna Emmo, starejšo študentko umetnosti, ki z ekscen­ tričnim videzom takoj vzbudi njeno pozornost. Kmalu se, preplašena nad lastno reakcijo, zave, da jo starejše dekle telesno privlači in po prvih obo­ tavljajočih poskusih se med njima razvije strastna romanca, ki obe popelje na burno potovanje skozi svetlobo in temo, preko vzponov in padcev, ki bo­ do obe zaznamovali za vedno.

Res lahko klepetam, surfam in SMS/MMS-am brez omejitev in to samo za 17,99 eur?

en ejen ne omej neom

totalno

Promocijsko sporočilo

- zares VSE neomejeno VSE

Tudi tebe ob računu za telefon vsak mesec neizogibno prime glavobol, da si hujšega ne moreš predstavljat, pa je potem naslednji mesec še huje? K vragu glavobol, brez te male fancy zadeve danes preprosto več ne moreš obstajat. Ampak…si lahko predstavljaš, da s svojim telefonom surfaš, downloadaš podatke, klepetaš, pošiljaš sms in mms-e že za manj kot 18 evrov na mesec? Povsem neomejeno! Če se je to še pred kratkim zdela misija nemogoče, je nekoč nemogoče danes realnost. S Tušmobilovim akcijskim paketom Totalno neomejen MINGL si lahko totalno neomejeno komunikacijo do konca decembra priminglaš že za 17,99 evrov na mesec. Minglaj raje s telefonom, ne z izgovori, da spet ne moreš s kolegi na drink, ker si ves keš zapravil za telefon. Bodi drugačen, drzen in odbit. Bodi neomejen, preklopi na MINGL in totalno neomejeno klepetaj, surfaj, SMS/MMS-aj in minglaj. Reci ne visokim računom in si prihrani mesečno skrb. Porabi prihranke po svoje! Mogoče celo za novi Iphone 5C, ki ga v paketu Totalno neomejen MINGL dobiš že za 23,99 eur mesečno! Ampak pozor – hudič se vedno skriva v podrobnostih! Ta nora ponudba velja le za MINGL generacijo! … pa saj še nisi presegel 31 let? www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 25


Nevsakdanja zgodba priznanega francoskega reži­serja Françoisa Ozona o odraščanju. Sedemnajstletno dekle iz želje početi nekaj vznemirljivega prične živeti dvojno življenje kot prostitutka.

Spisal: Aleš Cimprič

Mlada in lepa Jeune & jolie IGRAJO Marine Vacth, Géraldine Pailhas, Frédéric Pierrot, Fantin Ravat, Johan Leysen, Charlotte Rampling ... REŽIJA IN SCENARIJ François Ozon ŽANR drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 29. januar 2014 TRAJANJE 95 min

L

e nekaj mesecev po tem, ko nas je francoski režiser François Ozon na velikem platnu navdušil z večžanr­ skim filmom V hiši, bo kmalu po pre­ mieri na Liffu na redni program pri­ spel njegov najnovejši celovečerec Mlada in lepa, ki vas bo spet težko pustil rav­

Tam neke noči izgubi nedolžnost, kar pa Isabel­ le vzame le kot planirano, skorajda banalno no­ vo izkušnjo in se ob zapuščanju letovišča niti za

Ozonu je uspelo kljub tematiki filma, ki se sprehaja ne meji tabuja in kontroverznosti, po­ sneti senzibilen film, ki raziskuje odraščanje,

nodušne. Potem ko je V hiši predstavil srednješolca, ki s svojimi opisi voajeri­ stičnega opazovanja sošolčeve družine v svoj svet fikcije zapreže učitelja književ­ nosti, Ozon tudi tokrat raziskuje adole­ scenčno starostno obdobje, le da je sedaj v ospredje postavil zbadljivo zgodbo se­ demnajstletnega dekleta, ki zaživi dvoj­ no življenje kot dekle na poziv. Zgodba filma je razdeljena v štiri ak­ te, ki sovpadajo z letnimi časi prikaza življenja osrednje junakinje v obdobju enega leta. Isabelle prvič srečamo poleti, ko je z družino na počitnicah ob morju.

trenutek ne ozre nazaj na fanta iz poletne roman­ ce. Toda Isabelle spoznanje, da razpolaga z novo močjo, privlačnim videzom, pripelje do odloči­ tve, da na spletu začne iskati stranke, ki jim pro­ daja svoje telo za denar. Skoka v prostitucijo pa se loti iz čiste želje početi nekaj vznemirljivega in prepovedanega, saj izhaja iz urejene družine in ji ne primanjkuje denarja. Zdi se, da jo sam posto­ pek izbire in srečanja z novo stranko privlači bolj kot sam spolni odnos. Kot pravi režiser, je po­ skušal prikazati mladostniško eksperimentiranje z življenjem – Isabelle bi lahko kot »običajni« vr­ stniki denimo poskusila droge – in njeni motivi niso domena perverznosti.

čas, ko telo prehiteva čustveno zrelost, saj Isa­ belle spolnosti še ne povezuje s čustvi. Ozon pri tem ne moralizira ali vrednoti dejanja junakinje, niti ko novica o njenem »hobiju« pride na ušesa zaprepadeni materi in očimu, ampak interpreta­ cijo prepušča gledalcu. V svoji prvi glavni vlogi se je izvrstno izkazala fotomodel Marine Vacth, ki je Isabelle predstavila hkrati kot krhko in od­ ločno dekle. Mlada in lepa je sproščena, erotična, včasih resna, včasih humorna, a vedno substan­ ce polna drama. To je film, ki že na prvi pogled izžareva tisti šarm – in pogum –, ki ga je dan­ danes kot ena redkih očitno sposobna ponuditi prav francoska kinematografija.

Marine Vacth

MAREC 2012 CENA: 3,90 €

Čas je, da se sprijaznimo z zatonom zakonske zveze

I Z B O R

N A J B O L J Š I H

Č L A N K O V

I Z

S V E T O V N E G A

T I S K A

IZBOR NAJBOLJŠIH ČLANKOV IZ SVETOVNEGA TISKA Pomlad arabskihinformacije in naročila: narodov www.global-on.net, telefon: 080 98 84 FACEBOOK, TWITTER IN FACEBOOK, TWITTER IN REVOLUCIJA OD TUNIZIJE DO EGIPTA

Potovanje v Evrope| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

26 | 239-240 srce

KAJ JE EVROPSKA IDENTITETA?

MARECUmetnost 2011 / 3,90 €

JUNIJ 2013 CENA: 3,90 €

Srce po naročilu Kitajska prodaja organe usmrčenih obsojencev

Vladarica

Beyoncé – in zakaj ne more imeti vsega?

nenakladanja

Kristina Velika

Daniel Craig ničesar ne pove dvakrat

Prva dama Mednarodnega denarnega sklada

Kožuščkom so šteti dnevi

Pregledal vas bo robot!

Zakaj je idealna ženska atletska, privlačna – in depilirana

Bodo zdravniki sploh še potrebni?

Trije dnevi s Slavojem Žižkom, superzvezdnikom med kritiki kapitalizma, ki je javnosti približal teorijo, prej zaklenjeno v slonokoščenih stolpih univerz

Divje misli Seks na stara leta I Vojna nosov I Kitajska vera I Ibiza I James Joyce

Gordon Ramsay, najbolj znan chef na svetu, do slave ni prišel ravno po najlažji poti, zato pri njem še vedno veljajo pravila džungle, ki zapovedujejo, da je treba tekmece premagati in da ne sme biti ovir do še ene Michelinove zvezdice.

Leonard Cohen I Kult Velikega Lebowskega I Lov na Higgsov bozon

WWW.MLADINA.SI

Vse te samske ženske


Kinodvor. Mestni kino. www.kinodvor.org


Spisal: Aleš Cimprič

Nova mojstrovina iranskega režiserja Asgharja Farhadija, v kateri ponovno secira zapletene družinske odnose. Navdušujoč naslednik režiserjeve z oskarjem nagrajene drame Ločitev.

PRETEKLOST Le passé IGRAJO Bérénice Bejo, Tahar Rahim, Ali Mosaffa, Pauline Burlet, Elyes Aguis, Jeanne Jestin, Sabrina Ouazani, Babak Karimi, Valeria Cavalli ... REŽIJA IN SCENARIJ Asghar Farhadi ŽANR drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 16. januar 2014 TRAJANJE 130 min http://www.sonyclassics.com/thepast/

I

ranski režiser in scenarist Asghar Farha­ di je leta 2011 navdušil tako kritike kot gledalce z enim izmed najboljših filmov leta, družinsko dramo Ločitev. Film je kot vihar pobral nagrade za najboljši ali naj­ boljši tujejezični film na skoraj vseh pode­ litvah, kjer se je pojavil. Prejel je več kot 70 mednarodnih nagrad, ki si na polici deli­ jo družbo z berlinskim medvedom, franco­ skim césarjem, nagrado spirit, zlatim glo­ busom in tisto najprestižnejšo – oskarjem. Ločitev se ponaša tudi s svojevrstnim do­ sežkom: v Franciji si je film v kinodvora­ nah ogledalo več kot milijon gledalcev.

28 | 239-240

Bérénice Bejo in Ali Mosaffa Morda je to dejstvo botrovalo k režiserjevi odloči­ tvi, da je za svoj prvi film, posnet izven rodnega Ira­ na, izbral Francijo in francoski jezik, pa čeprav ga ne razume (na snemanju je navodila igralcem podajal prek tolmača). Toda Preteklost dokazuje, da je filmski jezik uni­ verzalni jezik, ki lahko premaga tudi jezikovne ovi­ re. Farhadijev dar prikazati kompleksne, večplastne medčloveške odnose, ki so srž njegove režiserske in scenaristične ustvarjalnosti, v vsem svojem sijaju za­ žari tudi tokrat. Preteklost je namreč podobno kot Ločitev zapletena družinska drama, ki se pred gle­ dalcem razpleta z napetostjo, značilno za kriminalke ali srhljivke. Vloga narativnega »detektiva« pripade

| december 2013–januar 2014 | www.premiera.si

Ahmadu (Ali Mosaffa), ki se po štirih letih iz Tehe­ rana vrne v Pariz, da bi dokončal ločitveni postopek z ženo Marie (Bérénice Bejo, nagrada za najboljšo igralko na letošnjem cannskem festivalu). Razšla sta se prijateljsko, a njegov prihod je katalizator razkritja družinskih skrivnosti. Izkaže se, da je Marie v spo­ ru s svojo najstniško hčerjo iz prejšnjega zakona in poprosi Ahmada, da izve, kaj je narobe. Ahmad pri tem nehote vedno bolj prevzema vlogo člana svoje nekdanje družine, to pa povzroči trenje z Mariinim novim ljubimcem. Ta ima tudi ženo, ki pa leži v ko­ mi v bolnišnici. Kaj se je torej zgodilo? Mojstrska melodrama z odlično igro, ki se pogosto omenja kot verjetni nominiranec za tujejezičnega oskarja.


Spisal: Filip Breskvar

Spisal: Matic Večko

ZELENO KOLO Wadjda IGRAJO Reem Abdullah, Waad Mohammed, Abdullrahman Al Gohani, Ahd, Sultan Al Assaf ... REŽIJA IN SCENARIJ Haifaa Al-Mansour ŽANR drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 10. januar 2014 TRAJANJE 97 min http://www.sonyclassics.com/wadjda/

V

iztekajočem se letu je svet osupnila zgodba pakistan­ ske deklice Malale, ki se je v želji po izobraževanju uprla tali­ banski strahovladi, čudežno pre­ živela atentat in postala ikona bo­ ja proti diskriminaciji deklic.

V kino pa prihaja podobno navdihujoča zgodba o desetle­ tni Vadždi (Waad Mohammed), ki si želi kolesa, s katerim bi lah­ ko tekmovala in premagala naga­ jivega prijatelja Abdulaha. Toda v konservativnem okolju Savd­

Inuk IGRAJO Gaba Petersen, Ole Jørgen Hammeken, Rebekka Jørgensen, Sara Lyberth, Inunnguaq Jeremiassen ... REŽIJA Mike Magidson SCENARIJ Jean-Michel Huctin, Mike Magidson ŽANR pustolovščina DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 16. december 2013 TRAJANJE 90 min www.inuk-lefilm.com

zbrati dovolj denarja, da bi si sa­ ma kupila kolo, ob tem pa poča­ si spreminja tudi razpoloženje in miselnost ljudi, ki jo obdajajo. Morda se zdi nekoliko neverje­ tno, toda Zeleno kolo je prvi film, ki je bil v celoti posnet v Savd­ ski Arabiji, prav tako pa je prvič v zgodovini te dežele celovečerec ustvarila ženska avtorica, režiser­ ka in scenaristka Haifaa Al-Man­ sour. Zgodbo so navdihnila števil­ na dekleta iz njene domače vasi, ki so imela v mladosti podobne sa­ nje kot Vadžda, vendar so se mo­ rala podrediti stereotipom in na­ zadnjaškim pravilom družbe. V Savdski Arabiji je film nale­ tel na številne pohvale, hkrati pa tudi na kritike klerikov in oblasti, ki med drugim še vedno prepre­ čujejo ženskam, da bi vozile avto­ mobile. Ob spontanem spletnem uporu svobodomiselnih žensk, ki so objavile posnetke svojega upra­ vljanja z avtomobili, je vplivni

Spominja nas na: > Med volkovi, 2010 > Tahan, 2008 > Revni milijonar, 2008 > Tek za zmajem, 2007

ske Arabije njene prošnje naletijo na gluha ušesa, saj ji mama grozi, da zaradi vožnje s kolesom kasne­ je ne bo mogla dobiti otrok, stro­ ga ravnateljica pa »nespodobnim« dekletom grozi z izključitvijo iz šole. Vadžda kljub temu vztraja in na zelo domiselne načine skuša

INUKOVO POTOVANJE

savdski šejk celo posvaril vozni­ ce pred poškodbami jajčnikov in medenice. Film je prejel številne nagrade na festivalih v Benetkah, Rotter­ damu, Sydneyju in Dubaju, na spored ljubljanskega Kinodvora pa prihaja 10. januarja.

P

ričujoči opis bi lahko začeli s povzetkom zgodbe tega bi­ serčka, ki nudi redek vpogled v življenje prebivalcev ene najbolj odročnih in divjih dežel svetu. Ali pa morda z opisom na trenut­ ke skoraj nepremostljivih težav, s katerimi se je srečevala filmska ekipa pri snemanju v ekstremnih vremenskih pogojih, z neprofesio­ nalnimi igralci in pomanjkanjem tako tehničnih kot finančnih sred­ stev. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je to prvenec režiserja in scena­ rista Mika Magidsona, ki si je s ta­ ko zahtevnim projektom res izbral ognjeni celovečerni krst. Toda ti­ sto, kar najbolj globoko odzva­

dom daleč na severu. Tu Inuk spo­ zna lovca na severne medvede, ki se, podobno kot on, spopada z de­ moni, medtem ko njegove lovske

veščine počasi izginjajo. Uprav­ nica doma zasluti, da se v odno­ su med mladostnikom in lovcem skriva nekaj neobičajno globoke­ ga, zato slednjega prepriča, da fan­

Spominja nas na: > Atanarjuat: hitri tekač, 2001 > Zemljevid človeškega srca, 1992 > Ofelas, 1987

nja v gledalcu po ogledu filma, je spoznanje, da je bil priča nečemu neopisljivo veličastnemu, a hkra­ ti osupljivo krhkemu. Že čez ne­ kaj kratkih desetletij bodo namreč morda edini način, da ugledamo surovo lepoto daljnega severa, s katero nam film na trenutke vza­ me sapo, zgolj še podobe, ujete na filmske nosilce. Inuk je šestnajstlenik, ki živi v grendlandski prestolnici skupaj z mamo alkoholičarko in nasilnim očimom, zaradi česar noči pogosto prebije na ledenih mestnih ulicah. Ko pa ga nekega dne najdejo prete­ penega in na pol zmrznjenega, ga socialna služba pošlje v mladinski

ta vzame s seboj na dolgo in nevar­ no pot do prizorišča vsakoletnega lova na tjulnje. Pri tem pa najve­ čje ovire pred njiju ne postavi ne­ izprosna ledena pokrajina, ampak onadva sama. Edinstven film ceste (oziroma ledu), ki je poleg tople človeške zgodbe žal tudi spomenik izginja­ jočemu svetu.

www.premiera.si | december 2013–januar 2014 |

239-240 | 29


Kinosemafor Hitri pregled velja od premiernega predvajanja filmov v Sloveniji.

NASLOV

1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

l

ENDERJEVA IGRA GREMO MI PO SVOJE 2 Hobit: smaugova pušča IGRE LAKOTe: KRUTO MAŠČEVANJE

l l l

JELENČEK NIKO 2

l

KONEC JE TU

l

LEDENO KRALJESTVO

l

NESRAMNI DEDI

l

ODVISNIKI OD SEKSA PHILOMENA

l l

SVETOVaLEC

l

SVINJARIJA

l LEGENDA:

OCENA

V prihodnosti se človeštvo zaplete v spopad z insektom podobno napadalno raso iz vesolja. Oblasti ustanovijo šolo, kjer genialne otroke urijo za bodoče poveljnike. Priredba kultnega ZF-romana. Nova epizoda taborniških vragolij v prelepem planinskem okolju Posočja. Starešina (Jure Zrnec) tokrat naleti na konkurenco pri Šefetu (Tadej Toš) iz sosednjega tabora. Mladinska komedija za vse starosti. Škrati s hobitom Bilbom prispejo do starodavnega domovanja, kjer pa jih pričaka mogočni zmaj. Vizualna mojstrovina Petra Jacksona, ki vas s pomočjo 3D-ja popelje v Tolkienov Srednji svet kot še nikoli do sedaj. Katniss (Jennifer Lawrence) je znova v središču pozornosti v zgodbi o resničnostnem šovu distopične prihodnosti, kjer se tekmovalci spopadejo na življenje in smrt. Težko pričakovano nadaljevanje knjižne uspešnice. Ko jelenčku Niku orel ugrabi bratca, se poda v reševalno akcijo, polno dogodivščin, pri tem pa se mu pridružijo nenavadni prijatelji. Animirano potovanje v zasneženo, božično pokrajino. Seth Rogen je gonilna sila nenavadne komedije o skupini zvezdniških prijateljev, ki jih med zabavo pri Jamesu Francu pričaka konec sveta. Komedija, kjer igralci upodobijo – sami sebe. Z Andersenovo pravljico navdihnjena zgodba o dveh sestrah v kraljestvu z večno zimo. Risanka ustvarjalcev Zlatolaske in nova magična mojstrovina studia Disney. Sinhronizirano v slovenščino! »Jackassovec« Johnny Knoxville se tokrat preobrazi v 86-letnega dedka, ki se s svojim vnukom odpravi na cestno potovanje po ZDA. Zabavna in provokativna mešanica skrite kamere in lažnega dokumentarca. Pripoved o vsakdanjih zapletih ljudi, ki jih veže skupna težava: odvisnost od seksa. Romantična komedija z Markom Ruffalom in Gwyneth Paltrow v glavnih vlogah, kot igralka pa navduši tudi pevka Pink. Po resnični zgodbi posneta pripoved o ženski, ki je bila pred desetletji prisiljena oddati otroka v posvojitev, sedaj pa s pomočjo novinarja išče njegovo sled. Izvrstna drama s Stevom Cooganom in Judi Dench. Kriminalna srhljiva drama režiserja Ridleyja Scotta o odvetniku, ki se znajde v svetu tihotapljenja drog. Scenaristični prvenec pisatelja Cormaca McCarthyja s številno znano igralsko zasedbo.

SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV SR FB MV

Komična kriminalna drama o skorumpiranem policistu iz Edinburgha (James McAvoy), ki pod vplivom substanc halucinacijsko stremi k edinemu cilju – napredovanju. Po romanu Irvina Welsha (Trainspotting).

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.

POGLOBLJENO O SVETU SEDME UMETNOSTI – FILMSKE KNJIGE ZALOŽBE UMco

Zdenko Vrdlovec: ZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011 Referenčna študija o slovenskem filmu 850 str., cena 29,80 €

Marcel Štefančič, jr.: MAŠKARADA Strašne fantazije slovenskega filma (1948–1990) 685 str., cena 29,90 €

Mitja Reichenberg: WAGNER IN FILM Rojstvo glasbe iz duha Wagnerjevih idej 305 str., cena 24,90 €

Matevž Rudolf: KO BESEDA PODOBO NAJDE Slovenska literatura in film v praksi (1984–2012) 536 str., cena 28,90 € Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!


Predpremiera 239-240  

Brezplačna revija o filmu. Številka 239-240.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you