Issuu on Google+


Piše: Samo Rugelj

Leto 12/Številka 216/ 12. oktober–8. november 2011

Kruha IN IGER? Ja, Filmskih!

V 216. številki revije Predpremiera predstavljamo: Animiranke v letu 2012 4–5 Jeklena moč 6–7 Oropaj bogataša 8–9 Tintin in njegove pustolovščine 10 Winx klub: Čarobna pustolovščina 12 Koko in Duhovi 13 Festival FEMF 13 Footloose 14 Trije mušketirji 16–17 Morilska elita 18–19 Sanjska hiša 20 14. festival slovenskega filma 21 Stvor 22 Kužna nevarnost 23 Paranormalno 3 24 Trgovci s časom 29 Mali vohuni: V vrtincu časa 4D 26 Aleksandrinke 27 Namišljene ljubezni 28 Lurd 28 IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

2. novembra 2011 izide nova številka revije

N

foto: Zoja Rugelj

40.000 brezplačnih izvodov!

ajlepše, kar se lahko zgodi človeku pri slovenskem filmu, je, da ga pozitivno preseneti kak film, o katerem prej ni vedel ničesar. Če približno spremljate, kaj se dogaja v domači filmski produkciji (to pomeni tiste filme, ki so javno podprti s strani Filmskega sklada, od letos naprej Slovenskega filmskega centra), potem za filme, preden pridejo na ogled, veste že vsaj dve leti prej. Včasih še več, saj nekateri do svojega, kdaj pa kdaj tudi precej bridkega konca, rabijo še veliko več, v nekaterih primerih tudi celo petletko. Letošnje leto je z domačimi filmskimi presenečenji bogato. Med poletjem je udaril alpinistični igrani dokumentarec Sfinga, ki je postregel z nekaj najbolj vratolomnimi posnetki v zgodovini slovenskega filma, vse skupaj pa začinil z dovolj inspirativno zgodbo o osvajanju zadnjega problema Triglava v razmaku nekaj desetletij. Samo dva meseca kasneje je na površje splaval prvenec Nejca Gazvode Izlet, ki se je najprej uvrstil na sarajevski festival, Kruha in iger potem pa je tudi na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pobral največ nagrad, med drugim za glavni vlogi, za scenarij pa tudi nagrado kritikov. Drobiž, za katerega je bil narejen, in čas, ki je minil do končnega izdelka, ponovno pričata, da so nizkoproračunski prvenci najbolj propulzivni del slovenske kinematografije, Izlet je bil namreč realiziran v manj kot letu dni, saj je bil v nacionalni filmski program sprejet šele lani decembra (seveda je bila njegova osnovna produkcija zaključena že prej). Zato smo lahko precej v skrbeh ob nedavni televizijski izjavi novega direktorja Slovenskega filmskega centra (in producenta), da je »... najbrž potrebno podpirati tudi nizkoproračunski slovenski film.« Najbrž? Ob dejstvu, da nizkoproračunski (digitalno) posnet film v letošnjih razpisih ni prisoten že avtomatično, nas lahko postane strah, da bo to spet filmski segment, ki mu bo spet namenjen samo drobiž, čeprav bi bilo logično, da bi bilo sedaj ravno obratno in bi večino denarja romalo ravno k nizkoproračunskim projektom, ki so na letošnjem festivalu predstavljali večino tekmovalnega programa in pustili najboljši vtis (vse bo jasno v kakem dobrem mesecu, ko bo predstavljen predlog letošnjega filmskega programa). Na taistem portoroškem festivalu je namreč prišlo še do enega presenečenja. Že v prejšnjem uvodniku naše revije sem se čudil, da je v tekmovalnem sporedu napovedanih kar osem celovečernih filmov, za tri pa prej sploh nisem vedel. Eden od njih, Kruha in iger režiserja Klemna Dvornika, je res pozitivno presenetil vse kritike (čeprav so na koncu svojo nagrado podelili Izletu). Ne brez razloga. Produkcija Televizije Slovenija, ki jo je izvršno izvedel studio Arkadena, ima vse, kar človek pričakuje od celovečernega prvenca: dovolj dobro zgodbo, dovolj dobro režijo, dovolj dobro karakte100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

rizacijo, dovolj dobro zrežirane intimne in množične prizore, dovolj dobro metamorfozo glavnih junakov, dovolj dober konec itn. A to še ni vse: film Kruha in iger je poleg tega tudi dovolj komičen in dovolj čustven, dovolj nostalgičen (večina se zgodi leta 1987 v Titovem Velenju in Ljubljani), dovolj retro, z dovolj dobrimi igralskimi kreacijami (od Petra Musevskega, Jonasa Žnidaršiča in Saše Pavček naprej vse do Gašperja Tiča), z dovolj dobrim scenarističnim konceptom (družina iz Titovega Velenja dobi povabilo na televizijski kviz Vrteča sreča na tedanji Televiziji Ljubljana) in z dovolj dobrim prileganjem scenarističnega koncepta samemu producentu (večina filma se zgodi kar v televizijskem studiu, med pripravami na kviz). In če je vsega tega dovolj, je to za slovenske razmere že presežek, še posebej ob tem, da gre dejansko za televizijsko produkcijo. Film Kruha in iger je namreč spet specifičen tudi po tem. Že pri Sfingi smo videli, kako je televizijski dokumentarec presegel svoje okvire in vzletel tudi v temi velikih platen (ta so bila postavljena celo na Kredarici). Kruha in iger pa je še en film, ki je bil prvenstveno delan za televizijo, njegov končni izdelek pa je presegel pričakovanja, tako da bo po festivalu, kjer je dobil nagrado občinstva, najprej doživel svojo kino premiero (to je logika, ki jo po Vzhodni Evropi s pridom izkoriščajo, več o tem v prihodnji številki). Že samo s tema dvema filmoma postaja jasno, da se je v zadnjem času na Televiziji Slovenija marsikaj spremenilo. Z drugimi besedami: odgovorni za filmski program (denimo tandem VajevecVirk) so ugotovili, da malce več ambicije ne škodi in so se pri svoji filmski produkciji začeli posluževati sistema, ki je precej podoben studijskemu. To pomeni, da imajo razpise za scenarij, da izbrane scenarije skupaj s scenaristi analizirajo, jim jih dajo v nadaljnjo dodelavo, jih včasih iz televizijske dolžine podaljšajo v celovečerni format, na podlagi scenarija samega potem iščejo režiserja in producenta itn. To je povsem drugače od avtorsko-producentskega koncepta, ki ga je prakticiral Filmski sklad in ki je imel občasno za posledico skoraj incestuozne povezave med akterji pri posameznem celovečernem filmu, rezultat pa je bil filmska katastrofa. Iz svoje perspektive lahko televizijskemu konceptu samo prikimam, ob tem pa si želim, da se bodo na Televiziji Slovenija (via direktor Janez Lomberger, ki je sedel tudi v nadzornem svetu Filmskega sklada in mu je tam gotovo postalo jasno, kako se filmov ne sme delati) dokončno zavedli, da so dejansko prav oni najpomembnejši producent slovenskih kino filmov v bližnji prihodnosti. Slovenski film je pač preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili zgolj Slovenskemu filmskemu centru, javni agenciji, še posebej ob bližajočih se volitvah, ki imajo, kot napovedujejo nekateri, lahko za posledico tudi ukinitev vsaj polovice agencij.

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 3


Spisal: Aleš Cimprič

Prva tri mesta blagajniško najuspešnejših animiranih naslovov na globalni ravni zasedajo: Svet igrač 3 (2010), Shrek 2 (2004) in Ledena doba 3: Zora dinozavrov (2009).

animiranke v letu 2012

C

elovečerne risanke so v zadnjem desetletju v kinodvoranah zelo priljubljene. Lestvice najbolj gledanih filmov so vsako leto polne animiranih naslovov. Kar ne preseneča, saj so mali in veliki otroci s svojimi starši zvesti gledalci priljubljenih risanih junakov, ki so vedno znova navdušeni nad računalniško izdelano animacijo. Ta premika meje zmogljivega, pogosto pa je zraven tudi zgodba, ki lahko očara vse generacije gledalcev. Risanke so tudi med pionirji prikaza tridimenzionalne slike, saj je pri tem žanru lažje ustvariti globino animacije kot pri igranih filmih, ne da bi ob tem trpeli svetlost in ostrina slike, ki sta po vnovičnem prihodu 3D filmov in maček uspehu Avatarja marsi- Obuti katerega gledalca razočaranega poslali domov. Za priljubljenost risank pa so v zadnjih letih pri nas poskrbele tudi sinhronizacije, ki postajajo že skoraj običajna praksa pri bolj izpostavljenih risanih naslovih. Na dosedanji lestvici desetih najbolj gledanih filmov v Sloveniji v letošnjem letu je kar pet animiranih oziroma igrano-animiranih naslovov. Smrkci krepko držijo prvo mesto, peto in šesto mesto sta si priborila oziroma privozila Kung fu Vesele nogice 2 panda 2 in Avtomobili 2. Osmo in deveto mesto pa za- sedata Rio in Zlatolaska. Na lestvico pa lahko kmalu skoči še kak naslov. Poleg v tej številki predstavljenih Tintina (ki velja za enega najbolj pričakovanih letošnjih filmskih naslovov nasploh) in Winx kluba nas bo do konca leta obiskalo še nekaj risank. V Veselih nogicah Artur Božiček 2 se bomo zopet odpravili na Antarktiko k plešočim pingvinom. Med božičnimi prazniki bom v Arturju Božičku izvedeli, kako pridejo darila do otrok, prepevajoče veverice pa nas bodo zabavale v igrano-animiranem nadaljevanju Alvin in veverički 3. Priljubljen zeleni grdobec Shrek se je upokojil, zato pa je svoj film dobil njegov kosmati tovariš Obuti maček, ki nas bo zabaval na začetku prihodnjega leta. 4 | 216

Brave

Verjetno ni studia, ki se lahko postavlja s tako neomadeževano knjižnico posnetih naslovov, kot je to sedaj Disneyjev animacijski studio Pixar. Z izjemo letošnjih Avtomobilov 2 so njihove animacije vse od Sveta igrač (1995) naprej kot po pravilu dobivale hvale obiskovalcev in filmskih kritikov. Prihajajoči Brave, v režiji Marka Andrewsa, je Pixarjev trinajsti celovečerec, od katerega lahko pričakujemo vrsto novosti. Prvič v njihovi zgodovini bo osrednja vloga pripadla ženski protagonistki, Pixar pa bo prvič zaplul na pravljično področje. Vseeno pa ne gre pričakovati lahkotne vsebine, saj naj bi šlo za njihov tematsko najbolj zrel naslov. Vihrava Miranda (glas ji

junij 2012

bo posodila Kelly Macdonald, ki jo trenutno lahko gledamo na HBO-jo v izvrstni Scorsesejevi nadaljevanki Imperij pregrehe) bi odgovornost vloge princese raje zamenjala z lokostrelstvom. Tako njena nasprotovanja spravijo v nevarnost življenje njene matere in usodo celotnega kraljestva. Zgodba je postavljena v mitično škotsko višavje daljne preteklosti, kjer so bile legende in pravljična bitja še kako živi, Miranda pa bo morala spoznati pomen pravega poguma, ko se bo morala soočiti s posledicami svojih dejanj.

Ice Age: Continental Drift Prazgodovinska animirana serija se bo vrnila že s svojim četrtim delom. Posebnost serije Ledena doba je, da so napovedniki pravzaprav kratke risanke, ki prikazujejo nerodnega, a simpatičnega Scrata, ki se ves čas podi za svojim želodom, medtem ko je v risanki pripoved običajno spletena okoli dogodivščin trojice prazgodovinskih živalskih prijateljev: lenivca Sida, mamuta Mannyja in sabljastega tigra Diega. Ti se bodo tokrat vrnili v svoji največji pustolovščini doslej. Naravna katastrofa, ki zamaje zemeljske kontinente, jih loči od ostalega krdela, nazaj pa se lahko vrnejo le preko nevarnega morja. Za improvizirano ladjo – kajpak – uporabijo kar ledeno goro. Sledi-

jo pustolovščine, kjer se bodo morali spopasti z nevarnimi morskimi pošastmi in neusmiljenimi pirati. Za risanko pod okriljem 20th Century Foxa spet stoji Blue Sky (odgovoren tudi za letošnji film Rio), poleg zabavnih Scratovih dogodivščin z želodom pa lahko pričakujemo novo serijo iskrenega in prikupnega humorja.

Madagaskar 3

The Pirates! Band of Misfits

junij 2012

V priljubljenem Madagaskarju sledimo prigodam štirih junakov newyorškega živalskega vrta, prihodnje leto pa se bodo kosmati prijatelji lev Aleš, zebra Martin, žirafa Milko in povodna kobila Slavka med potjo domov, v varno in brezskrbno zavetje domačega živalskega vrta, znašli na potepanju po Evropi. Po dogodivščinah v drugem delu, ko so spoznavali svoje afriške korenine, se bodo priključili potujočemu cirkusu, kjer bodo srečali nove prijatelje: morskega leva, tigra in jaguarja. DreamWorksovo risanko bo tudi v tretje režiral Eric Darnell, scenarij pa je napisal Noah Baumbach (Čudoviti lisjak, 2009). Ustvarjalci obljubljajo, da se bo serija končala s stilom (in s pingvini, seveda).

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

julij 2012

marec 2012

Iz prestižnega animacijskega studia Aardman Animations od ustvarjalcev »stop-motion« animacij Kokoške na begu (2000) in Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca (2005), prihajajo v enaki tehniki narejene komične prigode ne ravno najbolj sposobnih piratov. Scenarij temelji na duhoviti pustolovski zbirki The Pirates britanskega pisatelja Gideona Defoea. Preko eksotičnih morij do meglenih londonskih ulic bomo sledili zabavnim pustolovščinam tolpe piratskega kapitana, nedvoumno poimenovanega Pirate Captain, ki ima le ene sanje: osvojiti naziv Pirat leta. Likom bodo glasove posodila znana imena, med drugim Hugh Grant, Martin Freeman in Salma Hayek. Posebnost filma pa bo v tem, da ga snemajo v tehnično zahtevni kombinaciji »stop-motion« in računalniško generirane animacije.


Priljubljena Disneyjeva risanka Levji kralj iz leta 1994 je letos doživela prenovo s skokom v tretjo dimenzijo. Septembra je tako ponovno obiskala ameriške kinodvorane in se pri tem zavihtela na prvo mesto lestvice gledanosti.

Pridejo še ... Poleg omenjenih animirank pa se nam naslednje leto obetajo še Dorothy of Oz številne druge. V družinskem muzikalu Dorothy of Oz se Dorothy in njen kuža Toto vrneta v pravljično deželo Oz, kjer nekdo prebivalce spreminja v lutke. Režiser Genndy Tartakovsky, ki si je sloves pridobil z risanima serijama Samurai Jack in Dexter's Laboratory, se nam bo predstavil z animirano komedijo Hotel Transylvania, zatočiščem klasičnih (filmskih) pošasti, kamor pa nehote zaide mladenič, ki se zaljubi v Draculino hčerko. Tim Burton, mojster temačnega in gotskega, bo v svoj novi »stop-motion« celovečerec predelal svoj kratki film Frankenweenie iz leta 1984 …

Hotel Transylvania

Frankenweenie

NAPOVEDUJEMO

Muppetki V kinu od 28. novembra 2011 Žabec Kermit, pujska Miss Piggy, medo Fozzie in ostala druščina se jeseni vrača na filmsko platno. Priljubljeni junaki, ki jih je pred več kot pol stoletja ustvaril Jim Henson, lutkarska in filmska legenda, se bodo morali spopasti s pokvarjenim poslovnežem, ki želi muppetsko gledališče zravnati z zemljo. Pod njim je namreč odkril nafto in sedaj je na muppetkih, da zberejo deset milijonov dolarjev, kolikor je potrebnih, da rešijo stavbo. Na pomoč jim priskočita največji oboževalec muppetkov Walter in njegov brat Gary (Jason Segel) s svojo punco Mary (Amy Adams). V zmesi igranega filma in lutkarskih vložkov lahko pričakujemo številne zabavne prigode, glasbene vložke in srečanja z mnogimi znanimi imeni. Film je posnel Disney, in to je prvi film z muppetki po dvanajstih letih.

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 5


Spisal: Filip Breskvar

V bližnji prihodnosti v boksarskem ringu ljudi zamenjajo borilni roboti, a jeklo za zmago ni vedno dovolj. Film o tem, kako odpisani »sparing« robot, nekdanji boksarski prvak in njegov odtujeni sin dokažejo, da je za zmago potreben predvsem pogum.

JEKLENA MOČ REAL Steel IGRAJO Hugh Jackman, Evangeline Lilly, Dakota Goyo, Kevin Durand, Anthony Mackie, Hope Davis, Phil LaMarr, James Rebhorn ... REŽIJA Shawn Levy SCENARIJ John Gatins po zgodbi Dana Gilroya in Jeremyja Levena ŽANR akcijska znanstvenofantastična drama DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 27. oktober 2011 TRAJANJE 127 min http://steelgetsreal.com/

F

uturistična športna drama o boksarskih robotih je bila osnovana na kratki zgodbi Jeklo (1956) plodovitega znanstvenofantastičnega pisatelja Richarda Mathesona (nazadnje smo v kinu videli adaptacijo njegove postapokaliptične srhljivke Jaz, legenda). Zgodba je bila na filmski trak prvič prenesena leta 1963 v kultni televizijski seriji Zona somraka, kjer se je lastnik boksarskega robota, zaradi pomanjkanja sredstev za popravilo mehanskega varovanca, sam preoblekel v jeklenega moža in se podal v neenak boksarski spopad. V celovečerni različici pa spremljamo nekdanjega boksarskega prvaka Charlieja (Hugh Jackman – štirje deli serije filmov Možje X), ki se nikakor ne znajde v

Hugh Jackman in robot Atom partner bolj uveljavljenim robotom, zato Charlie ne verjame v njegove borilne sposobnosti. Vendar neugledni Atom iz boja v boj dokazuje, da se v njem skriva nenadejana moč, kar tudi v Charlieju prebudi davno izgubljeni zmagovalni instinkt. Režiser Shawn Levy, ki se je uveljavil z uspešnicami Količinski popust, Rožnati Panter in Noč v muzeju, je želel v zgodbo vnesti pridih kultnih

svetu novih boksarskih pravil, v katerem so ljudi zamenjali jekleni roboti. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev skuša z odtujenim sinom Maxom (Dakota Goyo – mladi Thor) sestaviti robota, ki bi se lahko enakovredno kosal z najboljšimi na prvenstvu. Na Maxovo prigovarjanje se posvetita zavrženemu robotu Atomu, ki je vedno služil le kot sparing 6 | 216

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

boksarskih filmov Podivjani bik in Rocky. S tem namenom so filmski ustvarjalci zgradili delujoče modele robotov in na podlagi njihovih mehanskih gibov zasnovali posebne učinke. Nato so neusmiljene spopade v ringu posneli s pomočjo tehnike zajemanja gibov resničnih boksarjev in jih naknadno nadomestili z računalniško ustvarjenimi podobami robotov.


Za kuliso robotskih dvobojev je bila izbrana legendarna Fordova tovarna v Detroitu, zgrajena leta 1909, dom prve množične avtomobilske izdelave znamenitega Modela T (bolj znanega kot Pločevinasta Lizzie).

ROBOTI IN NJIHOVA ČUSTVA

SpominJa nas na > trilogija Transformerji, 2007–2011 > Nadomestki, 2009 > Rocky Balboa, 2006 > Jaz, robot, 2004

Čeprav sedma umetnost s franšizami Terminator (1984–2009) in Matrica (1999–2003) ne napoveduje mirnega sobivanja med ljudmi in roboti, so se na velikem platnu zvrstile tudi nekatere izjeme: človeško Transformerji: Temna stran meseca plat robotov je Harrison Ford odkrival v kultnem Iztrebljevalcu (1982), kriminalu se je zoperstavil Robocop (1987–1993), Steven Spielberg pa je v drami A. I. umetna inteligenca (2001) raziskoval čustva zavrženega androidskega dečka. Zaroto globalnih razsežnosti je v ZF srhljivki Jaz, robot (2004) s pomočjo čutečega jeklenega moža razkril Will Smith, najbolj ganljivo robotsko ljubezensko zgodbo pa je med kupi človeških smeti leta 2008 našel animirani Wall-E. V trilogiji Transformerji Michaela Baya pa se sklene nenavadno prijateljstvo med človekom in avtobotom.

Hugh Jackman – pojoči mišičnjak 43-letni avstralski di­plo­ mirani novinar se je po kratki karieri na televiziji v Hollywood prebil z vlogo mišičastega Wolverina v filmski trilogiji Možje X (2000– 2006). Po ljubezen- Možje X na začetku: Wolverine skem spogledovanju s Kate Ryan v romanci Kate in Leopold (2001) je kariero akcijskega junaka nadaljeval kot lovec na vampirje Van Helsing (2004). V bolj resne filmske vode je zaplul s spiritualnim Izvirom (2006) in z usodnim čarovniškim rivalstvom v srhljivi kriminalki Skrivnostna sled (2006) ter se z Nicole Kidman v epopeji Avstralija (2008) vrnil v domovino. V akciji Možje X na začetku: Wolverine (2009) je znova doživel metamorfozo v poraščenega mišičnjaka z jeklenimi rezili in istega leta kot voditelj podelitve oskarjev s plesom in petjem dokazal, zakaj je leta 2004 prejel nagrado tony za broadwaysko predstavo Deček iz Oza.


Spisal: Damijan Vinter

Priljubljena filmska zvezdnika Ben Stiller in Eddie Murphy združita moči v tej zabavno obarvani kriminalki. Skupina kolegov se, potem ko spozna, da jih je finančno prevaral prebrisani poslovnež, odloči oropati njegovo stanovanje.

Oropaj Bogataša TOWEr HEIST IGRAJO Ben Stiller, Eddie Murphy, Casey Affleck, Matthew Broderick, Téa Leoni, Michael Peña, Gabourey Sidibe, Alan Alda, Judd Hirsch ... REŽIJA Brett Ratner SCENARIJ Ted Griffin in Jeff Nathanson po zgodbi Adama Cooperja, Billa Collagea in Teda Griffina ŽANR akcijska komična kriminalka DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 3. november 2011 www.towerheist.net

K

aj dobimo, če pred kamerami združita moči najbolje plačana komična zvezdnika, za njo pa bdi eden komercialno najuspešnejših hollywoodskih režiserjev, specializiranih za akcijske komedije? Producenti kajpada zajamčen dobiček, gledalci pa zvrhano mero dinamično zabavnih prigod v duhu spektakularnih ropov. Josh (Ben Stiller) je že več kot desetletje upravnik ene najbolj luksuznih in naj-

Matthew Broderick, Ben Stiller in Eddie Murphy

Gabourey Sidibe bolje varovanih stanovanjskih zgradb v New Yorku. Njegovemu budnemu očesu ni skrito prav nič. Niti početje vplivnega bogataša z Wall Streeta, Arthurja Shawa, ki je zaradi suma kraje dveh bilijonov dolarjev v hišnem priporu. To samo po sebi ne bi bilo kaj problematično, če Shawovo početje ne bi ogrozilo Josheve pokojnine. Ker vse kaže, da se bo prebrisani poslovnež zasluženi kazni zaradi pomanjkanja

dokazov in (načrtne?) nesposobnosti sodnih mlinov elegantno izognil – kot nam je dobro poznano iz domačih logov! –, se Josh domisli drznega načrta: nekaj dni, preden bi naj bil oproščen obtožb, bo s pomočjo lahkomiselnega roparja Slida (Eddie Murphy) ukradel dejansko ukraden denar, ki ga Shaw skriva v skrbno varovanem stanovanju. Predrzna mladeniča sicer mislita, da do potankosti poznata zgradbo, a načrtovani podvig se kaj kmalu izkaže za mnogo zahtevnejšega, kot se je zdel na

Téa Leoni 8 | 216

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

prvi pogled. Tudi po zaslugi njunega amaterskega – in ne vedno najbolj usklajenega – pristopa … Loterijska kombinacija Stiller in Murphy v režiji Bretta Ratnerja (trilogija Ful Fas, Možje X: Zadnji spopad) je popestrena še z nekaj zvezdniki nižjega ranga, kot so Matthew Broderick, Tea Leoni in Alan Alda, omenimo pa še nastop osemindvajsetletne Gabourey Sidie, ki si je z vlogo v drami Precious kljub »nestandardnim hollywoodskim meram« lani prislužila nominacijo za oskarja.


Vloga detektiva Alexa Foleyja iz komične kriminalke Policaj iz Beverly Hillsa (1984) je najbolj prepoznavna vloga Eddija Murphyja iz osemdesetih. Film je bil tistega leta najbolj gledan film v ZDA. Zato ne preseneča, da sta mu v letih 1987 in 1994 sledili še dve nadaljevanji.

Stiller + Murphy

SpomINJa nas na > Državna varnost, 2003 > trilogija Oceanovih, 2001–2007 > Oropaj policijsko postajo, 1999

Eden je belopolt, drugi temnopolt. Ben Stiller je lani s filmom Njuna družina prvič prejel avtorski honorar v višini dvajsetih milijonov dolarjev, Eddieju Murphyju je to uspelo že deset let poprej s komedijo Dr. Dolittle. A ker veljajo v Hollywoodu stroga tržna pravila, so se pogajanja za plačilo tokrat iztekla v korist mlajšega. Šestinštiridesetletni Ben je »pokasiral« petnajst milijonov, štiri leta starejši Eddie pa samo polovico. Sicer pa sta oba že zgodaj kazala nadarjenost za izvabljanje smeha: Stiller pri desetih z 8 mm kamero, s katero je obeležil svoja maščevanja vsem tistim, ki so se spravljali nad šibkega fantiča, Murphy pa pri petnajstih z nastopi po barih in klubih. Medtem ko je imel prvi vzpodbudo za razvijanje komičnega talenta pri očetu, komiku Jerryju Stillerju, je bil drugi prepuščen samemu sebi, saj je očeta izgubil že v otroških letih, družina pa tudi ni kazala pretiranega navdušenja nad hobijem ambicioznega najstnika. Oba sta se dokazovala v znamenitem šovu Saturday Night Live in se preko številnih vlog prebila v sam vrh svetovno znanih

Dr. Dolittle (1998)

filmskih komikov. Medtem ko je Murphy znan po svojem prešernem nasmehu in v zadnjem času kameleonskem upodabljanju različnih likov v istem filmu, se je Stiller gledalcem priljubil kot nerodno simpatični junak, ki mu gre zmeraj – čisto po krivici! – vse narobe. Oba sta se specializirala za družinske komedije, ob tem pa je Murphy še danes priljubljen kot junak akcijskih, Stiller pa odštekanih komedij. Njeni tastari (2000)

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 9


Tintin s prijatelji odkrije sledi, ki vodijo k potopljeni ladji, na kateri naj bi bil zaklad. Vendar pa je pot prepredena z mnogimi nepričakovanimi zasuki. Skoraj fotorealistična animacija v Spielbergovi režiji naredi ogled za pravo filmsko doživetje.

Spisal: Samo Rugelj

Tintin in njegove pustolovščine: Samorogova skrivnost The Adventures of Tintin GLASOVI Daniel Craig, Jamie Bell, Simon Pegg, Nick Frost, Cary Elwes, Toby Jones, Andy Serkis ... REŽIJA Steven Spielberg SCENARIJ Steven Moffat, Edgar Wright in Joe Cornish po stripih avtorja Hergéja ŽANR animirana družinska pustolovščina DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 3. november 2011 www.tintin.com

O

bičajno je tako, da učenec posnema svojega učitelja, dokler ga, če se to sploh zgodi, seveda ne preseže. Če je ta učitelj Steven Spielberg, je ta naloga še težja, saj gre za najbrž najbolj znanega sodobnega filmskega režiserja, tvorca mnogih komercialnih filmskih presežkov od Žrela do Jurskega parka, dobitnika mnogih nagrad (denimo za Schindlerjev seznam), pomembnega producenta z Midasovim dotikom in stvaritelja mnogih presenetljivih filmov (denimo A. I. Umetna inteligenca, film, ki ga je Spielberg nasledil po Kubricku). Manj pogosto pa je, da se učitelj odpravi po poteh svojega učenca. Robert Zemeckis, režiser znanstvenofantastične trilogije Nazaj v prihodnost, je bil en od Spielbergovih učencev, ki je v procesu svojega filmskega razvoja iz klasičnih igranih filmov na začetku letošnjega tisočletja (nazadnje Brodolom in Potopljene sence) presedlal na animirane celovečerce, pri katerih je začel uporabljati t. i. tehniko »performance capture«, torej tehniko računalniškega zajemanja igralčevih gibov. Polarni vlak (2004), Beowulf (2007) in Božična pesem (2009 že v 3D) so bili njegovi trije izdelki v tem žanru, ki se je z Avatarjem do neke mere znašel v slepi ulici, zaradi česar se je Zemeckis sedaj vrnil h klasičnemu filmu (sedaj snema akcijko Flight). A ravno v tem času, nekako pred tremi leti, ko je se je napovedal ponoven vzlet tretje filmske dimenzije, se je za tovrstno animacijo ogrel Steven Spielberg, ki se je s svojim prijateljem, drugače tudi priznanim režiserjem, Petrom Jacksonom (Gospodar prstanov in King Kong) dogovoril, da bodo v tej tehniki, pospremljeni s 3D vizualizacijo, obudili enega najbolj znanih evropskih stripovskih junakov vseh časov, nade10 | 216

budnega in iznajdljivega belgijskega reporterja Tintina. Na začetku so načrtovali snemanje Tintinove trilogije, potem je bilo dogovorjeno, da bo Jackson posnel drugi del (sedaj je ta režiser sredi produkcije Hobitov), na koncu se je izkazalo, da bodo najprej dokončali prvi Tintinov film, po njegovem sprejemu v kinodvoranah pa se bodo odločili o njegovi filmski prihodnosti. Tako je pred nami adaptacija strip albuma Samorogova skrivnost, ki izkazuje vse odlike glavnih junakov, Tintina (za njegovo osnovo mu je bil Jamie Bell, najbolj znan kot Billy Elliot), njegovega zvestega prijatelja psa Švrka, kapitana Haddocka (v realnosti ga je odigral Andy Serkis, znan tudi kot Golum, King Kong, letos pa tudi izjemni Cesar v Vzponu Planeta opic), obenem pa prikaže tudi vse značilnosti te stripovske serije, ki temelji na eksotičnih pustolovščinah, drzni avanturi in inteligentnem Tintinovem odzivu na vsako situacijo. Samorogova skrivnost nam tako postreže z zgodbo, v kateri Tintin s prijatelji odkrije sledi, ki vodijo k potopljeni ladji, na kateri je bil kapitan prednik kapitana Haddocka. Ker naj bi bil na njej zaklad, se odpravijo, da bi jo poiskali, seveda pa je njihova pot prepredena z mnogimi nepričakovanimi zasuki. Fluidna kamera, skoraj fotorealistična animacija in zanesljiva Spielbergova režija ogled te risanke spremeni v doživetje, ki se že skoraj kosa s filmskim, obenem pa smo lahko veseli, da si bomo Tintina ogledali skoraj mesec dni pred Ameriko, kjer bo ta vizualni spektakel eden ključnih znanilcev letošnjih predbožičnih dni.

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

TINTIN V STRIPU Knjižne prigode junaka Tintina sodijo med napopularnejše evropske stripovske serije. Lik je leta 1929 ustvaril belgijski avtor Georges Rémi, bolj znan pod umetniškim vzdevkom Hergé. Naslovni junak Tintin je mlad časnikar, ki je hkrati tudi ne­utruden popotnik. Na dogodivš­činah ga spremlja kuža Švrk, kasneje pa se mu pridruži še vrsta junakov: godrnjavi kapitan Haddock ter detektiva Petek in Svetek. Tintin se pogosto znajde v težavah, toda s pomočjo prijateljev mu jih vedno uspe premagati. Strip je iz skromnih začetkov časopisne

otroške priloge zrastel v stripovkso serijo pod skupnim imenom Tintin in njegove pustolovščine, ki je bila prevedena v več kot 80 jezikov. Na voljo je 24 zvezkov, od tega jih je dvajset prevednih v slovenščino.


Spisal: Filip Breskvar

Priljubljena televizijska serija o dobrih vilah Winxicah in njihovih pustolovščinah v boju z zlobnimi čarovnicami Trixicami se v drugem celovečercu seli tudi na naša velika platna, tokrat pa bo za še več zabave poskrbelo 3D predvajanje.

Winx klub: Čarobna pustolovščina Winx Club 3D: Magic Adventure GLASOVI Irena Kogoj – Regina, Primož Forte, Nina Valič, Zvone Hribar, Mateja Ropoša, Maja Končar, Tinkara Končar, Violeta Tomič, Jure Mastnak ... REŽIJA IN SCENARIJ Iginio Straffi ŽANR animirani družinski film DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 20. oktober 2011 TRAJANJE 87 min www.winxclubthemovie.com

Spominja nas na > televizijska serija Winx klub, 2004–2011 > televizijska serija Sailor Moon, 1995–2000 > televizijska serija Princeska Tutu, 2002–2003 > televizijska serija Shakugan no Shana, 2005–2006

Z

KAJ JE WINX CLUB? Winx klub je skupina prijateljic, ki premorejo čarobne moči: Bloom prihaja s planeta Zemlje, Stella je princeska s planeta Solarij, Flora ima najraje naravo, Musa ljubi glasbo, Tecna se zanima za tehniko in nerada kaže svoja čustva, Layla pa je princesa z Androsa. Pravilne uporabe svojih moči se učijo na Alteji, najboljši šoli za mlade vile v magični dimenziji. Njihove največje nasprotnice so Trixice iz šole za čarovnice Cloudtower, ki skušajo Winxicam ukrasti skrivnostno čarobno moč. Winxice lahko vedno računajo na pomoč mini vil Pixic in predanih čarobnih ljubljenčkov, za ljubezenska spogledovanja pa skrbijo Specialisti, postavni fantje iz bližnjega internata. 12 | 216

godba o čarobni dimenziji, kjer moderne vile obiskujejo magično šolo, se je rodila leta 2004 pri naših zahodnih sosedih, v glavi in umetniških rokah Iginia Straffija. Televizijska serija je postala izjemno priljubljena med mlado generacijo in se je hitro razširila tudi v druge države. Iginio se je zgledoval predvsem po kultni seriji Sailor Moon, ki je v nasprotju z dominantno fantovskimi animiranimi liki v ospredje postavila pustolovščine prijateljic vil, njihovo odraščanje, šolanje in spoznavanje lepot prvih ljubezni. Po uspehu na malih ekranih (trenutno se predvaja na več kot 100 televizijskih mrežah po vsem svetu) se je serija leta 2007 s filmom Winx klub: Skrivnost izgubljenega kraljestva prvič preselila na velika platna. Naslednje leto so že pričeli pripravljati nadaljevanje, ki letos prihaja tudi v slovenske kinematografe. Na šoli za vile proslavljajo začetek novega šolskega leta, ko zlobne čarovnice Trixice napadejo in kljub čarobnim naporom vil Winxic uspejo izmakniti dragocen kompas razkritih skrivnosti. Na planetu Sparks Winxica Bloom uživa v novi vlogi princese, toda toga pravila in vsiljiva služinčad ji neusmiljeno parajo živce in ogrozijo zaroko s postavnim mladeničem Skyjem. Toda ker Trixice ne počivajo in kujejo novo zaroto, ki bi lahko Winxicam ukradla čarobne moči, mora Bloom znova

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

združiti moči s prijateljicami in se pogumno podati v številne čarobne pustolovščine. Za slovensko sinhronizacijo so poskrbeli Irena Kogoj – Regina (Bloom), Primož Forte (Sky), Nina Valič, Zvone Hribar, Mateja Repoša, Maja Končar, Violeta Tomič, Jure Mastnak idr.


Koko i duhovi distributer: Gustav film V kinu od 15. oktobra

FESTIVAL EVROPSKEGA IN MEDITERANSKEGA FILMA

2. festival evropskega in mediteranskega filma se bo letos odvijal od srede, 12., do nedelje, 16. oktobra, v Kolosejevem centru v starem mestnem jedru Kopra. V primeru lepega vremena bodo festivalske projekcije potekale tudi na prostem, in sicer na Titovem trgu v Kopru. Projekcije na prostem bodo brezplačne.

KOKO IN DUHOVI

Z

godba o času, ko otroške domišljije še niso okupirale računalniške igrice, temveč so se največje pustolovščine zgodile v resničnem svetu, nas popelje na napeto detektivsko avanturo zvedavega dečka Koka (Antonio Parač). Pogumni najstnik je z zvestimi prijatelji razkrinkal vaško kriminalno združbo, vendar ne more uživati v pozornosti medijev. S starši in sestro se preseli v mesto, v stanovanje pokojnega skopuha Vinceka. Kmalu se okrog njih začnejo dogajati nenavadne stvari in Koko je prepričan, da za vsem stoji Vincekov duh. Z novima prijateljema in zvestim psom Carjem se neustrašno loti raziskovanja Vincekove preteklosti.

Zabavna mladinska pustolovščina, začinjena s ščepcem jugoslovanske nostalgije, je bila posneta po istoimenskem romanu Ivana Kušana. Koko je eden najbolj znanih likov hrvaške otroške literature in pri naših sosedih uživa podoben kultni status kot pri nas priljubljeni Kekec. Film, posnet tudi v slovenski koprodukciji, je na puljskem filmskem festivalu prejel 6 nagrad, na ljubljanski premieri, 15. oktobra v Kinodvoru, pa bo poleg režiserja Daniela Kušana (ki je tudi sin avtorja knjižne predloge) prisotna večina glavnih mladih igralcev.

Vir: FEMF

Spisal: Filip Breskvar

V

različnih programskih sklopih bo letos prikazanih 20 filmov, ki prihajajo iz različnih držav »stare celine«. V tekmovalnem programu si bo občinstvo lahko ogledalo 9 filmov najnovejše evropske produkcije. Med filmi iz tekmovalnega programa bo mednarodna žirija izbrala zmagovalca, ki bo prejel nagrado zlati rog. Filme bo ocenjevala tudi mednarodna strokovna žirija kritikov FEDEORA. Pozornost bo namenjena turškemu filmu, ki se bo predstavil v posebnem programskem sklopu Fokus: turški film.

Posebnost letošnjega festivala bo otroška filmska matineja, kjer si bo moč ogledati ekološki dokumentarec Oceani in film Čudežno potovanje v Afriko. V poklon pokojnemu slovenskemu direktorju fotografije, Vilku Filaču, ki je bil navdih za ustanovitev Festivala evropskega in mediteranskega filma v Kopru, bodo predvajali film A(torzija) režiserja Stefana Arsenijevića. Ob projekciji švedskega dokumentarnega filma WikiUporniki: Dokumentarec, bo potekala okrogla miza na temo vpliva elektronskih medijev na družbeno dogajanje.


Spisal: Damijan Vinter

Najstnik Ren se z mamo preseli v podeželsko mestece, kjer sta glasna glasba in ples prepovedana. S somišljeniki se bo zavzel za ponovno uvedbo zaključnega srednješolskega plesa.

FOOTLOOSE FOOTLOOSe IGRAJO Kenny Wormald, Julianne Hough, Dennis Quaid, Ziah Colon, Ray McKinnon, Miles Teller, Ser'Darius William Blain, Patrick John Flueger, Andie MacDowell ... REŽIJA Craig Brewer SCENARIJ Dean Pitchford in Craig Brewer ŽANR romantična plesna drama DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 27. oktober 2011 TRAJANJE 113 min www.footloosemovie.com

Spominja nas na > Odpleši svoje sanje, 2006 > Cukrček, 2003 > Center Stage, 2000 > Footloose, 1984

V

eč kot petindvajset let je minilo, odkar je mladež prvič navdušil Footloose, še ena v nizu popularnih plesnih romanc, ki jo je Hollywood v duhu vsesplošne reciklaže sklenil prikazati v sveži luči. Ren McCormack ni najbolj srečen. Ko se z mamo preselita v zakotno podeželsko mestece, se težko privaja na majhno skupnost, ki nezaupljivo gleda na novega prišleka. Rena, navajenega mestnega vrveža, še najbolj zmoti pomanjkanje glasbe. Pri tem njegova uporniška narava trči ob konzervativni kodeks, ki prepoveduje ples in rock glasbo! Čeprav se večina dijakov, tudi duhovnikova hčerka Ariel, z njim strinja, si nihče ne upa oporekati

strogi prepovedi in trmastemu mladeniču ne preostane drugega, kot da se sam izpostavi. No, vrstniki na koncu vendarle zberejo toliko poguma, da Rena podprejo v njegovih naporih za »legalizacijo« zaključnega srednješolskega plesa … Najnovejšo verzijo Footloosa je že od samega začetka, segajočega v leto 2009, spremljalo precej namigovanj. Predvsem glede igralske zasedbe. Najprej je bil za vlogo Rena izbran v petju in plesu podkovani najstniški zvezdnik Zac Efron, nato Chace Crawford, junak mladinske TV-serije Opravljivka, nato pa Thomas Dekker, poznan kot mladi

PLESALO SE JE V 80-ih …

Vročica sobotne noči

Briljantina Fame

14 | 216

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

Sedemdeseta so se končala z razcvetom dinamičnih plesnih romanc, na čelu z Vročico sobotne noči (1977) in Briljantino (1978), po zaslugih katerih sta zablestela John Travolta in Olivia Newton John. Manj plesno in bolj resnobno je temu žanru v začetku osemdesetih sledil Fame (1980), drama o mladostnih ambicijah dijakov newyorške umetniške šole, ki je pripravila pot še trem razvpitim plesnim filmom. Pravzaprav trem ljubezensko uporniškim romancam z

John Connor iz TV-serije Terminator: Kronike Sare Connor. Za vlogo Ariel pa sta se med ostalimi potegovali Miley Cyrus in Amanda Bynes. Na koncu sta se v glavnih vlogah znašla dva, več ali manj, neznanca: sedemindvajsetletni Kenny Wormald in štiri leta mlajša Joanne Hough. Tudi na režiserskem stolčku je bil sprva predviden Kenny Ortega, podpisan pod vsemi tremi Gimnazijskimi muzikali, a je svoje mesto vsled ustvarjalnim nesoglasjem in zmanjšanemu proračunu – ta je naposled znašal »borih« trideset milijonov dolarjev! – prepustil štiridesetletnemu Craigu Brewerju. obilico plesa in prepoznavnimi glasbenimi hiti. V filmu Flashdance (1983) je Jennifer Beals kot odločna mladenka iz Pittsburgha, podnevi preživljajoč se kot varilka, uresni- Footloose čila svoje plesne ambicije, po glasbeni plati pa v spomi- Flashdance nu ostaja predvsem naslovna pesem Flashdance – What a feeling. Leto kasneje je sledil izvirni Footloose (1984), ki je vrata na stežaj odprl Kevinu Baconu, čez tri pa strastni Umazani ples (1987), v katerem sta svoje plesne (in delno erotične) sanje uresničila Patrick Swayze in Jennifer Grey.

Umazani ples


Spisal: Damijan Vinter

Po klasičnem romanu Alexandra Dumasa prihaja v kinematografe nova filmska predelava Treh mušketirjev. Tokrat bodo elitni vojščaki francosko krono prvič reševali v tretji dimenziji.

Trije Mušketirji The Three Musketeers IGRAJO Milla Jovovich, Ray Stevenson, Logan Lerman, Juno Temple, Orlando Bloom, Christoph Waltz, Matthew Macfadyen, Luke Evans ... REŽIJA Paul W. S. Anderson SCENARIJ Alex Litvak in Andrew Davies po romanu Alexandra Dumasa ŽANR romantična akcijska pustolovščina DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 20. oktober 2011 TRAJANJE 110 min www.threemusketeers-movie.com

P

oznamo jih pod imeni Porthos, Athos in Aramis – tri elitne vojščake, ki kralju Francije služijo kot najboljši mušketirji. Med razkrivanjem zarote sredi sedemnajstega stoletja, ki naj bi kralja vrgla s prestola, mušketirji naletijo na nadobudnega mladeniča d’Artagnana in ga vzamejo pod svoje okrilje. Četverica se družno poda na nevarno nalogo: preprečiti morajo zlobni načrt, ki ne bo ogrozil le prihodnosti francoske krone temveč celotne Evrope,

Spominja nas na > Legenda o Zorru, 2005 > Mož z železno masko, 1998 > Trije mušketirji, 1993 > Robin Hood – Princ tatov, 1991

pri tem pa si vzamejo čas še za prijateljske potegavščine in ljubezensko spogledovanje. Seveda ne med seboj, temveč s predstavnicami nežnega spola. Pri tem ima največ sreče najmlajši član pogumne četverice, ki se nesmrtno zaljubi v prelepo kraljičino spletično Konstanco … Kaj več kot ponovno obuditi klasični roman znanega francoskega pisatelja, ki je domišljijo bralcev razvnel tudi z maščevalnim Grofom Monte Cristom, je skorajda težko. A kljub temu se je režiser Paul W. S. Anderson, ki se je do sedaj posvečal bolj nasilnim in znanstvenofantastično

obarvanim izdelkom (Nevidno zlo, Alien proti Predatorju, Dirka smrti), pogumno spopadel z zanj novim žanrom. S soproducentom Jerryjem Boltom sta želela poveličati prelepo evropsko arhitekturo in ohraniti čimbolj avtentičen vtis prave kostumske drame, ki sta jo nadgradila z uporabo 3D tehnike. Tako so scenski delavci, da so napolnili »beneški kanal«, zgrajen v berlinskem studiu, porabili 260.000 litrov vode, orožarji so ročno izdelali več kot osemsto posameznih kosov orožja, frizerji in maskerke so se morali posvetiti tudi konjem, igralci v mušketirskih oblačilih pa so ume-


Trije mušketirji so se na platnu prvič pojavili že daljnega leta 1903. Šlo je za le nekaj minut ­dolg francoski nemi film, katerega kaluti veljajo danes za izgubljene. Nabolj znani film s temi junaki iz dobe nemega filma je naslov iz leta 1921 z zvezdo takratnega časa, Douglasom Fairbanksom. Hollywoodska Treh mušketirjev

Ray Stevenson, Matthew Macfadyen, Logan Lerman in Luke Evans

tnost sabljanja pridno vadili pod budnim očesom evropske prvakinje, Nemke Imke Duplitzer. Pred nami je torej še ena priredba mušketirskih junaštev s svežo igralsko ekipo – od Logana Lermana (ki se je z zgodovino spopadel že kot Percy Jackson), preko Mil-

le Jovovich in Orlanda Blooma, vse tja do avstrijskega oskarjevca Christopha Waltza (se spomnite nadvse antipatičnega nacista v Tarantinovih Neslavnih barabah?) in Danca Madsa Mikkelsena, ki je življenje grenil Jamesu Bondu v Casino Royalu.

zgodovina

Vse se je začelo z istoimenskim romanom Alexandra Dumasa, ki je izvirno izšel leta 1844. Na njegovi osnovi je zgodba o zvestih služabnikih kralja Ludvika doživela ničkoliko filmskih priredb, začenši s črno-belimi podobami iz srede tridesetih let prejšnjega stoletja. Pa omenimo najbolj znane ameriške. Leta 1948 sta kot Lady de Winter in mladi D'Artagnan blestela Lana Turner in Gene Kelly. V verjetno najbolj zvezdniški verzij iz leta 1973 so priljubljene zgodovinske junake upodobili Oliver Reed, Raquel Welch, Richard Chamberlain, Charlton Heston, Faye Dunaway, Michael York, Christopher Lee in Geraldine Chaplin. Najbolj sveža in ena najbolj zabavnih priredb pa sega v leto 1993. V njej so moči ob taktih pesmi All for Love moči združili Charlie Sheen, Oliver Platt, Keifer Trije mušketirji (1948) Sutherland in Chris O'Donnell.

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 17


Spisal: Filip Breskvar

Akcijski triler, posnet po resnični zgodbi bivšega člana elitnega britanskega vojaškega odreda SAS, gledalca popelje v svet profesionalnih morilcev, ki se jim med reševanjem ujetega prijatelja po robu postavi upokojeni mojster odstranjevanja sovražnikov.

Morilska elita Killer ELite IGRAJO Jason Statham, Clive Owen, Robert De Niro, Dominic Purcell, Aden Young, Yvonne Strahovski, Ben Mendelsohn ... REŽIJA Gary McKendry SCENARIJ Gary McKendry in Matt Sherring po knjigi Ranulpha Fiennesa ŽANR akcijska srhljivka DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 13. oktober 2011 TRAJANJE 105 minut www.killerelite.com

I

zkušena morilca Danny (Jason Statham) in njegov mentor Hunter (Robet De Niro) se po ponesrečeni akciji v Mehiki razideta. Danny se zaradi moralnih dilem odpove svojemu poklicu in odide v avstralsko pustinjo, kjer se naveže na simpatično sosedo Anne (Yvonne Strahovski). Na drugem koncu sveta omanski šejk britanskemu vojaškemu poveljstvu v zameno za smrt članov elitne vojaške skupine SAS, ki so ubili njegove sinove, ponudi naftno kupčijo. Hunter, ki bi moral izvesti aten-

SPOMINJA nas Na > Plačanci, 2010 > Zgube, 2010 > A-ekipa, 2010 > Misija: Nemogoče, 1996

Jason Statham in Robert De Niro tate, si premisli, vendar ga ujamejo in s tem prisilijo Dannyja, da se vrne in dokonča nalogo v zameno za prijateljevo življenje. Danny sestavi ekipo vrhunskih ubijalcev, ki mora poskrbeti, da umori izgledajo kot naključna smrt. Kot da to ni dovolj zahtevno, se morajo soočiti še s podobno iznajdljivo in neusmiljeno skupino odpadniških morilcev pod vodstvom bivšega vojaka SAS-a Spika (Clive Owen). Srhljivi spopadi na življenje in smrt pa so šele začetek krvavega pregona morilske elite.

Neizprosna zgodba pisatelja Ranulpha Fiennesa o kruti resnici prikritega vojaškega delovanja, tragičnem izdajstvu in neomajni predanosti je pritegnila pozornost režiserja Garyja McKendryja (leta 2005 med oskarjevimi nominiranci za kratki igrani film Everything in This Country Must). Izpostaviti je želel večplastnost glavnih likov, ki kljub svojemu umazanemu poklicu skušajo ohraniti osebna moralna načela. Ker se v spopadu različnih interesov tudi dobri možje nevede znajdejo na napač-


67-letni pisatelj Ranulph Fiennes se je po vojaški karieri posvetil raziskovanju sveta in si s pomočjo številnih odprav na Arktiko in Antarktiko uspel zagotoviti mesto v Guinnessovi knjigi rekordov kot največji trenutno živeči raziskovalec. RESNICA ALI FIKCIJA? Knjiga The Feather Men bivšega člana SAS-a Ranulpha Fiennesa je ob izidu leta 1991 dvignila veliko prahu, saj opisuje prikrito britansko vojaško sodelovanje v spopadih s komunističnimi uporniki v Omanu. Fiennes je trdil, da je bil tudi sam tarča elitne skupine morilcev, ki naj bi po naročilu omanskega šejka skušali s krvjo maščevati smrt njegovega 17-letnega sina. Fiennesu naj bi pomagala preživeti skupina odpadniških vojakov SAS-a, ki so se uprli dvoličnemu oportunizmu vojaškega poveljstva. Britansko ministrstvo za obrambo je zanikalo resničnost dogodkov in oseb, omenjenih v knjigi, toda arhivi britanskega udejstvovanja v Omanu so še vedno zapečateni.

prizorov so glavne igralce poučevali elitni vojaki britanskih posebnih enot SAS-a in ameriških mornariških tjulnjev. Vsakega izmed nekajminutnih akcijskih prizorov so vadili več tednov po več ur na dan, ni strani, je bila za prikaz njihovih dilem Statham in Owen pa sta večino spopadov potrebna prvovrstna igralska zasedba. Hla- posnela sama, brez uporabe dvojnikov. dnokrvni Jason Statham (Plačanci) je našel primernega nasprotnika v uglajenem Clivu Owenu (Dvojna igra), usodni trikotnik pa zaključuje veteran Robert De Niro (Odklenjen). Za večjo verodostojnost akcijskih

SMS NAGRADNA IGRA

Jeklena moč

POŠLJI PREMIERA MOC NA 6262!

1 x kapa 1 x USB ključ 1 x beležka 2 x tatoo nalepke 2 x nalepke 1 x nahrbtnik (vreča) 1 x obesek za ključe 1 x jopa za joging Nagrade podarja Cenex. V kinu od 27. oktobra! SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMSSTORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 10. OKTOBRA DO VKLJUČNO 28. OKTOBRA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 217, KI BO IZŠLA 9. NOVEMBRA 2011.

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 19


Spisal: Damijan Vinter

Uspešen založnik Will se z družino preseli v idilično staro hišo, ne vedoč, da je bilo njihovo domovanje nekoč prizorišče krutih umorov. Za nepojasnjenimi dogodki pa se skriva presenetljiva resnica.

sanjska hiša DREAM HOUSE IGRAJO Daniel Craig, Naomi Watts, Rachel Weisz, Marton Csokas, Elias Koteas, Jane Alexander ... REŽIJA Jim Sheridan SCENARIJ David Loucka ŽANR misteriozna srhljiva drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 13. oktober 2011 TRAJANJE 90 min www.dreamhousemovie.net

P

ravijo, da ima vsaka hiše svoje spomine. In svoje skrivnosti. To lahko na podlagi lastnih izkušenj potrdi tudi uspešen založnik Will (Daniel Craig), ki se nekega dne z družino preseli v staro hišo, ob tem pa ne ve, da je bilo njihovo novo domovanje nekoč prizorišče krutih umorov. Z drugimi besedami: v njej naj bi bile grozljivo umorjene mati in hčerki. Nič hudega sluteči Will skupaj s soprogo Libby in otrokoma odkrije, da se v hiši dogajajo nerazložljive in srhljive reči. Med raziskovanjem smiselne razlage mu na pomoč priskoči prijazna soseda Ann, ki naj bi poznala podrobnosti strašne tragedije. A vse skupaj se zdi kot še

Naomi Watts

Spominja nas Na > Amityville: Hiša groze, 2005 > Vsiljivci, 2001 > Hiša strahov, 1999

ena nočna mora brez pravega izhoda. Will z vsaRachel Weisz kim novim dnem spoznava, da bodo nepojasnjeni pojavi njega in njegovo družino pripeljali do roba blaznosti, hkrati pa ugotovi, da se je do podobnega zaključka dokopal tudi prejšnji lastnik zlovešče hiše … Sanjska hiša je še ena v vrsti psiholoških srhljivk z nadnaravnim pridihom, kar vliva upanje, da ne gre zgolj za še eno ceneno klišejsko grozljivko, sta igralska zasedba in režiser. Priznani irski filmski ustvarjalec Jim Sheridan je namreč ustvaril že pisan nabor kvalitetnih filmskih do- NAGRAJENCI NAGRADNiH IGer IZ PREDPREMIERE ŠT. 215 živetij, dasiravno naj bi tokrat zaradi zahtev stu- DEVIŠKI PLES SMRTI dia, ki so bila v nasprotju z njegovo umetniško Zoran Triglav iz Ljubljane, Ana Cergol iz Kopra, Mojca Ipavic iz Ljubljane, Robert Gabrijelčič vizijo, ne bil najbolj zadovoljen s končno verzi- iz Kanala, Savo Radjenovič iz Raven na Koroškem, Matija Krajnik iz Višnje Gore, Katarina Rednak iz Šoštanja, Ranko Vojvodić iz Ljubljane, Iztok Majhenič iz Ljubljane jo svojega dela. Njegove pomisleke sta delila tudi glavna igralca, Daniel Craig in Rachel Weisz, MEDVEDEK PU ki sta grozila z bojkotom tiskovne konference ob Tanja Moderc iz Nove Gorice, Ažbe Telban z Vrhnike, Doroteja Vračko iz Maribora, Sandra Popović iz Ljubljane, Hermina Lipar iz Velenja, Sandi Horvat iz Ljubljane, Neli nedavni ameriški premieri filma. Gostič iz Dola pri Ljubljani, Romana Dolinar iz Medvod, Katarina Kavčič z Vrhnike Kakorkoli, film, v katerem boste ob omenjeEN DAN ni zvezdniški dvojici prepoznali vsaj še Naomi Iza Strehar iz Moravč, Marija Cankar iz Domžal, Urban Likozar iz Naklega, Bojan Trunk Watts, bo kmalu prispel v kina in sami si boste iz Moškanjcev, Simona Hudoklin iz Šentjerneja, Maša Burjak iz Ljubljane lahko ustvarili mnenje, v kolikšni meri je SanjNAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI. ska hiša vredna Sheridanovega podpisa.

Jim Sheridan Eden najbolj znanih irskih režiserjev je bil rojen v Dublinu pred dobrimi dvainšestdesetimi leti. Pri triintridesetih letih se je preselil v Ameriko in nase prvič opozoril leta 1987 z odlično in z dvema oskarjema nagrajeno dramo Moja leva noga. Za to prestižno nagrado sta bila nominirana še dva od njegovih do sedaj posnetih osmih celovečercev, pri čemer Jim, ki rad sodeluje z Danielom Dayem Lewisom in skupino U2, kljub trem nominacijam kot režiser nikoli ni prejel zlatega kipca. Ne glede na to so tudi njegovi ostali naslovi 20 | 216

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

večinoma presunljive drame s prepoznavno irsko tematiko in svojevrstne filmske umetnine, zato filmi, kot so V imenu očeta (1993), Boksar (1997) in V Ameriki (2002), nesporno sodijo med tiste filme, ki bodo ostali dostojno zapisani v filmski zgodovini.

Moja leva noga

V imenu očeta

Boksar

V Ameriki


14. Festival slovenskega filma

Podeljene so nagrade za letošnje dosežke slovenskega filma

V

Avditoriju Portorož se je s tradicionalno podelitivijo nagrad za aktualne dosežke na področju slovenske filmske ustvarjalnosti zaključil 14. festival slovenskega filma. Prireditev v režiji Mateja Filipčiča je vodila Berarda Žarn. Slavljencem leta 2011 je bilo po odločitvi pet­članske strokovne žirije podeljenih 18 vesen – najvišjih nacionalnih nagrad s področja domače kinematografije, Stopova nagrada za najboljšega igralca ali igralko leta, Kodakova nagrada za najboljšo fotografijo in Kodakova nagrada za najboljši študentski film, nagrada podjetja Teleking za prejemnika vesne za najboljši kratki film ter nagrada občinstva. S posebnim priznanjem za najboljši film se je izrekla tudi tričlanska žirija slovenskih kritikov in publicistov. Z vesno za najboljši celovečerni igrani film je bil nagrajen Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, ki je žirijo prepričal z »nepričakovano izkušnjo čistega filma« in bil nagrajen še z dvema vesnama: za najboljšo režijo in najboljšo fotografijo. Celovečerec Izlet mladega režiserja Nejca Gazvode je prejel pet vesen, med drugim za glavno moško in žensko vlogo. Najboljši dokumentarni film je postal Aleksandrinke v režiji Metoda Pevca, nagrado za najboljši animirani film pa je prejel Last minute Špele Čadež.

Vir: FSF

Jan Cvitkovič

Nejc Gazvoda

NAGRADE PODELJENE VESNE: najboljši celovečerni film Arheo režiserja jana cvitkoviča NAjboljša režija JAN CVITKOvič za ARHEO NAJBOLJŠI SCENArij NEJC gazvoda za IZLEt najboljša glavna moška vloga jure henigman za izlet najboljša glavna ženska vloga nina rakovec za izlet najboljša stranska moška vloga jonas žnidaršič za kruha in iger najboljša stranska ženska vloga saša pavček za kruha in iger najboljša fotografija jure černec za arheo najboljša glasba rok pezdirc in urša golob (new wave syria) za izlet najboljša montaža nejc gazvoda in janez lapajne za izlet najboljši kratki film obisk režiserja mihE mazzinija najboljši študentski film dominik mencej za smeti najboljši dokumentarni film aleksandrinke režiserja metoda pevca najboljši animirani film last minute režiserke špele čadež najboljša kustumografija katja hrobat za kruha in iger najboljša scenografija duško milavec za oči, a lahko jaz šofiram najboljši ton julij zornik za oči, a lahko jaz šofiram vesna za posebne dosežke martin marion za stanje šoka

Metod Pevec

fotografije: Peter Irman

nagrada žirije slovenskih kritikov in publicistov izlet režiserja nejca gazvode nagrada občinstva kruha in iger režiserja klemna dvornika stopova nagrada za igralske dosežke leta 2011 jure heigman, nina rakovec in luka cimprič za izlet kodakova nagrada za najboljšo fotografijo sven pepeonik za lahko noč, gospodična kodakova nagrada za najboljši študentski film veter v meni režiserja borisa bezića praktična nagrada podjetja teleking obisk režiserja mihE mazzinija nagrada metoda badjure za življensko delo na področju filmskega ustvarjanja ljubo struna www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 21


Spisal: Aleš Cimprič

Ekipa znanstvenikov na Antarktiki izkoplje nezemeljsko bitje. Film, ki je uvod v istoimensko klasiko Johna Carpenterja iz leta 1982. Spominja nas na > Stvor, 1982 > The Thing from Another Planet, 1951

STVOR THE THING IGRAJO Joel Edgerton, Mary Elizabeth Winstead, Eric Christian Olsen, Adewale Akinnuoye - Agbaje, Ulrich Thomsen, Kim Bubbs ... REŽIJA Matthijs van Heijningen Jr. SCENARIJ Eric Heisserer po zgodbi Johna W. Campbella Jr. ŽANR grozljivka DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 27. oktober 2011 TRAJANJE 103 min www.thethingmovie.net

P

rihajajoči Stvor je spet eden izmed filmskih naslovov, s katerimi se hollywoodska filmska produkcija vrača k uveljavljenim filmom iz preteklosti. Tokrat gre za mojstrovino Stvor (1982) Johna Carpenterja s Kurtom Russellom v glavni vlogi, ki je premikala mejnike znanstvenofantastične grozljivke. In čeprav si novodobni film s predhodnikom deli enak naslov, tokrat ne gre za novo filmanje, ampak preddel, ki se konča tam, kjer se prične Carpenterjeva klasika.

Joel Edgerton

Mary Elizabeth Winstead Producenta Marc Abraham in Eric Newman (Zora živih mrtvecev), ki sta krivca, da bo nezemeljsko bitje ponovno strašilo v temi kinodvoran, sta bila namreč mnenja, da je izvirnik tiste vrste film, ki se ga ne da izboljšati. Namesto tega sta se odločila presenetiti z zgodbo, ki razkriva skrivnostne in strašljive dogodke v razponu treh dni v norveški raziskovalni bazi na Antarktiki, preden jo zapuščeno in brez preživelih najde ekipa Kurta Russella na začetku Carpenterjevega filma. Scenarij je prispeval Eric Haisserer, ki je pred tem podložil Brez povratka 5. Osrednjo vlogo je, da bi film ločil od mačističnega predhodnika, postavil v oči ženske protagonistke, saj vlogo paleontologinje dr. Kate Lloyd odigra Mary Elizabeth Winstead (Brez povratka 3, Scott Pilgrim proti vsem). Kot strokovnjakinjo jo povabijo na Antarktiko, kjer v ledu najdejo nečloveško

bitje. Družbo ji dela tudi pilot Carter (Joel Edgerton, kmalu ga bomo videli v hvaljeni športni drami Warrior), medtem ko so za večino ostalih prebivalcev baze za pristnost povabili kar norveške igralce. Sredi snega odkrijejo, da so izkopali nekaj nevarnega, stvor namreč lahko privzema identiteto ljudi, to spoznanje pa med raziskovalce poleg boja za preživetje prinese še sumničavost in nezaupanje. Pod režijo se je v svojem prvencu podpisal Matthijs van Heijningen jr., ki se je pred tem uveljavil kot režiser oglasov. Glavno vodilo mu je bilo, da ohrani podobo izvirnika, ki je postavil standard posebnih učinkov s pomočjo protetike. Tako se tokrat niso hoteli pretirano zanašati na računalniško generirane učinke, ki so imeli zgolj dopolnilno vlogo. Film so tako skušali približati sodobnemu gledalcu, ob tem pa niso hoteli razočarati ljubiteljev izvirnika.

STVOROVA ZGODOVINA

film dvignila daleč nad takratni B-filmski videz znanstvenofantastičnih filmov, posnet pa je bil v duhu časa, strahu pred hladno vojno. Carpenter se je kasneje pri svoji različici bolj Leta 1938 je ameriški pisatelj John W. Campbell Jr. v verno opiral na knjižno predlogo kot Hawks in je tematiko reviji Astounding Science Fiction (priznani šundovski reviji, paranoje prenesel pred neznanega vsiljivca v človeški skuki objavlja zgodbe s področja znanstvene fanpini. Film ob izidu ni bil uspešnica – verjetno posledica dejtastike in izhaja še danes) objavil stva, da je prišel na spored dva tedna po Spielbergovem novelo Who Goes There?, v kateri E. T. vesoljčku –, a si je skozi čas pridobil naziv kultnega skupina raziskovalcev na Antarktiki najde padlo neznano leteče plovilo. Poleg tega filma. Letošnja verzija je tako že tretja filmska upodobitev stvora. najdejo tudi kreaturo, ki lahko prevzame telo človeka, z osebnostjo in spominom vred. Leta 1951 je Stvor (1982) bila novela pod okriljem Howarda Hawksa prvič prirejena v film The Thing from Another World. Zgodba je bila umeščena na Arktiko, kjer ameriška vojaška postaja odkrije strmoglavljeni leteči krožnik z zamrznjenim bitjem. Odvlečejo ga v postajo, kjer začne morilski pohod. Odlična režija in tempo sta 22 | 216

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

The Thing from Another World (1951)


Spisal: Aleš Cimprič

Režiser Steven Soderbergh se z realističnim filmskim prikazom loti vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi svet zajela globalna pandemija.

KUžna nevarnost CONTAGION IGRAJO Matt Damon, Marion Cotillard, Kate Winslet, Gwyneth Paltrow, Jude Law, Laurence Fishburne, Bryan Cranston, Jennifer Ehle ... REŽIJA Steven Soderbergh SCENARIJ Scott Z. Burns DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution ŽANR akcijska znanstvenofantastična srhljivka PREMIERA 20. oktober 2011 TRAJANJE 105 min http://contagionmovie.warnerbros.com

R

ežiser Steven Soderbergh (Erin Brockovich, trilogija Oceanovih) letos prihaja na filmsko platno z razburljivim in resničnim prikazom stanja, do katerega bi utegnilo priti, če bi človeštvo zajela hitra in neznana smrtonosna bolezen. Tematika je dandanes še posebej aktualna, saj v časopisih pogosto beremo o nevarnih nalezljivih boleznih, človeštvo pa še nikoli ni bilo tako mobilno, zato lahko klice hitro prenaša iz kontinenta na kontinent. In prav med potovanjem na letalu se je porodila ideja za film, s predpostavko, kako ranljivi smo ljudje na javnih mestih, če posredno ali

neposredno pridemo v kontakt z okuženim človekom. Pri izdelavi scenarija je bilo glavno vodilo, da se ta, čeprav gre za izmišljeno zgodbo, osredotoči na realistični prikaz dogodkov, ki bi sledili, če bi svet zajela globalna pandemija. Tako je pri filmu sodelovala vrsta zdravstvenih strokovnjakov za nalezljive bolezni, ki so skrbeli za verodostojnost zgodbe. Soderbergh je v filmu uporabil mozaični pripovedni koncept, ki smo ga pri njem videli že nekajkrat, denimo tudi pri Preprodajalcih, pri čemer tudi tu vrhunska igralska zasedba pokrije vloge samostojnih zgodb. Te se združijo v celoto prek povezanosti poti virusa prek predmetov, ki jih ljudje prijemajo v roke.

Beth (Gwyneth Paltrow) se iz poslovnega potovanja vrne domov k možu (Matt Damon) in kmalu podleže neznani bolezni. Pomočnik direktorja Centra za preprečevanje bolezni (Laurence Fishburne) se mora odločiti, ali je treba o tem obvestiti javnost. Kate Winslet odigra raziskovalno zdravnico, ki se prva odpravi na teren, Marion Cotillard pa kot epidemiologinja skuša prek rekonstrukcije Bethinega potovanja odkriti »pacienta nič«, prvega bolnika s smrtonosnim obolenjem. Bolezen se širi, neodvisni novinar (Jude Law) pa s svojim poročanjem širi preplah in povzroča masovno histerijo, ki je prav tako nevarna kot virus. Napeta in srhljiva drama, kjer ni vprašanje, ali se lahko kaj podobnega zgodi, temveč kdaj se bo zgodilo.

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 23


Spisal: Aleš Cimprič

Tretje nadaljevanje filmskega fenomena, ki je z nizkim proračunom polnil kino­ dvorane po celem svetu. V stilu lažnega dokumentarnega filma posneta grozljivka bo razkrila ozadje dogodkov, ki smo jim bili priča v predhodnikih.

PARAnormalno 3 Paranormal activity 3 IGRAJO Katie Featherston, Sprague Grayden, Mark Fredrichs, Lauren Bittner ... REŽIJA Henry Joost in Ariel Schulman SCENARIJ Christopher B. Landon po likih Orena Pelija ŽANR grozljivka DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 20. oktober 2011 www.paranormalmovie.com

T

udi če niste ljubitelj grozljivk, ste verjetno že slišali za film Paranormalno (2007). Gre za pravi filmski fenomen, posnet v stilu lažnega dokumentarca, ki je z mikroproračunom petnajst tisoč dolarjev po svetu prinesel skoraj dvesto milijonov dolarjev prihodka, solidno pa se je v kino­dvoranah odrezalo tudi lansko nadaljevanje. Oba filma Paranormalno povezuje sorodstvena vez. V prvem filmu smo spoznali Katie, ki se s svojim fantom naseli v novo hišo. Ponoči ju obiskujejo nadnaravne sile, ki postajajo vedno bolj nasilne. Podobno se godi njeni sestri Kristi v Paranormalno 2, kjer je z družino vred tarča podobnega nepojasnjenega fenomena, kar namiguje, da nista naključni žrtvi. Tretji del niza bo poskušal razjasniti to skrivnost, saj se bo vrnil v čas osemnajst let pred dogodke v prvem delu, torej v leto 1988, ko naj bi sestri v otroštvu doživeli nekaj travmatičnega. Režiserski duet Henry Joost in Ariel Schulman (Catfish, 2010) zopet obljublja srh zbujajoče »domače posnetke«, ki se bodo, kakor je to že stalnica v seriji Paranormalno, stopnjevali še s psihološko napetostjo.

24 | 216

Paranormal Activity 2: Tokyo Night

Katie (Katie Featherston)

Kristi (Sprague Grayden)

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

Ste vedeli, da je Paranormalno dobil kar dva neposredna naslednika? Paramount, nosilec pravic za blagovno znamko Paranormalno, je namreč japonski produkcijski hiši omogočil, da naredi še svojo različico nadaljevanja, ki se celo pove-

zuje z izvirnikom. Zgodba sledi mednarodni študentki Haruki Yamano, ki se vrne domov na Japonsko, in to potem, ko si je v avtomobilski nesreči v San Diegu (sicer izvirnem mestu dogajanja) poškodovala obe nogi. Haruki pa domov sledi še nekaj bolj temačnega, in ker se v hiši začno dogajati nenavadni dogodki, njen brat začne ponoči snemati s kamero …


Spisal: Matic Večko

Star pregovor, ki pravi, da je čas denar, dobi v znanstveno­ fantastični srhljivki z Justinom Timberlakeom v glavni vlogi nov in zelo otipljiv pomen.

Trgovci s časom IN TIME IGRAJO Justin Timberlake, Amanda Seyfried, Johnny Galecki, Olivia Wilde, Alex Pettyfer, Cillian Murphy ... REŽIJA IN SCENARIJ Andrew Niccol ŽANR kriminalna znanstvenofantastična srhljivka DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 3. november 2011 www.intimemovie.com

V

ne preveč oddaljeni prihodnosti je človek nevtraliziral gen za staranje in tako dosegel nesmrtnost. Ker pa ta opevani dosežek ni najbolj praktične narave, se je domislil sicer ne najbolj izvirne, zato pa zelo učinkovite rešitve. Čas je postal nova valuta in ljudje živijo le do dopolnjenega šestindvajsetega leta, nakar si morajo dodaten čas dokupiti. Bogati tako lahko živijo neskončno, medtem ko se ostali grebejo za dodatne dneve, ure in minute. Reven mladenič Will (Justin Timberlake – Prijatelja samo za seks) po nenavadnem naključju prejme neprecenljivo bogastvo – sto let življenja. Kljub temu ne uspe pomagati svoji materi Rachel (Olivia Wilde –

Justin Timberlake in Amanda Seyfried Tron), poleg tega pa ga osumijo še umora in znajde se na begu pred agencijo varuhov časa pod vodstvom brezčutnega agenta Leona (Cillian Murphy – Izvor). Willovo razočaranje se sprevrže v bes, zato ugrabi hčerko premožnega poslovneža (Amanda Seyfried – Rdeča kapica) in se odloči upreti sistemu. Novozelandski režiser Andrew Niccol morda (še) ni med najbolj zvenečimi hollywoodskimi imeni, kljub temu pa njegova filmografija zajema same solidne naslove. Po filozofsko naravnanem ZF prvencu Gattaca (1997) je prispeval scenarij za Trumanov šov (1998), ki ga je režiral njegov rojak Peter Weir, v satirični komediji Simone (2002), ki jo je poganjal Al Pacino,

obra­čunaval s hollywoodsko zvezdniško kulturo, nato spisal scenarij za Spielbergov Terminal (2004), nazadnje pa smo na platnih videli njegovega Gospodarja vojne (2005) z Nicolasom Cageom. Za njegove filme je značilna pronicljiva kritičnost, vsi pa nosijo tudi močan avtorski pečat, saj so posneti po njegovih lastnih scenarijih.

www.premiera.si | 12. oktober–8. november 2011 |

216 | 25


Spisal: Filip Breskvar

Mali vohuni se po desetletju mirovanja vračajo na novo nevarno misijo, ki bo s pomočjo 3D predvajanja in inovativnih vonjav aromaskopa radovedne mlade agente popeljala v povsem nove dimenzije boja z zlobnimi silami uničevalcev časa.

Mali vohuni: V vrtincu časa 4D Spy Kids 4: All the Time in the World 4D IGRAJO Jessica Alba, Rowan Blanchard, Mason Cook, Joel McHale, Jeremy Piven ... REŽIJA IN SCENARIJ Robert Rodriguez ŽANR akcijska pustolovščina DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 6. oktober 2011 TRAJANJE 89 min http://spykidsmovie.net/

S

cenarist in režiser Robert Rodriguez se po številnih akcijskih uspešnicah (Mesto greha, Bilo je nekoč v Mehiki, Planet terorja) vrača k svojim filmskim koreninam, vendar razlog ne bi mogel biti bolj nenavaden. Na snemanju njegovega zadnjega filma Mačeta je Rodriguez opazil, kako je Jessica Alba tik pred snemanjem menjala plenico hčerki, in rodila se je ideja o mami – vohunki, ki poleg preganjanja hudobcev skrbno vzgaja otroke. Ker izvirna igralska zasedba Malih vohunov ni bila več ravno majhna in

Spominja nas na > Mačke in psi: Maščevanje gospe muce 3D, 2010 > G-Force 3D, 2009 > Morski deček in deklica iz lave 3D, 2005 > trilogija Mali vohuni, 2001–2003

mlada, je Rodriguez Albi preskrbel nov filmski naraščaj, sedaj že odrasle Male vohune pa je spretno prepletel v smiselno nadaljevanje izvirne zgodbe. Življenje na videz povsem običajne Marisse (Jessica Alba) je vse prej kot zabavno, saj se mora poleg težav z uporniškima posvojencema Rebecco (Rowan Blanchard) in Cecilom (Mason Cook) soočiti tudi s ponovno vključitvijo v mrežo vohunov. Čeprav se je zaradi družinskega življenja odpovedala uspešni vohunski karieri, se mora zaradi nove nevarnosti, ki utegne za vedno spremeniti okvire časa in uničiti človeštvo, znova spopasti z zlobnimi si-

lami. Ko posvojenca odkrijeta njeno skrivnost, se odločita pridružiti mreži vohunov. Vendar ju nič ne more pripraviti na soočenje nadnaravnih razsežnosti in na številne pasti, ki ju čakajo. Film bo poleg 3D predvajanja popestrila še ena – četrta dimenzija vohanja filmskega dogajanja, saj bodo gledalci poleg vstopnice prejeli kartico aromaskop z različnimi številkami. Ob znaku na filmskem platnu bo gledalec podrgnil ustrezno številko in sprostile se bodo vonjave, ki bodo gledalca s pomočjo vonjav popeljale v središče dogajanja na velikem platnu.

Arena Play & Party ponovno na sceni! Poletne počitnice so za nami in čas je za novo sezono koncertov, karaok ter športnih prenosov. V Areni Play & Party, ki se nahaja nasproti ljubljanskega Koloseja, se bodo lahko obiskovalci zabavali ob izbrani glasbeni in gostinski ponudbi.

Ne zamudite oktobrskega dogajanja s koncertom skupine POP DESIGN, ki bo 22. 10., ter FHM zabave, ki bo 15. 10. Kot vsako leto pa bo tudi letošnja sezona v znamenju izbora glasbenih talentov, ki jo odpirajo uvodne karaoke v soboto, 29. 10.

Seveda pa bo poskrbljeno tudi za vse ljubitelje športnega dogajanja. Na www.arena.si lahko dnevno sledite napovedim prenosov tekem v živo, ki si jih boste lahko v najboljši družbi ogledali na velikem platnu.

Vstop na dogodke je prost.

Odločitev je tvoja – si play ali party? Več na: www.arena.si 26 | 216

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

Vir: Kolosej


Spisal: Matic Večko

Aleksandrinke NASTOPAJO Matilda Vidma, Doroteja Arčon, Lidija Susič, Marija Pirnat, Sabina Šušmelj, Danilo Skomina, Marija Saksida, Magda Ibrahim, Vana Silič ... REŽIJA IN SCENARIJ Metod Pevec ŽANR dokumentarni film PREMIERA 5. oktober 2011 TRAJANJE 94 min

K

o so se evropski podjetniki v 19. stoletju naselili v Aleksandriji in Kairu, se je številnim slovenskim dekletom iz revne spodnje Vipavske doline ponudila možnost krvavo potrebnega zaslužka. Odpotovala so v Egipt, kjer so se zaposlila kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje in guvernante, doma pa postale znane kot aleksandrinke. Izseljevanje je kmalu postalo množično in organizirano

ter se je razvilo v več kot stoletno ekonomsko migracijo žensk, ki ji pri nas ni primere. To poglavje iz naše zgodovine osvetljuje izvrsten dokumentarni film Metoda Pevca – v prejšnji številki je bil predstavljen njegov novi igrani celovečerec Lahko noč, gospodična –, ki je ob predvajanju na minulem 14. FSF-ju naletel na čustven odziv in bučen aplavz gledalcev. Dobro uro in pol dolga pripoved je spletena iz pričevanj še živečih aleksandrink, njihovih varovancev, otrok in raziskovalcev tega fenomena. Mreža zgodb se razprostira od Vipavske doline, preko Egipta, Velike Britanije, do ZDA in celo daljne Avstralije. Med drugim izvemo, da je aleksandrinka vzgajala nekdanjega generalnega sekretarja OZN Butrosa Butrosa Galija, skrbela za egiptovsko kraljico in »zakrivila« petje slovenske otroške pesmice na državniški večerji z Billom Clintonom. Ena najbolj osupljivih pa je gotovo zgodba o skrivnostni lepotici Joži Sedmak,

ki je postala najbogatejša ženska v Egiptu in celo navdihnila nekatere prizore v znanem romanu Aleksandrijski kvartet Lawrenca Durrella. Čeprav dokumentarni film ne skopari z zgodovinskimi dejstvi,

njegovo jedro predstavljajo intimne izpovedi aleksandrink, njihovih mož, varovancev, ki so jim bile »dade« ali varuške pogosto mnogo bližje kot biološke matere, predvsem pa otrok, ki so jih aleksan-

drinke pustile za sabo in jih s tem prikrajšale za materinsko ljubezen in otroštvo ter jih za vedno psihološko zaznamovale. Čustveni naboj se proti koncu vse bolj stopnjuje in pripoved, podložena s sugestivno minimalistično glasbeno podlago Alda Kumarja, v izteku z emocionalno zanko krepko zadrgne gledalčevo grlo in orosi še tako neobčutljivo oko.


Spisal: Matic Večko Spisal: Matic Večko

Les amours imaginaires distributer: Demiurg V kinu od 13. oktobra

LURD

Namišljene ljubezni

K

anadčan Xavier Dolan je svoj prvenec Ubil sem svojo mamo (2009) posnel že pri rosnih dvajsetih letih, na 20. Liffu pa je bil razglašen za zmagovalca po izbiri občinstva. V tokratnem filmu pa se je lotil zapletenega razmerja, v katerega so vključeni trije akterji. Francis (Dolan) in Mary sta dobra prijatelja, ki na zabavi spoznata privlačnega Nicolasa. Še preden utegneta drug drugemu flegmatično zaupati svoj odpor do »domišljavega Adonisa«, kot ga označi Mary, sta vanj oba do ušes zagledana. Tudi Nicolas se zdi obema naklonjen in počasi postanejo neločljiva trojica. Postopoma oba zaljubljenca postajata vse bolj obsedena s predmetom svojega

28 | 216

Lourdes distributer: Demiurg V kinu od 20. oktobra

poželenja in pričneta tekmovati za njegovo pozornost z razkošnimi darili in premišljenimi pozornostmi, kmalu pa pod noge poletijo tudi prva polena. Nicolas se medtem na videz nedolžno sonči v njuni naklonjenosti in obema pošilja precej dvoumne signale. Napetost doseže vrhunec na izletu do podeželske koče, kjer med Francisom in Mary pride do prve odkrite in burne konfrontacije. Dolan v svojem drugem filmu kljub mladosti osupne s suverenostjo in izdelanostjo svojega vizualnega izraza, ki je hkrati premišljen, a še vedno lahkotno eksperimentalen, ter dokazuje, da gre za režiserja, na katerega velja v prihodnosti še kako računati.

| 12. oktober–8. november 2011 | www.premiera.si

L

eta 1858 se je v bližini Lurda najprej začela prikazovati Devica Marija, nato pa so se tam zvrstili še številni primeri ozdravljenj. Mestece je postalo slavno romarsko središče, ki danes velja za sinonim čudeža. Christine (Sylvie Testud) je mlada ženska priklenjena na invalidski voziček, ki z romarsko skupino prispe v Lurd. Ležerni ritem ogledov, obiskov kopališč in maš se poruši neke noči, ko Christine na videz čudežno ozdravi. To sproži vrsto reakcij, ki segajo od osuplosti in občudovanja do nejevernosti in zavisti, največja uganka med ostalimi romarji pa ostaja vprašanje, zakaj je bila božje milosti deležna prav Christine, ki nikakor ne spada

med najbolj pobožne in goreče obiskovalce Lurda. Lurd avstrijske režiserke Jessice Hausner je enigmatičen film, v katerem lahko nekaj zase najdejo tako verniki kot tudi tisti, ki jim krščanstvo in vera nista ravno najbližja. Prvi bodo v njem opazili spoštljiv in s predsodki neobremenjen prikaz romarske kulture, drugi pa bodo gotovo zaznali subtilno satiričen podton in prefinjeno dozo črnega humorja. Prav ideološka neobremenjenost in odprtost različnim interpretacijam sta morda dve od največjih odlik filma, ki s svojo idejno ostjo vseskozi ostaja izrazito večplasten in zmuzljiv. Film je na festivalu v Benetkah leta 2009 prejel nagrado FIPRESCI.


NASLOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

Deviški ples smrti

l

En dan

l

Johnny English 2

l

Kateri je pravi?

l

Lahko noč, Gospodična

l

Medvedek Pu

l

Noč Morskih psov 3D

l

oskrbnik

l

Prijatelja samo za seks

l

smrkci

l

ta nora ljubezen

l

Turneja

l LEGENDA:

Zgodba o dveh bratih, ki sta odraščala v različnih družbenih sistemih. Po dvajsetih letih ju združi strast do plesa, na plano pa privrejo pozabljene duševne brazgotine in ljubezenska hrepenenja. Zgodba sledi življenju Emme (Anne Hathaway) in Dexterja (Jim Sturgess) vsako leto na isti dan od dneva, ko sta prvič skupaj preživela noč. Posneto po istoimenski knjižni predlogi. Priljubljen angleški komik Rowan Atkinson se zopet vrača v vlogi nerodnega in zmedenega tajnega agenta Johnnyja Englisha. V zabavni komediji bo poskušal preprečiti atentat na kitajskega premiera. Je število preteklih partnerjev pomembno pri iskanju življenjskega sopotnika? O tem se sprašuje Anna Faris v romantični komediji o iskanju »pravega« in odkrivanju lastnega zadovoljstva. Najnovejši film Metoda Pevca nam slika svet zapletenih odnosov zakonskega življenja. Samo in Hana s hčerko dajeta vtis idelane dru­­ži­­ ne. Toda pod površjem tlijo nezaupljivost, laži in skoki čez plot. Medvedek Pu se s prijatelji poda na novo pustolovščino v Stoletno hosto. Kar se prične kot iskanje lonca medu, se sprevrže v dogodiv­ ščino, ko četica junakov išče človeškega prijatelja Christopherja. Skupina študentov se za brezskrbni vikend odpravi na otoček slanovodnega jezera. Toda tam jih namesto divje zabave in vodnih športov pričakajo nevarni morski psi. Oskrbniku živalskega vrta (Kevin James – Dilema, Odrasli) živali z nasveti za dvorjenje pomagajo pri osvojitvi njegove ljubezni. Zabavna pustolovščina o prijateljstvu med človekom in živalmi. Dylan (Justin Timberlake) in Jamie (Mila Kunis) službeno poznanstvo nadgradita s posteljnimi aktivnostmi brez obveznosti. Toda zadeve se zapletejo, ko se začno prebujati čustva. Junaki priljubljene risane serije se po nesrečnem naključju znajdejo v urbanem New Yorku v družbi nič hudega slutečega para. Zlobni coprnik Gargamel in njegov maček Azrael jim seveda sledita. Ko Calu (Steve Carell) žena prizna razmerje s sodelavcem, ob utapljanju žalosti v alkoholu spozna Jacoba (Ryan Gosling). Ta ga z napotki o dvorjenju pospremi v objem privlačne Kate (Marisa Tomei). Zvezda francoskega filma Mathieu Amalric se nam predstavi s komično dramo o zrelih plesalkah nove burleske in njihovem producentu na turneji po odmaknjenih krajih. Canska nagrada za najboljšo režijo.

OCENA

SR FB MV

SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.



Predpremiera 216