Issuu on Google+

CM Y B

CM Y B

CM Y B

CM Y B

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost

Broj 3 godina XXI

Dnevniot centar - PORAKA Skopje dobi donacija od {vedskiot klub

“LIONS - Gathenheim” Pretstavnikot na {vedskiot klub “LIONS - Gathenheim” od Geteborg – [vedska, g-dinot Svetozar Spasi}, koj e po poteklo od Makedonija, pri svojata poseta na rodnata zemja vo tekot na juli 2008 godina, vospostavi kontakt so Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost PORAKA Skopje. Na na{e golemo zadovolstvo, otkako go poseti dnevniot centar – PORAKA Skopje i se zapozna so aktivnostite koi se realiziraat vo ovaa servisna slu`ba, g-dinot Spasi} odlu~i da donira nov golem fri`ider, koj be{e prioritetna potreba za dnevniot centar, poradi dotraenost i neupotreblivost na stariot.

CM Y B

CM Y B

Upatuvame golema blagodarnost do g-din Spasi} i do “LIONS Gathenheim” so nade` deka sorabotkata i poddr{kata od nivna strana }e prodol`i vo idnina.

Skopje, Septemvri 2008 godina CM Y B

CM Y B


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

S O D R @ I N A 2. strana Evropskata komisija predlaga nova direktiva za antidiskirminacija 3. strana Evropski inicijativi za obezbeduvawe dostoinstven `ivot 4 i 5. strana Klu~ni elementi na sistem za poddr`ano donesuvawe odluki 6 i 7. strana Rezolucija - ^ekor napred 8, 9 i 10. strana EASPD - Dokument za pozicija za strategii za servisni slu`bi 11. strana Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje 12 i 13. strana Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA 14 i 15. strana Sportsko - rekreativni aktivnosti za korisnicite na dnevnite centri 16. strana Na{a stranica CPLIP - PORAKA Skopje dobi donacija od {vedskiot klub “LIONS - Gathenheim” “PORAKA” Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA Glasiloto izleguva sekoi 3 meseci Glaven i odgovoren urednik: Violeta Dimoska Ureduva~ki odbor: Vasilka Dimoska Vlado Krstovski Maja Gacoska Grafi~ko oblikuvawe i pe~at: Data Pons, Skopje Tira` 1.000 primeroci Septemvri 2008 god. Broj 3, god. XXI Adresa na RCPLIP - PORAKA: ”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje; tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60 E-mail: poraka@mt.net.mk Web: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kultura na RM, so odluka 07-2613/2, za glasiloto PORAKA se pla}a povlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebuvanata terminologija vo odredeni napisi od odredeni avtori ne go odrazuvaat oficijalnoto mislewe i stavovi na RCPLIP - PORAKA

2

Inicijativi na evropsko nivo

Evropskata komisija predlaga nova evropska direktiva za anti-diskriminacija Na 2-ri juni 2008 godina Evropskata komisija izdade nov predlog za Direktiva za implementirawe na na~eloto za ednakov tretman pome|u licata bez razlika na religija ili veruvawe, popre~enost, vozrast i seksualna orientacija. Ovoj predlog opfa}a drugi oblasti namesto vrabotuvawe i vokaciona obuka, bidej}i tie ve}e se za{titeni so postara Direktiva (2000/78). Celta na ovaa Direktiva e borba protiv diskriminacijata vrz osnova na popre~enost, kako i religija i veruvawe, vozrast i seksualna orientacija, vo slednite oblasti: socijalna za{tita, vklu~uvaj}i socijalna sigurnost i zdravstvena gri`a, socijalni beneficii, obrazovanie, pristap i obezbeduvawe na dobra i servisni slu`bi koi se dostapni za javnosta, vklu~uvaj}i domuvawe. Direktivata zabranuva diskriminacija i vo javniot i vo privatniot sektor, no vo odnos na pristapot i obezbeduvawe na dobra i servisni slu`bi, vo momentot, }e se odnesuva samo na privatni lica bidej}i tie vr{at komercijalni aktivnosti ili profesionalni. Nema da se primeni za privatni poedinci koi deluvaat soglasno nivniot li~en kapacitet. Direktivata veli deka diskriminacijata mo`e da se slu~uva spored najrazli~ni odredbi. Direktivata gi za{tituva gra|anite so popre~enost od direktna diskriminacija, ako liceto se tretira pomalku povolno otkolku drugo lice poradi popre~enost i od indirektna diskriminacija, ako odredba koja e o~igledno neutralna }e gi dovede vo nepovolna situacija licata so popre~enost vo sporedba so drugi lica. Isto taka gi za{tituva od voznemiruvawe i maltretirawe, od instrukcija da se diskriminira lice poradi popre~enost, kako i od uskratuvawe na razumno prilagoduvawe (ako organizacija odbie da obezbedi razumno prilagoduvawe, iako toa ne pretstavuva nesrazmerno optovaruvawe). Direktivata, isto taka, veli deka merkite za ovozmo`uvawe na licata so popre~enost da imaat efektiven pristap vo gorespomenatite oblasti treba predvreme da se obezbedat. Vo dopolnenie, koga e potrebno razumno prilagoduvawe (razumni izmeni na dobra ili servisni slu`bi), toa treba da se obezbedi. Ovie merki ne treba da nametnuvaat nesrazmeren tovar vrz organizacijata koja prevreme gi obezbeduva merkite ili obezbeduva razumno prilagoduvawe. Direktivata veli deka ovoj poim na nesrazmernost mo`e da se oceni zemaj}i ja predvid goleminata i resursite na organizacijata, nejzinata priroda, procenetite tro{oci, `ivotniot ciklus na dobrata i servisnite slu`bi i mo`nite benefiti od zgolemen pristap za licata so popre~enost. Direktivata voedno dozvoluva merki na pozitivni akcii (pozitivna diskriminacija), za da se nadomesti za nepovolnostite povrzani so popre~enosta. Postoe~kite nacionalni tela za ednakvost }e bidat odgovorni za sledewe na pravata na `rtvite od diskriminacija, preku individualna pomo{ za `rtvite i/ili izve{tai i preporaki za situacijata vo odnos na diskriminacija vrz lica so popre~enost i drugi grupi. Za da vleze vo sila, ovaa Direktiva }e treba da bide ednoglasno usvoena od strana na Evropskiot sovet po konsultacija vo Evropskiot parlament, soglasno ~lenot 13 od Dogovorot na Evropskata unija. Mo`eme da o~ekuvame deka Direktivata }e bide usvoena vo po~etokot na 2009 godina. Potoa }e sledi kraen rok za dr`avite ~lenki da ja prenesat Direktivata vo nivnite nacionalni zakoni.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD)

Evropski inicijativi za obezbeduvawe na dostoinstven `ivot preku kvalitetni servisni slu`bi Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD), vo periodot od 15-ti do 17-ti septemvri 2008 godina, vo Viena - Avstrija odr`a dve Me|unarodni konferencii na tema “Kvalitet na `ivot” i “Evropski sertifikat za gri`a”. Na konferenciite u~estvuvaa nad 150 pretstavnici na organizacii - ~lenki na EASPD i pretstavnici na nacionalni i lokalni vlasti od cela Evropa. Vo prodol`eni na konferenciite, be{e odr`ano Izborno generalno sobranie na EASPD i Sve~eno dodeluvawe na nagradi za `ivotno delo. Na 15-ti septemvri 2008 godina, vo Viena - Avstrija se odr`a me|unarodnata konferencija na tema “Kvalitet na `ivot”, koja ima{e za cel da gi prezentira rezultatite od istoimeniot proekt, realiziran izminatite dve godini od EASPD vo partnerstvo pome|u nekolku organizaci - ~lenki na EASPD. Vo ramkite na proektot razviena e metodologija za merewe na kvalitetot na `ivot na licata so popre~enost, so poseben fokus na oblastite od vrabotuvaweto i servisnite slu`bi. Vo debatite vo ramkite na konferencijata be{e istaknata ulogata na servisnite slu`bi, odnosno nivniot kvalitet na rabota kako eden od osnovnite uslovi za vnesuvawe na dopolnitelen kvalitet vo sekojdnevniot `ivot na licata so popre~enost. Vtorata konferencija, koja se odr`a na 16-ti septemvri 2008 godina, na tema “Evropski sertifikat za gri`a”, isto taka pretstavuva{e zavr{na aktivnost na proekt na EASPD, naso~en kon kreirawe na instrumenti preku koi niz cela Evropa bi se unificiralo nivoto na potrebno znaewe za licata koi se anga`iraat vo sektorot za gri`a i za{tita na lica so intelektualna popre~enost. So ogled na toa {to nasekade niz Evropa se koristat razli~ni kriteriumi za anga`irawe na personal vo servisnite slu`bi za lica so popre~enost, vo ramkite na konferencijata be{e diskutirano za vospostavuvawe na edno osnovno potrebno nivo na znaewe kaj personalot pri nivno anga`irawe vo servisnite slu`bi vo zemjite od Evropa. Osobeno va`en rezultat od proektot, koj be{e prezentiran na konferencijata, pretstavuva modelot na pra{alnik, odnosno test, koj bi se koristel kako prvi~en metod za ocenuvawe na osnovnoto znaewe kaj personalot i koj vsu{nost e uslov za steknuvawe na tkn. evropski sertifikat za gri`a. Izbornoto generalno sobranie na EASPD se odr`a na 17-ti septemvri 2008 godina i na istoto be{e izbrana nova rakovodna struktura na EASPD (Pretsedatel, tri Potpretsedateli i Odbor sostaven od devat ~lena). Golem uspeh za RCPLIP - PORAKA e {to d-r Vasilka Dimoska, program menaxer na RCPLIP - PORAKA e izbrana za eden od devette ~lenovi na Odbor na EASPD.

Na 15-ti septemvri 2007 godina, vo Gradskoto sobranie na Viena, EASPD odr`a Sve~eno dodeluvawe na nagradi za `ivotno delo. Nagradite bea dodeleni na dvajca istaknati aktivisti vo poleto na servisni slu`bi za lica so popre~enost: na d-r Maria Brukmiler od Avstrija i, na na{e golemo zadovolstvo, na Xon O’Gorman od Irska koj e golem prijatel i poddr`uva~ na RCPLIP - PORAKA.

3


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija prodol`enie od prethodniot broj

KLU^NI ELEMENTI ZA SISTEM NA PODDR@ANO DONESUVAWE ODLUKI Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost vo ~lenot 12 bara ednakvo zakonsko priznavawe za site lica so popre~enost. Ovoj dokument za pozicija istra`uva koi klu~ni elementi se potrebni za implementirawe na ova na~elo vo pravnite sistemi na site evropski zemji. Zapo~nuvaj}i od diskusijata za odredeni osnovni poimi vo vrska so delovnata sposobnost, Dokumentot za pozicija identifikuva osum elementi koi treba da se razgledaat pri implementacijata na ovoj ~len so cel Konvencijata na ON da stane instrument koj gi promovira pravata na licata so intelektualna popre~enost. Objektivno gledano na sposobnostite na licata so intelektualna popre~enost, morame da zaklu~ime deka mnogu od niv se dosta sposobni da nosat odluki koi se odnesuvaat na nivnite `ivoti: {to sakaat da jadat ili da pijat, koja obleka da ja nosat, kakva muzika ili TV programi sakaat, so kogo sakaat da `iveat, ili kako sakaat da go pominuvaat nivnoto slobodno vreme. Celta na inkluzivniot pristap e da se pro{irat ovie sposobnosti za donesuvawe odluki i mislewa za sekoja individua so toa {to `ivotot vo op{testvoto }e se napravi popristapen za licata so intelektualna popre~enost. Koga licata priznavaat deka imaat potreba od poddr{ka, tie prvo se svrtuvaat kon nivnite neformalni mre`i za poddr{ka. Mnogu lica so intelektualna popre~enost se dosta ve{ti vo organizirawe na nivniot krug na prijateli so ili bez popre~enosti, sosedi, kolegi ^len 12 na Konvencijata na ON

Ednakvo priznavawe pred zakonot 3. Dr`avite potpisni~ki }e prezemat soodvetni merki za da obezbedat pristap za licata so popre~enost do poddr{ka koja mo`e da im e potrebna pri ostvaruvaweto na nivnite zakonski prava. 4. Dr`avite potpisni~ki }e obezbedat deka site merki povrzani so praktikuvaweto na delovnata sposobnost obezbeduvaat soodvetni i efektivni mehanizmi na za{tita nameneti za prevencija od zloupotreba vo soglasnost so me|unarodniot zakon za ~ovekovi prava. Takvite mehanizmi na za{tita }e obezbedat deka merkite povrzani so praktikuvaweto na delovnata sposobnost gi po~ituvaat pravata, voljata i preferencite na liceto, deka se oslobodeni od konflikt na interesi i nesoodvetno vlijanie, se proporcionalni i skroeni spored uslovite vo koi se nao|a liceto, se primenuvaat vo najkratko mo`no vreme i se podlo`ni na redoven pregled od strana na nadle`en, samostoen i nepristrasen organ ili sudsko telo. Mehanizmite na za{tita }e bidat proporcionalni na stepenot do koj merkite vlijaat vrz pravata i interesite na liceto.

4

itn. na koi mo`at da se obratat koga im e potrebna pomo{. Kolega koj pomaga da se objasnat promeni vo javniot prevoz, sosed koj zboruva so gazdata na stanot vo slu~aj na problemi so stanot, ili prijatel so koj kupuva nova obleka se nekolku primeri. Akcijata vo odnos na delovna sposobnost treba da bara da se zajaknat i da se pro{irat ovie neformalni mre`i namesto tie da se zamenat so profesionalni servisni slu`bi. Vo zavisnost od stepenot na popre~enost, }e postojat pogolemi ili pomali oblasti na donesuvawe odluki kade liceto so intelektualna popre~enost }e ima potreba od organizirana poddr{ka i sovet. Nekoi lica }e imaat potreba od poddr{ka vo mnogu ednostavni sekojdnevni odluki, dodeka drugi }e imaat potreba od pomo{ samo so golemi odluki koi vlijaat vrz nivnite `ivoti. Licata so intelektualna popre~enost mo`at da nau~at kako da donesat odluka. Sepak, va`no e da se ima na um deka rizikot od pravewe gre{ki treba vo celost da se prifati kako normalna posledica od celosnata delovna sposobnost. Slednite su{tinski elementi za sistem na poddr`ano donesuvawe odluki se fokusiraat na obezbeduvawe na ovaa organizirana poddr{ka bez isklu~uvawe na predizvicite i pote{kotiite spomenati vo prethodnite delovi.

Su{tinski elementi na sistemot na poddr`ano donesuvawe odluki Poddr`anoto donesuvawe odluki kako {to e predvideno vo Konvencijata na ON, zapo~nuva od celosna i ednakva delovna sposobnost na site gra|ani, duri i na onie so te{ki i dlaboki stepeni na popre~enost. Potoa, go dava pravoto da se dobiva soodvetna poddr{ka vo donesuvaweto odluki, vklu~uvaj}i gi potrebnite za{titni mehanizmi:

1. Promocija i poddr{ka na samozastapuvawe Da se bide sposoben za nosewe na odluki bara obuki, poddr{ka i ve`bi so igrawe ulogi. Isto taka, bara ~lenovite na semejstvoto, zgri`uva~ite, profesionalcite i drugi da ja priznaat sposobnosta na


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

licata so intelektualna popre~enost da nosat sopstveni odluki. Toa se celite na dvi`eweto za samozastapuvawe na licata so intelektualna popre~enost koi zboruvaat vo svoe ime. Ova dvi`ewe mo`e da obezbedi neprocenliva poddr{ka za vrsnici so intelektualna popre~enost da nosat sopstveni odluki. Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuva site dr`avi potpisni~ki: • Da osiguraat deka ve{tinite za samozastapuvawe se vklu~eni vo nastavnite planovi na site u~ili{ta; • Da kreiraat uslovi za grupi za samozastapuvawe i poddr`uvawe na samoopredeluvaweto; • Da gi poddr`uvaat i promoviraat organizaciite za samozastapuvawe.

2. Upotreba na redovni mehanizimi za za{tita na najdobrite interesi na liceto Kako {to be{e i prethodno spomenato, sistemite na poddr`ano donesuvawe odluki ne se edinstvenite merki za za{tita na interesite na liceto. Za{titata na potro{uva~ite, informaciite za potro{uva~ite, pravnata za{tita za stanarite, pravata na medicinskite pacienti, pravata na korisnicite na transport, vrabotenite itn. se samo del od oblastite kade dr`avite potpisni~ki ve}e instalirale sistemi na za{tita za gra|anite.

Licata so intelektualna popre~enost se poranlivi na zloupotrebi i poradi toa redovnite sistemi za za{tita treba da bidat popristapni i poinkluzivni. Se preferira da se koristat ovie redovni mehanizmi namesto posebni proceduri razvieni za za{tita na interesite na licata so popre~enost. Poradi toa, Evropskata Inkluzija gi povikuva site dr`avi potpisni~ki: • Da osiguraat deka site postoe~ki strukturi i zakonski mehanizmi za za{tita na gra|anite vo razli~ni oblasti od `ivotot se pristapni za licata so intelektualna popre~enost, se prilagodeni na potrebite na licata so popre~enost i se vo mo`nost da gi zemaat predvid nivnite interesi; • Da {irat informacii za postoeweto i rabotata na ovie sistemi vo pristapni formati za site lica so intelektualna popre~enost i nivnite poddr`uva~i.

3. Zamenuvawe na tradicionalnoto staratelstvo so sistem na poddr`ano donesuvawe odluki So vospostavuvaweto na na~eloto na celosna delovna sposobnost preku ~lenot 12, od dr`avite potpisni~ki se bara da razvijat seopfaten sistem na poddr`ano donesuvawe odluki i za{titni mehanizmi za site lica so intelektualna popre~enost vo zakonot i vo praktikata. Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuva dr`avite potpisni~ki: • Da napravat pregled na site nacionalni zakoni vo sporedba so ~lenot 12 i da osiguraat deka pravoto na samoopredeluvawe i na ednakvo priznavawe pred zakonot od site lica bez diskriminacija vrz osnova na popre~enost e zapi{ano vo zakonot. • Da gi ukinat bez zadocnuvawe site legislativi i praktiki koi (ponekoga{ avtomatski) vodat kon delovna onesposobenost otkako liceto so intelektualna popre~enost }e ostari. • Da razvijat i vospostavat sistem na poddr`ano donesuvawe odluki soglasno su{tinskite elementi opi{ani podolu; • Da se kreira plan za postepeno implementirawe na novousvoeniot sistem na poddr`ano donesuvawe odluki; tradicionalnite merki za staratelstvo vrz osnova na soodvetni zakonski reformi treba da bidat pregledani za site slu~ai i treba progresivno da bidat zameneti so sistem na poddr`ano donesuvawe odluki. ]e bide potrebno vreme za ovoj sistem da se razvie i }e postoi rizik da stane nefunkcionalen ako site postoe~ki merki na tradicionalnoto staratelstvo se proglasat za nelegalni vo isto vreme. Stariot sistem na staratelstvo i noviot sistem na poddr`ano donesuvawe odluki treba da postojat paralelno odreden vremenski period, odnosno se dodeka ne se zavr{i tranzicijata.

prodol`uva vo sledniot broj

5


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Regionalna konferencija, Saraevo, Bosna i Hercegovina, 2-ri do 5-ti juni 2008 g.

“^ekor kon Evropa II – Prava i politiki vo oblasta na lica so popre~enost vo Jugoisto~na Evropa” Na konferencijata “^ekor kon Evropa II”, u~estvuvaa golem broj na pretstavnici na organizacii na lica so popre~enost od regionot na Jugoisto~na Evropa, na Vladite na zemjite od ovoj region, kako i pretstavnici na evrpskoto dvi`ewe na licata so popre~enost. Vo ramkite na konferencijata bea odr`ani ~etiri rabotilnici. Na konferencijata u~estvuva{e ^edomir Trajkovski - pretsedatel na RCPLIP - PORAKA i na NSIOM. Na krajot na konferencijata be{e usvoena Rezolucija, koja vo celost ja prenesuvame.

REZOLUCIJA - ^EKOR NAPRED Nie, u~esnicite na regionalnata konferencija “^ekor kon Evropa II”, pretstavnici na organizacii na lica so popre~enost i pretstavnici na Vladite od zemjite vo jugoisto~na Evropa, zaedno so pretstavnicite na evropskite institucii, me|unarodni nevladini organizacii i evropskoto dvi`ewe na lica so popre~enost, organizirana od SHARE SEE partnerite i Evropskiot Forum na lica so popre~enost, se sobravme da gi spodelime svoite nade`i i nameri vo odnos na razvojot na politikite za lica so popre~enost vo kontekst na procesot na pristapuvawe kon Evropskata Zaednica i da se soglasime okolu nekoi naredni ~ekori, neophodni da se prevzemat, za da im se ovozmo`i na licata so popre~enost da stanat ramnopravni gra|ani i da gi u`ivaat ~ovekovite prava. Go pozdravuvame pozitivniot napredok vo odnos na prvata konferencija odr`ana vo 2005g., koj im ovozmo`i na licata so popre~enost pove}e da u~estvuvaat vo site sferi na `ivotot vo op{testvoto, osobeno onie sferi koi se definirani kako prioritetni vo rezolucijata donesena na prvata konferencija ”^ekor kon Evropa”. Mnogu od zemjite imaat usvoeno anti-diskriminatorski zakoni i/ili nacionalni strategii vo oblasta na lica so popre~enost, a nekoi od zemjite ja potpi{ale i go zapo~nale procesot na ratifikacija na Konvencijata za pravata na lica so popre~enost. Go pozdravuvame procesot na promeni koj povtorno potvrdi i istakna deka popre~enosta e pra{awe na ~ovekovi prava, a e vo soglasnost so Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i poddr`ano so Akcioniot plan na Sovetot na Evropa za pra{awa va`ni za licata so popre~enost vo odnos na brojnite evropski programi. Go pozdravuvame zna~ajniot napredok vo razvojot na dvi`eweto na organizirawe na lica so popre~enost vo regionot, ~ij rezultat e poaktivna uloga na organizaciite na lica so popre~enost na site nivoa vo procesot na donesuvawe na odluki i vklu~uvawe kako integralen del vo site politi~ki procesi. Ovoj progres e rezultat na zna~ajnite napori koi go vlo`ile organizaciite na lica so popre~enost vo regionot niz proekti za zastapuvawe so cel da se unapredi `ivotot na licata so popre~enost, kako i unapreduvawe na socijalnata politika i prate~koto zakonodavstvo, procesi koi se isto taka proprateni so uspe{na me|unarodna sorabotka.

6

Za `al, i pokraj zna~ajnite promeni od 2005g. licata so popre~enost se u{te se nao|aat me|u najsiroma{nite i najmarginaliziranite grupi na naselenie vo Balkanskiot region. Nacionalnite izve{tai za sostojbite vo oblasta na lica so popre~enost, podgotveni od site nacionalni organizacii na licata so popre~enost vo regionot go dokumentiraat ovoj fakt. Ograni~eniot pristap do inkluzivno obrazovanie, brojni barieri pri vrabotuvawe i ostvaruvawe na odr`liv standard na `iveewe, nedostatok na pristap do socijalni servisni slu`bi i nizok standard na postoe~kite servisni slu`bi, prisustvo na institucii za trajno smestuvawe i socijalna izolacija na licata so popre~enost, i ponatamu se problemi koi treba da gi re{avaat vladite na zemjite vo regionot so pomo{ na me|unarodnite organizacii, a vo tesna sorabotka so organizaciite na lica so popre~enost, obezbeduva~i na servisni slu`bi i uslugi i profesionalcite. Nie, u~esnicite na Konferencijata “ ^ekor kon Evropa II” zaradi gore navedenoto, kako osnovni predizvici vo idnina gi gledame slednite zada~i: • Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost, koja vleze vo sila na 3-ti maj 2008g., insistira na pravo za obrazovanie, zdravstvena za{tita, vrabotuvawe, adekvatni uslovi za `ivot, sloboda na dvi`ewe, sloboda od eksploatacija i ednakvi prava pred zakonot. Uka`uva na pra{awa za pristap do javen transport, izgradba na pristapni objekti i prepoznavawe na kapacitetite na licata


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

so popre~enost i donesuvawe na samostojni odluki koi se odnesuvaat na niv. Zatoa, uka`uvame na apsolutna potreba da site zemji od regionot ja potpi{at i ratifikuvaat Konvencijata na ON. Procesot na evropski integracii i regionalna sorabotka treba da bide od korist i za site grupi na lica so popre~enost. Zatoa gi povikuvame site zemji od regionot da gi vklu~at licata so popre~enost vo procesot na pridru`uvawe kon Evropskata unija i da go integriraat Akcioniot Plan na Sovetot na Evropa vo procesot na donesuvawe na odluki na site nivoa i vo site dr`avni politiki. Me|unarodnite organizacii treba da ja integriraat Konvencijata na ON vo svoite aktivnosti vo Balkanskiot region. Me|unarodnite instrumenti na Svetska Banka, programite za razvoj na ON, kako i instrumentite za vlez vo Evropskata unija treba da gi vklu~at i pra{awata za lica so popre~enost vo svoite programi za finansirawe na odredeni aktivnosti vo regionot. Zabrana na diskriminacija po osnov na popre~enost treba da bide vo fokus na site dr`avi vo regionot. Istaknuvame itna potreba da se prodol`i zaedni~kata borba protiv diskriminacija po osnov na popre~enost i fizi~ki i socioekonomski barieri i ovozmo`uvawe na polno u~estvo na licata so popre~enost vo op{testvoto. Ova bara identifikacija i relokacija na finansiski i ~ove~ki resursi nameneti za primena i definirawe na odgovornosti vo odnos na pratewe i evaluacija na site nivoa. Nacionalni strategii vo oblasta na popre~enost vo site dr`avi vo regionot treba da bidat primeneti do 2010g. Sekoja strategija treba da bide seopfatna, definirana i vo soglasnost so Konvencijata na ON, evropskiot “aquis communatuaire” i drugite me|unarodni, evropski i nacionalni politiki i instrumenti so cel za unapreduvawe na `ivotot na licata so popre~enost. Toa bara usvojuvawe i primena na zakoni koi zabranuvaat diskriminacija po osnov na popre~enost i garantiraat pristap so socijalnite servisni slu`bi, javni dobra, obrazovanie i do`ivotno u~ewe, vrabotuvawe, fizi~kata okolina, informacii, komunikacija i politi~ki prava. Obrazovanie za site e su{tinska neophodnost koja treba da osiguri za licata so popre~enost pristap do teoretskoto zanewe, `ivotnite ve{tini i profesionalna rehabilitacija so cel da se primenat na~elata na inkluzivno op{testvo. Vo soglasnost so Konvencijata na ON, Evropskite standardi, Rezolucijata od Salamanka i drugi me|unarodni instrumenti, gi povikuvame zemjite od regionot da prodol`at so reformite koi }e obezbedat pristap do obrazovanie za licata so popre~enost. Zatoa e potrebno zakonodavstvo koe go garantira pravoto na obrazovanie i mehanizmi koi }e obezbedat da dr`avnite planovi za obrazovanie i regulativite gi vklu~uvaat i licata so popre~enost. Vodeni od na~elata na inkluzivno obrazovanie, dr`avite treba itno da iniciraat i donesat merki koi }e obezbedat zgolemen broj na lica so popre~enost koi }e se vklu~at vo redoven obrazoven proces.

• Socijalnite servisni slu`bi i samostojniot `ivot se vo tesna vrska, zatoa {to socijalnite servisni slu`bi pretstavuvaat instrumenti koi garantiraat koncept na samostoen `ivot i obezbeduvaat za licata so popre~enost da `iveat `ivot kako i ostanatite gra|ani. Zatoa istaknuvame deka odgovornosta na site vladi vo regionot e da obezbeduvaat vakvi servisni slu`bi so {to }e se ispo~ituvaat osnovnite ~ovekovi prava na licata so popre~enost, servisnite slu`bi da bidat dovolno finansirani, da postoi garantirana mo`nost na izbor i da na~elata na pristapnost, finansiska dostapnost i adaptibilnost bidat vklu~eni vo site servisni slu`bi. @alosno e {to se u{te postojat golem broj na ustanovi za trajno smestuvawe vo site zemji vo regionot. Nacionalnite planovi za zatvarawe na instituciite, a vo soglasnost so toa, i razvoj na alternativni servisni slu`bi vo lokalnata zaednica, treba da bidat integrirani vo sekoja strategija vo oblasta na lica so popre~enost vo zemjite vo regionot. • Vrabotuvawe i oddr`liv `ivot se dve glavni nasoki za postignuvawe na ednakvo u~estvo. Ja istaknuvame potrebata da site dr`avi obezbedat ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe i odr`liv razvoj na licata so popre~enost, vo soglasnost so Konvencijata na ON i standardite na Evropskata zaednica i Sovetot na Evropa, preku usvojuvawe na adekvatni i efikasni zakoni i konkretni programi koi eksplicitno imaat za cel zgolemuvawe na u~estvoto na licata so popre~enost na pazarot na trud. • Seopfatna me|usebna sorabotka i zajaknuvawe na dvi`eweto treba da bide kontinuirana zada~a na site akteri. Zatoa, povikuvame na ponatamo{na neprekinata sorabotka pome|u politi~kite lideri, javnite vlasti i organizacii na lica so popre~enost so {to ovaa problematika bi stanala me|usektorski interes vklu~ena vo site oblasti na `ivotot. Po~ituvaj}i go na~eloto “ni{to za nas - bez nas” konkretnite akcioni planovi treba da se donesat na site nivoa vo koi }e se definira kako }e se organizira sorabotkata i na koj na~in }e se obezbedi vlijanieto na licata so popre~enost. Toa ponatamu bara jasna dr`avna politika za statusot na organizaciite na licata so popre~enost i na~in na koj finansiskata poddr{ka na ovie organizacii }e bide definirana i distribuirana. Saraevo, 5 juni 2008 g.

7


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Strate{ki dokument na EASPD

DOKUMENT ZA POZICIJA ZA STRATEGII ZA POTPOMAGAWE NA RAZVOJOT NA SERVISNI SLU@BI VO MESTOTO NA @IVEEWE KOI SE ORIENTIRANI KON LICETO Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD) pretstavuva nad 8.000 organizacii obezbeduva~i na socijalni servisni slu`bi niz cela Evropa, od razli~en vid na popre~enost. Glavnata cel na EASPD e da promovira izedna~uvawe na mo`nostite za licata so popre~enost preku efektivni i visoko kvalitetni sistemi na servisni slu`bi. EASPD veruva vo me|usebna povrzanost i partnerstvo na organizacii na korisnici, obezbeduva~i i vlasti na site nivoa, za spravuvawe so predizvicite koi pretstojat.

ISTORIJAT Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata na lica so popre~enost ja dobi svojata 20-ta ratifikacija na 3-ti april 2008 godina, {to zna~i deka 30 dena podocna Konvencijata i Opcijalniot protokol }e vlezat vo sila. Toa ozna~uva va`na presvrtnica vo naporite da se promovira, za{titi i osigura celosnoto i ednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi za licata so popre~enost, i da se promovira po~itta za nivnoto vrodeno dostoinstvo. Pove}eto evropski zemji se vo proces na ratifikuvawe na novata Konvencija na ON, {to sozdava edinstvena mo`nost i moment za promena. Za obezbeduva~ite na servisni slu`bi niz cela Evropa, razvojot na servisni slu`bi vo mestoto na `iveewe koi se orientirani kon liceto, kako {to e opi{ano vo Konvencijata na ON i drugi me|unarodni dokumenti, e verojatno najgolemiot predizvik za sektorot vo dekadata {to doa|a. Predizvikot se odnesuva na pribli`uvawe na servisnite slu`bi do licata, a ne obratno. So ovoj dokument za pozicija, odobren od site ~lenki, EASPD saka da pridonese za implementacija na Konvencijata i iznao|awe re{enie za golemite segregira~ki institucii koi s# u{te postojat vo cela Evropa. Dokumentot e strukturiran okolu 4 glavni delovi: strate{ki preporaki, preporaki za Evropskata unija i Sovetot na Evropa, preporaki za dr`avite ~lenki i op{ti zaklu~oci.

`iveewe, koi nudat podobar kvalitet na `ivot za licata so popre~enost, a istovremeno, ne se poskapi.1 EASPD predlo`i ~etiri vida na akcii za potpomagawe na razvojot na servisni slu`bi vo mestoto na `iveewe koi se orientirani kon liceto:

1. Politi~ka i zakonska akcija • Zakonska zabrana za smestuvawe vo golemi segregira~ki institucii e potrebna. Samo so presekuvawe na linijata na primawa mo`e da se osigura deka nema da ima smestuvawe na novi lica so popre~enost vo ovie institucii. • Nezavisna procenka na kvalitetot na servisnite slu`bi e apsolutno potrebna: izve{taite od monitoringot treba da se podnesuvaat do parlamentite, a ne do ministerstvata. • Lokalna odgovornost za obezbeduvaweto na socijalni i zdravstveni servisni slu`bi funkcionira samo koga se instalirani dobro sledeni nacionalni mehanizmi za kvalitet.

PRV DEL: STRATE[KI PREPORAKI Nekolku evropski istra`uvawa potvrdile deka institucionalnata gri`a za lica so popre~enost vo Evropa prodol`uva da poka`uva neuspeh vo postignuvaweto na prifatlivi standardi vo mnogu slu~ai. Najgolemiot broj na izve{tai prepora~uvaat po{iroka upotreba na servisni slu`bi vo mestoto na 1

EASPD dade pridones kako partner vo proektot Vklu~eni vo op{testvoto, finansiran od Evropskata komisija, Oddelenie za vrabotuvawe i socijalni raboti, vo ramkite na Evropskata godina za lica so popre~enost 2003, i vo proektot Deinstitucionalizacija i `ivot vo zaednicata – ishodi i tro{oci, finansiran od Evropskata komisija, Oddelenie za vrabotuvawe, socijalni raboti i ednakvi mo`nosti, 2005.

8


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Strate{ki dokument na EASPD • Investirawe vo licata so popre~enost: Se slu~i promena vo paradigmata koja ne gi gleda licata so popre~enost kako pacienti, tuku od socijalen model i model na ~ovekovi prava. Licata so popre~enost treba da se zajaknat i potreben e posilen fokus na nivnite sposobnosti namesto na nivnata popre~enost. o Obrazovanieto voop{to i pospecifi~no pristapot do kvalitetno obrazovanie ima klu~na uloga vo ovoj pogled. • Investirawe vo op{testvoto: Podignuvawe na svesta na razli~ni nivoa (mediumi, vlasti, op{testvo, …) mo`e da bide korisna alatka.

ZAKLU^OCI

2. Vistinska sorabotka me|u nositelite na akcii • Samo preku vklu~uvawe na site relevantni nositeli na akcii (lica so popre~enost, obezbeduva~i na servisni slu`bi, vlasti), mo`e da se razvivaat efektivni i efikasni politiki. Vistinskata sorabotka me|u nositelite na akcii zna~i mnogu pove}e od me|usebno soslu{uvawe. • Rabota so akteri koi se sposobni da ispolnuvaat: treba da se promovira sorabotka so nevladini organizacii i posveteni lokalni vlasti.

3. Razvivawe na alternativi • Deinstitucionalizacijata e neophodna, no ne e dovolna. Golemite segregira~ki institucii ne mo`at da se zatvorat dokolku ne postojat alternativi! • Poradi toa, razvojot na novi alternativi e od su{tinska va`nost. [irok spektar na servisni slu`bi, zapo~nuvaj}i od semejna poddr{ka i rana intervencija, se potrebni. Regionalni i/ili op{tinski multidisciplinarni timovi za rana intervencija i poddr{ka na semejstvata se del od re{enieto. Site novi alternativi treba da pridonesuvaat za socijalna inkluzija i za socijalna kohezija vo op{testvata. • Postoe~kite institucii ne smeat da se promenat vo zlatni kafezi. Potreben e nov vid na servisni slu`bi, ne samo podobra verzija na istite!

4. Investirawe vo licata • Investirawe vo personalot: Obuka (i povtorna obuka) na personalot (i na nivo na menaxmentot) mora da se sproveduva. • Investirawe vo semejstvata: Da se obideme da gi zadr`ime decata vo svoite domovi i da gi tro{ime vremeto i parite na nivnite rodnini. Ulogata na semejstvata vo obezbeduvaweto na socijalni servisni slu`bi ne mo`e da se preceni.

Promenata treba da se gradi vrz korektni zakonski ramki i vrz vistinska sorabotka pome|u nositelite na akcii, i treba da se potpira na posveten personal. Samo toga{ e mo`en razvojot na odr`livi novi vidovi na servisni slu`bi.

VTOR DEL: PREPORAKI ZA EVROPSKATA UNIJA I SOVETOT NA EVROPA Razli~nite evropski tela imaat zna~ajna uloga koja treba da ja odigraat vo potpomagaweto na razvojot na servisni slu`bi vo mestoto na `iveewe koi se orientirani kon liceto: 1. Evropskata komisija i Evropskiot parlament treba da garantiraat deka nitu eden od strukturnite fondovi (osobeno Evropskiot socijalen fond) nema da se koristi za kreirawe na novi segregira~ki institucii. Toa mo`e da se napravi preku vklu~uvawe na posilna nasoka vo odnos na kvalitetot na socijalnite servisni slu`bi vo nasokite za strukturni fondovi i drugi finansirawa od Evropskata komisija. Mora da se napravi podobar monitoring za toa kako se tro{at fondovite vo dr`avite ~lenki. 2. Vlastite na site nivoa }e treba da obezbedat rezervirani buxeti, specifi~no raspredeleni za poddr{ka na dr`avite ~lenki vo implementirawe na potrebnite promeni vo obezbeduvaweto servisni slu`bi za lica so popre~enost. 3. Sovetot na Evropa i Evropskata unija treba da pomognat vo me|unarodnata razmena na modeli na dobra praktika i u~ewe preku granicite i kulturite. 4. Evropskata unija i Sovetot na Evropa treba da imaat uloga vo ponatamo{no razvivawe na Evropskata ramka za na~ela na kvalitet za socijalnite i zdravstvenite servisni slu`bi za lica so popre~enost. Inovativna rabota ve}e se slu~uva vo High Level grupata za popre~enost pri Evropskata komisija. 5. Va`no e i Evropskata unija i Sovetot na Evropa da promoviraat brza ratifikacija na Konvencijata na ON pome|u svoite dr`avi ~lenki. Efektiven monitoring za implementacijata na Konvencijata na ON mora da se sproveduva.

9


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Strate{ki dokument na EASPD 6. Korektni zakonski ramki se potrebni za da mo`e da se obezbedat kvalitetni servisni slu`bi. Celata debata za specifi~nosta na sektorot i za va`nosta od obezbeduvawe socijalni i zdravstveni servisni slu`bi vo Evropa koja staree se od najgolema va`nost. 7. Sobiraweto na sporedlivi podatoci mo`at da im obezbedat na dr`avite ~lenki i nositelite na akcii potrebni informacii koi }e im pomognat vo aktuelnoto razvivawe na novi vidovi servisni slu`bi. 8. Dobro razbirawe na sektorot vo isto~no-evropskite zemji e potrebno za da mo`e da se iznajdat skroeni re{enija. Re{enijata, koi bea prika`ani vo dokumentarniot film na BBC “Napu{tenite deca na Bugarija” se pod ~ovekovoto dostoinstvo i treba da se re{at. Del od re{enieto ne e samo da se blamiraat bugarskite vlasti ili fokusot da se stavi samo na Bugarija. Sli~ni slu~ai se slu~uvaat i vo drugi zemji, poradi toa potreben e mnogu po{irok odgovor.

TRET DEL: PREPORAKI ZA DR@AVITE ^LENKI Najgolemata nadle`nost vo ovaa oblast ja imaat dr`avite ~lenki. Tie, isto taka, se odgovorni za aktuelnata implementacija na Konvencijata na ON. Poradi toa, gi povikuvame dr`avite ~lenki da ja ratifikuvaat Konvencijata na ON bez nikakvo odlagawe. 1. So cel da se potpomogne implementacijata na Konvencijata na ON, mo`at da se organiziraat interministerski konferencii na nacionalno ili na regionalno nivo. Takvite “konferencii za implementacija” treba da se organiziraat so vklu~uvawe na razli~ni ministerstva, no i vo tesna sorabotka so licata so popre~enost, mre`ite na obezbeduva~i na servisni slu`bi i site drugi vklu~eni nositeli na akcii. Samo preku vklu~uvawe na site (relevantni) ministerstva mo`e da se garantira vistinsko vklu~uvawe vo redovniot tek (eden od klu~nite koncepti na Konvencijata na ON). 2. Decentralizacija na nadle`nostite na regionalno i na lokalno nivo ponekoga{ e rizi~na. ^estopati buxetite se poniski na lokalno nivo i buxetskite

10

pra{awa se smetaat za pova`ni otkolku obezbeduvawe na visoko kvalitetni servisni slu`bi. Monitoringot na obezbeduvaweto socijalni servisni slu`bi treba da se vr{i na pocentralna osnova. 3. Treba da se rezervira prostor za obezbeduvawe na socijalni i zdravstveni servisni slu`bi za lica so popre~enost vo op{tinskoto socijalno planirawe. 4. Vlastite od site nivoa }e treba da obezbedat rezervirani buxeti, specifi~no raspredeleni za poddr{ka na dr`avite ~lenki da gi implementiraat potrebnite promeni vo obezbeduvaweto servisni slu`bi za licata so popre~enost. 5. Treba da se razvijat {emi za direktno finansirawe. Na primer, konceptot na li~ni buxeti e edna od opciite koja }e im ovozmo`i pogolema samostojnost na licata so popre~enost i so koja servisnata slu`ba }e se pribli`i do licata, a ne obratno. So obezbeduvawe na li~ni buxeti, licata }e ostanat nadvor od instituciite i tie }e mo`at da u`ivaat vo servisnite slu`bi vo mestoto na `iveewe.

^ETVRT DEL: ZAKLU^OK Vklu~uvaweto na nositelite na akcii vo kreiraweto politiki, planiraweto i vo menaxmentot vodi kon porealni i efektivni politiki i planovi, a voedno ja podobruva nivnata implementacija. Pri~inite za toa se deka podobrata informiranost i po{irokite iskustva go olesnuvaat razvojot i implementacijata na realisti~ni politiki i planovi, novi inicijativi mo`e da se vmetnuvaat vo postoe~kite legitimni lokalni institucii, postoi pomal otpor i pogolema politi~ka poddr{ka, }e se razvivaat lokalnite kapaciteti, a }e se minimizira politi~kata zame{anost. Samo preku vistinska sorabotka pome|u nositelite na akcii, mo`e da se podobri obezbeduvaweto na servisni slu`bi za lica so popre~enosti i da se garantira implementacijata na Konvencijata na ON. Sorabotkata pome|u nositelite na akcii treba da vodi kon razvoj na akcionen plan za potpomagawe na razvojot na servisni slu`bi vo mestoto na `iveewe koi se orientirani kon liceto. Eden od klu~nite fokusi vo akcioniot plan }e treba da bide rezervirani buxeti raspredeleni za ovaa specifi~na oblast.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Aktivnosti na bazen Nekolku sezoni nanazad korisnicite na dnevniot centar na PORAKA vo Skopje gi koristat mo`nostite za rekreirawe, zabavuvawe i razladuvawe na otvoreniot bazen “Biser�. Celta na ovaa aktivnost e da se uvidat mo`nostite na sekoj od prisutnite korisnici za vklu~uvawe vo vakov vid na sportuvawe, rekreacija i relaksacija. I ovaa godina vo tekot na letniot period, povtorno blagodarej}i na razbiraweto na sopstvenikot na bazenot, za besplatno koristewe na uslugite, korisnicite od dnevniot centar, pridru`uvani od anga`iranite lica, se rekreiraa vo bazenot edna{ nedelno. Nikoga{ ne pominuva radosta koga }e se vleze vo voda i }e se razladuva vo `e{kite letni denovi. Nekoi od korisnicite ve}e go nadminaa stravot koj go imaat od vleguvaweto vo voda, a nekoi se zdobivaat so elementarni poznavawa za plivawe i odr`uvawe vo voda.

Pred se, site se zabavuvavme i rekreiravme, a sorabotkata so bazenot ja prodlabo~ivme, za {to upatuvame golema blagodarnost.

Poseta na muzejot na Goce Del~ev i na Skopskoto Kale Vo ramkite na zapoznavaweto so makedonskoto minato i istorija, a po povod nacionalniot praznik Ilinden, korisnicite na dnevnot centar na PORAKA od

Skopje imaa mo`nost da go posetat muzejot na na{iot istaknat revolucioner Goce Del~ev. So pomo{ na na{ata doma}inka, koja nesebi~no go spodeluva{e znaeweto so nas, imavme mo`nost da se zapoznaeme so `ivotot i deloto na Goce Del~ev, kako i na drugite revolucioneri i borci za slobodata od periodot na Ilindenskoto vostanie. Isto taka, kako rezultat na potrebata od postojano zapoznavawe, no i povtoruvawe na ve}e steknatite znaewa za znamenitostite i prepoznatlivite mesta na gradot Skopje, korisnicite na dnevniot centar PORAKA Skopje go posetija skopskoto Kale. Pokraj razgleduvaweto na istoto i povtoruvaweto za toa deka pretstavuva mnogu star grad, se zapoznavme so zna~eweto na golemite yidovi i golemata kula, a imavme mo`nost da se zapoznaeme i so iskopinite na tvrdinata.

Podgotovka na zimnica vo dnevniot centar - PORAKA Skopje Ve}e tradicionalno sekoja godina korisnicite od dnevniot centar – PORAKA Skopje, kako del od programskite aktivnosti, podgotvuvaat zimnica. Ovojpat vo aktivnosta na podgotovka na zimnicata bea vklu~eni i del od roditelite na korisnicite poradi toa {to edna od celite na dnevniot centar PORAKA Skopje pretstavuva i vklu~uvawe na roditelite vo aktivnostite na dnevniot centar. Ovie aktivnosti se povtoruvaat nekolku godini nanazad, no sepak pretstavuvaat edinstveno iskustvo poradi zadovolstvoto i radosta koja korisnicite gi imaat pri podgotovkata, kako i poradi mo`nosta podgotvenata zimnica da se proba i vkusi vo tekot na zimata.

11


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

CPLIP - PORAKA Vinica vo Specijalniot zavod - Demir Kapija Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA Vinica na 08.06.2008 godina organizira{e poseta na {titenicite vo Specijalniot Zavod Demir Kapija na koja u~estvuvaa ~lenovite, roditeli i rodnini na {titenicite. Prevozot i hranata za po pat bea obezbedeni od lokalnata samouprava na Op{tina Vinica. ^lenovite na CPLIP – PORAKA Vinica, vo ime na op{tinata, na licata koi prestojuvaat

vo Zavodot, im dadoa mali paketi. Sredbata pomina dobro, na zaedni~ko zadovolstvo i na {titenicite i na roditelite. Posetite na Zavodot se organiziraat pove}e godini po red, edna{ do dvapati vo godinata, i so netrpenie se o~ekuvaat od strana na roditelite i rodninite, a na niv se raduvaat i licata smesteni vo Zavodot.

[tipsko kulturno leto 2008 i izlet do Lesnovskiot manastir I ovaa leto, vo na{iot grad se odr`a manifestacijata [tipsko kulturno leto. Programata na [tipskoto kulturno leto 2008 pobudi interes i `elba nekoi aktivnosti da bidat poseteni i od ~lenovite na klubot na CPLIP – PORAKA [tip. Se dogovorivme so roditeli na na{ite ~lenovi zaedni~ki da gi posetime muzi~kite koncerti na narodni pesni i ora od koi edniot se odr`a vo Domot na mladite, a drugiot na K’rteke vo mesnosta nare~ena Sujtlak. Na koncertite prisustvuvaa i roditelite na licata so intelektualna popre~enost, zatoa {to koncertite se odr`uvaa vo podocnite ve~erni ~asovi. Zaedno so golemiot broj na gra|ani od na{iot grad koi bea prisutni na koncertite, ~lenovite so zadovolstvo i vnimanie gi prosledija narodnite pesni i ora. ^lenovite na klubot na CPLIP – PORAKA [tip ja posetija izlo`bata na likovni umetni~ki sliki {to be{e otvorena vo Umetni~kata galerija Bezisten vo [tip. I na ovoj na~in CPLIP – PORAKA [tip im dava poddr{ka na svoite ~lenovi da izlezat od svoite domovi i da se po~uvstvuvaat ramnopravni so ostanatite gra|ani, se so cel da go razubavime nivniot `ivot. Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA [tip vo mesec juni 2008 godina organizira{e i sprovede ednodneven izlet do Lesnovskiot manastor koj se nao|a vo blizina na seloto

Zletovo – Probi{tip. Na ednodnevniot izlet bea licata so umerena i te{ka intelektualna popre~enost i mal broj nivni roditeli. Po pristignuvaweto, najnapred go posetivme Lesnovskiot manastir, prisustvuvavme na nivnata liturgija, a potoa bevme pokaneti od odgovorniot na manastirot na ru~ek, podgotven od niv, so ostanatite gosti koi bea vo poseta na manastirot. Potoa, pe{a~ej}i i u`ivaj}i vo prirodnite ubavini {to go opkru`uvaat manastirot, site zaedno otidovme vo seloto Lesnovo i go posetivme u~ili{teto, a od doma}inot ni be{e ovozmo`eno da ja posetime izlo`bata na narodni nosii i stari predmeti {to gi upotrebuvale na{ite babi i dedovci vo doma}instvoto. Po vra}aweto od seloto Lesnovo, se odmorivme malku, a potoa se upativme po napravenata pateka koja vode{e do pe{terite. Vlegovme vo nekolku pe{teri od koi se vadele golemi vodeni~ni kamewa za vodenicite po selata za melewe na `itoto. Temnite oblaci i letniot do`d koj odvreme navreme prorosuva{e, ne uspeaa da ni go rasipat ovoj ubav den koj mnogu brgu ni pomina vo dru`ewe i rekreirawe. Site zadovolni se vrativme vo ve~ernite ~asovi, so `elba povtorno da organizirame vakov izlet do nekoe izletni~ko mesto vo Makedonija.

Radovi{ko kulturno leto 2008 godina Korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ redovno prisustvuvaat na site kulturni zbidnuvawa koi se odvivaat vo ramkite na “Radovi{ko kulturno leto” koe se sproveduva pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot na Radovi{ i Centarot za kultura. Na den 04.07.2008 godina korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ prisustvuvaa na sve~eno otvarawe na “Radovi{koto kulturno leto”, so gala operski koncert na makedonskata opera pod vodstvoto na na{ata sogra|anka i primadona na makedonskata opera g-|a Milka Eftimova so nejzini gosti peja~i. Vistinsko iznenaduvawe na ve~erta za radovi{kata javnost be{e pretstavuvaweto na makedonskiot ambasador vo UNESKO g-din Boris

12

Trajanov, koj so negoviot prekrasen glas ja pleni publikata i ne ja ostavi ramnodu{na. Gosti na ovaa manifestacija bea golem broj na u~enici na g-|a Milka Eftimova, a ve}e priznaeni umetnici vo zemjata i vo stranstvo, me|u koi i g-|a Vesna Ginovska-Ilkova. Na den 18.07.2008 godina so po~etok vo 20:30 ~asot vo Centarot za kultura, vo ramkite na Radovi{koto kulturno leto, ja prosledivme izvedbata na teatarskata pretstava “Pokondirana tikva” od strana na akteri od Centarot za kultura vo Ko~ani. Stanuva{e zbor za komi~no pretstavuvawe na dvete klasi na narodot, bogati i siromasi, i nivniot odnos vo me|usebnoto komunicirawe.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Leten odmor za korisnicite na dnevniot centar vo Kriva Palanka I ovaa godina, dnevniot centar koj funkcionira vo sostav na JU MCSR – Kriva Palanka so zaedni~ki sili i napori so CPLIP – PORAKA Kriva Palanka, uspeaa da gi odvedat korisnicite na dnevniot centar na leten odmor vo Dojran vo traewe od 8 dena. Odmorot koj se realizira ve}e ~etvrta godina po red, se odr`a vo period od 15.08. do 22.08.2008 godina vo odmorali{teto na Detskiot dom “11-ti Oktomvri”, Skopje. Na odmorot bea vklu~eni 18 lica od dnevniot centar so pette vraboteni lica. Vo ovoj period od 8 dena korisnicite bea samostojni, bea podaleku od nivnite roditelizgri`uva~i, sami ja odr`uvaa li~nata higiena, sami gi mestea svoite kreveti, se kapea vo ezeroto, sami si kupuvaa osve`itelni pijaloci, komuniciraa so prodava~ite, so lu|eto na pla`a. Za odbele`uvawe e i faktot {to ovaa godina roditelite-zgri`uva~ite za prv pat participiraa za svoeto dete po 1.000,00 denari za transportni tro{oci. Sekako deka na krajot ja izrazuvame neizmernata blagodarnost do Detskiot dom “11-ti Oktomvri” od Skopje koj go otstapi odmorali{teto za na{ite korisnici bez nadomestok, osven potro{eni komunalii

(struja i voda), i sekako golema blagodarnost do vrabotenite koi 24 ~asa dnevno se gri`ea za korisnicite. Se nadevame deka i vo narednata godina }e se prodol`i so realizacijata na ovie zacrtani celi i aktivnosti so vklu~uvawe i na drugi lica so intelektualna popre~enost koi ne se korisnici na uslugite koi gi ovozmo`uva dnevniot centar.

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Ko~ani na ekskurzija vo Kru{evo Na 17.06.2008 godina, korisnicite na dnevniot centar na PORAKA vo Ko~ani so edukatorot i pretsedatelkata Svetlana Trninkova go posetija Kru{evo i ve~noto po~ivali{te na To{e Proeski. Ova patuvawe korisnicite dolgo go posakuvaa, taka {to ima{e vreme da izrabotat svoi podaroci za To{e. So seta svoja qubov i po~it gi polo`ija svoite izrabotki i zapalija sve}i. Kolku i da bevme podgotveni za ovaa poseta, tagata za To{e se gleda{e na se~ij lik.

Potoa go posetivme spomenikot “Makedonium” kade korisnicite se fotografiraa kraj bistata na To{e, no se zapoznaa i so istoriskoto zna~ewe na ovoj kompleks. Po kratkiot odmor kraj ve{ta~koto ezero ja posetivme ku}ata na To{e i negovata omilena kafeterija “Planet”. Ostatokot od denot go pominavme vo prekrasnata priroda na “Me~kin Kamen” kade {to korisnicite razigrani i veseli, se relaksiraa i osve`uvaa so ovo{je, sokovi i hrana koi vo izobilstvo im ja obezbedi g-din Ba`e Stojanovski, nastavnik vo O.U. “Nikola Karev”. Toj so svojot entuzijazam i po~it kon licata so intelektualna popre~enost vsu{nost ja inicira{e posetata na Kru{evo i kontaktot so Fondacijata “To{e Proeski”, koja se nadevame da ni ja vozvrati posetata vo na{iot grad. Ja koristime i ovaa prilika da mu se zablagodarime. Razgleduvaj}i gi fotografiite od ovaa ekskurzija, korisnicite vo dnevniot centar so zadovolstvo se potsetuvaat na mnogubrojnite ubavi do`ivuvawa od toj den vo Kru{evo. Edno od niv be{e i po~inkata vo s.Rosoman na koja prijatno n# iznenadija osve`uvawata od strana na g-din Fisnik Ambari od Debar, kako i od grupa bitol~ani, ~lenovi na agencijata “Karpatija”, koi go poka`aa svojot pozitivniot odnos i po~it kon licata so intelektualna popre~enost i nivnite organizacii.

13


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Vo organizacija na RCPLIP - PORAKA

SPORTSKO - REKREATIVNI AKTIVNOSTI za korisnicite na dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA Vo soglasnost so svojata Programa za rabota za 2008 godina, Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA vo juni i vo septemvri 2008 godina organizira{e i realizira{e dve sportsko - rekreativni aktivnosti za korisnicite na dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA.

Kako rezultat na pozitivnite efekti od sproveduvaweto na sportsko - rekreativnite aktivnosti vo izminatite godini, Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA, i vo 2008 godina predvide vo svojata programa za rabota organizirawe i realizirawe na dve vakvi manifestacii. Glavnata cel na ovie aktivnosti e promocija na nova forma na vklu~uvawe na adolescentite so intelektualna popre~enost vo op{testvoto preku sport i rekreacija i pridones vo razvojot na ve{tinite za samostojno `iveewe kaj ovie lica. Isto taka, ovie aktivnosti nudat mo`nosti za podobruvawe na psihofizi~kata sostojba na adolescentite so intelektualna popre~enost. Prvite sportsko - rekreativni aktivnosti vo 2008 godina bea odr`ani vo Struga, vo Centarot za edukacija i rekreacija na kadri na Crveniot krst, vo periodot od 16-ti do 20-ti juni 2008 godina, a vtorite sportsko rekreativni aktivnosti bea odr`ani isto taka vo Struga, no vo Detskoto odmorali{te “Majski cvet” vo periodot od 31-vi avgust do 3-ti septemvri 2008 godina. Kako i prethodnite godini, vo sportsko rekreativnite aktivnosti bea vklu~eni adolescenti so intelektualna popre~enost, korisnici na dnevnite centri koi gi menaxira RCPLIP – PORAKA vo Skopje, Radovi{, Ohrid, Struga i Kumanovo.

14

Vo sproveduvaweto na ovie aktivnosti bea vklu~eni vodi~i na timovite (personal od dnevnite centri) i odgovorni lica od RCPLIP – PORAKA. Sportsko-rekreativnite aktivnosti obezbeduvaat golem broj razli~ni mo`nosti: razvoj na ~uvstvoto i duhot za natprevaruvawe me|u adolescentite so intelektualna popre~enost; iskustvo da se bide del od sportska ekipa, pritoa ~uvstvuvaj}i go edinstvoto vo ekipata; motivacija za natprevaruvawe i pobeda, no istovremeno i iskusuvawe i spravuvawe so poraz vo sportskite igri.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Vo organizacija na RCPLIP - PORAKA

Od druga strana, ovie aktivnosti pretstavuvaat dobra mo`nost za personalot od dnevnite centri da pominuva 24 ~asa zaedno so korisnicite na dnevnite centri ovozmo`uvaj}i im da go razberat ritamot na `iveewe i odnesuvaweto na sekoe lice so intelektualna popre~enost. Ponatamu, nabquduvaweto na korisnicite vo nova sredina, bez roditelskoto vlijanie, im nudi na personalot novi soznanija vo odnos na mo`nite podobruvawa vo samostojnosta i samodoverbata me|u korisnicite i nesebi~nata poddr{ka i prijatelstvo me|u niv samite, {to ne mo`e da se uvidi vo tekot na aktivnostite vo dnevnite centri. U{te pove}e, vakvite aktivnosti obezbeduvaat mo`nosti za podobruvawe na ve{tinite za odr`uvawe na li~nata higiena, ve{tinite za socijalni interakcii itn. Sportskite aktivnosti bea podeleni vo slednite disciplini: - Atletika (natprevari vo tr~awe i skok vo dale~ina), - Natprevari vo mal fudbal, - Natprevari vo basket, - Natprevari vo tegnewe ja`e.

Rekreativniot del od programata opfati razni dru{tveni igri, crtawe, kako i zabavi so muzika i tancuvawe vo ve~ernite ~asovi. Vo popladnevnite ~asovi, na pla`ite so koi raspolagaat Centarot za edukacija na kadri na Crven krst i Detskoto odmorali{te “Majski cvet� bea organizirani rekreativni aktivnosti vo voda. Za nekoi od korisnicite toa pretstavuva{e mo`nost da gi usovr{at svoite pliva~ki ve{tini, a za del od niv pozitivno iskustvo da bidat na pla`a so nivnite vrsnici. Mo`e da se zaklu~i deka celite na sportskorekreativnite aktivnosti bea vo celost realizirani. Korisnicite na dnevnite centri bea aktivno vklu~eni vo sportsko-rekreativnite sodr`ini, personalot od dnevnite centri na RCPLIP – PORAKA ima{e mo`nost da uvidi va`ni informacii vo odnos na odnesuvaweto na korisnicite nadvor od dnevniot centar, {to }e bide od ogromno zna~ewe za nivnata ponatamo{na rabota vo ramkite na individualnata rabota so korisnicite i podobruvaweto na ve{tinite za samostojno `iveewe.

15


CM Y B

CM Y B

CM Y B

CM Y B

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost

Broj 3 godina XXI

Dnevniot centar - PORAKA Skopje dobi donacija od {vedskiot klub

“LIONS - Gathenheim” Pretstavnikot na {vedskiot klub “LIONS - Gathenheim” od Geteborg – [vedska, g-dinot Svetozar Spasi}, koj e po poteklo od Makedonija, pri svojata poseta na rodnata zemja vo tekot na juli 2008 godina, vospostavi kontakt so Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost PORAKA Skopje. Na na{e golemo zadovolstvo, otkako go poseti dnevniot centar – PORAKA Skopje i se zapozna so aktivnostite koi se realiziraat vo ovaa servisna slu`ba, g-dinot Spasi} odlu~i da donira nov golem fri`ider, koj be{e prioritetna potreba za dnevniot centar, poradi dotraenost i neupotreblivost na stariot.

CM Y B

CM Y B

Upatuvame golema blagodarnost do g-din Spasi} i do “LIONS Gathenheim” so nade` deka sorabotkata i poddr{kata od nivna strana }e prodol`i vo idnina.

Skopje, Septemvri 2008 godina CM Y B

CM Y B


Glasilo na RCPLIP-PORAKA Septemvri 2008