Issuu on Google+

CM Y B

CM Y B

CM Y B

CM Y B

Vrabotenite Vrabotenite od od Komercijalna Komercijalna banka banka AD AD Skopje Skopje vo vo poseta na dnevniot dnevniot centar centar -- PORAKA PORAKA Skopje Skopje poseta na Kako `iveat licata so intelektualna popre~enost? Odgovor na ova pra{awe vrabotenite vo Komercijalna banka AD Skopje dobija na 4.12.2013 godina vo dnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost – PORAKA Skopje.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost

Broj 4 godina XXVI

SRE]NI NOVOGODI[NI I BO@I]NI PRAZNICI

„PORAKA e prisutna me|u nas ve}e 50 godini i ova e jubilejna godina, koga po~uvstvuvavme deka malku znaeme za ovie lica, posakavme da bideme me|u niv, da slu{neme kako go pominuvaat svoeto vreme, {to najmnogu sakaat da pravat vo dnevnite centri, da gi vidime nivnite rakotvorbi i da slu{neme kako se dru`at, koi pesni gi sakaat, so eden zbor kako im pominuva denot” velat vrabotenite vo Bankata. Po dobienite informacii od personalot i rakovodstvoto na PORAKA i pretstavnik na nevladinata organizacija HERA, korisnicite na dnevniot centar gi primija podarocite koi Komercijalna banka gi podgotvi za niv. „Samostojnoto funkcionirawe na licata so popre~enost, kako i sovladuvaweto na {to pove}e ve{tini za individualno vr{ewe na site dnevni potrebi, kako gotvewe, podgotvuvawe na domot, pazarewe, raspolagawe so sredstva i drugi ve{tini, za ovie lica e od su{tinska va`nost. Na{ite podaroci vo taa smisla se poddr{ka na sovladuvaweto na {to pogolem broj ve{tini za nezavisno izvr{uvawe na dnevnite aktivnosti”, izjavi Nata{a Brova, Direktor na Sektorot za ~ove~ki resursi i op{ti raboti vo Komercijalna banka AD Skopje.

Vrabotenite od Komercijalna banka vetija deka povtorno }e dojdat, so cel obuka na licata so popre~enost za koristewe na uslugite na Bankata. prezemeno od www.kb.com.mk

CM Y B

CM Y B

So dru`ewe vo rabotnite prostorii, kade so mnogu vnimanie bea razmeneti poraki za potrebata od re{avawe na nivnite problemi, pra{awa za toa kakov tretman dobivaat od bankite, dali licata so intelektualna popre~enost znaat da rabotat so karti~ki i da koristat bankomati i dr., be{e odbele`an 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, vo prostoriite na Poraka Skopje vo naselbata Aerodrom.

Skopje, dekemvri 2013 g. CM Y B CM Y B


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

SODR@INA 2 strana Aktivnosti na Sovetot na Evropa 3 i 4 strana Odbele`uvawe na jubilej- 50 godini aktivno deluvawe na RCPLIP - PORAKA 5 strana Poraki od Pretsedatelot i Generalniot sekretar na Obedineti nacii 6 i 7 strana Zaedni~ki aktivnosti na RCPLIP - PORAKA so ~lenkite na NSIOM, po povod 3-ti Dekemvri 8 strana Soop{tenie na EASPD 9, 10 i 11 strana Aktivnosti na EDF po povod 2013 - Evropska godina na gra|anite 12, 13, 14 i 15 strana Aktivnosti na lokalnite organizacii po povod 3-ti dekemvri 16 strana Na{a stranica Vrabotenite vo Komercijalna banka AD Skopje vo poseta na korisnicite na dnevniot centar PORAKA Skopje

“PORAKA” Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA Glasiloto izleguva sekoi 3 meseci Glaven i odgovoren urednik: Violeta Dimoska Ureduva~ki odbor: Vasilka Dimoska Vlado Krstovski Maja Gacoska Grafi~ko oblikuvawe i pe~at: Data Pons, Skopje Tira` 1.000 primeroci Septemvri 2013 god. Broj 3, god. XXVI Adresa na RCPLIP - PORAKA: ”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje; tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60 E-mail: poraka@t-home.mk Web: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kultura na RM, so odluka 07-2613/2, za glasiloto PORAKA se pla}a povlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebuvanata terminologija vo odredeni napisi od odredeni avtori ne go odrazuvaat oficijalnoto mislewe i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

2

Aktivnosti na Sovetot na Evropa

Sovetot na Evropa gi povikuva dr`avite ~lenki da obezbedat celosna inkluzija na decata i mladite lica so popre~enost Na 16-ti oktomvri Komitetot na ministri pri Sovetot na Evropa usvoi Preporaka SM/Res(2013)2 za obezbeduvawe na celosna inkluzija na decata i mladite lica so popre~enost vo op{testvoto. Preporakata go obrnuva vnimanieto na evropskite vladi kon podobra implementacija na pravata na decata i mladite lica so popre~enost. Kako {to e prifateno vo preporakata „da u~estvuvaat i da bidat vklu~eni vo op{testvoto i da `iveat kvaliteten `ivot e aspiracija za site deca i mladi lica vo Evropa”. Mladite lica so popre~enost, mnogu po~esto otkolku nivnite vrsnici se soo~uvaat so diskriminacija pri razvivaweto na nivnite profesionalni i socijalni ve{tini, steknuvawe na soodvetno obrazovanie, nao|awe rabota i gradewe na socijalni vrski i ~uvstvo za gra|anstvo. Imaj}i go ova na um Sovetot na Evropa identifikuva razli~ni oblasti koi mora da se izmenat so cel da se obezbedi deka mladite lica so popre~enost nema da se soo~uvaat so pove}ekratna diskriminacija i }e imaat mo`nost celosno da go razvivaat svojot potencijal. Ovie aspekti se: ƒ Da se promovira celosno pripa|awe na op{testvoto – poddr{kata na deinstitucionalizacijata vo dr`avite ~lenki i zajaknuvaweto na socijalnite ulogi na decata so popre~enost bi im pomognalo da ja zgolemat svojata samoprocenka i u`ivawe vo nivnite prava za da se pottikne nivnata inkluzija vo op{testvoto. ƒ Da se zajakne u~estvoto, izborot i odlu~uvaweto ovozmo`uvaj}i im na decata pristapni i soodvetni na vozrasta informacii koi bi im pomognale da napravat informirani izbori. Ponatamu, dr`avite ~lenki treba da primenuvaat inovativni pristapi vo komunikacijata me|u decata, semejstvata i zgri`uva~ite za da se osigura deka site se vklu~eni vo procesite na odlu~uvawe. ƒ Da se poddr`i osposobuvaweto na decata i mladite so popre~enost – obezbeduva~ite na servisni slu`bi vo dr`avite ~lenki treba da napravat promena od pristap zasnovan na gri`a vo pristap zasnovan na ~ovekovi prava. ƒ Da se zajakne inkluzivnoto obrazovanie preku olesnuvawe na celosnoto gra|anstvo – zemjite treba da go usvojat modelot na inkluzija vo obrazovniot sistem koj se prilagoduva na potrebite na site u~enici so cel da se po~ituva ~ovekovata raznolikost. Sovetot na Evropa im prepora~uva na dr`avite ~lenki „da gi soslu{uvaat decata i mladite lica so popre~enost, da gi osposobuvaat i da gi zemaat predvid nivnite stavovi pri noseweto odluki koi se odnesuvaat na niv, i da gi vklu~uvaat vo procesite na odlu~uvawe spored nivnite razvojni kapaciteti vo soglasnost so ~len 7 na Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost, imeno osiguruvaj}i deka decata so popre~enost imaat pravo slobodno da gi izrazat nivnite stavovi vo raboti koi vlijaat vrz niv.”


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

ODBELE@UVAWE NA JUBILEJ 50 godini aktivno deluvawe na RCPLIP – PORAKA Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA e gra|anska, roditelska, nacionalna neprofitna invalidska organizacija koja gi zastapuva pravata i interesite na pove}e od 20.000 lica so intelektualna popre~enost vo Republika Makedonija. Oformena e vo 1963 godina kako Sojuz na dru{tva za pomo{ na mentalno retardirani lica vo Makedonija, i vo tekot na godinite gradi mre`a na lokalni organizacii niz celata dr`ava. Denes, Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA obedinuva 20 lokalni organizacii niz celata dr`ava. Vo izminatite 50 godini, RCPLIP – PORAKA, kako mati~na organizacija na licata so intelektualna popre~enost vo Republika Makedonija, e nositel na brojni inicijativi ~ija cel e sozdavawe na op{testvo vo koe site lica so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva }e imaat dostoinstven `ivot. Kako mre`a od lokalni organizacii niz celata dr`ava, vodena od posveteni profesionalci i roditeli na lica so intelektualna popre~enost, RCPLIP - PORAKA pridonesuva vo kreiraweto na site pozna~ajni zakoni, politiki i programi vo Republika Makedonija koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava na licata so intelektualna popre~enost i nivnoto ostvaruvawe na nacionalno i na lokalno nivo. Golemiot broj na uspe{no realizirani redovni programski zada~i, posebni programi, proekti i oformeni servisni slu`bi, govorat za deluvaweto i funkcioniraweto na RCPLIP – PORAKA kako va`en ~initel vo procesot na izedna~uvawe na mo`nostite na licata so intelektualna popre~enost. Razvojniot pat na RCPLIP – PORAKA od polovina vek e sekako ne{to {to e dostojno za po~it. Poradi toa, vo 2013 godina RCPLIP – PORAKA prezema aktivnosti so koi soodvetno se odbele`uva ovoj golem jubilej. Celta na ovie aktivnosti e da se afirmira potencijalot na licata so intelektualna popre~enost, nivnite prava i potrebi.

RCPLIP – PORAKA so poddr{ka od N.E. \orge Ivanov, Pretsedatel na Republika Makedonija, na 14.10.2013 godina so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Muzejot na makedonskata borba za dr`avnost i samostojnost – Skopje, organizira{e nastan za odbele`uvawe na 50-te godini aktivno deluvawe. Na nastanot, d-r Vasilka Dimoska, programski menaxer vo RCPLIP – PORAKA go promovira{e Izve{tajot za istra`uvaweto na sostojbite vo odnos na implementacijata na Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost: „Pravata na licata so intelektualna popre~enost vo Republika Makedonija”.

3


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Isto taka, d-r Dimoska go prezentira{e Prira~nikot za pravata na pacientite so fokus na lica so intelektualna popre~enost. Potoa, sleduvaa obra}awa na g-din ^edomir Trajkovski, Pretsedatel na RCPLIP – PORAKA koj govore{e za razvojniot pat na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA. No isto taka potencira{e deka: „Borbata za pravata prodol`uva preku soodvetna implementacija na Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost. I za taa cel, RCPLIP – PORAKA zaedno so svoite lokalni organizacii mora da ostane splotena i edinstvena vo svojata vizija za sozdavawe na op{testvo vo koe site lica so intelektualna popre~enost }e imaat ednakvi prava i mo`nosti”. G-din Dime Spasov, Minister za trud i socijalna politika vo svoeto obra}awe kon prisutnite me|u drugoto istakna: “Ovoj nastan e od ogromno zna~ewe, zatoa {to RCPLIP - PORAKA kako mati~na organizacija na licata so intelektualna popre~enost, vo kontinuitet od 50 godini e nositel na brojni inicijativi, ~ija {to cel e sozdavawe na op{testvo vo koe {to site lica so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva }e imaat dostoinstven `ivot. Proslavuvaj}i go ovoj jubilej, 50 godini aktivno deluvawe na Republi~kiot centar za poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost – PORAKA, ne mo`eme, a da ne gi spomeneme golemiot broj na uspe{no realizirani programski zada~i, posebni programi, proekti i ve}e postojni servisni slu`bi, kako {to se dnevnite centri za lica so intelektualna popre~enost nad 18 godini, koi {to govorat za deluvaweto i funkcioniraweto na Republi~kiot centar za

4

poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost – PORAKA kako eden va`en ~initel vo procesot na integracija na licata so intelektualna popre~enost vo Republika Makedonija” Zavr{no obra}awe na odbele`uvaweto na jubilejot ima{e pokrovitelot na nastanot, N.E. d-r \orge Ivanov, Pretsedatel na Republika Makedonija, koj ja izrazi svojata blagodarnost {to e del od jubilejot na RCPLIP - PORAKA. Toj vo svoeto obra}awe naglasi: „Sekako gra|anskiot sektor so svojata inicijativnost i kreativnost e klu~en ~initel vo ovoj proces i tesnata sorabotka so nevladinite organizacii e neminovna. Tokmu sorabotkata na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i RCPLIP - PORAKA, preku razli~ni aktivnosti i proekti e dobar primer kako treba da se sorabotuva vo interes na celnata grupa. Koordinacijata i stru~niot pristap, kako koristeweto na iskustvata od evropsko i svetsko nivo se isto taka od osoben interes. Dnevnite centri se nesomneno klu~niot faktor vo podobruvaweto na uslovite na licata so intelektualna popre~enost. Vo ovoj kontekst sekako treba i da se raboti na postojano nadgraduvawe na uslovite za `ivot vo postoe~kite institucii nameneti za licata so intelektualna popre~enost, iako se razbira ostanuva celta za {to pogolema deinstitucionalizacija na ovie lica i nivno opfa}awe vo alternativni servisni slu`bi vo mestoto na `iveewe, del od gore navedenoto vpro~em e i del od celite i principite na PORAKA”. Vo prodol`enie, prisutnite ima mo`nost da ja vidat izlo`bata na rakotvorbi izraboteni od lica so intelektualna popre~enost.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na Obedinetite nacii

Poraki od Obedinetite nacii po povod me|unarodniot den na licata so popre~enost Poraka od Generalniot sekretar na ON, Ban Ki-moon Pove}e od 1 milijarda od nas `iveat so popre~enost. Nie mora da gi otstranime site barieri {to vlijaat na vklu~uvaweto i u~estvoto na licata so popre~enost vo op{testvoto vklu~itelno i preku promena na stavovite koi ja potpaluvaat stigmata i ja institucionaliziraat diskriminacijata. Vo septemvri, za vreme na Sostanokot na visoko nivo na Generalnoto sobranie za popre~enost i razvoj, dr`avite ~lenki na Obedinetite nacii diskutiraa za mnogute na~ini na koi isklu~uvaweto ne samo {to vlijae vrz `ivotot na licata so popre~enost, tuku vlijae i na razvojot na zaednicite i op{testvoto kako celina. Tie povtorno se obvrzaa da prezemat nacionalna i me|unarodna akcija za da go poddr`at razvojot koj ja vklu~uva popre~enosta. Sistemot na ON }e prodol`i da gi poddr`uva vakvite napori. Treba da rabotime pove}e za da obezbedime deka infrastrukturata i servisnite slu`bi go poddr`uvaat inkluzivniot, ramnomeren i odr`liv razvoj za site. Toa vklu~uva i obezbeduvawe na zna~ajno u~estvo vo procesite koi vlijaat vrz pravata i interesite na licata so popre~enost preku ovozmo`uvawe na soodvetno opkru`uvawe. Za taa cel, go otvorame ON

Centarot za pristapnost pri sedi{teto na Obedinetite nacii. Gi povikuvam ostanatite od sistemot na ON i na{ite partneri da go sledat ovoj primer. Denes, na Me|unarodniot den na licata so popre~enost, gi povikuvam vladite, ~lenkite na sistemot na ON, biznismenite i gra|anskoto op{testvo da gi ru{at barierite i da gi otvorat vratite na mo`nosti za site lica so popre~enost. Zaedno da izgradime inkluzivno op{testvo za site.

Poraka od Pretsedatelot na Generalnoto sobranie na ON, John Ashe Nad edna milijarda lica niz celiot svet imaat popre~enost. Na ovoj me|unaroden den, globalnata zaednica se sobra zaedno za da promovira svesnost i da mobilizira poddr{ka za inkluzija, na site nivoa, za site lica so popre~enost. Licata so popre~enost go so~inuvaat najgolemoto i najnepriviligiranoto malcinstvo vo svetot – skoro 15% od svetskoto naselenie. Najgolemiot broj na lica so popre~enost niz celiot svet doa|aat od zemjite vo razvoj. Mnogu od niv `iveat vo siroma{tija, se soo~uvaat so diskriminacija i se li{eni od osnovnite mo`nosti za razvoj. Na 23-ti septemvri, pod moe vodstvo, Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii go svika istoriski prviot sostanok na visoko nivo za popre~enost i razvoj, na koj se usvoi zna~aen dokument naso~en kon sozdavawe na celosno inkluzivno op{testvo za licata so popre~enost kako del od Razvojnata Agenda Post-2015. Ovaa godina pod temata „Ru{ete gi barierite, otvorete gi vratite: za inkluzivno op{testvo i razvoj za site�, me|unarodnata zaednica povikuva na globalni napori za da se napravat fizi~kite sredini, transportot i informaciite pristapni za site i da se menuvaat stavovite {to ja potpaluvaat stigmata i diskriminacijata. Ona {to sega i e potrebno na global-

nata zaednica se alatki za akcija i promena, so cel da se realizira inkluzivno op{testvo vo koe pravata na site lica }e bidat za{titeni i }e se poddr`uvaat ednakvite mo`nosti. Gi povikuvam dr`avite ~lenki postojano da se dvi`at nanapred vo ovaa nasoka, Noviot zna~aen dokument ja postavuva vizijata po Mileniumskite razvojni celi i ja naglasuva potrebata od razvojni strategii {to ja vklu~uvaat popre~enosta vo post-2015 ambient. Mora da si postavime cel za ru{ewe na barierite i sozdavawe na mo`nosti za da mo`at site lu|e da go `iveat svojot `ivot vo celost.

5


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Zaedni~ki aktivnosti na RCPLIP – PORAKA so nacionalnite sojuzi - ~lenki na Nacionalniot sovet na invalidski organizacii na Makedonija

Odbele`uvawe na 3-ti dekemvri, Me|unaroden den na licata so popre~enost Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA, kako ~lenka na Nacionalniot sovet na invalidski organizacii na Makedonija (NSIOM), aktivno se vklu~i vo realizcijata na programskite aktivnosti za odbele`uvawe na 3-ti dekemvri, Me|unaroden den na licata so popre~enost, zaedno so drugite ~lenki na NSIOM.

Priem kaj Pretsedatelot na Republika Makedonija, d-r \orge Ivanov prezemeno od www.pretsedatel.mk Pretsedatelot na Republika Makedonija, d-r \orge Ivanov, vo presret na Me|unarodniot den na licata so invalidnost, na 2-ri dekemvri primi pretstavnici od Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii na Republika Makedonija. Na sredbata prisustvuvaa pretstavnici na Sojuzot na gluvi i nagluvi na Republika Makedonija, Nacionalniot sojuz na slepi na Republika Makedonija, Nacionalniot sojuz na lica so telesen invaliditet na Makedonija – Mobilnost Makedonija, Republi~kiot centar za poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost – PORAKA, Nacionalniot sojuz na civilni invalidi od vojnata na Makedonija, Nacionalnata federacija za sport i rekreacija na invalidite na Makedonija i na Nacionalniot sojuz na invalidite na trudot na Republika Makedonija. Pretstavnicite na Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii na Republika Makedonija go zapoznaa pretsedatelot Ivanov so tekovnite aktivnosti po povod odbele`uvaweto na 3 dekemvri, so postignatite rezultati vo odnos na implementacija na Konvencijata za pravata na licata so invalidnost, kako i so polo`bata na licata so invalidnost vo Republika Makedonija i predizvicite so koi se soo~uvaat. Pretsedatelot Ivanov izrazi poddr{ka za aktivnostite na invalidskite organizacii i istakna

6

deka i natamu }e se zalaga vo nasoka na ponatamo{no podobruvawe na pravata na licata so invalidnost, kako preku podobruvaweto na zakonskata legislativa, taka i preku nejzinoto dosledno implementirawe. „Dr`avata i op{testvoto vo celina mora da vodat gri`a za site gra|ani. Gri`ata za licata so invalidnost mora da bide kontinuirana, kako od fakti~ki, taka i od praven aspekt. Apeliram, unapreduvaweto na `ivotot na licata so invalidnost da se vodi ne samo preku instituciite na sistemot na op{testveno nivo, tuku i preku op{tinite, preku lokalnite institucii, i najva`no od se, preku semejstvoto. Op{testvoto i instituciite vo celina mora da iznajdat mehanizmi za da ja zajaknat prirodnata uloga na semejstvoto, bidej}i ova se i sistemski, no i individualni problemi, i poddr{kata mora da dojde prilagodena na individualnoto pra{awe”, podvle~e pretsedatelot Ivanov. Makedonskiot pretsedatel im pora~a na pretstavnicite od Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii na Republika Makedonija deka bez razlika na sostojbite, treba i ponatamu beskompromisno da se zalagaat za afirmirawe na nivnite potrebi i prava, izrazuvaj}i poddr{ka za brzo re{avawe na prioritetnite barawa na invalidskite organizacii.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Zaedni~ki aktivnosti na RCPLIP – PORAKA so nacionalnite sojuzi - ~lenki na Nacionalniot sovet na invalidski organizacii na Makedonija

Trkalezna masa „Konvencijata na ON za pravata na licata so invalidnost – 2 godini od ratifikacijata, kade sme i koi se na{ite celi” prezemno od www.press24.mk Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii na Makedonija po povod Me|unarodniot den na licata so invalidnost, 3-ti Dekemvri, vo sorabotka so svoite ~lenki - nacionalni sojuzi, organizira{e trkalezna masa na tema „ Konvencijata na ON za pravata na licata so invalidnost – 2 godini od ratifikacijata, kade sme i koi se na{ite celi”. Na trkaleznata masa, odr`ana na 3-ti Dekemvri vo Domot na ARM vo Skopje, be{e istaknato deka treba da se spre~i diskriminacijata i da se ovozmo`i podobar pristap do obrazovanieto pogolema zdravstvena i socijalna za{tita, pristapnost do site institucii i ustanovi, zgolemuvawe na brojot na tolkuva~i za licata so invalidnost. Branimir Jovanovski od Sojzuot na lica so telesen invaliditet smeta deka e neophodno da se nadminat pre~kite so koi se soo~uvaat licata so telesna invalidnost vo odnos na pristapnosta do instituciite, obrazovnite ustanovi, zdravstvenite ustanovi: - Osnovata e pristapnosta, bidej}i ottuka po~nuvaat site drugi problemi, odnosno nemo`nosta za obrazovanie, vrabotuvawe i kompletna inkluzija i socijalizacija vo site op{testveni pori, re~e toj. Od svoja strana i pretsedatelot na Republi~kiot centar za poddr{ka na licata so intelektualna popre~enost – PORAKA, ^edomir Trajkovski smeta deka e potrebno podignuvawe na javnata svest za pravata i potrebite na ovie lica. Kako pozitiven primer ja poso~i poslednata odluka na Vladata za vrabotuvawe 300 lica so invalidnost. Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na invalidski organizacii Vasko Markov istakna deka vo izminatite godini rabotite se dvi`at kon podobro, no poso~i deka e mnogu va`no naporite vo idnina da se zgolemat i na ovie lica da im se ponudat uslovi za podobar `ivot.

I Ministerot za trud i socijalna politika, Dime Spasov, deneska istakna deka gri`ata za ovie lica ne treba da se poka`uva samo na ovoj den, tuku, kako {to re~e, postojano treba da se dava maksimumot da im se pomogne i da im se olesni `ivotot. - Sostojbata nikoga{ ne mo`e da bide idealna, no nie kako Vlada i nadle`no Ministerstvo i vo naredniot period }e go davame svojot maksimum kontinuirano da ja podobruvame sostojbata na licata so invalidnost. Toa }e go pravime i vo komunikacija so ostanatite institucii za da ovozmo`ime pogolemi povolnosti za ovie lica. So stopanskite komori, pak , sme vo razgovori za formirawe poseben fond koj }e slu`i za pomo{ i poddr{ka na licata so razli~en vid i stepen na invalidnost, re~e Spasov. - Vo zavr{na faza e dnevniot centar za deca so autizam, se prezemaat grade`ni aktivnosti za dnevni centri za deca so pre~ki so razvoj vo Strumica i deca so o{teten vid i slepi deca vo Skopje. Narednata godina }e se otvorat u{te dopolnitelni tri so {to zna~itelno }e se zgolemi prostorot kade ovie decata }e mo`at da go pominuvaat svoeto vreme, dodade Spasov.

7


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Soop{tenie na Evropskata Asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD)

Novata direktiva za javni nabavki: Dr`avite ~lenki mo`at da gi organiziraat socijalnite servisni slu`bi na na~in koj tie go smetaat za najsoodveten Javnata rasprava za novata Direktiva za javni nabavki ja vodea dvajca ~lenovi na Evropskiot parlament, a se odr`a na 13-ti noemvri vo Evropskiot parlament. Obnovenata legislativa ja prifa}a osobenosta na socijalnite servisni slu`bi i garantira po{iroka avtonomija za dr`avite ~lenki da odlu~uvaat za organiziraweto i finansiraweto na socijalnite servisni slu`bi.

Javnata rasprava ja organizira{e Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost – EASPD, so u~estvo na relevantni ~initeli vklu~itelno i pretstavnici na evropskoto gra|ansko op{testvo, javni vlasti na nacionalno i na evropsko nivo, obezbeduva~i na servisni slu`bi i korisnici na servisni slu`bi.

Novata Direktiva Novata Direktiva, koja }e bide publikuvana vo dekemvri, be{e prezentirana od g-|a Zaneti i g-|a Kultrera, od Evropskata komisija. Dvete jasno naglasija deka e priznaena specifi~nosta na socijalnite servisni slu`bi poradi toa dr`avite ~lenki }e imaat golema diskrecija vo novoto organizirawe i finansirawe. Tie }e bidat slobodni samite da gi obezbeduvaat socijalnite servisni slu`bi ili da gi organiziraat na na~in preku koj }e gi vklu~at javnite nabavki. Isto taka se postavuvaj visok prag: za dogovor pod 750,000 Evra direktivata ne se odnesuva. Vo odnos na kvalitetot napravena e referenca do Evropskata dobrovolna ramka za kvalitet od Komitetot za socijalna za{tita koja be{e razrabotena vo tesna sorabotka so gra|anskoto op{testvo na EU. Voedno, kriteriumot za tro{ok e zamenet so soodnosot me|u najdobriot kvalitet i cenata, a vklu~enosta na korisnicite e del od seto toa.

Golemo postignuvawe za gra|anskoto op{testvo vo EU Ovoj rezultat e vo soglasnost so zagri`enostite iska`ani vo izminatite godini od strana na organizacii kako {to se EASPD, Socijalni servisni slu`bi Evropa i Socijalnata platforma na evropski NVOi. „Implementacijata na minatata direktiva ima{e negativni posledici po servisnite slu`bi poradi va`nosta {to be{e dadena na tro{okot nasproti kvalitetot, kako i na nemaweto kontinuitet vo finansiraweto, {to ja potkopuva odr`livosta na servisnite slu`bi i kvalitetot na vrabotuvaweto vo sektorot”. Naglasi Franc Volfmaer, pretsedatel na EASPD, „Poradi toa, priznavaweto na specifi~nostite

8

Franc Volfmaer, Pretsedatel

Luk Zelderlo, Generalen sekretar

na socijalnite servisni slu`bi i po{irokata avtonomija dadena na dr`avite ~lenki e golemo postignuvawe na na{iot sektor”.

Otvoreni pra{awa Postojat nekolku senki vo celata slika. ^lenot 26, vo koj se postavuvaat na~elata za dodeluvawe dogovori ne gi prinuduva dr`avite ~lenki da gi zemaat vo predvid kriteriumite za kvalitet i odr`livost. Toa implicitno ja ostava otvorena mo`nosta za javnite vlasti da gi dodeluvaat socijalnite servisni slu`bi samo vrz osnova na tro{ocite. Isto taka, ~lenot 76a, koj se odnesuva na rezerviranite dogovori za neprofitnite organizacii, dava mnogu nejasna definicija za ovie organizacii i postavuva rok od tri godini kako maksimum vremetraewe za dogovori, {to se kosi so na~eloto za kontinuitet na socijalnite servisni slu`bi. Komisijata se obvrza naskoro da objavi novi nasoki za implementacija koi bi im pomognale na dr`avite ~lenki da gi pojasnat nekoi od ovie nejasnotii. Luk Zelderlo, Generalniot sekretar na EASPD, re~e: „Napraveni se zna~ajni ~ekori nanapred: jasno e deka vlastite mo`at da odlu~at da ne sklu~uvaat dogovori za socijalni servisni slu`bi i kvalitetot da go nadvladuva tro{okot. Sepak, se u{te ima potreba od zalo`bi za da se naso~uvaat dr`avite ~lenki kon korektna implementacija na direktivata”.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na Evropskiot forum za popre~enost (EDF)

Dvi`eweto za popre~enost povikuva za inkluziven i odr`liv razvoj Dvi`eweto za popre~enost se sostana vo Vilnus na 16-17 noemvri 2013 godina, kade se sobraa pretstavnici na organizaciite ~lenki od cela Evropa, kako i pretstavnici na Litvanskata Republika i na evropskite institucii. Na prviot den na sostanokot se odr`a evropska konferencija so fokus na: „Popre~enosta i odr`liv razvoj. Perspektiva od Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost”.

Za vreme na otvoraweto na konferencijata Dovile Juodkaite, pretsedatel na litvanskiot forum za popre~enost, go pozdravi ovoj nastan kako edinstven koj se fokusira na pravata na licata so popre~enost vo ramkite na trite stolba socijalen, ekonomski i sredinski na odr`liviot razvoj i vo ramki na programata na Litvanskoto pretsedatelstvo so EU. Pretsedatelot na EDF, ja poso~i va`nosta od inkluziven razvoj. „Stanuva se porazbirlivo deka inkluzivniot razvoj ne mo`e da se smeta kako takov, osven ako ne gi zeme predvid i ne gi vklu~i i licata so popre~enost. Razvojot koj ne gi vklu~uva licata so popre~enost e direktno kr{ewe na Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost. Razvojot treba da vlijae vrz sekoj gra|anin vo op{testvoto bez isklu~ok ili diskriminacija” re~e Yannis Vardakastanis. Vo tekot na otvoraweto na konferencijata litvanskiot minister za socijalna sigurnost i trud, Algimanta Pabedinskiene ja potencira{e zalo`bata na litvanskoto pretsedatelstvo za odr`liv rast za Evropa so inkluzija i aktivno u~estvo na licata so popre~enost. „Licata so popre~enost se u{te se soo~uvaat so socijalno isklu~uvawe. Za toa da se izbegne, treba da im obezbedime pravilni i soodvetni odredbi, za da mo`at da stanat ednakvi gra|ani vo na{ite op{testva so pristap do site sferi na `iveewe. Koga govorime za Mileniumskite celi treba da gi vklu~ime licata so popre~enost so osobeno vnimanie na `enite so popre~enost. Litvanija pravi se {to mo`e za da ja implementira Konvencijata na ON vo celost. I pokraj krizata, treba da iznajdeme novi na~ini za spravuvawe i rabota kon integracija na licata so popre~enost. Treba da gi koristime strukturnite fondovi na EU na efikasen na~in” istakna Algimanta Pabedinskiene. Na krajot od konferencijata, EDF usvoi izjava, koja vo ramkite na 2013 Evropska godina na gra|anite, gi povikuva Evropskiot Sovet, Evropskata komisija, Evropskiot parlament i site dr`avi ~lenki na EU da gi vklu~at licata so popre~enost i nivite organizacii vo site procesi na odlu~uvawe na site nivoa. Izjavata gi sodr`i prioritetite na EDF i organizaciite - ~lenki na EDF za celosno vklu~uvawe na licata so popre~enost, na ednakva osnova so drugite gra|ani.

IZJAVA NA EDF ZA 2013 EVROPSKATA GODINA NA GRA\ANI - Potsetuvaj}i deka 2013 e Evropska godina na gra|ani; - Potsetuvaj}i deka 80 milioni lica so popre~enost `iveat vo Evropskata unija (16% od naselenieto) i deka eden od ~etvorica Evropejci vo semejstvoto ima ~len so popre~enost; - Potsetuvaj}i deka Evropskata unija i 25 dr`avi ~lenki ja ratifikuvale Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost, koja ima za cel da go promovira, za{titi i obezbedi celosnoto i ednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava od site lica so popre~enost; - Prifa}aj}i deka Evropejci so popre~enost se soo~uvaat, pri praktikuvawe na nivnite prava, so zna~itelni zakonski i prakti~ni barieri, koi pak go popre~uvaat nivnoto vklu~uvawe i u~estvo kako aktivno gra|ani na evropsko i na nacionalno nivo kako i nivno vklu~uvawe vo procesite na odlu~uvawe; - Zabele`uvaj}i deka ovie barieri rezultiraat so {iroko rasprostraneta diskriminacija koja e zabraneta, spored Konvencijata na ON, kako i so ~lenot 19 od Dogovorot za funkcionirawe na Evropskata unija (TFEU) i so ~lenovite 21 i 26 od Povelbata za osnovni prava na Evropskata unija, a na koi EU i dr`avite ~lenki se zakonski obvrzani; - Bele`ej}i deka `enite i decata so popre~enost, licata na koi im e potrebna pogolema poddr{ka ili poddr{ka koga samite se zastapuvaat ili ja praktikuvaat nivnata delovna sposobnost kako i lica so popre~enost vrz osnova na nivnata vozrast, seksualna orientacija, rasa, etni~ko ili socijalno poteklo, religija ili drug status iskusuvaat pove}ekratna diskriminacija; - @alej}i {to nesrazmerno golem broj na Evropejci so popre~enost, pove}eto od niv `eni, `iveat vo institucii kade se li{eni od nivnite gra|anski prava, vklu~itelno i pravoto da go izbiraat svoeto mesto na `iveewe i so kogo da `iveat; - @alej}i deka staratelstvoto i drugite zamenski praktiki za donesuvawe odluki im popre~uvaat osobeno na licata so kognitivni i psiho-socijalni popre~enosti da gi praktikuvaat svoite prava, kako na primer potpi{uvawe na dogovor, konkurirawe za rabotno mesto, praktikuvawe na nivnite seksualni i reproduktivni prava i maj~instvo, napu{tawe na institucijata vo koja bile smesteni;

9


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na Evropskiot forum za popre~enost (EDF) - Zabele`uvaj}i deka mnogu lica so popre~enost se spre~eni da u~estvuvaat vo politi~kiot `ivot na evropsko, regionalno i nacionalno nivo, kako i da glasaat i da u~estvuvaat na izbori; - Bele`ej}i deka nepristapnite alatki za javno informirawe i dokumentacija i konsultacija gi popre~uvaat licata so popre~enost da u~estvuvaat vo javniot i vo politi~kiot `ivot; - @alej}i deka ograni~uvawata za pristap do pravna pomo{, ograni~eno obezbeduvawe na prevod i servisi za tolkuvawe, zaedno so stravot od skapi, dolgotrajni i slo`eni zakonski postapki i postojani predrasudi na advokati i sudii vo golema mera go popre~uvaat pristapot do pravda za licata so popre~enost; - Istaknuvaj}i deka nedostigot od pristapni dobra i servisni slu`bi kako {to se transportot, obrazovanieto i vrabotuvaweto ja popre~uva slobodata na dvi`ewe na licata so popre~enost; - Istaknuvaj}i deka licata so popre~enost pri dvi`ewe ili patuvawe vo druga dr`ava ~lenka iskusuvaat pote{kotii vo dobivaweto na istite pridobivki spored istite uslovi kako i `itelite vo taa dr`ava ~lenka i deka taa situacija se vlo{uva koga stanuva zbor za `eni so popre~enost koi imaat deca ili `eni koi se gri`at za svoite semejstva; - Istaknuvaj}i deka obrazovnite programi i instrumentite na EU sozdadeni za da se pottikne mobilnosta na `itelite na EU ne se pristapni za licata so popre~enost; - Is~ekuvaj}i ja zavr{nata konferencija za Evropskata godina na gra|aninot vo Vilnus na 12-ti i 13-ti dekemvri,

Evropskiot forum gi povikuva: - Evropskiot sovet, - Evropskata komisija, - Evropskiot parlament, - I site dr`avi ~lenki na EU: ƒ Da gi vklu~at licata so popre~enost i nivnite organizacii vo site procesi na odlu~uvawe na site nivoa, vklu~itelno i vo izgotvuvaweto i implementiraweto na zakonodavstvoto, politikite i programite koi se vo soglasnost so ~lenovite 4,3 i 33,3 od Konvencijata na ON; ƒ Da napravat pregled na alatkite na Evropskata komisija za ocena na vlijanieto vrz nacrt zakonite za da se obezbedi deka pravata na licata so popre~enost se detalno razgledani; ƒ Da napravat pregled na zakonodavstvoto za da se osiguri deka devoj~iwata i `enite so popre~enost ne se podlo`ni na diskriminacija i da se usvojat site zakonski, administrativni, socijalni i obrazovni merki potrebni za da se garantira ednakvo priznavawe pred zakonot i praktikata za site devoj~iwa i `eni so popre~enost; ƒ Da se finaliziraat pregovorite, bez ponatamo{no odlo`uvawe, na predlogot na Evropskata komisija za Direktiva na Sovetot nameneta za implementirawe na na~eloto na ednakov tretman me|u licata

10

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

bez razlika na religijata ili uveruvaweto, popre~enosta, vozrasta ili seksualnata orientacija nadvor od pazarot na trudot (SOM(2008) 426 finalna); Da usvojat zaedni~ka EU ramka za sobirawe i analiza na verodostojni, sporedlivi i ras~leneti podatoci so cel borba protiv diskriminacija i obezbeduvawe na ednakvost, vo soglasnost so ~len 19 od TFEU, ~len 31 od Konvencijata na ON i bezbednosni mehanizmi za za{tita na podatoci; Da razvijat zakoni i politiki na nacionalno nivo so cel da se zameni zamenskoto odlu~uvawe (staratelstvo) so poddr`ano odlu~uvawe, bidej}i ova vtoroto ja po~ituva avtonomijata, preferencite i `elbite na poedinecot; Da obezbedat deka site lica so popre~enost, vklu~itelno i devoj~iwata i `enite so popre~enost imaat delovna sposobnost i pravo na nosat odluki so po~it kon steknuvawe i nasleduvawe na imot, kontrola vrz sopstvenite finansiski raboti i da imaat ednakov pristap do bankarski krediti, hipoteki i drugi oblici na finansisko kreditirawe, vo dopolnenie so pravoto na glas i u~estvo na izbori i da u~estvuvaat vo procesite na odlu~uvawe okolu javnite raboti. Site devojki i `eni so popre~enost treba, isto taka, da imaat pravo da nosat odluki za nivnata plodnost i maj~instvo i za vospostavuvawe i odr`uvawe na vrski; Da usvojat izjava so koja veli deka li{uvaweto od pravoto na glas na licata so popre~enost pretstavuva kr{ewe na ~len 29 od Konvencijata na ON i deka pravoto na politi~ko u~estvo na site nivoa mora da se osiguri; Da se napravat izborite pristapni za site lica so popre~enost, bez razlika na sistemite za glasawe, ili vo odnos na pristapnosta na glasa~kite liv~iwa, elektronsko glasawe ili fizi~ka pristapnost do mestata kade se odr`uva glasaweto; Da obezbedat deka site lica so popre~enost se vo mo`nost da se zapi{at ili da bidat poddr`ani vo


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na Evropskiot forum za popre~enost (EDF)

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ ƒ

ƒ

zapi{uvaweto kako glasa~i na ednakva osnova so drugite gra|ani; Da obezbedat pristapni informacii za izborniot proces i za programite na politi~kite partii i da gi poddr`at licata so popre~enost so cel da se osiguri informirano glasawe, vklu~uvaj}i i nastani od strana na politi~ki partii na site nivoa; Da obezbedat u~estvo na licata so popre~enost vo mo`nosta da bidat izbirani, efektivno da izvr{uvaat javni funkcii na site nivoa vo EU i na nacionalno nivo; Da go olesnat celosnoto u~estvo vo politi~kiot `ivot pottiknuvaj}i na pozitivni akcii od politi~kite partii so cel da se zgolemi brojot na `enite so popre~enost koi mo`at da bidat kandidati vo izborite za Evropskiot parlament vo 2014; Da obezbedat deka pravoto na dobra administracija i pravoto na pristap do dokumenti (kako {to e garantirano so ~lenovite 41 i 42 od Povelbata za osnovni prava na Evropskata unija) se implementirani vo praktika i deka se obezbedeni pristapni informacii za site lica so popre~enost vo odnos na nivnite prava i na~inot na koj tie mo`at da postignat soodvetni procesi na donesuvawe odluki i rezultati; Da obezbedat deka pristapot do pravda i efektiven i pristapen za sekoe lice so popre~enost, vo tekot na site fazi od sudskite postapki. Ponatamu, site informacii i procesi na komunikacii vo odnos na zakonskite prava, pravna pomo{ i sudski postapki treba da bidat pristapni za site. Tolkuvawe na znakoven govor, informacii na Brajovo pismo ili drugi pristapni formati, kako i dokumenti so ednostaven govor treba da bidat na raspolagawe za site u~esnici vo pravniot sistem za da se osiguri deka transpozicijata i implementacijata na Direktivata 2012/29/EU so koja se vospostavuvaat minimalnite standardi za pravata, poddr{kata i za{titata na `rtvite na kriminal, a zamenata na ramkovnata odluka na Sovetot 2001/220/JNA ovozmo`uva ednakov i efektiven pristap do pravata na informirawe, poddr{ka, po~it i za{tita sodr`ani vo niv. Ednakov i efektiven pristap do ovie prava treba da se obezbedi za site `rtvi so popre~enost na nediskriminira~ki na~in; Da predlo`at Evropski Akt za pristapnost so cel da se osiguri pristap do dobra i servisni slu`bi za site lica so popre~enost; Da gi prezemat neophodnite merki za da ovozmo`at licata so popre~enost, osobeno devojkite i `enite so popre~enost da imaat vistinski pristap do fizi~kata sredina, do dobra i servisni slu`bi za transport, zdravstvena gri`a i informaciskokomunikaciska tehnologija kako vo ruralnite taka i vo urbanite sredini; Da gi prezemat neophodnite merki za da ovozmo`at deka site lica so popre~enost, osobeno licata koi imaat potreba od intenzivna gri`a/poddr{ka, u~estvuvaat vo socijalnite, kulturnite i ekonomskite aktivnosti na site nivoa. Nepristapniot javen

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

ƒ

prevoz i nedovolnata raspolo`livost na specijaliziran prevoz gi spre~uva licata so popre~enost da patuvaat osobeno vo ruralnite oblasti; Da ja usvojat evropskata karta za mobilnost koja im dozvoluva na `itelite na EU, koi se vo poseta vo druga dr`ava ~lenka na EU da gi dobivaat istite beneficii, vklu~itelno i poddr{ka za vrabotuvawe, vo pristapot do servisi za prevoz, kultura, turizam, nastani i drugo, obezbedeni na `itelite na taa dr`ava ~lenka; Da izdadat izve{taj za implementacijata na Regulativata za koordinacija na sistemite za socijalna sigurnost koj gi identifikuva pre~kite so koi se soo~uvaat licata so popre~enost i nivnite semejstva pri odewe vo druga zemja da rabotat, studiraat ili `iveat, no i so preporaki za ponatamo{no deluvawe; Da razvijat nasoki za implementacija povrzani so koordinacijata na sistemite za socijalna sigurnost i soodvetnite prava na mobilnost i da organiziraat programi za obuka za lokalnite vlasti vo odnos na ovie nasoki; Da obezbedat pristapni informacii za site lica so popre~enost vo odnos na beneficiite i nadomestocite vo sistemite za socijalna sigurnost i za mobilnost pome|u dr`avite ~lenki na EU; Da gi vklu~at licata so popre~enost vo akciite na EU za mobilnost i sorabotka i da gi promoviraat ovie akcii preku podignuvawe svesta, poddr{ka i obuka za obezbeduva~ite na servisni slu`bi i institucii; Da razvijat obrazovni strategii, kako formalni taka i neformalni, so cel soodvetno da se prifatat beneficiite od proektite za mobilnost za site lica so popre~enost i da osiguri deka programite za do`ivotno u~ewe, vklu~uvaj}i gi i onie kreirani za licata koi baraat rabota, se pristapni i inkluzivni za licata so popre~enost; Da garantiraat adekvatna za{tita za devojkite i `enite so popre~enost koi se soo~uvaat so site oblici na nasilstvo, a na koe mo`e da se podlo`ni, kako na primer, pravno onesposobuvawe, prisilna sterilizacija i prinuden abortus; Da prezemat pozitivni akcii za da pottiknat na vrabotuvawe i odr`uvawe na rabotnite mesta za licata so popre~enost so osobeno vnimanie na `enite so popre~enost, vklu~uvaj}i gi majkite na deca so popre~enost koi se obiduvaat da postignat ramnote`a pome|u nivnata rabota i li~niot `ivot; Da ja vklu~at popre~enosta i rodot vo site akcii sproveduvani vo ramkite na Evropskata godina na gra|anite, a inkorporirano vo vtoriot izve{taj na Komisijata za gra|anstvoto vo sorabotka so Evropskiot forum za popre~enost i drugi soodvetni organizacii na lica so popre~enost vo pogled na eliminirawe na pre~kite koi se u{te gi spre~uvaat grupite vo rizik od isklu~enost, kako na primer `eni i devojki so popre~enost, od praktikuvawe na nivnite gra|anski prava.

11


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na lokalno nivo

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP PORAKA po povod 3-ti Dekemvri, me|unarodniot den na licata so popre~enost Vo odbele`uvaweto na 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, se vklu~ija i ~lenovite na CPLIP – PORAKA [tip zaedno so nivnite roditeli i vrabotenite. Vo pretpladnevnite ~asovi go posetija SSU„ISKRA” vo [tip, kade del od ~lenovite go imaat oformeno srednoto obrazovanie, Nastanot t.e. odbele`uvaweto na denot ima{e informativen i zabaven karakter. Odbele`uvaweto na denot vo popladnevnite ~asovi prodol`i vo prostoriite na Zaednicata na invalidski organizacii kade gosti bea gradona~alnikot na Op{tina [tip i pretstavnik na fabrikata za ~evli „Bargala”, [tip. Prvo, od strana na Tana Nikolova be{e prezentirana temata za ovaa godina „Ru{ewe barieri, otvorawe vrati za inkluzivno op{testvo za site”, a prisutnite lica so intelektualna popre~enost i nivnite roditeli bea zapoznaeni i so nivnite prava koi proizleguvaat od Konvencijata od ON. Gradona~alnikot na Op{tina [tip, Prim.Mr. Il~o Zahariev, go izrazi svoeto zadovolstvo {to ima mo`nost da se zapoznae so ~lenovite i nivnite problemi so koi se sudruvaat vo sekojdnevniot `ivot, izrazi golema poddr{ka za toa kako raboti CPLIP - PORAKA [tip i se stavi na raspolagawe za sekakva poddr{ka i pomo{. Pretstavnikot od „Bargala”, na CPLIP - PORAKA [tip i podari televizor, pretstavnici na Crkvata „Sv. Nikola” dodelija maici za licata so intelektualna popre~enost, a pak vrabotenite na SSU „Iskra” [tip im podelija skromni paketi. CPLIP – PORAKA [tip dodeli blagodarnica na fabrikata za ~evli „Bargala” za nesebi~na dolgogodi{na poddr{ka na programskite aktivnosti na organizacijata. Celokupnite aktivnosti bea obele`ani od lokalnite mediumi. CPLIP – PORAKA Radovi{ i ovaa godina so niza aktivnosti prigodno go odbele`i 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Programata za odbele`uvawe na ovoj den gi slede{e nasokite i godine{nata tema predlo`ena od CPLIP – PORAKA [tip

12

Obedinetite nacii pod mototo „Ru{ewe barieri, otvorawe vrati: za inkluzivno op{testvo za site”. Sogleduvaj}i gi iskustvata na lokalno nivo vo pogled na barierite so koi se soo~uvaat licata so intelektualna popre~enost za nivniot neednakov pristap kon servisnite slu`bi na poleto na obrazovanie, vrabotuvawe, zdravstvena za{tita, transport itn., programskite aktivnosti za odbele`uvawe na 3-ti dekemvri se odvivaa kon namaluvawe na barierite i pogolema pristapnost kon ovie slu`bi. Na 01.12.2013 korisnicite na dnevniot centar zaedno so nivnite roditeli realiziraa poseta na manastirskiot kompleks „Sv. \or|i” vo s.Oraovica, kade se zapoznaa so prirodnite ubavini na ovoj kompleks koj be{e renoviran i vidoizmenet od strana na zamenik generalniot direktor na rudnikot Bu~im. Na 02.12.2013 vo sorabotka so SOU „Kosta Susinov” korisnicite na dnevniot centar bea vklu~eni na ~as po fizi~ko obrazovanie i kultura zaedno so u~enici od ova u~ili{te. Ovaa aktivnost pretstavuva{e mo`nost korisnicite na dnevniot centar da gi poka`at svoite mo`nosti na poleto na sport i rekreacija, a voedno da se dru`at so u~enicite od ova u~ili{te koi odli~no gi prifatija i sorabotuvaa so niv. Nastavata se odr`a vo sportskata sala na u~ili{teto i voedno pretstavuva{e mesto koe za prv pat be{e poseteno od strana na site korisnici. Na 03.12.2013 godina vo prostoriite na CPLIP – PORAKA Radovi{ se odr`a sve~eno odbele`uvawe na 3-ti Dekemvri na koe bea prisutni golem broj na pokaneti gosti na lokalno nivo: gradona~alnikot na Op{tina Radovi{, Sa{ko Nikolov, gradona~alnikot na Op{tina Kon~e, Blagoj Jovanov, pretstavnici na Sovetot na Op{tina Radovi{, zamenik generalniot direktor na rudnikot Bu~im, Nikolaj~o Nikolov, zaedno so menaxerskiot tim na rudnikot, pretsedatelot na Crven Krst na grad Skopje, Sait Saiti, pretstavnici na javnite institucii vo Radovi{ i u~ili{tata, ponatamu nevladini organizacii i roditeli na lica so popre~enost. Na ovoj CPLIP – PORAKA Radovi{


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na lokalno nivo den kratok osvrt za zna~eweto na 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, potrebite i mo`nostite na licata so popre~enost i nivnoto vklu~uvawe vo site sferi na `iveeweto dade Tatjana Kostadinova, socijalen rabotnik vo dnevniot centar. Isto taka se spomena i 50 godi{niot jubilej od aktivno postoewe i funkcionirawe na RCPLIP – PORAKA kako mre`a od lokalni organizacii niz celata dr`ava koja gi zastapuva pravata i interesite na licata so intelektualna popre~enost. Se dodelija blagodarnici na poedinci i organizacii koi vo izminatata go dadoa svojot pridones vo kontinuiranoto funkcionirawe na dnevniot centar kako servisna slu`ba vo mestoto na `iveewe. Isto taka, se organizira{e izlo`ba na ra~ni izrabotki i suveniri na korisnicite na dnevniot centar koja ima{e i proda`en karakter. Sobranite sredstva }e bidat iskoristeni za potrebite na funkcioniraweto na dnevniot centar. Celiot nastan be{e prosleden i prika`an od strana na lokalnite mediumi. Vo odbele`uvaweto na me|unarodniot den na licata so popre~enost se vklu~i i zdru`enieto Lajons klub koj na 04.12.2013 godina go poseti dnevniot centar, i se zapozna so rabotata na ovaa servisna slu`ba, a na korisnicite im donira{e topli obuvki. CPLIP – PORAKA Debar ovoj me|unaroden den go odbele`a so aktivnosti podpomognati od kulturno umetni~koto dru{tvo od Debar i Reka, na koi se pridru`ija i gosti od Struga. Vo odbele`uvawe na 3 Dekemvri u~estvuvaa korisnicite od dnevniot centar vo Debar so nivna programa. Na nastanot prisustvuvaa na{ite sorabotnici od Albanija, od organizaciite vo Pogradec i Libra`de. Vo ramkite na programata za odbele`uvawe be{e postavena i izlo`ba na sliki. Posle izlo`bata ima{e koktel za licata so intelektualna popre~enost i za prisutnite gosti od Albanija i od okolinata na Debar i centar @upa. Svoj pridones vo programata so svoi pesni i ora dadoa i u~itelite na tri u~ili{ta, kako i od ~lenovite na CPLIP – PORAKA Debar. Na kraj se dodelija blagodarnici na onie koi vo minatata godina dadoa svoj pridones vo rabotata na CPLIP – PORAKA Debar. Gdin Nim Opre, podeli skromni podaroci na ~lenovite na CPLIP – PORAKA Debar. Programata se odr`a vo Centarot za kultura so poddr{ka na direktorot Artin Spahiu. CPLIP – PORAKA Debar

Kako i sekoja godina, taka i ovaa, CPLIP PORAKA Strumica go obele`a me|unarodniot den na licata so popre~enost, 3-ti dekemvri. Na samiot den se realiziraa dve golemi aktivnosti. Prvata aktivnost be{e poseta na OU „Vidoe Podgorec” od Strumica od strana na ~lenovite na CPLIP - PORAKA Strumica. U~enicite, nastavnicite, u~ili{niot defektolog i logoped podgotvija programa nameneta tokmu za ~lenovite na CPLIP - PORAKA Strumica i za odbele`uvawe na denot. Po odli~no prigotvenata edukativna i zabavna programa, decata i mladincite od Socijalniot Klub se dru`ea so u~enicite od osnovnoto u~ili{te. Celta na vakvata poseta i aktivnost be{e da se istakne zna~eweto na inkluzijata vo ramkite na osnovnite u~ili{ta i mo`nosta decata i mladincite so popre~enost da rastat, u~at i se dru`at vo sredina zaedno so svoite vrsnici. Vtorata aktivnost be{e poseta na Crven Krst Strumica. Prethodno, decata i mladincite od Socijalniot Klub izgotvija podaroci so obleka koi {to gi doniraa na organizacijata Crven Krst, so poraka deka i licata so popre~enost se humani lica i pobornici na ednakvosta i humanosta. Isto taka i mladite od Crven Krst Strumica podgotvija mali podaroci za ~lenovite na Socijalniot Klub na CPLIP - PORAKA Strumica. Ponatamu, nastanot te~e{e so me|usebno dru`ewe na mladite od Crven Krst i decata i mladincite so popre~enost, izgotvuvaa zaedni~ki crte`i, se dru`ea, zabavuva, fotografiraa i preku edukativno-zabavni aktivnosti go odbele`aa me|unarodniot den na licata so popre~enost. Sekoja godina po povod me|unarodniot den na licata so popre~enost vo prostoriite na Domot na ARM se odr`uva sredba na gradona~alnikot na Op{tina Strumica so pretstavnici na nevladinite organizacii koi deluvaat vo op{tinata. Na godine{nata sredba se razgovara{e za seto ona {to vo izminatata godina se napravilo za licata so popre~enost vo op{tinata, kako i za ona {to vo idnina treba da se stori od strana na lokalnata samouprava zaradi podobruvawe na nivnata dobrosostojba i nivno prifa}awe kako ramnopravni gra|ani na lokalnata zaednica. Pretstavnicite na nevladinite organizacii gi poso~ija naj~estite problemi so koi se soo~uvaat nivnite ~lenovi pri ostvaruvaweto na svoite prava, a od strana na gradona~alnikot be{e izrazena podgotvenost za sorabotka i poddr{ka pri realizaCPLIP – PORAKA Strumica

13


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

cijata na aktivnosti i proekti na organizaciite so koi }e se unapreduva sostojbata na licata so popre~enost vo op{tinata. CPLIP – PORAKA Tetovo aktivnostite za odbele`uvawe na 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost gi zapo~na kako u~esnik vo hepeningot na „Ve{ta @ena” od Tetovo. Hepeningot se odr`a na 29.11.2013 godina, a po povod me|unarodniot den na licata so popre~enost pod mototo: Site sme ednakvi. Vo tekot na nastanot ~lenovite na CPLIP – PORAKA Tetovo se dru`ea so prisutnite, se zabavuvaa so klovn, a na krajot im bea dodeleni i prigodni podaroci. Na 02.12.2013 godina vo kulturniot dom vo Tetovo be{e otvorena izlo`ba „Malite golemi fotografi”. Na izlo`bata u~estvuvaa 18 deca so 22 dela od posebnite paralelki pri O.U. „Lirija” Tetovo i od Dnevniot centar od Tetovo. Izlo`bata be{e otvorena 3 dena. Istiot den, so po~etok vo 12:00 ~asot vo OOU „A.S.]i}i{“ Tetovo u~enicite od redovnite paralelki izvedoa priredba za u~enicite od posebnite paralelki i nivnite roditeli. Na priredbata prisustvuva{e i gradona~alnikot na op{tina Tetovo g-|a Teuta Arifi. Na 3-ti dekemvri ~lenovi na CPLIP – PORAKA Tetovo bea na sredba kaj gradona~alnikot na op{tina Tetovo g-|a Teuta Arifi na koja se razgovara{e za problemite i potrebite na licata so intelektualna popre~enost. Na 03.12.2013 godina vo 16:00 ~asot vo OOU.„Lirija” Tetovo ima{e humanitaren hepening, prosleden so priredba od u~enicite, a voedno be{e postavena i proda`bena izlo`ba od izraboti na u~enicite. Na priredbata bea prisutni gradona~alni~kot na op{tina Tetovo g-|a Teuta Arifi, rakovoditelot na sektorot za op{testveni dejnosti kako i drugi li~nosti. Sobranite sredstva od proda`bata na izrabotenite predmeti }e bidat nameneti za nabavka na nagledni sredstva i podobruvawe na uslovite za rabota na u~enicite od posebnite paralelki. Na 04.12.2013 godina u~enicite od posebnite paralelki od „Lirija” i od Dnevniot centar zedoa u~estvo so svoi izraboteni predmeti na izlo`bata organizirana od strana na N.O. NOVA, koi bea izlo`eni pri Univerzitetot FON vo Skopje. CPLIP – PORAKA Tetovo

Po povod 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, CPLIP – PORAKA Makedonska Kamenica zaedno so zdru`enieto Beli Gulabi, organiziraa humanitaren nastan. Sobranite sredstva od nastanot bea iskoristeni za poseta na gradot Berovo. Na 05.12.2013 godina, ~lenovite na CPLIP –

14

PORAKA Makedonska Kamenica ostvarija sredba so gradona~alnikot na op{tinata, kade se razgovara{e za problemite so koi se soo~uvaat licata so intelektualna popre~enost i mo`nostite za nivno re{avawe, a voedno dobija i skromni podaroci. CPLIP – PORAKA Makedonska Kamenica

CPLIP – Poraka Demir Hisar, vo sorabotka so Domot na kulturata, i ostanati institucii od op{tinata, a pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot na Op{tinata Demir Hisar, g-din Qup~o Kirilo Bla`evski organizira{e sve~eno odbele`uvawe na 3 zna~ajni nastani. Vo Domot na kulturata „Ilinden” na 26.11.2013 godina vo 13 ~asot, se odbele`aa 50 godini od oformuvaweto na RCPLIP – PORAKA Skopje, 35 godini od formiraweto na CPLIP – PORAKA Demir Hisar i 21 godina od proglasuvaweto na 3-ti Dekemvri me|unarodniot den na licata so popre~enost. Na po~etokot na prisutnite im be{e prika`an kratok film namenet za licata so popre~enost. Za 35 godi{noto rabotewe na CPLIP – PORAKA Demir Hisar i odbele`uvaweto na 3-ti dekemvri me|unarodniot den na licata so popre~enost zboruva{e Qube Dim~evski – pretsedatel na CPLIP – PORAKA Demir Hisar. Obra}awe kon prisutnite ima{e i g-din Qup~o Kirilo Bla`evski, gradona~alnik na Op{tina Demir Hisar. Toj ja istakna sorabotkata, a i poddr{kata na ovaa lokalna organizacija vo realiziraweto na programskite aktivnosti. Prisutnite od imeto na RCPLIP – PORAKA gi pozdravi g-din ^edomir Trajkovski pretsedatel na RCPLIP - PORAKA, koj ja istakna sorabotkata so CPLIP – PORAKA Demir Hisar. Isto taka gi prezentira aktivnostite za implementacija na Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost. Za 35 godi{niot jubilej na CPLIP – PORAKA Demir Hisar izrabotena e publikacija pod naslov „35 godini gri`a za vas”. Publikacijata ja izraboti ureduva~ki odbor, po prethodno podgotveni sodr`ini od Qube Dim~evski. Vo publikacijata opfateno e 35 godi{noto rabotewe na Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA Demir Hisar. Publikacijata ja promovira gdin Boris Damevski – pretsedatel na komisijata za obrazovanie i kultura. Vo ramkite na odbele`uvaweto na ovie jubilei be{e raspi{an konkurs na literaturni i likovni tvorbi na tema „So vas sme najsilni” na koja u~estvo zedoa u~enici od osnovnite u~ili{ta i SOU „Krste P. Misirkov”. Kako izraz za dadenata poddr{ka za formiraweto, aktivnost i sorabotka vo ostvaruvaweto na ~ovekovite prava i drugite prava na licata


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

so intelektualna popre~enost vo vremeto od 1978 do 2013 godina na podra~jeto od op{tinata Demir Hisar, posebno priznanie im se dade na g-din Jovan Trajkovski – Jov~e, g-din Qube Dim~evski od Demir Hisar i g-|a Violeta Dimoska od Skopje. Po povod 35 godi{niot jubilej i 3-ti dekemvri, me|unarodniot dena na licata so popre~enost na poedinci, ustanovi, institucii, zdru`enija na gra|ani i pretprijatija, se dodelija blagodarnici kako priznanie za pridonesot vo unapreduvaweto na pravata na licata so intelektualna popre~enost vo izminatata, se dodelija blagodarnici. Vo ramkite na odbele`uvaweto na jubilejot so svoja programa nastapija i ~lenovite na KUD „Ilinden” Demir Hisar, koe raboti vo sostav na Domot na kulturata „Ilinden” {to pridonese za zbogatuvawe na programata. Na krajot prisutnite ja razgledaa izlo`bata postavena vo holot na Domot na kulturata od likovni tvorbi izraboteni od u~enicite od osnovnite i srednoto u~ili{te „Krste P. Misirkov”.

licata so intelektualna popre~enost postojat i pred i po ovoj den, odnosno 365 dena vo godinata. Na nastanot prisustvuvaa golem broj na pretstavnici od osnovnite u~ili{ta, srednoto u~ili{te, ~lenovi na organizacijata i drugi sogra|ani. Be{e postavena i izlo`ba vo Domot na kulturata na koja bea postaveni slikite od likovniot konkurs koj prethodno be{e raspi{an na tema „Sonceto gree i za nas”, kako i izrabotki od korisnicite na dnevniot centar vo Vinica. Na nastanot se dodelija nagradite na najuspe{nite vo likovniot konkurs, a i na najuspe{nite vo literaturniot konkurs koj be{e objaven so tema „Site sme isti bez razlika na se”. CPLIP – PORAKA Vinica

CPLIP – PORAKA Demir Hisar

Me|unarodniot den na licata so popre~enost go odbele`aa i ~lenovite na CPLIP – PORAKA Skopje so niza aktivnosti. Na 2-ri dekemvri, vo sorabotka so OO „Quben Lape” se odr`a sportski natprevar vo fudbal pome|u korisnicite na dnevniot centar i u~enici od ova u~ili{te. Na 3-ti dekemvri se realizira{e zaedni~ka rabotilnica i dru`ewe so mladite od Crveniot krst na grad Skopje, korisnicite od dnevniot centar za deca so cerebralna paraliza i estradni umetnici. Na 4-ti dekemvri vo poseta na dnevniot centar bea pretstavnici od nevladinata organizacija HERA i pretstavnici na Komercijalna banka AD Skopje. Pretstavnicite na bankata bea zapoznaeni so rabotata na organizacijata i na dnevniot centar, u~estvuvaa vo aktivnostite so korisnicite i na kraj podarija kujnski aparati kapi za korisnicite. Na 5-ti i 6-ti dekemvri se realizira{e rabotilnica so studentite na Fakultetot za likovna umetnost, otsek grafika. Na rabotilnicata se pe~ate{e ve}e izraboteniot materijal (na linorez i lim) na tema: „Novogodi{ni ~estitki”. Na slednata izlo`ba koja }e ja postavi fakultetot, }e bidat izlo`eni i delata na korisnicite so cel da bidat videni od po{irokata javnost. Na 25 dekemvri,pak, se odr`a rabotilnica so studentite od otsekot vajarstvo pri Fakultetot na likovna umetnost.

CPLIP – PORAKA Kavadarci, po povod me|unarodniot den na lica so popre~enost raspi{a konkurs vo osnovnite u~ili{ta vo Kavadarci za literaturni tvorbi na tema: „Ru{ewe barieri – otvorawe vrati: za inkluzivno op{testvo za site”. Literaturnite tvorbi }e bidat ispe~ateni vo sorabotka so pe~atnica od op{tinata. Na 3-ti dekemvri se organizira{e izlo`ba na rakotvorbi izraboteni od lica so intelektualna popre~enost vo Domot na kulturata vo Kavadarci. Na 4-ti dekemvri ~lenovi na CPLIP – PORAKA Kavadarci bea na priem kaj gradona~alnikot na op{tinata. Za vreme na priemot se uka`a na 50 godi{niot jubilej na RCPLIP – PORAKA, ~ija ~lenka i e CPLIP – PORAKA Kavadarci. Se govore{e i za Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost i od gradona~alnikot se pobara da se vklu~i vo implementacija na Konvencijata osobeno da dade pridones vo ru{eweto na barierite za inkluzija na licata so intelektualna popre~enost vo oblastite na nivnoto opkru`uvawe. CPLIP – PORAKA Kavadarci

CPLIP – PORAKA Vinica me|unarodniot den na licata so popre~enost go odbele`a so nastan koj se odr`a na 18-ti dekemvri so cel da se poka`e deka

15


CM Y B

CM Y B

CM Y B

CM Y B

Vrabotenite Vrabotenite od od Komercijalna Komercijalna banka banka AD AD Skopje Skopje vo vo poseta na dnevniot dnevniot centar centar -- PORAKA PORAKA Skopje Skopje poseta na Kako `iveat licata so intelektualna popre~enost? Odgovor na ova pra{awe vrabotenite vo Komercijalna banka AD Skopje dobija na 4.12.2013 godina vo dnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost – PORAKA Skopje.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost

Broj 4 godina XXVI

SRE]NI NOVOGODI[NI I BO@I]NI PRAZNICI

„PORAKA e prisutna me|u nas ve}e 50 godini i ova e jubilejna godina, koga po~uvstvuvavme deka malku znaeme za ovie lica, posakavme da bideme me|u niv, da slu{neme kako go pominuvaat svoeto vreme, {to najmnogu sakaat da pravat vo dnevnite centri, da gi vidime nivnite rakotvorbi i da slu{neme kako se dru`at, koi pesni gi sakaat, so eden zbor kako im pominuva denot” velat vrabotenite vo Bankata. Po dobienite informacii od personalot i rakovodstvoto na PORAKA i pretstavnik na nevladinata organizacija HERA, korisnicite na dnevniot centar gi primija podarocite koi Komercijalna banka gi podgotvi za niv. „Samostojnoto funkcionirawe na licata so popre~enost, kako i sovladuvaweto na {to pove}e ve{tini za individualno vr{ewe na site dnevni potrebi, kako gotvewe, podgotvuvawe na domot, pazarewe, raspolagawe so sredstva i drugi ve{tini, za ovie lica e od su{tinska va`nost. Na{ite podaroci vo taa smisla se poddr{ka na sovladuvaweto na {to pogolem broj ve{tini za nezavisno izvr{uvawe na dnevnite aktivnosti”, izjavi Nata{a Brova, Direktor na Sektorot za ~ove~ki resursi i op{ti raboti vo Komercijalna banka AD Skopje.

Vrabotenite od Komercijalna banka vetija deka povtorno }e dojdat, so cel obuka na licata so popre~enost za koristewe na uslugite na Bankata. prezemeno od www.kb.com.mk

CM Y B

CM Y B

So dru`ewe vo rabotnite prostorii, kade so mnogu vnimanie bea razmeneti poraki za potrebata od re{avawe na nivnite problemi, pra{awa za toa kakov tretman dobivaat od bankite, dali licata so intelektualna popre~enost znaat da rabotat so karti~ki i da koristat bankomati i dr., be{e odbele`an 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, vo prostoriite na Poraka Skopje vo naselbata Aerodrom.

Skopje, dekemvri 2013 g. CM Y B CM Y B


Гласило ПОРАКА, декември 2013 г.