Issuu on Google+

CM Y B

CM Y B

CM Y B

CM Y B

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost

Broj 4 godina XXII

Donacija od rudnikot “Bu~im” za dnevniot centar – PORAKA Radovi{ Po povod 30-godi{niot jubilej od zapo~nuvaweto so rabota na rudnikot “Bu~im” koj e sinonim i gordost na op{tina Radovi{, menaxerskiot tim na rudnikot na ~elo so zamenikot generalen direktor g-din Nikolaj~o Nikolov, go poseti dnevniot centar i donira{e nov fotokopir za potrebite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{.

CM Y B

CM Y B

Po povod 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, g-din Nikolov povtorno gi poseti korisnicite i im podari polna korpa so slatki, posakuvaj}i im dobro zdravje i posre}ni denovi. Inicijativata na na{ite golemi prijateli, g-din Nikolov i rudnikot “Bu~im” e primer za ostanatite subjekti od biznis sektorot vo op{tinata kako treba da gi poddr`uvaat socijalnite servisni slu`bi koi se od javen interes.

Skopje, dekemvri 2009 godina

Trgnuvaj}i od sopstvenoto moto deka sekoga{ treba da im se pomaga na onie na koi taa pomo{ im e neophodna i od svojata zalo`ba deka kontinuirano }e ja poddr`uva rabotata na dnevniot centar – PORAKA Radovi{, g-din Nikolov ovozmo`i dnevniot centar da go dobie potrebniot fotokopir.

CM Y B CM Y B


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

S O D R @ I N A 2 strana Izjava na Komitetot za pravata na lica so popre~enost 3, 4 i 5 strana Promocija na kampawa “@ivotot kako bezbedna avantura” 6 strana Evropska konferencija “Kreirawe na uslovi za samostojno `iveewe” 7 strana Evropska konferencija “Siroma{tijata pome|u realnosta...” 8 i 9 strana Manifest na EASPD za inkluzivno obrazovanie 10 strana - Zajaknuvawe na gra|anskoto u~estvo vo zakonodavniot proces - Rabotilnici za SWOT analiza 11 strana Aktivnosti na PORAKA Vinica i PORAKA Demir Hisar 12 i 13 strana Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje 14 strana Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{ 16 strana Na{a stranica “PORAKA” Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA Glasiloto izleguva sekoi 3 meseci Glaven i odgovoren urednik: Violeta Dimoska Ureduva~ki odbor: Vasilka Dimoska Vlado Krstovski Grafi~ko oblikuvawe i pe~at: Data Pons, Skopje Tira` 1.000 primeroci Dekemvri 2009 god. Broj 4, god. XXII Adresa na RCPLIP - PORAKA: ”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje; tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60 E-mail: poraka@mt.net.mk Web: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kultura na RM, so odluka 07-2613/2, za glasiloto PORAKA se pla}a povlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebuvanata terminologija vo odredeni napisi od odredeni avtori ne go odrazuvaat oficijalnoto mislewe i stavovi na RCPLIP - PORAKA

2

Izjava na Komitetot za prava na lica so popre~enost po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost @ENEVA -- Na 3-ti dekemvri 2009 godina, Komitetot za prava na lica so popre~enost go odbele`a Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Ovaa godina odbele`uvaweto pomina na tema “Zajaknuvawe na licata so popre~enost, so pravo da dejstvuvaat”. Kako najnov praven dogovor za ~ovekovi prava, Konvencijata na Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost ima za cel da im ovozmo`i na licata so popre~enost ednakvi prava, standardi i dostoinstvo kako i na site drugi gra|ani. Od koga vleze na sila, vo mart 2008 godina so 20 ratifikacii, vo period od edna i pol godina taa brojka se zgolemi na 55 ratifikacii, {to poso~uva na najaktiven proces vo istorijata na me|unarodnite dogovori za ~ovekovi prava, so istaknata `elba za promena. Denes, so 76 ratifikacii, Konvencijata ima vode~ka uloga vo procesot na zajaknuvawe na licata so popre~enost so pravo da dejstvuvaat. Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata na licata so popre~enost ne promovira nekoi novi prava, no ima mnogu golema va`nost vo podobruvawe na `ivotot na preku 650 milioni lu|e so popre~enost vo svetot. Vo 2006 godina, po inauguracijata na Konvencijata na Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost, porane{niot Generalen sekretar, g-din Kofi Anan dade izjava koja kako eho se slu{a denes. Osvrnuvaj}i se na Konvencijata za pravata na lica so popre~enost, kako najnov akt za ~ovekovi prava, toj naglasi: “Premnogu ~esto licata so popre~enost se gledaat kako predmet na ismejuvawe ili vo najdobar slu~aj im se pristapuva so so`aluvawe ili milosrdie… Na hartija, licata so popre~enost gi imaat istite prava kako i drugite, no vo realniot `ivot, naj~esto se ostaveni na marginite i im se skrateni mo`nostite koi gi imaat drugite gra|ani”. Me|unarodniot den na lica so popre~enost dava mo`nost da se sogleda progresot na Konvencijata na Obedineti nacii za pravata na licata so popre~enost do denes, no i da se potencira {to u{te treba da se napravi. Za progresot koj treba da se napravi za implementacija na Konvencijata na Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost, pravoto na ednakvo priznavawe pred zakonot i pravoto ili kapacitetot da dejstvuvaat se edni od pra{awata koi ja definiraat i potrebata od soodvetni promeni vo `ivotot na lica so popre~enost. Ova se odnesuva na re~isi sekoj aspekt od sekojdnevniot `ivot na lica so popre~enost. Eden primer za nemo`nosta da se dejstvuva e toa {to premnogu ~esto vo sudovite i vo zakonskiot sistem na licata so popre~enost im e odzemena mo`nosta da donesuvaat odluki i so akt se nazna~uva drugo lice koe }e gi zastapuva. ^lenot 12 od Konvencijata na Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost, koj se odnesuva na ednakvo priznavawe pred zakonot, predviduva zakonski postapki preku koi licata so popre~enost }e imaat mo`nosta za dobijat “poddr{ka koja bi mo`ela da im e potrebna pri praktikuvawe na delovnata sposobnost”. Ovaa godina, 3-ti dekemvri i nedelata so kampawi posveteni na pravata na licata so popre~enost kreira{e mo`nosti da se potencira pravoto da se dejstvuva na prioritetna lista. Sekoja organizacija koja saka da pridonese vo unapreduvawe na pravata i mo`nostite na licata so popre~enost, preku razli~ni aktivnosti neka ja potencira potrebata na licata so popre~enost da im se dade mo`nost da `iveat dostoinstven `ivot kako ramnopravni gra|ani vo op{testvoto.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Kampawa za prevencija od maltretirawe na deca i lica so intelektualna popre~enost “@IVOTOT KAKO BEZBEDNA AVANTURA” Vo ramkite na svojata programa za odbele`uvawe na 3-ti Dekemvri – Me|unarodniot den na licata so popre~enost, Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA ja promovira{e Kampawata za prevencija od maltretirawe na deca i lica so intelektualna popre~enost pod mototo “@ivotot kako bezbedna avantura”. Promocijata se odr`a na 2-ri dekemvri 2009 (sreda), so po~etok vo 10:30 ~asot, vo sala 1 vo Domot na humanitarni organizacii “Dare Xambaz” vo Skopje. Na promocijata na kampawata prisustvuvaa 140 u~esnici - pretstavnici od lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA, lica so intelektualna popre~enost i nivnite roditeli, pretstavnici od resornite ministerstva, institucii i gra|anski organizacii. Isto taka, prisutni bea pratenici - ~lenovi na Interpartiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so popre~enost od Sobranieto na Republika Makedonija, kako i lokalni vlasti. Moderator na promocijata be{e Petrit Sara~ini, programski menaxer vo Makedonskiot institut za mediumi. Vovedno obra}awe na promocijata ima{e Pretsedatelot na RCPLIP – PORAKA, ^edomir Trajkovski, koj se osvrna na zna~eweto na 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Pretsedatelot poso~i na va`nosta na Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost i upati apel za {to pobrzo ratifikuvawe i implementirawe na Konvencijata. Ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, vo svoeto obra}awe istakna deka celta na kampawata, koja RCPLIP - PORAKA ja realizira so poddr{ka od Ministerstvoto, e da se podigne svesta za va`nosta na pra{awata proizlezeni od semejnoto nasilstvo vrz decata i licata so popre~enost i da se zajaknat organizaciite na licata so popre~enost da dadat svoj pridones vo zaedni~kata borba protiv nasilstvoto i zloupotrebata.

Prezentacijata na d-r Vasilka Dimoska, Programski menaxer vo RCPLIP – PORAKA, go prenesuvame vo celost na slednite stranici od glasiloto. Jasminka Fri{~i}, Izvr{en direktor vo Zdru`enieto za emancipacija, solidarnost i ednakvost na `enite, gi prenese iskustvata od pove}egodi{nata rabota na ESE na poleto na semejsno nasilstvo vrz `enite vo Republika Makedonija i ja istakna nepovolnata sostojba na `enite so popre~enost koi sekojdnevno trpat pove}ekratna diskriminacija i se soo~uvaat so nasilstvo, zloupotreba i maltretirawe. Vo ramkite na promocijata, a po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, RCPLIP – PORAKA dodeli plaketi na: • Grad Skopje, kako izraz na priznanie za poddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet na rabotata na Dnevniot centar - PORAKA Skopje vo 2009 godina, • Op{tina Kumanovo, kako izraz na priznanie za poddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet na rabotata na Dnevniot centar - PORAKA Kumanovo vo 2009 godina, • Op{tina Ohrid, kako izraz na priznanie za poddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet na rabotata na Dnevniot centar – PORAKA Ohrid vo 2009 godina, • ^edomir Trajkovski, kako izraz na priznanie za pridonesot vo ostvaruvawe na ~ovekovite prava na licata so intelektualna popre~enost vo 2009 godina. Blagodarnica be{e dodelena na Ministerstvo za trud i socijalna politika, kako izraz na priznanie za poddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet na rabotata na tri dnevni centri na RCPLIP - PORAKA vo 2009 godina. Vo ramkite na promocijata na kampawata, vo holot na Domot na humanitarni organizacii “Dare Xambaz” be{e postavena izlo`ba na crte`i i rakotvorbi na lica so intelektualna popre~enost.

3


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Promocija na kampawata “@ivotot kako bezbedna avantura” Obra}awe na d-r Vasilka Dimoska, Programski menaxer vo RCPLIP - PORAKA Ovaa godina se odbele`uva 15 godini od donesuvaweto na Dogovorot vo Salamanka za Inkluzivno obrazovanie - Obrazovanie za site deca i 20 godini od donesuvaweto na Konvencija na Obedinetite nacii za pravata na deteto. Na dene{en den vo 1993 godina, R.Makedonija ja ratifikuva{e Konvencijata za pravata na deteto. Isto taka, na 31 mart 2007 godina, R.Makedonija ja potpi{a Konvencijata na Obedineti nacii za pravata na licata so popre~enost, a vo tek e kampawa za nejzino ratifikuvawe. Site ovie me|unarodni dogovori pretstavuvaat mehanizmi za kreirawe na politiki za ostvaruvawe na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Vo izminatiot period vo javnosta se zboruva{e za potrebata od spre~uvawe na pojavata na maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo. Stanuva zbor za razli~ni vidovi na neverbalni i verbalni dejstva i misli. Prepoznavaweto na znacite i simptomite na maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo kaj dete e te{ko, a u{te pote{ko e koga stanuva zbor za deca i lica so intelektualna popre~enost. Tie ~esto ne mo`at da se iska`at deka bile zloupotrebuvani ili ne mo`at da razberat deka ona {to im se slu~ilo e lo{o. Simptomite na maltretirawe kaj decata so intelektualna popre~enost ~esto se razbiraat pogre{no, ili, pak, se ignoriraat. Dijagnosticiraweto na maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo naj~esto se prepoznava preku: • Fizi~ki pokazateli voo~livi kaj samoto dete, • Pokazateli vo odnesuvaweto na deteto, • Pokazateli koi se evidentni vo odnesuvaweto i stavovite na roditelite. Spored, Svetskata zdravstvena organizacija postojat pet podvidovi na maltretirawe i zlopotreba na deca: 1) fizi~ka, 2) seksualna 3) emocionalna zloupotreba, 4) zanemaruvawe i zanemaruva~ki tretman i 5) komercijalna ili druga eksploatacija. Vo realnosta, decata i licata so intelektualna popre~enost seu{te se edna od najranlivi grupi na gra|ani. Definiraweto i klasificiraweto na intelektualna popre~enost e kompleksno pra{awe. Vo ovaa grupa opfateni se lica so lesni o{tetuvawa koi se sposobni samostojno da `iveat so odredena poddr{ka, do lica so te{ka i dlaboka popre~enost koi zavisat od poddr{kata na semejstvata ili profesionalci. Da se ima dete so intelektualna popre~enost ne mora prvenstveno da zna~i “temna sudbina”. No, da se bide roditel na dete so intelektualna popre~enost potrebna e sposobnost za soo~uvawe i za prilagoduvawe na bezbroj novi sostojbi. ^uvstvoto na celosna odgovornost sekojdnevno da se odgovori na ovie potrebi mo`e da vodi kon stresni situacii, a pregolemiot stres mo`e da vodi kon maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo. Ovaa pojava ima {iork spektar i naj~esto te{ko se prepoznava. ^esto pati, visokiot stepen na za{tita od strana na roditelot mo`e da dovede do nesvesna zloupotreba. Isto taka, neprifa}aweto na sostojbata

4

na popre~enost ili nerealnite o~ekuvawa kaj roditelot mo`e da predizvikaat maltretirawe ili zloupotreba na deteto so intelektualna popre~enost. Intelektualna popre~enost na eden ~len od semejstvoto samo po sebe pretstavuva rizik-faktor koj stapuva vo interakcija so drugite faktori. Bidej}i ne e jasno identifikuvana nitu edna specifi~na pri~ina so koja mo`e da se objasni maltretiraweto, zloupotreba i nasilstvo vrz decata i licata so intelektualna popre~enost, vostanoveni se odreden broj rizik-faktori koi se povrzani so ovoj problem: • rizik-faktorite koi predviduvaat visoka verojatnost na nasilstvo; • rizikfaktorite koi se prisutni na pove}e nivoa, po~nuvaj}i od biolo{kite i individualnite faktori, pa s¢ do faktorite na socijalnite nivoa na rizici. Nieden rizik-faktor, sam po sebe, ne e dovolen za da mo`e da se predvidi dali edno lice e zloupotrebuvano, no kolku e pogolem brojot na rizik-faktorite tolku e pogolema i verojatnosta za ovaa pojava. Popre~enosta kako sostojba kaj edna individua, sama po sebe, ne predizvikuva nasilstvo, no nesomneno go zgolemuva rizikot. Vo procenata i analizata na situaciite i rizik-faktorite treba da se imaat predvid i za{titnite faktori. Za{titnite faktori se odnesuvaat na prednostite i resursite koi se pojavuvaat pri posreduvaweto ili koi slu`at kako „amortizer” nasproti rizik-faktorite, promoviraj}i ja fleksibilnosta nasproti negativnite efekti na iskustvata od nekoj vid maltretirawe. Za{titnite faktori povrzani so pojavata na maltretiraweto, zloupotreba i nasilstvo kaj deca/lica so intelektualna popre~enost vklu~uvaat: - Faktor roditel ili zgri`uva~, - Semejni faktori, - Detski faktori, - Sredinski faktori. Zboruvaj}i za rizik-faktori i za{titni fakori, se nametnuva potreba od definirawe na preventivni merki i strategii. Te{ko e da se definira prevencijata na ovaa pojava, naj~esto se definira vo soodnos so vremeto na intervencija, celnata grupa i glavnite celi.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Promocija na kampawata “@ivotot kako bezbedna avantura” Razvivaweto na strategiite za prevencija podrazbira vnimatelno definirawe na problemot {to treba da se razre{i, utvrduvawe na celite {to treba da se postignat, na aktivnostite {to treba da se prezemat i na o~ekuvanite rezultati. Postojat tri nivoi na prevencija i toa: • Primarno nivo: prevencija koja se obiduva da go stopira nasilstvoto, da gi izmeni ili da gi podobri socijalno-kognitivnite procesi, odnosno ve{tinite za re{avawe problemi, moralnoto rasuduvawe, generiraweto na alternativnite re{enija, menuvaweto na normativnite uveruvawa i stavovi sprema agresijata i fizi~koto kaznuvawe, • Sekundarno nivo: toa se napori za prevencija, koi se naso~eni kon za{titata na specifi~nite celni grupi, • Tercierno nivo: prevencija koja se slu~uva po sekoj nastanat problem za da se lekuvaat posledicite ili da se izbegne povtorno slu~uvawe. Soodvetnata prevencija }e proizvede zna~ajni, dolgoro~ni pridobivki od razli~na priroda, za potencijalnite `rtvi i za op{testvoto vo celina. Vo oblici na prevencija bi gi spomenala: • Aktivnosti za podignuvawe na javnata svest naso~eni do {irokata javnost preku promovirawe na potrebite no i mo`nostite na decata i licata so intelektualna popre~enost, • Resursni centri za semejstvata i programi za doma{na poseta orientirani kon direktna poddr{ka na semejstvata koi imaat ~len so intelektualna popre~enost, • Programi za edukacija na roditeli i roditelski grupi naso~eni koi zajaknuvawe na semejnite za{titini faktori i spre~uvawe na nesakani pojavi vo samoto semejstvo, • Programi za vremeno opfa}awe i gri`a za vreme na krizni situacii, nameneti za onie individui koi ve}e bile `rtvi na maltretirawe, zloupotreba ili nasilstvo. Negativnite stavovi kon razli~nosta i sostojbata na intelektualna popre~enost, izrazeni od strana na mnogu lica, sodr`at elementi na otvorena diskriminacija. Poni`uvaweto, stravot od fizi~ki kontakt i

prezirot pretstavuvat oblici na nasilstvo koi decata i licata so intelektualna popre~enost ~estopati gi trpat kako `rtvi. Isto taka, nesoodvetna upotreba na odreden tretman ili intervencija od strana na profesionalnite kadri mo`e da se smeta za maltretirawe, zloupotreba ili nasilstvo. Predrasudite i neinformiranosta doveduvaat do pogolema stigmatizacija kon ovaa grupa na gra|ani. Tokmu zatoa, eden od prioritetite na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA e podignuvawe na javnata svest vo odnos na pravata i potrebite na licata so intelektualna popre~enost, potenciraj}i go pred s# potencijalot i mo`nostite na ovie lica. 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost e povod za otpo~nuvawe na kampawa za prevencija od maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo na deca i lica so intelektualna popre~enost “@ivotot kako bezbedna avantura”. Uka`uvame na u{te eden golem problem, u{te edna realnost vo sekojdnevieto na decata i licata so intelektualna popre~enost. Konzorcium na evropski organizacii vo koj RCPLIP - PORAKA be{e partner, kako prv ~ekor vo soo~uvaweto so ovoj op{testven problem, izgotvi promotiven materijal koj pretstavuva mal del vo aktivnostite za podignuvawe na javnata svest, a slu`i kako pojdovna osnova vo pristapot kon ovoj kompleksen problem. Promotivniot materijal vklu~uva dve bro{uri i kratok film. Bro{urite “Detstvo, popre~enost i nasilstvo” i “@ivotot kako bezbedna avantura” opfa}aat dva klu~ni aspekti na ovaa pojava, vo semejstvata so ~len so intelektualna popre~enost i istituciite koi profesionalno se posveteni na rabotata so ovaa grupa na gra|ani. Kratkiot film “Avanturata na Sara” slikovito prika`uva slu~ka od sekojdnevieto na dete so pre~ki vo razvojot. Kampawata za podignuvawe na javnata svest ima potencijal da dopre do razli~ni grupi i poedinci vo zaednicata. Educiraweto na javnosta o~ekuvame da rezultira so podignuvawe na nivoto na osoznavawe na potrebite i problemite na decata i licata so intelektualna popre~enost i so promena na stavovite i odnesuvaweto kon niv. Celta na kampawata e da se prenesat porakite za prevencija, promovirawe na ve{tini za bezbednost na deteto i postapki za prijavuvawe na mo`ni slu~ai za maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo na deca i lica so intelektualna popre~enost. Rezultatite od preventivnite aktivnosti na kampawata }e pridonesat za fizi~ka, socijalna i emocionalna poddr{ka na decata i licata so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva. Site aktivnosti i intervencii naso~eni kon poddr{ka na semejstvata go namaluvaat rizikot od pojava na maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo vrz deca i lica so intelektualna popre~enost. Za site ponatamo{ni aktivnosti, konsultacii ili prijavuvawe na problem mo`e da ja koristite vebstranata www.poraka.org.mk ili da kontaktirate na telefon 02/3296-961.

5


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na Evropskata komisija i EDF (European Disability Forum)

Evropska konferencija “Kreirawe na uslovi za samostojno `iveewe” Na Konferencijata po povod 3-ti dekemvri, Evropskiot den na licata so popre~enost, Evropskata Komisija go potencira{e zna~eweto na nezavisnoto `iveewe: ”Mojot vistinski `ivot po~na koga imav 30 godini, na denot koga ja napu{tiv institucijata i zapo~nav da go `iveam mojot `ivot”. Evropskata komisija, vo sorabotka so EDF, go odbele`a Evropskiot den na lica so popre~enost, so organizirawe na konferencija na 3-ti i 4-ti dekemvri vo Brisel. Pretstavnicite od dvi`eweto za prava na lica so popre~enost i politi~arite/donesuva~i na odluki se fokusiraa na potreba od “Kreirawe na uslovi za samostojno `iveewe”. Celta na konferencijata be{e da se pridonese za podobro razbirawe na pra{awata povrzani so samostojnoto `iveewe, so poseben osvrt na va`nosta na ekonomskata avtonomija, na servisnite slu`bi vo mesto na `iveewe i na pomo{nite tehnologii. Vladimir Spidla, Komesar za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti se obrati na u~esnicite na konferencijata zaedno so g-din Juan Carlos Ramiro Iglesias - pretstavnik od [panskoto telo za EU pretsedatelstvo vo 2010 godina i Jan-Marc Delizee, dr`aven sekretar za socijalni pra{awa od Belgiskata federalna vlada.

[to zna~i nezavisno `iveewe? Nezavisnoto `iveewe e filozofija na samoodlu~uvawe za lica so popre~enost, ednakvi mo`nosti i samo-po~ituvawe. Samostojnoto `iveewe gi bara istite mo`nosti za izbor i kontrola na sekojdnevniot `ivot kako i kaj ostanatite gra|ani. Toa zna~i da se raste vo semejstvo, da se u~i vo najbliskoto u~ili{te, da se koristi javen prevoz kako i drugite, da raboti na rabotno mesto koe e soodvetno na obrazovanieto ili na li~niot interes. Denes, iljadnici lica so popre~enost se prinudeni da `iveat zatvoreni vo institucii, vo ne~ove~ki i degradira~ki uslovi i tretman i ne se vo mo`nost da gi praktikuvaat osnovnite prava - samostojno da izbiraat i odlu~uvaat za svojot `ivot. Potrebna e tranzicija od neadekvatni zatvoreni institucii do kvalitetni servisni slu`bi vo mesto na `iveewe, kade sekoja individua }e ima mo`nost da go razvie svojot kapacitet.

6

Kreiraweto na vistinski uslovi za samostojno `iveewe e kompleksen proces koj bara akcija na site politi~ki nivoa - me|unarodno, evropsko, nacionalno, regionalno i lokalno - kako i vklu~uvawe na site zainteresirani strani, vklu~uvaj}i organizacii na lica so popre~enost, lokalni vlasti, nacionalni vladi i evropski politi~ari. Se naglasuva ulogata i pridonesot koj mo`e da go dadat instituciite na Evropskata unija vo promoviraweto na samostojno `iveewe za lica so popre~enost.

Licata so popre~enost predlagaat 19 jasni akcii za Evropskata Unija EDF i site organizacii koi rabotat za ostvaruvawe i podobruvawe na pravata na licata so popre~enost, definiraa 19 konkretni predlozi za podobruvawe na evropskite politiki, a se odnesuvaat na samostojnoto `iveewe. Pravoto na licata so popre~enost da `iveat samostojno vo zaednicata so mo`nost za izbor kako i drugite lu|e e nazna~eno vo ~lenot 19 vo Konvencija na Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost. Ova pravo e su{tinsko za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so popre~enost, no i osnova za ednakvost vo site sferi na `iveewe. Realizacijata i koristeweto na ova pravo isto taka predviduva i fundamentalni promeni vo nekolku sektori vo op{testvoto. Samostojnoto `iveewe ja nametnuva potrebata od postoewe na servisni slu`bi vo mesto na `iveewe, fizi~ki pristapni i soodvetni za licata so popre~enost. Na ovoj na~in, realizacijata na pravoto za samostojno `iveewe e klu~no i za da se razbere {to e s# potrebno da se prevzeme za potpolno sproveduvawe na Konvencija na Obedineti nacii za prava na lica so popre~enost. Donata Vivanti, Potprestedatel na EDF, naglasi:” Dvi`eweto za pravata na lica so popre~enost kompletno ja pozdravuva odlukata na Sovetot za ratifikuvawe na Konvencijata na Obedineti nacii za prava na lica so popre~enost. Istovremeno, navistina sme razo~arani od soznaniteto deka Evropskata komisija }e ~eka na ratifikacija od site zemji ~lenki, a potoa }e ja prifati obvrskata za celosno sproveduvawe na Konvencijata. Davame celosna poddr{ka na Pretsedatelstvoto na [panija da raboti na potvrduvawe i ratifikuvawe na Konvencijata od strana na Evropskata Unija bez ponatamo{no odlo`uvawe”. Ersebet Szollosi, Potpretsedatel na EDF, dodade: “Samostojnoto `iveewe e fundametalno pravo i za lica so popre~enost, a zatvaraweto na instituciite e eden od predizvicite koi treba da gi zapo~neme i realizirame. EDF i licata so popre~enost }e prodol`at da rabotat vo ovaa nasoka”.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

U~estvo na RCPLIP - PORAKA vo evropski aktivnosti

Evropska konferencija

“Siroma{tijata pome|u realnosta i sfa}awata: komunikaciski predizvik” Oddelenieto za socijalna za{tita i integracija pri Generalniot direktorat za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti na Evropskata komisija organizira{e Evropska konferencija na tema “Siroma{tijata pome|u realnosta i sfa}awata: komunikaciski predizvik”. Konferencijata se odr`a vo Charlemagne centarot na Evropskata komisija vo Brisel, na 29-ti oktomvri 2009 godina. Na konferencijata u~estvuva 400 u~esnici – pretstavnici na nevladini organizacii, mediumi, nacionalni i regionalni vlasti od cela Evropa. Od Republika Makedonija bea pokaneti samo dvajca pretstavnici: Vlado Krstovski od Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost – PORAKA i German Filkov od Centarot za gra|anski komunikacii. Programata na konferencijata zapo~na so pozdraven govor i otvarawe od strana na Manuel Barosso, Pretsedatel na Evropskata komisija, a prodol`i so rabota preku tri panel diskusii. Prvata panel diskusija “Kako Evropjanite gledaat na siroma{tijata i socijalnoto isklu~uvawe vo kontekst na kriza” opfati prezentacii na rezultatite od dvete novi studii - istra`uvawa na Eurobarometar od strana na Mari O’Doneli - Direktor za resursi i komunikacii pri Generalniot direktorat za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti na Evropskata komisija i Antonis Papakostas – Rakovoditel na oddelenieto za istra`uvawe i politi~ki analizi pri Generalniot direktorat za komunikacii na Evropskata komisija. Bea prezentirani statisti~ki podatoci od istra`uvawa sprovedeni vo site zemji ~lenki na Evropskata unija. Vo vtorata panel diskusija “Javna komunikacija – instrument za politiki za socijalno vkl~uvawe” bea prezentirani stavovite i mislewata na Evropskata mre`a za borba protiv siroma{tija. Finton Farel, direktor na ovaa nevladina mre`a na asocijacii i organizacii koi rabotata na poleto na siroma{tija i za{tita na socijalno isklu~eni grupi, ja ima{e glavnata prezentacija, vo koja istakna deka: 1. Siroma{tijata e fenomen koj ograni~uva ostvaruvawe na ~ovekovi prava, 2. Za nadminuvawe na siroma{tijata potrebna e fer distribucija na javnite interesi, dobra i uslugi na site, 3. Isto taka, neophodno e mobilizirawe na site politiki, zatoa {to siroma{tijata ne mo`e da se pobedi samo so socijalna politika, 4. Potrebni se univerzalni servisni slu`bi i uslugi vo op{testvoto za site lu|e podednakvo (a ne siroma{ni servisi za siroma{ni lu|e), 5. Potrebna e “zdrava” demokratija t.e. reprezentativna i participativna, koja nema da gi isklu~i marginaliziranite grupi,

6. Solidarnosta niz celata zemjina topka e osnova na borbata protiv siroma{tija, zatoa {to borbata vnatre vo Evropa e ista so borbite vo drugite delovi na svetot. Slede{e obra}awe na Vladimir Spidla, Evropski komesar za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti na Evropskata komisija koj potencira{e deka Evropjanite treba da ja prifatat neednakvosta i razli~nosta kako na~in na postignuvawe na povisoki mo`nosti i prosperitet za site nas. Toj se osvrna na siroma{tijata vo Evropa, koja vo uslovi na globalna recesija, se pove}e se pro{iruva. Poradi toa, borbata protiv siroma{tijata ostanuva glaven prioritet na Evropskata unija. Tretata panel diskusija “Kako evropskite mediumi gi tretiraat siroma{tijata i socijalnoto isklu~uvawe” opfati prezentacii od strana na vrvni evropski novinari, me|u koi i Wiliam Crowly od BBC Severna Irska, koj na mnogu interesn na~in go pretstavi svoeto dolgogodi{no iskustvo kako novinar koj rabotel na temi povrzani so socijalno isklu~eni grupi. Vo osnovata na negovata prezentacija be{e opfatena poraka deka mediumite treba da iznajdat sistematski pristap za dokumentirawe i izvestuvawe za siroma{tijata i socijalnoto isklu~uvawe, koe ne sekoga{ mora da bide povrzano so “li~ni storii”, tuku treba da opfati analiti~ki pristap, so pregled na politi~kite opkru`uvawa i socijalni aspekti, t.e. prika`uvawe na svetot takov kakov {to navistina e. Toa podrazbira dlaboko razbirawe, a ednostavno komunicirawe.

7


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

15 godini od donesuvaweto na Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie

Evropska konferencija “Salamanka, 15 godini potoa – Inkluzija, u~ili{te za site”

MANIFEST ZA INKLUZIVNO OBRAZOVANIE Na 12-ti i 13-ti noemvri 2009 godina, Komitetot na EASPD za obrazovanie, zaedno so Nacionalnata federacija na volonterski tela od Irska, odr`a va`na konferencija vo Dablin – Irska, na tema “Salamanka, 15 godini potoa – Inkluzija, u~ili{te za site”. Na konferencijata be{e donesen Manifest za inkluzivno obrazovanie. Na Evropsko i na nacionalno nivo, vlastite rabotat na realizirawe na zakonskite ramki koi ovozmo`uvaat inkluzivno obrazovanie za site. Sepak, pred site nas e dolg pat pred da se postigne celta - op{testvoto da ponudi garanirani ednakvi mo`nosti za site gra|ani. S#u{te postojat mnogu nedore~enosti vo odnos na inkluzivnoto obrazovanie, vo posebnoto ili redovnoto obrazovanie. Poradi toa, itno e potrebna promena na momentalnata sostojba.

[to treba da se napravi? Principi i vrednosti Me|unarodnite i evropskite dokumenti: • Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie (1994 godina); • Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost (~len 24 – Obrazovanie); • Protokolot na Konvencijata za za{tita na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi (Evropska konvencija za ~ovekovi prava, ~len 2 – Pravo na obrazovanie); • Evropskata socijalna povelba (revidirana verzija), ~lenovi 15 i 17; • Akcioniot plan za popre~enost na Sovetot na Evropa (2006 -2015 godina), akciona linija 4 – Obrazovanie i drugi povrzani aspekti; jasno izrazuvaat deka site deca i vozrasni lica so popre~enost (i nivnite semejstva): • imaat ednakvo pravo na viskokvalitetno i soodvetno obrazovanie kako site drugi gra|ani, so cel da se postigne maksimumot na nivniot potencijal da mo`at da pridonesat za inkluzivno op{testvo; • imaat pravo da izberat i da dobijat obrazovanie vo inkluzivna sredina; • imaat pravo na specifi~ni resursi i ekspertiza vo ostvaruvaweto na nivnite obrazovni, terapevtski i gra|anski potrebi; • imaat pravo na servisni slu`bi koi skoga{ deluvaat vo niven najdobar interes.

8

Inkluzivnoto obrazovanie: • pretstavuva do`ivoten proces kade redovnite u~ili{ta i pret{kolskite obrazovni strukturi se transformirani na na~in da site deca/u~enici se poddr`ani vo postignuvaweto na nivniot akademski i socijalen potencijal, i koj vklu~uva otstranuvawe na barierite vo sredinata, komunikacijata, nastavata i nastavnite programi, socijalizacijata i procenkata na site nivoa. • zna~i razvoj na seopfaten dinami~en sistem so kontinuitet na opcii, kade posebnite u~ili{ta postepeno }e prerasnat vo izvor na ekpertiza koja }e bide dostapna za obrazovnite servisni slu`bi vo zaednicata. • ne e samo pra{awe za decata so popre~enost. Toa treba da bide del od pristapot “vklu~uvawe na site lu|e” vo koj sekoj u~enik ima vrednost. Vo odnos na ova, posebno vnimanie treba da se posveti i na etni~kite, kulturnite i religioznite malcinstva. • pretstavuva odgovornost na site i mora da bide gledano kako del od razvojot na inkluzivno op{testvo za site. Toa mo`e da se postigne preku partnerstvo, vmre`uvawe i zaedni~ko u~ewe od strana na site zasegnati strani. • Bara zaedni~ka spodelena vizija i silno vodstvo na site nivoa.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

15 godini od donesuvaweto na Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie Obvrska na EASPD Evropskata asocijacija na obrzbeduva~i na servisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD) }e: • pridonesuva za razvoj na evropskite politiki za inkluzivno obrazovnie; • obezbeduva informacii, modeli na dobri praktiki i poddr{ka za svoite ~lenki – organizacii; • promovira pozitivni stavovi za inkluzija, partnerstvo i mo`nosti za vmre`uvawe; • organizira i promovira profesionalno vmre`uvawe i nastani za razmena na iskustva na evropsko nivo, osobeno preku proektot Pateki za inkluzija.

Preporaki za politi~arite i kreatorite na politiki Vlastite na regionalno, nacionalno i me|unardno nivo treba da: • Ja reafimiraat nivnata posvetenost za realzirawe na Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie, • Ja upotrebat celosno Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost, osobeno ~lenot 24, • Promoviraat pozitivni stavovi kon inkluzijata, • Razvijat politi~ki i zakonski ramki za promocija na razvojot na inkluzivno obrazvoanie, naglasuvaj}i go zna~eweto na silnata me|usektorska, multidisciplinarna sorabotka. Toa treba da go napravat vo sorabotka so site klu~ni ~initeli, • Razvijat, na Evropsko nivo, pozitiven pristap kon inkluzivnoto obrazovanie, kako del od Strategiite na Evropskata Unija i Sovetot na Evropa, upotreben vo politikite so refernca do Do`ivotnoto u~ewe, Socijalna inkluzija, Anti-diskriminacija i Gra|anstvo, • Razvijat akcionen plan naso~en kon reformirawe na postoe~kite obrazovni sistemi, vklu~uvaj}i finansirawe za tranzicionite tro{oci, • Sobiraat i sporeduvaat verodostojni podatoci za efektivnosta i za komparativnite tro{oci, • Obezbedat potrebni resursi za ovozmo`uvawe na viskokvalitetno individualizirano inkluzivno obrazovanie, • Go reformiraat sistemot za obuka na nastavnici so cel da gi podgotvat idnite nastavnici i drug u~ili{en personal za efektivna rabota vo inkluzivniot obrazoven sistem, • Im pomognat na posebnite u~ili{ta da preminat vo resursni centri i da mu ovozmo`at na nivniot personal da gi postignat novite zada~i kako poddr`uva~i na redovnite u~ili{ta vo realizacija na obrazovnite programi, • Obezbedat posebni resursi i centri za obrazvanie za decata so poslo`eni obrazovni potrebi vo ramkite na inkluzivniot u~ili{en sistem, • Da ponudat mo`nost za obrazovanie po~nuvaj}i od 3-godi{na vozrast. Site deca, bez ogled na nivnite

specif~ni pobaruvawa, treba da bidat vklu~eni vo predu~ili{niot sistem, koj treba da bide ponuden besplatno. Poddr{ka }e bide potrebno i vo zavisnost od dijagnozata. • Organiziraat i promoviraat dovolna poddr{ka za site zasegnati strani: - mo`nosti za zaedni~ki obuki i seminari za inkluzivno obrazovanie - asistivna informati~ka tehnologija i komunikaciski metodi - pedago{ka/psiholo{ka poddr{ka.

Preporaki za organizaciite Sekoja individualna organizacija (specijalizirana ili op{ta) treba da: • Vospostavi dijalog so licata so popre~enost, nivnite semejstva i/ili nivnite pretstavnici i reprezentativni organizacii, sindikalnite organizacii i vlasti so cel da se izgradi zaedni~ka vizija i strategija za inkluziven obrazoven sistem, • Upotrebuvaat individualen pristap na planirawe naso~en kon sekoe dete/u~enik i da osiguraat deka mre`ata za poddr{ka e vospostavena i ponatamu razvivana, • Promoviraat pozitivni stavovi kon inkluzijata na site nivoa na obrazovanieto, • Razvivaat ostvarlivi akcioni planovi i strategii vo sorabotka so semejstvata i vlastite so cel da ovozmo`i tranzicija od posebni u~ili{ta kon inkluzivni obrazovni strukturi i da se potpomogne promenata vo razmisluvaweto na rakovodstvata, personalot i drugite ~initeli, • Obezbedat timski pristap i multidisciplinaren pristap na u~ewe, • Obezbedat kursevi, seminari i direktni obuki koj }e go potpomognat procesot na tranzicija za personalot, so cel da se osigura deka nivnata ekspertiza }e bide upotrebena vo novata sredina, • Obezbedat poddr{ka za personalot, rakovodstvoto, roditelite i u~enicite vo specifi~nite programi, • Gi podgotvat idnite nastavnici za rabota vo inkluzivna sredina, • Potpomognat soodvetna lesna tranzicija od predu~ili{no obrazovanie vo osnovno obrazovanie, od osnovnite u~ili{ta vo srednite u~ili{ta i od srednite u~ili{ta vo viskoto obrazovanie ili rabotno osposobuvawe i vrabotuvawe. Obrazovnite politiki i strategii treba jasno da iska`uvaat deka celta e inkluzija. Obrazovnite politiki i sistemi treba da gi zemat vo predvid potrebite na lu|eto pri planiraweto, finansiraweto, monitoringot i evaluacijata na site obrazovni strategii. Glavnata cel na inkluzivnoto obrazovanie treba da bide u~ili{teto koe dava dobri rezultati i vo koe site ~initeli se vklu~eni, a site u~enici s tretiraat podednakvo.

9


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“Zajaknuvawe na gra|anskoto u~estvo vo zakonodavniot proces” e programa koja ja sproveduvaat Nacionalniot demokratski institut za me|unarodni raboti (NDI) i Institutot za parlamentarna demokratija (IPD) so finansiska poddr{ka na Nacionalnata fondacija za demokratija (NED)

Zajaknuvawe na gra|anskoto u~estvo vo zakonodavniot proces Proektot se stremi kon sorabotka so gra|anski organizacii koi ve}e imaat dobro portfolio na aktivnosti i se vklu~eni vo inicijativi za zastapuvawe na gra|anski interesi. Glavnata cel na proektot e da go zajakne kapacitetot na pomala grupa na gra|anski organizacii vo oblastite na zakonodavno lobirawe, zastapuvawe i monitoring, vkl~uvaj}i ja i nivnata sposobnost za gradewe na koalicii za pra{awa koi se od zaedni~ki interes za gra|anskite organizacii i pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija. Posle dolgiot i profesionalen proces na selekcija, vrz osnova na evaluaciona matrica koja be{e razviena specijalno za ovaa cel, bea izbrani ~etiri gra|anski organizacii da u~estvuvaat vo ovoj proekt. So ogled na delokrugot i ograni~enite resursi, Nacionalniot demokratski institut za me|unarodni raboti (NDI) i Institutot za parlamentarna demokratija (IPD) bea vo mo`nost da izberat samo ~etiri gra|anski organizacii koi }e u~estvuvaat vo serijata obuki i rabotilnici i }e dobijat posledovatelna poddr{ka. ^etirite gra|anski organizacii koi bea izbrani da u~estvuvaat vo proektot se aktivni vo izminatite godini vo golem broj na inicijativi vo gra|anskiot sektor. Izbranite organizacii i inicijativite koi tie bi sakale da gi prezemat kako del od proektot se: - NVO Republi~ki centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost PORAKA (Ratifikacija na Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost) - NVO Konekt (Nadgleduvawe na implementacijata i izmenuvawe na Zakonot za donacii i sponzorsta vo javni dejnosti) - NVO Mladinski obrazoven forum (Donesuvawe na Zakon za studentsko organizirawe) - NVO Humanitrano i dobrotvorno zdru`enie na Romite, Mese~ina Gostivar (Donesuvawe na Zakon za antidiskriminacija)

NDI se fokusira na tehni~ka poddr{ka za zajaknuvawe na kapacitetite na izbranite gra|anski organizacii za zastapuvawe, pregovarawe, zakonodavno istra`uvawe, kreirawe na predlog - zakonski akti, buxetski ve{tini, odnosi so mediumi i ve{tini za gradewe na koalicii za specifi~na legislativa. NDI, vo partnerstvo so IPD, do denes dizajniraa i uspe{no realiziraa dva moduli – rabotilnici za zajaknuvawe na kapacitetite, koi bea kreirani vo soglasnost so specifi~nite potrebi na ~etirite partnerski organizacii. Temite na dvata moduli bea: Zajaknuvawe na vnatre{nite i mobilizaciski kapaciteti na partnerskite gra|anski organizacii (Mavrovo, 20-ti i 21-vi oktomvri 2009 godina) i Zajaknuvawe na sposobnostite za komunikacija so javnosta i vodewe na kampawa (Ohrid, 17-ti do 19-ti noemvri 2009 godina). Dvata moduli bea vodeni od strana na iskusni obu~uva~i so {iroka ekspertiza vo oblastite koi bea pokrieni. Tretiot seminar }e bide organiziran vo proletta 2010 godina. Temite na obukite vklu~uvaat: mehanizmi za razvoj na javni politiki vo Makedonija, istra`uvawa/ pregledi i tabelacija, buxetski ve{tini, gradewe na koalicii i pregovarawe, javen govor i odnosi so mediumi.

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Odr`ani rabotilnici za SWOT analiza Kako del od programskite aktivnosti za koordinacija i poddr{ka na rabotata na svoite lokalni organizacii i servisni slu`bi, RCPLIP – PORAKA sekoja godina organizira rabotilnici za SWOT analiza na sostojbite vo lokalnite organizacii i servisnite slu`bi. SWOT analizata e alatka koja e mo{ne korisna za procenuvawe na aktuelnata sostojba vnatre vo organizacijata, so site nejzini prednosti i slabi strani, no i mo`nostite i zakanite koi doa|aat od sredinata. Dokolku realno i objektivno se izgotvi, analizata pretstavuva dobra osnova za podgotvuvawe na realni i efektivni planovi i iznao|awe na na~ini za nadminuvawe na slabostite. Ovaa godina, RCPLIP -PORAKA odr`a dve rabotilnici za razrabotuvawe na dobienite SWOT

10

analizi. Prvata rabotilnica se odr`a vo Skopje, vo prostoriite na RCPLIP – PORAKA, na 09.10.2009 godina. Na ovaa rabotilnica u~estvuva{e po eden pretstavnik od 16 lokalni organizacii na RCPLIP – PORAKA. Vtorata rabotilnica se odr`a vo dnevniot centar – PORAKA Skopje na 17.10.2009 godina, a u~estvuvaa site anga`irani lica od dnevnite centri na RCPLIP – PORAKA od Radovi{, Kumanovo, Skopje i Ohrid. Na rabotilnicite sekoj od u~esnicite ima{e mo`nost da ja prezentira SWOT analizata. Timot na RCPLIP – PORAKA i ostanatite u~esnici, po sekoja prezentacija, davaa zabele{ki i soveti vo odnos na raboteweto na sekoja od lokalnite organizacii i servisnite slu`bi, istaknuvaj}i gi i pozitivnite primeri.


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Demir Hisar

Odbele`uvawe na 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost vo Demir Hisar Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA Demir Hisar organizira{e pove}e aktivnosti za odbele`uvawe na 3-ti dekemvri, Me|unaroden den na lica so popre~enost. Edna od aktivnostite be{e raspi{aniot konkurs za likovni i literaturni tvorbi na tema “Podajte ni raka za da nemame maka” za u~enicite od osnovno i sredno obrazovanie. Na 27.11.2009 godina, pretstavnici na CPILIPPORAKA Demir Hisar ostvarija sredba so Gradona~alnikot na op{tina Demir Hisar, g-din Toni Angelevski, na koja se diskutira{e za potrebite i problemite so koi se soo~uva organizacijata. Glaven prioritet e obezbeduvawe na prostorija za rabota, a Gradona~alnikot veti deka }e gi razgleda mo`nostite za obezbeduvawe na raboten prostor. Na 30.11.2009 godina, klasniot ~as vo osnovnite u~ili{ta “Goce Del~ev” – Demir Hisar, “Bra}a Miladinovci”- s. @van, “Dame Gruev” s. Smilevo i vo Op{tinskoto sredno u~ili{te “Krste Petkov Misirkov” be{e posveten na Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Na klasniot ~as bea prezentirani materijali na tema “[to e intelektualna popre~enost?” podgotveni od CPLIP - PORAKA Demir Hisar. Na 3-ti dekemvri, vo Domot na kulturata ”Ilinden” be{e odbele`an Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Prisustvuvaa prestavnici od lokalnite institucii, nevladini organizacii, u~enici od osnovnite u~ili{ta i mediumi. Pokrovitel na ovaa manifestacija be{e Gradona~alnikot na op{tina Demir Hisar, a poddr{kata od lokalnata samouprava be{e prezentirana od g-din Tome Milo{oski. Pretsedatelot na CPLIP - PORAKA Demir Hisar, po kratkiot osvrt za zna~eweto na Me|unarodniot den na lica so popre~enost ja prezentira{e i pretstojnata kampawa za prevencija od maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo na deca i lica so intelektualna popre~enost “@ivotot kako bezbedna avantura” organizirana od RCPLIP PORAKA. Na ovoj nastan bea dodeleni i nagradite osvoeni na raspi{aniot konkurs. Prvata nagrada ja osvoi Marina Velkovska od OU “Goce Del~ev” od Demir Hisar za tvorbata “Ti podavam raka”; vtorata ja osvoi Viktor Iliovski od OU “Goce Del~ev” so tvorbata “Humani lu|e

podajte mu raka”, a tretata be{e dodelena na Andrijana \eor|ioska od OU “Dame Gruev” od s. Smilevo za tvorbata “Podajte ni raka za da nemame maka”. Na nagradenite im bea vra~eni knigi donirani od Demirhisarskite pisateli i poeti: Gorjan Petrevski, d-r Mende Solun~evski i Zlatko Bo{evski. Bea dodeleni i skromni podaroci od u~ili{en pribor obezbedeni od CPLIP - PORAKA Demir Hisar i pofalnici za izbranite tri pesni i edno prozno delo. Za daden pridones vo sproveduvawe na aktivnostite vo izminata godina blagodarnici bea dodeleni na: Gradona~alnikot na op{tina Demir Hisar; Domot na kultura, Zdru`enieto na penzioneri, Crven krst – Demir Hisar, OU “Goce Del~ev” – Demir Hisar, OU “Bra}a Miladinovci” - s. @van , OU “Dame Gruev” s. Smilevo, Op{tinskoto sredno u~ili{te “Krste Petkov Misirkov”, Centarot za socijalna rabota - Demir Hisar, g-din Boris Damevski, d-r Mende Solun~evski i d-r Jagoda Filipovska. Za aktivnosti na CPLIP - PORAKA Demir Hisar izraboteni se: bro{ura za ostvaruvawe na prava od socijalna za{tita, bro{ura za otvarawe na socijalen klub, aktivnosti i prioriteti na CPLIP - PORAKA Demir Hisar, almanah za nagradenite i pofalenite literaturni tvorbi, letok za 3-ti dekemvri – Me|unaroden den na lica so popre~enost i drugi materijali za podignuvawe na javnata svest kaj gra|anite na op{tina Demir Hisar.

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Vinica

Poseta na Specijalniot zavod - Demir Kapija Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA Vinica po vtorpat ovaa godina organizira{e i realizira{e poseta na {titenicite vo Specijalniot zavod - Demir Kapija koi poteknuvaat od op{tina Vinica. Posetata be{e organizirana na 25.10.2009 godina, a vo istata u~estvuvaa roditeli, starateli i bliski ~lenovi na semejstvata na {titenicite. I ovaa poseta kako i prethodnite koi se organziarani od strana na CPLIP - PORAKA Vinica, be{e celosno finansiski pokriena od strana na lokalnata samouprava. I ovoj pat, CPLIP - PORAKA Vinica be{e sprovedena sobirna akcija za ali{ta koi bea donirani vo Specijalniot zavod - Demir Kapija. Isto taka, CPLIP - PORAKA Vinica obezbedi i prehrambeni paketi za {titenicite vo Specijalniot Zavod.

11


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Odbele`uvawe na 3-ti dekemvri Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje rabotno go odbele`aa 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Po povod 3-ti dekemvri, vo prostoriite na dnevniot centar se odr`aa zaedni~ki rabotilnici so dve organizacii so koi {to dnevniot centar ima vospostaveno odli~na sorabotka. Na rabotilnicata u~estvuvaa volonteri od Crveniot krst na grad Skopje i u~enici od O.U. “Quben Lape”. Na rabotilnicite se izrabotuvaa ~estitki i ukrasni kesi za podaroci. Ova be{e ubava mo`nost za dru`ewe i spodeluvawe na iskustvata i aktivnostite koi {to se sproveduvaat od licata so intelektualna popre~enost vo dnevniot centar so drugi mladi lica, no isto taka i mo`nost za podigawe na javnata svest kaj mladite gra|ani vo odnos na pravata i potrebite na licata so intelektualna popre~enost.

Vo kinoto Ramstor Povtorno, kako znak na dobrata sorabotka so kinoto Ramstor, ni be{e ovozmo`eno da prisustvuvame na u{te edna filmska proekcija. Ovojpat, toa be{e proekcija na filmot “Ice age 3“. Vozbudata od filmskoto platno kaj nikogo ne izostanuva, pa taka ni kaj korisnicte na dnevniot centar PORAKA Skopje. I na kraj {to da se ka`e za personalot vo kinoto Ramstor, osven edno golemo Blagodaram.

Na izlo`ba vo galerijata Osten So cel da u~estvuvame na site aktuelni kulturni nastani, korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje ja posetija galerijata Osten. Povodot be{e primamliv, a toa e Svetskata izlo`ba na karikaturi. Na izlo`bata imavme mo`nost da se zapoznaeme so eden specifi~en vid na crte` koj razvi golem interes kaj licata so intelektualna popre~enost, mo`nost za protolkuvawe na crte`ite i se razbira - smea. Interesot za ovie sliki i crte`i ni ostava prostor za ponatamo{na sorabotka so galerijata Osten i poseta na u{te vakvi nastani.

12


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Vo fabrika za plastika “Plasteks” Socijalnite aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje vklu~uvaat poseti na razni proizvodstveni pogoni, so cel da go dobli`ime rabotniot proces do licata so intelektualna popre~enost. Interesno e da se vidi kako funkcionira edna fabrika dotolku pove}e {to i samite lica so popre~enost mo`at da bidat vklu~eni vo del od toj proces. Za taa cel nie ja posetivme fabrikata za proizvodstvo na plasti~ni kesi Plasteks. Qubeznite doma}ini ni ovozmo`ija da se zapoznaeme so celiot tek na proizvodstvoto i funkcioniraweto na raznite ma{ini {to kaj licata so intelektualna popre~enost ostavi ubav vpe~atok i zapoznavawe so rabotniot proces.

Poseta na Visokata {kola za novinarstvo i odnosi so javnosta Kako del od sorabotkata so razni obrazovni institucii, korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje ja posetija Visokata {kola za novinarstvo i odnosi so javnosta. Po kratkoto pretstavuvawe na dvete organizacii i zapoznavawe so dejnosta koja ja vr{at istite, licata so intelektualna popre~enost imaa mo`nost da se zapoznaat i prakti~no so na~inot na rabota, kako i da u~estvuvaat vo ve`bite na studentite na Visokata {kola. Bea vklu~eni vo razni aktivnosti: davawe intervjua, nekoi ~itaa vesti i najgolemata vozbuda pretstavuva{e radio stanicata kade {to bea: “radiovoditeli”, pu{taa muzika i peeja. Ova pretstavuva{e novo i vozbudlivo iskustvo za licata so intelektualna popre~enost i tie bea mnogu zadovolni od posetata, taka {to dobivme uveruvawe od qubeznite doma}ini deka ovaa sorabotka }e prodol`i. Upatuvame golema blagodarnost do site vo Visokata {kola za novosteknatite iskustva.

Otvorawe na velosipedska pateka vo op{tina Aerodrom Na pokana od zdru`enieto “Proaktiva”, korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje zedoa u~estvo na manifestacijata po povod pu{taweto vo upotreba na novata velosipedska pateka vo op{tinata Aerodrom. Pokraj vovednite govori na Gradona~alnicite na op{tina Aerodrom i na grad Skopje i na Ambasadorkata na Holandija, na manifestacijata ima{e i kulturno zabavna programa. Sepak, najzabavna be{e mo`nosta na del od korisnicite, onie koi umeat, da u~estvuvaat vo vozeweto na velosiped po novootvorenata pateka. Vo sekoj slu~aj, ubavo e {to bevme vklu~eni vo vakov tip na nastani koi se slu~uvaat vo op{tinata Aerodrom.

13


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{

Humana akcija na sredno{kolci ~lenovi na Crveniot krst – Radovi{ Na 18.11.2009 godina, korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ imaa mo`nost da se dru`at so u~enici od srednoto u~li{te “Kosta Susinov” koi se ~lenovi na Crveniot krst – Radovi{ i koi go realiziraat proektot “Crven krst vo akcija – humani vrednosti na delo” So ogled na toa {to pove}eto od niv za prvpat imaa mo`nost da posetat dneven centar za lica so intelektualna popre~enost, na po~etokot im go objasnivme na~inot na funkcionirawe i koi se pridobivkite od postoeweto na dnevniot centar vo Radovi{. Vedna{ be{e poka`an interes za sorabotka i zaedni~ki aktivnosti i vklu~uvawe na korisnicite na dnevniot centar vo aktivnostite na proektot na Crveniot krst na Radovi{. Na 26.11.2009 godina, vo popladnevnite ~asovi korisnicite bea na zaedni~ko dru`ewe so sredno{kolcite vo kafuleto “Target”. Zadovolstvoto kaj korisnicite be{e golemo, osbeno kaj onie koi za prvpat vlgeuvaat vo kafule, mesto kade se sobiraat nivnite vrsnici, da ispijat sok i da slu{aat muzika. Bevme prekrasno primeni od strana na personalot na kafuleto za {to im blagodarime. Aktivnostite prodol`ija istiot den, so po~etok vo 19:00 ~asot, vo Domot na kulturata “Aco Karamanov”, kade {to po povod 3-ti Dekemvri , Me|unarodniot den na licata so popre~enost, be{e odr`an humanitaren koncert za promocija na ednakvost, prava i poddr{ka za licata so intelektualna popre~enost. Na koncertot nastapija Gara` bend, Akustik bend, Tatjana Jovanova i Viktorija Ristova. Site prisutni vo salata, me|u koi najmnogubrojni bea mladincite od na{iot grad, so svojata humanost pridonesoa za podignuvawe na javnata svest vo odnos na pravata i potrebite na licata so intelektualna popre~enost vo na{ata op{tina. Na 27.11.2009 godina, grupata sredno{kolci doniraa prehrambeni produkti i sredstva za higiena za potrebite na dnevniot centar, koi bea nabaveni so sobranite sredstva od humanitarniot koncert. Upatuvame golema blagodarnost do na{ite mladi prijateli od Crveniot krst - Radovi{, za nivnata samoinicijativnost i posvetenost vo realizacijata na site ovie aktivnosti, so nade` deka vakvata sorabotka, na obostrano zadovolstvo, }e prodol`i i vo naredniot period.

14


Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{

Rekreativna aktivnost na Pilav Tepe Korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{, na 28.10.2009 godina realiziraa rekreativna aktivnost vo poznatiot kompleks “Pilav Tepe” koj e smesten vo prekrasen priroden ambient na patot kon [tip. Od ova mesto mo`at da se zabele`at ubavinite na planinata Pla~kovica, da se pro{eta vo ubavata priroda i da se poseti manastirot Sv. Pantelejmon koj se nao|a vo neposredna blizina. Po pro{etkata, site korisnici bea po~esteni so ru~ek vo restoranot “Pilav tepe” koj e sopstvenost na sestrata na eden od na{ite korisnici. Site bevme presre}ni od ova zaedni~ko dru`ewe, koe zavr{i so pesna i `elba za povtoruvawe na ovaa rekreativna aktivnost.

Sledewe na kulturno - umetni~ki nastani vo Radovi{ Vo ramkite na socijalnite aktivnosti koi gi realiziraat na korisnicite na dnevniot centar PORAKA Radovi{, kontiniurano e prisutno sledeweto na kulturno - umetni~kite nastani vo op{tinata Radovi{. Taka i na 22.10.2009 godina, korisnicite na dnevniot centar prisustvuvaa na koncertot na narodni pesni od radovi{kiot i isto~niot kraj na na{ata dr`ava.

Koncertot se odr`a vo Domot na kultura “Aco Karamanov”, a nastapija grupite “Raspeani Radovi{ani” i “Serenada”, kako i nekolku gosti od Bugarija koi go pretstavija svojot melos. Stanuva{e zbor za splet na makedonski narodni izvorni pesni koi ve}e im se poznati na na{ite korisnici, {to pridonese za vistinsko u`ivawe i zadovolstvo od koncertot.

Poseta na Radio Alfa i kabelska televizija Andes net Na 1.12.2009 godina, korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ gi posetija Radio “Alfa” i kabelskata televizija “Andes net” vo Radovi{. Kako golemi qubiteli na muzikata koja ja slu{aat tokmu na radio “Alfa”, korisnicite bea voodu{eveni od prostorot i tehnikata so koja e opremeno studioto. Pove}eminata od niv go prepoznaa glasot na voditelkata koja redovno ja slu{aat na ovaa programa, a sekako najinteresno be{e nejzinoto mesto zad “golemiot” prozorec od kade ja informira javnosta za site novi slu~uvawa. Vrabtenite vo radioto prijatno gi

iznenadija korisnicite so toa {to im podarija po edno cede so zabavna muzika koja }e mo`at doma da ja slu{aat. Vo drugite prostorii na istoto mesto, korisnicite na dnevniot centar imaa mo`nost da se zapoznaat so rabotata vo kabelskata televizija “Andes net” koja emituva {irok spektar na programi vo re~isi site domovi vo na{iot grad. Golemiot broj na uredi i tehni~ka oprema deluva{e interesno za na{ite korisnici, a va`no im be{e {to go vidoa mestoto od kade se emituvaat emisiite, vestite i filmovite koi sekojdnevno gi gledame na malite ekrani.

15


CM Y B

CM Y B

CM Y B

CM Y B

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost

Broj 4 godina XXII

Donacija od rudnikot “Bu~im” za dnevniot centar – PORAKA Radovi{ Po povod 30-godi{niot jubilej od zapo~nuvaweto so rabota na rudnikot “Bu~im” koj e sinonim i gordost na op{tina Radovi{, menaxerskiot tim na rudnikot na ~elo so zamenikot generalen direktor g-din Nikolaj~o Nikolov, go poseti dnevniot centar i donira{e nov fotokopir za potrebite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{.

CM Y B

CM Y B

Po povod 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, g-din Nikolov povtorno gi poseti korisnicite i im podari polna korpa so slatki, posakuvaj}i im dobro zdravje i posre}ni denovi. Inicijativata na na{ite golemi prijateli, g-din Nikolov i rudnikot “Bu~im” e primer za ostanatite subjekti od biznis sektorot vo op{tinata kako treba da gi poddr`uvaat socijalnite servisni slu`bi koi se od javen interes.

Skopje, dekemvri 2009 godina

Trgnuvaj}i od sopstvenoto moto deka sekoga{ treba da im se pomaga na onie na koi taa pomo{ im e neophodna i od svojata zalo`ba deka kontinuirano }e ja poddr`uva rabotata na dnevniot centar – PORAKA Radovi{, g-din Nikolov ovozmo`i dnevniot centar da go dobie potrebniot fotokopir.

CM Y B CM Y B


Glasilo na RCPLIP Poraka