Issuu on Google+

subvencije delo

inpomoči

štipendije zdravstvo

ŠKISova popotnica za študente


6 6 7

SUBVENCIJE Subvencionirano bivanje Študentski domovi

11 Subvencionirani javni prevoz 11 Medkrajevni potniški promet 11 Mestni potniški promet 13 prevoz.org 13 BICIKELJ

15 Subvencionirana prehrana

18

ŠTIPENDIJE

18

Splošni pogoji za pridobitev štipendije za stare štipendiste

26

Splošni pogoji za pridobitev štipendije – novi štipendisti

19 21 23 27 29 31 33

Državna štipendija za stare štipendiste Zoisova štipendija za stare štipendiste Kadrovska štipendija za stare štipendiste Državna štipendija za nove štipendiste Zoisova štipendija za nove štipendiste Kadrovska štipendija za nove štipendiste Štipendije za deficitarne poklice


KAZALO KAZALO 35

OSTALE OBLIKE POMOČI ZA ŠTUDENTE

35 Občinska pomoč 35 Fundacija Študentski tolar Študentske organizacije Univerze v Ljubljani 36 Pomoči v okviru fundacije Solidarnostni sklad 36 Študentske organizacije Univerze v Mariboru 37 Preživnina 37 Otroški dodatek 37 Denarna socialna pomoč 39 Izredna denarna socialna pomoč

41 42 43

ŠTUDENTSKO DELO Kako začeti s študentskim delom Napoved za dohodnino in davčne olajšave

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 45 ZDRAVSTVO 47 ŠTUDENTSKE DRUŽINE 53 ŠTUDENTJE INVALIDI 58


5 


SUBVENCIJE SUBVENCIONIRANO BIVANJE Avtor: Larisa Tomšič

Prva skrb vsakega študenta je imeti v času študija streho nad glavo. Da bi se študentom pomagalo pri reševanju problematike iskanja finančno dostopnega in od univerze ne preveč oddaljenega bivališča, je v Slovenji prvi študentski dom zrastel že leta 1950 v Rožni dolini v Ljubljani. Do danes je bilo v Ljubljani zgrajenih 28 domov (letos razpisanih 7.459 postelj), v Mariboru 15 (2.867 postelj) in na Primorskem 2, skupaj torej 226 postelj. Ker je v študentskih domovih premalo prostora za vse študente, ti država ponuja možnost pridobitve subvencije za bivanje pri zasebnikih (razpisanih 730 ležišč). Lahko pa izbereš tudi tretjo, finančno najmanj ugodno možnost, ki je bivanje v stanovanju oziroma v sobi brez subvencije.

6 


Študentski domovi POCENI, DRUŽABNO, BLIZU FAKULTETE, VELIKO DOGAJANJA IN ZANIMIVIH LJUDI. PREMAJHNA KAPACITETA, NEZNAN DATUM PRVE VSELITVE.

Med iskanjem postelje v študentskem domu boš naletel na nekaj izrazov: 'tihi dom' je dom, v katerem ni dovoljeno organizirati zabav, vendar so tudi izjeme; 'apartma' je, ko imata, najpogosteje, dve sobi skupno kopalnico in kuhinjo; če pa boš bival v 'sobi', si boš kopalnico in kuhinjo delil s celim nadstropjem; zaprosiš lahko tudi za 'samsko sobo', kar pomeni, da si v sobi sam. Večino težav, s katerimi se srečaš v študentskem domu, lahko reši že hišnik, sicer pa so ti v pomoč pisarne študentskih domov. Cene postelj v študentskih domih se gibajo med 40 in 120 €, glede na študentski dom in vrsto sobe.

7 


Kako do subvencionirane sobe v študentskem domu? RAZPIS Na spletni strani študentskih domov je v začetku julija objavljen razpis za pridobitev subvencije za bivanje in za bivanje v študentskem domu (glej spletne strani študentskih domov). Glede na to, ali si že prej prejemal subvencijo za bivanje ali ne, obstajata dva različna roka, oba v sredini avgusta! V obeh primerih pa obrazec izpolniš na http://portal.evs.gov.si/bivanje/. POZOR: po prijavi ne pozabi v ustreznem roku priporočeno poslati na pisarno študentskih domov vseh obveznih prilog.

PROŠNJA ZA SPREJEM BIVANJA V ŠTUDENTSKEM DOMU (PRVI VPIS) Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki v prejšnjem študijskem letu niso bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo, kandidati, ki so po lastni volji prekinili nastanitveno pogodbo, in tisti, ki v prejšnjem študijskem letu pridobljene pravice do subvencioniranega bivanja niso koristili. Ker je po navadi prijav na razpise več, kot je prostih postelj v študentskih domovih, se oblikuje prednostna lista, ki je objavljena 30 dni po preteku roka za prijave. Na njej so razvrščeni vsi tisti, ki jim je bila prošnja odobrena, poleg pa je naveden še predviden termin vselitve. Zgodi se lahko, da boš dobil poziv za vselitev v študentski dom med študijskim letom.

PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKEM DOMU Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v prejšnjem študijskem letu bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili oziroma niso prekinili nastanitvene pogodbe. Študenti, nastanjeni v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo, ter tudi lastniki stanovanj morajo vsako leto svoj status podaljšati. LETOŠNJA NOVOST: prošnjo lahko oddajo tudi študenti, ki imajo status študenta, a se jim je izteklo trajanje študijskega programa – so absolventi.

PRESELJEVANJE Študentski domovi vsako leto (med študijskim letom) razpisujejo preselitvene roke, v katerih je mogoče iz različnih razlogov zamenjati sobo v študentskem domu. Informacije o preselitvenih rokih so objavljene na spletni strani študentskih domov in po samih študentskih domovih. Med letom se je mogoče (glede na razpoložljive postelje v študentskih domovih) tudi preseliti v študentski dom, kljub temu, da ste v tekočem študijskem letu že prejemali subvencijo za bivanje pri zasebniku. Za to možnost se pozanimajte v pisarni študentskih domov tvoje univerze.

SPLETNE STRANI ŠTUDENTSKIH DOMOV: http://www.stud-dom-lj.si/zavod/razpisi/ http://studentskidomovi.um.si/ http://www.sd.upr.si/

8 


Zasebniki ZASEBNOST, VEČJI TRG, SVOBODA, VEČ SAMOSTOJNOSTI, IZBIRA SOSTANOVALCEV. VEČJI STROŠEK, MANJŠA DRUŽBENA MREŽA.

Če se odločiš za bivanje pri zasebniku, bodi pozoren na pogodbo ali dogovor, ki ga skleneš z lastnikom stanovanja. Navada je, da lastnik pri prvem najemu zahteva kavcijo (po navadi v višini mesečne najemnine) za morebitno poškodbo pohištva v času bivanja v stanovanju. Pri višini najemnine bodi pozoren, saj mesečni stroški, kot so voda, elektrika, ogrevanje in internet, po navadi niso vključeni in se plačujejo posebej. Svetujemo ti, da zahtevaš potrdilo o plačilu kavcije in stroškov saj se lahko zgodi, da lastnik stanovanja ne bo priznal plačila kavcije ali pa bo zahteval več, kot je dejanska vrednost položnice. Od lastnika lahko tudi zahtevaš račun za morebitna popravila in vrnitev razlike kavcije, če si ob izselitvi do te upravičen.

9 


Kako do subvencionirane postelje pri zasebniku? RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANO BIVANJE Če izpolnjuješ pogoje za sprejem v študentski dom, vendar bi raje bival pri zasebnikih s prijatelji ali sam, lahko prav tako oddaš prošnjo za bivanje in se namesto za študentski dom opredeliš za bivanje pri zasebniku ter na ta način kandidiraš za subvencijo bivanja. Obrazec izpolniš na http://portal.evs.gov.si/ bivanje/. POZOR: študenti, ki boste izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, lahko uveljavite subvencijo le pri tistih zasebnikih, ki se prijavijo na javni razpis za zasebnike, ki ga objavijo študentski domovi. Zato morate lastnike stanovanj že poleti opozoriti, da se morajo prijaviti na ta razpis! Višina subvencije znaša 32 € mesečno.

SKLENITEV POGODBE Da se zavaruješ pred izkoriščanjem in prevarami, ti svetujemo, da so v pogodbi, ki jo skleneš z najemodajalcem, poleg obveznih sestavin najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona, zapisani vsi ustni dogovori, odpovedni rok (tj. čas med napovedjo izselitve in dejansko izselitvijo), ki naj bo dovolj dolg, da lahko v tem času najdeš novo nastanitev, in podobno. Najemno pogodbo mora najemodajalec (lastnik) ali najemnik (študent) z najemodajalčevim soglasjem registrirati pri pristojnem registrskem organu, na območju katerega leži nepremičnina (npr. v Ljubljani je to Javni stanovanjski sklad MOL) ter jo prijaviti pri pristojnem davčnem uradu.

Najkasneje tri dni po začetku bivanja moraš prijaviti začasno prebivališče na pristojni upravni enoti, pod katero spada novo bivališče. Pozoren bodi na stanovanja in sobe, ki se oddajajo na črno, brez subvencije in brez možnosti prijave začasnega bivališča. Naš nasvet je, da si urediš svoj status v najetem stanovanju, saj ti bo le tako zakon ščitil pravice. Ker pa je iskanje stanovanj na trgu velikokrat težavno, so študentske organizacije pripravile spletne strani, kjer lahko najdeš stanovanja, ki jih oddajajo zasebniki. Svojega najemodajalca opozori, da je od 1. 7. 2013 naprej obvezno posredovanje informacij o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin (ETN). To pomeni, da mora tvoj najemodajalec ETN sporočiti, da ima najemojemalca ter kolikšna je mesečna najemnina. Najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji (tel. 01/220 10 00). Po informacije se lahko obrne tudi na Javni stanovanjski sklad MOL na Zarnikovi 3 v Ljubljani (tel. 01/306 14 36), ki je registrski organ za ljubljansko območje. Najemniku je v skrajnem primeru na voljo tudi sodno varstvo, ki pa predstavlja velik strošek in je časovno precej zamudno.

UPORABNE POVEZAVE Oglasi na Bolhi: http://www.bolha.com/nepremicnine/stanovanja/

Borza študentskih sob in stanovanj: http://www.uni-info.si/

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana: http://www.jssmol.si/domov/

Stanovanjski zakon:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=3312&urlid=200369/

10 


Subvencionirani javni prevoz

Avtor: Janja Hren in Marko Ruperčič

Za subvencije prevozov za dijake in študente se od 20. avgusta 2012 uporablja Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Do subvencionirane mesečne vozovnice so upravičeni tisti dijaki, vajenci in študenti, katerih prebivališče je od izobraževalne ustanove oddaljeno vsaj 5 km. POZOR: kljub uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev še vedno določa brezplačen prilagojen prevoz težje ali težko gibalno oviranim osebam. RAZRED

MESEČNA VOZOVNICA

POLLETNA VOZOVNICA OKTOBER-JANUAR

POLLETNA VOZOVNICA FEBRUAR-JUNIJ

POLLETNA VOZOVNICA OKTOBER-JUNIJ

2KM-60KM

25€

90€

112,5€

180€

60-90KM

35€

130€

162,5€

270€

90KM ->

55€

210€

262,5€

450€

VOZOVNICA ZA 10 VOŽENJ/MESEC

20€

70€

87,5€

135€

90€

MESTNI PREVOZ LJUBLJANA

10€

40€

50€

MARIBOR

5€

20€

25€

45€

JESENICE

15€

60€

75€

135€

KRANJ

0€

0€

0€

0€

KOPER

0€

0€

0€

0€

NOVO MESTO

0€

0€

0€

0€

MEDKRAJEVNI POTNIŠKI PROMET Splošna subvencionirana mesečna vozovnica: namenjena je tistim študentom in dijakom, ki se dnevno vozijo od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja. Cena subvencionirane mesečne vozovnice je odvisna od oddaljenosti kraja bivanja od kraja izobraževanja. Mesečna vozovnica za 10 voženj: namenjena je vsem dijakom in študentom, ki jim zadostuje 10 voženj v enem mesecu. Predvsem je namenjena tistim študentom in dijakom, ki začasno bivajo v kraju, kjer se izobražujejo. Cena mesečne vozovnice je neodvisna od razdalje.

MESTNI POTNIŠKI PROMET Tisti študenti in dijaki, ki v kombinaciji z medkrajevnimi vozovnicami koristijo vozovnice za mestni potniški promet, morajo te ponekod doplačati.

11 


kako do? KAKO DO SUBVENCIONIRANE MESEČNE VOZOVNICE? Pred začetkom šolskega leta (najbolje čimprej, že od konca avgusta naprej, da se izogneš gneči) izpolniš vlogo za izdajo subvencionirane mesečne vozovnice (vloga je dostopna preko http://subvencije.ijpp.si/portal/1&cat=3&type=2&news_id=55). Odneseš jo na svojo izobraževalno ustanovo, kjer jo potrdijo. Z vlogo odideš do svojega prevoznika, pri čemer ne pozabi osebnega dokumenta! Tam boš kupil vozovnico, ob tem pa pridobil tudi potrdilo o nakupu medkrajevne vozovnice. S tem potrdilom se potem odpravi do ponudnika mestnega prometa, kjer potem kupiš oziroma brezplačno pridobiš mestno vozovnico (odvisno od mesta, kjer koristiš vozovnico za mestni promet – glej prejšnje poglavje). Če boš koristil samo vozovnico za mestni promet, se z originalno vlogo odpravi direktno k izvajalcu mestnega prometa. Opisani način pridobitve mesečne vozovnice velja le za prvo pridobitev vozovnice v šolskem letu. V naslednjih mesecih vse poteka enako, le vloge ti ni potrebno vsak mesec sproti potrjevati, tako da se k izvajalcem prevoza odpraviš le z elektronsko vozovnico.

KAJ TOREJ POTREBUJEŠ ZA PRVI NAKUP SUBVENCIONIRANE VOZOVNICE V ŠOLSKEM LETU: ·· veljavni osebni dokument, ·· izpolnjeno in na izobraževalni ustanovi potrjeno vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice, ·· elektronsko izkaznico oziroma čip kartico, če ti je ta ostala še od prejšnjega leta. V primeru, da je to tvoje prvo študijsko leto, jo kupiš pri izvajalcu prevoza. POZOR: datum, od katerega si lahko prvič urediš mesečno vozovnico za naslednji mesec, ter rok veljavnosti vozovnice (do katerega v naslednjem mesecu vozovnica velja) sta odvisna od izvajalca prevoza. Najbolje, da se pri svojem izvajalcu oziroma izvajalcih prevoza pozanimaš, kateri datumi veljajo zate. Pri tem bodi pozoren tudi na to, da se vozovnici za medkrajevni in mestni potniški promet po roku veljavnosti lahko razlikujeta!

12 


prevoz.org Za enkratne vožnje po Sloveniji predlagamo, da si ogledaš portal prevoz.org, kjer lahko ponudiš ali dobiš najcenejši prevoz med kraji po Sloveniji.

BICIKELJ Bicikelj je sistem izposojanja koles v Ljubljani, podoben sistem v Kopru vodi tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem. Prednost tega je, da ti je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in ti zagotavlja preprosto uporabo tako podnevi kot ponoči. Na voljo je kar nekaj postajališč, kjer si lahko izposodiš kolo in ga na drugi (ali isti) postaji vrneš. Slabost je, da postaje niso v bližini vseh fakultet in študentskih domov, zato preveri, katera je tebi najbližja. Dobre strani pa so, da se pri kolesarjenju razmigaš, ne onesnažuješ okolja, ker kolo vrneš na postajo, ne tvegaš kraje kolesa, pa tudi nasploh je transport s kolesom v mestih bolj tekoč. Cena pa je naslednja, za 3 € na leto si lahko kolikokrat hočeš izposodiš kolo v kosu do ene ure, tudi večkrat na dan. V kolikor kolesa ne vrneš na postajo po eni uri, ti Bicikelj naslednje ure zaračuna (prva in druga ura sta vsaka po 1 €, tretja je 2 € itd.).

KAJ MORAŠ STORITI, DA LAHKO ZAČNEŠ UPORABLJATI BICIKELJ? Imeti moraš kreditno kartico, ki jo bo Bicikelj bremenil, v kolikor boš uporabljal kolo več kot eno uro in za prvi prispevek (tedenski-1€ ali letni-3€). Na spletni strani www.bicikelj.si/narocanje slediš napisanim navodilom, ki so enostavna, bodi pa previden pri uporabi kreditne kartice na spletu!

13 


14 


Subvencionirana prehrana

Avtor: Marko Ruperčič

Subvencionirana prehrana študentov je ena najkoristnejših socialnih pravic študentov. Do brezplačnega subvencioniranega obroka so upravičeni vsi študenti. Vsakemu pripada ena subvencija na delovni dan, kar nanese okoli 22 subvencij mesečno. Koristiš jih lahko vsak dan med 8.00 in 20.00 v eni izmed ponudnic subvencionirane študentske prehrane. Nabor restavracij najdeš na spletni strani studentska-prehrana.si. V enem dnevu lahko koristiš več subvencij, vendar morajo med koriščenji miniti štiri ure. V času poletnih počitnic, med 15. julijem in 15. avgustom, pa je subvencionirano prehranjevanje onemogočeno. Višina subvencije države je 2,63 €, najvišja vrednost obroka v restavraciji pa 7 €, kar pomeni, da nikjer ne bi smeli za subvencionirani obrok plačati več kot 4,37 €. Obrok mora vsebovati glavno jed + dva hoda (juho, solato, sadje ali sladico). Ob obroku ti pripada tudi 2 dcl vode ali katere druge pijače.

15 


kako do? KAKO PODALJŠATI UPRAVIČENOST DO SUBVENCIJE?

KAKO DO SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE? Vpis v sistem si uredi čimprej po vpisu v študijski program. Nekatere točke SŠP omogočajo predvpis v sistem že septembra, pred začetkom študijskega leta, in če takrat že imaš potrdilo o vpisu, svetujemo, da se izogneš gneči in to opraviš že takrat.

KAKO POTEKA PRVI VPIS?

Ob vpisu v višji letnik moraš upravičenost do subvencije podaljšati, saj vpis velja samo za eno študijsko leto. To storiš tako, da se zglasiš na točki SŠP z veljavnim dokazilom o statusu študenta za tekoče leto in osebnim dokumentom. Izbiraš pa tudi med dvema načinoma koriščenja subvencije: preko mobilnega telefona ali preko brezkontaktne kartice. V prvem primeru je storitev brezplačna, medtem ko moraš, v primeru da se odločiš za kartico, zanjo plačati 15 €.

·· Preko portala www.studentska-prehrana.si oddaš prijavo za prvi vpis s tem, da vpišeš zahtevane podatke. ·· Z apiši si številko prijavnice. ·· Osebno stopi do najbližje točke SŠP, s sabo prinesi številko prijavnice, osebni dokument, dokazilo o statusu študenta (študentska izkaznica, indeks ali potrdilo o vpisu) za tekoče študijsko leto in telefon.

16 


»Novi« Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) se začne uporabljati s 1.1. 2014, veljal pa bo samo za študente, ki boste na posameznem izobraževalnem programu za štipendijo prvič zaprosili po 1.1.2014 (v nadaljevanju: »novi štipendisti«). Tisti študenti, ki ste štipendijo za posamezni izobraževalni programi prejemali že pred 1.1.2014 (v nadaljevanju »stari štipendisti), jo do konca izobraževalnega programa prejemate v skladu s »starim« Zakonom o štipendiranju (ZŠtip).

17 


ŠTIPENDIJE

Avtor: Janja Hren

SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE ZA STARE ŠTIPENDISTE Štipendijo lahko po starem Zakonu o štipendiranju pridobite dijaki in študenti, ki ob prvem vpisu v srednjo, višjo ali visoko šolo oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niste bili starejši od 26 let. Štipendije (Zoisova, kadrovska, štipendija za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti) se tudi medsebojno izključujejo – študenti lahko naenkrat prejemate le eno izmed naštetih štipendij, ne smete pa prejemati tudi štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih. Poleg tega študenti, ki želite prejemati štipendijo, ne smete biti v delovnem razmerju oziroma biti vpisani v evidenco brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Študenti lahko v nekaterih primerih pridobite državno ali Zoisovo štipendijo tudi za izobraževanje v tujini, če se v tujini izobražujete na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe, in če: ·· izobraževalnega oziroma študijskega programa v Republiki Sloveniji ni ali ·· g re za mednarodno izmenjavo.

stari štipendisti

18 


Državna štipendija za stare štipendiste POGOJI ZA PRIDOBITEV IN NADALJNJE PREJEMANJE DRŽAVNE ŠTIPENDIJE – PRED 1.1.2014 Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujete in izhajate iz socialno šibkejših družin. Do državne štipendije ste upravičeni študenti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53% neto povprečne plače. Kateri dohodki in premoženje se štejejo pri izračunu upravičenosti do državne štipendije, določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

VIŠINA DRŽAVNE ŠTIPENDIJE ZA STARE ŠTIPENDISTE: DOHODKOVNI RAZRED

POVPREČNI MESEČNI DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA

OSNOVNA VIŠINA V EUR

1.

DO 30%

190

2.

NAD 30% DO 36%

160

3.

NAD 36% DO 42%

130

4.

NAD 42 % DO 53 %

100

K ŠTIPENDIJI SE V PRIMERU UPRAVIČENOSTI DODELI TUDI: ·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča: 85,53 € (upravičenost se izkaže s potrdilom o prijavi začasnega bivanja oziroma potrdilom o bivanju v študentskem domu, ki naj velja najkasneje od 1. oktobra dalje); ·· dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31 EUR; ·· dodatek za učni oziroma študijski uspeh: ·· za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več: 20,56 € ter ·· za študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več: 37,90 €; ·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 €.

19 


kako do? KAKO DO DRŽAVNE ŠTIPENDIJE (STARI ŠTIPENDISTI)? Tisti, ki ste že pred 1.1.2014 prejemali državno štipendijo za izobraževalni program, na katerega ste trenutno vpisani, morate vsako študijsko leto znova zaprositi za državno štipendije z Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente http://www.mddsz. gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_dijak_student_ obr_8_44_www.pdf. Vlogo lahko oddaš na pristojni center za socialno delo osebno ali po poštikadarkoli tekom študijskega leta, vendar pa če želiš štipendijo prejeti že za oktober, moraš vlogo oddati najkasneje septembra. Vlogi priloži potrdilo o vpisu ter dokazilo o študijskem uspehu (izpis vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu), če je potrebno, pa tudi potrdilo o prijavljenem začasnem prebivališču. Študenti, ki študirate v tujini in ustrezate pogojem za pridobitev državne štipendije, vlogi priložite tudi dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in akreditiranosti izobraževalnega programa.

VEČ INFORMACIJ O PRIDOBITVI DRŽAVNE ŠTIPENDIJE:

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije http://www.scsd.si/drzavna-stipendija.html

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_ zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije

20 


Zoisova štipendija za stare štipendiste Zoisovo štipendijo lahko prvič pridobite študenti, ki ustrezate splošnim pogojem in ki ste se ali vpisali v prvi letnik in ste bili zlati maturantali dosegate povprečno oceno minimalno 8,5 ali ste uvrščeni med 5% najboljših študentov posameznega letnika na posameznem študijskem programu ali pa izkazujete izjemni dosežek. Pri tem se za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja štejejo zlasti: ·· najvišja mesta na državnem tekmovanju, ·· priznanja za najboljše raziskovalne naloge, ·· udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa, ·· nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, ·· objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku, ·· drugi izjemni dosežki. Pri tem je povprečna ocena 8,5 pogoj za pridobitev Zoisove štipendije, ne pa nujno tudi zagotovilo. Če dosegate povprečno oceno 8,5, torej za Zoisovo štipendijo lahko kandidirate, ni pa nujno, da jo tudi pridobite. Med kandidati, ki boste izpolnjevali pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, bo Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij namreč izbral tiste, ki boste izkazali boljše rezultate oziroma dosegli boljšo povprečno oceno ali izkazali boljši dosežek.

POGOJI ZA NADALJNJE PREJEMANJE ZOISOVE ŠTIPENDIJE – PRED 1.1.2014 Do nadaljnjega pridobivanja Zoisove štipendije ste upravičeni tisti študenti, ki ste za izobraževalni program, na katerega ste vpisani trenutno, že pred 1.1.2014 prejemali Zoisovo štipendijo in dosegate povprečno oceno minimalno 8,5 ali ste uvrščeni med 5% najboljših študentov posameznega letnika na posameznem študijskem programu ali pa izkazujete izjemni dosežek. Razlika med pogoji za prvo pridobitev Zoisove štipendije in pogoji za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije je predvsem v tem, da povprečna ocena 8,5 prve pridobitve Zoisove štipendije ne zagotavlja, zagotavlja pa nadaljnje prejemanje le-te.

VIŠINA ZOISOVE ŠTIPENDIJE ZA STARE ŠTIPENDISTE Zoisova štipendija znaša 101,78 € za študenta, ki se izobražuje v Sloveniji, ter 203,56 € za študenta, ki se izobražuje v tujini. K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli tudi: ·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 85,53 € (upravičenost se izkaže s potrdilom o prijavi začasnega bivanja oziroma potrdilom o bivanju v študentskem domu, ki naj velja najkasneje od 1. oktobra dalje); ·· dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31 €; ·· dodatek za učni oziroma študijski uspeh: 19 € za dijake in 35 € za študente; ·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 €.

21 


kako do? KAKO DO ZOISOVE ŠTIPENDIJE ZA STARE ŠTIPENDISTE? Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij vsako leto junija objavi Javni poziv za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendij. Objavo razpisa lahko spremljaš na http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/. V razpisu je dostopna tudi Vloga za uveljavitev pravice oziroma nadaljnje prejemanja Zoisove štipendije. Vlogo izpolniš in jo skupaj s prilogami (s potrdilom o vpisu v izobraževalni program in dokazilom, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodnimaturi dosegel izjemen splošni uspeh, ali dokazilom o študijskem uspehu,torej izpisom vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu, z dokazilom izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali dokazilom o izjemnem dosežku ter, če je potrebno, s potrdilom o prijavljenem začasnem prebivališču) priporočeno pošlji ali osebno vloži na naslov Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zoisova štipendija«, najkasneje do roka določenega v razpisu.

VEČ INFORMACIJ O PRIDOBITVI ZOISOVE ŠTIPENDIJE: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij: http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/zoisove-stipendije/

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/t rg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/zoisove_stipendije/

22 


Kadrovska štipendija za stare štipendiste Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev štipendije, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od 36 € (poleg tega pa ste kadrovski štipendisti upravičeni tudi do pripadajočih dodatkov).V primeru, da višina kadrovske štipendije presega višino minimalne plače v Sloveniji, pa se presežek šteje v davčno osnovo za izračun plačila dohodnine. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij izvaja sofinanciranje kadrovskih štipendij na dva načina: ·· sofinanciranje posrednih kadrovskih štipendij preko nosilcev enotnih regijskih štipendijskih shem in ·· sofinanciranje neposrednih kadrovskih štipendij delodajalcem. Delodajalec lahko prejema sofinanciranje kadrovske štipendije eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja štipendista, razen v zadnjem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust kadrovske štipendije ne izplačujejo. Če se odločiš za kadrovsko štipendiranje, vedi, da si se, potem ko zaključiš izobraževanje, obvezan zaposliti pri delodajalcu za najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendiranje. Poleg tega štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju, zato bodi še posebej pozoren na vsebino pogodbe!

23 


KAKO DO POSREDNIH KADROVSKIH ŠTIPENDIJ PREKO ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM? Regionalne razvojne agencije izvedejo poziv delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih štipendistih. Potem, ko jim delodajalci sporočijo želene profile študentov, regionalne razvojne agencije avgusta in septembra objavijo razpis za študente. Seznam je dostopen tako na strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij kot tudi preko posameznih objav regionalnih agencij. V razpisu je priložena tudi vloga, ki jo mora študent, ki želi za posamezno štipendijo kandidirati, poslati na regionalno razvojno agencijo. VEČ NA: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij: http://www.sklad-kadri.si/?id=575

kako do? KAKO DO NEPOSREDNIH KADROVSKIH ŠTIPENDIJ? Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij izvede poziv delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih štipendistih. Študenti se lahko z delodajalci povežejo preko spletne strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij na http://www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica/. Ko se študent odzove na ponudbo delodajalca in ga ta izbere kot primernega, se delodajalec z izbranim štipendistom prijavi na javni razpis sklada za do 50 % sofinanciranje kadrovske štipendije, vendar največ do višine 30 % minimalne plače.

VEČ O NEPOSREDNIH KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH: ·· RRA Pomurje: web.rra-mura.com, ·· RRA Koroške: www.rra-koroska.si, ·· Posoški razvojni center: www.prc.si, ·· RRA Ljubljana: www.rralur.si, ·· RRA Posavje: www.rra-posavje.si, ·· RRA Notranjsko-kraške regije: www.rra-nkr.si, ·· RRA Celje: www.rra-celje.si, ·· RRA Severne Primorske: www.rrc-kp.si, ·· RRA Gorenjske regije: www.bsc-kranj.si, ·· RRA Jugovzhodne regije: www.pc-nm.si, ·· RCR Zasavje: www.rcr-zasavje.si, ·· Mariborska razvojna agencija: www.rra-mura.si.

24 


25 


SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE – NOVI ŠTIPENDISTI Štipendijo lahko po novem Zakonu o štipendiranju pridobite upravičenci, ki ste bili pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljate pravico do štipendije, ali upravičenci, ki ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niste: ·· v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, ·· vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu, ·· poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah. Vlagatelji lahko pridobite pravico do štipendije pridobite tudi za izobraževanje v tujini. Študenti lahko pridobite več vrst štipendij hkrati: ·· kadrovska štipendija se lahko dodeli hkrati s katerokoli štipendijo, razen hkrati s štipendijo za deficitarne poklice, ·· štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo.

novi štipendisti

26 


Državna štipendija za nove štipendiste Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujete in izhajate iz socialno šibkejših družin.Do državne štipendije ste upravičeni tisti študenti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53% neto povprečne plače. Kateri dohodki in premoženje se štejejo pri izračunu upravičenosti do državne štipendije, določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

VIŠINA DRŽAVNE ŠTIPENDIJE ZA NOVE ŠTIPENDISTE: DOHODKOVNI RAZRED

POVPREČNI MESEČNI DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA

OSNOVNA VIŠINA V EUR

1.

DO 30%

190

2.

NAD 30% DO 36%

160

3.

NAD 36% DO 42%

130

4.

NAD 42 % DO 53 %

100

K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli tudi: ·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 €1 bodi pozoren na to, da pogodbo o začasnem prebivališču prijaviš najkasneje do 1. oktobra, sicer do dodatka ne boš upravičen, ·· dodatek za uspeh, ··

RAZRED

POVPREČNI OCENA ŠTUDENTA

VIŠINA DODATKA ZA USPEH V EUR

1.

50 ALI VEČ ECTS, NAD 8

17

2.

50 ALI VEČ ECTS, NAD 9

22

3.

55 ALI VEČ ECTS, NAD 8

30

4.

55 ALI VEČ ECTS, NAD 9

40

··

·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,00 €.

Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 € mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.

1

Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane dnevne mesečne vozovnice, je pa upravičen do mesečne vozovnice za 10 voženj. Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.

27 


kako do? KAKO DO DRŽAVNE ŠTIPENDIJE (NOVI ŠTIPENDISTI)? Vsako leto moraš znova zaprositi za državno štipendije z Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente, ki jo najdeš na http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_dijak_student_obr_8_44_ www.pdf. Vlogo lahko oddaš na pristojni center za socialno delo osebno ali po pošti kadarkoli tekom študijskega leta, vendar pa če želiš štipendijo prejeti tudi za oktober, moraš vlogo oddati najkasneje septembra. Vlogi priloži potrdilo o vpisu ter dokazilo o študijskem uspehu (izpis vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu), če je potrebno, pa tudi potrdilo o začasnem prebivališču v kraju izobraževanja. Študenti, ki študirate v tujini in ustrezate pogojem za pridobitev državne štipendije, vlogi priložite tudi dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti programa.

VEČ INFORMACIJ O PRIDOBITVI DRŽAVNE ŠTIPENDIJE: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije: http://www.scsd.si/drzavna-stipendija.html

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije

28 


Zoisova štipendija za nove štipendiste POGOJI ZA PRVO PRIDOBITEV ZOISOVE ŠTIPENDIJE – PO 1.1.2014 Zoisovo štipendijo lahko prvič pridobite študenti, ki ustrezate splošnim pogojem in ste dosegli izjemen dosežek ter: ·· ste zlati maturant ali ste imeli v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 – za študenta v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja ali ·· ste imeli v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali ste bili v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščeni med najboljših 5 % v svoji generaciji – velja za študenta od drugega letnika dalje. Pri tem za izjemne dosežke štejejo: ·· najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, ·· prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, ·· priznanja za najboljše raziskovalne naloge, ·· udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti, ·· nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, ·· objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, ·· umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,

29 

·· najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vlagatelji lahko za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavljate izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja, v vseh ostalih primerih pa izjemni dosežek, ki ste ga dosegli v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavljate Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat. Uveljavljate lahko individualni izjemni dosežek oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki šteje največ pet članov.

POGOJI ZA NADALJNJE PREJEMANJE ZOISOVE ŠTIPENDIJE ZA NOVE ŠTIPENDISTE Upravičenci do Zoisove štipendije morate za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem izobraževalnem programu za vsako šolsko ali študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in doseženo povprečno oceno minimalno 8,5 ali izjemni dosežek.

VIŠINA ZOISOVE ŠTIPENDIJE Višina Zoisove štipendije je 140 € za študenta, ki se izobražuje v Sloveniji, in 280 € za študenta, ki se izobražuje v tujini. Štipendistu pripadata tudi dodatka: ·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 € 2 (bodi pozoren na to, da začasno prebivališče prijaviš najkasneje do 1. oktobra – zaradi upravičenosti do dodatka); ·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,00 €.


KAKO DO PREJEMANJA ZOISOVE ŠTIPENDIJE ZA NOVE ŠTIPENDISTE? Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij vsako leto junija objavi Javni poziv za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendij. Objavo razpisa lahko spremljaš na http://www.sklad-kadri.si/ si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/.

VEČ INFORMACIJ O PRIDOBITVI ZOISOVE ŠTIPENDIJE: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij: http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/ zoisove_stipendije/

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_ dela_in_zaposlovanje/stipendije/zoisove_stipendije/

kako do? V razpisu je dostopna tudi Vloga za uveljavitev pravice oziroma nadaljnje prejemanja Zoisove štipendije. Vlogo izpolniš in jo skupaj s prilogami (s potrdilom o vpisu v izobraževalni program in dokazilom, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel izjemen splošni uspeh, ali dokazilom o študijskem uspehu, torej izpisom vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu, z dokazilom izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali dokazilom o izjemnem dosežku ter, če je potrebno, prijavo začasnega prebivališča za pridobitev dodatka za bivanje) priporočeno pošlješ ali osebno vložiš na naslov Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zoisova štipendija«, najkasneje do roka, določenega v razpisu.

2 Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 € mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.

Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.

30 


Kadrovska štipendija za nove štipendiste Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij ali regionalna razvojna agencija sofinancirata kadrovske štipendije delodajalcem, ki dodeljujejo kadrovske štipendije za izobraževanje študentom, ki izpolnjujete splošne pogoje za pridobitev štipendije, razen starostnega pogoja. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred, kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (100 €). V primeru, da višina kadrovske štipendije presega višino minimalne plače v Sloveniji, se presežek šteje v davčno osnovo za izračun plačila dohodnine. Sofinanciranje se dodeli v višini 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače. Če se štipendist izobražuje na ravni izobraževanja in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, se sofinanciranje dodeli v višini 70 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40 % minimalne plače. Če sofinanciranje kadrovske štipendije ne dosega 50 % ali 70 % dodeljene in izplačane kadrovske štipendije glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se znesek sofinanciranja avtomatično usklajuje ob spremembi minimalne plače, dokler ne doseže najvišjega možnega odstotka kadrovske štipendije.

31 

Višina sofinanciranja za posameznega štipendista se lahko za novo šolsko ali študijsko leto poviša do največ 10 % glede na predhodno šolsko ali študijsko leto na podlagi vložene zahteve delodajalca. Če se odločiš za kadrovsko štipendiranje, vedi, da si se, potem ko zaključiš izobraževanje, obvezan zaposliti pri delodajalcu za najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendiranje. Poleg tega štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju, zato bodi še posebej pozoren na vsebino pogodbe!


kako do? KAKO DO PREJEMANJA KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA NOVE ŠTIPENDISTE? Javni sklad RS oziroma regionalna razvojna agencija objavita javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za naslednje šolsko ali študijsko leto do konca februarja. Razpis lahko spremljaš in se nanj javiš preko spletne strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije ali tvoje regionalne razvojne agencije, ki podeljuje kadrovske štipendije v tvoji regiji.

VEČ O NEPOSREDNIH KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH: ·· RRA Pomurje: web.rra-mura.com, ·· RRA Koroške: www.rra-koroska.si, ·· Posoški razvojni center: http://www.prc.si, ·· RRA Ljubljana: www.rralur.si, ·· RRA Posavje: www.rra-posavje.si, ·· RRA Notranjsko-kraške regije: www.rra-nkr.si, ·· RRA Celje: www.rra-celje.si, ·· RRA Severne Primorske: http://www.rrc-kp.si, ·· RRA Gorenjske regije: http://www.bsc-kranj.si, ·· RRA Jugovzhodne regije: http://www.pc-nm.si, ·· RCR Zasavje: http://www.rcr-zasavje.si, ·· Mariborska razvojna agencija: http://www.rra-mura.si.

32 


Štipendije za deficitarne poklice POGOJI ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE Štipendija za deficitarne poklice se dodeli študentu, ki izpolnjuje splošne pogoje za dodelitev štipendije in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja. Programi, na katerih so dijaki ali študenti upravičeni do deficitarne štipendije, se bodo torej določili naknadno.

VIŠINA ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE Štipendija za deficitarne poklice znaša 100 €.

33 


kako do? KAKO DO ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE? Štipendije za deficitarne poklice Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij dodeli na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto. Za štipendijo za deficitarne poklice lahko zaprosiš kadarkoli tekom leta na podlagi razpisa, vendar pa je najboljše, da za štipendijo zaprosiš do konca septembra, da dobiš štipendijo že za mesec oktober. Objavo razpisa lahko spremljaš preko http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni -razpisi/. V razpisu bo objavljena tudi vloga za dodelitev štipendije za deficitarni poklic ter vsa ostala navodila v zvezi s pridobitvijo.

34 


OSTALE OBLIKE POMOČI ZA ŠTUDENTE Avtor: Janja Hren

OBČINSKA POMOČ Na nekaterih občinah lahko zaprosiš za občinsko pomoč, namenjeno premestitvi trenutnih socialnih ovir. Za več informacij se obrni na svojo občino. Načeloma gre za enkratno denarno pomoč v že naprej določenem znesku. Poleg tega pa veliko manjših občin ponuja štipendije za študente iz njihove občine. O tem se prav tako pozanimaj na svoji občini.

FUNDACIJA ŠTUDENTSKI TOLAR ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Enkratna izredna denarna pomoč: razpis za enkratno denarno pomoč Študentski tolar navadno poteka dvakrat letno. Namenjen je tistim, ki imajo status študenta na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavpdu članice ŠOU v Ljubljani ali so prvo leto brez statusa študenta in so vpisani na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani ter niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih oseb. Do dodelitve izredne denarne pomoči so upravičeni študenti, ki se zaradi razlogov, na katere sami ne morejo vplivati, znajdejo v položaju hude materialne ogroženosti.

KAKO ZAPROSITI ZA ENKRATNO IZREDNO DENARNO POMOČ FUNDACIJE ŠTUDENTSKI TOLAR? S priporočeno pošto na naslov »Fundacija Študentski tolar Ustanova ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana« pošlješ izpolnjeno vlogo za dodelitev enkratne izredne denarne pomoči, prošnjo za dodelitev in ostale zahtevane priloge.

35 

SUBVENCIONIRANI JEZIKOVNI TEČAJI, KI JIH IZVAJA ZAVOD ŠOLT: pogoj za prijavo je status študenta, ki ni v rednem delovnem razmerju in je vpisan na katerikoli visokošolski ali univerzitetni zavod članice Študentske organizacije v Ljubljani. Jezikovni tečaji so za upravičence delno subvencionirani, delno pa si jih tečajnik pokrije sam – prispevati mora 30 €.

KAKO ZAPROSITI ZA SUBVENCIONIRAN JEZIKOVNI TEČAJ? Vsak prosilec mora za pridobitev pomoči oddati pisno prošnjo – motivacijsko pismo, izpolnjeno vlogo za dodelitev pravice do brezplačnega jezikovnega tečaja in druge zahtevane priloge na naslov »Fundacija Študentski tolar Ustanova ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana«.

Vse informacije o zahtevanih prilogah ter vlogo za dodelitev subvencije najdeš na njihovi spletni strani: http://www.studentski-tolar.si/


kako do? POMOČI V OKVIRU FUNDACIJE SOLIDARNOSTNI SKLAD ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU3 ·· Pomoč pri plačilu deleža stroškov bivanja v študentskih domovih: razpis poteka vsako leto v začetku oktobra, prijavi pa se lahko študent Univerze v Mariboru, ki je državljan RS in katerega dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 160 % bruto zajamčene plače. Razpisna komisija glede na točkovnik izbere 40 kandidatov, katerim Solidarnostni sklad za bivanje subvencionira pavšalne zneske v enotni višini 40,00 €, preostali del najemnine pa izbrani upravičenci krijejo sami. ·· Pomoč pri plačilu deleža stroškov študentske subvencionirane prehrane: razpis poteka vsako leto v začetku oktobra, prijavi pa se lahko študent Univerze v Mariboru, ki je državljan RS in katerega dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 160 % bruto zajamčene plače. Razpisna komisija glede na točkovnik izbere 40 kandidatov, katerim Solidarnostni sklad za bivanje subvencionira pavšalne zneske v enotni višini 40,00 €, preostali del prehrane pa izbrani upravičenci krijejo sami. ·· Sodelovanje s CSD Maribor: solidarnostni sklad podeljuje pomoči v višini 40€ mesečno desetim najbolj ogroženim študentom. ·· Sodelovanje z Zvezo veteranom vojne za Slovenijo: otrokom žrtev vojne za Slovenijo, šolajočim študentom in dijakom se pomoč izvaja v obliki delnega mesečnega plačila stroškov prevoza od kraja bivanja do kraja šolanja za celotno študijsko oziroma šolsko leto.

KDAJ IN KAKO LAHKO ZAPROSIŠ ZA POMOČ V OKVIRU FUNDACIJE SOLIDARNOSTNI SKLAD? Kandidat se mora v razpisanem roku prijaviti preko spletne prijave, ki je objavljena na spletni strani http://www.solidarnostnisklad.si/2011/ (tu najdeš tudi vse potrebne informacije o prilogah ipd.). Po uspešni prijavi je potrebno prijavno dokumentacijo natisniti, jo pregledati, ustrezno dopolniti, dodati obvezne priloge ter vse skupaj v zaprti ovojnici nasloviti na naslov Solidarnostni sklad, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor ali v času uradnih ur osebno dostaviti v pisarno Solidarnostnega sklada ali v tajništvo ŠOUM.

Posamične pomoči Solidarnostnega sklada Študentske organizacija Univerze v Mariboru se medsebojno izključujejo!

3

36 


PREŽIVNINA Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo preživljati do 26. leta. Po zakonu morajo torej najprej starši preživljati otroka, šele če otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, pa je ta upravičen do pomoči s strani države.

KAKO SI UREDITI PREŽIVNINO? Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let) lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. VEČ NA: http://www.jps-rs.si/si/

OTROŠKI DODATEK Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v RS. Dodatek se pridobi za vsakega otroka, ki je mlajši od 18 let, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. V večini primerov so dijaki, ki so mlajši od 18 let, do otroškega dodatka upravičeni. Študenti od 1. januarja 2012 dalje do otroškega dodatka niso več upravičeni

DENARNA SOCIALNA POMOČ Denarna socialna pomoč je pomoč, namenjena tistim, ki nimajo dovolj sredstev, premoženja ali prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje. Pravica do denarne socialne pomoči se ugotavlja na podlagi premoženja in dohodkov posameznika ali družine – večinoma v zadnjih treh mesecih. Denarno socialno pomoč je načeloma potrebno vrniti, in sicer ali že za čas življenja ali pa jo ob dedovanju vračajo dediči posameznika, ki je socialno pomoč prejemal. To seveda v primeru, da je bil posameznik lastnik premoženja. Če temu ni tako, socialne pomoči ni potrebno vračati. Študenti pa morate biti pozorni še na eno specifiko denarne socialne pomoči: zaradi vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se študentu, ki je do socialne pomoči upravičen, ta šteje v izračun štipendije, ne glede na to, ali jo študent prejema ali ne.

37 


SOCIALNA POMOČ IN ŠTUDENTI MLAJŠI OD 26 LET Študent, ki je mlajši od 26 let in nima prijavljenega lastnega gospodinjstva in ne prejema preživnine, je upravičen do tiste socialne pomoči, za katero zaprosi njegova družina. Cenzus za dodelitev socialne pomoči in višina socialne pomoči sta v tem primeru odvisna od števila družinskih članov, dohodkov v zadnjih treh mesecih ter premoženja družine. Za socialno pomoč pa lahko sam zaprosi tudi študent, ki je mlajši od 26 let, vendar le, če si je pred tem uredil preživnino s strani staršev in zadostil ostalim določilom centra za socialno delo. Starši so ga namreč, če se redno šola, v skladu z zakonom dolžni preživljati do 26. leta.

SOCIALNA POMOČ IN SAMOVZDRŽEVANI ŠTUDENTI (ŠTUDENTI Z LASTNIM GOSPODINJSTVOM, KI PREJEMAJO PREŽIVNINA ALI ŠTUDENTI NAD 26. LETOM) Če je študent mlajši od 26 let in samovzdrževan (ima prijavljeno lastno gospodinjstvo, ne živi več pri starših in prejema preživnino oziroma ustreza zakonskim določilom) ali je star več kot 26 let, se mu v izračun cenzusa za pridobitev socialne pomoči po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje samo njegovo premoženje ter njegovi dohodki, načeloma zadnjih treh mesecev (gre predvsem za dohodke od občasnih del ter preživnine, medtem ko se štipendije v izračun socialne pomoči ne štejejo, razen štipendije, ki presega višino minimalne plače).

Priporočamo vam, da se, preden za socialno pomoč zaprosite, o upravičenosti pozanimate na svojem centru za socialno delo.

VEČ NA: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/ denarna_socialna_pomoc/

38 


KAKO PRIDOBITI DRŽAVNO SOCIALNO POMOČ? Pravico do državne socialne pomoči morajo prosilci uveljavljati na centru za socialno delo, in sicer v občini, kjer imajo prijavljeno stalno bivališče. Pravico uveljavljate z Vlogo za uveljavljanje pravic do javnih sredstev, ki jo na center za socialno delo skupaj s potrebnimi prilogami oddate osebno ali preko pošte. Vloga je dostopna preko http://www. mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/vloga_ zupjs_obr_8_45.pdf. O tem, katere priloge moraš priložiti, pa se pozanimaj na svojem centru za socialno delo.

Po pridobitvi socialne pomoči: Po tem, ko socialno pomoč posameznik pridobi, mora v primeru spremembe centru za socialno delo, kjer je pomoč pridobil, le to sporočiti v osmih dneh po tem, ko je sprememba nastala oziroma je zanjo izvedel.

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ Izredna denarna socialna pomoč se dodeli, če se oseba znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih ni mogla vplivati. Dodeli se v enkratnem znesku ali za obdobje do šestih mesecev. Prejemnik mora izredno denarno socialno pomoč porabiti v roku 30 dni od prejema za stroške, opredeljene v vlogi, ki jo je predložil centru za socialno delo. V roku 45 dni po prejemu izredne socialne pomoči oziroma najkasneje do vložitve nove vloge za pomoč mora centru za socialno delo predložiti dokazila o porabi sredstev.

Kako do izredne denarne socialne pomoči? Vlogo za izredno denarno socialno pomoč (vloga je dostopna prek http://www.mddsz. gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_idsp_ obr_8_43_cb.pdf ) skupaj s prilogami priporočeno pošlješ ali osebno vročiš na center za socialno delo v občini, v kateri imaš stalno prebivališče. Za informacije o tem, katere priloge je potrebno priložiti, se obrni na svoj center za socialno delo.

39 


40 


Avtor: Janja Hren

ŠTUDENTSKO DELO Študentsko delo je občasno ali začasno in ga lahko opravljaš preko pooblaščene organizacije (študentskega servisa) na podlagi napotnice te organizacije. Študentsko delo v slovenskem sistemu predstavlja socialni korektiv za socialno ogrožene študente, hkrati pa tudi mehanizem za pridobivanje delovnih izkušenj.

ŠTUDENTSKO DELO LAHKO OPRAVLJA OSEBA: ·· s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let, ·· s statusom študenta v Republiki Sloveniji, ·· s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let, ·· osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta, ·· študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjav opravljajo študijske obveznosti v RS, ·· izredni študenti, ki niso zaposleni.

41 

POZOR: študenti, ki diplomirate sredi leta, z dnem diplomiranja izgubite status in od takrat naprej ne smete več opravljati študentskega dela. Z delom preko študentskega servisa lahko nadaljujete, ko ponovno pridobite študentski status (na primer naslednje leto oktobra, ko ste ponovno vpisani na študijski program 1. oziroma 2. stopnje ali če ste mlajši od 26 let in ste vpisani v izobraževanje odraslih).

ŠTUDENTSKO DELO PO 26. LETU: osebe s statusom študenta (rednega ali izrednega) lahko tudi po 26. letu opravljate študentsko delo, če seveda izpolnjujete tudi druge, prej naštete pogoje (niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niste zaposleni). Kljub temu v nekaterih primerih pride do sprememb pri dohodnini in davčni olaljšavi (glej poglavje o dohodnini in davčni olajšavi). Osebe s statusom udeleženca izobraževanja odraslih po 26. letu ne morete več opravljati študentskega dela.


Kako začeti s študentskim delom? KAKO ZAČETI S ŠTUDENTSKIM DELOM? Pred začetkom študentskega dela se moraš včlaniti v pooblaščeno organizacijo za posredovanje dela dijakom in študentom. Za včlanitev boš potreboval osebni dokument, številko osebnega računa, davčno številko in dokazilo o statusu. (Seznam študentskih servisov je dostopen na http://www.prosnja. info/studentski_servisi.html.) Napotnica študentskega servisa je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju. Napotnico je potrebno dvigniti pred pričetkom dela in jo posredovati delodajalcu, drugače govorimo o delu na črno. Ko je delo opravljeno, podjetje agenciji za posredovanje dela vrne dva izvoda napotnice in se s tem strinja s plačilom zneska študentu, ki je naveden na napotnici in je skupaj z računom tudi izterljiv. POZNAMO DVE VRSTI NAPOTNIC: ·· navadna se izda, ko delo opravljaš krajši čas oziroma za enkratno izplačilo, ·· stalna se izda v primeru, ko v določenem podjetju delaš daljše obdobje. POZOR: v primeru, da prejmeš na napotnico enotno nakazilo, ki bo višje od 400€ (oziroma 88,88€ za tiste, ki presegate dane časovne omejitveglej poglavje o posebni osebni olajšavi) se ti bo sproti od zneska nakazila odvedla akontacija dohodnine v višini 25% nakazila.

KAJ STORITI, ČE PODJETJE NE PLAČA? Priporočamo, da vedno poskrbiš, da ti delodajalec ob zaključku dela izpolni četrti izvod napotnice, kamor vnese datum začetka in zaključka dela ter doda svoj podpis in žig. Ta izvod ti bo služil za osebno evidenco pa tudi kot dokazilo v primeru neplačila. Če želiš prejeti plačilo, mora podjetje nujno vrniti napotnico na študentski servis najkasneje v roku osmih dni po opravljenem delu. V tem primeru znesek lahko iztržiš; včasih študentski servis založi znesek in nato sam terja plačilo od podjetja. Poleg tega imajo nekateri servisi oblikovan rizični sklad. To je sklad, kamor servis da del svojih sredstev za primere, če delodajalec ne plača. Servis ti mora omogočiti vpogled vanj oz. povedati, koliko sredstev je še ostalo in kako se porazdelijo. Za več informacij se pozanimaj na svojem študentskem servisu. Če želiš preveriti, ali je podjetje neplačnik, pa pokukaj na stran http://www.neplacniki. info/.

42 


Napoved za dohodnino in davčne olajšave Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Če vsi tvoji dohodki skupaj (nakazila, honorarji, pokojnina po starših,...) niso presegli zneska splošne olajšave, ne boš prejel/a informativnega izračuna dohodnine. Če ti je sproti odvajala akontacija dohodnine, konec leta pa nisi presegel/a zneska dohodninske obveznosti si upravičen/a do povračila.

43 


Kako do povračila? Tako, da sam/a vložiš napoved za odmero dohodnine. Vloga je dostopna preko http:// www.durs.gov.si/. Če si do povračila upravičen/a, je najbolje, da se na svojem študentskem servisu ter Davčnem uradu RS dodatno pozanimaš, do kakšnega povračila si upravičen/a ter kako in do kdaj ga uveljaviti. OLAJŠAVE ZA LETO 2013 ZNAŠAJO: ·· Splošna olajšava, do katere ste upravičeni tisti študenti in dijaki, za katere starši ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, znaša v letu 2013 3302,70€. ·· Dodatna splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljate tisti študenti in dijaki, ki vas starši ne uveljavljajo in vaši skupni obdavčljivi prihodki niso višji od 12.570,89€. ·· In sicer v primeru, da znesek vaših obdavčljivih prihodkov v letu 2013 ne preseže 10.866,37€, znaša dodatna splošna olajšava 3.217,12€. ·· V primeru, da bo skupni znesek vaših obdavčljivih prihodkov višji od 10.866,37€, vendar nižji od 12.570,89€, pa 1.115,94€. ·· Če presežete znesek 12.570,89€, do dodatne splošne olajšave niste upravičeni. ·· Posebna osebna olajšava velja samo za delo preko napotnice študentskega servisa. Do posebne osebne olajšave ste upravičeni dijaki in študenti, stari do 26 let oziroma starejši od 26 let, če ste se vpisali na študij pred 26. letom in ste na dodiplomski študij vpisani manj kot 6 let oziroma manj kot štiri leta na podiplomski študij. Prav tako velja doba 6 let za študente enovitih magistrskih programov. Tisti, ki boste v koledarskem letu 2013 dopolnili 27 let in ste se na dodiplomski študij vpisali več kot 6 let nazaj ali več kot 4 leta nazaj na podiplomski študij ozirioma več kot 6 let nazaj na enoviti magistrski program, do posebne osebne olajšave torej niste upravičeni.Za tiste, ki presegate dane časovne omejitve, prav tako velja, da se vam po 26. letu v primeru, da presežete 88,88€ na enotno nakazilo, sproti odvede 25% akontacije dohodnine, zato vam priporočamo, da ko dopolnite 26 let, na matičnem študentskem servisu preverite, do katerih olajšav ste še upravičeni ter kdaj se vam začne sproti odvajati akontacija dohodnine za zneske, višje od 88,88€. Posebna osebna olajšava se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini znižala iz 100% zneska splošne olajšave (kar je veljalo še v letu 2012) na 75% zneska splošne olajšave v letu 2013. V letu 2012 je posebna osebna olajšava tako znašala 3.228,45€, v letu 2013 pa 2.477,03€. Obračun slednjega bo sledil v letu 2014. ·· Poleg vseh olajšav pa ne pozabite tudi na normirane stroške, ki se vam za delo preko študentskega servisa avtomatsko priznajo kot 10% olajšava.

VEČ O DOHODNINI SI PREBERI TUKAJ: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_ za_fizicne_osebe_pojasnila/.

44 


ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Avtor: Avtor: Janja Janja Hren Hren

NA SPLOŠNO O ZAVAROVANJU V Sloveniji poznamo dve vrsti zdravstvenega zavarovanja, ki se med seboj dopolnjujeta, in sicer: ·· Obvezno zavarovanje, ki ga mora imeti vsak državljan RS in krije večji del stroškov zdravljenja, preostali del krije dopolnilno zavarovanje. Če si posameznik dopolnilnega zavarovanja ne uredi, preostali delež zdravstvene storitve, ki ga obvezno zavarovanje ne krije, plača sam. V primeru, da posameznik nima urejenega obveznega zavarovanja, je 100% samoplačnik za zdravstvene storitve, pri čemer so stroški lahko zelo visoki. ·· Dopolnilno zavarovanje: ker so doplačila zdravstvenih storitev visoka, je najbolje skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in si s tem zagotoviti kritje celotnih stroškov zdravljenja. POZOR: če si posameznik uredi samo dopolnilno zavarovanje, obveznega pa ne, je 100% samoplačnik, saj obvezno zavarovanje predstavlja osnovo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje!

45 


Kako si urediti obvezno in dopolnilno zavarovanje? KAKO SI UREDITI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ČE SI DIJAK ALI ŠTUDENT, MLAJŠI OD 26 LET? Dijaki in študenti, ki imajo status, so zdravstveno zavarovani kot družinski člani (torej zavarovani so preko svojih staršev), vse do 26. leta starosti. Tudi, če ima študent status po 26. letu, ne more biti več zavarovan preko staršev. Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študenti, če so mlajši od 26 let, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Zavarovanje se uredi tako da potrdilo o šolanju predložijo delodajalcu enega izmed staršev.

KAKO SI UREDITI ZAVAROVANJE, ČE IZGUBIŠ STATUS ALI DOPOLNIŠ 26 LET? Ko izgubiš status ali dopolniš 26. let, si moraš sam urediti zdravstveno zavarovanje. V roku 8 dni, ko postaneš zavezanec za doplačila, si moraš urediti obvezno zdravstveno zavarovanje in po želji dopolnilno zdravstveno zavarovanje na izbrani zavarovalnici (v Sloveniji to možnost nudijo Vzajemna, Triglav in pa Adriatic Slovenica). Pri tem je potrebno vedeti, da je večinska praksa zavarovalnic, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklene s prvim v naslednjem mesecu. To pomeni, da če npr. s 1. oktobrom zgubiš status in želiš biti zavarovan takoj, si moraš zavarovanje urediti do konca septembra. Prav tako če dopolniš 26 let npr. v sredini oktobra, je priporočljivo da si zavarovanje urediš do konca septembra.

Brezplačno: Do 1. januarja 2012, pred uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, si je bilo obvezno zavarovanje možno urediti preko občine in sicer si se lahko zavaroval kot »občan«, če si za to seveda izpolnjeval pogoje. Od 1. januarja 2012 naprej to ni več možno, kljub temu pa si je možno zdravstveno zavarovanje (tako obvezno kot tudi dopolnilno) urediti brezplačno in sicer na tvojem matičnem Centru za socialno delo, z Vlogo za uveljavljanje pravic do javnih sredstev. Do kritja obveznega zavarovanja ter do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev si upravičen, če izpolnjuješ pogoje, ki so potrebni za pridobitev denarne socialne pomoči, ne glede na to ali jo prejemaš ali ne. Samoplačniško: V primeru, da do kritja zavarovanja nisi upravičen, si obvezno zavarovanje samoplačniško urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje – najkasneje 8 dni po tem, ko postaneš zavezanec za doplačila; dopolnilno zavarovanje pa na eni izmed zavarovalnic, ki se s tem ukvarjajo (Vzajemna, Triglav, Adriatic Slovenica). Pri tem moraš biti posebno pozoren na roke, ki jih imajo zavarovalnice. Večinska praksa zavarovalnic je namreč, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklepajo s prvim v naslednjem mesecu. To pomeni, da če npr. s 1. oktobrom zgubiš status in želiš biti zavarovan takoj, si moraš zavarovanje urediti do konca septembra. Prav tako če dopolniš 26 let npr. v sredini oktobra, je priporočljivo da si zavarovanje urediš do konca septembra. Paziti je potrebno tudi, da si dopolnilnega zavarovanja ne urediš več kot en mesec po tem, ko si urediš obvezno zavarovanje, saj obstaja možnost da padeš v trimesečno čakalno dobo. To pomeni, da tri mesece sicer zavarovanje plačuješ, nisi pa upravičen do kritja stroškov zdravstvenih storitev.

46 


ZDRAVSTVO Ker se zavedamo, da je zdravje zagotovo najpomembnejše v posameznikovem življenju, smo v tem članku zbrali informacije o tem, kako si študentje priskrbijo osebnega zdravnika v kraju šolanja, dobijo ustrezno nego v nujnih primerih, kje najdejo lekarne... Vsak študent mora poskrbeti, da ima urejeno ustrezno zavarovanje. Pri rednih in izrednih študentih zadošča osnovno zdravstveno zavarovanje, študentje brez statusa in tuji študentje pa morajo imeti urejene tudi druge oblike zavarovanja, vključno z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Študent, ki študira izven kraja stalnega prebivališča ima pri opredelitvi ali izbiri osebnega zdravnika dve možnosti. Prva je, da za svojega osebnega zdravnika izbere nekoga iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani (v primeru študija v Ljubljani), zdravnika, ki deluje v sklopu Dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov Maribor (v primeru študija v Mariboru) ali zdravnika iz Šolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu v Kopru (v primeru študija na Primorskem). Opredelitev oziroma izbira osebnega zdravnika v kraju študija študentu omogoča celovito zdravstveno oskrbo v primeru bolezni, poškodbe ... Menjavo osebnega zdravnika lahko vsaka zavarovana oseba opravi po preteku enega leta od prejšnje izbire. Osebnega zdravnika lahko zavarovana oseba izjemoma zamenja tudi prej, in sicer v primeru, ko je njen osebni zdravnik več kot tri mesece neprekinjeno odsoten zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov ali če je odšel na delo v drug kraj. Po prenehanju navedenih razlogov lahko zavarovanec ponovno izbere prejšnjega

47 

Avtor: Jasmina Kokol

osebnega zdravnika. Eden izmed razlogov za menjavo osebnega zdravnika pred pretekom enoletnega roka od prejšnje izbire je tudi dolgotrajnejša ali stalna preselitev v drug kraj. Postopek menjave, ki velja, zraven izbire osebnega zdravnika, tudi za izbiro zobozdravnika in ginekologa, je enostaven – študent se oglasi v novo izbrani ambulanti in izpolni obrazec ‘’Izjava o izbiri osebnega zdravnika’’, v katerem mu razloga za menjavo ni potrebno navesti. Odjavo pri prejšnjem zdravniku, prenos zdravstvenega kartona, skupaj s kritjem materialnih stroškov, opravi zavarovalnica. V tem primeru je v Izjavi potrebno navesti tudi razlog menjave osebnega zdravnika. Ko študent doštudira, se lahko po istem postopku vrne k splošnemu zdravniku v kraju stalnega prebivališča. Druga možnost je, da se študent ne odloči za menjavo osebnega zdravnika. V tem primeru je študent opravičen le do nujne pomoči v primeru nenadne obolelosti ali svežih poškodb, kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa mora opraviti pri osebnem zdravniku.


Zdravstvene storitve za študente v LJUBLJANI Republika Slovenija je ustanovila Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ), kjer zagotavljajo celostno zdravstveno oskrbo študentom, ki študirajo v Ljubljani – torej dodiplomskim in podiplomskim študentom ter tujim študentom, in njihovim učiteljem. Na enem mestu izvajajo programe iz področja tako preventive kot kurative (obvezna cepljenja, zdravstveno vzgojo, sistematske zdravstvene preglede, preglede s področja splošne medicine, zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije).

OSNOVNI PODATKI: Aškerčeva cesta 4 1000 Ljubljana http://www.zdstudenti.si/ Telefon: 01/ 200 74 25 E-pošta: zdstudenti@siol.net

Na tej lokaciji so študentom na voljo tri specialistke splošne in tri družinske medicine. Splošna ambulanta, ki deluje v okviru ZDŠ, se nahaja tudi v študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII). Prav tako v ZDŠ delujeta tudi dve ginekologinji, šest zobozdravnikov, psihiatrinja in psihoterapevtka ter specialistka klinične psihologije. Pred vsakim obiskom katerekoli ambulatne se je potrebno za termin dogovoriti v času delovnih ur izbranega zdravnika. Telefonske številke, delovni čas in ostale informacije najdete na spletni strani ZDŠ.

Študentom so v Ljubljani na voljo tudi dežurne ambulante, ki jih lahko obiščejo v primerih potrebe po nujni medicinski pomoči. K nujni medicinski pomoči spada izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. 24 ur na dan deluje v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod z Bohoričeve) ambulanta splošne nujne medicinske pomoči. V primeru življenjske ogroženosti pokličejo na 112, urgentnega zdravnika lahko pokličejo na telefon 01/ 522 84 08, za nujne obiske zdravnika na bolnikovem domu, v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, lahko pokličejo na 01/ 522 84 08. Ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 16. uro v kletnih prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana - Center, Metelkova ulica 9, deluje ambulanta za zobozdravstveno nujno medicinsko pomoč. Vsako noč med 21. in 4. uro deluje v istih prostorih nočna zobozdravstvena ambulanta. Storitve v tej ambulanti spadajo med nadstandardno dejavnost, kar pomeni, da ne sodijo med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je del stroškov samoplačniških. Telefon ambulante za nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč: 01/ 472 37 18

48 


V primeru, da vam zdravnik predpiše zdravilo na recept ali svetuje nakup zdravila brez recepta ter v primeru bolezni, za katero smatrate, da ni potreben zdravniški pregled, se po pomoč odpravite v lekarno. Na slikah je prikazano nekaj lokacij lekarn v Ljubljani, zemljevid, izdelan posebej s tem namenom, ki prikazuje vse lokacije lekarn v Ljubljani pa si lahko ogledate na: https://mapsengine. google.com/map/edit?mid=zDKPBZ6LQndM.kuKRwxV60gjk

LOKACIJE LEKARN V LJUBLJANI

LOKACIJE LEKARN V LJUBLJANI 49 


LOKACIJE LEKARN V LJUBLJANI

LOKACIJE LEKARN V LJUBLJANI

LEGENDA: A

Dunajska cesta 23

G

Kržičeva ulica 9

M

Litijska cesta 43

U Njegoševa cesta 6

B

Prešeren Square 5

H

Gregorčičeva ulica 9a

N

Gasparijeva ulica 2

V Rojčeva ulica 22

C

Metelkova ulica 9

I

Komenskega ulica 11

O

Hrenova ulica 19

X Postojnska ulica 24

D

Preglov trg 14

J

Slovenska cesta 55

P

Železna cesta 16

Y Celovška cesta 83

E

Levstikov trg

K

Miklošičeva cesta 24

Q

Tržaška cesta 118

Z Trg komandanta Staneta 8

F

Ulica bratov Učakar 58

L

Celovška cesta 142

S

Cesta v Mestni log 55

a Trg Mladinskih Delovnih Brigad 2

50 


Zdravstvene storitve za študente v MARIBORU Tako redni kot izredni študentje Univerze v Mariboru imajo zagotovljeno preventivno in kurativno zdravstveno varstvo, ki se izvaja vDispanzerju za zdravstveno varstvo študentov v Mariboru (DZVŠ) Ob parku 5. Prvo pomoč lahko študenti dobijo tudi v katerikoli ambulanti v Mariboru.V sklopu študentskega dispanzerja delujejo, zraven preventivne in kurativne ambulante, še zobna in ginekološka ambulanta, laboratorij in mentalno-higienska posvetovalnica. Na Gosposvetski 84 v Mariboru ob ponedeljkih popoldan deluje tudi psihološka svetovalnica za študente. Potrebne telefonske številke in ordinacijske čase lahko preverite na: http://www.soum.si/za_studente/zdravje/

NEKATERE LOKACIJE LEKARN V MARIBORU:

LEGENDA: A

Gosposka ulica 12

P

Lavričeva ulica 1

B

Glavni trg 20

Q

Gorkega ulica 18

E

Gosposvetska cesta 41

R

Slovenska ulica 33

F

Partizanska cesta 39

S

Pobreška cesta 18

G

Partizanska cesta 1

K

Ljubljanska ulica 9

Ostale lokacije na: https://mapsengine.google.com/map/edit?mid=zv9qFlR5fedE.kgLMGFT1AjrE

51 


Zdravstvene storitve za študente na PRIMORSKEM Študentom Univerze na Primorskem so v Zdravstvenem domu Koper, natančneje v Šolskem dispanzerju, na voljo štiri zdravnice.

ZDRAVSTVENI DOM KOPER – CENTER Dellavallejeva ulica 3 6000 Koper

http://www.zd-koper.si/sl Telefon: 05/ 664 71 00 E-pošta: info@zd-koper.si

Vsaka izmed zaposlenih zdravnic je imenovana zdravnica določene fakultete, kar pomeni, da študent v primeru bolezni obišče zdravnico, imenovano za fakulteto, ki jo obiskuje, in je, v primeru, da tukaj nima izbranega osebnega zdravnika, upravičen do medicinske oskrbe v nujnih primerih, v drugih primerih je obravnavan samoplačniško. SEZNAM ZDRAVNIKOV PO FAKULTETAH V ŠOLSKEM DISPANZERJU V KOPRU NA: http://soup.si/sl/uporabno#tabs_1_4 Študentje na Primorskem so do nujne medicinske pomoči upravičeni še na dveh lokacijah:

ZDRAVSTVENI DOM IZOLA Ulica oktobrske revolucije 11 6310 Izola http://www.zd-izola.si/ Telefon: 05/66 35 050 E-pošta: info@zd-izola.si

ZDRAVSTVENI DOM PIRAN Cesta solinarjev 1, Lucija 6320 Portorož http://www.zd-piran.si/ Telefon: 05/ 677 33 20

Lokacije lekarn na Primorskem in v drugih krajih po Sloveniji na: http://www.lzs.si/Mre%C5%BEalekarn/tabid/ 55/language/en-US/Default.aspx

52 


ŠTUDENTSKE DRUŽINE Avtor: Jasmina Kokol

S tem, ko študent postane starš, mu pripadajo določene pravice in ugodnosti, s koriščenjem katerih se študentom staršem vsaj delno olajša hkratno starševstvo in študij.

DODATNO ŠTUDIJSKO LETO 70. člen Zakona o visokem šolstvu določa, da vsaki študentki, ki v času študija postane mamica, pripada enoletno podaljšanje statusa študenta za vsakega živorojenega otroka, kar pomeni, da lahko študentka mamica ali dvakrat ponavlja letnik ali si na koncu študija podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študentje..

IZJEMNI VPIS V VIŠJI LETNIK Statuti Univerz v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in na Primorskem dajejo študentom v primeru upravičenih razlogov, med katere se šteje tudi materinstvo, pravico za izjemni vpis v višji letnik kljub temu, da niso opravili vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik.

BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU ALI PRI ZASEBNIKU Študentske družine imajo posebne ugodnosti pri sprejemu v študentski dom. V študijskih središčih so jim namenjeni posebni bivanjski prostori, ki so prilagojeni njihovim potrebam.V primeru rojstva otroka po predpisanem roku za oddajo vlog za sprejem se lahko ta odda tudi kasneje, študentu z otrokom, ki bo imel otroka v času študija pri sebi, se k točkam za sprejem dodeli dodatnih 100 točk, do subvencije za bivanje pa sta upravičena tudi partner in otrok, pri čemer mora partner imeti status študenta, se izobraževati po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ne sme biti v delovnem razmerju ali samozaposlen. Ni mu pa potrebno pa izpolnjevati pogoja oddaljenosti stalnega prebivališča najmanj 25 km od kraja študija. Mati oziroma oče študent ima zaradi starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu, in sicer za eno leto (ne glede na število otrok). Postopek pridobitve subvencije za bivanje pri zasebniku je enak tistemu za pridobitev bivanja v študentskem domu. V Rožni dolini v Ljubljani deluje v bloku št. 12 tudi vrtec, namenjen otrokom študentov, ki je pod okriljem viških vrtcev.

Več o subvencioniranem bivanju pa na strani 6-10. 53 

Najbolj ogroženim otrokom, ki so ostali brez vrtca (so na čakalni listi), je namenjeno subvencionirano varstvo otrok.


PREHRANA Študentska družina je upravičena do desetih dodatnih bonov za prehrano mesečno za vsakega otroka. Starš študent, ki ima urejeno prehrano za svojega otroka, lahko koristi dve subvenciji hkrati. V pisarnah za študentsko prehrano po vsej Sloveniji lahko ob predložitvi rojstnega lista otroka pridobi potrdilo o upravičenosti do dodatnih subvencij.

ŠTIPENDIJA Študent, ki hkrati prejema državno ali Zoisovo štipendijo in starševski dodatek, lahko štipendijo prejema dalj časa, kar pomeni, da lahko, v kolikor mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, štipendijo prejema dvakrat za isti letnik. To pravico lahko uveljavlja le v času prejemanja starševskega dodatka. V času absolventskega staža se ta pravica ne more uveljavljati, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipendijo v absolventskem stažu prejema največ 12 mesecev.Za študente, ki so poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ne upoštevajo pa se več dohodki staršev. Za pridobitev pravice do državne štipendije lahko zaprosiš z Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Več o tem si lahko prebereš na straneh 17-34.

DENARNI PREJEMKI Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki otroku zagotavlja, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta. V primeru, da se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta starosti. Študent starš lahko na centru za socialno delo zaprosi za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, a mora najprej pri svojih starših urediti preživnino zase, če je mlajši oziroma mlajša od 26 let in če partner družine ni sposoben preživljati. Prav tako mora prej pri očetu oz. materi svojega otroka urediti preživnino zanj, če študentska družina ni prijavljena kot dvostarševska. Več o socialni pomoči lahko prebereš na straneh 37-39.

POMOČ OB ROJSTVU Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.Pravico uveljavlja samo eden od staršev, in sicer 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti. Premoženjski cenzus za pravico do pomoči ob rojstvu otroka znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana.

54 


STARŠEVSKI DODATEK Je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica do starševskega dodatka traja eno leto, uveljaviti pa ga je potrebno 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Če se pravico uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena in traja, dokler otrok ne dopolni enega leta (365 dni) starosti. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila. Starševski dodatek se uveljavlja na pristojnem centru za socialno delo, z Vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka.

DODATEK ZA NEGO OTROKA Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Pravico do dodatka za nego otroka uveljavljate z Vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka, ki jo najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

55 

VEČ O STARŠEVSKEM DODATKU PA NA STRANI Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.


OTROŠKI DODATEK Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.Pravica zanj se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta. Pravico do otroškega dodatka uveljavljate na pristojnem centru za socialno delo, s splošno vlogo za Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Izrednega pomena je obveščanje študentskih družin o njihovih pravicah in ugodnostih. V nadaljevanju je še nekaj besed o tem, kam po dodatne informacije in pomoč. Zveza ŠKIS vsako leto organizira projekt Škisova štorklja, ki je namenjen študentskim družinam. Sestavljen je iz nagradnega natečaja in brezplačnih plesno ustvarjalnih delavnic za otroke in starše. Več o projektu si lahko preberete na www.skis-zveza.si/ projekti/skisova-storklja. Nekateri študentski klubi študentskim družinam omogočajo več oblik pomoči, kot so denarna pomoč, boni za nakup otroške opreme, oblačila in obutev. Več informacij poiščite na spletni strani Zveze ŠKIS (www. skis-zveza.si) in na strani lokalnega študentskega kluba. Klub študentskih družin Slovenije informira, svetuje in organizira dogodke za študentske družine. Več na www.studentskedruzine. com/.

Zavod Študentska svetovalnica med različnimi vrstami svetovanja nudi tudi svetovanje za študentske družine. Več informacij o njihovem delovanju dobite na www.svetovalnica.com. Eden njihovih projektov je Študentska hiša SRCe, ki deluje kot varna hiša za študente. Klub študentskih in dijaških družin Maribor, ki deluje pod okriljem ŠOU Maribor, s projekti skrbi za starše dijake in študente v Mariboru. Več o njihovem delovanju in pomočeh, ki jih nudijo dobite na spletni strani http://www. stud-druzine.org/. Nekatere občine nudijo pomoč ob rojstvu otroka. O tem seje potrebno pozanimati v občini, kamor spada kraj stalnega prebivališča študenta starša. Lokalni centri za socialno delo urejajo otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo itd. Informacije pridobite na njihovih spletnih straneh. Karitas na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami družinam pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Pomaga tudi s pravno pomočjo in pri urejanju pravic, kot so osnovno zavarovanje, varstveni dodatek in izredne pomoči. Več informacij na www.karitas.si, študentske družine pa se lahko obrnejo tudi na posebo telefonsko številko 01/300-59-60.

56 


57 


ŠTUDENTJE INVALIDI

Avtor: Jasmina Kokol

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Po tem zakonu so otroci s posebnimi potrebami otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo. Splošnih določil, kdo je študent s posebnimi potrebami, niopredeljenih niti v Zakonu o visokem šolstvu niti v Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju. Posledično ni enotnih pravil za reguliranje pravice študentov s posebnimi potrebami s področja štipendiranja, izobraževalnega procesa ipd. in so tako pogoji za uveljavljanje pravic urejeni posebej na posameznih področjih. Pri nekaterih pravicah se za študente s posebnimi potrebami smatrajo, poleg invalidov, tudi tisti, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja (šport, umetnost), študentje starši in študentje s šibkim socialno ekonomskim statusom.Zaradi tega je težje definirati, do kakšnih prilagoditev so upravičene določene

skupine študentov znotraj te kategorije. 211. člen Statuta Univerze v Mariboru opredeljuje, kdo so študentje invalidi. Kot študent invalid se šteje študent, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti, srečuje z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njegovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. POMEMBNO! Če je dijak pridobil status kandidata s posebnimi potrebami, mu to ne zagotavlja avtomatično statusa študenta s posebnimi potrebami oz. statusa študenta invalida. Ta status je potrebno po vpisu na fakulteto ponovno pridobiti in nato zanj vsako leto ponovno zaprositi. V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano, da »Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije. Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente s statusom študenta s posebnimi potrebami.« Vse informacije o postopku, morebitnih rokih oddaje prošnje za dodelitev statusa in potrebnih dokazilih pridobite v referatu svoje fakultete.

58 


Pravice študentov invalidov Študent invalid lahko pridobi določene pravice do prilagoditev študija oziroma študijskih obveznosti. Univerza v Ljubljani sicer še nima enotnega pravilnika, ki bi veljal za celotno univerzo, kljub temu pa imajo nekatere fakultete svoje pravilnike, ki to področje urejajo. O pravicah, ki vam jih status prinese, se morajo študentje invalidi pozanimati na svoji fakulteti. Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem urejata prilagoditve za študente invalide oz. študente s posebnimi potrebami, poleg statuta tudi s posebnima pravilnikoma. Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru je dostopen na http:// www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813, Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze na Primorskem pa na http://www.fvz.upr.si/cmsfiles/f_429.pdf.

59 


Pravice študentov s posebnimi potrebami so naslednje: PODALJŠANJE STATUSA ŠTUDENTA, IZJEMNI VPIS V VIŠJI LETNIK Zakon o visokem šolstvu določa, da se lahko študentu iz upravičenih razlogov (kamor spada tudi invalidnost) status študenta podaljša, vendar največ za eno leto. V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano: »Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolez-

ni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.« S 153. členom določa tudi: »Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.«

OPRAVLJANJE IZPITOV V IZREDNIH ROKIH V Statutu Univerze v Ljubljani je določeno, da se lahko študentje s posebnimi potrebami z izpraševalcem dogovorijo o opravljanju izpitov v izrednih izpitih rokih.

ŠTUDENTSKA PREHRANA Upravičenci s posebnimi potrebami imajo zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Zaradi ugotavljanja upravičenosti do dodatnih

subvencij za prehrano in za potrebe vodenja evidenc mora študent s posebnimi potrebami izvajalcu ob oddaji prijave v novem študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki oziroma težji funkcionalni prizadetosti.

SUBVENCIONIRANO BIVANJE

dokazilo o upravičenosti do spremljevalca. Spremljevalec mora izpolnjevati sploše pogoje za pridobitev subvencije, ni pa potrebno, da doseže zadostno število točk za sprejem v študentski dom. Spremljevalec plačuje posteljo v študentskem domu v enakem znesku kot vsi ostali študenti. V kolikor nastanejo izjemne okoliščine (najmanj 80% telesna okvara, najmanj trimesečna neprekinjena odsotnost od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali materinstva v času študija, prejemnik denarne socialne pomoči, nezaposleni starši oziroma skrbniki, brez staršev oziroma skrbnikov) po roku za oddajo vloge za subvencionirano bivanje lahko študent odda prošnjo za izjemno dodelitev subvencije kadarkoli med študijskim letom preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ.

V postopku pridobitve subvencioniranega bivanja se lahko študentu invalidu po individualni obravnavi prišteje 100 točk, v kolikor predloži potrebna dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80 % invalid, težak bolnik). Če študent živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah, se mu lahko dodeli subvencija za bivanje tudi v primeru, če je njegovo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km. Študent invalid ima možnost uveljavitve pravice do bivanja spremljevalca v študentskem domu. Prošnji za sprejem v študentski dom mora v tem primeru priložiti pisno

60 


TOLMAČENJE Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi in naglušni dijaki in študentje pravico do dodatnih ur tolmača znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem. Namesto 30 ur imajo tako pravico do 100 ur tolmačenja letno. Teh 100 ur je namenjenih za študentovo osebno uporabo za namene študija, na primer za skupinsko delo z drugimi študenti, pripravo seminarske naloge, izvajanje raziskave za seminarsko nalogo, niso pa namenjene za obiskovanje vaj in predavanj. Pravico do tolmača gluha ali naglušna oseba pridobi tako, da na pristojnem centru za socialno delo vloži prošnjo za pridobitev pravice do tolmača. Obrazci so na voljo na centrih za socialno delo ali na regionalnih društvih gluhih in naglušnih.

ZAGOTAVLJANJE POTREBNE DODATNE OPREME Zagotavljanje potrebne dodatne opreme 3. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami: »Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.« Zakon torej določa, da se študentom s posebnimi potrebami v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema. Statut Univerze v Ljubljani ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju posebne oziroma dodatne potrebne opreme študentom s posebnimi potrebami. Prilagoditve se obravnavajo glede na posameznika.

61 


ŠTIPENDIRANJE V nadaljevanju so opisane pravice oseb s posebnimi potrebami, kot jih opredeljuje nov Zakon o štipendiranju, ki začne veljati s 1. 1. 2014. »Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.« K državni in Zoisovi štipendiji se lahko dodeli dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 €. Pri državnih štipendijah je, v primeru, da je štipendist med šolskim ali študijskim letom izpolnil pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Velja tudi obratno-štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se lahko podaljša za dodatno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, torej neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. Pri temse za opravičljive zdravstvene razloge šteje »bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem letu, v katerem je štipendist prejemal štipendijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem lečečega zdravnika specialista.« Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog za odlog ali obročno vračanje štipendije se šteje tudi dalj časa trajajoča bolezen, ki je vplivala na potek študija. Odpis vračila štipendije je, med drugim, možen, če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, ki zajema najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajočo bolezen oziroma poškodbo.

62 


PRILAGOJENOST IN DOSTOPNOST PROSTOROV Sistematično reševanje problema bivanja študentov s posebnimi potrebami v študentskih domovih Univerze v Ljubljani se je začelo s tem, ko so prenovili blok V. v študentskem naselju v Rožni dolini. Tukaj so sedaj zagotovljeni dostop v zgradbo in arhitektonsko prirejeni apartmaji v pritličju, prav tako je urejeno tudi parkirišče. Prirejeni apartmaji pa niso samo tukaj, temveč tudi v študentskem domu na Poljanski (Center), Kardeljevi ploščadi (Bežigrad) in na Litostrojski (Šiška). Polegtega imajo študentski domovi v Ljubljani v upravljanju tudi dve prilagojeni stanovanji na Hacquetovi na Bežigradu. Drugi študentje s posebnimi potrebami, ki ne potrebujejo posebnih prilagoditev za vsakodnevno življenje, bivajo tudi v drugih študentskih domovih. Študentski domovi Univerze v Mariboru so apartmaje, prilagojene za gibalno ovirane študente, pridobili z izgradnjo študentskega naselja na Lentu. Tudi tukaj so urejena parkirna mesta. Dvoposteljni apartma je na voljo tudi v naselju na Tyrševi. Podrobnejše informacije o pogojih za bivanje in o prilagoditvah lahko dobite:

Študentski domovi v Ljubljani

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Cesta 27. aprila 31 1000 Ljubljana

Gosposvetska 53 2000 Maribor

Sprejemna pisarna tel.: (01) 242 10 19 (01) 242 10 21

Pisarna za sprejem tel.: (02) 228 42 00

http://www.stud-dom-lj.si e-pošta: studentski.domovi@siol.net

http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=222 e-pošta: umsd.info@uni-mb.si

Študentski domovi Univerze na Primorskem Muzejski trg 2 6000 Koper Slovenija tel.: (05) 611 75 07 fax: (05) 611 75 31

http://www.sd.upr.si/

e-pošta: info@sd.upr.si

Dostopnost fakultet in tudi mnogih ostalih javnih stavb je za osebe na invalidskih vozičkih zelo neprimerna. Številne namreč še vedno nimajo klančin, ali pa so le-te arhitektonsko neprimerne. Največkrat je problem, da so prestrme, dostop do stavb pa otežujejo tudi cestne razpoke in previsoki robniki. Za zagotovitev kvalitetnega študija osebam na vozičkih bi bilo potrebno zagotoviti dostop v popolnoma vse fakultete, vendar je ta ideal še daleč od resničnosti.

63 


Finančna pomoč Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pravico do dodatka uveljavlja eden od staršev, do njega pa je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Več informacij dobite na centru za socialno delo.

Za ostale informacije o možni finančni pomoči glej poglavje Ostale oblike pomoči za študente na straneh 35-39, kjer so opisane vse možne oblike finančne pomoči, k pripadajo vsem študentom, tako študentom invalidom kot ostalim.

Več informacij si lahko preberete na: http:// www.csd-lj-siska.si/prejemki/dodatekNegaOtroka.asp. Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Do njega je opravičena oseba, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. Študentom invalidom, razen slepim, dodatek za tujo pomoč in postrežbo ne pripada. Invalidni osebi ta dodatek pripada ob zaposlitvi.

VEČ NA: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=745&sid=368

Dodatne informacije IInterese študentov invalidov zagovarjajo na Društvu študentov invalidov Slovenije, kjer tudi izvajajo programe pomoči in druge aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja invalidov. VEČ NA: http://www.dsis-drustvo.si/.

64 



Škisova popotnica za študente