Issuu on Google+


ISLANDIJA – DEŽELA OGNJA IN LEDU

Islandija je evropska, otoška država v severnem Atlantskem oceanu z glavnim mestom Reykjavik. Pogosto se sliši vprašanje, ali dežela sploh sodi v Evropo, saj si zaradi diagonalnega preloma, ki predstavlja geološko mejo med Evropo in Severno Ameriko prisvaja dvocelinski status.

Islandija je dežela pašnikov, bogate vulkanske prsti, lesketajočih ledeniških voda, geotermalne toplote in energije, ki poganja deželo. S temi in njenimi obsežnimi ledeniki, aktivnimi ognjeniki, vročimi vrelci, gejziri, osamljenimi gorami… privlači turiste, ki želijo oddah in sprostitev.

Najboljši čas za obisk je poletje.

2

PODNEBJE

Islandija ima milo oceansko podnebje z milimi zimami ter hladnimi poletji. Značilne so hitre vremenske spremembe in viharni jugovzhodni vetrovi, na podnebje pa vplivajo predvsem Zalivski tok, tok, ki pride iz mehiškega zaliva in vzhodni polarni Grenlandski tok. Največ padavin pade v hladni polovici leta- pozimi, najmanj pa v toplejši polovici- poletje. Najnižja temperatura na Islandiji v januarju lahko znaša do -2°C, najvišja pa nekaj čez 0°C.


Reykjavik V Reykjaviku se nahaja največja cerkev na Islandiji- Hallgrimova cerkev. Zanimiv je tudi ogled zunanje strani mestne hiše in parlamenta.

V Perlonu pa lahko poskusite najboljši sladoled Islandije.

Snaefellsnes Polotok Snaefellsnes so poimenovali Islandija v malem , saj se mnogo nacionalnih znamenitosti najde na tem področju, vključno z vulkanom Snæfellsjökull, ki je eden od simbolov Islandije . S svojo višino 1446 m , je najvišja gora na polotoku in ima ledenik na vrhuncu. Vulkan je mogoče videti v jasnih dneh od Reykjavika, na razdalji približno 120 km.

Na obali polotoka Snaefellsnes se da izslediti tjulnje in se jim približati, odpravite se lahko kakšen krater, ves čas pa vas spremlja vulkan na »Snežni gori«.

3


Vidadalur V dolini Vididalur si lahko ogledate globoko sotesko Kolugljufur, v katero pada več slapov. Legenda pravi, naj bi tam domovala velikanka Kola.

V bližini doline se nahaja Akureyri, ki se ponaša s čudovitim botaničnim vrtom, v katerem je zbrana vsa islandska flora.

4


Mogočen slap Godafoss

Myvatn

Dimmuborgir

Nekaj znamenitih točk: slikovito solfatarno polje, kjer iz zemlje uhaja vodna para v naravnih kotličkih pa brbota vrelo sivo blato, jezero Mývatn (oz. Jezero mušic) bogato s postrvjo, zaradi zelo ugodnih pogojev pa tam gnezdijo jate ptic, lahko se sprehodiš po lavi na področju Krafle in si ogledaš krater Viti.

Husavik, mestece na severu Islandije

5


Datifoss Dettifoss - največji in najmogočnejši slap Evrope, ki je širok 100 m in globok 44 m. Vodna erozija vsako leto odbrusi 1 m roba slapu. Moč slapa je tisto, kar prevzame vsakega obiskovalca. Grmenje vode ob padanju v kanjon se sliši več

Vatnajokull Ledenik Vatnajokull (ledenik rek), znan tudi kot ledenik Vatna, je največji in najobsežnejši islandski ledenik in eden največjih v Evropi. Nahaja se jugovzhodu otoka in zajema več kot 8 % ozemlja.

6

kilometrov daleč. Voda pada globoko v kanjon, toda odboj je tako silovit, da se dvigajo kapljice vode precej višje kot je višina slapu. Pri slapu se tudi začenja mogočen kanjon ledeniške reke, ki je nastal v zadnji ledeni dobi.


Slap Svartifoss, ki spominja na orgelske piščali

Jokulsarlon Turkizno modro ledeniško laguno Jokulsarlon s prekrasnim jezerom in najnižjo točko ustvarja ledenik Breidamerkur, od katerega se trgajo zdaj

večji, zdaj manjši kosi ledu. Laguna je začela nastajati pred 80 leti. V tem času se je stalilo 3 km ledenika in za sabo pustilo prekrasno 250 metrov globoko jezero, napolnjeno z ledenimi gorami. Ko so

okoli leta 900 tja pripluli prvi naseljenci, je bil ledenik odmaknjen 20 kilometrov od Atlantika. Danes pa smo priča, kako počasi nastaja na Islandiji

nov fjord.

7


Ob pečinah na južni obali Dyrholaey se da izslediti njorke.

Mogočen slap Skagafoss je najbolj dostopen slap na jugu Islandije. Občasno ga krasi mavrica. V nadaljevanju se pride do zlatega slapu Gullfossa, najbolj znanega slapu Islandije. Pada preko dveh pravokotnih kaskad. Pozimi je

zaradi nižjega pretoka moder in je okrašen z ledenimi svečami, poleti pa je še mogočnejši in je poleg gejzirja najbolj priljubljena točka zlatega trikotnika. Tektonske prelomnice lahko opazujete v nacionalnem parku Thingvellir.

Thingvellir Dyrholaey Gullfoss

Skogafoss

8


Geotermalne elektrarne Islandija je polna geotermalnih elektraren, ena takih je v Rekjaviku.

Krysuvik Geotermalno področje Krysuvik Ne predaleč od centra Hafnarfjörðura je izjemno polje solfatar na območju Krýsuvíka, kjer smo odkrivali številne parne in blatne vrelce ter solfatare, ki jih obdajajo slikovita pobočja. Sprehajalna učna pot, ki se vije med vrelci, je opremljena z informacijskimi tablami, na katerih so opisana vsa pomembne geološke dejstva.

Modra Laguna

V Modri laguni se lahko kopate v najbolj znanih termah Islandije.

9


Izdelala: Polona GuliÄ?


Geotermalni raj