Page 1

Studenec 2011 Poletno gledališče Studenec pri Domžalah

STUDENEC 2011

11. kulturni poletni festival

foto: Uroš Zagožen

Letni program


11. kulturni poletni festival

STUDENEC 2011 Nedelja

8. maj 2011 ob 20. uri Cena: prostovoljni prispevki

ODPRTJE FESTIVALA - KONCERT

Cerkev sv. Lenarta Pevski trio Eroika ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in citrarja Tomaža Plahutnika. na Krtini Slavnostni govornik bo evropski poslanec gospod Lojze Peterle. Voditeljica večera bo Tadeja Capuder Flegar.

Sobota

21. maj 2011 ob 20. uri

KONCERT Cerkev sv. Lenarta na Krtini

Cena vstopnice: 10 €

Petek Studenec

Studenec

GLEDALIŠKA PREDSTAVA - KOMEDIJA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA

Cena vstopnice: 15 €

Petek

Sobota

2

KONCERT Studenec

Cena vstopnice: 10 €

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

Petek

ANSAMBLOV NAŠIH KRAJEV

Ansambel Franca Flereta, ansambel Tineta Stareta, Gamsi, Mladi gamsi, Polka bend, ansambel Dobra volja, ansambel Namig, vokalna skupina Dea in Danni Stražar (kitara). Humorist Tilen Artač. Voditelj Boris Kopitar.

KONCERT 25 LET PODOKNIC Franc Pestotnik Podokničar

10. junij 2011 ob 21. uri Studenec

Cena vstopnice: 15 €

Petek

17. junij 2011 ob 21. uri

skupina Gadi, ansambel Stanka Petriča, ansambel Modrijani, svetovni prvak na diatonični harmoniki Zoran Zorko, Brane Klavžar, Mirko Šlibar in Dame domače glasbe. Program bo povezovala Maja Oderlap.

OTOK SUŽNJEV

Cena vstopnice: 12 €

4. junij 2011 ob 21. uri

in gostji Ljoba Jenče (ljudska pevka) ter Marjeta Cerar (sopranistka). Voditeljica večera bo Tadeja Capuder Flegar.

JUBILEJNI KONCERT ansambla JODEL EXPRESS z jodlarsko kraljico BRIGITO in gosti:

27. maj 2011 ob 21. uri

3. junij 2011 ob 21. uri

ROŽMARINKE

Sodelovali bodo Veseli svatje, ansambel Stanka Petriča, ansambel Roka Žlindre, Veseli Begunjčani, Slovenski muzikantje, Modrijani, pevci, folklora, 1. slovenski bariton bataljon in harmonikarji, člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in Franc Pestotnik Podokničar. Voditeljica bo Tadeja Capuder Flegar.

JUBILEJNI KONCERT - 45 LET Studenec

ALPSKI KVINTET

Cena vstopnice: 15 €

PREMIERA - Petek

komedija - Domača gledališka predstava

15. julij 2011

Dama iz Maxima

ob 21. uri Ponovitve:

16., 17. julij 22., 23., 24. julij 29., 30., 31. julij 5., 6., 7. avgust 12., 13. avgust

Studenec

Nastopilo bo preko 90 igralcev, plesalcev in pevcev.

ob 21. uri

Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €

Sobota

15. okt. 2011 ob 20. uri

Igrajo: Eva Černe, Jure Sešek, Konrad Pižorn - Kondi, Jože Vunšek, Pia Brodnik, Rajko Majdič, Robert Vrčon, Zoran Potočan, Matevž Mali, Tadej Stražar, Jan Kos, Marjeta Cerar, Miro Kovač, Špela Prenar, Brigita Hrovat, Sebastjan Sitar, Vida Kovač, Maruša Lampret, Darja Dimc, Ana Kovač, Urša Sešek, Luka Sešek, Milan Capuder in drugi.

Studenec

RAZSTAVA (od 15. do 24. oktobra v prostorih društva) RAZSTAVA in predstavitev knjige Kulturnega društva miran jarc škocjan Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


11. kulturni poletni festival

STUDENEC 2011 V Sloveniji je veliko vasi z imenom Studenec, ki so večinoma povezane s studencem ali izvirom. Tudi naša vas je dobila ime po hladni, čisti vodi, ki privre na plano sredi vasi. Ima pa ta vasica še eno posebnost. Na začetku vasi se razprostira veliko poletno gledališče za več kot tisoč obiskovalcev. Že šest desetletij tu izvira glasbena, gledališka in likovna ljubezen. Gledališče se nahaja skoraj v samem središču Slovenije, le streljaj je oddaljeno od Domžal. Tja se pripeljemo po avtocesti do Krtine in zavijemo proti Moravčam. Seveda je opis poti namenjen le tistim, ki še niso obiskali majhne, a po kulturnih dogodkih velike in prijetne vasice. Številni obiskovalci, ki že vrsto let z veseljem hodijo na naše prireditve, pa ta dejstva dobro poznajo in razlage ne potrebujejo. Slednjo namenjamo vsem novim obiskovalcem, ki ob sončnem zahodu v toplem poletnem večeru še niso bili deležni kulturnih dogodkov, ki jih ponuja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Morda se Studenec komu zdi preveč oddaljen od njegovega kraja, a temu ni tako, saj vam hitra cesta omogoča krajši čas vožnje do samega poletnega gledališča. Seveda je vedno tako, da so prvi koraki najtežji, vendar ko enkrat obiščemo mogočno poletno gledališče, se bomo vanj po vsej verjetnosti še vračali. Tako gledališče zahteva srčne ljudi. Naše društvo že desetletja ljubiteljsko in z navdušenjem, znanjem in pogumom organizira kulturne prireditve, kot so koncerti resne in zabavne glasbe, opere in operete, gledališke predstave, likovne razstave in seveda lastno gledališko uprizoritev. Gledališke hiše v tem okolju rade gostujejo. Pri nas so se zvrstila že vsa slovenska gledališča, tudi mariborska in ljubljanska opera. Velik oder in naravni amfiteater pomenita prednost za velike predstave, gledalcem pa ob spremljanju gledaliških in opernih uprizoritev nudita še poseben užitek.

Predstave, ki smo jih uprizorili do sedaj, kot so Martin Krpan, Čevljar Baron, Cvetje v jeseni, Kekec je pač Kekec, Ženitev, Ženitna mešetarka ter opereti Planinska roža in Ptičar, nas vodijo, da vsako leto naredimo še večjo in zahtevnejšo predstavo. Po lanskoletni uprizoritvi zgodovinske povesti Pod svobodnim soncem bomo letos s komedijo Dama iz Maksima nasmejali obiskovalce vseh starosti. Tudi letos bo nastopalo preko devetdeset igralcev in pevcev, zato se ponovno obeta veličasten in zanimiv kulturni dogodek z veliko plesa in petja. Letošnji festival bo gostil tudi dva vrhunska koncerta v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil pevski trio Eroika ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in citrarja Tomaža Plahutnika. Festival bo slavnostno odprl evropski poslanec g. Lojze Peterle. Drugi koncert odlične glasbe bodo izvedle Rožmarinke. Gostji bosta Ljoba Janče in Marjeta Cerar. Preostali koncerti, gostujoča in domača predstava ter podoknica Nedeljskega dnevnika bodo v Poletnem gledališču na Studencu. Ob zaključku sezone bo v prostorih društva predstavitev knjige 60 let Poletnega gledališča na Studencu avtorja Velimirja Vulikića. Ob tej priložnosti bodo razstavljene fotografije najbolj zanimivih dogodkov iz vseh obdobij društva. Brez pomoči Občine Domžale in zvestih sponzorjev bi bilo načrtovanje festivala iz leta v leto težje. Pri izbiri vsebine za poletne prireditve smo odvisni tudi od zbranih sredstev. In vendar smo zadovoljni in predvsem hvaležni vsem Vam, ki z obiskom in aplavzi nagrajujete naša prizadevanja. Ker vemo, da je pohvala iskrena, se bomo še naprej trudili, da bi Vam bilo pri nas še lepše. Nasvidenje ob izviru na Studencu! Alojz Stražar

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

3

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

Največ truda in časa pa člani društva vložimo v domačo gledališko predstavo, ki jo vsako leto pripravimo z najmanj desetimi ponovitvami.


Cerkev sv. Lenarta na Krtini

nedelja, 8. maj 2011, ob 20. uri

ODPRTJE FESTIVALA – KONCERT

EROIKA ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in citrarja Tomaža Plahutnika

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

4

Trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika, so nase prvič opozorili na Emi 2007, ko so s priredbo pesmi Stop Omarja Naberja osvojili Slovenijo. Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor) so klasično izobraženi in šolani pevci, brez dvoma tudi po strokovno-tehnični plati povsem enakovredni pop opernim pevcem, zbranim v slovitem kvartetu Il Divo. Premišljena kombinacija talenta, lepote, uglajenosti, glasovnih zmožnosti in obdelave večnih uspešnic v pop opera žanru je formula uspeha Eroike. Izdali so težko pričakovani prvenec, ki med drugim vsebuje sveže interpretacije znanih slovenskih uspešnic Ko zvonovi zapojo, Stop, Dan ljubezni, Namesto koga roža cveti, Ko mene več ne bo ter španske prepesnitve velike uspešnice Ti si mi u krvi ob spremljavi simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta, aranžerja in producenta skupine Patrika Grebla.

Gregor Klančič

Poletni kulturni festival Studenec 2011 bo slavnostno odprl evropski poslanec gospod Lojze Peterle. Voditeljica večera bo Tadeja Capuder Flegar.

Tomaž Plahutnik

Ohranjamo lepo navado s prostovoljnimi prispevki. Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Cerkev sv. Lenarta na Krtini

sobota, 21. maj 2011, ob 20. uri

KONCERT

ROŽMARINKE Z gostjama ljobo jenče in marjeto cerar

Godalni kvartet Rožmarinke odlikuje prirojena muzikalnost, duhovitost in pretanjen občutek. Prav zato njihova prehajanja od klasičnih in baročnih skladb (skladateljev 18. in 19. stoletja) do priredb popularnih napevov skupine The Beatles ter slovenskih ljudskih pesmi zvenijo povsem naravno.

fotograf: Branko Čeak

Rožmarinke, s tem imenom so se uveljavile članice godalnega kvarteta in akademske glasbenice, ki že od leta 1994 prestopajo bregove med klasično glasbo in popularnimi zvrstmi. Novi godalni kvartet, v zasedbi Tina Krajnik in Monika Debelič (violini), Katja Krajnik (viola) in Petra Gačnik (violončelo), je prevzel tradicijo prvotnega kvarteta godal Rožmarin. Zasedba goji poseben program priredb zimzelenih melodij in slovenskih ljudskih pesmi. Ljoba Jenče

Predstavile se bodo z ljudskimi in sodobnimi skladbami. Gostji večera bosta ljudska pevka Ljoba Jenče, ki bo med drugim predstavila pesem, katero je nekoč prepevala pevka ljudskih pesmi Katarina Sušnik - Bolčarjeva iz Krtine, in sopranistka Marjeta Cerar, prav tako iz Krtine. Dovolj razlogov za obisk in poslušanje tega koncerta.

Cena vstopnice: odrasli 10 € Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

Marjeta Cerar

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

5


Poletno gledališče Studenec

petek, 27. maj 2011, ob 21. uri

JUBILEJNI KONCERT SKUPINE

JODEL EXPRESS Z JODLARSKO KRALJICO BRIGITO Z nami bodo nastopali še:

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

6

- skupina GADI - ansambel STANKA PETRIČA - ansambel MODRIJANI - svetovni prvak na diatonični harmoniki ZORAN ZORKO - BRANE KLAVŽAR - MIRKO ŠLIBAR - Dame domače glasbe (Stanka Kovačič, Cita Galič, Erika Zakonjšek, Jožica Mavsar, Jožica Vidic, Hermina Šegovc, Sestre Potočnik, Anita Zore, Majda Petan, Blanka Svenšek, Barbara Kolarič, Ingrid Grugemann, Jožica Brdnik, Jelka Hafner, Brigita Vrhovnik Dorič, Marija Ahačič Pollak)

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Skupina JODEL EXPRESS smo Boštjan, Franci, Aljaž in Brigita. Štiričlansko glasbeno zasedbo sestavljamo glasbeniki z večletnimi izkušnjami, ki smo jih pridobili z igranjem v tujini, izvirnim talentom in sposobnostmi na področju avtorstva, glasbe in besedil ter profesionalno opremo, ki je izrednega pomena za živo izvajanje lastnih skladb in skladb drugih izvajalcev. Sprva sta Brigita in Boštjan združila glasbene vezi in izdala CD ploščo za širno množico poslušalstva z naslovom “Polna želj in sanj”. To so skladbe v ritmih polke in valčka, v njih pa je predvsem poudarek na jodlanju, saj je Brigita prepoznavna po jodlanju, pridobila pa je laskav naslov kraljice jodlanja. S ponosom lahko povemo, da je Brigita Vrhovnik Dorič prepevala pri ansamblu Nagelj izpod Kamniških planin, sedaj pa je lastnica prve šole jodlanja v Sloveniji. Kasneje je bila ustanovljena glasbena skupina z imenom Ansambel Brigite in Boštjana, leta 2006 je bila preimenovana v skupino Jodel express, ki sedaj aktivno deluje širom po Sloveniji in v tujini. Skupina sodeluje še z drugimi znanimi osebnostmi in ansambli, kot so Brendi, Werner, Dušan Zore, Natalija Verboten, Tanja Zajc Zupan, Jožica Kališnik, Stane Vidmar, Jožica Mausar, Kondi Pižorn, Franc Pestotnik Podokničar in drugi. Program bo povezovala simpatična voditeljica na TV GOLICA, Maja Oderlap.

Cena vstopnice: odrasli 15 € Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

7


Poletno gledališče Studenec

petek, 3. junij 2011, ob 21. uri

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Pierre de Marivaux

OTOK SUŽNJEV (L’ile des esclaves)

Slovenska praizvedba

»Razlike med ljudmi so preizkus človečnosti.« Komedija je (in verjetno še bo) zadovoljila pričakovanja gledalcev po lahkotnem večeru, ki gladko steče po grlu. Navsezadnje je njen cilj sproščena zabava občinstva.

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

8

Cena vstopnice: 12 € Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Po brodolomu se moški in ženski par, gospodar s služabnikom in gospodarica s služabnico, znajdejo na otoku, kjer so pobegli grški sužnji vzpostavili posebno družbeno ureditev: gospodar mora pristati na zamenjavo vloge s služabnikom, sicer bo ob glavo ... Novo razmerje pripadnikom vladajočega razreda razkriva nečlovečnost njihovih prejšnjih ravnanj, nekdaj podrejeni pa se soočajo z odgovornostjo moči ter s slo po krutosti, zlonamernosti in maščevanju. Več kot pol stoletja pred francosko revolucijo si Marivaux s »filozofsko komedijo« ni prizadeval dramatizatirati teze o enakosti, ampak očarati in vznemiriti gledalce. Kako njegov eksperiment razumemo danes, ko se spričo aktualne krize znova vrača pojem utopije? Pierre de Marivaux

Otok sužnjev

Igrajo:

Ifikrat Kristijan Guček Harlekin Peter Harl Efrozina Arna Hadžialjević Trivelin Iztok Mlakar Kleanta Helena Peršuh

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

9

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

Režiser Zvone Šedlbauer Prevajalka Desa Puc Svetovalka za jezik Alida Bevk Scenografka Špela Puc Asistent scenografke Gregor Fajfar Kostumografka Bjanka Adžić-Ursulov Koreografka Tanja Skok Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Oblikovalec luči Samo Oblokar


Poletno gledališče Studenec

sobota, 4. junij 2011, ob 21. uri

KONCERT

ANSAMBLOV NAŠIH KRAJEV Ansambel Franca Flereta, ansambel Tineta Stareta, Gamsi, Mladi gamsi, Polka bend, ansambel Dobra volja, ansambel Namig, vokalna skupina Dea in Danni Stražar. Humorist Tilen Artač. Voditelj Boris Kopitar. GLASBA JE KOT LEPOTICA. KO TE OSVOJI, NAZAJ POTI NI! In zakaj bi pot vodila nazaj, če je ta lepa? Ljudje, ki ne poslušajo nobene glasbe, so, ali pa se samo zdi tako, prikrajšani za velik del radosti in veselja. Ni nujno, da se človek rodi z glasbenim talentom za izvajanje le-te ali za poslušanje. Skozi čas pa je možno glasbo vzljubiti, se navezati na eno od teh božanskih pomirjeval in s srčnim poslušanjem tudi postati ljubitelj določene zvrsti te umetnosti ali pa celo odličen izvajalec. Čut za glasbo, prirojen ali pridobljen - to ni toliko pomembno, seveda pa ima velike prednosti vse tisto, kar je v človeka položeno že ob rojstvu. Nekateri ljudje imajo to veliko srečo, da so že ob rojstvu nagrajeni z različnimi glasbenimi talenti.

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

10

V vaseh Škocjan, Brezje, Krtina, Zalog bi pred petimi desetletji kaj lahko našli toliko harmonikarjev, da bi z lahkoto oblikovali celovečerni koncert. V tistem času so bili v naši okolici doma številni priznani godci, ki so nastopali samostojno na ohcetih ali drugih priložnostih. Kasneje pa je bilo daljši čas v teh vaseh zatišje, pravzaprav pri mladih ni bilo zanimanja za tovrstno muziko. Izjema je bil že starejši vaški godec Anton Peterka (Šimenčkov iz Brezij, nato pa iz Zaloga), ki je veliko igral po ohcetih. Kasneje pa je harmoniko igral tudi Valentin Capuder (Oštirjev Tine). Od leta 1929 je bil popolnoma slep, zato si je za kratek čas veliko igral in se tudi rad pridružil fantom in dekletom, ko so šli delat »freht« po vaseh. Povsem verjetno je, da je mlade za igranje navdušil prav on. Vsekakor pa tudi Janez Kveder iz Prevoj (Lešarjev Janez), katerega je še posebej oboževal Franc Flere, ki se je kmalu izkazal kot nadarjen harmonikar. Tinetu Capudru pa je povsem sledil nečak Tine Stare. Obadva, tako Flere kot Stare, sta ustanovila vsak svoj ansambel, ki po krajših prekinitvah delujeta, seveda v različnih sestavah, še danes. Prav ti dve glasbeni skupini sta dali vzgled in navdušenje mladim, da kasneje nastane ena najbolj uspešnaih glasbenih skupin v tej okolici, Gamsi. Prav oni pa so s svojstvenim glasbenim melosom in načinom izvedbe navdušili svoje mlajše navdušence in poslušalce, tako da se v teh vaseh ansambli in glasbene skupine kar množijo. Ko so se rojevale misli in želje, da bi se enkrat v poletnem gledališču predstavile glasbene skupine iz okolice gledališča, smo bili prav presenečeni nad številčnimi skupinami in posamezniki, ki delujejo in se zelo intenzivno ukvarjajo z glasbo. Večer, ki ga bo vodil skoraj domačin in poznavalec tovrstne glasbe, TV voditelj Boris Kopitar, bo zagotovo zanimiv in tudi sproščujoč, saj na tem koncertu tudi dobre volje ne bo manjkalo, ker bo z nami Tilen Artač. Ali ni res, da je glasba kot lepo in prikupno dekle? Ko te osvoji, nazaj poti ni in drži do konca dni. Alojz Stražar

Boris Kopitar

Cena vstopnice: 10 € Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


ANSAMBEL TINETA STARETA

ANSAMBEL FRANCA FLERETA

GAMSI

MLADI GAMSI

Člani skupine so Marko Omahna (kitara), Janko Omahna (bas), Tone Omahna (harmonika), Frenk Burja (bobni) in Mitja Krajnc (kitara).

Člani skupine so Tomaž Kovač (kitara, vokal), Tomaž Avbelj (harmonika, klaviature), Domen Kovač (bobni, vokal) in Žan Omahna (bas, vokal).

POLKA BEND

DOBRA VOLJA

Člani so Matjaž Cerar (harmonika, vokal) in Boštjan Cerar (bobni, vokal) ter Franci Rotar (ritem kitara, vokal) in David Rozman (bas kitara).

Člani so Urban Nograšek (harmonika, vokal), Andraž Breznik (bas kitara, vokal), Marko Bohorč (kitara, vokal) in Vesna Bohorč (vokal).

VOKALNA SKUPINA DEA

ANSAMBEL NAMIG

DANNI STRAŽAR

Članice skupine so Vanja Osolnik (sopran), Klara Cerk (mezzosopran) in Urška Gregorič (alt).

Ansambel sestavljajo Miha Cerar (kitara, vokal), Peter Merela (kontrabas, bariton, vokal) in Anže Osolnik (harmonika, vokal).

(kitara, vokal).

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

11


Poletno gledališče Studenec

petek, 10. junij 2011, ob 21. uri

KONCERT

25 LET PODOKNIC Franc Pestotnik Podokničar

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

12

ČETRT STOLETJA PODOKNIČARJA Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


PA PO LOJTRCI GOR, PA PO LOJTRCI DOL ... Na prireditvi bodo sodelovali: Veseli svatje, ansambel Stanka Petriča, ansambel Roka Žlindre, Veseli Begunjčani, Slovenski muzikantje, Modrijani, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, pevci, folklora, 1. slovenski bariton bataljon in harmonikarji, Franc Pestotnik Podokničar in številni predstavniki domače obrti. Letos mineva 25 let odkar je Nedeljski dnevnik pričel z akcijo Podoknice Nedeljskega. Vsako leto ekipa pripravi osem podoknic in tako so prerajžali Slovenijo po dolgem in počez. Vseskozi je z njimi tudi Franc Pestotnik Podokničar, ki ob tej priliki praznuje četrt stoletja plezanja po lestvi in pojavljanja v medijih in na prireditvah. Prireditev bo zasnovana kot podoknica in bo prepletena s starimi običaji, vasovanjem, prepevanjem pod oknom in z dobro slovensko glasbo.

Veseli svatje

Slovenski muzikantje

ansambel Stanka Petriča

Cena vstopnice: 15 € Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

Veseli Begunjčani

ansambel Roka Žlindre

Modrijani

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

13


Poletno gledališče Studenec

petek, 17. junij 2011, ob 21. uri

JUBILEJNI KONCERT - 45 LET

ALPSKI KVINTET

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

14

Cena vstopnice: 15 € Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Janez Per

vodja, basist, pevec in komponist

Prva zasedba Alpskega kvinteta leta 1966

45 LET Z GLASBO V SRCU

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

Edi Semeja

harmonikar, komponist

Damir Tkavc

trobentar, komponist

Franjo Maček

klarinetist, komponist

Marjan Popovič kitarist

Anita Zore in Miha Možina pevca

15

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

Alpski kvintet je začel svojo profesionalno pot leta 1966, ko je pet mladih gorenjskih muzikantov, navdušenih nad narodnozabavno glasbo dobilo prvo ponudbo iz Alzacije v Franciji. To je bil prvi korak na njihovi dolgi in uspešni glasbeni poti, ki jih je nato vodila v Švico, Avstrijo, Nemčijo in drugod po Evropi. Veliko pa so nastopali tudi doma v Sloveniji. Z gorenjskim temperamentom in resnim pristopom do te zvrsti glasbe ter znanjem, so dosegli visoko kvalitetno raven. Uspelo jim je razviti poseben stil igranja, takoimenovani “alpski stil oz. alpski sound”, ki je postal izredno priljubljen pri glasbenih kolegih in pri poslušalcih. Ansambel se je s trdim delom, kvalitetno glasbo, izvirnim igranjem in petjem uveljavil na nemškem govornem področju. Bili so zaželjeni gostje najpomembnejših radijskih in televizijskih hiš v zahodni Evropi, kot so: ORF, ZDF, ARD, SRG, RAI, SAT1, RTL, BR, SW itd. Pogostokrat so tudi gostje radia in TV Slovenija ter drugih radijskih in TV postaj v Sloveniji. Imeli so veliko število samostojnih nastopov in koncertov. Sodelovali so na velikih turnejah s popularnimi evropskimi zvezdami zabavne glasbe. Izdali so preko 40 plošč, CD plošč in kaset. Založba plošč VM - RECORDS v Avstriji jim je podelila pet zlatih in eno diamantno ploščo, doma v Sloveniji pa so prejeli dve zlati plošči. Ves čas delovanja ansambel nastopa v gorenjskih narodnih nošah ter poleg igranja in petja tudi tako na pristen način poudarja, od kod prihaja. Za svoje promocijsko delo doma in v tujini, so prejeli več priznanj in odličij, med drugim tudi Zlato plaketo občine Bled, in priznanje Award kot najboljši evropski ansambel narodnozabavne glasbe. Jože Antonič ustanovni član Alpskega kvinteta in dolgoletni vodja je bil pobudnik in soorganizator skupaj s Stanetom Knificem največje slovenske narodnozabavne prireditve Alpski večer, ki je bila letos že 25. po vrsti. Za to prireditev so leta 1990 prejeli Turistični nagelj televizije Slovenija za obogatitev blejske turistične ponudbe. Leta 2004 so prejeli priznanje mednarodnega turističnega združenja novinarjev za promocijo Slovenije.


Poletno gledališče Studenec

PREMIERA: petek, 15. julij 2011, ob 21. uri

Komedija - domača gledališka predstava

Maxima Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

16

Georges Feydeau

Georges Feydeau (1862–1921), pisec komedij, igralec in režiser, ki ga nekateri sicer malce prepoveličano imenujejo »drugi Molière«, je v svojem življenju napisal 39 komedij (enodejank in celovečerk), med katerimi so najbolj znane in tudi največkrat uprizarjane Krojač za dame (1887), Champignol ali vojak po sili (1892), Hotel svobodne menjave (1894), Dama iz Maxima (1899) ter Bolha v ušesu (1907). V svojih komedijah (farsah, burkah) komično odslikava meščansko in provincialno življenje v Franciji ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja (la belle époque), smeši in norčuje pa se iz malomeščanstva, njegovih neumnosti, svetohlinstva, snobizma in narejenosti človeka svoje (in današnje) dobe. Z dovršeno dramaturško gradnjo svojih komedij, v katerih kar kopiči domiselne gage, dialoške mojstrovine, komične situacije in preobrate, pri čemer mu pomagajo tudi v tedanji dobi sodobne tehnične pridobitve ter številni glasbeni, zlasti pevski vložki, nima namena ustvarjati literarno popolnih del, temveč razveseljevati in zabavati občinstvo, pri čemer pa nam ne ostane dolžan niti družbene in človeške kritike.

Feydeaujeva temeljna maksima je bila: »Smeh trosi med ljudi zlato zrno sreče!«. In ta zrna trosi med gledališke gledalce že celo stoletje; od prve uprizoritve njegove komedije Dama iz Maxima v ljubljanski Drami v sezoni 1989/90 tudi med Slovence. In kaže, da smo Slovenci Feydeauja v resnici posvojili kot drugega Molièra, saj v zadnjem času njegove komedije pri nas doživljajo pravi razcvet; rada jih uprizarjajo tako poklicna kot ljubiteljska gledališča, pri čemer se nad uspehom predstav nikjer ne pritožujejo – nasprotno, Feydeaujev repertoar širijo z novimi prevedenimi deli in jih celo prestavljajo v slovensko domače okolje. Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Dama iz Maxima, vodvilska bulvarka, je najpogosteje izvajana Feydeaujeva komedija tako v Franciji kot po svetu – pa tudi pri nas, čeprav smo jo Slovenci prvič videli skoraj sto let po njeni izvirni krstni uprizoritvi. Gledalce privlači z lahkotno (vendar ne plehko) zgodbo, ki se pred njimi odvija v divjem tempu in ritmu, spodbujanem z glasbenimi, pevskimi in plesnimi vložki, iskrivimi dialogi med osebami, svojevrstnimi posebneži, med katerimi zaradi zmotnih in hotenih zamenjav prihaja do presenetljivih situacijskih zapletov in preobratov, ki doživijo sproščujočo razrešitev v finalu.

Skratka, dinamična komedija, polna lahkotnih zapletov in preobratov, ki pa nikoli niso zgolj naključni, temveč jih Feydeau gradi z logičnim sledenjem dogajanju in osebam v njem, tako da so prepričljivo in polnokrvno motivirani. Vse začini z neverjetno zgovornim in duhovitim jezikom, ki tempo predstave še pospešuje. Vse to pred številno ekipo režiserja Lojzeta Stražarja postavlja zahteven izziv in sprejela ga je optimistično, z zaupanjem in z veliko mero kolegialne ustvarjalne energije. Naj ta energija obžari tudi gledalce in naj Feydeau še enkrat raztrosi »zrna sreče« med ljudi! Ludvik Kaluža

Spored domačih predstav:

petek, 15. julij 2011, ob 21. uri

Premiera: Ponovitve:

16., 17. julij 2011 ob 21. uri 22., 23., 24. julij 2011 ob 21. uri 29., 30., 31. julij 2011 ob 21. uri 5., 6., 7. avgust 2011 ob 21. uri 12., 13. avgust 2011 ob 21. uri

Cena vstopnice: 15 € odrasli, 10 € otroci Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

17

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

Komedijska zgodba je po povzetku takale: Ugledni kirurg Petypon se do jutra zapije s prijateljem Gegremontom, ta ga drugi dan opoldne najde spečega za kanapejem, iz njegove postelje pa se v spalni srajčki pojavi prijateljica noči Puža Frufru. Zanjo nikakor ne sme izvedeti doktorjeva verna in vraževerna žena. V tem nenapovedano pride na obisk bogati doktorjev stric, general Petypon, ki se je vrnil iz Afrike zaradi poroke svoje posvojenke. Nečaka je prišel povabit na poroko, Pužo, ki jo najde v nečakovem stanovanju, pa ima za njegovo ženo. Doktor strica pusti v zmoti in se s Pužo odpravi na stričev grad. Kmalu po njihovem odhodu pa doktorjeva žena Gabrielle prejme pismo, s katerim general vabi zakonca na poroko. Ker je prepričana, da je njen mož na nujni operaciji, se na grad v Touraini odpravi sama. Gegremont, ki je opazil Gabriellin odhod, odpotuje tja tudi sam. Vsi se znajdejo na gradu v Touraini, kjer Puža Frufru, duhovito svobodno dekle brez moralnih in družabnih zadržkov ter precej dolgega in ostrega jezika, povzroči ljubko zmešnjavo. Provincialne dame, ki imajo Pužo za pravo Parižanko, se jo v svojem malomeščanskem snobizmu trudijo oponašati. V nekem trenutku pa se opat, gost pri generalu, zave, da to damo od nekod pozna. Doktor Petypon je v hudih zadregah zaradi Puže in svoje žene, ki je prišla za njim. Ta se s Pužo tudi spozna in jo ima za generalovo ženo, doktor pa se svoje vraževerne žene odkriža tako, da ji kot prikazen zapove odhod domov. S Pužo se na gradu sreča tudi generalov nesojeni zet, kapetan Corignon, med njima se obnovi stara ljubezen, zato skupaj pobegneta v Pariz. General, mož klasične morale in časti, se odloči v Parizu rešiti tudi nečakovo čast in poravnati spor med možem in »ženo«, kar se razvije v bliskovit in duhovit razplet. K vsemu pripomore še čudežni doktorjev »uspavalni naslanjač«, ki se v kritičnih trenutkih pojavi kot nekakšen deus ex machina, ki pa dogajanja ne razpleta, temveč ga še bolj zavozla.


DAMA IZ MAXIMA Igralska zasedba:

Eva Černe PUŽA FROU-FROU, kabaretna plesalka

Jure Sešek PETYPON, zdravnik

Konrad Pižorn - Kondi General PETYPON du GRÊLÉ, Petyponov stric

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

18

Pia Brodnik Gospa PETYPON, Petyponova žena

Jože Vunšek GÉGREMONT Petyponov prijatelj, prav tako zdravnik

Rajko Majdič ETIENNE služabnik, neke vrste francoski butler pri Petyponovih Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Matevž Mali

Zoran Potočan

Robert Vrčon

Brigita Hrovat

Kapetan CORIGNON, vojak

OPAT, gost na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Direktor kabareja

Vojvodinja de VALMONTÉ, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Sebastjan Sitar

Špela Prenar

Vojvoda de VALMONTÉ, njen sin, gost na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Miro Kovač

Gospa SOUVARELOVA, njegova žena, gostja na zabavi pri generalu Petyponu du Grêléju

Prefekt SOUVAREL, gost na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Urša Sešek Gospa VIDAUBAN, posebna gostja na zabavi pri generalu Petyponu du Grêléju

Milan Capuder Gospod VIDAUBAN, gost na zabavi pri generalu Petyponu du Grêléju

Marjeta Cerar

Vida Kovač

CLÉMENTINE, nečakinja generala Petypona de Grêléja, tudi na zabavi

Gospa CLAUX, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Darja Dimc Gospa PONAN, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Maruša Lampret Gospa VIRETTE, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Luka Sešek Ana Kovač Gospa HAUTIGNOL, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

EMILE, služabnik v dvorcu generala Petypona du Grêléja, tudi na zabavi

Jan Kos Tadej Stražar Poročnik CHAMEROT, vojak

Poročnik GUÉRISSAC, vojak

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

19


Alojz Stražar

Jože Napotnik

Nada Slatnar

Slavko Avsenik ml.

režiser

scenograf

kostumografinja

avtor scenske glasbe

Ludvik Kaluža

Sabina Selan

Saša Eminič

France Stražar

lektor

koreografinja

koreografinja

vodja predstave

Karel Leskovec

Martina Golob Bohte

Sašo Vene

Janez Mlakar

zborovodja

korepetitorka

maska

vodja razsvetljave

Rado Černe

Ambrož Mlakar

Vesna Novina

Neva Mavsar Lenarčič

snemanje učinkov in glasbe

predvajanje efektov

lasuljarka

šepetalka

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

20

Florjan Strmčnik

Marta Majdič

pomočnik pri izdelavi scene

inspicientka

Marija Kunavar tajnica režije Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Georges Feydeau

DAMA IZ MAXIMA (»La Dame de chez Maxim«)

Komedija v treh dejanjih Prevod iz francoščine: Djurdja Flere Adaptacija prevoda igre ter besedilo songov: Roman Končar Alojz Stražar

Scena

Jože Napotnik

Kostumografinja Avtor scenske glasbe

Razsvetljava in svetlobni učinki Ozvočenje in predvajanje učinkov

Nada Slatnar

Maska in lasulje

Slavko Avsenik ml.

Janez Mlakar in Mira Mlakar Rado Černe in Ambrož Mlakar Sašo Vene in Vesna Novina Neva Mavsar Lenarčič

Pomoč pri izdelavi scene

Vodja predstave

Ludvik Kaluža Sabina Selan in Saša Eminič France Stražar

Zborovodja

Karel Leskovec

Inspicientka

Marta Majdič

Martina Golob Bohte

Tajnica režije

Marija Kunavar

Lektoriranje Koreografinji

Korepetitorka

Šepetalka Pomoč pri izdelavi kostumov

Florjan Strmčnik Ana Homar

Igrajo: PUŽA FROU-FROU, kabaretna plesalka

Eva Černe

PETYPON, zdravnik

Jure Sešek

General PETYPON du GRÊLÉ, Petyponov stric

Konrad Pižorn - Kondi

Gospa PETYPON, Petyponova žena Pia Brodnik GÉGREMONT, Petyponov prijatelj, prav tako zdravnik ETIENNE, služabnik, neke vrste francoski butler pri Petyponovih

Jože Vunšek

Kapetan CORIGNON, vojak

Matevž Mali

OPAT, gost na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju

Zoran Potočan

Direktor kabareja

Robert Vrčon

Vojvodinja de VALMONTÉ, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju Vojvoda de VALMONTÉ, njen sin, gost na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju Prefekt SOUVAREL, gost na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju Gospa SOUVARELOVA, njegova žena, gostja na zabavi pri generalu Petyponu du Grêléju Gospa VIDAUBAN, posebna gostja na zabavi pri generalu Petyponu du Grêléju

Rajko Majdič

Brigita Hrovat Sebastjan Sitar Miro Kovač Špela Prenar Urša Sešek

Kulturni poletni festival STUDENEC 2011

21

Gospod VIDAUBAN, gost na zabavi pri generalu Petyponu du Grêléju CLÉMENTINE, nečakinja generala Petypona du Grêléja,tudi na zabavi Gospa CLAUX, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju Gospa VIRETTE, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju Gospa PONAN, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju Gospa HAUTIGNOL, gostja na zabavi v dvorcu pri generalu Petyponu du Grêléju EMILE, služabnik v drvorcu generala Petypona du Grêléja, tudi na zabavi

Milan Capuder

Poročnik CHAMEROT, vojak

Tadej Stražar

Poročnik GUÉRISSAC, vojak

Jan Kos

Marjeta Cerar Vida Kovač Maruša Lampret Darja Dimc Ana Kovač Luka Sešek

Mešani pevski zbor Šutna iz Kamnika in pevci okoliških zborov pod vodstvom Karla Leskovca. V predstavi Dama iz Maxima bo nastopilo preko 90 igralcev, pevcev in plesalcev v vlogi gostov, vojakov, natakarjev, sobaric, služkinj, žendarjev, kočijažev, plesalcev v kabareju »Chez MAXIM« in drugi.

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

Režija


Poletno gledališče Studenec

sobota, 15. oktober 2011, ob 20. uri

PREDSTAVITEV KNJIGE in RAZSTAVA Uvod knjige 60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU, ki jo je napisal Dr. Velimir Vulikić ŠKOCJAN, ZIBELKA POLETNEGA GLEDALIŠČA Vzvalovano Moravško dolino od izvira potoka Radomlja ločujejo ponekod obljudeni in poraščeni hribi in griči. Na stičišču Moravške doline in Črnega grabna je Škocjan, ki kot polkrožni obliž obdaja severovzhodno pobočje griča Mašnika. Vas ima okoli 80 prebivalcev in meji z Brezjem, s Studencem, Prevaljami in Krtino. Stoji nedaleč od ceste, ki povezuje Dob z Moravčami.

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2011

22

Prebivalci Škocjana in bližnjih vasi so se dolgo preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Njihova zgodovina priča, da so si dolge zimske noči krajšali z ljudskim petjem in pripovedništvom. Vendar pa so besedila pesmi začeli zapisovati šele na začetku 20. stoletja. Največ so jih hranile in pele ženske v Krtini, na Prevaljah, v Dobu, Kokošnjah, Zalogu ter Rači, Konfinu in na Sv. Trojici. Vaščane so zabavali tudi godci na harmoniko. Vaški fantje so v Škocjanu radi prepevali pri Podlipčevem križu, kjer je nekoč stala lipa. Priljubljeno je bilo tudi pritrkovanje, ritmična pesem cerkvenih zvonov. Vaška domišljija je v mesečnih nočeh videvala čarovnice, leteče na metlah s hriba na hrib ali preko cele doline. Radovedne otroke so zabavali z žaganjem bab nekje na brezjanskem griču. Bližnji Krtinci so se hvalili s svojo ajdovsko deklico, ki je bila tako velika, da je z nogama stala na dveh hribih ter jim pomagala pri zidavi cerkvenega zvonika. Škocjanci so se postavljali s cerkvijo sv. Kancijana, ki jo pisni viri omenjajo od leta 1400. Skupaj s cerkvijo sv. Lenarta na Krtini sta podružnici cerkve sv. Martina v Dobu. Tej pa so nekoč pripadale vasi celotnega Črnega grabna. V začetku 20. stoletja so Škocjanci nabavili večje zvonove. Pogodbe z izdelovalcem zvonov v Gorici sta podpisala občinska moža iz Škocjana Ivan Kompare in Anton Stražar – Puklov, požrtvovalen vaščan, ki si je prizadeval za izboljšave v domači cerkvi. Ljudje še vedo povedati, da se je leta 1598 iz Ljubljane izgnani sin Primoža Trubarja, superintendent Felicijan, skrival tudi v Škocjanu. Ni pa znano ali so njegovi poskusi širjenja očetovega luteranstva ali krive vere, kot so ji rekli, imeli kaj uspeha med tukajšnjim prebivalstvom. Škocjanska občina je imela tudi svojo zasilno šolo. Po letu 1860 je otroke, ki niso več obiskovali šole v Šentvidu, Dobu ali na Sv. Trojici, branja in pisanja učil domači cerkovnik ali orglar. Najdlje jih je poučeval Jakob Cerar, ki se je bil branja in pisanja naučil pri vojakih. Zasilna šola s približno 20 otroki je bila v “B’zn’kovi”, kasneje Krušnikovi hiši, v lepem vremenu pa kar na dvorišču pod vrbo. Šele leta 1908 so ˝v spomin 60-letnice vladanja Nj. Veličanstva Franca Jožefa I.˝ zgradili in na jesen odprli šolo v Krtini, kamor so hodili tudi otroci iz Škocjana. Škocjanci in okoličani se tudi radi pohvalijo, da so še pred letom 1573 imeli pošto z glavno postajo na Brdu pri Lukovici. Začetki avtobusnega prometa, ki je povezal vas Škocjan in druge kraje, pa segajo v leto 1929.

Dela bodo razstavljena od 15. do 24. oktobra v prostorih društva od 17. do 19. ure. Kulturni poletni festival STUDENEC 2011


Informacije in nakup vstopnic po telefonu:

051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša) 051 / 61 61 71 (Mari)

vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure

Informacije in nakup vstopnic preko spleta:

www.studenec.net Prodajna mesta vstopnic: Blagovnica Vele – prodajalna Office 1 Superstore, TRAFIKA tel.: 01 721 83 71 Turistična agencija KOMET, Zagorje, Cesta zmage 35 - B tel.: 03 563 32 70 Prodaja vstopnic dve uri pred prireditvijo v Poletnem gledališču na Studencu:

01 / 724 93 36

Profile for Poletno gledališče Studenec

Studenec 2011  

Studenec 2011  

Advertisement