Likalniki so imeli lesen ročaj; če je bil železen, so ga ovili z usnjem ali s krpo. Šarnir in snemljiv drsnik sta bila običajna predvsem pri likalnikih iz 18. stoletja. Likalniki z drsnikom z ročico so ostajali priljubljeni tudi v prvi polovici 19. stoletja; to je obdobje, ki ga je zaznamoval srednjeevropski meščanski umetnostni bidermajer. T. i. bidermajerski
likalniki so imeli medeninasto ohišje, značilen drsnik z ročico, vrh katere je bil ponekod okrogel, želodu podoben okras; bili so v velikosti od 1 do 12 (oznaka na drsniku).52 V Nemčiji in Avstriji, kjer so jih izdelovali, so bili v 19. stoletju najpogostejša vrsta likalnikov;53 priljubljeni so bili tudi pri nas, uporabljali so jih še v prvi polovici 20. stoletja.
“Medeni” likalniki. Katalog trgovca Daniela Rakuscha iz 1926. leta, Celje, str. 125. Muzej NO Maribor. 54
Likalnik s šarnirjem. Mere: v. 158, d. 190, gl. 92 mm, teža 2571 g, inv. št. EO 16.
Likalnik z lepo starostno patino z oznako 4 in ohranjenim “štohlom”. Gre za prvi likalnik, ki ga je zbiratelj pridobil 1967. leta in je dar družine Kegel iz okolice Lenarta. Mere: v. 136, d. 155, gl. 86 mm, teža 1182 g, inv. št. EO 1.
52 Erik ima likalnike z vsemi oznakami, od najmanjše do največje velikosti, od 1 do 12. 53 Teža likalnikov v nadaljevanju je podana z likalnim železom; brez tega podatka v primerih, ko ni ohranjeno. 54 Za posredovanje kataloga iz Muzeja NO Maribor se zahvaljujem direktorici dr. Aleksandri Berberih Slana.
27