Page 6

Njegovo delo se omenjena v nemškem Saurovem Umetnostnem Slovarju

Vseskozi se je ukvarja s fotografijo:

reportažno, krajinsko, portretno, socialno, umetniško akt fotografijo. Bil je kronist številnih sub-kultur osemdesetih in devetdesetih. Do potankosti je fotografiral začetke slovenske pomladi, aretacije četvorke JBTZ in vse shode povezane s tem dogodkom in za razliko od ostalih fotografov, fotografije obdržal zase in jih umestil v unikatno knjigo z več kot 400 stranmi z glavnim naslovom »Slovenec sem, tako je mati djala« in podnaslovom Slovenska pomlad, ki jo je opremil še z odličnim avtorskim tekstom. Upajmo, da bo tudi ta knjiga nekega dne ugledala luč sveta. Med drugim je celih 10 let vsak dan fotografiral »Rojstvo Kulture na Metelkovi«, ki ga je navduševala kot dogodek, ki v slovenski kulturni zgodovini nima primerjave. Njegovo ime in delo sta obsežno omenjena celo v nemškem Saurovem Umetnostnem Slovarju iz leta 2003 in številnih katalogih, kjer je sodeloval bodisi na skupinskih ali samostojnih razstavah. Bil je kronist Glbt scene največ v klubu K4 in tudi na Metelkovi, kjer je postavil na ogled številne razstave, prispeval številne fotografije in tudi članke za revije Revolver in Kekec. Fotografije in občasno tudi tekste objavlja v revijah: Ars

Vivendi, Fotografija, Glamur in Mladina. Ob projektu Trabakula, potujoči skupinski razstavi »Karavane slovenskih umetnikov po hrvaški obali«, ki je bila v Rijeki, Splitu in Dubrovniku 1996, kjer so ga v katalogu takole opisali: »…Pogled brez predsodkov usmerjen v kulturno podzemlje….Jean Genet slovenske fotografije…« Na predanost svojemu kraju nas spomni njegov članek v reviji Telex in časniku Delo v začetku osemdesetih, v katerem je prvi in dolgo časa edini uporniško - kritično pisal o rušitvi slatinskega arhitekturnega bisera Wandelbahn-a, pokritega sprehajališča, ki se je nahajal pred modernim hotelom Donat, Terapijo in zdraviliškim parkom. Z veseljem in navdušenjem se ob fotografijah njegove odmevne razstave Rogaška Slatina pozdravlja Laibach, spominjamo njegovega delovanja v Društvu prijateljev Rogaške Slatine, kakor tudi fotografij, katere je prispeval za naslovnice in razne reportaže lokalnega časopisa Rogaške novice. Frenk je bil do zadnjega trenutka aktivni član ilegalne skupine KunstHaus. Serijo fotografij Ljubljane Frenka Fidlerja hrani Mestni muzej Ljubljana. Zahvaljujoč njegovim sorodnikom se njegov fotografski arhiv in vsa ostala dela odslej nahajajo v bogati zbirki Ljudskega muzeja Rogaška Slatina vključno z avtorskimi pravicami.

Profile for PODOBA

Kunsthaus no. 5 - Frenk Fidler  

Posebna izdaja fanzina Kunsthaus posvečena pokojnemu fotografu Frenku Fidlerju

Kunsthaus no. 5 - Frenk Fidler  

Posebna izdaja fanzina Kunsthaus posvečena pokojnemu fotografu Frenku Fidlerju

Profile for podoba