Page 1

Po Ä?em hodimo v Robu? What are we walking on in Rob?

1


Geološka karta Po čem hodimo v Robu?

2

4

Geološka pot v Kobilji curek

8

1

PEŠČENJAK, MULJEVEC / SANDSTONE, MUDSTONE

9

2

TUF – VULKANSKA KAMNINA / TUFF – VOLCANIC ROCK

10

3

PLASTNATI APNENEC / LAYERED LIMESTONE

11

4

NEPLASTNATI APNENEC / MASSIVE LIMESTONE

12

5

FOSILI / FOSSILS

13

6

CLAUSTRA – RIMSKA ZAPORA / CLAUSTRA – ROMAN DEFENCE SYSTEM

14

7

DOLOMIT / DOLOMITE

18

8

SLAP KOBILJI CUREK / KOBILJI CUREK WATERFALL

19

9

LEHNJAK / TUFA

20

10

MEANDER / MEANDER

21

Geološki otok pred centrom PARNAS / Geo-island in front of PARNAS interpretation centre

22

Geološka pot v Kobilji curek - za otroke

24

Kako pripravimo rimski kruh PANIS / How to bake PANIS, the Roman bread

26

PETTEIA, namizna igra rimskih vojščakov / PETTEIA, Roman military board game

28

Preprosta navodila za obnašanje v gozdu / Rules of behaviour in the forest

30

Dediščinske skupnosti za danes / Heritage communities today

33

Šele ko svojo dediščino spoznamo, jo lahko razumemo in spoštujemo. Tudi geološka zgradba, kot jo vidimo danes, je naša naravna dediščina, ki je nastajala skozi geološko zgodovino. Pri pripravi tematskih poti se poleg strokovnjakov v največji meri vključuje dediščinska skupnost. Tematska pot pa lahko zaživi šele, ko dediščino prepoznajo, cenijo in varujejo ljudje, ki z njo živijo. Only after we have known our heritage, we can understand and respect it. Geologic structure as it is seen today is a part of our natural heritage and was created over millions of years. When we prepare theme trails, we work mostly with experts, but we also try to involve the local community as much as possible. It is only when people living in an area recognize, appreciate and protect their heritage that such theme trails can really live.

Metka Starič, Zavod Parnas

3


PO ČEM HODIMO V ROBU? GEOLOŠKA KARTA OKOLICE ROBA

WHAT ARE WE WALKING ON IN ROB? GEOLOGIC MAP OF ROB WITH SURROUNDINGS

LEGENDA / LEGEND

STRATOGRAFSKO ZAPOREDJE / STRATIGRAPHIC COLUMN

starost (milijonov let) / AGE (millions of years)

potočne usedline: mulj, pesek, prod; halocen / river deposits: silt, sand, gravel; Holocene dolomit, zgodnji trias / dolomite; late Triassic dolomit z lapornatimi polami; zgodnji trias / dolomite with marlstone; late Triassic peščenjak, konglomerat, muljevec; zgodnji trias / sandstone, conglomerate, mudstone; late Triassic tuf; srednji trias / tuff; middle Triassic temnosivi plastnati apnenec; srednji trias / dark grey layered limestone; middle Triassic svetlosivi neplastnati apnenec; srednji trias / light grey massive limestone; middle Triassic dolomit; srednji trias / dolomite; middle Triassic

geološka meja / geological boundary

kamnolom / quarry

prelom / fracture

fosili / fossils

lega plasti v prostoru (smer nagnjenosti plasti, nagnjenost)/ orientation of bedrock (direction of the inclination/inclination) župnijska cerkev / Church

merilo / Measure

4

naša pot / Geologic trail

Zavod PARNAS

Geološka zgradba je povsod v Sloveniji zelo pestra. V okolici Roba v dolini Kobiljega curka na sorazmerno majhnem prostoru spoznamo številne različne kamnine - tako po nastanku, sestavi, strukturi in drugih lastnostih - ki se ob hoji hitro menjavajo pod našimi nogami. Vse so nastajale v mezozoiku, v srednjem zemeljskem veku. Bolj natančno, v srednjem in zgornjem triasu, pred 200 do 245 milijoni let. Samo na ravninah ob Robarici so mlade naplavine, ki jih potok odlaga na svoji poplavni ravnini še danes.

Geologic structure of Slovenia is extremely varied. In the Kobilji curek valley near Rob there are many different types of rock in a very small area. Rocks that people walk on in that are different in their origin, composition, structure and have other distinguishing characteristics. All of them are from Mesozoic, more precisely from Middle and Late Triassic period from 245 to 200 million years ago. Only in the flat country along the Robarica brook aan we find young alluvium that water deposited along its way.

Geološka karta je zemljevid, na katerem so z barvami označene različne kamnine. S črnimi črtami so označene meje med različnimi kamninami, z rdečimi črtami pa prelomi, ob katerih so posamezne kamnine prelomljene in premaknjene. Označena je tudi lega plasti v prostoru. Vsaka geološka karta ima legendo, stratigrafsko zaporedje (stolpec) in merilo karte.

A geologic map is a map in which different rock units are shown by colour. Black lines designate borders between types of rock, and red lines show faults where the same type of rock is broken and fractured. The map also reveal the position of strata in the space. Every geologic map has a legend, stratigraphic sequence (column) and a measure. 5


Stratigrafsko višje, deloma pa tudi kot bočni različek, se pojavlja črni plastnati apnenec. Vse tri naštete kamnine so nastajale v tedanjem plitvem in toplem morju. Na to nas opozarjajo tudi sicer redki fosilni ostanki morskih organizmov. Nad omenjenimi sedimentnimi kamninami sledi vulkanska kamnina, tuf. Ta dokazuje, da se je tedaj, v srednjem triasu, na tem mestu odvijala vulkanska aktivnost. Nad tufom ležijo plasti vijolično rdečega peščenjaka, mu6

LEGENDA / LEGEND

STRATOGRAFSKO ZAPOREDJE / STRATIGRAPHIC COLUMN

potočne usedline: mulj, pesek, prod; halocen / river deposits: silt, sand, gravel; Holocene dolomit, zgodnji trias / dolomite; late Triassic dolomit z lapornatimi polami; zgodnji trias / dolomite with marlstone; late Triassic peščenjak, konglomerat, muljevec; zgodnji trias / sandstone, conglomerate, mudstone; late Triassic tuf; srednji trias / tuff; middle Triassic temnosivi plastnati apnenec; srednji trias / dark grey layered limestone; middle Triassic svetlosivi neplastnati apnenec; srednji trias / light grey nonlayered limestone; middle Triassic dolomit; srednji trias / dolomite; middle Triassic

starost (milijonov let) AGE (millions of years)

Stratigrafsko zaporedje kamnin, ki jih lahko opazujemo ob naši poti, je naslednje: najstarejša kamnina je srednjetriasni dolomit, ki ga bomo videli na poti proti slapu Kobilji curek, srečamo pa ga tudi v kamnolomu pred krajem Rob, če prihajamo z Rašice. Stratigrafsko nad tem dolomitom je svetlo sivi neplastnati apnenec, med drugim gradi skalne stopnje pri slapu Kobilji curek.

Stratigrafsko zaporedje nam pove, katera kamnina je starejša oziroma mlajša v odnosu do druge kamnine. Velja pravilo, da je starejša kamnina pod mlajšo, seveda če kamnin niso premaknili (to pomeni dvignili, spustili, prelomili, nagnili ali nagubali) tektonski procesi. Na podlagi takih medsebojnih odnosov lahko izdelamo stratigrafsko zaporedje kamnin. From a stratigraphic sequence we can see which rocks are older or younger than other rocks nearby. An older rock is usually under younger rocks, if of course tectonic processes did not move (raise, lower, fracture, lean or fold) the rocks. Based on these relations a column of stratigraphic sequence of rocks can be made.

ljevca in konglomerata. Ti so se odlagali v strugi in na poplavni ravnini tedanje reke, ki se je verjetno v bližini izlivala v morje. Stratigrafsko najvišje je zgornjetriasni dolomit, spet usedlina, ki je nastajala v zelo plitvem in toplem morju. Iz njega sta sestavljena Gradiški vrh in Sv. Primož. Stratigraphic sequence of rocks that can be seen along the way is the following: the oldest rock is the Middle Triassic dolomite that can be found along the way to Kobilji curek waterfall and also in a quarry by the road Rašica – Rob. Above the dolomite is the light gray massive limestone, these rocks for example form the steps of Kobilji curek waterfall. Stratigraphically higher, but occasionally also as lateral equvivalent, we find the black layered limestone. These three types of rock formed in

a shallow and warm sea that covered this area in the past. Fossil remains of sea organisms are also present, but rare. Above these sedimentary rocks there is a volcanic rock called tuff. It comes from volcanic activities in this area in the Middle Triassic period. Above tuff there are layers of violet red sandstone, mudstone and conglomerate. These rocks were deposited in the riverbed and in the alluvial plain of the then existing river that presumably flowed into the sea nearby. On the top of the stratigraphic column is the late Triassic dolomite, another sedimentary rock, formed in a shallow and warm sea. This rock is found near the top of Gradiški vrh and Sv. Primož hills. Geološko karto smo opremili z geološko potjo. The Geologic map includes a marked geologic trail. 7


Geološka pot v Kobilji curek

Točka 1 - PEŠČENJAK, MULJEVEC

Od parkirišč, ki jih je v okolici centra Parnas v Robu več kot dovolj, se odpravimo kar po asfaltni cesti do središča Roba, kjer zavijemo levo. Mimo lesnega obrata žage ter zadnjih hiš dospemo do kovinskega smerokaza Kobilji curek 1500 m. Tam zapustimo lokalno cesto RobPredgozd ter zavijemo levo na gozdno cesto po dolini Kobiljega curka. Tam se ob sotočju Robarice in Kobiljega curka pričenja in končuje naša geološka pot.

A slow walker will finish the trail in two hours, where the walking part will take less than an hour. The trail mostly follows a forest road and there are no sharp ascents. Most of the points of interest are accessible to bicycles.

Geological trail to Kobilji curek waterfall

Dolžina ogleda je sicer odvisna od zanimanja in pozornosti, ki jo bo obiskovalec namenil geološkim opazovanjem. Ob počasni hoji ji bo večina kos v dveh urah, same hoje je za slabo uro. Hujših vzponov na poti ni, večinoma poteka pot po gozdni cesti. Večino točk geološke poti lahko obiščete tudi s kolesom. Med potjo lahko obiskovalec 8

na geološki karti vedno znova preverja, po kakšni geološki podlagi hodi. Tudi izven opisane poti. Za lažjo orientacijo pa smo v prostoru namestili modro-zelene kovinske številke (delo Aleksandra Arharja).

Vijolično rdeča barva sedimentnih kamnin in tal je največkrat posledica primesi železa oziroma železovih mineralov, predvsem hematita. The violet red colour comes most often from iron and iron minerals, mostly hematite, that are mixed within the rocks. From the parking lot in front of the Parnas centre we go on foot to the Rob village centre where we turn left. We pass a sawmill and few houses until we reach a road sign directing us to Kobilji curek – 1500 m. We follow that direction along a forest road that follows the Kobilji curek valley. The confluence of two streams, Kobilji curek and Robarica, is the start and finish of the geologic trail. The duration of the excursion depends on the interest of visitors in the geologic phenomena.

POI 1 - SANDSTONE, MUDSTONE

When on the trail, you can always check your geologic map to see what rock you are walking on, even if you are not on the marked trail. For easier orientation, we have placed numbered blue and green metal signs along the trail, made by Aleksander Arhar. Že po 100 metrih v useku na desni strani ceste opazimo plasti vijolično rdečega peščenjaka in muljevca. Tudi tla so na tem mestu vijolično rdeča. Vidimo tudi, da je kamnina lepo plastnata. Plasti sedimentnih kamnin so bile v času nastanka horizontalne, sedaj pa le redko kje opazujemo vodoravne plasti.

Nagnjenost plasti je posledica tektonskih procesov, ob katerih so se plasti nagibale, gubale in prelamljale. After a 100-metre walk there is a outcrop on the right hand side of the road where you can see the violet red sandstone and mudstone. The soil is also violet red in this

place. You can see that the rocks are neatly layered. The layers of sedimentary rocks were in horizontal position when they were formed but now we can only rarely see horizontal layers. Tilting layers are a result of tectonic processes that leaned, folded and fractured horizontal layers. 9


Točka 2 - TUF, VULKANSKA KAMNINA

Točka 3 - PLASTNAT APNENEC

Po približno 300 metrih v useku na desni strani ceste že opazimo spremembo v kamninski podlagi: rdečih peščenjakov in tudi tal ni več, pojavi se temna, sivo zelena kamnina. To je tuf, vulkanska kamnina, nastala iz vulkanskega prahu ob vulkanskih izbruhih.

Že po 100 metrih bomo opazili, da je na dnu struge druga kamnina. Je povsem črna in plastnata, plasti pa zelo tanke. To je plastnat apnenec.

POI 2 - TUFF, VOLCANIC ROCK

Trdoto in ostrost tufa so poznali že v starejši kameni dobi. Tedaj so iz tufa izdelovali različna primitivna orodja: strgala, nože, svedre in druga. Poleg roženca je tuf najpogostejša kamnina, ki jo je pračlovek uporabljal na našem prostoru. Because of these characteristics it was used by people already in the Early Stone Age. It was used for tools, such as scrapers, knives, drills and others. Tuff and chert were the two most often used stones by early men in this area. 10

POI 3 - LAYERED LIMESTONE

Temno siva ali črna barva apnenca (in tudi dolomita) je običajno posledica prisotnosti humoznih snovi ali bitumna. Že majhna količina (manj kot 1 %) drobno razpršenega bitumna lahko kamnino obarva povsem črno. Okoli 200 metrov naprej je tuf bolje razgaljen na levi, v strugi potoka Kobilji curek. Tu je zelo razpokan; tudi to je posledica tektonskih procesov. Tuf je običajno zelo trda kamnina, njeni robovi so lahko zelo ostri. We continue along the trail and after 300 metres in a cut on the right side we already see that the rock has changed. Red sandstone

has disappeared and we see a dark, gray-and-green rock. This is tuff, a rock of volcanic origin that formed from volcanic ash ejected during volcanic eruptions. Not 200 metres forward, tuff is even better visible in the riverbed. The rock is fractured which is a result of tectonic movement. Because tuff is a very solid rock, it can have very sharp edges.

Apnenec je sestavljen iz kalcijevega karbonata, bolj natančno iz minerala kalcita, kemično CaCO 3 . Raztaplja ga ogljikova kislina, ki nastaja ob reakciji deževnice z ogljikovim dioksidom.

Kemične reakcije lahko zapišemo takole: This is the formula of the chemical reaction:

Further 100 metres along the trail, we see that the rock in the riverbed again changed. The rock becomes black and layered and the layers are very thin. This is layered limestone. Limestone or dolomite is coloured dark gray or black when it contains traces of bitumen. Small

quantities of bitumen (less than 1 %) of well dispersed bitumen can colour the rock to black. Limestone is composed of calcium carbonate, more precisely from the mineral calcite (CaCO3). It is soluble in carbonic acid that is formed when rainwater reacts with carbon dioxide.

H2O + CO2 = H2CO3 H2CO3 + CaCO3 ↔ Ca2++ 2HCO3-

11


Točka 4 - NEPLASTNAT APNENEC

Točka 5 - FOSILI

Vendar nas plastnati apnenec ob potoku spremlja le zelo kratek čas. Če sledimo zavoju potoka, se v strugi pojavi svetlo sivi neplastnati apnenec. Tu lahko na kratki razdalji vidimo, kako sta lahko dva apnenca med seboj različna, tako po barvi kot po strukturi. Plastnati apnenec se lepo kroji v ravne plasti, površina neplastnatega pa je nepravilno oblikovana.

Have you noticed that you stand next to the Roman defence wall made of limestone? Nonlayered limestone plastered with mortar was the main construction material that Romans used for their defence walls that were supposed to protect the Roman Empire against Barbarian tribes. It is possible that a defence tower stood nearby – but more about that later in POI 6.

POI 4 - MASSIVE LIMESTONE

Fosili se običajno ne pojavljajo v vseh plasteh neke kamnine. Pogosteje so le v določenih plasteh, tam pa jih je zelo veliko. Zato je pri iskanju fosilov potrebna vztrajnost. Fossils are usually not present in all layers of a rock. They are mostly found in a single layer but then in larger quantities. That is why we have to be persistent when looking for fossils. 12

Ste opazili, da stojite tik ob liniji rimskega zapornega zidu, ki je grajen iz apnenca? Neplastnat apnenec, ki ga povezuje malta, je glavni gradbeni material, ki so ga Rimljani v 4. stoletju uporabili za gradnjo zapor, ki bi rimski imperij ubranile pred vdori barbarskih plemen. V bližini je morda stal obrambni stolp. (O tem več kasneje – pri točki 6).

Layered limestone quickly disappears, however. If we follow the bend of the stream, we see in the riverbed the light gray massive limestone. Not far from one another, we can see two types of limestone that are very different in colour and in structure. Layered limestone is arranged in level layers, while the surface of massive limestone is irregular.

POI 5 - FOSSILS

Vrnemo se do mesta, kjer smo zapustili gozdno cesto, da bi si ogledali točki 3 in 4. Desno se od gozdne ceste odcepi slabo viden kolovoz, ki vodi prečno preko pobočja. Kmalu na levi strani kolovoza opazimo lepo oblikovano manjšo vrtačo, dokaz, da se nahajamo na kraškem apnenčastem terenu. Sledimo kolovozu in po približno 150 metrih pridemo do nahajališča zelo majhnih fosilnih školjk vrste Posidonia wengensis. Večinoma so milimetrske velikosti. Kar nekaj truda je potreb-

1 mm

nega, da jih opazimo. Lažje bo, če bomo imeli terensko geološko lupo ali kakšno drugo povečevalno steklo. Nato se vrnemo spet do izhodišča za točke 3, 4 in 5. Smo prav ob poznoantičnem zapornem obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum - v prevodu: zapore Julijskih Alp. We return to the spot where we have left the forest road to see POIs 3 and 4. To the right, there is a barely visible road that crosses a slope. Not far further, on the left side, we see a

nice little karst doline which proves that we are on a karst limestone terrain. We continue along the road and after 150 metres come to a site where fossils of seashells Posidonia wengensis can be found. Shells are very small, only few millimetres in diameter, and we must look very closely to see them. It helps if you have a hand lens magnifier or magnifying glass. We again return to the starting points for POIs 3, 4 and 5. We stand beside the Late Antique defence wall named Claustra Alpium Iuliarum – Barrier of the Julian Alps. 13


Točka 6 - CLAUSTRA - RIMSKA ZAPORA

POI 6 - CLAUSTRA - ROMAN DEFENCE SYSTEM Danes so zapore vidne kot z drevjem porasli grebeni, vidni so tudi ostanki obrambnih stolpov. Mimo rimske zapore v Kobiljem curku je speljana tudi tematska pot Claustra, ki jo zaznamujejo modro-bele markacije in leseni miljniki, ureja pa jo društvo Claustra Alpium Iuliarum (informativno tablo bomo našli tudi pred vstopom v gozdni rezervat Kobilji curek).

Claustra Alpium Iuliarum oz. zapore Julijskih Alp so največji sklop rimskih ostalin na naših tleh. V bližini Roba srečamo kar dva odseka. Prva, 1582 m dolga zapora z nekaj obrambnimi stolpi, poteka v smeri od Svetega 14

Poskus rekonstrukcije zapore v Kobiljem curku (avtorica: Marija Prelog) An attempt of wall reconstruction in Kobilji curek (Illustration: Marija Prelog)

Primoža (817 m) preko Malega vrha (772 m), pravokotno zavije na Gradiškem vrhu (687 m), se spusti v dolino Kobiljega

curka, nato pa dvigne proti Dedniku. Druga je 682 m dolga zapora v Selu pri Robu v Rutah.

Rimska vojaška obramba se je do 3. stoletja koncentrirala predvsem na obrambni pas vzdolž Rena in Donave. Leta 168 je Rimljane presenetil vdor barbarskih plemen Kvadov in Markomanov. Njihov roparski pohod je dosegel tudi naše kraje in se nadaljeval proti severni Italiji. Da bi podobne dogodke preprečili, je bil na severni meji Italije ustanovljen vojaški teritorij, ki je bil v 3. in 4. stoletju nadgrajen z obsežnim obrambnim sistemom z imenom Clausta Alpium Iuliarum.

Gorato območje med Julijskimi Alpami in Kvarnerjem pri Reki, kjer se stikata Balkanski in Apeninski polotok, je najlažje prehodni del Alp. Na tem goratem predelu se je v 3. stoletju oblikovala nekakšna vojna krajina, ki je segala od Tergesta (Trst) in Čedada na eni in do Tarsatice

(Reka) in Emone (Ljubljana) na drugi strani. Vojno-komandni teritorij se je imenoval Claustra Alpium Iuliarum (Vir: Petru, P. 1972, Novejše arheološke raziskave Claustra Alpium Iuliarum in poznoantičnih utrdb v Sloveniji. – Arheološki vestnik 23, str. 343-366). 15


Točka 6 - CLAUSTRA - RIMSKA ZAPORA

POI 6 - CLAUSTRA - ROMAN DEFENCE SYSTEM

Gre za množico obrambnih struktur, ki so nadzirale in varovale prehode skozi predalpski prostor in sovražniku preprečevale dostop do središča imperija – Italije, ki je bila s svojim jedrom – mestom Rim, cilj barbarskih plemen. Rimski strategi so na lažje dostopnih krajih med Koroško in Kvarnerskim zalivom vzpostavili sistem številnih zapornih zidov, ki so bili postavljeni med strma slemena in prepadne stene. Ves promet so usmerjali na ceste in poti, ki so jih v zaledju dodatno nadzorovale še trdnjave, preže, stolpi, druge utrdbe in po potrebi še dodatni zidovi. Ob glavni cesti med Emono (Ljubljana) in Castro (Ajdovščina) so bile tako zgrajene kar tri linije obrambe (Vrhnika, Lanišče, Hrušica). Po izračunih naj bi utrdbe branilo nad 20.000 mož. Čeprav je bil obrambni sistem namenjen preprečevanju barbarskih vpadov, pa je glavno vlogo odigral v državljanskih 16

vojnah. Najbolj znani so boji leta 351 med Magnencijem in Konstancijem II., spopad med Magnom Maksimom in Teodozijem leta 388 ter spopad med cesarjem Teodozijem in proticesarjem Evgenijem leta 394. Ko je po Teodozijevi smrti l. 395 prišlo do delitve Rimskega imperija na vzhodni in zahodni del, je vojaški sistem na tem področju izgubil strateški in politični pomen in glavnina objektov je postopoma propadla. Claustra Alpium Iuliarum – Julian Alps Defence System is the largest complex of Roman remains in Slovenia. Two sections of the wall can be seen near Rob. The first section is a 1582 m long wall with several towers and runs from Sveti Primož (817 m) over Mali vrh (772 m), makes a L-turn on the Gradiški vrh hilltop (687 m), goes down to Kobilji curek valley and then up again to Dednik hill. The second section is 682 m long

and can be seen in the village of Selo near Rob. Today, the remains of the wall resemble a ridge overgrown with trees. Remains of defence towers can also be seen. There is a theme trail Claustra leading pass the wall in Kobilji curek, marked by white-and-blue signs and wooden milestones. The trail was arranged by the Claustra Alpium Iuliarum asso-

Until 3rd century AD, Roman military defence was concentrated in the area along the Rhine and Danube rivers. In 168 AD Romans were surprised by the invasion of German tribes of Marcomanni and Quadi who reached the area of today’s Slovenia and went on to Northern Italy.

To prevent such incidents in the future, the Romans formed a military territory Poskus rekonstrukcije obrambnega stolpa (avtorica: Marija Prelog) in Northern Italy An attempt of wall reconstruction in Kobilji curek (Illustration: Marija Prelog) that was in 3rd and th 4 centuries AD fortified with an ciation who has placed an inforextensive defence system, called mation board at the entrance to Claustra Alpium Iuliarum. the Kobilji curek forest reserve.

Mountainous area between Julian Alps and the Kvarner Bay at Rijeka where the Balkan and Apennine Peninsulas meet is the most easily passable part of the Alps. Here, a military zone has been formed in the 3rd century AD between Tergeste (Trieste), Tarsatica (Rijeka) and Emona (Ljubljana). The zone has been called Claustra Alpium Iuliarum (Source: Petru, P. 1972, Novejše arheološke raziskave Claustra Alpium Iuliarum in poznoantičnih utrdb v Sloveniji. Arheološki vestnik 23, str. 343-366) The defence system was a complex of buildings that were used to control and protect the passages through the pre-Alps and thus prevent the enemies of Rome access to the heart of the Empire – Italy– that was the usual target of invasions. Between Carinthia and the Kvarner Gulf, Roman strategists created a system of numerous lines of defence walls in easily accessible places that connected steep slopes and deep ravines.

All traffic was transferred to roads which were in the hinterland additionally controlled by forts, lookouts, towers, other fortifications and further walls. Along the main road between Emona (Ljubljana) and Castra (Ajdovščina), there were as much as three defence lines (Vrhnika, Lanišče, Hrušica). It is estimated that 20,000 men were stationed in the fortresses. Although the defence system was created to prevent invasions, it played an important role in the Roman civil wars. The best known battles in the area were between Magnentius and Constantius II in 351, between Magnus Maximus and Theodosius I in 388 and between Theodosius I and the usurper Eugenius in 394. When the Empire was divided to East and West halves, the military system in this area lost its strategic and political importance and the majority of buildings fell into disrepair. 17


Točka 7 - DOLOMIT

Točka 8 - SLAP KOBILJI CUREK

POI 7 - DOLOMITE

limestone. The same rock accompanies us when we take the path to the waterfall.

Pot bomo nadaljevali po gozdni cesti proti slapu. V začetku nas bo spet spremljal neplastnat svetlo siv apnenec, kasneje, ko se cesta nekoliko vzpne, pa dolomit. Dolomit bomo ob poti kasneje še srečali. Tu je zanimiv zato, ker je deloma obarvan svetlo sivo, deloma pa črno. Črna barva dolomita je tu posledica prisotnosti bitumna. Dolomit se od apnenca razlikuje po številnih lastnostih. Ena od njih je tudi ta, da dolomit običajno razpada v dolomitni pesek, zato so na njem kraški pojavi zelo redki. Ko se spuščamo po cesti navzdol, nas spet spremlja svetlo sivi neplastnati apnenec. Tudi na stezi, ki nas od gozdne ceste pelje proti slapu, je povsod prisoten. The forest road leads now to the waterfall. Along the road we can first see massive light grey limestone and when the road starts 18

POI 8 - KOBILJI CUREK WATERFALL

to climb gently, dolomite. We will come across this type of rock again later, but here it is interesting because it is partly light gray, partly black. The black colour comes from the presence of bitumen. Dolomite has different characteristics from limestone. For example, it dissolves into dolomite sand, which is the reason why karst phenomena are rare in dolomite areas. When the road goes down again, we again see massive light grey

Apnenec je kamnina, sestavljena iz kalcita, Kemično je to kalcijev karbonat. Dolomit je tako mineral kot tudi kamnina, sestavljena iz minerala dolomita, ki je kemično kalcijevo magnezijev karbonat. Ta kemična razlika je razlog, da solna (klorovodikova) kislina apnenec topi, dolomita pa ne. Za terenski preskus uporabljamo razredčeno, 10-odstotno solno kislino. Limestone is a rock composed of calcite, in chemical terms calcium carbonate. Dolomite is a mineral and a rock of the same name composed of calcium magnesium carbonate. This chemical difference is the reason why hydrochloric acid dissolves limestone but not dolomite. In field tests, a diluted 10 % hydrochloric acid is used.

Vstopili smo v gozdni rezervat Kobilji curek (3 ha), za katerega velja poseben varstveni režim. Na koncu grape je slap Kobilji curek, najdaljši slap na Dolenjskem. Slap ima dve stopnji, vsaka je visoka okoli 15 m. V celoti pada preko apnenčastega skalnega roba, ki je nastal ob prelomu.

over limestone rock edge that was formed when rock layers ruptured. Nearby, we can find the Slovenian endemic flower, Carniolan Primrose (Primula carniolica). It flowers from April–May to June. It has been protected since 1922 and is now on the Red List of Threatened Species.

V bližini je nahajališče slovenskega endemita kranjskega jegliča (Primula carniolica). Cveti od aprila oz. maja do junija. Zavarovan je od leta 1922 in uvrščen na rdeči seznam ogroženih rastlin. We have just entered the Kobilji curek forest reserve (3 hectares) which is protected by special regulations. At the end of the valley, there is the Kobilji curek waterfall, the highest waterfall in Dolenjska region. The waterfall has two steps, each about 15 m high. The water falls

KRANJSKI JEGLIČ (avtorica Marija Prelog) CARNIOLAN PRIMROSE (Illustration: Marija Prelog)

19


Točka 9 - LEHNJAK

Točka 10 - MEANDER

Hkrati je vznožje slapu zanimivo tudi zaradi kamnine, ki pravzaprav nastaja pred našimi očmi. Gre za lehnjak, ki se iz vode izloča na z mahom porasli površini na desni strani pod slapom.

Vrnimo se proti izhodišču. Zavijemo preko brvi čez Kobilji curek (oznaka na mostu usmerja k spominskemu obeležju) in si ogledamo še spominsko obeležje v Kotah. V juliju leta 1942 so Italijani tu usmrtili 11 domačinov iz

POI 9 - TUFA

Voda pod slapom prihaja na površino iz majhnih izvirov, ki jih imenujemo močila. Močilo je manjši izvir, kjer voda prihaja na površino iz preperine. Velikokrat je močilo preraslo z mahom. Ker se nahajamo v gozdnem rezervatu Kobilji curek, za katerega velja strogi varstveni režim, lehnjak občudujmo v njegovem naravnem okolju in ohranimo ta del narave neokrnjen še za druge obiskovalce. To sta bili najbolj oddaljeni točki naše poti. Sotesko si je potok izdolbel preko trdega neplastnatega svetlo sivega apnenca. At the bottom of the waterfall we can see a rock that literally forms in front of us. The rock is called 20

POI 10 - MEANDER

tufa (not to be confused with volcanic rock tuff) which is here best seen in the moss-covered area to the right of the waterfall. Under the waterfall, the water comes out of small springs, called seeps. Seep is a small spring Lehnjak največkrat nastaja ob izvirih. Kemično je lehnjak kalcijev karbonat, enako kot apnenec. Nastajanje lehnjaka je obraten proces od raztapljanja apnenca. Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v izvirski vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka. Tufa forms mostly around water springs. Chemically it is calcium carbonate, the same as limestone. Its formation is a reverse chemical process of limestone dissolution. Usually it needs vegetation to form, because plants change chemical balance in the water and cause tufa to form.

where water reaches surface from ground. It is often covered with moss. Because we are walking through forest reserve with strict protective regulations, we can admire tufa rock in unspoiled environment and we should try to leave it such for other visitors as well. The POIs 8 and 9 were the most remote points of the trail. Water carved the gorge in the hard massive light gray limestone.

Meander je rečni zavoj oziroma okljuk. Voda v potoku ali reki ima vedno večjo hitrost in moč na zunanji strani meandra, zato tam odnaša kamninski material in erodira brežino. Na notranji strani meandra pa ima potok manjšo moč, zato tam odlaga svoje naplavine v obliki meanderskega nasipa.

Cent in Osredka. V bližini so še vidni ostanki jam, ki so si jih morali izkopati sami. V bližini je potok na zunanji strani meandra z bočno erozijo ustvaril visok usek v plasti vijolično rdečega peščenjaka in muljevca. Na notranji strani meandra pa odlaga prod in pesek. Preko lesene brvi se vrnemo na gozdno cesto. Le 200 metrov nas loči od sotočja Kobiljega curka in Robarice, kjer smo pričeli z geološko potjo. We now go back to the starting point. We cross the footbridge over the brook and follow the

signpost that directs us to memorial statue in Kote. In July 1942, the Italian occupation force executed 11 people from villages of Centa and Osredek. Nearby we can still see holes that hostages had to dig. Not far from there we can see that on the outer side of a meander the brook created a cut in the layers of violet red sandstone and mudstone. On the inner side, the brook deposits gravel and sand. We go back across the brook and onto the forest road. We are only 200 metres from the confluence of Kobilji curek and Robarica where we started our trail.

Meander is a river bend. The water is always faster and stronger on the outer side of a meander, that is why it erodes the river bank. The stream is weaker on the inner side, that is why it deposits its sediments here. 21


GEOLOŠKI OTOK pred centrom PARNAS v Robu GEOLOGIC ISLAND in front of PARNAS centre in Rob Pred centrom Parnas je klop, sestavljena iz kamnin, ki jih najdemo v okolici Roba (od leve proti desni: rdeč peščenjak, siv dolomit, zelenkast tuf, bel neplastnat apnenec, na vrhu je plast črnega plastnatega apnenca, tako da na njej lahko tudi sedimo).

skem zaporedju pa lahko ugotovimo še njihovo starost. Ko poskusimo brati relief s pomočjo tipa, se zavemo, da ni vsem dano enako dojemati narave okrog sebe. Relief varuje kip rimskega vojščaka, saj v bližini poteka rimska zapora preko Gradiškega vrha, ki predstavlja tudi eno od točk na geološki poti v Kobilji curek.

Nad neplastnatim apnencem je nameščen relief Roba z okolico (delo umetnika Aleksandra Arharja). Na reliefu prepoznamo župnijsko cerkev Marijinega rojstva na Hribu v Robu, center PARNAS v Robu, SZ del ekološko pomembnega območja Mišje doline z Velikimi logi, sledita Gradiški vrh (687 m) in Mali vrh (772 m) z linijo rimske zapore ter slap Kobilji curek. Predstavljene kamnine otipamo in prepoznamo po različnih oblikah na reliefu. Legenda vsebuje napise tudi v brajici - pisavi za slepe. Z barvami so kamnine označene na geološki karti, na stratigraf22

Gradiški vrh (687 m), Mali vrh (772 m), Roman defence wall, and Kobilji curek waterfall can be found on the relief. Rocks are presented in various forms – you can touch it in the legend above the relief (the legend is also in Braille

script), they are presented by colour in the geologic map, as well as in the stratigraphic sequence that also reveals the age of rocks. If you try to read the relief with your sense of touch, you will see that not everyone can comprehend the

environment in the way we do. The relief is guarded by a Roman soldier who symbolizes the ancient Roman Defence Wall that used to run over Gradiški vrh, one of the points along the geologic trail to Kobilji curek.

The bench is constructed from rocks that can be found in the vicinity of Rob (from left to right: red sandstone, grey dolomite, greenish tuff, white nonlayered limestone, topped by black layered limestone). It suitable to sit on.

Aleksander Arhar: Kip rimskega vojaka / Statue of a Roman soldier

Over the massive limestone, there is a relief of the terrain of Rob with surroundings (made by artist Aleksander Arhar). Some points of interest, such as the Church of Virgin Mary’s Birth and Parnas centre in Rob, NE part of the Mišja Valley,

23


Geološka pot v Kobilji curek - za otroke Geologic Trail to Kobilji curek - for children

Pri pripravi tematske poti smo mislili tudi na otroke. Ob nekaterih točkah vas čakajo zanimive naloge, s katerimi zapolnite naslednjo stran. Pred obiskom ali po obisku geološke poti lahko skupaj z otroki spečete rimski kruh PANIS ali se igrate PETTEIO, namizno igro rimskih vojakov.

I✎

II ✎

III ✎

IV ✎

Skupaj se odpravimo po geološki poti. Poiščite naju v dolini Kobiljega curka in raziskujmo skupaj!

Would you like to take the Geologic Trail with us? Find us in the Kobilji curek valley and we’ll explore it together.

Žig:

When making this geologic trail, we didn't forget the kids who will find some interesting assignments along the way. Before you have started or after you have finished the trail, you and your children can bake the Roman bread PANIS or play PETTEIA, a board game that Roman soldier played. 24

25


Kako pripravimo rimski kruh PANIS? How to bake PANIS, the Roman bread?

(prirejeno po receptu Marcusa Gaviusa Apiciusa iz 1. st. našega štetja) 50 dag polnozrnate moke 350 ml tople vode polovica drobno nasekljane čebule pol zavitka kvasa 1 žlica medu 1 žlica olivnega olja 1 žlička soli rožmarin za posip

V toplo vodo nadrobimo kvas in dodamo žlico medu, pustimo 10 minut, da vzhaja. Zmešamo moko, sol, čebulo, dodamo olje in kvasno mešanico ter zamesimo testo. Razdelimo ga na tri enake dele in ga pregnetemo, da je gladko in okroglo. Na vrhu hlebčke z ostrim nožem zarežemo v obliki zvezde, pokrijemo z vlažno krpo in pustimo, da eno uro vzhaja. Hlebčke prestavimo na namaščen pekač, posujemo z rožmarinom in pečemo v pečici na 230 stopinj C 20-30 minut, nato pa jih še 5-10 minut hladimo na rešetki. 26

(adaptation of a recipe by Marcus Gavius Apicius from 1st century AD) 500 g wholegrain flour 350 ml warm water ½ onion, finely chopped ½ packet (20 g) of yeast 1 tablespoon of honey 1 tablespoon of olive oil 1 teaspoon of salt 1 rosemary sprig to garnish

Crush the yeast into warm water, add honey and wait 10 minutes to rise. Mix flour, salt, and onion, then add oil and water with yeast to the mixture. Knead the dough, then divide it in three equal parts, and knead each one again until they are smooth. Make round loaves and on the top, using a sharp knife, make a star-formed cut in each of the loaves. Cover with a wet cloth and set aside for 1 hour to rise. Put the loaves in a greased baking tin, garnish with rosemary and bake in a preheated oven on 230 ºC 20–30 minutes. Put on a wire-rack for 5-10 minutes to cool. 27


PETTEIA - namizna igra rimskih vojščakov PETTEIA - Roman military board game Naberi dvakrat po 8 kamenčkov, da se bodo ločili med seboj (beli in črni vojaki). Na tla nariši mrežo iz 9 navpičnih in 9 vodoravnih črt ali uporabi podlago iz papirja oz. blaga (slika 1).

Find 8 stones of one colour and 8 of another colour. The stones will represent black and white soldiers. Draw a grid of 9 horizontal and 9 vertical lines or use a paper surface (as in the Fig. 1).

Pravila igre:

How to play PETTEIA

1. Vojake postavi v dve vrsti na rob igrišča – na eno stran bele, na drugo črne (slika 1). Začnejo črni.

1. Stones are lined up on the first line (as shown in Fig. 1), and Black plays first.

2. Vojaki se lahko premikajo le za eno polje v vodoravnih linijah – levo, desno, naprej, nazaj. Preskakovati se ne sme.

2. Stones move orthogonally (horizontal or vertical, but not diagonal). They cannot skip over other stones.

3. Osamljeni vojak je ujet, če se po nasprotnikovi potezi znajde med dvema nasprotnikovima vojakoma, ki stojita v vodoravni liniji (slika 2 a). Vojak je ujet tudi, če se nahaja v vogalu, obkrožen z dvema nasprotnikovima vojakoma.

3. A single stone is captured (eliminated) when it is surrounded on two orthogonal sides (Fig. 2a). A stone in the corner can be captured when two stones are placed across the corner.

slika 1 / Fig 1

4. Multiple stones can be captured when surrounded on two orthogonal sides.

4. Možno je ujeti več vojakov hkrati, če so v vodoravni liniji obkroženi z dvema vojakoma nasprotne barve. 5. V primeru, da vojaka sam premakneš med dva nasprotnikova, vojak ni ujet.

5. A stone can be played inside two enemy stones without being captured.

6. Rob polja ne more biti uporabljen za zajetje nasprotnika (slika 2 b).

6. The outside walls cannot be used to capture soldiers (Fig. 2b).

7. Zmaga tisti, ki izloči vse nasprotnikove vojake (ujete sproti izloča z igralne plošče) ...

7. First player to eliminate all his opponent’s stones wins, or...

8. … ali če blokira vse nasprotnikove figure, tako da jih ni mogoče več premakniti (slika 2 c). 28

8. A player can win by blocking up the enemy stones so that they cannot move (Fig. 2c).

slika 2 / Fig 2

29


Preprosta navodila obnašanja v gozdu Simple rules of behaviour in the forest Rob z okolico leži na osrednjem območju življenjskega prostora velikih zveri - rjavega medveda, volka in risa. Zato obstaja možnost, da se v njegovem naravnem okolju srečamo z rjavim medvedom. Vedeti moramo, da rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano. Kadar pa ga presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik, nas lahko tudi napade. To je

30

pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati. Čeprav verjetnost srečanja z rjavim medvedom ni velika, priporočamo preventivno obnašanje: - psa imejmo na povodcu; - med hojo po gozdu bodimo glasnejši - glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, udarjamo s palico po deblu dreves;

- če medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in v večini primerov se bo umaknil; - če medveda ali medvedko z mladiči srečamo v neposredni bližini, ne delajmo hitrih gibov, ne kričimo; obstanimo in se nato počasi

zadenjsko umaknimo; - če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika); - nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; - ne približujmo se medvedjim mladičem, če jih opazimo, se čim prej umaknimo;

Dobro je vedeti tudi: - agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, v nekaterih primerih ga sicer res odžene, vendar se možnost napada poveča, saj se medved počuti ogrožen; - medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne

izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Ne uničujmo zavarovanih rastlin. Pustimo jih v naravnem okolju. Z odpadki ne škodimo naravi, ampak jih odnesimo s seboj! 31


Preprosta navodila obnašanja v gozdu

Dediščinske skupnosti za danes

Rob with surroundings lies in the middle of natural habitat of large animals – brown bear, wolf and lynx – and it is not impossible to meet a bear. Keep in mind that bears do not attack people for prey. It only attacks when we surprise it by our presence so that the bear cannot retreat quickly. More often this is the case when we run across a mother bear with cubs because cubs are slow to retreat.

Pripravo nove turistične ponudbe v dediščinskih skupnostih, kamor sodi tudi priprava geolo-

Simple rules of behaviour in the forest

Although it is very unlikely to meet a bear, there are still few rules to keep in mind: - keep your dog on a leash, - make noise when hiking through the forest – walk loudly, whistle, talk, carry a stick and hit a tree now and then…, - if you see a bear from far away, peacefully retreat from where you came; if the bear didn’t see you, and continues to come your way, use a soft voice to warn it of your 32

Also good to know

presence; in most cases it will go away, - if you spot a bear or a mother bear with cubs close by, do not make any sudden moves or loud noises – that would scare it; stop and slowly retreat backwards. - if the bear runs toward us, stay where you are and lie down; almost always is this a false attack, the bear will stop before it reaches you and there will be no physical contact, - never run, this only increases the likelihood of attack, - never go close to cubs, if you see them, retreat as soon as possible.

- aggressive behaviour, such as throwing rocks or other objects at the bear, usually does chase it away but the likelihood of attack is increased by such behaviour because the bear feels threatened; - if a bear stands up on his hind legs, it doesn’t mean it is aggressive. It only wants to have a better view of the surroundings. It helps if we talk with a gentle voice. This way it will learn that you are human and it will retreat. And remember to take your waste with you and to leave protected plants in their natural habitat.

Heritage communities for today

ških vsebin za tematsko pot, smo spremljali v projektu Dediščinske skupnosti za danes – pobuda Leader LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Projekt je vodil zavod Parnas v sodelovanju s podjetjem Arhej d.o.o. Sevnica in z dvema partnerjema – Vaškim društvom Konca vas in Zavodom BAPO v letu 2012. Po konvenciji Sveta Evrope dediščinsko skupnost sestavljajo ljudje, ki cenijo posamezne vidike kulturne dediščine ter jih želijo

z javnim delovanjem ohranjati in prenašati nadaljnjim rodovom. Tudi pri pripravi izobraževalnih programov in interpretacije dediščine se vključuje celotna dediščinska skupnost. Sodelujejo lahko vsi - mladi strokovnjaki in umetniki iz lokalnega okolja, domačini najrazličnejših

Rob

kovne službe, lokalna skupnost. V dediščinski skupnosti je pomemben posameznik – v svojih pričakovanjih, namerah in dejanjih, povezovalno vlogo pa velikokrat prevzamejo nevladne organizacije (društva, zasebni zavodi, ustanove). Namen projekta je, da se dediščine zavemo in jo vključimo v svoje vsakdanje življenje. Vsebine zaživijo, ko dediščino prepoznajo, cenijo in varujejo ljudje, ki z njo živijo.

K on

Bab

no

Po l

ca v

as

je

starostnih skupin in interesov, osebe s posebnimi potrebami, … nevladne organizacije, šole in druge javne institucije, stro33


ROB na Dolenjskem ROB NA DOLENJSKEM, kjer delovanje dediščinske skupnosti spodbuja Zavod Parnas Sodelovanje umetnikov v dediščinski skupnosti Mostove v okolici Roba krasijo kovinske skulpture Aleksandra Arharja, umetnika iz lokalnega

okrašen kruh iz boljšega testa. Ob prazniku Sv. treh kraljev (6. 1.) svoje poprtnike razstavimo na enodnevni razstavi, na kuharskih delavnicah pa prenašamo veščine peke poprtnika na mlajše. Poprtnik smo umestili v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Spodbujanje skupnih prireditev - Robarjada Konec junija združimo moči pri pripravi dvotedenske Robarjade. Dvema konjerejskima prire-

okolja. Poleg so korita z rožami, ki jih urejajo domačinke. A. Arhar je tudi avtor kovinskega reliefa na geološkem otoku pred Parnas centrom in številk na novi geološki poti. Ohranjanje tradicionalnih znanj – peka poprtnika Okrog božiča gospodinje še vedno pečejo poprtnik – lepo 34

ditvama (spretnostno jahanje – KD Podhojca ter galopske dirke – KD Divja horda) se pridružijo gledališke predstave in koncerti (KUD Rob), razstave, kolesarski izleti, sprehodi in ustvarjalne delavnice (Zavod Parnas). Oblikovanje tržno zanimivih proizvodov V sodelovanju z mladimi strokovnjaki nastajajo izobraževalni programi za šolske in odrasle skupine. Poleg ogleda zgodovinskih razstav

in dokumentarnih filmov, pri katerih so kot prostovoljci sodelovali domačini, se obiskovalci udeležijo rokodelskih delavnic, ki jih vodijo mladi iz lokalnega okolja. Center znanja dediščinske skupnosti V Parnas centru je prostor za izobraževanja, fotografske

razstave, kuharske, rokodelske in ustvarjalne delavnice. Na čajankah se redno srečujejo domačini, ki ob pomoči Parnasovih prostovoljcev sodelujejo pri zbiranju in ohranjanju dediščine Roba. Center deluje tudi kot vstopna točka v Mišjo dolino, na geološko pot v Kobilji curek in k ostali dediščini v okolici. 35


Konca vas

Babno Polje

KONCA VAS V OBČINI KOČEVJE , kjer so si prebivalci življenje polepšali z Vaškim društvom Konca vas. V tej mali vasici, ki ima vsega 120 prebivalcev, pripravljajo različne delavnice (rezbarska delavnica, klesanje kamnov, izdelovanje rož iz krep papirja...), za vaščane in ljudi od drugod pa organizirajo tudi večje dogodke, kot so kresovanje, piknik, slovesnost v spomin narodnemu heroju Jožetu Šešku, decembrska prireditev za otroke in drugo.

S svojimi izdelki pa sodelujejo tudi na sejmih kot so Tamburanje v Fari in Ribniški sejem. Z delovanjem Vaškega društva 36

Konca vasi – v okviru katerega deluje tudi Vaški pevski zbor z več kot 30 pevci – se je razkrilo, da v tej vasi skorajda v vsaki hiši nekdo – ali več ljudi – ustvarja: plete nogavice, izdeluje nakit iz perlic, oblikuje rože iz krep papirja, se ukvarja z zeliščarstvom, lončari, slika, plete košare, izdeluje ptičje hišice iz odpadnega lesa ali drugače ustvarja v lesu, peče odlične piškote ali daleč najboljši jabolčni zavitek. Zato v Konca vasi ne skrbijo samo za lepo in urejeno vas ter pestro dogajanje, ki je spreme-

nilo utrip življenja v vasi. Počasi razvijajo drugačno vrsto turistične ponudbe: da pridete k njim in ustvarjate.

BABNO POLJE , kjer deluje Zavod BAPO

Kontakt: Matjaž, 041 555 959 vdkoncavas@gmail.com

Pohodi, vezani na naravno in kulturno dediščino, uspešno nagovarjajo vse več domačinov. tak je tudi pohod po poti Iz Babnega Polja do Goričic, Po poteh izseljenca Franka Trohe-Rihtarjevega. (Športno društvo Planjava Babno Polje in Zavod Rihtarjeva domačija) 37


Babno Polje

Heritage communities for today Izdelava rož iz papirja in pripovedovanje zgodb sta dve od izhodišč za pripravo ekoturističnih programov v Babnem polju. (Zavod BAPO)

Po čem hodimo v Robu? / What are we walking on in Rob? Zbirka: Vodnik za odkrivanje naše dediščine / Series: A guide to our heritage Vsebina / Texts: dr. Tomaž Verbič, mag. Ana Plestenjak, Metka Starič Fotografije / Photographs: Tomaž Verbič, Metka Starič, Simona Fajfar, Anita Kolmanič, Alenka Veber, Vladimir Peček V skrbi za čisto vodo in neokrnjeno naravo sodeluje vse več mladih. Vse bolj se tudi zavedamo pomena lokalne samooskrbe - menjava domačih semen v Ložu (Društvo Natura Kultura).

In the project Heritage Communities for Today within the Leader LAG initiative project Heritage trail from the Idrijca to the Kolpa we created in 2012 new contents for tourists in heritage communities; one of such contents is the geologic description of the theme trail. The project was 38

managed by the Parnas Institute in cooperation with the company Arhej d. o. o. from Sevnica and two partners – Village association Konca vas and BAPO Institute. The project aims to improve the quality of life in three rural communities that are according to the Council of Europe

Framework Convention on the Value of Cultural Heritage for Society seen as heritage communities. We wish that local people would recognize their heritage and see it as an opportunity, take an active part in improving tourism and in raising the quality of life in rural regions.

Ilustracije / Illustrations: Marija Prelog Jezikovni pregled/Language check : Tanja Debeljak Prevod / Translation: Andrej Lovšin Oblikovanje / Design: Srečo Knafelc

PARNAS Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Gornje Retje 3 1315 Velike Lašče Interpretacijski center Rob Rob 1, 1314 Rob GSM: 041 833 456, info@zavod-parnas.org www.zavod-parnas.org

Priprava za tisk / Prepress: Moj Repro d.o.o. Tisk / Print: Kenig d.o.o., Grosuplje Izdal / Published by: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Zanj / For the publisher: Metka Starič Naklada / Print run: 500 izv. Velike Lašče, oktober 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.33-027.22:5(497.4Rob)(036) PO čem hodimo v Robu? = What are we walking on in Rob? / [uredila Metka Starič ; ilustracije Marija Prelog ; fotografije Tomaž Verbič ... [et al.] ; prevod v angleški jezik Andrej Lovšin]. - Velike Lašče : Parnas, zavod za kulturo in turizem, 2012. - (Vodnik za odkrivanje naše dediščine) ISBN 978-961-93174-1-9 1. Vzp. stv. nasl. 2. Starič, Metka 263586304

39


Zbirka: / Series:

VODNIK ZA ODKRIVANJE NAŠE DEDIŠČINE A GUIDE TO OUR HERITAGE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje

Ta publikacija je nastala v okviru projekta Dediščinske skupnosti za danes ob finančni podpori Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino publikacije odgovarja PARNAS, Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče. Projekt je sofinancirala EU / The project was co-funded by the EU

Geološka pot v Kobilji curek - Rob, Velike Lašče, Slovenija  

Tiskan vodnik po geološki poti v Kobilji curek (Rob, Velike Lašče) s podrobnejšim opisom posameznih točk. Predstavitev delovanja treh dedišč...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you