__MAIN_TEXT__

Page 94

Vizionarstvo v času krize POLONA G LAVAN

Kdaj je pravzaprav teže biti vizionar – v časih, ko tečeta med in mleko, ali v časih, ko prezebaš s praznim želodcem? Čeprav sem doslej izkusila oboje – ne sicer v prav skrajni obliki, a dovolj otipljivo, da znam nazorno opisati in predvsem začutiti razliko med leti debelih in suhih krav – jasnega odgovora na to vprašanje ne znam podati. Že res, da bi lahko rekla, da nas je minulo zimo, ko smo večer za večerom, teden za tednom stali na ljubljanskih ulicah in s prezeblimi rokami in razgretimi grli zahtevali pravico, združevala nekakšna vizija. Vizija družbe, kjer bi se delilo po načelu potrebe in ne pohlepa, kjer bi bila odgovornost vodilna vrednota, kjer bi bila pravica nekaj trdno definiranega in splošno dostopnega. Vizija, za uresničitev katere smo bili vsi zbrani pripravljeni tudi nekaj prispevati, tukaj in zdaj. Obdobju vznesenosti je že po biološki nujnosti sledil čas čakanja, brezvetrna inkubacijska doba, v kateri naj bi se vse to, kar smo izkričali v mrzli mrak, nekako poleglo in izoblikovalo. Virusi, ki so vdrli v imunski sistem naše družbe, izvajajo proces mutacije, viden na daljši rok. Recimo, da

temu verjamemo. Recimo, da bosta moja otroka čez kakih petnajst let, ko bosta sredi dvajsetih, torej ravno v dobi, ko znaš prepoznati in artikulirati svoje ambicije, hkrati pa oceniti svoj realni doseg, živela v svetu, ki ju bo znal obravnavati pravično. Ki bo nagrajeval trdo delo, prave ideje, kazal s prstom na odgovorne in s tem delal odgovornost tako samoumevno, da je ne bodo več posebej omenjali. Ki bo sprejemal, ne da bi pri tem uniformiral. Za svoja otroka, pa seveda tudi za vse tuje, si torej želim točno tisto Evropo, ki smo si jo predstavljali, še preden smo postali njen del. Nekaj naivnega je bilo v tem, jasno, kajti element naivnosti vsebuje vsaka predstava. Tako kot vsak doseženi cilj nujno poruši kakšno iluzijo. Vizija pa mora biti seveda več od iluzije, vsebovati mora idejo, ki sega čez tisto hrepenečo mantro le kaj bi bilo, če bi. Vizija je tisto, kar se opira na premiso kaj bo, ko bo. Takole je: ljudje moramo najprej jesti. Pustimo visokoleteče teorije o superiornosti duha, pustimo tisto nematerialno in neotipljivo, ki nas osmišlja in bogati. Res nas bogati, ne rečem, ampak lačnemu ne moreš prodajati višjih smislov in premraženi ne dajo veliko na širše dobro. Žal je predpogoj za to zelo banalen: da lahko dvigneš glavo, moraš najprej podpreti telo. Zato se ogrevam za idejo univerzalnega temeljnega

Profile for PNV GROUP

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Profile for pnvgroup
Advertisement