__MAIN_TEXT__

Page 69

B A BY BO O M BA B Y B O O M 02

68 / 69

SANDRA BA ŠI Ć HRVATIN, ROJ E N A L E TA 1 96 2 , D O KTO RICA KOM U N I KO LO Š K I H Z N A N O S TI , PROFESO RICA NA FAKU LT E T I ZA HUMA N IST IČ N E ŠT UD IJ E UN I V E RZ E N A P R I M O R S K E M . BI LA JE DO LG O L ET NA PRE DAVAT E L J ICA N A F A K ULT E T I ZA D R U Ž BE N E V E D E V L J U BL J A N I I N PREDSTOJNICA KAT E D RE ZA N OVIN A RSTVO T E R PRE D SE D N I CA S V E TA ZA RA D I O D I FU ZI JO. KOT NEO DVISNA ST RO KOVN J A K IN J A J E SO D E LOVA LA P R I Š TE V I L N I H V P RA Š A N J I H , POVEZANIH Z RAZVOJEM SLOVE N SK E ME D IJ SK E K RA J IN E (N OV I N A R S KI KO D E K S , ZA KO N O MEDI JIH, RAZVOJ SIST EMA J AVN E T E L E VIZ IJ E IT D ). O D L E TA 2 000 D E LA KOT N E O DV I S N A S TRO KOVNJAKINJA ZA SVE T E VRO PE , O SC E IN E VRO PSKO KO M I S I J O N A PO D ROČ J U R E G U LACI JE MEDIJEV. PROFES O RICA B A ŠIĆ HRVAT IN J E T UD I ME D IJS KA A KTI V I S TKA .

sektor, ki bo omogočil vsem dostop do dela, znanja in zdravstvene oskrbe. To so bili temelji Evrope ljudstva in ne Evrope političnih elit, čas, ko so vladanje spremenili v upravljanje. V materialnem pomanjkanju je ljudstvo Evrope videlo priložnost za drugačen svet, kjer so besede kot tovarištvo, solidarnost, pravičnost, spoštovanje sočloveka … ne samo imele pomen, ampak so dobile domovinsko pravico v političnem besednjaku tistega časa. Če parafraziramo J.S. Milla: Evropa je navsezadnje vredna toliko, kot so vredni posamezniki, ki jo sestavljajo. Če svoje državljane ovira v rasti zato, da bi bili bolj ubogljivo orodje v njenih rokah, bo prej ko slej spoznala, da s pritlikavci ni mogoče dovršiti ničesar velikega. In prav to se dogaja. Ljudje se spreminjajo v potrošno blago, v odvečni strošek, ki ga je možno odpuščati in

spreminjati v brezosebne statistične številke. Politika solidarnosti, ki temelji na preprostem dejstvu, da je treba pomagati tistemu, ki je pomoči potreben, zato ker je človek (in ne nekdo, ki je nam podoben) in zato ker je življenje nekaj več kot golo preživljanje, se je spremenila v politiko socialnih transferjev (ne več socialne pomoči), kjer so obsojeni na brezup izključenosti postali krivci za lasten neuspeh. Evropa je postala trdnjava, ki se zapira za nesrečne, razžaljene in preganjanje ljudi. Evropske obale so postale pokopališče ljudi, ki nimajo ničesar več, razen svojih teles in upanja, da nekje mora biti bolje. Gershom Sholem v svojem monumentalnem delu Poglavitni tokovi v

>> >

Profile for PNV GROUP

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Profile for pnvgroup
Advertisement