__MAIN_TEXT__

Page 54

>> LU Č KA KAJFEŽ BO GATAJ

nima dostopa do kakovostne vode in varne sanitarne ureditve. Problematična lahko postane tudi sprememba rabe tal v kmetijske namene, saj je danes 12 odstotkov tal že v pretvorjenih v kmetijske površine. Ocenjujejo, da lahko za potrebe kmetijstva spremenimo največ 15 odstotkov tal, ki jih ne pokriva led. To seveda pomeni premislek o količini in vrsti hrane, ki bo še na voljo. Za zadnja dva okoljska problema nalaganje aerosolov v atmosferi in kemično onesnaževanje - meje še niso določene. Vemo pa, da delci v ozračju vplivajo tako na podnebni sistem kot na človeško zdravje in da je človeška aktivnost od predindustrijske dobe naprej podvojila koncentracijo aerosolov v atmosferi. Vemo tudi, da radioaktivne snovi, težke kovine in neštete organske snovi, ki jih povzroča človeška aktivnost, resno uničujejo človeško zdravje in delovanje ekosistemov. Kljub temu da ni še znanih številk, koliko plastike, pesticidov in ostankov zdravilnih sredstev ta planet prenese, lahko mirno rečemo: manj je bolje. Okoljski zlom seveda kljub preseženim mejam ni neizbežen, a znanost nas opominja, da lahko negativni okoljski trendi privedejo do hude in nepopravljive škode v nekaterih ekosistemih in storitvah, ki jih še zlasti v Evropi jemljemo za samoumevne.

Vse to so globalni okoljski problemi, na katere Evropa seveda ni imuna. Prispeva k njihovim vzrokom in že čuti tudi njihove posledice. Res je, da je številne lokalne okoljske probleme Evropa rešila ali pa je na dobri poti. Evropska okoljska zakonodaja je brez primere v svetu, četudi je vse države ne izpolnjujejo v celoti. K sreči je evropska politika že pred leti prepoznala dejstvo, da dobro izvajanje in krepitev varstva okolja prinašata številne koristi. Tako smo v preteklosti prav Evropejci uspešno zajezili pojav kislega dežja, močno izboljšali kakovost vodotokov, kopalnih voda in tudi podtalnice. Veliko bolj previdno kot včasih upravljamo z gozdovi in skušamo bolje prostorsko načrtovati in zavarovati biotsko pestrost našega območja. Manj uspešni smo bili pri zagotavljanju lokalne kakovosti zraka, vsaj glede poletnega ozona in drobnih delcev, ki jim je še vedno izpostavljena skoraj tretjina prebivalcev evropskih mest. Tudi prisotnosti težkih kovin v tleh nismo uspeli povsod rešiti, precej dela Evropejce čaka pri obvladovanju okoljskih težav, ki nam jih povzroča promet. Poraba snovi in količina nastalih odpadkov še vedno rasteta, četudi počasneje kot gospodarstvo. Cilj zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti v Evropi še zdaleč ni dosežen, čeprav so obsežna območja po vsej Evropi razglasili za zavarovana.

Profile for PNV GROUP

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Profile for pnvgroup
Advertisement