Page 45

B A BY BO O M BA B Y B O O M 01

za reševanje bank v težavah in enotnim sistemom zavarovanja depozitov. Glede na to, da je vzpostavitev drugega in tretjega elementa bančne unije potencialno povezana s finančnimi transferji med davkoplačevalci različnih držav, je vzpostavitev bančne unije mogoče ocenjevati kot posredno pot k bolj ali manj tesni fiskalni in posledično tudi politični uniji držav članic območja evra. Kako realno je, da bo do tega prišlo? Države članice evrskega območja so v zadnjih treh letih dokazale, da so pripravljene sprejeti zelo težke odločitve za ohranitev in dolgoročno stabilizacijo evroobmočja. Eden od ključnih razlogov za to je strah pred razpadom unije. Nihče namreč ne ve, kaj bi to pomenilo, se pa vsi zavedajo, da bi bili finančni, širši gospodarski in politični stroški razpada ogromni. Prav ta strah pred neznanim je bil eden od ključnih motivatorjev sprejemanja težkih odločitev. Te so bile v času sedanje krize vedno sprejemane v situacijah, ko je bil položaj najtežji. Spomnimo se skorajšnjega bankrota Grčije maja 2010 in zgodovinskih odločitev, povezanih z njenim reševanjem, ali pa odločitev jeseni leta 2011, ko je zaradi začetka prelivanja krize s periferije na osrednje območje evra prišlo do aktivnejše vloge ECB v reševanju krize v zameno za dogovor držav članic o fiskalnem paktu.

44 / 45

Kriza v evro območju nikakor ni zaključena in tudi potek institucionalne reforme evroobmočja je mogoče najbolje označiti z besedami »dela v teku«. Trenutno so ta »dela« osredotočena na vzpostavitev bančne unije, pri čemer pa bo njihova dinamika odvisna od pritiska na države članice. Dinamika bo hitrejša, če bo prišlo do zaostrovanja krize. V kontekstu vse večjih razlik med severnimi državami evroobmočja, ki so bolj ali manj na poti iz krize, ter njihovimi južnimi članicami, kjer se pod težo ostrih varčevalnih ukrepov gospodarsko okrevanje še ni resno začelo, je to vse bolj verjetno. Naj zaključim. Da, države članice evroobmočja so podcenjevale nujnost upoštevanja teorije optimalnega valutnega območja kot konceptualne osnove za uvedbo skupne evropske valute. Očitno so se politiki zanašali na uspešnost dosedanjega pragmatičnega pristopa, za katerega je bilo značilno »naredimo korak naprej, potem pa bo že nekako šlo«. V primeru monetarne unije je jasno, da bo uspeh tega koraka odvisen od tega, ali bodo v pogojih dejansko ne popolnoma prostega pretoka delovne sile države pripravljene na resno fiskalno unijo in s tem na prenos dela nacionalne fiskalne suverenosti na nadnacionalni nivo. Upam, da bo odgovor na to vprašanje, ki je vsaj toliko ekonomsko kot politično, pozitiven. Ob tem velja poudariti še nekaj. Odgovor bo moral pasti v kontekstu oblikovanja vseh treh stebrov bančne unije in vzpostavitve pogojev, ki bodo državam južnega dela območja evra omogočile javnofinančno konsolidacijo v pogojih gospodarske rasti. Brez tega se bodo socialne in s tem politične razmere v teh državah zaostrovale, to pa seveda niso pogoji, ki bi bili obetavni za prihodnost skupne valute in EU kot celote.

Profile for PNV GROUP

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Profile for pnvgroup
Advertisement