B A BY BO O M BA B Y B O O M 01
38 / 39
ANITA OGULIN, LETNIK 1 95 2 , PRO STOVO L J KA ZVE Z E PRIJ AT E L J E V M LA D I N E S LOV E N I J E I N ŽENSKA , KI URESN IČ UJ E Ž IVL J E N J SKO PO SLA N STVO. S I C E R N OV I N A R KA , KI S VO J E ŽIV L JENJE PODARJA MA J HN IM L J UD E M N E PRE D STAVL J I V I H S TI S K I N P R E DV S E M OTROKOM Z DRUŽBENE GA RO B A . VSE SVOJ E O B D O B J E ZAVE DA N J A . J E PO B U D N I CA H I Š E ZAVET JA ZA OTROKE V ST ISK I, AVTO RICA VEČ D E SE T PROJ E KTOV ZA E N A KE M OŽ N O S TI OTRO K, MLADIH IN DRUŽ IN , PE DAGO ŠK I VO DJ A IN O RGA N IZATO R KA L E TN I H TA B O ROV ZA OTRO KE, MENTORICA V OT RO ŠK E M PA RLA ME N T U … J E PRE J E M N I CA Š TE V I L N I H N AG RA D I N P RIZNANJ, LETA 2 0 1 2 J E B ILA IZ B RA N A ZA SLOVE N KO L E TA .
moj očka. Kako težko živimo, ne ve nihče. Ker sta starša družino dobesedno osamila. Obupno iščeta delo, ki bi jima omogočalo preživetje družine. Sama pa sem si našla zaslužek s poučevanjem tistih sošolcev, ki so bogati, pa ne preveč zainteresirani za učenje. Tako vsaj z menoj nista imela stroškov. Skrbi me pa za moja starša, skrbi me za tole družbo. Skrbi me za bratca, ki je hudo bolan, in skrbi me, kako bom lahko študirala ob takem pomanjkanju, kot ga imamo doma. Ampak volje mi ne manjka. Kot študentka bom zagotovo našla kakšno delo in vem, da bo šlo, ker preprosto mora. In če bi tale moj dnevnik lahko predstavila v vsakdanu, bi vedel povedati, da sem se imela ta štiri leta zelo lepo tudi zato, ker so meni in mojima bratcema vsako leto pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje omogočili nepozabne počitnice. Nas povabili na številne brezplačne izlete, v kino,
gledališče. Res se nismo počutili izključene in sploh zame je bilo izjemno pomembno, da sem imela možnost in priložnost doživljati kraje, običaje, ljudi, počitnice in druženja z vrstniki in različne dejavnosti, saj sem se lahko s sošolci, ki so jim starši plačali počitnice na drugih kontinentih, enakovredno pogovarjala o svojih občutjih, doživetjih, spoznanjih in nepredstavljivih novih znanjih. Pa o prijateljstvih in ljubezni, ki sem jo spoznala prav na zadnjih počitnicah in se skupaj pripravljava na nadaljevanje študija. In če se kot srednješolka ozrem na družbena dogajanja – ne obetajo nič dobrega. Kar naprej poslušam o poslabšanju razmer. Politiki med seboj komunicirajo prav nesramno, netijo nestrpnost in razslojujejo prebivalstvo. In tega nočem. Niti ne razumem. Če bi se tako trudili, kot se moja družina za preživetje, zagotovo ne bi uporabljali tako nizkotnih besed, očka pravi, da tudi ne dejanj. Tako zelo se trudim s svojim bolnim bratcem. Nič dobro mu ne kaže. In pravijo, da bi imel več možnosti, če bi starši zmogli z njim v Indijo. Tam menda obstaja laični zdravnik,
>> >