TRA D I C I O N A L I S TI POVOJ N A KO H O RTA
26 / 27
naložb in terjatev, uničujejo pa reveže in revne države. Zlasti krivično v obdobjih krize je dejstvo, da se zožuje trg delovne sile in da mladi, tudi visoko izobraženi, v perifernih državah Evrope čedalje težje dobijo zaposlitev. V takih razmerah bi se zlasti socialni demokrati morali opredeliti, da nista več vrednoti samo delo in ustvarjalnost, ampak mora temeljna vrednota jutrišnjega dne postati ustvarjanje novih delovnih mest. Evropskemu združevanju ni alternative. Odstopanje od tega procesa ali celo dopuščanje, da bi prišlo do postopnega razpada Evropske unije ali pa do segregacije znotraj nje, bi Evropo vodilo v obdobje dolgotrajne stagnacije in hiranja. Zato bi bilo treba s procesi združevanja pospešeno nadaljevati, osemindvajseterici bi se morale postopno in brez izjeme priključiti vse evropske države, tudi tiste, ki ležijo na dveh celinah, kot sta Turčija in Ruska federacija. Leto 2030 je primeren rok, da se ta cilj doseže. Šele takrat bo res možno reči, da je Evropska unija res Evropa.
Pri tem bi morale evropske institucije pridobivati več pristojnosti, ne da bi pri tem krnile nacionalno in kulturno samobitnost. Tudi nacionalne suverenosti bi morale pridobivati novo vsebino. Razvijati bi bilo treba elemente soodgovornosti in solidarnosti ter izničiti občutek, da se morajo vsi evropski narodi postopno podrejati »diktatu iz Bruslja« ali pa morda iz Berlina. Združena Evropa bo dolgoročno uspešna le, če se bodo vsi njeni narodi in države zavedali, da so vse evropske politike v skupnem interesu, ne pa v interesu enih in na škodo drugih.