__MAIN_TEXT__

Page 126

>> MI HA ČANČULA

snovi, gorivo in končni produkti fuzije niso radioaktivni, tako da tudi ob hujši nesreči ne more priti do razlitja nevarnih snovi. Če pri računalništvu prevladujejo ameriška in azijska podjetja, pa je glavna pokroviteljica največjega fuzijskega projekta Evropska unija. Pridobivanje električne energije je poleg mednarodne vesoljske postaje najdražji znanstveni projekt, po mojem mnenju pa predstavlja največji up za Evropo in ves svet. Po trenutnih načrtih naj bi eksperimentalni reaktor ITER v Franciji začel s polnim delovanjem leta 2027, prva elektrarna pa naj bi proizvajala elektriko leta 2033. Kot pri vseh velikih projektih se bo najverjetneje tudi pri fuziji kaj zavleklo, tako da do leta 2030 še ne bomo živeli v utopiji varne in čiste energije. Vseeno pa bo vsaj delni uspeh fuzijskih reaktorjev ljudem pokazal, da ni treba izbirati med onesnaženjem zaradi fosilnih goriv, strahom pred jedrskimi elektrarnami in visoko ceno energije iz obnovljivih virov. Nazadnje bi omenil še bolj zaskrbljujoč trend vladnega posredovanja v zasebnost prebivalcev. Ta tema je sedaj aktualna zaradi nedavnih razkritij, da ameriška agencija NSA spremlja skoraj vse komunikacije, zaradi nje pa je veliko posameznikov in podjetij izgubilo zaupanje v internetno poslovanje. Po mojem mnenju končni izid sploh ni slab, saj že prej nismo vedeli, kaj se dogaja z našimi podatki na strežnikih Googla ali Amazona. Po razkritjih o prisluškovanju pa se tudi

laična javnost zaveda, da je treba občutljive podatke zaščititi, preden jih pošljemo prijateljem ali na strežnik kateregakoli podjetja. Kakovostna računalniška kriptografija je prosto dostopna, a jo zaenkrat uporablja le malo ljudi. Spletno bančništvo in orodja za delo od doma pa dokazujejo, da se to lahko hitro spremeni, če se pokaže potreba po tem. Domnevam, da se bo zaradi nezaupanja v obstoječe rešitve kmalu pojavilo več enostavnih programov za šifriranje komunikacij, že obstoječi programi po bodo postali bolj priljubljeni. Pri tem je pomembno, da podjetja, ki ponujajo spletne storitve, običajno ne želijo deliti vsebine z vladnimi službami. Vse več je tudi odprtokodnih programov, ki jih lahko sami namestimo na najet strežnik, s čimer ohranimo popoln nadzor nad svojimi podatki. Do leta 2030 bomo najverjetneje že skoraj vsi uporabljali zaščitene načine komunikacije in shranjevanja podatkov, ki jim ne bodo mogle prisluškovati niti vladne agencije niti zasebna podjetja.

Profile for PNV GROUP

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Europus Mutandis - Dinozaver ali gazela?  

Razmišljanja slovenskih avtoric in avtorjev vseh generacij o prihodnosti Evrope.

Profile for pnvgroup
Advertisement