Page 104

Malina Schmidt Snoj: Tokovi slovenske dramatike I in II. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2010.

Malina Schmidt Snoj: Trends in Slovenian Drama I and II. Ljubljana: Slovenian Theatre Museum, 2010.

Obsežna knjiga v dveh delih je namenjena širši publiki, saj gre za berljivo celoto, napisano v živahnem jeziku, ki je razbremenjen znanstvenega aparata in opomb. Knjiga v kronološkem loku zajame vse od začetkov z verskimi igrami, preko prve drame v slovenskem jeziku, Škofjeloškega pasijona, prvič uprizorjenega leta 1721, do drame Niha ura tiha Draga Jančarja iz leta 2007. Delo je obogateno s slikovnim gradivom, ki ga je avtorica izbrala v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem Milčkom Komeljem.

This extensive, two-volume book is intended for a wider readership. The writing is fluent, vivid and not burdened by scholarly apparatus and notes. The book chronologically spans the period from the early religious plays, i.e. the first play in Slovene, The Passion of Škofja Loka first staged in 1721, to Drago Jančar’s play Niha ura tiha (Silently Strikes the Clock) written in 2007. The book is illustrated with pictures whose selection is the result of the author’s cooperation with the art historian Milček Komelj.

Denis Poniž: Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945–1990. Prvi del: Obdobje 1945–1964. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio film in televizijo in Slovenski gledališki muzej, 2010.

Denis Poniž: Censorship and Self-Censorship in Slovenian Drama and Theatre 1945-1990. Part One: 1945-1964. Ljubljana: The Academy of Theatre, Radio, Film and Television and Slovenian Theatre Museum, 2010.

V obdobju 1945–1964 sta slovenska dramatika in gledališče doživela več oblik neformalne cenzure, a dogajale so se tudi druge vrste pritiskov na avtorje (dramatike) in institucije. Denis Poniž v svoji raziskavi predstavi nekaj tovrstnih primerov. Istočasno se je hkrati s cenzuro pojavila tudi avtocenzura, saj so avtorji, predvsem ob posebej močnih pritiskih neformalne cenzure, začutili, da bi jih brez samocenzurnih posegov lahko doletela še bolj neprijetna usoda, namreč razne oblike zastraševanja in prepovedovanja s strani institucij, ki so nase prevzele vlogo neformalnih cenzorjev.

During the period 1945-1964 Slovenian drama and theatre experienced various kinds of informal censorship and pressure (Poniž highlights the years 1948, 1952, 1957 and 1964). Moreover, in such circumstances many authors (playwrights), fearing threats, restrictions and prohibitions on the part of the institutions that assumed the role of informal censors, also imposed self-censorship. Poniž, moreover, is convinced that in the future we are in for more examples of self-censorship.

104

105

46. Festival Borštnikovo srečanje - almanah  

Almanah 46. Festivala Borštnikovo srečanje http://www.borstnikovo.si

46. Festival Borštnikovo srečanje - almanah  

Almanah 46. Festivala Borštnikovo srečanje http://www.borstnikovo.si