__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

1


Uvod – Splošni vidiki

2

Prispevek k dolgoročni strategiji

4

Kulturna in umetniška vsebina

16

Evropska razsežnost

50

Doseg 62 Upravljanje 70 Zmožnost izvedbe

2

92


Q1

Kandidaturi na pot: Znanstvenica govori o kulturi Narava je kot večna sopotnica od nekdaj na voljo vsem – umetnikom, znanstvenikom, raziskovalcem … človeku torej. Narava je lahko za umetnika tako rekoč vse: večna in univerzalna muza, platno, motiv, oder, kulisa, navdih, lepota, največji studio na svetu, pribežališče, misterij ali pot k svetemu in popolnemu. Tudi znanstveniki ne študiramo narave, od katere smo kljub tehnološkemu napredku še vedno odvisni, samo zato, ker je to družbeno koristno, ampak tudi zato, ker v tem uživamo. Uživamo v kompleksnosti okolja, prepletenosti, neizprosnosti, v moči naravnih procesov, pa tudi v lepoti narave. Iz vseh teh razlogov je še toliko težje spoznanje, da smo pred usodnim razpotjem.

Najpreprosteje povedano: človeštvo je ta hip sposobno uničiti naravno okolje do tolikšne mere, da s tem ne bo ogrozilo le kulturnega bogastva družbe, ampak celó preživetje lastne vrste, z obličja planeta pa bo izbrisalo tudi na milijone drugih vrst. Preproste razlage, zakaj je danes človeški vpliv na planet bistveno močnejši od naravnih procesov, ni, a na poti te preobrazbe zagotovo obstajajo trije pomembni mejniki. Prvi je začetek množične uporabe fosilnih goriv, ki so v kombinaciji s tehnološkimi izumi osvobodila človeško vrsto ekoloških omejitev, ki jih za druge življenjske oblike predstavlja vsakoletna zaloga sončne energije. Drugi mejnik je nastopil po drugi svetovni vojni, ko se je začelo obdobje velikega pospeševanjain eksponentnega naraščanja prebivalstva. Tretji mejnik pa predstavlja globalna prevlada ZDA, zaradi katere je praktično vsemu svetu vsiljen ekonomski in politični sistem, ki temelji na akumulaciji kapitala in neoliberalni ideologiji. Tak sistem raste iz vseskozi naraščajočega izkoriščanja naravnih dobrin, ki temelji na zmotnem prepričanju, da je narava neskončna in brezplačna samopostrežba. A Zemlja ne raste. Že pred desetletji se je zmožnost planeta, da »absorbira« naše vplive na okolje, bistveno zmanjšala; prav to je razlog za kopico okoljskih problemov, ki nas že eksistenčno ogrožajo. Če se bomo približali opredeljenim trajnostnim mejam ali jih celo prestopili, tvegamo nastanek nenadnih in nepopravljivih okoljskih sprememb, ki bodo usodno zaznamovale našo prihodnost. Žal smo najverjetneje prekoračili že štiri od teh meja,pri ostalih okoljskih problemih pa se jim iz dneva v dan hitreje približujemo. 2

-

Znanost očitno potrebuje pomoč, saj njena opozorila ostajajo prezrta. Čeprav so nas raziskovalci opozarjali, da je pojav svetovne pandemije v tem desetletju neizbežen, nismo bili sposobni sodelovati, poslušati znanosti ali se česa koristnega naučiti iz prvega vala spomladi 2020. Še več, dopustili smo, da so se razširili lažna sporočila, teorije zarote in usodno preusmerjanje pozornosti. Človeštvo očitno nikoli ni našlo pravočasnih rešitev, pa vendar smo nekako zmogli ujeti zadnje vlake in navkljub veliki kolateralni škodi preživeti. Obstaja upanje, da nam uspe tudi tokrat, a le, če znanost dobi pomoč in pospešek. Pomoč civilne družbe, pomoč umetnosti in kulture v najširšem smislu, predvsem pa pomoč ljudi, ki jih zaznamuje kultura medčloveške in širše okoljske povezanosti. Rešitve bomo zmogli poiskati le kot celota.

Obnašati se moramo kot usklajena celota, ki se zaveda krhkosti posameznika in neskončne moči skupnosti. Oblikovati neprijetna sporočila za ljudi tako, da jih bodo sprejeli z novim razumevanjem, ni lahko; vseeno pa se mora končati doba življenja preko naših zmožnosti, na podlagi naravnih virov, sposojenih od prihodnosti. Čas priprave te kandidature za Evropsko prestolnico kulture je idealna priložnost za razmislek o ustvarjalnih in trajnostnih oblikah razvoja v luči meja našega planeta in za načrtovanje bolj optimistične prihodnosti.

Lučka Kajfež Bogataj, Nobelova sonagrajenka, raziskovalka na področju podnebnih sprememb, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnica Katedre za agrometeorologijo, članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi

Ali se je idejna zasnova programa, opisanega za leto evropske prestolnice kulture (EPK), med fazo predizbora in izbora spremenila? Če se je, prosimo, opišite novo idejno zasnovo in pojasnite razloge za spremembo.

Poplavljen Tartinijev trg v Piranu, foto Romana Kačič

Naš slogan „Val sprememb“ ostaja enak, čeprav je naš koncept od faze predizbora doživel znatne popravke in šel skozi poglobljen posvetovalni proces. Kulturni program PI2025 je bil napisan večglasno, pri tem je sodelovalo 57 umetniških in kulturnih kolektivov ter posameznikov, ki predstavljajo 80% kulturnega sektorja v regiji. Lokalna in globalna podnebna kriza, ki jo opazujemo s skupnostnega, umetniškega in kulturnega vidika, je zdaj postavljena v jedro našega programa; vključili smo jo tudi v naš pristop k razvoju občinstev in vse spremljajoče strategije na področjih upravljanja in politik.

Po/Ustvariti koncept PI2025 Naš koncept – prejkone naš namen – je biti del Vala sprememb, ki preobraža Evropo v prostor, pripravljen preoblikovati svoj odnos do okolja. Preučili bomo razmerja med kulturo in podnebnimi spremembami ter prepletli vrsto participativnih procesov in ustvarjalnih podvigov, da bi ustvarili “veliko sliko”, ki bo prikazovala soodvisnost med nami in naravnim svetom okoli nas. Kot obalna skupnost vemo, da so z uporabo/zlorabo vode povezana pomembna ekološka, gospodarska in varnostna vprašanja.

Aqua alta1 Zaradi podnebnih sprememb je Piran poplavljen pogosteje in to ima tudi drugačne posledice. Enako se dogaja z drugimi istrskimi mesti in z mesti, ki so naši regionalni partnerji: Benetke, Trst in Pulj. Med pripravo prve kandidaturne knjige je najhujša poplava v zadnjega pol stoletja povzročila, da se je piranski Tartinijev trg znašel pod meter visoko vodo, kar je podčrtalo naraščajočo okoljsko nevarnost in nas prisililo, da se odzovemo s svojim kulturnim programom. Val energije, ki ga je sprožila naša prva kandidaturna knjiga, je vplival na vso regijo, zato se je našemu potovanju pridružilo več območij in mest; v partnerstvu z njimi smo poglobili koncept in močno razširili obseg naših ambicij. Poleg Istrske županije na Hrvaškem, ki je bila z nami že v fazi predizbora, smo na novo sklenili partnerstvo s pomembno italijansko regijo – Deželo Veneto, vključno z mestom Benetke. Zdaj je naše regionalno partnerstvo po eni strani resnično severnojadransko, po drugi strani pa izrazito evropsko, zahvaljujoč vsem nemškim mestom, ki kandidirajo za EPK, in vsem potrjenim sodelovanjem z mnogimi evropskimi institucijami.

Zato potrebujemo Val sprememb: kulturni program, ki bo potrebo po človeški in skupnostni prilagodljivosti ter ustrezen pristop do nje postavil v središče našega kulturnega življenja. Ta kandidatura ni nastala kljub covidu-19, temveč zaradi covida-19, ki je le še ena od manifestacij našega porušenega odnosa z okoljem. Covid-19 nas je prisilil, da znova razmislimo o tem, kako dihamo, potujemo in se dotikamo drug drugega. Ob tem se je izostrilo tudi naše zavedanje zapletenosti vprašanja meja: geografskih, čustvenih, mentalnih.

V istrskobeneškem dialektu to pomeni visoko vodo. Povzroča jo kombinacija dejavnikov, ki jih podnebne spremembe zaostrujejo – od naraščajoče morske gladine do nenavadno visoke plime. 1

3


Prispevek k dolgoročni strategiji

Q2

Usklajevanje in sodelovanje PIKA Med letoma 2019 in 2020 so štiri občine ob slovenski obali oblikovale prvo strategijo Kultura. PIKA: to je naša prva usklajena in skupna kulturna strategija. Beseda PIKA je kratica imen Piran, Izola, Koper in Ankaran. PIKA predstavlja sistematično sodelovanje med vsemi štirimi obalnimi slovenskimi občinami. Nekaj podobnih zgledov medobčinskega sodelovanja poznamo iz preteklosti, skozi čas je doživljalo vzpone in padce, toda v zadnjih letih je postalo sistematično. Strateško pomembne teme zdaj naslavlja skupno usklajevanje in oblikovanje lokalnih politik (koordinacija PIKA). Krepitev medobčinskega sodelovanja in postavljanje skupnih ciljev je spodbujalo tudi dejstvo, da v Sloveniji ne obstaja raven regionalne uprave. Sodelovanje štirih občin nam omogoča boljšo artikuliranost in močnejši vpliv na reševanje vprašanj, povezanih z državnimi institucijami, vlado in okoljem (tak primer je denimo Pomorski prostorski načrt).

Opišite vse spremembe kulturne strategije od faze predizbora dalje in vlogo predizbora evropske prestolnice kulture (EPK) pri teh spremembah, če je potrebno. Posebej navedite, h katerim prednostnim nalogam te strategije namerava prispevati aktivnost evropska prestolnica kulture in kako.

Participativni in odločevalski koraki do marca 2020 Obveščanje kulturnega sektorja

Časovnica do Kulture.PIKA

marec – oktober 2020 Kartiranje in priprava podlage za strategijo

Začetni korak prve skupne strategije je bila podpora strateški Izjavi.PIKA, ki so jo sprejeli vsi štirje občinski sveti leta 2019. Razvoj strategije Kultura.PIKA je potekal do novembra 2020, in sicer preko naslednjih korakov:

september – oktober 2020 Posvetovalni in participativni proces: Delavnice s kulturnimi deležniki, akterji in predstavniki civilne družbe iz vseh štirih občin, namenjene preoblikovanju kulturne vizije in strateških ciljev; spletna dialoška platforma za stik z deležniki (zaradi navodil za omejevanje epidemije covid-19). Oktobra so bili udeleženci pozvani, naj glasujejo za končno različico vizije in za seznam ključnih ukrepov strategije.

oktober – november 2020 Strategija je bila rezultat mehanizma soodločanja z deležniki s področja kulture (glej zgoraj) pri sprejemanju dokončne oblike strateškega okvira. Koordinacija PIKA je 3. novembra 2020 potrdila strategijo Kultura.PIKA. Štirje občinski sveti so jo obravnavali kasneje v novembru.

4

Istrska regionalna železniška proga med Slovenijo in Hrvaško, foto FotoExTemporeNovigrad-Cittanova

5


PRISPEVEK K DOLGOROČNI STRATEGIJI

Vizija Kulture.PIKA

Leta 2030 bo Istra prostor srečnih ljudi, kjer bodo tradicijo bogatile kulturna dediščina ter sodobne kulturne prakse in kjer bosta visoka umetnost in kultura dostopni. Kulturni sektor bo postal prožen in utemeljen na sinergijah, ki povezujejo urbano s podeželskim, naravno s kulturnim, ohranjajo lokalne posebnosti in nadgrajujejo skupne značilnosti. Sodobna infrastruktura zagotavlja podporni ekosistem za umetniško produkcijo s posebnim poudarkom na okoljski zavesti. Sistematična kulturna vzgoja in duh raznolikosti bosta plemenitila kulturno ozaveščenost od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.

Potrebe po skupni kulturni strategiji Kultura.PIKA je celostna integracija štirih občin v večje razvojno somestje, in sicer v sodelovanju s širšo čezmejno istrsko regijo. Potrebo po sistematičnem usklajevanju utrjuje dejstvo, da se istrska regija sooča z različnimi izzivi in nevarnostmi, na katere se je treba odzvati s strateškim sodelovanjem:

· Istrska identiteta in spremembe kulturne

identitete; · Ekonomski profili občin – vpliva turizma in pristanišča; · Podnebna kriza – potreba po bolj trajnostnem družbenem vedenju in problem onesnaženja vode; · Prihodnje generacije – izzivi bega možganov in pomanjkanja kreativnih industrij; · Potreba po krepitvi zmogljivosti kulturnega sektorja; · Odsotnost regionalizacije in centralizacija državnih struktur v Sloveniji; · Potreba po skupni kulturni infrastrukturi v Istri

6

Strateški cilji Kultura.PIKA opredeljuje osem strateških ciljev, ki bodo prinesli koristi vsakomur v Istri: od njenih prebivalcev, podjetnikov, politikov in oblikovalcev politik do šoloobveznih otrok in upokojencev. PI2025 ponuja odgovore na strateške cilje na zelo konkreten način:

Izvedbeni tok

Ključni ukrepi (skupne prioritete s PI2025 so poudarjene)

Projekti in aktivnosti PI2025, ki bodo prispevali k skupnim prioritetam

Ekosistem.ISTRA

· usklajen skupni kulturni razvoj · dolgoročni projekti in načrti na področju

· kandidatura za EPK kot prva povsem

Za občine: 1 sistematično sodelovanje istrskih občin; 2 okrepitev regionalnega vpliva kulturnih politik;

nefinančnih virov za kulturo, vključno z mehanizmi financiranja · Povečanje moči kulturnega sektorja pri vplivanju na politične odločitve · Podpora kulturnemu ekosistemu pri realizaciji in razvoju trajnostnih kulturnih projektov in programov

· nacionalni in mednarodni rezidenčni

· elementi mednarodnih rezidenčnih

· nadgradnja obstoječih festivalov in prireditev · izmenjava dobrih praks in spodbujanje novih

· PI2025 kot inovativen pristop k trženju in

Za kulturni sektor: 3 kvaliteten, sodoben in mednarodno povezan kulturni sektor; 4 sodelovanje med kulturnim in drugimi sektorji, ki ga zaznamuje trajnostna usmerjenost; 5 razvoj programov in občinstev s poudarkom na medobčinski mobilnosti; Za občine in kulturni sektor: 6 okrepitev kompetenc kulturnih akterjev; 7 ohranjanje in reinterpretacija naravne in kulturne dediščine; Za celotno Istro: 8 skrb za večkulturno identiteto s posebnim poudarkom na italijanski narodni skupnosti.

· Konsolidacija in okrepitev finančnih in

Sodelovanje.ISTRA

· Ustvarjanje posegov v skupnost,

ki omogočajo soustvarjanje kulturne ponudbe preko različnih participativnih mehanizmov · Utrjevanje in širitev institucionalnega sodelovanja med obstoječimi pravnimi osebami z vključevanjem akterjev na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni

kulture · medsektorsko sodelovanje s posebnim poudarkom na okolju in družbeni koheziji · skupne politike financiranja · nov finančni sklad za kulturo · skupni sistem štipendiranja za študente na vseh umetniških področjih · ustanavljanje skupnih kulturnih nagrad · kulturna vzgoja · krepitev kulturnega trga in povezovanje z gospodarstvom

programi · podpora kreativnim industrijam · podpora večjezičnosti in opolnomočenje prevajalskega centra · izobraževanje o kulturni dediščini in identitetah · nov pristop k poučevanju italijanščine v šolah · promocija urejanja arhivov kot gradnikov skupnostne identitete

PI2025 pospešuje Kulturo.PIKA Na podlagi poslanstva, namenov in ciljev ima naša strategija tri glavne izvedbene tokove. Vseskozi jih bomo pregledovali, da bi zagotavljali ustreznost, izpolnjevanje namenov in ciljev strategije. Ključni ukrepi so prioritetne aktivnosti, ki smo jih opredelili kot podporni kulturni ekosistem, prostor sistematičnega sodelovanja in kakovostne kulturne ponudbe. Ključni ukrepi so bili, hkrati s potrebami po spremembah, kartirani v participativnem procesu z deležniki na področju kulture. PI2025 močno pospešuje udejanjanje Kulture.PIKA. Naše platforme, mnogi projekti in strukturni programi bodo neposredno vplivali na izvajanje strategije in prispevali k več ključnim ukrepom:

Nadgradnja.ISTRA

· Razvijati zavedanje o kulturni ponudbi tega območja in njeno dostopnost (vključno z razvojem občinstev in aktivnostmi, ki so namenjene specifičnim skupinam z manjšimi možnostmi) · Ustvariti okvir za zbiranje in analizo podatkov ter izvajanje relevantnih raziskav · Omogočiti konceptualno in fazno inovativnost na kulturnem področju, pri čemer je pozornost osredotočena zlasti na njegov družbeni vidik

dejavnosti na področju razvoja občinstev · program krepitve zmogljivosti za lokalne akterje · izboljšanje kulturnega marketinga · skupni istrski napovednik kulturnega programa, komunikacija in programska koordinacija · profiliranje · trajnostna rešitev za potrebe po skladiščenju v kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, galerije, gledališča) · ateljeji in vadbeni prostori za umetnike · mobilnost, ki jo omogočajo redne medobčinske prometne povezave, namenjene kulturi

skupna kulturna pobuda občin PIKA v tesnem sodelovanju s kulturnim sektorjem · dolgoročni projekti nasledstva, opisani v Q3, so skladni s strategijo Kultura.PIKA · okoljska in socialna prožnost kot ključna beseda programa EPK s participativnimi projekti, ki bodo ljudem približali cilje Evropskega zelenega dogovora (platforma Kulturna ambasada za podnebno krizo) · poleg platform in projektov bo ves naš program EPK temeljil na zeleni/ trajnostni politiki

programov v mnogih projektih (ZračneAnimacije, Trajna – Laboratorij za skupnostne vire, Forum Babilon, Mikrofestival Onstran meja, Sozvočja –Vozlišče za svetovne glasbe v piranski palači Trevisini, Istrska dvorišča, Val@ Monfort, Ulayeva Hiša v pristanu, Slani valovi in Simfonija soli) · projekt nasledstva Forum Babilon bo ostal rezidenčni center po letu 2025 · projekti spodbujajo razvoj kreativnih industrij (Trajna – Laboratorij za skupnostne vire in Val@Monfort) · projekt Forum Babilon in celotni sklop Izkoreninjeni bosta posredovala regionalno večjezičnost, večkulturno dediščino in identiteto v evropskem kontekstu

komunikaciji (več v Q38)

· korenita nadgradnja in

internacionalizacija Primorskega poletnega festivala · prevrednotenje Tartinijeve tradicije v okviru prenovljenega Mednarodnega glasbenega Tartini Festivala in Glasbenega vozlišča Tartini · nadaljevanje obstoječega programa za krepitev zmogljivosti Tlakovec

7


PRISPEVEK K DOLGOROČNI STRATEGIJI

Q3 Ali so se vaši nameni v smislu dolgoročnega vpliva aktivnosti evropske prestolnice kulture od predizbora spremenili? Če so se, prosimo, opišite spremembe ali dodatne predvidene vplive.

V primerjavi s prvo kandidacijsko fazo smo natančneje razdelali opredelitev pričakovanih dolgoročnih učinkov PI2025. Kot smo pokazali v Q2, bo program PI2025 sistematično podpiral in pospeševal izvajanje Kulture.PIKA. Uspeh PI2025 bi torej močno prispeval k uspehu strategije Kultura.PIKA. Če bosta PI2025 – in Kultura.PIKA – uspešno izvedena, lahko v istrski regiji pričakujemo naslednje dolgoročne učinke:

Kulturni učinek

Družbeni učinek

Ekonomski učinek

· Dvig

· Ljudje, ki postajajo bolj proaktivni,

· Ustvarjalnejši

kakovosti kulturne ponudbe in okrepitev mednarodnega profila regije bosta prinesla večjo ozaveščenost, zanimanje in priznanje za celotno regijo po vsej Evropi, pa tudi nova občinstva in veliko novih projektov mednarodnega sodelovanja v kulturnem sektorju.

· Participacija,

pobude od spodaj navzgor in neodvisne kulturne dejavnosti bodo postale pogostejše, kar bo spodbudilo spremembo pri upravljanju kulture, in sicer v smislu drže, ki bo manj usmerjena v nadzor.

· Sodobni,

napredni umetniški dosežki bodo regijo umestili med moderna evropska mesta oziroma somestja.

· Sistematično

in koordinirano kulturno sodelovanje med občinami in institucijami bo privedlo do skupne kulturne identitete Istre kot enotnega kulturnega prostora.

·

Pionirska vloga umetnosti in kulture pri odpiranju okoljskih razprav bo privedla do prožnosti in zelene usmerjenosti v kulturnem sektorju.

participativni in zagnani pri oblikovanju svojega kulturnega okolja, ustvarjajo nove vitalne skupnosti, ki igrajo ključno vlogo pri doseganju dobrega počutja in sreče.

· Dobro

zasnovani, visokokakovostni projekti in participativni dogodki bodo pomagali ljudem, da prepoznajo večkulturnost regije in skupno kulturno dediščino kot pomembni vrednoti in potencial za prihodnost. To bo vodilo k višji stopnji sprejemanja, solidarnosti in strpnosti

ekosistem bo spodbujal inovativnost in podjetniški duh ter s tem pomagal poživiti ekonomijo.

· Regija

z visokokakovostno kreativno industrijo je privlačen kraj za življenje in delo, odprt za investitorje v trgovino in industrijo.

Tlakovec 2020–2026: naš program za krepitev zmogljivosti Strateški cilj je nadgraditi kulturni sektor v Istri in prenašati znanje in veščine iz Evrope na lokalne kulturne akterje in ustanove. Tlakovec se odziva na potrebe nove generacije vodstvenih delavcev v kulturi. V fazi priprave na EPK smo leta 2020 že začeli izvajati ta program za spodbujanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Tlakovec je program, ki omogoča izobraževanje kulturnega sektorja v Istri (institucije, individualni akterji, skupnostni aktivisti, mladina in prostovoljci, strokovnjaki s področij komunikacije, zbiranja sredstev, razvoja občinstev, trženja in upravljanja). V obdobju od 2021 do 2026 bo Tlakovec vsako leto obravnaval teme na presečišču ustvarjalnosti in analitičnosti, ki jih navdihuje popularno dojemanje delitve človeških možganov. Srečanje Tlakovca v Piranu, foto Aleš Rosa

· Vznemirljiva,

visokokakovostna kulturna ponudba bo pritegnila nova občinstva, obiskovalce in turiste iz Slovenije, čezmejnih regij in Evrope, kar bo porajalo gospodarsko rast.

· Bolj

razsvetljen pristop k našemu okolju in naravni dediščini bo pripomogel k obnovitvi prostora, ki je prijaznejši za življenje, tako v mestih kot tudi ob morju in na podeželju.

· Pionirska vloga umetnosti in kulture

pri odpiranju okoljskih razprav bo vodila do deljene ozaveščenosti in večjega aktivizma občanov v boju proti podnebni krizi.

· Neprekinjeno

razpravljanje o aktualnih evropskih temah in sodelovanje v mednarodnih mrežah bosta pripeljala do izboljšanega razumevanja Evrope kot skupnosti deljenih vrednot, ki krepi mobilnost.

Dobro je vedeti!

Tlakovec se je začel z nizom delavnic v letu 2020 Ciljna skupina: kulturni sektor v Istri s posebnim poudarkom na projektnih koordinatorjih EPK Naše teme: Podnebna kriza in naš svet; Umetnost in ekologija; Trajnost, prožnost in kulturno načrtovanje za EPK; Razvoj občinstev; Evropska razsežnost; Trženje in komuniciranje; Oblikovati proračun projekta za EPK Vodje naših delavnic: Lučka Kajfež Bogataj (SI), Chris Baldwin (VB/BOL), Lucy Latham – Julie’s Bicycle (VB), Agata Etmanowicz (PL), Ulrich Fuchs (NE/FR), Suzana ŽiličFišer (SI), András Süli (MA)

8

9


PRISPEVEK K DOLGOROČNI STRATEGIJI

Tlakovec 2021–2026 – znanje, veščine in mreže za nasledstvo Tematski paket levo / desno*

Ciljne skupine in formati/metode

Novi strokovnjaki – razvoj projektov in produkcije LEVO: Krepitev in nadgradnja projektne ideje – domišljija, realizacija, komunikacija, evropske vrednote, prožnost (tudi v času po covidu-19). Razlika med romantiko in realizmom – kako ideja postane resničnost? DESNO: Od načrta do izvedbe – finančno načrtovanje, človeški viri in zbiranje sredstev. Produkcijski izzivi – kdo in kako?

Ciljne skupine: kulturni delavci (predstavniki institucij in posamezniki) in akterji, koordinatorji projektov, organizatorji festivalov Formati: delavnice, seminarji, študijski obiski drugih EPK in evropskih institucij

Nova občinstva – razvoj občinstev LEVO: Od preteklosti do prihodnosti – kontinuiteta kot temelj za nove izzive DESNO: Od Evrope do Istre – širše mobiliziranje občinstev

Ciljne skupine: kulturni delavci (predstavniki institucij in posamezniki) in akterji, koordinatorji projektov, organizatorji festivalov Formati: delavnice, seminarji, raziskovanje občinstev

Po letu 2025 – Kako potisniti naprej Val sprememb?

Ena od ključnih aktivnosti, ki jih opredeljuje strategija Kultura.PIKA, je vzpostavitev Skupnega telesa za kulturni razvoj (STKR), ki bo nudilo strokovno podporo kreativnim in kulturnim industrijam v regiji. STKR bo dvignil Istro na raven drugih naprednih evropskih regij. STKR bo ustanovljen kot telo, ki bo nasledilo Fundacijo PI2025 (upravo EPK). Po letu 2026 bo STKR postal gonilo novega, skupnega, prilagodljivega ustvarjalnega in kulturnega ekosistema v Istri.

Nasledstvo PI2025 bo na več ravneh koristilo vsem skupnostim in kulturnemu sektorju Istre. Umetniki, nevladne organizacije, ustanove, občinsko uradništvo, mladi in občani bodo lahko izkoristili mednarodne mreže, kulturno ponudbo in ozaveščenost, kar bo vse okrepil STKR. Gradnja okoljske in družbene prožnosti bo odskočna deska za diskurz v kulturi. Podobno bo s krepitvijo zmogljivosti in z razvojem občinstev za kulturne akterje.

STKR bo ustvarjal

povezave med usposobljenimi posamezniki, ki bodo nato prispevali k razvoju Istre s tem, da bodo:

· vzpostavljali lokalna in mednarodna sodelovanja

Nova prožnost (sreča realnost) – razvoj izvedbe LEVO: Narava, kultura in prožnost – kaj bomo pustili zanamcem? DESNO: Pogodbe, likvidnost in srebrni trak – kaj gre lahko narobe?

Po letu 2025 – Skupno telo za kulturni razvoj (STKR)

Ciljne skupine: predstavniki istrskih občin, kulturne institucije, posamezniki in akterji, organizatorji festivalov, učitelji, druge institucije (medsektorsko povezovanje) Formati: delavnice, seminarji, študijski obiski

· delili in pridobivali znanje in veščine · imeli skupno strategijo

LEVO: V projektu ni besede jaz – oblikovanje ekipe, prostovoljstvo in aktivizem DESNO: Participativni in prostovoljski pristopi pri načrtovanju in usmerjanju človeških virov

Ciljne skupine: lokalne skupnosti, šole, univerza, mladi v starosti od 14 do 25 let, upokojenci Formati: delavnice, seminarji, programi za sodelo in soustvarjanje, kampanje lokalnih skupnosti, tematski tabori, dejavnosti prostovoljcev

Novi izzivi – razvoj mladinskega in kreativnega podjetništva LEVO: Moje delo je spremeniti svet – družbeno odgovorno podjetništvo, družbene inovacije in kulturne industrije DESNO: Kaj potrebuje podjetništvo 21. stoletja? Strategija, kompetence in mednarodni pristopi.

Ciljne skupine: mladi kreativci v starosti od 14 do 25 let, šole, univerza, umetniki Formati: delavnice, usposabljanja, mentorstvo, programi izmenjav z drugimi EPK, delovna praksa (lokalno in v Evropi), poletni tabori, dejavnosti prostovoljcev

Nova avtonomija in odgovornost – razvoj nasledstva LEVO: Predstava se mora nadaljevati – načrtujmo dan po jutrišnjem DESNO: Pod pritiskom – nadaljnje spremljanje in zbiranje sredstev * „Pojmovanje levega in desnega dela možganov v pop psihologiji ne zajame njunega globokega aktivnega odnosa. Leva polobla je specializirana za izbiranje zvokov, ki tvorijo besede, in za oblikovanje stavčne skladnje (…). Desna polobla je bolj občutljiva na čustvene značilnosti jezika (...)“ Carl Zimmer, revija Discover

10

Ciljne skupine: predstavniki občin, uprava EPK, kulturne institucije in akterji v Istri, umetniki Formati: delavnice, seminarji, skupno pripravljanje strateških izvedbenih načrtov Kulture.PIKA za obdobji 2027– 28 in 2029–30

Projekt ali program / Razlog za status nasledstva Animiraj!

STKR bo namenjen

· posameznikom s področij kulture in kreativnih industrij

Novi aktivizem – razvoj participacije in prostovoljstva

Poleg tega so izbrani projekti nasledstva skladni z vizijo strategije Kultura.PIKA in njenimi cilji. STKR bo razpolagal z orodji za izvajanje teh projektov po letu 2025.

· uveljavljajočim se in tudi že uveljavljenim lastnikom podjetij

· študentom · inovatorjem v kulturi STKR bo

Trajna – Laboratorijski in regenerativni program za prihodnost, Laboratorij za ki bo temeljil na kroženju lokalnih virov. skupnostne → okoljska zavest, trajnost vire Val@Monfort

Ustvarjalno vozlišče za nove medije, prežeto z okoljskim aktivizmom, ki bo vključevalo uveljavljajoče se umetnike. Ključna komponenta za dolgoročni razvoj ustvarjalnosti. → spodbujanje ekosistema, krepitev prožnosti, mlade generacije umetnikov

Izkoreninjeni

Sklop projektov, ki inovativno zrcalijo in interpretirajo identitete, spomine in meje. Glede tega je še veliko dela, ki lahko traja tudi desetletja. → socialna kohezija, medgeneracijsko razumevanje

Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti (IMCSUU)

Novo, dolgoročno zasnovano središče, ki bo v Istro prineslo sodobno mednarodno sodelovanje. To je ključni element posodobitve in tesnejše povezanosti kulturnega življenja v Istri. → mlade generacije umetnikov

Ladja pripovedi

Medgeneracijsko in medkulturno pripovedovanje zgodb ter gledališke dejavnosti za otroke in njihove družine. → poudarek na najmlajših generacijah, medgeneracijski pristop

· profesionalno kreativno vozlišče · nudil mentorstvo javnim ustanovam, podjetjem in

nevladnim organizacijam (npr. glede financiranja, mreženja, razvoja občinstev) · skrbel za odnose in članstva v mednarodnih kulturnih in ustvarjalnih mrežah · izvajal ključne projekte iz strategije Kultura.PIKA · snoval evropske projekte ali sodeloval v njih · deloval na področju podnebne politike za kulturni sektor · razvijal kulturno mrežo/platformo širšega, čezmejnega območja Istre · gradil sinergije · postal nosilec programa za krepitev zmogljivosti Tlakovec in programov oziroma projektov nasledstva po letu 2025 (npr. Val@Monfort)

To bo edini izobraževalni program za ustvarjalnost, umetnost in posameznike s posebnimi potrebami v regiji. → socialna kohezija, mlada generacija

11


PRISPEVEK K DOLGOROČNI STRATEGIJI

Q4

Kdo izvaja evalvacijo?

Opišite svoje načrte za spremljanje in ocenjevanje učinka naziva na vaše mesto in za razširjanje rezultatov ocenjevanja.

Opredelitev uspeha – in njegovo merjenje Val sprememb bo pripeljal na novo ustvarjalno pot: k zelenemu prehodu in k preobrazbi v miselnosti ljudi, pa tudi k opolnomočenju in izdatni krepitvi zmogljivosti, tako ustvarjalcev kot občinstev.

Želimo združiti intelektualno moč kulturnega in ustvarjalnega sektorja, da bi se spopadli s podnebno krizo in okrepili zmogljivosti akterjev v kulturi. To so najpomembnejše spremembe, ki bi jih radi videli, ko smo pri načrtovanju spremljanja in evalvacije določali glavne cilje; uspeh za nas pomeni, če kvalitativna analiza rezultatov jasno pokaže, da je prišlo do razvoja. Upravljamo in blažimo okoljske učinke svojega ustvarjalnega delovanja, zmanjšujemo ekološki odtis zgradb in prireditev, mobilnosti udeležencev in postopkov nabave, pa tudi metod umetniške produkcije. Prav tako želimo v vsem umetniškem programu prepoznavati tveganja in priložnosti za ohranitev biodiverzitete in naravne dediščine. Načrtujemo, da bo PI2025 deloval kot krožni EPK in nenazadnje pokazal, kako lahko EPK uporablja kulturo kot sredstvo za “zeleno vključujočnost”. Enako pomembni se nam zdijo tudi vsi drugi dolgoročni gospodarski in socialni učinki (podroben opis v Q3); dobro dokumentiran napredek pri ključnih kazalnikih uspešnosti bo pokazal na velik prispevek PI2025 k temu, da bo Istra postala prostor veselih in skrbnih ljudi – kar je ključno v tem obdobju, ki je kritično za človeštvo. Spremljali bomo tudi doseg programa in odziv občinstev, da bi zaščitili pomembno nasledstvo naslova EPK in naših ciljev.

12

Da bi zagotovili neodvisnost in transparentnost postopka, bomo ustanovili delovno skupino za evalvacijo (DSE), ki bo oblikovala strateške smernice za vrednotenje celotnega projekta EPK. DSE bo sestavljena iz petih članov: enega predstavnika Fundacije PI2025 (ki bo deloval kot most med delovno skupino in ekipo EPK), enega predstavnika oddelkov za kulturo v občinah PIKA, enega profesorja z Univerze v Mariboru, enega strokovnjaka za zeleno problematiko, ki ga bo predlagala naša partnerska organizacija Julie’s Bicycle (VB), in enega predstavnika splošno priznane evropske raziskovalne agencije, izbrane na razpisu za posebne raziskovalne dejavnosti v času EPK. Operacionalizacijo procesa bo koordinirala Fundacija PI2025 po navodilih DSE in z vključitvijo Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in izbrane raziskovalne agencije. Po zaključku projekta EPK bo naloge spremljanja od fundacije prevzelo Skupno telo za kulturni razvoj (STKR). Pri oblikovanju naših evalvacijskih načrtov nam je pomagala tudi organizacija Culture Action Europe, ki že dolga leta deluje na področju evropskega kulturnega mreženja in ostaja potencialni partner pri izvedbi projekta. Za evalvacijo bomo namenili vsaj en odstotek celotnega načrtovanega proračuna PI2025.

Osnovni podatki, cilji in mejniki

Šesti mejnik: 2030

Upoštevati moramo, da trenutno niso na voljo nobene ustrezne, splošno razširjene raziskave v zvezi s kulturo in prebivalci regije. Vendar bomo uporabili nekatere obstoječe (turistične, demografske itd.) statistike in podatke iz posameznih raziskav, povezanih z drugimi projekti, načrtujemo pa, da bo naš prvi mejnik celovita ocena stanja za primerjalno analizo. S tem namenom smo vključili občine, javne organe, ključne partnerje in deležnike s področja kulture. Poleg tega spodbujamo vse štiri občine PIKA, naj najdejo način za izvajanje rednih raziskav med lokalnim prebivalstvom, ki bi se dotikale njegovega odnosa do socialnih, ekonomskih, okoljskih in kulturnih vprašanj, kar bi bilo nasledstvo EPK z dodano vrednostjo. Tretji mejnik: 2024

Tik pred prevzemom titule EPK – začetek izvajanja Posnetek stanja pred velikim letom Celovito zbiranje podatkov Delavnice za razširjanje Veliki V: Ali smo pripravljeni na vstop v leto EPK?

Nadaljnje dolgoročno spremljanje Merjenje dolgoročnih kulturnih, družbenih in ekonomskih učinkov Preučevanje, kako je projekt prispeval k dobrobiti in sreči Istranov Preverjanje ravni kulturne integracije občin PIKA Veliki V: Kaj je PI2025 dal Evropi – in kaj je Evropa dala Piranu in Istri?

Peti mejnik: 2026

Nadaljnje kratkoročno spremljanje Širša slika oprijemljivih rezultatov našega projekta Merjenje srednjeročnih učinkov Konferenca Končna študija razširjanja, globinska analiza programa Veliki V: Ali smo uspeli oživiti Evropski zeleni dogovor s platformami Kulturna ambasada za podnebno krizo, Izgubljeno in najdeno, Vezi in varstvo, Sol in morje?

Četrti mejnik: 2025 Drugi mejnik: 2022–2023

Vključitev in priprava Prvi mejnik: 2021

Ocena stanja in primerjalna analiza Splošno razumevanje Celovito zbiranje podatkov Izbira agencije Začetek longitudinalnih raziskav Veliki V: Kako zeleni smo v tem trenutku in kakšna je vloga umetnosti in kulture pri tem ozaveščanju?

Nenehno izpopolnjevanje Skupni razvoj raziskovalnih procesov Participativno delo s kazalniki Iskanje zabavnih načinov za zbiranje podatkov (npr. igre) Veliki V: Kaj moramo spremeniti, da bi zajahali Val sprememb?

Spremljanje v letu EPK Stalno spremljanje dogodkov Povečana uporaba pametnih metod: analiza velepodatkov, mobilno lociranje itd. Analiza medijskih vsebin in percepcije Začetek longitudinalnih raziskav Veliki V: Kako se ljudje odzivajo na naš program in na njegov doseg?

13


PRISPEVEK K DOLGOROČNI STRATEGIJI

Katere informacije – iskanje ustreznih kazalnikov Ključni kazalniki uspešnosti (KKU) nam pomagajo najti odgovore, izražajo pa tudi naše prioritete.

Na koncu projekta moramo vedeti, kako uspešni smo bili pri doseganju svojih specifičnih ciljev EPK: to sta spopadanje s podnebno krizo z umetniškega, kulturnega in skupnostnega vidika ter pomoč Evropi pri tem, da bi se preobrazila v prostor, ki je pripravljen spremeniti svoj odnos do okolja.

Razmisliti moramo tudi o splošnih (SC) in posebnih (PC) ciljih programa EPK kot pobude EU, kakor so opredeljeni v „Smernicah za samoocenjevanje mest glede rezultatov EPK“, in jih tudi povezati z dolgoročnimi socialnimi in ekonomskimi učinki, ki jih želimo doseči v okviru strategije Kultura.PIKA s pomembno pomočjo PI2025. Opiramo se tudi na splošne ugotovitve in priporočila, objavljena v dragocenih poročilih o naknadnem vrednotenju EPK. Vsi kazalniki bodo skladni z načeli SMART (kar pomeni: specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni). Uporabili bomo vse predlagane kazalnike, tukaj bomo navedli le nekaj primerov v luči naših programskih platform:

Programska platforma kku

Značilne metode

Kulturna ambasada za podnebno krizo

Pogovori v fokusnih skupinah, analiza podatkov in združevanje statistik

Višja stopnja vključenosti predstavnikov kulturnega sektorja v strateško načrtovanje mest in oblikovanje politik (SC2). Več prostorov za kulturne dialoge o naši prihodnosti (SC2).

Praksa – oblikovanje in implementacija struktur za okoljsko upravljanje, spremljanje in evalvacijo. Ti kazalniki spremljajo okoljski odtis dejavnosti epk.

· Poročila o naši okoljski učinkovitosti (podatki o vplivih na okolje in o dejavnostih, ki vplivajo nanj).

· Uporaba podatkov o porabi elektrike in plina kot podlaga ukrepov za zmanjšanje energetske porabe.

· Pridobivanje podatkov o porabi vode in uporabi naprav za varčevanje z vodo ter naprav za zbiranje deževnice.

· Uporaba energetsko učinkovite razsvetljave, svetlobnih senzorjev, časovnikov.

· Nabava električne energije po zeleni tarifi pri dobavitelju

100% zelene električne energije. strategije za upravljanje z odpadki in njihovo spremljanje, delež recikliranja, odprava plastike za enkratno uporabo. · Uporaba metod trajnostne mobilnosti in trajnostne potovalne politike pri umetnikih, zaposlenih, občinstvih. · Politika in smernice za trajnostna naročila. · Vsa programska prizorišča in lokacije poskrbijo za okoljska izhodišča, in sicer s poročanjem glede na niz okoljskih meril, ki jih bo razvilo vodstvo PI2025.

· Obstoj

Programi – kultura kot prostor, ki gosti socialno in skupnostno usmerjen pogovor, pri zasnovi vsakega projekta pa spodbuja socialno kohezijo in prožnost.

· Naraščajoče število produciranih, v program vključenih

Izgubljeno in najdeno

Večja ozaveščenost o raznolikosti evropskih kultur in njihovo spoštovanje (SC1). Naraščajoče število dejavnosti, ki poudarjajo evropske vrednote (PC1).

Ankete o stališčih, pogovori v fokusnih skupinah, analiza podatkov

Vezi in varstvo

Povečanje števila lokalnih skupnosti in lokalnih organizacij, vključenih v kulturno ponudbo (PC2). Več medsektorskega sodelovanja, ki vključuje kulturni in ustvarjalni sektor (PC3).

Pogovori v fokusnih skupinah, analiza podatkov in združevanje statistik

ali kuriranih del, ki raziskujejo okoljske teme. število plačanih umetniških oziroma ustvarjalnih priložnosti, posebej namenjenih skupinam, ki so v tem prostoru tradicionalno premalo zastopane (npr. nebelci, LGBTQ +, delavski razred itd.), za ustvarjanje del z okoljsko/podnebno tematiko. · Povečana uporaba trajnostnih produkcijskih in/ali razstavnih metod (npr. nova namembnost uporabljenih materialov, oblikovanje za ponovno uporabo in večjo učinkovitost, energetsko učinkovita odrska razsvetljava).

· Naraščajoče

Ljudje – usposabljanje in krepitev zmogljivosti deležnikov za doseganje naših skupnih okoljskih ciljev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje pri vseh kulturnih dejavnostih.

· Naraščajoče

število sodelovanj z drugimi kulturnimi organizacijami pri iskanju in izmenjavi rešitev za okoljska vprašanja. · Naraščajoče število sodelovanj z odločevalci v soseskah in mestih pri iskanju in izmenjavi rešitev za okoljska vprašanja (npr. prispevanje k lokalni politiki/strategiji). · Naraščajoče število sodelovanj z zasebnim oziroma tretjim sektorjem pri iskanju in izmenjavi rešitev za okoljska vprašanja (npr. raziskave in razvoj trajnostnega blaga, trajnostnih storitev in poslovnih modelov). · Pogostejša podpora okoljskim dejavnostim in kampanjam v naših lokalnih skupnostih. · Naraščajoče število sodelovanj med umetniki, predstavniki drugih poklicev in “zelenimi” dobavitelji po Evropi. · Kulturni delavci se zavedajo „dodane vrednosti“, ki jo vsebuje upoštevanje trajnostne okoljske naravnanosti, torej finančnih, socialnih in zaposlitvenih koristi, dviga ugleda in boljšega počutja – kar vse prinaša večja okoljska pravičnost.

Sprememba paradigme – gradnja mostov med lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi perspektivami trajnostnega razvoja ter prepoznavanje priložnosti za novo kulturno politiko in investicijske okvire, ki ustvarjajo trajno nasledstvo v mestu.

· Organi, ki odločajo o financiranju kulture, in oblikovalci

politik razumejo pomen okoljske trajnosti v kulturnem menedžmentu. · Naraščajoča uporaba digitalnih platform, ki podpirajo sodelovanje, dialog in dostopnost. · Kulturni delavci so usposobljeni za razvijanje novih veščin, kompetenc in znanj, ki udejanjajo njihov vodstveni in podjetniški potencial v povezavi z okoljskimi spremembami. · Kulturne organizacije in umetniki seznanjajo občinstva in druge deležnike s svojimi okoljskimi dejavnostmi, ozaveščajo in dokazujejo, da ima kultura vlogo vodnice družbenih sprememb.

Razširjanje rezultatov Sol in morje

Razumno povečanje nočitev izven glavne turistične sezone (PC4). Pozitivne spremembe v reprezentaciji mest/ regije na nacionalni in evropski ravni (PC4).

Metode SMART (velepodatki, mobilno lociranje), analiza medijskih vsebin

V skladu z našimi glavnimi cilji oblikujemo poseben niz kazalnikov uspešnosti, ki se nanašajo na okoljsko trajnost in na zeleni izziv, s katerim se nameravamo spoprijeti. Glede na te cilje smo opredelili štiri kategorije “zelenih kazalnikov”: 14

Da bi zagotovili prosto dostopnost izidov, jih bomo redno objavljali na spletni strani projekta in tudi v obliki plačanih objav na družbenih omrežjih, ko bo nova študija ali evalvacijsko gradivo postalo javno. To je osnoven in samoumeven, vendar ne nujno učinkovit način doseganja širokega kroga ljudi. Kar zadeva občane in državljane, bi si želeli, da doživljajo nepozabne trenutke skozi celotno obdobje EPK, zato svoje dejavnosti načrtujemo tako, da si jih bodo zapomnili in širili informacije o pozitivnih učinkih projekta EPK v naslednjih letih. Pomembno je razširjati rezultate med deležniki na

lokalni, nacionalni in tudi evropski ravni. Delavnice pred in med letom 2025 ter večja konferenca takoj po prvi naknadni evalvaciji bodo organizirane za več lokalnih, nacionalnih in evropskih predstavnikov ter deležnikov v kulturnem sektorju. Na konferenci bo potekala interaktivna diskusija o rezultatih, utemeljena na podrobni predstavitvi obdelanih podatkov. Načrtujemo tudi, da bomo predloge razvojnih načrtov, ki bodo nastali na podlagi teh podatkov in naše izkušnje EPK, predali kot nasledstvo občinam, oblikovalcem politik in drugim javnim organom. 15


Kulturna in umetniška vsebina

Q5

Naš program vključuje umetnike in kulturne prakse, ki čutijo potrebo po razvijanju svojega dela v tesnem sodelovanju z znanstveniki in multidisciplinarnimi skupinami, da bi razumeli naravo izzivov, s katerimi se srečujemo kot Slovenci in Evropejci. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska Nobelova nagrajenka za znanost na področju podnebnih sprememb, je del naše kandidaturne ekipe in je navdihovala razvoj kulturnega programa na vseh stopnjah druge prijavne faze. Podnebne spremembe so tema, ki se v severnem Jadranu odraža na svojstven način. Naša vizija usmerja pozornost na globalno podnebno krizo z umetniške in kulturne perspektive. Spodbujamo družbeni in skupnostni dialog o našem okolju, podnebni krizi in potrebi po večji socialni prožnosti in koheziji.

Podrobno opišite umetniško vizijo in strategijo za kulturni program leta, ki ste ga na kratko opisali v fazi predizbora, s pojasnilom vseh sprememb, ki so nastale v času od predizbora.

512

podpisanih Memorandumov o sodelovanju za izvajanje programa PI2025

Štiri pomembne sodobne slovenske umetnice predstavljajo spremembo v programu PI2025. Njihova umetnost spodbuja dialog, osredotočen na skupnost, socialno kohezijo in prilagodljivost. Širše evropsko sodelovanje Vzpostavili smo najširši možni spekter potrjenih evropskih partnerstev in stopili v stik z najpomembnejšimi mednarodnimi umetniki, znanstveniki, kuratorji in organizacijami, brez katerih ne bi mogli uresničiti naših projektov in načrtov.

100 41 iz več kot

iz več kot

mest

držav

90%

programov, ki so navedeni v tej kandidaturni knjigi, vključuje mednarodne partnerje

23

nekdanjih, sedanjih in prihodnjih EPK ter mest kandidatov

70

partnerjev je iz italijanskega in hrvaškega dela Istre

Naš odprti razpis Širok pogled je potekal v tesnem sodelovanju z desetinami evropskih partnerjev in je pripomogel k zlaganju delcev globalne sestavljanke podnebne krize, izhajajoč iz lokalnih pojavov. Uvideli smo, da potrebujemo mednarodni, kulturno in skupnostno obarvani diskurz ter z 16

Robertina Šebjanič in Maja Smrekar, Zvočne invazije, festival Kiblix, foto Janez Klenovšek

njim povezane ukrepe, ki zadevajo vodo (morje), vire (podtalnico), proizvodnjo hrane, mehanizme recikliranja in prilagodljivost. Rezultat so skupni projekti in partnerstva, ki vpeljujejo obetavne in vznemirljive umetniške in skupnostne pristope. Posledica govorjenja o prilagodljivosti je, da preučujemo temo meja – tako geografskih in fizičnih (zgodovinskih in sodobnih) kot tudi mentalnih (duševnih, fizioloških, čustvenih). Naš program ves čas raziskuje, kako lahko umetnost in ustvarjalnost obravnavata te meje. Poleg tega nam pandemija covid-19 ponuja še en pogled na naš odnos do narave in opozarja, da smo neizogibno, v ekološkem smislu del biologije in naravnega sveta. Naša os RE:KONCIPIRAJ (glej strani 18 in 19) je način, na katerega smo preko svojega kulturnega programa postavili te teme v središče pozornosti občinstev in skupnosti. Štiri platforme so temeljni kamen našega programa. Z njimi so povezani projekti in sklopi projektov: Kulturna ambasada za podnebno krizo, Izgubljeno in najdeno, Vezi in varstvo ter Sol in morje. Poleg tega so vsi naši projekti opredeljeni tudi na prečni osi RE:KONCIPIRAJ, sestavljeni iz šestih ključnih besed, ki nam pomagajo opisati presečišče med umetnostjo, ekologijo in občinstvi. 17


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Kulturna ambasada za podnebno krizo

Izgubljeno in najdeno

Prostor za urjenje v spremembah, ki smo si jih zamislili skupaj v mednarodnem forumu brez meja. Od Zagovorništva sprememb (forumov za spremembe in zagovorništvo) do Neformalnega mesta na otoku, ki raziskuje zasnove mest po covidu-19. Platforma vključuje tudi umetniške procese in refleksije, ki tematizirajo človekovo željo po letenju (ZračneAnimacije) in zamišljanje načinov, da bi to dosegla, ne da bi izkoriščala neobnovljive vire (Obalne zverine Thea Jansena).

Burne spremembe in politične transformacije, „izmenjave prebivalstva“, prestrukturiranje ekonomskih modelov, zapletene zgodovinske dediščine (snovne in nesnovne) ter jezikovno pretakanje in prelivanje. Ta platforma podpira razvoj projektov, ki postavljajo v ospredje sedanjo identiteto in zgodovino Istre (na Hrvaškem, v Sloveniji in v Italiji), njeno mentaliteto in jezike – dejavnike, ki so nas v preteklosti tako ločevali kot združevali. Omogočila nam bo tudi, da se bomo vprašali, kako lahko konflikte spremenimo v priložnosti za ustvarjanje novih humanističnih in državljanskih dosežkov s pomočjo kulture in umetnosti.

18

Vezi in varstvo

Če želimo, da bi spremembe, ki jih potrebujemo v Piranu in širši Evropi, vodile k večji družbeni prilagodljivosti in povezanosti, moramo vlagati v podporne človeške ekosisteme, ki priznavajo soodvisnost vseh živih bitij. Platforma se osredotoča na to, kako načrtujemo prihodnost(i) z uporabo kulturnih in umetniških orodij v multidisciplinarnih okoljih. Združuje medgeneracijske in mladinske pobude, digitalno umetnost, človeške in mednarodne mreže ter skupne družbene pobude, ki jih bodo izvajale občine.

Sol in morje

Naš odnos z naravnim svetom je porušen. Obnašamo se, kot da smo podedovali neskončno bogastvo iz preteklosti, v resnici pa si ga izposojamo od prihodnosti. Naša obalna mesta so bila v zadnjem času večkrat poplavljena in covid-19 nas je opozoril, da so naša telesa in misli neločljivo povezani z naravo. Ta platforma raziskuje načine preseganja starih, iz 20. stoletja prevzetih dualizmov pridobivanja in potrošnje, ter predlaga nove načine dela, mišljenja in čutenja v zvezi z naravo, zaledjem, plovbo, dediščino in prihodnostjo turizma, sezonsko usmerjenostjo in soljo.

PRE:GLEJ Če občinstvu nekaj pokažemo na drugačen način, to pogosto zadošča – v vsem svojem sijaju ali grozi. Takšen angažma je povabilo h gledanju, poslušanju ali čutenju z druge perspektive.

PRE:OBLIKUJ Lahko podvomimo v ekološko etiko tiste umetnosti, ki je s težkimi stroji za zemeljska dela premestila tone naravnih materialov in pustila globoke brazgotine na obličju Zemlje – toda takšni veliki posegi so občinstvu omogočili videti vzorce in vezi z naravo, ki bi sicer ostale neopažene. Nekatere naše razstave in projekti vabijo občinstvo k razmisleku o zgodovinskem razvoju etike, umetniških praksah in naravnem okolju.

RAZ:IŠČI Umetniki, ki želijo poglobiti svoje razumevanje elementov narave. Umetniki izhajajo iz znanosti: pogosto pri svojem delu uporabljajo raziskovalni pristop, ki temelji na zastavljanju vprašanj, in iščejo interdisciplinarne načine, kako deliti ali soustvariti delo z občinstvom. Občinstvo bomo spodbudili, da opazuje, kako je umetnost vpeta v ideje in le redko prihaja od nikoder.

SPET:UPORABI Umetniki, ki so zaskrbljeni zaradi tega, kako uporabljamo in zlorabljamo zemeljske vire, pogosto iščejo tudi inovacije v načinu interakcije s skupnostmi in občinstvi. Na osnovi participativnih projektov analize tal bomo povabili in spodbudili občinstvo, da prepozna ustvarjalni potencial pri ravnanju z odpadki.

PO:USTVARI Iskanje rešitev za okoljske probleme vključuje pogled na občinstva kot na deležnike in sooblikovalce prostorov in procesov. Za občinstvo, ki želi sooblikovati in soustvarjati, imamo pripravljeno ponudbo.

RE:AGIRAJ Umetnost in kultura kot neposredna politična okoljska akcija. Občinstva in udeleženci so vabljeni, da se vključijo v delo kot angažirani državljani in aktivna sila sprememb, ki jih od nas zahtevajo naša zemlja, morje in zrak, da bomo lahko delovali v okviru svojih življenj, okolij, družin in skupnosti. 19


MANAGEMENT

Q6 Opišite strukturo kulturnega programa, vključno z obsegom in raznolikostjo dejavnosti in glavnih dogodkov, ki bodo obeležili leto. Za vsakega pošljite podatke o projektnih partnerjih in načrtu proračuna.

Kulturna ambasada za podnebno krizo Trajna – Laboratorij za skupnostne vire Kako ustvariti in vzpostaviti inovativen in regenerativen kulturni program? Menimo, da je učenje skozi prakso, pri katerem sodelujejo strokovnjaki, teoretiki in lokalne skupnosti, najmodrejša pot do tega! Preizkusili bomo regenerativne načine interakcije s (poškodovanimi) krajinami v Istri. Z ustvarjalnimi rezidencami, mednarodnimi srečanji in mentorskimi dejavnostmi bomo pospeševali aktiviranje in kroženje neizkoriščenih lokalnih virov (kot so invazivne vrste in kmetijski odpadki) ter tako vpeljali nove oblike skupnostne ekonomije in prakse skrbi za zemljo. Projekt bo črpal strokovno znanje, produkcijske pristope in transformativno vizijo iz laboratorija Krater v Ljubljani ter vse to prinašal v urbane in podeželske kotičke istrske regije. Program Laboratorija za skupnostne vire tvorijo trije stebri: 1. Intenzivna srečanja: lokalne skupnosti v Istri bodo postavljene pred izziv izbranih območij z izrednimi ekološkimi razmerami in soustvarjanja regenerativnih projektnih predlogov. Spoznavanje dežele s perspektive invazivnih vrst bo potekalo preko učenja o ekologijah, zgodovinah in kulturah regije, kartiranja zanimivih krajev, povezovanja z navdihujočimi lokalnimi skupinami ali posamezniki. Organiziran bo vizionarski tabor z viharjenjem možganov, intenzivno sedemdnevno srečanje prebivalcev Istre z lokalnimi in mednarodnimi oblikovalci, arhitekti, umetniki, pravniki, aktivisti in raziskovalci. 2. Ustvarjalne rezidence: mednarodni oblikovalci, umetniki in arhitekti bodo eksperimentirali z odpadnimi materiali in si zamišljali nove priložnosti za trajnostne

mikroproizvodne linije – načrtovanje novih biomaterialov in postavitev (mikro)trgovine. 3. Razvoj mentorskih možnosti in dejavnosti mreženja za podporo nastajajočim projektom. Šola za zagonska podjetja Feral: inkubator alternativnih poslovnih modelov, svetovalni center in laboratorij za nove oblike trajnostne ekonomije – namenjen lokalnim zagonskim podjetjem in mladim na prehodu iz šolanja v zaposlitev. Regionalni sklad za podnebno krizo: lokalnim skupnostim bo dodeljeval manjše zneske nepovratnih sredstev za financiranje samoiniciativnih ekosocialnih projektov. Pravna podpora in zagovorništvo: pravna podpora projektom, zagovorništvo projektov, izračunavanje vrednosti zadružništva. Rezultat: uspešno izpeljani projekti, izračun družbenega in okoljskega vpliva projektov. Krog (Piran), urbani ekološki laboratorij KRATER (Ljubljana), deloma na spletu mednarodni oblikovalci, arhitekti, umetniki, pravniki, aktivisti in raziskovalci ter prebivalci Istre, lokalna zagonska podjetja in mladi na prehodu iz šolanja v zaposlitev PI2025; Fundacija Matera Basilicata 2019; Saša Spačal (SI), Društvo za permakulturo Slovenije (SI); prostoRož (SI); Kate Rich, Institute for Experiments with Business (VB); Community Economies Institute (AV); Servis8 (SI); Cooking Sections/Climavore (VB); člani Brave New Alps in Diverse Economies Fund (IT); Atelier Luma (FR); BC Architects (BE); Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani (SI); RaumlaborBerlin (NE); Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana (SI); MakerBay (Hong Kong); Soft Baroque (SI/VB); CommonsLab (NIZ); YO-YO (HR); MyVillages (NIZ); Rok Oblak (SI); Žilina, mesto kandidat za EPK 2026 (SK); Tampere, mesto kandidat za EPK 2026 (FIN); Hildesheim, mesto kandidat za EPK 2025 (NE); Hlohovec, mesto kandidat za EPK 2026 (SK)

Obalna zverina, foto Animaris Ader

Obalne zverine – razstava in predstavitve, Theo Jansen, Nizozemska Theo Jansen in njegove Obalne zverine se bodo pojavili na plažah, obalnih območjih in solinah. Manjše, animirane, celo izumrle Obalne zverine se bodo naselile na najlepših piranskih zgodovinskih lokacijah, ko se bo dvomesečna razstava odprla za javnost v Monfortu. Lokalna mladina in študentje bodo povabljeni, naj v času razstave ljubeče, skrbno in pozorno poskrbijo, da bodo Obalne zverine ostale žive in zdrave. Niz predavanj oziroma delavnic in obiskov šol, ki bodo prilagojeni covidu-19 in (drugim) varnostnim omejitvam, bo vodil Theo Jansen.

Leto 2024: Poudarek rezidence, ki jo bosta vodila skladatelj Pawel Romańczuk in skupina Małe Instrumenty (Poljska), bo izdelava glasbenih instrumentov iz odpadkov. Ríonach Ní Néill (Irska), kuratorka Hope it Rains / Soineann nó Doineann, enega od ključnih programov EPK Galway 2020, pa bo vodila rezidenco nadcikliranja na področju mode in oblačil.

štiri občine in Monfort (deloma na spletu) širša javnost PI2025, Theo Jansen (NIZ)

štiri občine mladi in družine PI2025; Komunala Izola-Isola (Center uporabnih predmetov, Izola); Okolje Piran, recycling company (SI); Philippe Geffroy (FR); Paweł Romańczuk (PL), Žilina, mesto kandidat za EPK 2026 (SK); Občina Milje (IT), Ríonach Ní Néill – Hope It Rains (IR)

ZračneAnimacije Triletni projekt participativne skupnostne umetnosti, v jedru katerega so tri umetniške rezidence. Sooblikovanje, nadcikliranje, skupna gradnja in izmenjava so ključne besede projekta, katerega cilj je razviti razumevanje, da smo narava in da lahko umetnost ozdravi naše ogroženo naravno okolje. Učimo se, kako iz smeti narediti zaklad, medtem ko brez teže potujemo proti prihodnosti brez odpadkov.

Leto 2025: Umetniki, ki bodo gostovali v rezidenci v letih 2023 in 2024, bodo pripravili nov participativni performans z naslovom AirAnimations.

Leto 2023: Leteče sanje – rezidenca, ki pod vodstvom Philippa Geffroya (Francija) vabi mlade k sooblikovanju in skupni gradnji velikanske vesoljske ladje z uporabo recikliranih odpadnih materialov.

20

21 Poplavljeni Galway, foto Joe Lee


MANAGEMENT

Prizemljitev ekologij – Saša Spačal, Slovenija Kaj potrebuje svet? Zgodbe o vezeh, kohabitaciji, koevoluciji, soustvarjanju. Zakaj svet potrebuje zgodbe? Da bi razvijali empatijo; da bi videli vezi, jih izkusili, občutili, zaslišali in učvrstili v vsakdanjem življenju. Nekatere vezi so preveč očitne in so zato izgubile svoj čar; druge, ki so jih na novo odkrili znanstveniki, morajo svoj čar še najti. Če čar lahko najdemo v zgodbah, kako ga potem vnesemo v znanost? Plodno področje fabuliranja in mitogeneze nam omogoča refleksijo temeljne kompleksnosti odnosov med človeškim in ne-človeškim, med umetnim in domnevno naravnim svetom. Projekt je sestavljen iz štirih segmentov. Dotikanje pokrajine: interaktivni performans z bitji, ki živijo v tleh. Intra-aktivna živa skulptura, ki nastaja v interakciji med umetnico in leglom deževnikov. Dotiki iz te interakcije se bodo preko sistema senzorjev prenesli v utripanje zvoka in animirano vizualno podobo. Dotikanje pokrajine je sprožilec soočenja z negotovostjo in s tujostjo v nas samih, da bi lahko prepoznali empatično vez, ki jo je zaradi našega kulturnega konteksta sicer težko zaznati. Mikomitologije: pripovedovanje zgodb o glivah. Serija ontogenetskih mitoloških zgodb in videoesejev. Kaj bi bilo, če bi mikroskop lahko pripovedoval zgodbe? Kaj bi povedal in kako? Kako lahko glive pomagajo ljudem razmišljati o možnostih prepletenega življenja na ruševinah kapitalizma? Posthumana večerja: performans – večerja z mikrobi, ki hranijo dele človeškega telesa in njegov mikrobiom. Občinstvu bomo postregli okusne jedi z mikrobi, katerih vlogo bomo razložili ali uprizorili s pomočjo zvočnih performansov in participativnega pristopa. Skupinski obred razkrajanja: participatorna javna skulptura. Odpadki preplavljajo metabolizem našega planeta; Zemlja ne more prebaviti njihovega presežka, vendar ta pogosto ostane neviden. Da bi odpadke naredili vidne, bomo (skupaj z več udeleženci) ustvarili svečanost, ritual, proces preobrazbe, ki vključuje razkrajanje. Monfort in industrijska okolja, deloma na spletu širša javnost Saša Spačal (SI); Eva van Rossum (NIZ); Lucas Evers, Waag (NIZ); Matic Potočnik (SI); prof. Matthias C. Rillig, Freie Universität Berlin (NE); Lina Rica (SI); mikroBIOMIK Society (EU); Art Laboratory Berlin (NE); prof. Toby Kiers, Vrije Universiteit Amsterdam (NIZ); International Hackteria Society (ŠVI); Pim Boreel (NIZ)

22

Mednarodna retrospektiva skupine OHO OHO je bila najpomembnejša slovenska neoavantgardna umetniška skupina. Vodila jo je ideja reizma, poskus, da bi se približali neantropocentričnemu svetu „rečí“, njihove dejavnosti pa so med drugim širile naše razumevanje številnih oblik sodobne umetnosti. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je OHO preoblikoval v skupnost in razvil posebno vrsto konceptualne umetnosti, katere cilj je bila vzpostavitev duhovne komunikacije. Ta velika retrospektiva bo upoštevala istrski kontekst in poudarila tiste ekološke vidike dela skupine OHO, ki so še posebej zanimivi za današnjo javnost. Projekt bo omogočil zelo pomembno in plodno sodelovanje Moderne galerije s tukajšnjimi prostori, organizacijami in institucijami. Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, galerije v Piranu in Kopru širša javnost, aktivisti, umetniki Moderna galerija / Muzej moderne umetnosti (SI); PI2025; Obalne galerije Piran (SI)

Mednarodna razstava Širok pogled PI2025 bo povabil mednarodno priznanega umetnika, poleg njega pa Nobelovega nagrajenca za znanost, da bosta skupaj kurirala razstavo o naravi podnebnih sprememb, na kateri bodo predstavljena lokalizirana, specifična gledišča umetnikov z vsega sveta. To bo podaljšanje dela, ki smo ga začeli leta 2020 z odprtim razpisom Big Picture (Širok pogled). www.piran2025.eu na spletu in Obalne galerije Piran v štirih občinah širša javnost PI2025; glej Q11.

Tomaž Šalamun, Morje, 1969, foto Arhiv Muzeja sodobne umetnosti, Ljubljana

Zagovorništvo sprememb Ta projekt, osredotočen na mlade in srednješolce, ki bodo v naslednjih petih letih prvič volili, bo spodbujal participacijo v političnih in družbenih procesih preko umetniških in kulturnih dejavnosti (gledališče zatiranih, načrtovanje scenarijev, oblikovanje in kreativno razmišljanje). Z namenom izboljšanja in prenove procesov predstavniške demokracije bomo posodobili, prilagodili in izpopolnili orodja, kot so zbori državljanov, digitalni posveti in pripravljanje participativnega proračuna. V obdobju 2025–2027 bo Evropska komisija ovrednotila Večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje 2021–2027. Hkrati bodo začeli nastajati prvi osnutki Večletnega finančnega okvira 2028–2034, ki ga bo narekoval Evropski zeleni dogovor (EZD), z jasnim ciljem, da bi se emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji v prihodnje zmanjšale za vsaj 50%. Tega izziva se nameravamo lotiti v našem programu Zagovorništvo sprememb; v njem bomo razvili in izpeljali vrsto participativnih procesov, katerih temelj bo umetnost in bodo namenjeni evalvaciji Večletnega finančnega okvira 2021– 2027 in njegovega vpliva na implementacijo EZD ter soustvarjanju Večletnega finančnega okvira 2028–2034, pri čemer bo glavni poudarek na implementaciji ciljev EZD. države članice Evropske unije državljani držav članic Evropske unije, imetniki volilne pravice in posamezniki, ki jo bodo pridobili v prihodnjih štirih letih PiNA (SI); PI2025; Fundacija Matera Basilicata 2019 (IT); Združenje Amapola (IT)

Voda – Tok zavesti: Odgovornost za vodo v 21. stoletju Piran in nemško mesto Magdeburg povezuje skupna skrb: nenavadna nihanja vodostaja. Piran trpi zaradi jesenskih poplav, medtem ko reka Laba, ki teče skozi Magdeburg, v poletnih mesecih močno presahne. Oba primera sta simptoma podnebne krize. Tandem: Voda ni zgolj ključni naravni vir, temveč pomemben del človeške identitete in gospodarski vir, povezan s proizvodnjo soli, plovbo, trgovino, ribolovom ... Moč umetnosti bi nas morala voditi do novega zavedanja o naših naravnih virih. Znanstveni podatki in raziskave, ki jih bosta zagotovila Center za okoljske raziskave Helmholtz s sedežem v Magdeburgu in Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu, bodo ustvarili trdno podlago za ukrepanje. Omrežje: Nasledstvo, ki ga bomo zapustili, je trajnostna mreža mest, kjer so spremembe vodne gladine otipljiv proces. Brez ustreznih tehnoloških in ekoloških odzivov bi bil Leeuwarden lahko pod morjem, Bodø pa se bo neizogibno soočil s posledicami naraščanja morske gladine, ki ga povzroča taljenje ledenih kap. Visokogorska območja bodo prizadeta zaradi vpliva toplejših temperatur na ledenike, ki se bodo topili in za vedno izginjali. Most: Z razstavo digitalnih umetniških del bosta mesti Piran (Val) in Magdeburg zgradili digitalni umetniški most. Piran, Magdeburg (NE), virtualni most na spletu širša javnost PI2025 in Magdeburg 2025 (NE); Društvo rečnih bark Emajogi, Tartu (EST) ; Bodø, EPK 2024 (NO); VeszprémBalaton, EPK 2023 (MA); Žilina, mesto kandidat za EPK 2026 (SVK) 23


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Izgubljeno in najdeno Forum Babilon Forum Babilon je literarni projekt, ki postavlja v središče bogato literarno dediščino Slovenije, Italije in Hrvaške ter podpira sodobno literarno produkcijo. Raziskoval bo medsebojne vplive različnih jezikov, ki sobivajo v Istri. Pisatelji, prevajalci in jezikovni strokovnjaki igrajo neprecenljivo družbeno vlogo pri gradnji mostov med jeziki in kulturami ter prenosu zgodb iz ene skupnosti v drugo; s tem negujejo medsebojno spoštovanje in razumevanje. Projekt bodo tvorili štirje neločljivo prepleteni segmenti: 1. Literarno prevajanje in založništvo: Posledice založniške krize so zelo pereče na obmejnih območjih, kjer ljudje, ki živijo le nekaj kilometrov vsaksebi, nimajo nobenih informacij o sodobni literarni produkciji, ki se dogaja tik za mejo. Forum Babilon bo tako podpiral in promoviral reprezentativno zbirko knjižnih prevodov med tremi jeziki tega območja (slovenski, italijanski, hrvaški). 2. Novo mednarodno rezidenčno prevajalsko in pisateljsko središče bo gostilo prevajalce in pisce iz različnih držav ter jim omogočalo, da bodo v spodbudnem jezikovnem okolju živeli in ustvarjali nova dela. Projekt Forum Babilon ima močno regionalno podporo. 3. Nastanek novega knjižničnega oddelka za slovanske jezike s področja nekdanje Jugoslavije v okviru koprske Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. 4. Festival Forum Babilon s predstavitvami avtorjev in knjig, javnimi branji in literarnimi diskusijami, ki bo obenem stalno zagotavljal osnovne prevajalske storitve za občane. Ta segment je nadgradnja Foruma Tomizza, uspešne čezmejne kulturne pobude, ki je po dveh desetletjih delovanja pripravljena na profesionalizacijo. Koper, Trst, hrvaška Istra in deloma splet bralci in pisci, literarni sektor Kulturni klub Koper, Irena Urbič (SI); KUD AAC Zrakogled, Gašper Malej (SI); KUD Pranger (SI); Baltski center za pisatelje in prevajalce (ŠVE); združenje Sanjam knjige u Istri (Pulj, HR); Mestna knjižnica Pulj (HR); istrska sekcija Društva hrvaških književnikov (Pulj, HR); Občina Umag (HR); Mestna knjižnica Pazin (HR); Mestna knjižnica Poreč (HR); Mestna knjižnica Umag (HR); literarna rezidenca Zvona i nari (Ližnjan, HR); Petőfi Literary Fund – pisateljska rezidenca v Pécsu (MA) 24

Forma viva (Portorož) & Meduza proti Meduzi Forma viva je edinstvena zbirka skulptur na prostem, postavljena na štirih različnih lokacijah v Sloveniji, pri čemer je poudarek na različnih materialih: kamen (Portorož), les (Kostanjevica na Krki), jeklo (Ravne na Koroškem) in beton (Maribor). Nastajati je začela v začetku šestdesetih let 20. stoletja kot iskanje idealnega ravnovesja med naravo in umetnostjo, eksperimentiranje z drugačnimi materiali in širjenje urbanih krajin. Simpoziji, ki potekajo v okviru Forme vive, že desetletja privabljajo umetnike z vsega sveta, ki v mestih puščajo svoj ustvarjalni pečat. Te zbirke skulptur na prostem ponujajo fascinanten vpogled v široko paleto umetniških plastik, ki so ključne za akademske in raziskovalne namene. Cilj pričujočega projekta je revitalizirati ta pomembni nacionalni in evropski spomenik kulturne dediščine v Piranu. Občina Piran načrtuje izrazito infrastrukturno nadgradnjo parka Forma viva kot kulturnega spomenika. Pripravila in razširila bo načrt upravljanja za zaščito kiparske zbirke in naravne krajine, ki jo obdaja (obdobje 2021–2023). Območje parka se bo razvilo in razširilo tako, da bo vključevalo tudi zgodovinsko mestno jedro Pirana (obdobje 2021–2025). 2021: Narava in umetnost – praznovanje šestdesetletnice kiparstva v okviru Forme vive 2023: Hortus conclusus – Forma viva na piranskih terasah s poudarkom na vprašanju sodobne vizualne umetnosti (kiparstva) v neposrednem stiku z naravnimi in urbanimi okolji 2025: Meduza proti Meduzi bo predstavila prenovljen koncept kiparskega parka Forma viva in bo vključevala razstave mešanih tehnik, fotografske razstave in spremljajoče prireditve za različna občinstva Medusa Mirabilia bo program za otroke in mladostnike, ki ga bo vodila kuratorka in vizualna umetnica Lorena Matic, nastajal pa bo v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, katere pedagoške dejavnosti potekajo v okviru „Desetletja oceanografije za trajnostni razvoj“ (2021–2030), ki ga je razglasila Organizacija Združenih narodov. Medusa

Magister: multimedijska razstava kuratork Sabrine Zannier (umetniško društvo Maravee) in Majde Božeglav Japelj (Obalne galerije Piran) v sodelovanju z znanstveno svetovalko Alenko Malej. Obstani kot okamenel: skulpture v morju, simpozij, ki ga koordinira Majda Božeglav Japelj. Meduza proti Meduzi: razstava na temo mita o Meduzi. Obalne galerije, Forma viva lokalno prebivalstvo, mednarodna kiparska publika, mladi in turisti Obalne galerije Piran (SI); Umetniško društvo Maravee (IT); Kulturno društvo Opera Viva (IT); Nacionalni inštitut za biologijo (SI); Univerza na Dunaju, Fakulteta za biološke vede (AV); Hampstead School of Art (VB); Isabel H. Langtry (VB), Gail Morris (SI); Maajaam MTÜ Ojaveere (EST); Občina Labin (HR); Sredozemski kiparski simpozij Labin (HR); Istrski muzej za sodobno umetnost, Pulj (HR); Mednarodni plesni svet UNESCO, grška sekcija (GR); Inštitut za kulturno dediščino Krf (GR)

Petje uspavank za naša življenja Uspavanke so najpogosteje prvi človekov stik z organiziranimi zvoki: prikličejo nežno povezanost med dojenčkom, osebo, ki zanj skrbi, in širšo skupnostjo, ter tako predstavljajo pomembno sredstvo za socializacijo ljudi. Petje uspavank za naša življenja je razdeljeno na tri segmente: Laboratorij, Predstave, Festival. Laboratorij bo razvil prakse za boljše razumevanje tega, kar potrebujemo in si želimo kot posamezniki in skupnosti. Potekalo bo tudi delo z institucijami, ki se ukvarjajo z ranljivimi skupinami: v domovih za starejše občane, hospicih, bolnišnicah, priseljenskih centrih, domovih za tujce. Predstave bodo posameznikom in skupnostim ponujale posebna srečanja s svetom profesionalne umetnosti. Festival (2025) bo povezal vse niti in vsa leta dogajanja.

Danes pa si skoraj ne predstavljamo, da bi si mladi lahko privoščili nakup lastnega stanovanja. Naval študentov in turistov še bolj zapleta stanovanjske razmere v Istri. Tako kot v večjem delu Evrope je tudi v tej regiji prišlo do strmega upada stanovanjskih priložnosti, kar je posledica desetletij zanemarjanja, pomanjkanja jasne strategije in ničnih investicij. Življenju prijazni prostori – stanovanja, vrtovi, hiše in množica javnih prostorov – so postali bojišča, kjer se lokalno prebivalstvo spopada za kakovost svojega življenja z zahtevami turističnega trga. Uprizoritve: Video instalacije in uprizoritve v različnih jezikih bodo postavljene v zapuščenih, zanemarjenih stavbah in bodo vključevale participativne, na opazovanju utemeljene prakse, pri katerih bo gledalec postal aktiven udeleženec dogajanja. Raziskovanje in zagovorništvo: Prepoznavanje praznih prostorov, primernih za bivanje, in izdelava spletnega interaktivnega zemljevida. Koper, Piran in deloma na spletu lokalno prebivalstvo, mladina Urška Bradaškja (SI); PiNA (predstavnica mreže Stanovanja za vse); Davide Del Degan (IT); Samanta Kobal (SI); Dario Marušić (HR); Sebastian Cavazza (SI); Ivan Zerbinati (IT); Mojca Fatur (SI); Vesna Tominac Matačić (HR); Lorenzo Aquaviva (IT); Maja Gal Štromar (SI); Lučka Počkaj (SI); Simon Pribac (SI); Zadruga Zadrugator (SI); Veszprém-Balaton, EPK 2023 (MA); STEALTH.unlimited (NL); MOBA Housing SCE (HR)

festival na spletu in vse štiri občine družine, otroci, raziskovalna skupnost, umetniki Katarina Juvančič (SI); Mojca Zupanič (SI); Kosovelov dom Sežana (SI); Irena Z. Tomažin (SI); Hasmik Harutyunyan (ARM); Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (SI); Karine Polwart Ltd. (VB); Orkney International Science Festival (VB); Gledališče Koper (SI); ZKD Piran (SI); SPD Rož (AV)

Mikrofestival Onstran meja Na obmejnih ozemljih Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije je večkulturnost igrala temeljno vlogo pri razvoju lokalnih identitet: meje, pa tudi tranzitna in begunska območja, so „stične površine“ med različnimi kulturnimi in jezikovnimi identitetami. Ta projekt bo opredelil tri različne poti, ki vodijo v Piran s severa (Avstrija / Italija), z juga (Hrvaška) in iz notranjosti Slovenije. Vsaka pot bo razdeljena na etape, ki bodo sovpadle z vasmi, v katerih bodo umetniki, antropologi in raziskovalci ustvarili mobilne transdisciplinarne rezidence. Lokalno prebivalstvo bo povabljeno k sodelovanju v poglobljenih raziskavah in umetniških praksah, ki se bodo izvajale v triletnem obdobju (2023–2025).

Dobrodošli doma V času obstoja Jugoslavije in v prvem desetletju po njenem razpadu v Istri skoraj ni bilo brezdomstva. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so tudi delavci z minimalnimi plačami imeli možnost, da (od)kupujejo nepremičnine po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu.

vasi ob poteh, ki vodijo do Pirana iz sosednjih držav (Avstrija, Italija), iz Buj (HR) in Buzeta (HR) skupnosti na teh lokacijah Puntozero (IT); PiNA (SI); Žilina – mesto kandidat za EPK 2026 (SVK); Center za kulturne raziskave, Etnografski muzej Bardo/Lusevera (IT); Občina Milje (IT); Občina Buje (HR); Občina Buzet (HR); Turistična organizacija 25


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Pro Loco Val Pesarina (IT); Kulturno društvo Cocula, Karnijske Alpe (IT); Mediterranean art Istra (Umag, HR); Ljudska univerza Augustin Vivoda Buzet (HR); Festum Umag (HR)

Beneški baročni orkester v Piranu leta 2020, foto Peter Litavsky

SKLOP: MUZIKA Kjer zvoki preteklih sodoben odmev

generacij

najdejo

Glasbeno vozlišče Tartini Palača Trevisini v Piranu bo postala regionalno glasbeno središče – Glasbeno vozlišče Tartini. Občina Piran je leta 2019 vzpostavila znamko DISCOVER TARTINI, katere cilj so ohranjanje, ovrednotenje, razvoj in promocija kulturne dediščine znamenitega Giuseppeja Tartinija, rojenega v Piranu leta 1692, enega najznamenitejših skladateljev in violinistov iz obdobja razsvetljenstva. Vozlišče bo gostilo tudi projekta Mednarodni glasbeni Tartini Festival in Sozvočja (glej naprej). Palača Trevisini, Piran (SI) širša publika, učenci, priznani glasbeniki in pedagogi Skupnost Italijanov Piran (SI); Državni konzervatorij Giuseppe Tartini, Trst (IT); Univerza v Padovi – Fakulteta za jezikoslovje in književnost (IT); Rimska filharmonija (IT); Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož (SI); Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (SI); Italijanska unija (HR)

26

Sozvočja – Vozlišče za svetovne glasbe v piranski palači Trevisini Tradicionalna glasba je spomin iz daljne preteklosti, odmev dežele, ki izraža raznolikost regije. Tradicionalna istrska glasba s svojo heksatonsko lestvico, ki je predmet mednarodnih raziskav, s svojimi zvočnimi posebnostmi in zgodovinskimi konotacijami si zasluži posebno mesto v svetovni glasbeni krajini. Pomembno je, da nadaljujemo delo vidnih etnomuzikologov, izvajalcev, skladateljev in društev, ki se ukvarjajo z ljudsko glasbo, in ohranjamo znanje o istrski glasbi, plesih, instrumentih in običajih ter ga vnašamo v sodobno glasbeno krajino. Oddelek za etnoglasbo novega glasbenega vozlišča v palači Trevisini bo ponujal platformo za različne dejavnosti: Izobraževanje – delavnice in redno poučevanje svetovne glasbe, poletna šola svetovne glasbe, vse v sodelovanju s priznanimi glasbeniki in glasbenimi pedagogi. Mednarodno sodelovanje – skupni glasbeni projekti in produkcije, rezidence, kurirani koncerti svetovne glasbe. Produkcija – avdio in video produkcija, glasbeni arhiv, spletne platforme, notni listi in učna gradiva s CC licenco za glasbene šole, pedagoge, glasbenike. Palača Trevisini, Piran širša javnost, učenci, priznani glasbeniki in glasbeni pedagogi Janez Dovč (SI); Znanstvenoraziskovalni center SAZU (SI); Glasbeno združenje A música portuguesa a gostar dela própria (PT); Marino Kranjac (SI); Kulturni center Kulturbahnhof Leisnig (NE); KUD Sestava (SI); Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija (SI); Goran Krmac (SI); TradInEtno Pazin (HR); ONE Music Society (SI); Bojan Cvetrežnik (SI); Dario Marušić (HR); VZW Nestas (BE); Rudi Bučar (SI); Skupnost Italijanov Santorio Santorio, Koper (SI)

Janez Dovč med nastopom, foto Peter Uhan

Mednarodni glasbeni Tartini Festival Pomembna nadgradnja tega festivala, ki slavi v Piranu rojenega skladatelja Giuseppeja Tartinija (1692–1770) – zvezdo evropskega baroka in enega najznamenitejših svetovnih skladateljev, violinskih virtuozov in pedagogov. V letih 2023 in 2024 bodo potekali mednarodno violinsko tekmovanje, mesečni koncerti, mojstrski tečaji in simpoziji. Leta 2025 se bodo na festivalu predstavili najboljši svetovni izvajalci Tartinija: Beneški baročni orkester, Giuliano Carmignola, Il Giardino Armonico, Kremerata Baltica, Gidon Kremer, Leonidas Kavakos, Salzburški komorni solisti, Nicola Benedetti, Mario Brunello, David Plantier. Sedež festivala bo v palači Trevisini; deloval bo kot razvojna platforma za talente, občinstvo in aktivno udeležbo skupnosti. V partnerstvu s PI2025 bo vzpostavil stik s šolami v lokalnem in nacionalnem okolju, z domovi za ostarele in skupnostnimi centri, pa tudi s svojim že obstoječim mednarodnim občinstvom. Mednarodni glasbeni Tartini festival bo vstopil tudi v partnerstvo s projektom Ladja pripovedi – Imerzivno gledališče za otroke s ciljem razvoja glasbe in gledališča za mlado občinstvo. Piran mednarodno glasbeno občinstvo, lokalno glasbeno občinstvo in turisti Kulturno društvo Lib-art za Tartini Festival (SI); Komorni orkester Deutsche Kammerkademie Neuss am Rhein (NE); Emilia Romagna Festival (IT); Novi komorni orkester Ferruccio Busoni (IT); Komorni orkester I Solisti Veneti (IT); Festival stare glasbe Musicae Amoeni Loci (IT); Orkester Salzburški komorni solisti (AV); Glasbeno združenje Sergio Gaggia (IT); Simfonični orkester Divertimento (FR); Združenje zgodovinskih mest Slovenije (SI); Združenje Barocco Europeo (IT); Duo Tartini (FR)

Etno Hist(e)ria site-specific Ljudska glasba, alternativno lutkovno gledališče, ulično gledališče, film, cirkus in site-specific scenografija: šest umetnostnih področij, ki jih bodo koordinirali mednarodno uveljavljeni partnerji, bo v interakciji z lokalnimi temami ustvarjalo sveža in nepričakovana srečanja na odmaknjenih lokacijah. Ustvarjalci se bodo povezali z vrtnarji, ekologi, arhitekti in kuharji, da bi nastalo edinstveno zlitje umetnosti in družabnih dogodkov. Na stičišču ljudske glasbe, uprizoritvenih umetnosti, filma, hrane in ekologije bomo organizirali prireditve za vse starosti, izobraževanja in mojstrske tečaje. Platforma temelji na skoraj dveh desetletjih izkušenj mednarodnega sitespecific festivala Plavajoči grad (2014–2020),

festivala HIST(e)RIA (2011–2013) in Etno Hist(e) ria World Orchestra (2003–2020) z mrežo 2000 umetniških in drugih strokovnih sodelavcev. zaledje istrskih občin in Krog (občina Piran) ustvarjalci, vrtnarji, ekologi, arhitekti in kuharji; širša javnost MCLU – Mednarodni center za lutkovno umetnost Koper, Matija Solce (Koper, SI); KD Matita (SI); Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog (SI); KUD Ljud (SI); Zavod Petra Pan Film (SI); Etno Cahuil (Čile); DAMU – Akademija za gledališče v Pragi (ČE); CTA – Center za gledališče in lutkarstvo, Gorica (IT); Teatr Figur Krakow (PL); Studio Damuza (ČE); Sunshine Cabaret (ČE); Umeå Unga Folkmusiker – Umeå, EPK 2014 (ŠVE); Gledališče Karzat – Festival petih cerkva, Györ (MA); Univerza v Göteborgu, Akademija za glasbo in gledališče (ŠVE); Združenje za promocijo dokumentarnega filma MakeDox (MK); Mestno lutkovno gledališče Reka (HR); Pohoda Festival (SK); Estonska univerza za biološke vede, Raziskovalni center za organsko kmetovanje, Tartu (EST); Tampere – mesto kandidat za EPK 2026 (FI)

Istrska dvorišča „Istorija“ naše regije, Istre, je zgodba o raznolikosti, razdeljenosti, skupnosti, nasilnem risanju meja, prilaščanju zemljišč, identitetnem „zaznamovanju“ in fluidnosti. To so glavne teme, na katere se bo osredotočil projekt Istrska dvorišča, pri čemer bo promoviral decentralizirana stičišča, križišča in vozlišča. Ti zunanje-notranji odprti prostori bodo delovali kot platforme za izmenjavo vednosti o istrski umetniški, kulturni in naravni dediščini na eni strani ter njeni sodobni umetnosti, obrti in proizvodnji dobrin na drugi ravni. To se bo dogajalo na Umetniških/raziskovalnih rezidencah (kamor bodo povabljeni lokalni in mednarodni strokovnjaki) in MUSELABih (eksperimentalne delavnice, seminarji, predavanja). Do leta 2025 bo v Istri, in sicer v vseh treh državah, nastalo šest Istrskih dvorišč: na Hrvaškem (Pazin in Vodnjan), v Italiji (Opčine in Milje) in v Sloveniji (Sveti Peter in Portorož). Pazin, Vodnjan (HR), Opčine, Milje (IT), Sveti Peter, Portorož (SI) širša javnost, učenci, glasbeniki in učitelji Združenje Muzofil, Portorož (SI); Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija (SI); Znanstveno-raziskovalno središče Koper (SI); Kulturno društvo Korte Izola (SI); Kulturno športno društvo SAMO Bertoki (SI); Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper (SI); Slovensko kulturno društvo Tabor (IT); Mestni muzej Pazin (HR); Občina Pazin (HR); Zveza glasbenih društev Pulj (HR); Občina Vodnjan (HR)

27


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

SKLOP: IZKORENINJENI – VSEEVROPSKE UMETNIŠKE IN ZGODOVINSKE POBUDE Pokonfliktne selitve prebivalstva; kolektivne travme, zamolčani spomini, izkoreninjenost, „lakota po spominu“ Začetek tretjega tisočletja zaznamujeta nasprotujoči si težnji: povečana globalna povezanost na eni strani in oživitev skrajnih nacionalizmov po vsem svetu na drugi strani.

Laboratorij izkoreninjenih spominov / Sklop: Izkoreninjeni Ta projekt, zasidran na križišču med humanističnimi študiji in umetniškim izražanjem, bo pod vodstvom mednarodnih strokovnjakov (s področij antropologije, dediščinskih študijev, zgodovine) in umetnikov preučeval pojave, povezane s spremembami prebivalstva, skupno dediščino, spornimi spomini in identitetami.

Nacionalizmi predstavljajo resno grožnjo za evropsko identiteto in čutenje, pa tudi za temeljne pridobitve povojne moderne družbe na globalni ravni; človekove pravice, solidarnost, empatija, celostno prizadevanje za ohranitev miru in odzivanje na podnebno krizo – vse to je v nevarnosti.

Projektne dejavnosti se bodo prepletale z umetniškimi posegi, saj bodo znanstveniki in umetniki sodelujejo v skupnih raziskavah, hkrati pa združevali metode in primerjali pristope. Rezultat: trije spletni simpoziji, dve konferenci, ena znanstvena monografija, petnajst javnih predavanj (po tri na leto).

Skrajna nacionalistična občutja pogosto izvirajo iz nesprejetih identifikacij, iz neenakosti različnih družbenih (ne nujno etničnih) skupin, kar pa je zapoznela posledica pomembnih strateških političnih odločitev v različnih povojnih obdobjih 20. stoletja – in sicer gre za spremembe prebivalstva na obmejnih območjih.

Koper, Piran in na spletu lokalno prebivalstvo (dijaki, znanstvena skupnost

Po drugi svetovni vojni so bile izvedene prisilne selitve velikega števila ljudi, s katerimi so poskušali doseči etnično homogenizacijo večkulturnih območij, „ohraniti mir in se izogniti nadaljnjim konfliktom“. Vendar se je izkazalo, da imajo takšne prakse močne in dolgotrajne posledice, saj so vplivale na občutek identitete posameznikov, ki so bili prisilno preseljeni, na njihovo navezanost na kraj in njihovo kolektivno memorijo. Odmevi prisilnih selitev imajo še vedno pomembno, a nepriznano vlogo v sodobnih družbah. Pokonfliktne selitve prebivalstva so Evropi zadale globoko rano, ki je botrovala osebnim in kolektivnim travmam, zamolčanim spominom, izkoreninjenosti in “lakoti po spominu”, vse to pa napaja utišane konflikte, ki še danes tlijo v EU. Selitve prebivalstva, in sicer v obdobju 1945–1956, so ključna značilnost novejše zgodovine Istre. Ta sklop je sestavljen iz sedmih projektov, ki združujejo akademske raziskave in performativne dejavnosti z namenom, da bi te potlačene, a še vedno obstoječe napetosti preobrazili v odprtem polju ustvarjalnosti in interakcije. Umetnost ponuja edinstven kontekst, v katerem so ti zatrti konflikti in napetosti lahko preusmerjeni v ustvarjalni dialog. Vzporedno in v medsebojnem prepletanju bodo potekale konference, predstave, razstave in druga umetniška produkcija. 28

Znak za izhod na Istrski regionalni železniški progi, foto FotoExTemporeNovigrad-Cittanova

študenti,

Zdravljenje srca / Sklop: Izkoreninjeni Zemlja čuti bolečino svojih ljudi, narava jo absorbira. Kljub temu pa so nekatere lokacije tako globoko ranjene, da potrebujejo zdraviteljske posege. Projekt Zdravljenje srca bo ponudil sklop ustvarjalno-meditativnih delavnic, umeščenih v istrsko pokrajino in namenjenih prepoznavanju krajev, ki jih je treba zdraviti z različnimi oblikami umetnosti. Marko Pogačnik (SI), svetovno znan krajinski umetnik in Unescov umetnik za mir, bo nazadnje ustvaril serijo kamnitih stebrov, ki delujejo kot akupunkturne igle, na krajih, kjer je potrebno zdravljenje ranjene pokrajine. 1. faza (2021–2024): Raziskovanje istrske pokrajine, da bi prepoznali njena ranjena mesta, obenem pa kraje vitalne, zdravilne moči. Javne delavnice bodo organizirane v različnih istrskih krajih, da jih bodo obiskovalci lahko izkusili in imeli priložnost sodelovati v umetniških procesih zdravljenja z zvokom, vizualizacijami in vajami Gajinega dotika.

odrasli),

Umetnost refleksije / Sklop: Izkoreninjeni Umetnost refleksije je raziskovalni projekt, ki temelji na umetnosti in vključuje načela umetniškega ustvarjanja v raziskovalni kontekst, da bi obravnaval vprašanja spornih identitet, zamolčanih spominov, drugosti, čutenja manjšinskosti in marginalnosti. Z razvojem empatije skozi umetniške prakse bomo raziskali lastno percepcijo sebe in svojih „drugih“. Projekt obsega pet izkustvenih seminarjev, ki bodo potekali na prostem, v istrskih naravnih parkih, kjer bodo udeleženci povabljeni na pot notranjega raziskovanja s pomočjo umetnosti. Vsako leto bo vanje vključena druga ciljna skupina. Rezultati bodo povzeti v monografskih publikacijah, pa tudi v zaključnem performativnem dogodku ali multimedijski prostorski instalaciji.

2. faza (2023–2024): Umetnik Marko Pogačnik bo opredelil kraje, ki potrebujejo globlji zdraviteljski proces, kakršnega bo omogočila umetnost litopunkture – akupunkturnega dela na določenih točkah v pokrajini.

Koprski nakupovalni center, foto Guido Stocco, Arhiv Skupnosti Italijanov Santorio Santorio Koper

Koper, Piran in na spletu lokalni in mednarodni mladi ter odrasli

3. faza (2025): V litopunkturne kamne bodo vklesani kozmogrami, nato pa bodo ti kamni postavljeni na izbrane kraje. Klesanje bo potekalo na javnih mestih. Vse dejavnosti se bodo odvijale na prostem v istrskih mestih in pokrajinah, od Kopra do Pulja in Reke.

Palimpsesti / Sklop: Izkoreninjeni Serija petih medsebojno povezanih, interaktivnih urbanih fotografskih razstav, ki bodo obenem palimpsest spominov in sprožilec za raziskovanje občutka pripadnosti neke skupnosti. Vsako leto bo organizirana razstava, razširjena s pisnimi, ustnimi ali participativno zbranimi pričevanji, ki bodo povezana s predstavljenimi podobami. V prvem letu (2022) bo na ogled razstava fotografa Dmitrija Višemirskega „Sprava za Königsberg“, ki jo bo spremljalo predavanje/ performans sociologinje Olge Sezneve. Oba bosta v Istri gostovala na rezidenci. Drugo leto (2023) bo posvečeno Liberu Pizzarellu, osrednjemu fotografu Istre v obdobju od 1930 do 1956. Njegove podobe Kopra iz časa pred letom 1945 in takoj po njem bodo predstavljene v javnem prostoru skupaj z odlomki iz literarnih del ali ustnimi pričevanji, ki jih bodo zbirali lokalni študentje. Leta 2024 bo koprski fotograf Zdenko Bombek nadgradil enega od svojih prejšnjih projektov v razstavo z naslovom „Obrazi istrskih obalnih mest“, na kateri bo predstavil diptihe portretov lokalnih prebivalcev od leta 1945 do danes („nekoč/danes“). Dopolnilo k fotografijam bodo pričevanja portretiranih, ki jih bodo zbirali študentje Univerze na Primorskem. Istega leta bo razstava „Chi partì e chi rimase“ (Kdo je odšel in kdo ostal) italijanske, prvotno istrske fotografinje Lucie Castelli razširjena z novimi motivi in predstavljena tudi v javnem prostoru. Leta 2025 bo potekala pobuda Pridi na kavo / Vieni a prendere un caffé: prebivalci štirih istrskih mest se bodo srečevali s predvojnimi prebivalci in/ali njihovimi potomci, nato pa se bodo skupaj fotografirali. Povabilo bo namenjeno tudi drugim posameznikom, ki želijo preseči jezo, žalost in nacionalistične meje, vsiljene od starejših generacij, ki so doživele „selitve prebivalstva“. Fotografije bo posnel Zdenko Bombek, razstavljene pa bodo ob koncu projekta 2025. istrska mesta in Trst dijaki, študentje, vse lokalno prebivalstvo istrskih mest in Trsta

Koper (SI), Pulj (HR), Reka (HR) in splet širša javnost in umetniki 29


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Sprehodi-spomin-pogovori / Sklop: Izkoreninjeni Med letoma 2021 in 2024 bo potekal niz spominskih sprehodov in/ali spominskih pogovorov, ki bodo obarvani interaktivno in tematsko ter namenjeni lokalnim skupnostim. Prebivalci bodo na sprehodih po domačih mestih povabljeni k izmenjavi pogledov in deljenju svojih spominov na zgradbe, kraje, pretekle dogodke, običaje in tradicije, naravne danosti itd., pa tudi na predmete, povezane s temi spomini. Podobni pogovori/sprehodi bodo potekali v Trstu in v hrvaškem delu Istre. Teme spominskih pogovorov/sprehodov bodo določene v skladu z izsledki znanstvenega projekta Laboratorij izkoreninjenih spominov. Sprehodom bodo sledile delavnice, ki jih bo izvedla organizacija Quarantasettezeroquattro, in oblikovanje „Avdio-video spominske izkušnje“ (multimedije, ki bo sodobni prostor v mestih predstavila z zgodovinskim gradivom, prepletenim s pričevanji in izvlečki iz literature). Tako opredeljene pomembne točke v treh mestih bodo kartografirane v itinerarje – „Topografije spomina“. Leta 2025 bodo vrhunci raziskave predstavljeni v obliki večje multimedijske in zvočne instalacije. Leta 2024 nas bodo obiskali partnerji iz EPK Kaunas 2022, ki bodo predstavili svoj projekt City-talking in se pridružili sprehodom. Trst in hrvaški del Istre, slovensko-avstrijsko-italijanska obmejna območja širša javnost

Spomin prihodnosti / Sklop: Izkoreninjeni Izkoreninjenost najprej odpre možnost širitve obzorja, nato pa pripravi teren za nove, prepletene korenine – s sejanjem. Tri „poglavja“ bodo tako obravnavala vprašanje izkoreninjenosti v evropskem in svetovnem merilu: sodobna družba, ki ni sposobna uravnavati večjih migracijskih tokov iz Male Azije in Afrike, se lahko veliko nauči iz manjšega, lokalnega zgodovinskega konteksta. Mesti Nürnberg in Budimpešta sta preoblikovali odnos do svojih (nevidnih) zgodovinskih manjšin v projektu „NotAnIsland“. EPK Temišvar bo predstavila projekt „Premiki ognjišč“ o migracijskih zgodbah nemške in drugih skupnosti (srbske, bolgarske, madžarske) v Romuniji, kjer bodo osebne pripovedi o migracijah in zgodovinskih dogodkih prikazane s pomočjo uprizoritvenih umetnosti, stenskih poslikav, glasbe. In nazadnje, Palestina je bila od ključnega obdobja po drugi svetovni vojni osrednji in stalni primer premeščanja prebivalstva, pa tudi izkoreninjenja in ponovne zasaditve. Londonska umetnika Larissa Sansour in Søren Lind bosta prišla v Istro na rezidenco in v naši regiji predvidoma razvila novo delo, ki bo temeljilo na konceptih spomina, futurizma in podedovanih travm. To delo bo razstavljeno med glavnim dogodkom leta 2025 skupaj z njunimi tremi deli, ki obravnavajo podobne teme: znanstvenofantastičnim filmom In Vitro, instalacijo Spomenik izgubljenemu času in filmom V prihodnosti so jedli iz najboljšega porcelana. Istra in splet širša javnost

Sejem čisto nove preteklosti / Sklop: Izkoreninjeni Preteklost je postala nezanesljiva. Ker smo zaskrbljeni glede prihodnosti, se nagibamo k zaupanju v moč spomina. Verjamemo, da našo družbo lahko izboljšata skrbno in spoštljivo zbiranje ter javno posredovanje spominov državljanov. A čeprav se sedanjost trudi vpreči v voz preteklosti, vseeno hiti naprej kot nepomemben privesek boljše prihodnosti. In natanko v tej sedanjosti se rojeva nova preteklost. Njene sadove je mogoče obrati s pomočjo navidezne fikcije: Društvo za domače raziskave (kuratorski in umetniški kolektiv s sedežem v Sloveniji) bo tako zasnovalo Sejem čisto nove preteklosti. Preko vrste intervjujev, radijskih oddaj (podkastov), javnih delavnic in rednega letnega sejma kot participativnega razstavnega dogodka se bodo razkrivali vidiki sedanjosti, ki nas ženejo k iskanju zatočišča v preteklosti.

Postfuturistični vzhodnoevropski modernizem / Sklop: Izkoreninjeni Zbirka vzhodnoevropskih sodobnih predmetov in njihovih zgodb jemlje perspektive teh območij resno, ne da bi pri tem zapadla v nostalgijo. Ta projekt lahko predstavi razlike med bivšimi socialističnimi državami vzhodne Evrope, hkrati pa osvetli njihove skupne značilnosti. Mlajšim generacijam in obiskovalcem bo pomagal razumeti našo nedavno preteklost. Projekt bo vključil študente oblikovanja in umetnike iz vse Evrope, ki bodo vzeli te vsakdanje predmete iz naše nekdanje socialistične preteklosti in jih preoblikovali tako, da bodo prilagojeni za prihodnost. Predmeti bodo zbrani v participativnem procesu. Prenovljeni predmeti bodo razstavljeni v svojih vsakdanjih okoljih v Chemnitzu, kasneje pa bodo potovali v partnerska mesta. Postfuturistični vzhodnoevropski modernizem je del programa EPK Chemnitz 2025.

Slovenija in splet širša javnost Neža Čebron Lipovec, Katja Hrobat Virloget – Univerza na Primorskem (SI); Saša Poljak Istenič, ZRC SAZU (SI); Martina Vovk, Moderna galerija (SI); Michele Baussant, CEFRES – Centre français de recherches en sciences sociales, Praga (FR, ČE); Johana Wyss, Maria Kokkinou – CEFRES (FR, ČE); Olga Sezneva – Univerza v Amsterdamu, Inštitut za družboslovne raziskave, programska skupina Sociologija kulture (NIZ); Catherine Perron, Sciences Po – CERI (FR); Mila Orlić, Univerza na Reki (HR); Jasna Čapo, Inštitut za etnologijo in folkloristiko (HR); Beata Halicka – Univerza Adama Mickiewicza v Poznanu, Fakulteta za zgodovino, Inštitut za vzhodne študije (PL); Janine Schemmer, Univerza Alpe Adria (AV); Aleksandra Schuller (SI); Marko Pogačnik (SI); Združenje Quarantasettezeroquattro (IT); Kaunas, EPK 2022 (LI); Alenka Pirman, Jani Pirnat, Damijan Kracina – Društvo za domače raziskave (SI); Nürnberg, mesto kandidat za EPK 2025 (NE); Larissa Sansour, Søren Lind (VB); Temišvar, EPK 2023 (RO); Tampere, mesto kandidat za EPK 2026 (FI); Žilina, mesto kandidat za EPK 2026 (SK); Dmitrij Višemirski (RU/NE); Lucia Castelli (IT); Zdenko Bombek (SI); Ljiljana Vukašinović (HR/SI); Humanistično društvo Histria (SI); Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper (SI); Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran (SI); Univerza v Celovcu – Inštitut za analize v kulturi (AV); European Cornel, Reka (HR); Društvo Bez granica, Reka (HR); CRAF, Lestans (IT); družina Pizzarello, upravičenci koprskega mestnega fotoarhiva od leta 1945 (IT)

Chemnitz (NE), Reka (HR), Piran, Koper širša javnost Chemnitz 2025; PI2025; Klub Solitaer e.V., Chemnitz (NE); Univerza na Reki – DeltaLab (HR); Novi Sad, EPK 2021/22 (RS); Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper (SI)

Sodobna upravna stavba v Kopru, arhitekt Edo Mihevc in Invest biro, 1967, foto Marco Citron, Arhiv Skupnosti Italijanov Istrska regionalna železniška proga med Slovenijo in Hrvaško, foto FotoExTemporeNovigrad-Cittanova

30

Santorio Santorio Koper

31


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

SKLOP: URBANA AKUPUNKTURA Projekti in pobude manjšega obsega, ki od spodaj navzgor spodbujajo vključevanje skupnosti in vabijo občane, naj postanejo aktivni soudeleženci pri preoblikovanju javnih prostorov. Arhitektura prostega časa / Sklop: Urbana akupunktura Modernistično arhitekturno dediščino štirih istrskih občin zaznamujejo predvsem zgradbe, zasnovane za preživljanje prostega časa in množični turizem. Velika preobrazba družbene in urbane strukture se je zgodila, ko so priseljenci v mesta, delavci iz nekdanjih jugoslovanskih republik, postali nova delovna sila tovarne motornih koles Tomos (1954), Luke Koper (1957) in podjetja za predelavo rib Delamaris (1959). Zadnji urbanistični načrt za vso slovensko obalo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predlagal arhitekt Edo Mihevc. Razvil je urbano paradigmo, stanovanjsko stolpnico kot simbol socialističnega delavskega razreda, ki predstavlja tipičen primer urbane modernizacije. Ker je sredozemsko podnebje idealno za nastanitev delavcev, ki preživljajo svoj prosti čas, so se ob obali začele pojavljati stavbe, zasnovane s tem namenom (hoteli, zdravilišča in druge strukture množičnega turizma). Ta projekt preučuje naravo te zapuščine, njene ekvivalente po nekdanji socialistični Evropi in način, kako preobrazba v zadnjih tridesetih letih osvetljuje spreminjajoče se vzorce vedenja, vrednote in prepričanja. Plod projekta bosta večja javna razstava in stalni digitalni arhiv: oboje bo promoviralo novo vsebinsko raznolikost, bivanje in razumevanje mest preko začasne uporabe prostorov ter spodbujalo nove oblike razmišljanja o urbanosti in nove manifestacije družbene solidarnosti, posebej v težkih časih pandemije covid-19. Neformalno mesto na otoku / Sklop: Urbana akupunktura Akcijsko-raziskovalna analiza trenutnega urbanističnega načrtovanja v Kopru, ki bo potekala preko intervjujev z različnimi deležniki in odprtih javnih razprav, izvedeno pa bo tudi spremljanje rezultatov. Eden od ciljev teh intenzivnih pogovorov je (iz)najti skupen jezik – novo besedišče, s katerim bi prebivalci, uporabniki in politiki govorili o svojih javnih prostorih. Rezultati bodo v času ustvarjanja besedišča razširjeni preko brošur in spletne strani, ob zaključku projekta pa bo objavljena knjiga z njihovimi povzetki. Cilj projekta je tudi 32

opredeliti model za ekološke pobude, ki jih vodi skupnost, začenši s projektom rekuperacije vode, ki ga bo na specifičnih lokacijah izpeljala umetnica Marjetica Potrč. Začasno utopično / Sklop: Urbana akupunktura Inventurna analiza sodobne dediščine arhitekture prostega časa na slovenski obali , ki jo bodo izvedli študentje in profesorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Projekt, ki ga bosta vodila prof. Miha Dešman in prof. Vlatka Ljubanović, bo privedel do izdelave digitalne baze podatkov o tej arhitekturni dediščini. Rezultate bodo razširjali v okviru globalne skupnosti Architectuul. Raziskovanje, preučevanje, opredelitev vsebine in preostalih sodobnih stavb (vzetih iz kataloga za kartiranje) za začasno uporabo bodo izpeljali v sodelovanju s KUD C3 in partnerji. Določitev strategij za spekulativno oblikovanje bo potekala na študentskem seminarju in delavnicah pri prof. Barbari Predan (ALUO); del projekta bo tudi ustvarjanje participativnega procesa, v katerega bi se vključili različni deležniki in prebivalci, za opredelitev načinov novega življenja v mestih, ki bi bili odporni na covid-19. Gre za vzpostavljanje vsebine za novo mestno urbanost, ustvarjanje skupnih prostorov v triletnem procesu sodelovanja z mednarodno poletno šolo Holis. KUD C3 (Avtomatik Delovišče), Koper (SI); Marjetica Potrč (SI); Architectuul (EST) – Christian Burkhard (glavni urednik), Boštjan Bugarič (urednik); Avtomatik Delovišče – Mateja Filipič (krajinska arhitektka, oblikovalka), Martin Valinger (arhitekt, doktorski študent) (SI); Domen Grögl (fotograf) (SI); dr. Barbara Predan (oblikovalka, teoretičarka) – ALUO Ljubljana (SI); Društvo Pekinpah (SI); prof. Miha Dešman, Vlatka Ljubanović (arhitekta, predavatelja) – Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani (SI); dr. Michala Lipkova (oblikovalka) (SK), Maxim Dedushkov (oblikovalec, ekonomist) – Poletna šola Holis (MA); Toni Bračanov (novinar) – Neodvisni obalni radio NOR, Koper (SI); Ula Schneider, Soho in Ottakring, Dunaj (AV); dr. Igor Kovačević, Center za srednjeevropsko arhitekturo MOBA (ČE); dr. Viltė Migonytė – Petrulienė, Kaunas, EPK 2022 (LIT); Bekim Ramku, Kosovska fundacija za arhitekturo, Priština (KO); Matevž Čelik, platforma Future Architecture, MAO, Ljubljana (SI)

Zapuščina slabe banke / Sklop: Urbana arhitektura Leta 2007 je v ZDA izbruhnila finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu in se razvila v eno najhujših svetovnih finančnih in ekonomskih kriz v zgodovini moderne družbe. Leta 2008 so skoraj vse gospodarsko razvite države, vključno s Slovenijo, zabeležile upad gospodarske dejavnosti in blaginje prebivalstva, naraščajočo brezposelnost in propade bank. Evropska unija je doživela težko dolžniško krizo, saj so se razmerja ekonomske moči med razvitimi državami in državami v razvoju spremenila. Projekt bo preučil družbene in prostorske učinke svetovne finančne krize v štirih istrskih občinah. Osredotočil se bo na nepremičnine, ki so bile (in so večinoma še) v lasti slabih bank v Slovenskem Primorju, kritično analiziral in ovrednotil več študij primerov, ki bodo podale različne perspektive za razumevanje učinkov slabih bank.

skupnostjo, ki bo vključeval družabne dogodke, razstave, glasbene nastope, predavanja, okrogle mize. Slovenija, splet lokalna družba; strokovnjaki za urbano načrtovanje, revitalizacijo mest in kulturno regeneracijo; strokovnjaki za kreativno ekonomijo; strokovnjaki za razvojne študije; zaposleni v javni upravi Tina Cotič (arhitektka), Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Oddelek za vizualne umetnosti in oblikovanje (SI); izr. prof. dr. Matjaž Uršič (urbani sociolog), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo (SI); Daniel Novaković, vodja fotografov, Slovenska tiskovna agencija (SI); Atelie 3 (BOL); Ateliermob – Arquitectura, Design e Urbanismo Lda. (POR); SP(R)INT STUDIO (IS)

Projekt bo dvodelen: 1. del (od 2021 do 2024): Raziskave (kartiranje, analiza konteksta itd.), ki bodo izvedene na različnih lokacijah: v Plovdivu oziroma Sofiji, Lizboni in Reykjavíku ter v štirih slovenskih istrskih občinah. Rezultati bodo objavljeni v indeksiranih znanstvenih revijah (npr. indeks SCOPUS, MBI itd.); zbrani material bo uporabljen kot osnova za filmsko produkcijo in druge umetniške dejavnosti. 2. del (od 2023 do 2025): Kulturna in umetniška produkcija Dokumentarec: posnet v sodelovanju z lokalnimi umetniki in študenti oddelka za vizualne umetnosti in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Film bo prosto dostopen na spletu. Poleg tega bo prijavljen na festivale in predvajan na različnih urbanih lokacijah v štirih istrskih občinah. Ročno oblazinjenje: Leti 2023 in 2024. Izdelava ročno tkane tapiserije velikega formata, ki bo simbolizirala in povzemala ugotovitve raziskav. Podarili jo bomo eni od umetniških ustanov za njeno stalno zbirko. Izvajanje akupunkture: Leto 2025 – izvedba treh „urbanih akupunktur“, kreativnih urbanih intervencij, ki bodo organizirane in oblikovane glede na rezultate raziskovalnih dejavnosti projekta. DUTB – Ambasada slabe banke: Leto 2025 – platforma za predstavitev avdiovizualnih vsebin, odprt prostor za dialog z lokalno

Slaba vlada, slaba banka: grafit v Portorožu, foto Alma Glumac

33


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Vezi in varstvo

Val@Monfort Imerzivni (potopitveni) novomedijski center Val bo imel sedež v nekdanjem skladišču soli Monfort in bo deloval kot produkcijsko središče, ki bo omogočalo razstave, projekcije in performanse, obenem pa kot tehnološko vozlišče za različne umetniške dejavnosti na prostem. Center bo modularen, mobilen in prilagodljiv in kot tak v uporabi za izvedbo orkestriranih gverilskih umetniških intervencij večjega obsega (okoljski umetniški aktivizem, laserske projekcije na industrijsko infrastrukturo, spomenike, mestne zgradbe, naravne artefakte), velikih in majhnih instalacij in performansov ter za gostiteljstvo „Mobilnega Monforta“ na različnih festivalih, ki niso novomedijski, na primer festivalih klasične, etno in težkometalne glasbe. Umetnost bomo – v tesnem sodelovanju z znanstveniki in raziskovalnimi institucijami, s športnim, razvedrilnim in industrijskim sektorjem – uporabljali za raztapljanje ideoloških meja in si skupaj prizadevali za dvig ekološke ozaveščenosti o morju. Da bi ustvarili nova občinstva in dosegli obstoječa občinstva po Evropi, načrtujemo mednarodno sodelovanje (umetniške rezidence in predstavitve na partnerskih festivalih) in izkoriščanje imerzivnih dejavnikov, s katerimi bomo nagovorili širše občinstvo. Zavzemamo se za širitev novomedijske scene v Sloveniji, ki je pretežno konceptualna in hermetično zaprta ter ne dosega širšega občinstva. Veliko je uveljavljajočih se umetnikov, ki potrebujejo institucije, da bi jih podprle pri doseganju večje prepoznavnosti. Dejavnosti centra bodo razdeljene v osem kategorij: 1. orkestrirane gverilske umetniške intervencije večjega obsega; 2. raztapljanje medkulturnih meja / izstop iz cone udobja; 3. raztapljanje medsektorskih meja (ustvarjanje umetniških del v sodelovanju med umetniki in športniki / ribiči / znanstveniki); 4. raztapljanje meja med vrstami (ustvarjanje umetniških del v sodelovanju med umetniki in drugimi vrstami, vključno s sistemi umetne inteligence in roboti); 5. izobraževanje, delavnice, predavanja, priložnostne predstavitve del v nastajanju, 34

Primorski poletni festival Eden najstarejših kulturnih projektov v regiji se bo lotil svoje korenite nadgradnje in se tako odzval na zahteve sodobnega občinstva. Novi štiriletni načrt je zasnovan v koncentričnih krogih, ki predstavljajo leta in geografska območja. Vsako leto bomo festival posvetili drugi evropski regiji in vzpostavili sodelovanje z različnimi mesti v njej.

diskusije, seminarji; 6. čezmejno sodelovanje; 7. produkcija novih del / uporaba Monforta kot studia; 8. festival New Wave 2025. Vključene tematike: 1. Zgodbe z morja: od fitoplanktona do podnebnih sprememb; netrajnostni ribolov; mikroplastika; spremembe v vedenju morskih bitij – meduz, školjk itd.; 2. Zgodbe s kopnega: onesnaževanje zraka; klimatske spremembe; gradbeni projekti, ki so nevarni za okolje; ribiški in živilski sektor; tovarne, ki zastrupljajo pitno vodo; težka industrija v Tržaškem zalivu itd. Val@Monfort bo nasledstveni projekt PI2025. Koordinator projekta Val, Tadej Droljc, je sodeloval s številnimi imerzivnimi novomedijskimi prizorišči, tako fiksnimi kot mobilnimi. Je umetnik in inženir s strokovnim znanjem na področju oblikovanja programskih orodij za ustvarjanje imerzivnih novomedijskih vsebin in njihove kreativne uporabe. Monfort (Piran) in splet novo občinstvo za kulturo PI2025; Gledališka skupina 14 Lieux, Montreal (KAN); Ars Electronica Linz GmbH (AV); PiNA (SI); Kulturna zadruga AUAUFEIOMAU (PT); Stichting AVnode (NIZ); Bienal NEMO (FR); Center urbane kulture Kino Šiška (SI); Cryptic Glasgow (VB); Flyer New Media (IT); Gabriela Prochazka (ČE); gnration (PT); Ida Hiršenfelder (SI); Center za superračunalnike in mreže Poznan pri Inštitutu za bioorgansko kemijo Poljske akademije znanosti (POL); Izland (SI); Joanie Lemercier (BE); Juliette Bibasse (FR); KD Matita (SI); KD Priden Možic, Festival Kamfest (SI); Center za digitalno umetnost, Kunstkraftwerk Leipzig (NE); Le Centquatre-Paris (FR); Festival L.E.V. (ŠP); Lunchmeat (ČE); Festival MakeDox (MK); Nacionalni inštitut za biologijo (SI); Nicolas Bernier (KAN); Ouchhh (TUR); Push 1 stop (KAN); Robertina Šebjanič (SI); kolektiv Stran 22 (SI); Konzorcij Osmo/za (SI); Univerza v Huddersfieldu (VB); Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje (SI); Braga, Evropska prestolnica mladih 2012 (PT); Estonski literarni muzej, Tartu (EST); Aparaaditehas, Tartu (EST); Tampere, mesto kandidat za EPK 2026 (FIN); Univerza na Reki (HR); Žilina, mesto kandidat za EPK 2026 (SK)

Luknja, foto Tadej Droljc

Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper Val nove sodobne glasbe bo preplavil prepoznavne lokacije. Prenovljen festival naj bi zapolnil vrzeli v lokalni glasbeni pokrajini s plejado vseevropskih sodelovanj. Od glasbene produkcije do nastopov – s poudarkom na mlajših generacijah. Leti 2022 in 2024: Petdnevni festival, ki se bo dogajal na najvidnejših prizoriščih (cerkev sv. Frančiška, Titov trg) in v glavnih kulturnih ustanovah (Pokrajinski muzej Koper, Glasbena šola Koper) v Kopru. V sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije. Leto 2025: Iz enega semena vzcveti življenje – posebna izdaja festivala v okviru EPK. Tedenski festival sodobne glasbe, ki bo potekal v industrijskih prostorih Luke Koper. Na njem bodo sodelovali katalonsko-španski ansambel La fura dels baus, pariški eksperimentalni studio IRCAM in Center za računalniško zvočno produkcijo iz Padove. Nastajala bo izvirna elektronska glasba, ki jo je navdihnil Giuseppe Tartini, veliki piranski baročni skladatelj. V mladinski sekciji bodo nastopili učenci glasbenih šol iz Kopra in Białystoka, vseevropski orkester mladih (projekt Glasba, most med narodi združenja No.Vi.Art). Načrtovane so tudi izmenjave Erasmus z graškim konzervatorijem. Koper študenti iz Italije, Španije, Romunije, Slovenije in vseh držav nekdanje Jugoslavije; glasbeni navdušenci vseh generacij Društvo prijateljev glasbe Koper (SI); Fundacija Ernst von Siemens (ŠVI); La Fura dels Baus (ŠP); Orkester Slovenske filharmonije (SI); Center za glasbene raziskave CRM, Rim (IT); No.Vi.Art (No Violence Arts), Forlì-Cesena (IT); Orkiestra Muzyki Nowey, Bytom (POL); Glasbeno društvo Neofonía (SI); Zagrebški komorni orkester (HR); Klangforum Wien (AV)

Leto 2022: Exodus raziskuje občutek pripadnosti neki razdrobljeni regiji in njenim najpomembnejšim mestom (Benetke, Trst, Koper, Pulj, Reka), ki se še vedno spopadajo s preteklimi travmami in kontroverznimi nacionalnimi narativi. Exodus bo povezan z zgodovino severnega Jadrana, nastal bo v koprodukciji s Stalnim gledališčem iz Veneta (IT). Leto 2023: Od kod (si) iz YU? Z razpadom nekdanje Jugoslavije je izginil tudi občutek ukoreninjenosti njenih državljanov. Travmo, ki jo navadno doživljamo individualno (in jo pogosto zdravimo zaupno, v izolaciji), je treba obravnavati tudi v širšem kontekstu, upoštevajoč posameznikove socialne in ekonomske odnose. Številne travme, ki so ostale po padcu Jugoslavije, so ljudem odvzele občutek pripadnosti. Od kod (si) iz YU? bo ponudil prostor za odprto izražanje teh občutkov, da bi olajšal procese celjenja ran. Leto 2024: MittelEuropa – iluzija? Téma je povezana z zgodovino Srednje Evrope. Kaj pomeni Mitteleuropa? Gre zgolj za geografsko območje nekdanjega avstro-ogrskega imperija? Kakšna je pripoved regije, ki jo je razdrobila zgodovina in se še vedno sooča s toliko socialnimi, političnimi in gospodarskimi izzivi? Leto 2025: Evropa je morje. Téma je povezana z migracijami v sredozemskem prostoru. Leto EPK bo slavilo morske povezave med obalnimi mesti, sredozemskimi prestolnicami in novima migracijskima točkama, Lampeduso in Lesbosom. Evropa je morje poudarja trajnostni razvoj in „zelene rešitve“ za Sredozemlje. zunanji prostori širša javnost Društvo Primorski poletni festival (SI); SSG Trst (IT); Univerzitetni center za gledališče CUT, Trst (IT); Qendra Multimedia, Priština (KO); Kulturno in glasbeno združenje Lipadusa, Lampedusa (IT); RedPlexus, Marseille (FR); Veszprém-Balaton, EPK 2023 (MA); Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo, Dunaj (AV); Novi Sad, EPK 2021/22 (RS); Gledališče Novi Sad (RS); Temišvar, EPK 2021 (RO); Zsolnay, upravljanje z dediščino d.o.o., Pécs (MA)

35


MANAGEMENT

CineIstra Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema je uveljavljen in splošno priznan mednarodni dogodek, posvečen svetovnemu umetniškemu filmu, s poudarkom na klasični in sodobni evropski kinematografiji. Po šestnajstih letih delovanja festival načrtuje, da se bo od leta 2021 naprej postopoma razširil in dosegel vrhunec z zrelo, mednarodno kurirano izkušnjo virtualnega kina za splošno občinstvo. Filmi za spremembe: mednarodni festival dokumentarnega filma in Forum Vpogled. Filmi za spremembe želijo navdihniti splošno občinstvo za razmislek o človeškem stanju, obenem pa uporabljajo moč dokumentarnosti za kritično meddisciplinarno akademsko razmišljanje o našem odnosu do okolja, ki nas obdaja. Edu-filmi, ki povezujejo regijo: strukturirana filmska vzgoja za otroke in mladostnike. Filmski izobraževalni program: izbrani filmi za različne starostne skupine. Otroci bodo povabljeni, naj si vsako leto ogledajo štiri do pet izbranih filmov; izbor bo vključeval slovenske, italijanske in hrvaške filme, ki bodo gradili, krepili in ohranjali regionalno kulturno povezanost med mlajšimi generacijami. Vsi filmi bodo podnaslovljeni – ne sinhronizirani –, kar bo pospešilo tudi povezovanje preko jezika. Ker je leta 2019 filmska vzgoja vstopila v slovenske osnovne šole kot izbirni predmet, obstaja interes, zlasti med usposobljenimi učitelji, da bi takšno pobudo razvijali, jo razširili in povezali z izbranimi šolami v Furlaniji Julijski krajini in Istri. Filmski festival za otroke: pravi filmski festival za otroke z izborom kakovostne filmske produkcije. Protagonist festivala bo mladina. Kulturna vozlišča – zaledje: kulturne točke v naravi, gozdu, ob reki v notranjosti Istre. Kulturna vozlišča bodo nadgrajevala projekt Filmi v gibanju (leta 2020 sofinanciran iz programa MEDIA Ustvarjalne Evrope) in ustvarjala kulturna središča v lokalnih skupnostih, kjer se bo film prepletal z drugimi umetniškimi področji (glasba, literatura, uprizoritvene umetnosti itd.). Projekt vključuje filmske dogodke, organizirane na istrskem podeželju (Slovenija in Hrvaška) v sodelovanju s Postajo Topolovo (IT). podeželje in zaledje (Slovenija, Hrvaška) domači in mednarodni študentje ter raziskovalci s področij umetnosti, humanistike, družboslovja, naravoslovja; učitelji in pedagogi; domači filmski navdušenci, obiskovalci iz tujine Zavod za razvijanje filmske kulture Otok (SI); Motovun Film Festival (HR); A Bao A Qu, Barcelona (ŠP); Doc Alliance Films (ČE); Art kino mreža – Filmska osnovna 36

šola (SI); Združenje Topolò-Topoluove (IT); Fundacija Italijanska kinoteka (IT); Mednarodna akademija za film, Bologna (IT); Live Cinema UK (VB); Evropska filmska akademija, EFA Productions (NE); Združenje Alpe Adria Cinema – Trieste Film Festival (IT); Mestna knjižnica Poreč (HR); Občina Poreč (HR); Javni zavod Pula Film Festival (HR)

Več kot glas Več kot glas postavlja v središče človeški glas, dobro počutje, ustvarjalnost, zdravljenje z ustvarjalnostjo in skupnost. Projekt odpira prostor za obetajoče pevce in vokalni festival, za umetniški oddih in redne delavnice za povezovanje s sabo in z drugimi. Več kot glas ustvarja priložnosti za srečevanje ljudi in raziskovanje komunikacije, empatije, ranljivosti/izpostavljenosti, prisotnosti in odprtosti, poguma za delanje napak in krepitve samozavesti prek vokalnega izražanja, nastopanja in improvizacije. Projekt vodi priznana in nagrajevana vokalistka Emilia Martensson, izvajali ga bodo profesionalni glasbeniki iz vse Evrope. V projekt Več kot glas bo vključen tudi program Bistveno za življenje, ki bo izobraževal umetnike o podnebni krizi s ciljem, da bi ustvarjali nova dela, namenjena živim nastopom in izobraževanju. Leta 2025 bo Več kot glas velik mednarodni praznik petja. Emilia Martensson (ŠVE / SI / VB); Janez Dovč (SI); Marina Martensson (SI); Musikcentrum Öst, Stockholm (ŠVE); Irena Preda (SI); Matthew Robinson (VB); Anja Brenko, Yoga room (SI)

Radikalni impro vrh V istrski regiji je zelo malo možnosti za izvajanje nekonvencionalne glasbe. Radikalni impro vrh bo orodje za združevanje glasbenikov pri raziskovanju novih obzorij, za vzpostavljanje odnosov, opolnomočenje posameznikov za ustvarjanje glasbe, za povrnitev in oživitev urbanih javnih prostorov. Bo tudi platforma za aktivizem: obravnaval bo probleme kulturne infrastrukture in razvijal pripovedi, ki povezujejo posameznike preko nacionalnih meja. Začel se bo z manjšimi pop-up dogodki, ki se bodo odvijali v neuporabljenih in zapuščenih zgradbah v Istri štirikrat na leto. Vsa srečanja bodo posneta, digitalizirana in prosto dostopna na spletu. spletno in radijsko predvajanje, zapuščene zgradbe v Istri mladi, ki jih zanimajo glasbena produkcija in digitalne tehnologije Luka Bevk, kulturolog (SI); Radio Študent (SI); Utkur Timur Tavil (NE); Tomi Okretič (SI); Teja Viler (SI); Leni Bržan (SI); Jaka Berger (SI); Anja Tedeško (NE

Gledališče, foto Marko Strle

Animiraj! Animiraj! je nacionalni raziskovalni projekt, izhajajoč iz prakse in osredotočen na ustvarjalnost, umetnost ter izobraževanje oseb s posebnimi potrebami. Njegovo k inkluzivnosti naravnano vsebino je razvil CKSG – Center za komunikacijo, sluh in govor iz Portoroža. Šola v kulturi bo prvi vseslovenski raziskovalni program, osredotočen na ustvarjalnost in umetnost v izobraževanju na področju posebnih potreb. Center CKSG bo med letoma 2021 in 2025 trikrat letno gostila skupine mladih z drugih slovenskih šol za otroke s posebnimi potrebami, ki bodo vključeni v kulturne prireditve, razstave, delavnice in srečanja s kulturniki. Cilj je ustvariti obsežno študijo primera, s katero bi spodbudili razmislek in razpravo o oblikovanju učnega načrta za slovensko javno šolstvo. Želimo usmerjati in predložiti nadaljnjo študijo pod vodstvom izbrane skupine mednarodnih raziskovalcev. Rezultate študije bomo predstavili Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS s ciljem, da bi bili vključeni v nacionalni kurikulum. Motivacija za projekt ArtDOWNUP je predvsem oblikovati veliko, vključujočo skupnost posameznikov s posebnimi potrebami in vseh tistih, ki bi radi izrazili svojo ustvarjalnost s slikanjem in modeliranjem gline. Po zaslugi izkušnje EPK se bo projekt razvijal in širil z novimi umetniškimi področji. K vodenju delavnic o videu, fotografiji in multimedijskih umetniških instalacijah za lokalne in mednarodne študente bomo povabili mednarodne medijske umetnike.

ArtDOWNUP, foto Ubald Trnkoczy

Glavni vzgib za Inkluzivno gledališče je zlasti želja po predstavitvi dobro razvite prakse iz držav EU, ki jo je treba v slovensko izobraževalno realnost še integrirati in se zanjo zavzemati. Med letoma 2021 in 2025 bo center CKSG povabil umetniške skupine posameznikov s posebnimi potrebami iz različnih držav, da bodo organizirali delavnice in predstavili svojo umetniško produkcijo širši publiki. Štiri gledališke skupine iz treh držav EU, ki delujejo na področju inkluzivne umetnosti, bodo v letu EPK prikazale svoje izbrane produkcije. Pred letom 2025 bosta poljska gledališka skupina Teatr Chorea in irska gledališka skupina Blue Teapot organizirali izobraževalne delavnice za profesionalce in ljubitelje. Posebej umetnost: Simpozij in poročilo bo vrhunec projekta, njegov zaključek, hkrati pa tudi nov začetek za CKSG Portorož. Na simpoziju, ki bo organiziran novembra 2025, bodo potekala predavanja o izobraževanju, umetnosti in inkluziji ter o pomenu vzdrževanja prostora za večplastno populacijo izjemnih ljudi in njihovo ukvarjanje z umetniškimi dejavnostmi. Povabili bomo vse naše glavne partnerje. Portorož lokalni in mednarodni učenci s posebnimi potrebami, ljubitelji umetnosti, kreativci CKSG – Center za korekcijo sluha in govora Portorož; Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (SI); Obalne galerije Piran (SI); Naravni park Sečoveljske soline (SI); Teatr Chorea (PL); Blue Teapot Theatre Company, Galway (IR), Fundacija Teatr 21 (PL); Združenje Teatro Patologico (IT); Fakulteta za vzgojo in izobraževanje, Pulj (HR); CID – Mednarodni plesni svet UNESCO, grška sekcija (GR) 37


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

SKLOP: VARNI PRISTAN Trg (agora), odmaknjen od središča, nudi mir, pa tudi svobodo. V jedru projekta so rezidence za vizualne umetnosti, kuratorske prakse, umeščene v prostor, in refleksija na podlagi Ulayevega dela. Ulayeva pomol in paviljon / Sklop: Varni pristan Umetnik Ulay (1943–2020) je v okviru svojega ustvarjanja razmišljal o vodi več kot desetletje: „Želim narediti nekaj v zvezi z vodo, na videz najcenejšo, najbolj samoumevno dobrino, s katero pa ravnamo najbolj malomarno. To je povezano s starostjo, ja. Upam, da se bo zgodilo s staranjem – zdaj imam 69 let, kar je prava starost za razumevanje, da imam še vedno precej dobre možnosti, da svoje življenje upravičim z nečim pomembnejšim od umetnosti. […] Zdaj, po tistem, ko sem pretočil življenje, pretakam vodo. Ni dosti drugače. Kjer ni vode, ni življenja. Življenje, ki smo ga pretočili, moramo hraniti z vodo, sicer bo umrlo.“ Ulayev pomol in Ulayev paviljon bosta z že obstoječo Lenino in Ulayevo Hišo v pristanu sestavljala Ulayev Varni pristan. Izhajajoč iz ideje, da je živa človeška izkušnja nujno prostorska in da je kraj nestalen in prilagodljiv, bosta v okviru projekta zgrajena dva začasna kraja, ki bosta presegala idejo o produkciji/ izdelavi stalnih kulturnih prostorov in namesto tega razpirala bolj fluidno pojmovanje kraja. Ulayev pomol: Navdahnjen z znanim projektom prenove pomola v Hastingsu, naj bi bil Ulayev pomol kraj, ne pot, podoben britanskim zabaviščnim pomolom, vendar brez kakršnekoli oprijemljive vsebine – skupni prostor. Pomol, pobarvan rožnato, bo predstavljal „kontrapunkt“ modrini morja in se navezoval na Ulayevo rožnato izraznost. To bo umetno narejen odprt prostor, podoben, a hkrati nasproten morski širjavi, in ustvarjal bo kulturni vakuum, ki ga bo treba zapolniti z novimi idejami, novimi oblikami, novimi ljudmi.

Ulayev paviljon bo majhen čajni paviljon, postavljen na vrtu piranske Lenine in Ulayeve Hiše v pristanu. Pritlična struktura, namenjena eni sami osebi ali majhni skupini, bo preizpraševala idejo zasebnega in javnega prostora, nudila zatočišče umetniku, nomadu, običajnemu človeku ter navdihovala in vzbujala nove ideje. Ves čas na podlagi holističnega pristopa bodo obravnavane tematike in delavnice, ki bodo potekale v paviljonu in okoli njega v majhnih skupinah, predstavljale ponovno refleksijo delovanja, pogojev in omejitev umetniškega sveta ter potrebo po njegovem povezovanju z drugimi disciplinami – kot del PI2025 se bodo osredotočale na nujnost povezovanja z (mladimi) okoljevarstveniki, znanstveniki, aktivisti in raziskovalci podnebnih sprememb. Vsebina, ustvarjena v intimnem okolju Hiše v pristanu in Paviljona, kjer bodo ljudje živeli in delali skozi vse leto, bo javno predstavljena na Pomolu v okviru kuriranega programa. Načrte za obe strukturi naj bi Fundacija ULAY naročila pri arhitektu, ki ga bo na javnem razpisu izbrala žirija, sestavljena iz predstavnikov Fundacije, PI2025 in strokovne javnosti. Strukturi bosta zgrajeni do začetka leta 2025. Rezidenčni program Hiša v pristanu / Sklop: Varni pristan Hiša v pristanu bo med letoma 2021 in 2025 razširila svojo vlogo s tem, da bo gostila mlade, uveljavljajoče se umetnike z različnih področij, in sicer v okviru rezidenčnega programa PI2025 in Kuratorskih pristanišč. Delovala bo kot odprt, prehoden, intimen prostor, ki je nenehno v gibanju, kot laboratorij v tranzitu, celoletni dom za mlade umetnike, njihova ambasada – ambasada PI2025. Kuratorska pristanišča / Sklop: Varni pristan Kuratorska pristanišča bodo gostila letne mednarodne seminarje za kuratorje na začetku poklicne poti (mlajše od trideset let). Seminarji bodo potekali v Piranu, njihov rezultat bodo pop-up razstave v neuporabljenih ali premalo uporabljenih prostorih po vsej občini. Občina Piran in Slovenija umetniki v nenehnem gibanju, mladi umetniki, uveljavljoči se umetniki, ljubitelji umetnosti, širša javnost Fundacija ULAY s podporo PI2025; Hildesheim, mesto kandidat za EPK 2025 (v sodelovanju s Kunstverein in Univerzo v Hildesheimu, NE); Društvo za sodobno kulturo Fotopub (SI); Vertigo, zavod za kulturne dejavnosti (SI); ZOO Magazine (NIZ/NE); Borusan Contemporary, Istanbul (TR); Elevate Festival, Graz (AV); Marina Abramović Institute (ZDA); Univerza kraljice Marije Teške v Londonu (VB)

38

Ulay, foto Primož Korošec za Schirn Kunsthalle Frankfurt, 2016

Ladja pripovedi – Imerzivna performativna praksa za otroke Ladja pripovedi je projekt za gradnjo skupnosti, ki vključuje medgeneracijsko in medkulturno pripovedovanje zgodb ter gledališko dejavnost za otroke in njihove družine. Socialna kohezija sloni na ustvarjalni sposobnosti vseh nas, zlasti naših otrok, za pridobivanje novih znanj, pri čemer je posrednik empatija. V tem projektu bomo razvili bogat večkulturni dialog, osredotočen na zgodbo in gledališko predstavo, med otroki (zaznamujeta jih čustvena inteligenca, ki pogosto ni prepoznana, in nenavaden način dojemanja sveta) ter starejšimi / starimi starši (varuhi kulture in zgodovine skozi osebne izkušnje). Ta edinstveni štiriletni projekt bo v svoje jedro postavil glasove, domišljijo in ustvarjalnost otrok med tretjim in desetim letom starosti v štirih slovenskih istrskih občinah, pa tudi v hrvaški in italijanski Istri. Našim najmlajšim in najstarejšim občanom bo omogočil, da bodo skupaj razvijali svoje zgodbe. Njihove dejavnosti, ki bodo osredotočene na povezovanje in na preseganje meja, bodo spodbujale skrben odnos do narave in okolja. Namen projekta je radikalna sprememba razmišljanja o umetnosti in izobraževanju, in sicer s tem, da se pedagogi seznanijo z revolucionarnimi metodologijami, ki postavljajo v središče otroka in njegovo prirojeno ustvarjalnost. Poleg tega bo projekt spodbujal poklicne gledališke umetnike k sodelovanju z otroki kot soustvarjalci in odločevalci družbenih sprememb. Projekt bo temeljil na svetovno znani, inovativni in na otroka osredotočeni izobraževalni in umetniški praksi. Leta 2021 bo potekal projekt mobilnosti za vodje projektov, ključne umetnike in pedagoge. Pridobljene veščine bodo delili v letih 2021 in 2022 s predstavitvami in delavnicami za pedagoge in profesionalne gledališčnike; ti bodo zatem oživili vrsto rezidenc za pripovedovalstvo in gledališče za otroke, starše in stare starše. Leta 2023 se bo začelo ustvarjanje profesionalnih gledaliških intervencij / pripovednih uprizoritev, ki bodo osredotočene na staro ribiško ladjo (zgodbo in gledališko igrišče), sočasno pa se bodo širile po štirih občinah in še naprej: srečevali bomo fascinantne domišljijske like – nekdanje prebivalce mest, morda kakšno čarobno morsko bitje; nemara našli nenavadne predmete – pisma ali pesmi, ki bodo viseli z dreves, čudne pisane ribe v izložbi; čudovita glasba se bo razlegala izza zaprtih vrat. Kot odziv na ta srečanja bodo otroci ustvarjali risbe, slike in fotografije ter pripovedovali zgodbe, ki jih bodo zapisali in zbrali njihovi učitelji, starši in stari starši.

Leta 2024 bodo umetniki iz bogatega izvornega materiala ustvarili tisto, kar bo leta 2025 postalo vrhunec projekta: imerzivna, interaktivna uprizoritev na morju in na kopnem – edinstveno gledališko doživetje za mlade in stare, ki bo izviralo izključno iz ustvarjalne domišljije najmlajših prebivalcev regije in odražalo njihove upe in sanje o trajnosti kraja, v katerem živijo. štiri istrske občine dojenčki, otroci, mladi, družine in skrbniki Samanta Kobal, Društvo Talia (SI), Sarah Argent (VB); Društvo za pomorsko tradicijo Il Nuovo Trionfo, Benetke (IT); Urška Bradaškja (SI); Špela Šedivy (SI); Tinka Leskovšek (SI); Abakkum (SI); Glasbena šola Socialne zadruge 55, Trst (IT)

Nazaj & Naprej Območje, ki se razteza od Trsta do Reke, od Benetk do Dubrovnika, ima bogato, a zapleteno skupno zgodovino. Kraji, kjer govorijo različne jezike in kjer so (kljub lokalnim in globalnim nacionalnim polarizacijam) izmenjave med kulturami običajne, se zdaj soočajo z izzivom pandemije covid-19. Ta projekt se začne s sprehodom po regiji, a ne le z namenom beležiti, kaj se je spremenilo, temveč tudi razumeti, zakaj. Projekt je zasnovala mednarodna ekipa umetnikov-sprehajalcev pod vodstvom umetniškega dvojca, ki ga sestavljata Marco Artusi in Evarossella Biolo iz Padove. Pohodniki, previdni popotniki, bodo potovali po teh krajih kot zbiralci zgodb, pokrajin, glasbe: sledili bodo spremembam, raziskovali skupne značilnosti in ločnice.V prvih treh letih (od 2021 do 2023) bomo sestavili in ustanovili delovno skupino, zbrali gradivo in ga začeli preučevati v skladu s smernicami znanstvenega odbora, v katerem bodo geografi, antropologi, zgodovinarji in pisatelji. V letu 2025 bomo naš ustvarjalni proces postavili na glavo: predelano gradivo bomo vrnili območju – to delo bo posredovano v več jezikih, tako da bo lahko v korist vsakemu prebivalcu. Gradivo bo poleti 2025 prevedeno v štiri in situ performanse: v Mestrah, Trstu, Piranu in Pulju. Mestre – pristanišče; Trst – pristanišče, skladišče št. 18; Piran, Tartinijev trg; Pulj – Arena širša javnost Dedalofurioso, Vicenza (IT); Skupnost Italijanov Santorio Santorio, Koper (SI); Teatro Verdi, Trst (IT); Istrski etnografski muzej, Pazin (HR); Woodstock Teatro (IT); Stalno gledališče Veneta Carlo Goldoni, Benetke (IT); Zgodovinski in pomorski muzej Istre, Pulj (HR); Občina Pulj (HR); Center za zgodovinske raziskave Rovinj (HR); Univerza v Pulju – Fakulteta za humanistiko (HR); Istrsko zgodovinsko društvo, Pulj (HR); Glasbena šola Socialne zadruge 55, Trst (IT); Gledališko društvo Skysma (SI) 39


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Sol in morje

sonificirali v razvijajočo se zvočno pokrajino. Zgodbo/libreto bodo peli operni pevci in pevci sodobne glasbe ter govorili pripovedovalci. Ko bo nastajala bioluminiscenca, bo ta pojav vključen v dogajanje tako, da to ne bo moteče za vodno življenje. Podvodna opera bo trajala, dokler svetleče morje ne potemni v noči. Robertina Šebjanič (SI), Marco Barotti (IT); Ars electronica, Linz (AT); Univerzalni raziskovalni inštitut UR, Zagreb (HR); OTTO-prod (FR); Annick Bureaud (FR); Miha Godec (SI); Morska biološka postaja Piran NIB, dr. Alenka Malej (SI); Istrsko narodno gledališče Pulj (HR); Arheološki muzej Istre, Pulj (HR); Združenje za kakovost življenja Zona, Pulj (HR); Društvo Sonitus, Pulj (HR); Društvo Metamedij, Pulj (HR)

Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti – IMCSUU Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti, ki ga vodita Agata Tomšič in Davide Sacco (ErosAntEros), bo produciral in načrtoval multidisciplinarne, večjezične in večkulturne uprizoritve, delavnice, predavanja in participativne projekte. Center, ki se bo nahajal v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu, bo iz sodobnih uprizoritvenih umetnosti naredil „novo sol“ istrskega območja z mednarodnim, evropsko usmerjenim programom dejavnosti. Center bo v projektih, ki izrazito poudarjajo večjezičnost, združeval razvoj (občinstev in območja), izobraževanje (profesionalnih gledališčnikov in gledalcev), produkcijo in načrtovanje programov (mednarodnih in lokalnih umetnikov). Med letoma 2023 in 2025 bo IMCSUU v treh različnih okoljih industrijske dediščine na slovenski obali produciral tri velike, za posamezne lokacije specifične, participativne uprizoritve skupine ErosAntEros: dve klasični gledališki besedili bosta prirejeni na podlagi lokalne zgodovine in osebnih zgodb tukajšnjih občanov. Tretje veliko kolektivno delo bo rezultat srečanja teh zgodovin/zgodb z delom petih dramatikov različnih narodnosti. Misterij buffo Vladimirja Majakovskega bo preoblikovan v igro o podnebnih spremembah in naraščajočih morjih, ki grozijo, da bodo mesta na istrski obali izginila. Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta bo postala igra o zgodovini močne ribiške predelovalne industrije, ki je izrazito zaznamovala to regijo in življenja njenih 40

Simfonija soli Piran 2025, Bad Ischl – Salzkammergut, EPK 2024, in Valletta, kraji, ki jih povezuje solna dediščina, se bodo zbližali, da bi ustvarili simfonijo o soli in njeni vlogi tako v evropskih vojnah kot v mirovnih pobudah.

prebivalcev od konca 19. stoletja do danes. Leta 2025 bo nastalo popolnoma novo gledališko delo, ki ga bo ustvarilo pet dramatikov iz različnih držav s točno določenim namenom: to je soočenje z globokimi travmami, ki so skozi stoletja pretresale kulturne identitete tega območja in njegovih prebivalcev. Enoletni participativni proces, v katerem bo nastajala vsaka od treh uprizoritev, bo priložnost za vzpostavljanje stikov med ljudmi v procesu kolektivnega umetniškega ustvarjanja. PI2025 / ErosAntEros (IT); Akademija za uprizoritvene umetnosti Baden-Württemberg (NE); Bitef Festival – Bitef Teatar (RS); Nacionalni produkcijski center Virgilio Sieni, Firence (IT); Univerza v Bologni – DAMS (IT); HNK Drama, Zagreb (HR); CSS – Stalno inovativno gledališče Furlanije Julijske krajine (IT); Laibach (SI); IIPM – International Institute of Political Murder (ŠVI); MC93 – Hiša kulture Seine-Saint-Denis, Bobigny (FR); Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo (BiH); Mini Teater (SI); Odin Teatret – Nordisk Teaterlaboratorium (DAN); OTSE – Officine Theatrikes Salento Ellada, Lecce (IT); PiNA (SI); Presence Group (MA); Teatro delle Albe, Ravenna (IT); RTV Slovenija (SI); Santarcangelo Festival (IT); Schaubühne, Berlin (NE); SSG Trst (IT); Socìetas Raffaello Sanzio, Cesena (IT); Structure production, Pariz (FR); Center za glasbene raziskave, produkcijo in didaktiko Tempo Reale, Firence (IT); Luksemburško nacionalno gledališče (LU); Nacionalno gledališče Strasbourg (FR); Valonskobruseljsko nacionalno gledališče (BE); Hiša sodobnih umetnosti Trafó, Budimpešta (MA); Via Negativa (SI); Fundacija Gledališče Verdi, Trst (IT); Festival Periskop, Reka (HR); Umetniška organizacija Kabinet, Reka (HR)

ErosAntEros v Monfortu, foto Aleš Rosa

Vodno življenje – trajna opera pripadnosti pod/ nad valovi Vodno življenje bo trajna podvodna izkušnja/ opera, v kateri bodo mitologije in znanost, zgodovina in prihodnost, strahovi in želje, ljudje in neljudje spregovorili o naši sposobnosti soočanja z izzivi v obdobju antropocena. Vodno življenje bo potekalo od sončnega zahoda do polnoči, in sicer v Simonovem zalivu pri Izoli v letu EPK. Občinstvo na kopnem se bo približevalo morski širjavi in ob tem slišalo zvoke in klice tistih, ki so manj opazni – tistih izpod valov. Od sončnega zahoda do polnoči bo trajala glasba, sestavljena iz podvodnih posnetkov, prenosov hidrofonov v živo in meritev podatkov o kakovosti vode v realnem času, ki se bodo pretakali s senzorja in

Vsako leto od 2022 do 2025 bo skupina glasbenikov in skladateljev na enomesečni rezidenci v enem od treh vključenih mest soustvarjala glasbo, ki bo odražala lokalne poglede na sol. Njihovo delo bo spremljala vrsta odprtih, participativnih glasbenih delavnic in prireditev. Leta 2025 bo No Borders Orchestra, simfonični orkester poklicnih glasbenikov iz držav nekdanje Jugoslavije, združil stavke treh skladb in jih izvedel v piranskih solinah. Ob pridobljenem širokem družbenem in političnem priznanju NBO izkazuje izrazito pedagoško poslanstvo: s svojimi umetniškimi praksami si namreč prizadeva za dekonstrukcijo stereotipov in preseganje nacionalizmov, rasizma, ksenofobije in krvave zapuščine iz preteklosti. NBO bo gost Tartini Festivala. Kulturno društvo Lib-Art za Tartini Festival (SI); PI2025; Kulturna agencija Valletta (MT); No Borders Orchestra (RS/NE); Bad Ischl – Salzkammergut, EPK 2024 (AV)

41


SEA STATION

PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION

KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

DESCRIPTION:

LOCATION:

ACCESSIBILITY:

– floating social sculpture – dialogue space – research facility

by boat

OBJECTIVE:

to develop and increase empathy through Art by finding new perspectives on functional restoration of our ecological systems through the reflection of borders, freedom, nation, new normality, citizenship, ecology, empathy and solidarity.

the Gulf of Trieste at the maritime boundaries of Slovenia, Croatia and Italy.

FUTURE VISION:

after 2025 the SEA STATION would be donated to the local community as a reminder of unity between the three nations, while a part of this multidisciplinary facility could be used as a tool for studying marine biodiversity.

KEYWORDS: water, molecule, metaball, unity, transformation, diversity, equilibrium, participation, solidarity, plurality, locality, sinergy, sustainability Morska postaja, koncept Maja Smrekar, oblikovanje Aljaž Rudolf

PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION

Morska postaja – trajni participativni performans v javnem morskem prostoru Meje obstajajo. Toda ljudje, rastline in živali ves čas kršijo pravila. Ta trajni performans raziskuje družbene in osebne paradokse, ki jih je razkrilo obdobje covid-19. Osrednji oder tega projekta bo Morska postaja, umeščena na morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško. Postaja, ki jo gre razumeti kot družbeno skulpturo, bo hkrati raziskovalni objekt in prostor za dialog. Slovenska umetnica Maja Smrekar bo v letih 2024 in 2025 živela na Morski postaji, pripravila projekt za otvoritev PI2025 in poleg tega gostila srečanja umetnikov, znanstvenikov, raziskovalcev, različnih fokusnih skupin, predstavnikov vladnih in nevladnih institucij. Na postaji bodo potekali dnevi odprtih vrat za spodbujanje dialoga med lokalnim prebivalstvom in umetnico. Odvijali se bodo letni simpoziji na morju in vodne konference o 42

umetnosti kot delovanju za empatijo in morsko biodiverziteto, o globalizaciji in podnebnih spremembah ter o migracijski politiki treh regij v času arbitraže. Gostje Morske postaje bodo vabljeni, da s sabo pripeljejo živali in rastline, s katerimi sobivajo. Z vrhuncem Vala sprememb – Otvoritvijo PI2025 bo sovpadlo predvajanje koncerta na Morski postaji, ki bo sinhroniziran z okoljem na tak način, da ne bo prišlo do zvočnega onesnaženja. Maja Smrekar (SI); Stitching Unbore – BioArt Lab (NIZ/IT); Univerza v Sankt Petersburgu, magistrski program Umetnost & Znanost ITMO (RU); Fakulteta za likovne umetnosti, Univerza v Barceloni (ŠP); Fakulteta za likovne umetnosti, Univerza v Bologni (IT); m.a.c.lab, Laboratorij za menedžment umetnosti in kulture, Univerza Ca’ Foscari, Benetke (IT); CERS – Evropski konzorcij za zgodovinske uprizoritve, Benetke (IT); Fundacija za umetnost in znanost Quo Artis (ŠP); Združenje Istra Inspirit (HR); Občina Novigrad (HR); Mestni muzej Rovinj (HR); Društvo Faro 11, Rovinj (HR); Ljudska univerza Rovinj (HR); Muzej Lapidarium Novigrad (HR); CID – Mednarodni plesni svet UNESCO, grška sekcija (GR)

PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION

PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION

Concept: Maja Smrekar Drawing: Aljaž Rudolf

Morje ne more biti meja Slanost Sredozemskega morja je 38,5‰, kar je veliko več od povprečja svetovnih morij. Kristali soli razsvetljujejo pokrajino v številnih solinah, razpršenih po Sredozemskem in Jadranskem morju. Čeprav se od njih na videz razlikujejo, nas spomnijo na drugo vrsto kristalov: na led, ki razsvetljuje obale ob severnem tečaju. Obe naravni tvorbi sta dejansko tesno povezani z morjem. Cilj tega projekta je ustvariti glasbeno kompozicijo, ki bo interpretirala sredozemski svet solnega kristala in arktični „dom“ ledenega kristala. V projektu, ki ga vodi krajinska arhitektka Romana Kačič, bodo izbrani, analizirani in posneti zvoki, ki nastajajo med tradicionalnimi postopki pridobivanja soli, in zvoki, ki nastajajo v ledenih pokrajinah. Leto 2021: niz zvokov, povezanih s tradicionalno pridelavo soli; dogodek v Sečoveljskih solinah Leto 2022: niz zvokov, povezanih s tradicionalno proizvodnjo solin v Sredozemlju; dogodek v Grčiji Leto 2023: zbirka zvokov naravne ledene arktične pokrajine; dogodek v Mesečevem zalivu blizu Strunjanskih solin Leto 2024: morski zvoki, zaigrani z orglami; dva dogodka – ob začetku solinarske sezone v Sečovljah in v času žetve na piranski Punti Leto 2025: produkcija LP plošče – promocija, razširjanje, elektronska registracija na spletu; dva predstavitvena dogodka v skladiščih soli v Piranu in Benetkah soline, Arktika, splet širša javnost Abakkum Piran (SI); Studio Acusticum Piteå (ŠVE); OGS – Nacionalni inštitut za oceanografijo in aplikativno geofiziko (IT); Morski rezervat Miramar (IT); Združenje Accademia Ars Nova, Trst (IT); Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (SI); Zveza kulturnih društev Piran – Kulturni center in multimedijski muzej Mediadom Pyrhani (SI); Kulturno društvo Gajbla (SI); Jadralni klub Čupa, Sesljan (IT); Katedrala Bodø (NO); Društvo Arzanà, Benetke (IT); Društvo za pomorsko tradicijo Il Nuovo Trionfo, Benetke (IT); Chorus, Elevzina (GR)

Slani valovi: Zvoki solin – rezidence za plesne in uprizoritvene umetnosti, Sečoveljske in Strunjanske soline Ko pogledamo na edine preostale severnojadranske soline blizu Pirana, gotovo opazimo, da nosijo v sebi nekaj melanholičnega, nostalgičnega in romantičnega. Ko na obzorju vidimo krhke, porušene in nenaseljene kamnite hiše solinarjev, nas prevzame nekakšna spokojnost. Projekt Slani valovi želi spet vdahniti življenje tem čudovitim, a zapuščenim

krajem, bogatim s solno dediščino, in sicer tako, da bo povezoval umetniško uprizarjanje s tradicionalnimi praksami pridelave soli. Zasnovala ga je ženska veslaška skupina Voga Veneta Piran, da bi spodbudila trajnostno simbiozo med ljudmi in naravo. Tradicionalne prireditve bomo leta 2025 nadgradili z nenavadnim sodelovanjem med lokalnimi in mednarodnimi plesalci, igralci, glasbeniki, pesniki, znanstveniki, solinarji in veslaško ekipo. Poželi bomo „sol“ – znanje, ideje, gibe, misli –, ki bo nastala med njihovimi srečanji, da postane simbol potrebe po ponovni vzpostavitvi harmoničnega odnosa med ljudmi in naravo. Rezidenčni umetniki, ki ustvarjajo z lokalnimi sestavinami (sol, blato, rastlinstvo), bodo leta 2025 vodili tedenske delavnice za različne skupine (družine z otroki, najstniki). Konec rezidence (avgusta 2025) bo zaznamovala uprizoritev, ki se bo dogajala ob zori in sončnem zahodu ter bo posneta za predvajanje. Dostop do prizorišča bo omogočen s čolni in z drugimi nemotoriziranimi vozili (veslanje). Za gibalno ovirane obiskovalce bo urejena asistenca. Strunjanske in Sečoveljske soline, Piran širša javnost Skupnost Italijanov Piran za društvo Voga Veneta (SI); Krajinski park Strunjan (SI); Krajevna skupnost Strunjan (SI); Združenje Muzofil (SI); Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce (SI); Osnovna šola Vincenzo in Diego de Castro Piran (SI); Turistica – Fakulteta za turistične študije, Univerza na Primorskem (SI); Veslaško društvo Giudecca, Benetke (IT); Batana Salvorina, Skupnost Italijanov Savudrija (HR); Julie Anne Stanzak, Tanztheater Pina Bausch, Wuppertal (NE); Tijuana Križman Hudernik, SNG Opera in balet Maribor (SI); Primož Oberžan (SI); Angelo Menolascina, Arena Verona (IT); Nicolas Simeha (FR); Soline d.o.o., Sečovlje (SI)

Soline, foto Romana Kačič

43


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Znamenja – umetniška intervencija Ta sedemkilometrska instalacija na prostem, projekt koroško-slovenske umetnice Tanje Prušnik, se sooča z bistveno dilemo današnje podnebne krize: Kaj ostaja za nami? Kakšne sledi puščamo? Načrtovana instalacija na prostem naj bi se raztezala od piranskega zaledja do morja. Umetnica bo razvila folijo in jo pritrdila. Celotna dolžina instalacije bo vidna le kratek čas. Potem bodo folijo za nekaj ur prepeljali s kopnega na morje, v Piranski zaliv, z majhnimi čolni. Tako bodo prebivalci mesta in veslaško društvo Voga Veneta postali soudeleženci te instalacije. Bistveno za projekt je sodelovanje piranskih občanov (učencev, šol, društev, ribičev). Material bo recikliran, nakar ga bodo shranili za nadaljnjo umetniško uporabo. Piran in Piranski zaliv širša javnost Tanja Prušnik in Künstlerhaus, Dunaj (AV); GEPŠ – Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran (SI)

Temeljni kamni leta 2025 Štirje temeljni kamni projekta, katerih zasnova je hote slavnostna, široko dostopna in zabavna, nam bodo v pomoč pri poudarjanju ključnih trenutkov v letu, ki bodo sočasno namenjeni različnim vrstam občinstva. Covid-19 pa je že spremenil kulturno pokrajino velikih dogodkov. Odkar smo v prvo kandidaturno knjigo zapisali, da se bodo „tukajšnji prebivalci skupaj z več deset tisoč gosti in turisti sprehajali po mestih in se zabavali ob štirih podaljšanih koncih tedna“, se je zaradi covida-19 naš svet popolnoma spremenil, s tem pa tudi način, na katerega moramo misliti in načrtovati trenutke „kulturnega druženja“. Pred stotimi leti je Koper gostil izredno priljubljeno Prvo istrsko pokrajinsko razstavo (Prima Esposizione Provinciale Istriana), po funkciji in namenu nekakšno predhodnico razstave Expo, sestavljeno iz štirih paviljonov, posvečenih temam: družba, narava, gospodarstvo in tehnologija. Izposodili si bomo štiri teme prvotne pokrajinske razstave in jim pripisali sodobne interpretacije:

Val sprememb – konec tedna, 11. januarja 2025 Naš slogan Val sprememb bo dal ime tudi soustvarjenemu otvoritvenemu koncu tedna in slovesnosti; eden njegovih vrhuncev bo koncert na Morski postaji, ki bo sinhroniziran z okoljem, in sicer tako, da ne bo prišlo do zvočnega onesnaženja, ter mednarodno predvajan. Ta dogodek ob koncu tedna, v jedru katerega bo sodelovanje skozi ustvarjalnost, bo namenjen občanom, v ospredju pa bodo drugi slovenski umetniki iz mest, ki kandidirajo za EPK 2025. Kot partnerji in soustvarjalci dogodka bodo povabljena mesta EPK 2024: Tartu, Bad IschlSalzkammergut in Bodø. Morje vključuje, morje ločuje – 14. in 15. junij 2025 Čas, ko se istrska obala in njena ekonomija zaradi prihoda več deset tisoč evropskih turistov običajno spremenita, bo odlična priložnost za začetek evropskega pogovora: poletni konec tedna bo slavil naš odnos do morja. Uprizoritev velikega obsega, zasnovana za čase (po) covid-19, in intimna, soustvarjena doživetja v prostorih, ki jih naključni obiskovalci običajno ne odkrijejo. Ena izmed komponent projekta bo osredotočena na uporabo različnih digitalnih medijev in na zvočne instalacije, ki raziskujejo odnos med morjem in kulturo. Del dogajanja bo tudi naš morsko obarvani Ambasadorski program PI2025 s podjetjem Bora d.o.o., (glej Q8). SNG Maribor (SI); Turistični sektor: Vinakoper (SI); Eurotas hoteli d.o.o. (SI); Lifeclass Hotels, Istrabenz turizem d.d. (SI); Palace Hotel Portorož (SI); Mate Matjaž – Hotel Tomi (SI); Sava Turizem d.d. (SI)

Premične meje – 11. in 12. oktober 2025 Trije veliki projekti z naših platform se bodo združili, da bi raziskali premikanje meja kot ključen evropski problem: Izkoreninjeni in njihova skupna zgodovinska kronika Istre, ki jo bodo ustvarili umetniki v sodelovanju z otroki in mladino; ErosAntEros – program uprizoritev velikega formata, vezanih na specifične lokacije, se bo predstavil z novim delom; mikrofestival Onstran meja (vrhunec) pa bo prikazal, kako lahko s čarobno močjo kulture izginejo meje. Svetilnik/Faro – 13. in 14. december 2025 To bo zaključni konec tedna s slovesnostjo – skupnim kuriranim dogodkom, ki ga bodo soustvarjale umetniške skupine PI2025 in obeh mest, ki bosta prejeli titulo EPK 2026.

Gospodarstvo: Val sprememb – otvoritveni konec tedna s slovesnostjo (11. januarja 2025) Narava: Morje vključuje, morje ločuje (14. in 15. junij 2025) Družba: Premične meje (11. in 12. oktober 2025) Tehnologija: Svetilnik/Faro – zaključni konec tedna s slovesnostjo (13. in 14. december 2025) 44

Naš kulturni program sestavlja 57 projektov, razdeljenih na štiri platforme in štiri sklope, ter več kot 300 zamišljenih dogodkov in dejavnosti, izbranih kot rezultat osemnajstmesečnega posvetovalnega procesa, ki je vključeval umetnike, lokalne in mednarodne kulturne in znanstvene ustanove, druge mednarodne partnerje ter pretekle in prihodnje EPK. Postopek je vodil kreativni koordinator Chris Baldwin v sodelovanju z vodjo prijave Martino Gamboz, namestnikom vodje prijave Borutom Jermanom in mednarodnim koordinatorjem Mártonom Méhesem. V postopek zbiranja, ustvarjanja in izboljševanja našega kulturnega programa smo vpletli odprt proces krepitve zmogljivosti Tlakovec. O Tlakovcu smo široko komunicirali prek platform družbenih medijev in vseh skupin, posameznikov in institucij. Tisti, ki so se nam želeli pridružiti, so takoj dobili dostop do celotnega programa Tlakovca v letu 2020 (ki je zaradi covida-19 potekal preko Zooma in tudi v živo). Tlakovec je učinkoval kot forum za potencialne kulturne partnerje, ponudil jim je prostor in čas, da prisluhnejo nastajajočim konceptom kandidaturne knjige, prispevajo k njihovemu razvoju, jih spreminjajo in tudi oblikujejo lastne predloge za vključitev v končni program. Srečanjem Tlakovca je sledilo več kot 500 sestankov s potencialnimi kulturnimi partnerji, da bi podprli razvoj njihovih predlogov v pričujoče projekte. Partnerje smo spodbujali, naj na EPK ne gledajo kot na enoletni festival, temveč kot na regijski razvojni proces, ki ga bo vodila skupna energija njihovih posameznih pobud. Tako je večina projektov dobila dolgoročno zasnovo, ki se bo na metodološki, razvojni in predstavitveni ravni raztezala skozi vrsto let. Znotraj vsakega projekta so začeli nastajati načrti za razvoj občinstev, upravljanje, opredelitev izvedbenih zmogljivosti in obravnavanje temeljne tematike – kulture in podnebne krize (tako z vodstvenega kot s tematskega vidika). Pri vsakem projektu smo vpeljali tudi načrtovanje proračuna, čeprav bo to v primeru, da PI2025 prejme naslov EPK, zahtevalo precej več dela. Rezultat tega podpornega in na vrednotah utemeljenega pristopa je, da smo lahko čisto vsak posamezni projekt vključili v kulturni program, ki smo ga razvili na ta način. To v resnici ni presenečenje, saj globoko verjamemo v moč dialoga in izmenjave kot načinov za ustvarjanje trajnostnih in ustvarjalnih odnosov na institucionalni in osebni ravni. V fazi po podelitvi naziva (od leta 2021 naprej) bomo nadaljevali s tem razvojno naravnanim in transparentnim pristopom h gradnji našega kulturnega programa. Projektom, opisanim v tej kandidaturni knjigi, bomo ponudili podporo (Tlakovec 2021–2025) pri nadaljnjem razvoju in oblikovanju upravljalskih struktur, medtem pa bodo potekale tudi priprave na sklenitev formalnih pogodb s fundacijo PI2025. Po potrebi bomo z

„memorandumi o razvoju projektov“ našli načine za finančno podporo kulturnim partnerjem, kar jim bo omogočilo pripravo projektov pred zadnjo pogodbeno fazo. V svojem kulturnem programu že zdaj predvidevamo okoli 300 dogodkov in dejavnosti. V letih 2021 do 2025 pa bomo ta program dopolnili z novimi pobudami. Rezervirali smo sredstva za odprte javne razpise, ki jih bodo vodili in zanje skrbeli mladi in skupine občanov. Še naprej se bomo zavzemali za polifoničen razvoj kulturnega programa PI2025, in sicer tako, da bomo podpirali različne glasove umetniških in kulturnih kolektivov ter sprejemali nadaljnje programske odločitve skupaj, na čim širši lokalni ravni. Valorizacija materialne kulturne dediščine našega območja se kaže v infrastrukturnih načrtih občin za dve nekdanji skladišči soli (Monfort v Piranu in Libertas v Kopru). Poleg tega bo Piran spremenil palačo Trevisini iz 19. stoletja v vozlišče, kjer bomo v neposredni interakciji s publiko slavili glasbo in glasbeno ustvarjalnost. Kulturni program vsebuje projekte, ki promovirajo in prenavljajo različne izraze naše nesnovne kulturne dediščine. Skladatelj, pedagog in violinist Giuseppe Tartini (rojen v Piranu) bo prisoten skozi dogajanja, ki jih je predlagal prenovljeni Mednarodni Tartini festival; ta bo vodil projekt Simfonija soli in razvijal izobraževalne ambicije v sodelovanju z otroškim projektom Ladja pripovedi. Kulturni program PI2025 za baročno, tradicionalno klasično in ljudsko glasbo, skupaj z infrastrukturnim projektom občine Piran za palačo Trevisini kot glasbeno vozlišče, predstavlja koherenten načrt, ki združuje regionalno kulturno strategijo, načrte za turizem, infrastrukturo in razvoj občinstev ter pisarne za kulturne organizacije, kot je Fundacija PI2025.

Q7 Kako bodo izbrani dogodki in dejavnosti, ki bodo sestavljali kulturni program leta?

Q8 Kako bo kulturni program združeval lokalno kulturno dediščino in tradicionalne umetniške oblike z novimi, inovativnimi in eksperimentalnimi kulturnimi izrazi?

Etno Hist(e)ria site-specific (sklop: Muzika) se umešča na križišče ljudske glasbe, uprizoritvenih umetnosti, filma, hrane in ekologije ter se ozira k tradicionalnim glasbenim oblikam, ki so globoko povezane z istrskimi kraji. Sozvočja – Svetovne glasbe (sklop: Muzika) poudarjajo zvočne posebnosti in zgodovinske konotacije tradicionalne istrske glasbe, ki si zasluži posebno mesto v svetovni glasbeni krajini. Istrska dvorišča se osredotočajo tudi na razsežnosti, ki segajo od glasbene dediščine do kasnejšega vpeljevanja različnih „muzičnih“ dejavnosti, pa tudi na upoštevanje obrtnih, tehničnih, družbenih in kulturnih značilnosti istrskega območja. Jezik in večjezične družbe, ki živijo v krajih, kjer se meje spreminjajo, so še ena od manifestacij nesnovne kulturne dediščine. Prevajalsko središče Forum 45


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

Naš odnos do morja in jadranja je temeljni del lokalne kulturne identitete in dediščine ter predstavlja eno od najbolj naravnih oblik izražanja našega internacionalizma in odnosov z drugimi pomorskimi državami Evropske unije. Vpeljali bomo pomorski Ambasadorski program PI2025, pri čemer bomo združili moči z družbo Bora d.o.o. v štiridnevni jadralni regati evropskih maksi jadrnic (Jadranje kot način življenja), da bi povezali mesta Piran (SI), Rovinj (HR) in Benetke (IT). Partnerji: Bora d.o.o. (SI); Občina Rovinj (HR); Mesto Benetke (IT); Motomarine d.o.o. (IT).

Q9 Kako mesto vključuje lokalne umetnike in kulturne organizacije v zasnovo in izvedbo kulturnega programa?

Poleg rednih posvetovalnih srečanj z umetniškim svetom, umetniki in kulturnimi organizacijami je potekalo tudi več kot 400 individualnih in skupinskih srečanj, na katerih smo razpravljali o razvoju določenih projektov, sklopov in platform. Če naj to postavimo v kontekst, potem velja spomniti, kako majhne so štiri občine PIKA: na površini 385 kvadratnih kilometrov živi 88.756 prebivalcev. Projekt je bil predstavljen v družbenih medijih, 75 člankih v tisku oziroma nastopih na televiziji ter na skoraj 30 lokalnih javnih srečanjih v vseh štirih občinah, ki jih je vodila kandidaturna ekipa in so jih v času zaostritev epidemije covid-19 dopolnjevali spletni posvetovalni postopki, povezani z razpravami o razvoju kulturne strategije PIKA. Naš program za krepitev zmogljivosti Tlakovec je imel tudi reden spletni forum, na katerem smo razvijali zasnovo in izvedbo kulturnega programa. Več kot 80% partnerjev našega kulturnega programa se je Tlakovca udeležilo preko spleta ali v živo. Lokalne nevladne organizacije so bile v središču načrtov za razvoj in izvedbo kulturnega programa. Društvo PiNA, pomemben akter v slovenskem nevladnem sektorju, je v kandidacijski ekipi zastopano na najvišji ravni (njegov podpredsednik Borut Jerman je namestnik vodje kandidature) in je prevzelo vodilno vlogo pri zagotavljanju, da kandidatura predstavlja mnenja in zavzetost širokega spektra deležnikov iz nevladnega sektorja na področjih stanovanjske politike, gospodarskega razvoja, demokracije in trajnosti, mladinskih organizacij in digitalne umetnosti.

46

Q10

Štiri mednarodno uveljavljene slovenske umetnice, Saša Spačal (Prizemljitev ekologij), Robertina Šebjanič (Vodno življenje), Maja Smrekar (Morska postaja) in Marjetica Potrč (sklop Urbana akupunktura) igrajo ključno vlogo v našem ustvarjalnem programu.

Babilon dopolnjuje to dediščino s sodobno perspektivo, podobno kot sklop Izkoreninjeni, ki ponuja edinstven kontekst za kanaliziranje dediščine potlačenih konfliktov in napetosti v ustvarjalen dialog. Modernistična arhitekturna dediščina štirih občin je v središču sklopa Urbana akupunktura, ki bo vodil do številnih eksperimentalnih in digitalnih rezultatov.

Prosimo, navedite nekaj konkretnih primerov in imenujte nekaj lokalnih umetnikov in kulturnih

Way of life v Benetkah leta 2020, foto Gorazd Mauri

Vse lokalne kulturne in znanstvene ustanove so bile povabljene, da se pridružijo naši pobudi, bodisi tako, da se njihov predstavnik vključi v umetniški svet, bodisi s predlogi kulturnih projektov. Mnogi so izkoristili priložnost za temeljit razmislek o svojih ambicijah in načrtih, pri čemer je poudarek veljal razvoju občinstev in osrednji temi kandidature PI2025 – namreč kulturi in podnebnim spremembam. Posledično so partnerji našega programa festivali z dolgoletno tradicijo (Primorski poletni festival, Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper, Mednarodni Tartini Festival in Forum Tomizza), uveljavljeni kulturni projekti in ustanove (Komunala Izola, Kino Otok, Fundacija ULAY, Obalne galerije, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper), lokalne izobraževalne (Univerza na Primorskem, CKSG Portorož) in raziskovalne ustanove (Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Morska biološka postaja NIB, Piran). Potem ko smo našteli vse te podporne ustanove, kulturne, umetniške in znanstvene, je pomembno poudariti tudi, da je večina partnerjev naše kandidature iz manjših ali uveljavljajočih se organizacij. To odraža realnost treh desetletij neenakomernega razvoja v regiji. Kakorkoli že, ne smemo podcenjevati energije in vitalnosti teh skupin. Predstavljajo mlajšo, v mednarodni prostor usmerjeno generacijo, ki kljub skromnim virom že lahko pokaže izjemne dosežke. Cilj te kandidature je tudi, da ob vsej pomoči bolj uveljavljenih institucij ponudimo tem mlajšim glasovom podporo, ki jo potrebujejo za delo z občinstvi v zvezi s perečo problematiko podnebnih sprememb.

Lokalna glavna partnerja projekta Forum Babilon, kulturna delavka Irena Urbič in mednarodno uveljavljeni prevajalec Gašper Malej, bosta vodila vrsto mednarodnih izmenjav s prevajalci iz vse Evrope, zlasti iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Avtorja projekta TRAJNA – Laboratorij za skupnostne vire sta mlada domača ustvarjalca Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza, ki trenutno delata med Piranom in Ljubljano. Tatjana Jercog (Koper), umetniška vodja Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, bo sodelovala z orkestri iz vse Evrope, pa tudi s katalonsko-špansko skupino La Fura Dels Baus. Lorena Pavlič (Izola), kuratorka in festivalska organizatorka, bo vodila CineIstro. Umetnica Urška Bradaškja (Koper) vodi projekt Dobrodošli doma v sodelovanju z umetniki in aktivisti iz vse Slovenije. Dramaturginja in pedagoginja Samanta Kobal (Koper) bo skupaj s Sarah Argent (Wales, Združeno kraljestvo) vodila projekt Ladja pripovedi (Imerzivno gledališče za otroke). Majda Božeglav Japelj, kustosinja Obalnih galerij Piran, bo sodelovala z Alenko Malej, koprsko biologinjo z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, in drugimi nacionalnimi ter mednarodnimi sodelavci pri projektu Forma viva – Meduza proti Meduzi.

Miho Dešmanom in Vlatko Ljubanović (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana), oblikovalko Michalo Lipkovo, oblikovalcem in ekonomistom Maximom Dedushkovom (poletna šola Holis) in fotografom Domnom Gröglom. Arhitektka Romana Kačič (Abakkum Piran) bo v sodelovanju z italijanskimi umetniki razvila projekt Morje ne more biti meja. Istrska igralka Agata Tomšič bo skupaj z Davidejem Saccom (ErosAntEros) razvijala Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti z umetniki iz vse Evrope. Glasbenik Luka Bevk bo vodil Radikalni impro vrh z jazzovskimi umetniki iz vse Slovenije. Novinarka Neva Zajc (Izola) vodi Primorski poletni festival.

organizacij, s katerimi je predvideno sodelovanje, ter opredelite vrsto zadevnih izmenjav.

Foto arhiv Saše Spačal

Lokalna glasbenica in muzikologinja Maja Bjelica (Združenje Muzofil) bo vodila Istrska dvorišča v kulturnih izmenjavah s Kulturnim in etnomuzikološkim društvom Folk Slovenija, Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in TradInEthnom (HR). Koprska arhitektka Tina Cotič bo vodila Zapuščino slabe banke v sodelovanju s prostorskim (urbanim) sociologom Matjažem Uršičem (Center za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani) in glavnim fotografom Slovenske tiskovne agencije Danielom Novakovićem. Lokalni kuratorki in sociologinji Neža Čebron Lipovec in Katja Hrobat Virloget bosta kurirali mednarodni sklop Izkoreninjeni. Arhitekt Boštjan Bugarič (Koper) vodi projekta Neformalno mesto na otoku in Začasno utopično v sodelovanju z umetnico in arhitektko Marjetico Potrč, krajinsko arhitektko in oblikovalko Matejo Filipič, arhitektom Martinom Valingerjem (Avtomatik Delovišče), oblikovalko Barbaro Predan (ALUO Ljubljana, Društvo Pekinpah), arhitektoma 47


KULTURNA IN UMETNIŠKA VSEBINA

2020 2021 2022 2023 2024

2025 Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

2026+

Temeljni kamni

Sol in morje

Sklop VARNI PRISTAN

Vezi in varstvo

Sklop URBANA AKUPUNKTURA

Sklop IZKORENINJENI

Izgubljeno in najdeno

Sklop MUZIKA

Kulturna ambasada za podnebne spremembe

Trajna – Laboratorij za skupnostne vire (Po:Ustvari, Spet:Uporabi, Re:Agiraj) ZračneAnimacije (Spet:Uporabi, Po:Ustvari) Obalne zverine (Pre:Glej, Raz:Išči) Prizemljitev ekologij (Raz:Išči, Po:Ustvari) Mednarodna retrospektiva skupine OHO (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Po:Ustvari) Mednarodna razstava Širok pogled (Pre:Glej, Raz:Išči, Spet:Uporabi, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Zagovorništvo sprememb (Po:Ustvari, Raz:Išči, Re:Agiraj) Voda – Tok zavesti (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Forum Babilon (Raz:Išči) Forma viva (Portorož) & Meduza proti Meduzi (Pre:Glej) Petje uspavank za naša življenja (Pre:Glej, Raz:Išči, Po:Ustvari) Dobrodošli doma (Pre:Glej, Po:Ustvari) Mikrofestival Onstran meja (Pre:Glej, Po:Ustvari) Glasbeno vozlišče Tartini (Pre:Glej, Po:Ustvari, Spet:Uporabi) Sozvočja – Vozlišče za svetovne glasbe v piranski palači Trevisini (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Po:Ustvari) Mednarodni glasbeni Tartini Festival (Pre:Glej) Etno Hist(e)ria site-specific (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Istrska dvorišča (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Po:Ustvari, Raz:Išči) Laboratorij izkoreninjenih spominov (Pre:Glej, Raz:Išči) Umetnost refleksije (Pre:Glej, Raz:Išči) Zdravljenje srca (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Palimpsesti (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Sprehodi-spomin-pogovori ((Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Spomin prihodnosti (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Sejem čisto nove preteklosti ((Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Postfuturistični vzhodnoevropski modernizem (Pre:Glej, Raz:Išči) Arhitektura prostega časa (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Neformalno mesto na otoku (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Začasno utopično (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Zapuščina slabe banke (Pre:Glej, Raz:Išči, Re:Agiraj) Val@Monfort (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) IstriYards (Re:View, Re:Use, Re:Cre ate, Re:Search) Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper (Pre:Glej, Po:Ustvari) Primorski poletni festival (Pre:Glej, Po:Ustvari, Re:Agiraj CineIstra (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Več kot glas (Pre:Glej, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Radikalni impro vrh (Pre:Glej, Po:Ustvari) Animiraj! (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Ulayeva pomol in paviljon (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Rezidenčni program Hiša v pristanu (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Kuratorska pristanišča (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Ladja pripovedi (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Nazaj & Naprej (Pre:Glej, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Vodno življenje (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Simfonija soli (Pre:Glej, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Morska postaja (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Morje ne more biti meja (Pre:Glej, Raz:Išči) Slani valovi: Zvoki solin (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Znamenja (Pre:Glej, Raz:Išči, Po:Ustvari) Val sprememb – 10. in 11. januar 2025 (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Morje vključuje, morje ločuje – 14. in 15. junij 2025 (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Premične meje – 11. in 12. oktober 2025 (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) Svetilnik/Faro – 13. in 14. december 2025 (Pre:Glej, Spet:Uporabi, Raz:Išči, Po:Ustvari, Re:Agiraj) 48

49


Evropska razsežnost

Q11 Obrazložite obseg in kakovost dejavnosti: · spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope, medkulturnega dialoga in boljšega medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani; · poudarjanje skupnih vidikov evropskih kultur, dediščine in zgodovine ter evropske integracije in trenutnih evropskih tem; · nastopi evropskih umetnikov, sodelovanje z nosilci dejavnosti in mesti iz različnih držav ter nadnacionalna partnerstva. · Navedite nekaj evropskih in mednarodnih umetnikov, nosilcev dejavnosti in mest, s katerimi je predvideno sodelovanje, in opredelite vrsto zadevnih izmenjav. Navedite nadnacionalna partnerstva, ki jih je vaše mesto že vzpostavilo ali jih namerava vzpostaviti.

Naša kandidaturna knjiga govori o najbolj perečem globalnem vprašanju. Jasno rečeno: kot Evropejci moramo sodelovati in se boriti, da bi rešili planet, okrepili socialno kohezijo, podpirali stabilne ekosisteme in zaščitili vire. Razumeti moramo, kaj pomeni biti prožen, in nato stopiti še korak naprej – ukrepati. Po našem mnenju je Evropski zeleni dogovor politični korak v pravo smer.

Z našim EPK gremo neposredno k ljudem: umetniki in kulturne produkcije so zmožni čustvenega odzivanja na svetovne razmere, kakršnega znanstvena vednost ne more utelesiti.

Naš koncept, pravzaprav naš namen, je biti del Vala sprememb, ki preobraža Evropo v prostor, pripravljen na preoblikovanje svojega odnosa z okoljem. Preučili bomo razmerja med kulturo in podnebnimi spremembami ter prepletli vrsto participativnih procesov in ustvarjalnih dogodivščin, da bi ustvarili „široko sliko“, podobo soodvisnosti med nami in naravnim svetom okoli nas. Želimo oživiti Evropski zeleni dogovor s kulturnim delovanjem državljanov in razviti novo ustvarjalno družbeno pot, ki vodi k zeleni tranziciji. Naša kandidatura neposredno naslavlja razmerje med kulturo, podnebjem in okoljem na lokalni, evropski in mednarodni ravni, temelji pa na naših izčrpnih pogovorih in izmenjavah z drugimi EPK. 50

Naš program temelji na tem, da lokalna kultura oblikuje lokalno podnebno razpravo, kar je dejstvo, ki se ponavlja po Evropi in po vsem svetu. Naš kulturni program promovira in se opira na naslednjih šest ključnih konceptov, ki bi jih radi ponudili Evropi, da bi jih postopoma privzela in prepoznala kot skupni cilj, s pomočjo naših kulturnih projektov pa predstavila in potrdila v smislu stvarnega trajnostnega načina življenja v skupnosti in nasledstva projekta: 1. Razogljičenje

Takojšnje, hitro in nujno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na ničlo.

2. Dekolonizacija

Kolektivno preoblikovanje okoljske pravičnosti za ljudi in druge biološke vrste.

3. Demokratizacija Programi in prakse, ki omogočajo dialog in vključujoče odločanje. / Policentrično upravljanje in promocija dialoga ter vključujočega odločanja. 4. Feminizacija

Etika vodenja, ki temelji na sočutju, povezanosti in sodelovanju. / Omrežni odzivi in etika vodenja so odvisni od povezljivosti, raznolikosti in sočutja.

5. Podjetnost

Znanja, veščine in participativni procesi za družbeno-ekološko regenerativno ekonomijo.

6. Pluralizacija

Transdisciplinarna vizija, ki spaja različne ekologije znanja: tradicionalne, znanstvene, čustvene, duhovne. / Prožnost v raznolikosti ljudi in vednosti: tradicionalne, znanstvene, čustvene, duhovne, umetniške. 51


EVROPSKA RAZSEŽNOST

Val, ki nas ogroža: Izredne podnebne razmere

Presegati meje – graditi socialno kohezijo

Programska platforma Kulturna ambasada za podnebno krizo (pravičnost, spremembe, izredne razmere) bo prostor za urjenje v spremembah, ki si jih zamišljamo skupaj v mednarodnem forumu brez meja. Tu je nekaj primerov konkretnih projektov s platforme:

Istra simbolizira evropsko kulturno in jezikovno raznolikost – in meje. V našem programu preučujemo temo fizičnih in mentalnih meja, ki so globoko zakoreninjene v evropski identiteti.

Ime projekta

Kaj ponujamo Evropi?

Česa se učimo od Evrope?

ZračneAnimacije

Na podlagi lokalnih izkušenj recikliranja (Komunala Izola, Center uporabnih predmetov) bomo prikazali, kako uporabiti odpadke in druge reciklirane materiale za umetniška dela, glasbene instrumente itd.

Strokovnjake in umetnike iz Evrope (Philippe Geffroy, FR; Pawel Romanczuk in Małe Instrumenty, PL) vabimo, da razvijejo postopek „umetniškega recikliranja“.

Ustanovili bomo Laboratorij za skupnostne vire in zgradili mrežo umetnikov, oblikovalcev in aktivistov, ki bodo sprožili trajno delovanje kot odziv na lokalno in svetovno podnebno krizo. Lokalno društvo Krog Piran bo pri realizaciji projekta sodelovalo z ljubljanskim urbanim ekološkim laboratorijem Krater/Simbiocen.

Odločili smo se, da sprejmemo / se povežemo s pobudo Odprta šola oblikovanja Matera, se učimo iz njihovih sposobnosti in prizadevanj ter jo nadgradimo v Laboratorij za skupnostne vire.

Za mednarodne umetnike ustvarjamo digitalno platformo za izredne podnebne razmere, ki vključuje tudi našo lokalno perspektivo.

Skozi oči evropskih in svetovnih umetnikov iz bomo sestavili široko sliko izrednih podnebnih razmer.

TRAJNA – Laboratorij za skupnostne vire

Širok pogled (za dodatne informacije glej okvir spodaj)

Dobro je vedeti!

19 organizacij iz Evrope se je že pridružilo rastoči skupnosti Širok pogled: V okviru platforme Kulturna ambasada za podnebno krizo smo začeli z digitalnim projektom za umetnike iz vse Evrope in sveta, ki odraža njihove lokalne poglede na pojav izrednih podnebnih razmer. Kako lahko vidimo široko sliko, globalni mozaik podnebnih sprememb, ko vpliva na naš svet, naša življenja in našo prihodnost? 19 organizacij iz 18 evropskih mest je nominiralo umetnika ali ustvarjalno skupino, da predložijo umetniško delo v določenih formatih (video sekvence, fotografije, fotomontaža, kolaži ali kratka literarna besedila). Zbrana umetniška dela, ki si jih lahko ogledate na spletni strani www.piran2025.eu, bodo osnova evropske razstave Širok pogled, načrtovane za leto 2025 (glej opis v Q6). 52

Istra ima izkušnje z burnimi spremembami, politično-ekonomskim preoblikovanjem in „izmenjavami“ prebivalstva; deli si jih z več drugimi evropskimi kraji in območji. Preko platforme Izgubljeno in najdeno razvijamo projekte, ki se

Ime projekta Projektni sklop Muzika

Projektni sklop Izkoreninjeni

Zapuščina slabe banke

1. LDA BALKAN, Priština (KO) 2. Fundacija Plovdiv 2019 (BOL) 3. Edgarundallan | gledališki kolektiv, Hildesheim (NE) 4. Faro, kandidat za EPK 2027 (PT) 5. Nürnberg, kandidat za EPK 2025 (NE) 6. Kaunas, EPK 2022 (LT) 7. Muzej Serlachius / Tampere z regijo, kandidat za EPK 2026 (FI) 8. Munich Art Film Festival (AFFE), München (NE) 9. Istrska kulturna agencija IKA, Pulj (HR) 10. BW: Workplace Experts, London (VB) 11. Rede Cultura 2027, Leiria (PT) 12. Veszprém-Balaton, EPK 2023 (MA) 13. Counterpoints Arts, London (VB) 14. Proyecto ÑAQUE, Madrid (ŠP) 15. Lucija Marin (SI) 16. Nacionalna umetniška akademija Ukrajine / Razvojni center „Demokracija skozi kulturo“, Kijev (UKR) 17. Culture Declares Emergency Movement (VB) 18. Chemnitz, EPK 2025 (NE) 19. Künstlerhaus, Dunaj (AV)

osredotočajo na sedanjo identiteto in zgodovino Istre (v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji), na njeno mentaliteto in jezike – na dejavnike, ki so nas v preteklosti tako ločevali kot povezovali. Izgubljeno in najdeno je hkrati tudi dialoška platforma za razpravljanje z našimi mednarodnimi partnerji o tem, kako je preko kulture in umetnosti mogoče preobraziti konflikte v nove humanistične priložnosti. O tem pričajo naslednji projekti:

Kaj ponujamo Evropi?

Česa se učimo od Evrope?

Naše zgodovinske izkušnje s selitvami prebivalstva na obmejnem območju Istre in način, kako te potlačene, a še vedno obstoječe napetosti preobraziti v odprto polje ustvarjalnosti in interakcije.

Podobne zgodovinske izkušnje so boleči deli evropske identitete. Zato bodo dejavnosti temeljile na evropskem umetniškem in znanstvenem dialogu, sodelovanju in izmenjavi.

Osredotočamo se na manj znane tradicije, spomine, zvoke in hrano preteklih generacij Istranov.

Projekt proučuje prostorske in družbene učinke svetovne finančne krize v letu 2007 in po njem v naših štirih istrskih občinah. Osredotočamo se na nepremičnine, ki so bile in pogosto še vedno so v lasti slabih bank ter se nahajajo v Slovenskem Primorju.

Naša lokalna dediščina bo našla sodoben odmev v tesnem sodelovanju s partnerji iz vse Evrope, ki bo vključeval njihove lokalne običaje – tako na diskurzivni kot na koproducentski ravni.

Podobne pojave bomo raziskali tudi v drugih evropskih mestih: Sofiji, Lizboni in Reykjavíku. Kasneje bomo podatke o delovanju slabih bank na družbeni in kulturni ravni prilagodili preko umetniških platform in jih prenesli na raven mest.

Podporni človeški ekosistemi Naša platforma Vezi in varstvo je sestavljena iz projektov, ki prispevajo k vzpostavitvi novega, podpornega človeškega ekosistema za večjo socialno prožnost. Številna mesta po Evropi so prepoznala potrebo po tovrstnih spremembah in se osredotočila na to, kako načrtujemo naše prihodnost(i) z uporabo kulturnih in umetniških orodij v multidisciplinarnih okoljih. Nove ekosistemske vizije teh mest so opredeljene v njihovih kulturnih strategijah, evropskih in

mednarodnih programih ter titulah (Pametna mesta, Ustvarjalna mesta, Lokalna agenda 21 – Program varstva okolja), s čimer podpirajo ali spodbujajo razvoj. Z izvajanjem čezmejne regionalne strategije Kultura.PIKA, ki jo spodbuja program EPK, se bodo Piran in njegove partnerske občine pridružile tej evropski težnji, kot je pojasnjeno v Q3.

53


EVROPSKA RAZSEŽNOST

Ime projekta

Kaj ponujamo Evropi?

Česa se učimo od Evrope?

Val@Monfort

Inovativna kombinacija produkcijskega centra in tehnološkega vozlišča za različne zunanje umetniške dejavnosti. Naš cilj je, da bi umetnost – v tesnem sodelovanju z znanostjo in raziskovanjem, s športnim, razvedrilnim in industrijskim sektorjem – uporabili za raztapljanje ideoloških meja in si skupaj prizadevali za dvig ekološke ozaveščenosti o morju.

Da bi ustvarili nova občinstva in dosegli obstoječa občinstva po Evropi in po svetu, načrtujemo številna mednarodna sodelovanja (umetniške rezidence in predstavitve na partnerskih festivalih), izkoriščanje imerzivnih dejavnikov, ki naslavljajo širše občinstvo, obsežne orkestrirane gverilske intervencije in izobraževanje (delavnice, predavanja).

Več kot glas

Osredotočamo se na ustvarjanje navdihujočih priložnosti in izkušenj za pevce, kar vključuje vsakoletni tečaj jazzovskega vokala in vokalni festival v Izoli, ki bo praznik vokalne glasbe z vsega sveta in privlačen za širšo publiko.

Projekt bodo usmerjali profesionalni glasbeniki iz vse Evrope, vodi ga pa priznana in nagrajevana vokalistka Emilia Martensson (ŠVE/SI/VB).

Primorski poletni festival

Ponudili bomo korenito nadgrajen poletni festival, ki bo ustrezal zahtevam sodobnega občinstva. Razvojna leta bodo posvečena evropskim temam (eksodus, nekdanja Jugoslavija, Srednja Evropa, migracije in Sredozemlje).

S strategijo Kultura.PIKA in nadaljnjim razvojem akcijskega načrta ponujamo model oblikovanja regionalne strategije in čezmejnega kulturnega sodelovanja med občinami. V okviru našega EPK si bomo prizadevali za izmenjave s podobno usmerjenimi regijami, ki bodo omogočale obojestransko učenje. Dialog se je pravkar začel z mestom Žilina, ki kandidira za EPK 2026 in je oblikovalo regionalno prijavo za regijo Beskidi (SLO/ČE/PL).

Sol kot metafora za vire

K prenovi festivala bodo prispevala tako evropska partnerska mesta in ustanove kot tudi izbrani evropski soselektorji programa.

prekoračitve Zemljinih zmožnosti“, ki označuje datum, ko povpraševanje človeštva po ekoloških virih in storitvah v določenem letu preseže to, kar lahko Zemlja v istem letu obnovi. Naša platforma Sol in morje opozarja na naš odnos do narave in virov. Projekti preučujejo načine preseganja stare dvojnosti pridobivanja in potrošnje ter predlagajo nove načine delovanja, mišljenja in čutenja v zvezi z naravo, zaledjem, plovbo, dediščino in prihodnostjo turizma, sezonsko usmerjenostjo in soljo.

Ko smo jeseni 2020 pisali kandidaturno knjigo, smo 22. avgusta doživeli tako imenovani „dan

Mesto Benetke in dežela Veneto imata močne zgodovinske vezi s slovenskimi istrskimi občinami, ki segajo nazaj v Beneško republiko in so še danes več kot očitne v arhitekturi, običajih in dialektu. Kljub tej tradiciji bomo prvič izpeljali sistematično, novo kvalitetno sodelovanje na področju kulture z Benetkami in Venetom, ki ga bodo spremljale velikodušne politične in finančne zaveze.

Mesto/regija

Politični dogovor

Vsebinski prispevek

Dežela Veneto (IT)

Podpisana izjava o podpori

Projekti skupnega sodelovanja na podlagi odprtih razpisov

Mesto Trst (IT)

Podpisan sporazum županov

Širok obseg partnerstev s tržaškimi organizacijami: Gledališče Verdi, Gledališče Rossetti, OGS, SSG …

Mesto Benetke (IT)

Podpisana izjava župana Benetk

Razvoj konkretnih skupnih akcij na naslednjih tematskih področjih: zgodovina in lokalni običaji, kultura, hrana, voda (za podrobnosti glej spodaj)

Istrska županija na Hrvaškem (+ 10 občin) (HR)

Podpisan sporazum med regijo in štirimi slovenskimi župani; 10 sporazumov, ki so jih podpisali župani hrvaških istrskih občin

Petdeset hrvaških ustanov iz Istre je del programa PI2025. Občine, ki so povezane z projekti PI2025: Pazin in Vodnjan (Istrska dvorišča); Labin (Forma Viva); Poreč (CineIstra); Pula (Nazaj in naprej); Umag (Forum Babilon); Novigrad (Morska postaja); Rovinj (Ambasadorski program); Buje in Buzet (Mikrofestivali Onstran meja)

Mesto Milje (IT)

Podpisan sporazum županov

Posebna izdaja miljskega karnevala bo del otvoritvene slovesnosti PI2025.

Dobro je vedeti!

Ime projekta

Kaj ponujamo Evropi?

Česa se učimo od Evrope?

Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti (IMCSUU)

Čisto nov center za umetniško produkcijo, ki bo tesno sodeloval z gledališkimi organizacijami iz vse Evrope, obenem pa se posvečal razvoju občinstev in izobraževanju. Uprizoritve, osredotočene na lokalno okolje in vprašanja, povezana z viri (ribiška predelovalna industrija, dvig morske gladine).

Strokovno usposabljanje in praksa bosta vključevala intenzivne mojstrske tečaje z mednarodnimi umetniki in strokovnjaki z vseh področij uprizarjanja. V razvoj in angažiranje občinstev bodo vključeni srečanja, delavnice in participativni projekti z najuglednejšimi mednarodnimi umetniki, raziskovalci, kritiki in strokovnjaki.

Zvoki solin – rezidence za plesne in uprizoritvene umetnosti v solinah

Projekt premišljuje o edinih preostalih solinah v najsevernejšem delu Sredozemlja blizu Pirana in poudarja trajnostno simbiozo med človekom in naravo preko edinstvenega okolja solin. Prvič sploh bodo lokalni in mednarodni umetniki ter naravoslovci delali v rezidenci v sodelovanju z lokalnimi solinarji.

V okviru Kulturne ambasade za podnebno krizo bomo v zvezi s temami, kot so vpliv podnebnih sprememb na biodiverziteto našega prostora, ekološka inteligenca in čuječnost, sodelovali z raziskovalci, znanstveniki in strokovnjaki iz različnih institucij iz Slovenije, Italije in Nemčije.

54

Čeprav si delimo istrsko identiteto s svojimi geografskimi sosedi, so politični in etnični konflikti otežili naše sodelovanje. Ta kandidatura vzpostavlja povsem novo raven sodelovanja z našo čezmejno regijo. Naši istrski partnerski občini, italijanski mesti Trst in Milje, ter hrvaška Istrska županija (ki je upravna enota z desetimi mesti) so v celoti zavezane naši prijavi in nas podpirajo tako politično kot finančno. Z njimi smo se dogovorili tudi o konkretnih vsebinah za sodelovanje.

Dogovor med Piranom in Benetkami o skupnih aktivnostih na naslednjih področjih:

Morski Ambasadorski program bomo zagnali v sodelovanju s podjetjem Bora d.o.o., in sicer v obliki štiridnevne jadralne regate evropskih maksi jadrnic, ki bo povezala mesta Piran, Rovinj in Benetke, s čimer bomo zagotovili visoko vidnost nove istrske povezanosti in našega programa.

Zgodovina in lokalni običaji: leta 2021 tisočšeststota obletnica ustanovitve mesta Benetk; tematski sprehodi, povezani s toponimi; univerzitetne konference o beneškem dialektu Kultura: slovenski umetniki bodo gostovali v beneškem paviljonu v času Bienala – Mednarodne umetniške razstave; pobude, posvečene Giuseppeju Tartiniju, v sodelovanju z Opernim gledališčem Fenice in Beneškim konzervatorijem, ki bodo namenjene družinam, otrokom in študentom, poleg tega pa glasbeno tekmovanje Hrana: festival hrane, ki bo potekal v Benetkah in Piranu Voda: študentski projekti, osredotočeni na gradnjo in/ali vzdrževanje tradicionalnih lesenih čolnov Simbol Benetk, foto Aleš Rosa

55


EVROPSKA RAZSEŽNOST

Dobro je vedeti!

Število potrjenih evropskih in mednarodnih partnerjev (organizacij in posameznikov) v naši kandidaturni knjigi:

512

Med podpisanimi

memorandumi o sodelovanju izpostavimo nekatere partnerje:

Theo Jansen NIZOZEMSKA Rita Orlando ITALIJA Andrew Alamango MALTA Ars Electronica Linz AVSTRIJA Philippe Geffroy FRANCIJA Paweł Romańczuk in Małe Instrumenty POLJSKA Ríonach Ní Néill IRSKA Community Economics Institute AVSTRALIJA MakerBay HONG KONG Mednarodna fundacija MyVillages.org NIZOZEMSKA Mednarodno združenje Hackteria ŠVICA Občina Faro PORTUGALSKA Baltski center za pisatelje in prevajalce ŠVEDSKA Fundacija Teatr Figur Krakow POLJSKA Pohoda Festival SLOVAŠKA Kosovska fundacija za arhitekturo KOSOVO Gledališka skupina 14 Lieux KANADA Lunchmeat ČEŠKA Festival MakeDox MAKEDONIJA Ouchhh TURČIJA Estonski literarni muzej Tartu ESTONIJA La Fura dels Baus ŠPANIJA Klangforum Dunaj AVSTRIJA Marina Abramović Institute ZDA Univerza kraljice Marije Teške v Londonu VELIKA BRITANIJA Bitef Festival – Bitef Teatar SRBIJA Odin Teatret – Nordisk Teaterlaboratorium DANSKA Luksemburško nacionalno gledališče LUKSEMBURG Nacionalno gledališče Strasbourg FRANCIJA Valonsko-bruseljsko nacionalno gledališče BELGIJA Hiša sodobnih umetnosti Trafó MADŽARSKA Univerza v Sankt Petersburgu RUSIJA Mednarodni plesni svet UNESCO, grška sekcija GRČIJA

100 41 iz več kot

iz več kot

mest

držav

90%

23

70

nekdanjih, sedanjih in prihodnjih EPK ter mest kandidatov

programov, ki partnerjev je iz so navedeni v tej italijanskega in kandidaturni knjigi, hrvaškega dela Istre vključuje mednarodne partnerje

Sodelovanje z evropskimi mrežami

EPK:

EUNIC – Evropski nacionalni inštituti za kulturo: PI2025 in EUNIC Slovenija sta se dogovorila za sodelovanje pri projektih, ki poudarjajo pomen kreativnih industrij za gospodarski in trajnostni razvoj. Sodelovanje se bo začelo s projektom EUNIC Kreativni razmah v okviru slovenskega predsedovanja EU leta 2021.

Plovdiv (BOL), Matera (IT), Temišvar (RO), Novi Sad (RS), Bodø (NO), Bad Ischl (AV), Tartu (EST), Kaunas (LT), Rijeka (HR), Veszprém (HU), Galway (IR), Vroclav (POL), Pécs (MA), Maribor (SI), Chemnitz (NE)

UNESCO – Mreža ustvarjalnih mest: podrobnejši ogled mest z nazivom Ustvarjalno mesto, zlasti tistih s titulo Mesto glasbe.

Tampere (FI), Oulu (FI), Žilina (SLO), Hlohovec (SLO), Faro (PT), Nürnberg (NE), Hildesheim (NE), Magdeburg (NE), Hannover (NE), Ljubljana (SI), Nova Gorica (SI)

Culture Action Europe (CAE): s CAE smo stopili v stik glede spremljanja in vrednotenja (Delovna skupina za evalvacijo PI2025) ter kulturnih podnebnih akcij.

Mesta kandidati:

Duša Evrope – Mesta za Evropo: navezali smo stike, da bi se pridružili delavnicam mreže Mesta za Evropo in sodelovali pri pripravi Akcijskega načrta za Evropo. 56

57


EVROPSKA RAZSEŽNOST

Q12 Ali lahko podrobno pojasnite svojo strategijo za pritegnitev zanimanja širše evropske in mednarodne javnosti?

Pridi in poljubi zverino! Prvi pogled na Piran in slovensko obalo ustvarja vtis o slikoviti obmorski pokrajini, kjer vsako poletje dopustuje pol Evrope.

Program Vala sprememb pomeni korenito preobrazbo v dojemanju našega okolja. To je povabilo Evropejcem, naj aktivno sodelujejo v našem programu in izkusijo, kaj lahko naredimo. Na plažah ali na solinah se bodo srečali z ikoničnimi Obalnimi zverinami Thea Jansena, da bi jih z ljubeznijo in skrbjo ohranili žive in zdrave. Povabili jih bomo na razširjeno razstavo našega natečaja Širok pogled (kurirali jo bodo mednarodno priznani umetniki in Nobelova nagrajenka, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj), ki prikazuje izredne podnebne razmere z lokalnega vidika umetnikov z vseh celin. Z ZračnimiAnimacijami in TRAJNO – Laboratorijem za skupnostne vire bodo naši gostje izkusili, da sta umetnost in oblikovanje lahko pionirska pri ponovni uporabi materialov (celo smeti), in premišljevali o lokalnih virih, s Prizemljitvijo ekologij pa izkušali skrivne povezave in vednost o naravi, človeškem in artificialnem.

Niste sami s svojo preteklostjo V naše sistematično raziskovanje meja, delitev, konfliktov in mnogoterih identitet bomo vključili številne Evropejce.

Kolektivne travme, lakota po spominih in izkoreninjenost, pa tudi zamolčani konflikti, vztrajajo in še danes vplivajo na konflikte v EU. Premestitve prebivalstva so ključna značilnost preteklosti številnih obmejnih regij v Evropi, tudi Istre. V sklopu Izkoreninjeni – Vseevropske umetniške in zgodovinske pobude bodo naši obiskovalci imeli priložnost, da skupaj z drugimi Evropejci podrobneje razčlenijo preteklost in prenesejo še vedno obstoječe napetosti v odprto polje ustvarjalnosti in interakcije. 58

Program ponuja tudi posebne poudarke: po vsej Evropi obstaja velik interes za socialistični modernizem ali brutalizem. Arhitektura prostega časa bo obiskovalcem pokazala naravo te zapuščine in njenih ekvivalentov po nekdanji socialistični Evropi; podobno bo naredil Postfuturistični vzhodnoevropski modernizem z idejami o sodobnem preoblikovanju predmetov iz evropske socialističnega obdobju.

Pristaniški žerjavi, ki muzicirajo Naš program zelo bogatijo evropska sodelovanja in sodelujoči evropski umetniki, kuratorji in znanstveniki; mnogi med njimi so splošno znane osebnosti ali skupine, ki bodo pritegnile ljudi z vse celine. Najbolj priljubljeni solisti in orkestri bodo nastopili na popolnoma preoblikovanem Mednarodnem glasbenem festivalu Tartini, Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti pa bo nov prostor za mednarodno soustvarjanje z vodilnimi umetniki, gledališkimi skupinami in režiserji iz vse Evrope, med drugim tudi z berlinsko Schaubühne ali Hišo sodobne umetnosti Trafó iz Budimpešte. Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper je vzorčni projekt, ki postavlja v ospredje industrijsko dediščino in sodobno poustvarjanje.

V časih covida-19 Naši štirje slavnostni temeljni kamni v letu 2025 nam bodo pomagali, da raznovrstna občinstva naenkrat opozorimo na ključne trenutke programa. Vendar je covid-19 spremenil kulturno krajino velikih dogodkov. Zato bo do 60 odstotkov našega celotnega programa predvajano tudi preko spleta. Številni projekti – vključno s temeljnimi kamni – ponujajo alternative megaprireditvam in njihovim scenarijem; omenimo Mikrofestivale Onstran meja, ki se dogajajo v vaseh in so namenjeni manjšemu številu udeležencev.

Na jasen dan lahko vidite Benetke Da, Val sprememb bo nekaj ponudil tudi večini turistov na poletnih počitnicah. Vendar želimo turiste, ki so zgolj potrošniki, spremeniti v soustvarjalce, aktivirati nova občinstva in obiskovalce, ki jih bosta umetnost in kultura vodili skozi skrite kraje in zaklade, kot so soline (Slani valovi), ter do kultur in skupnosti po vaseh, na mejah in v zaledjih (Mikrofestival Onstran meja). Naš program bo na novo interpretiral obmorske kraje, kot je polotok Seča, z razširitvijo parka skulptur Forma viva, ali z Morsko postajo, ki naj bi jo razumeli kot družbeno skulpturo, na morski meji s Hrvaško. Obalne občine določata morje in Luka Koper, ki močno vplivata na njihovo življenje. Luka bo zdaj vključena kot kulturno prizorišče.

Q13

Zahvaljujoč našemu čezmejnemu istrskemu sodelovanju s Trstom, Miljami in hrvaško Istro, bodo naši obiskovalci uživali v programih in predstavah v celotni regiji.

Prek sodelovanja z Benetkami in Deželo Veneto bo naš program povezan s slavnim beneškim Bienalom in gledališčem Fenice, ki nam pomagata na poti do novega, mednarodnega, sodobnega in kakovostnega kulturnega življenja po vsej Istri.

Opišite povezave, ki so že razvite ali pa bodo razvite med vašim kulturnim programom in kulturnim programom drugih mest, ki nosijo naziv evropska prestolnica kulture.

Od samega začetka je bila ena naših prioritet, da bi se pridružili družini EPK in se od nje učili. Že v fazi predizbora smo organizirali študijske obiske za župane in ekipo EPK na Reki, v Novem Sadu, Materi in Elefsini. V drugem izbirnem krogu smo iskali globlje strukture sodelovanja s prijatelji iz EPK:

Dobro je vedeti!

PI2025 je vzpostavil posebej močno povezavo z Reko 2020/2021: Reka ni le ena od sedanjih EPK, temveč je tudi mesto, ki se nahaja le 70 kilometrov od naše regije. Imamo veliko skupnega, veliko lahko delimo. Zato smo vzpostavili sistematično sodelovanje z reško ekipo, s tamkajšnjimi organizacijami in umetniki.

· redni posveti z ekipo Reka 2020/2021 · skupni obisk županov PIKA pri reškem županu, namenjen izmenjavi in učenju v zvezi z EPK

· Val@Monfort se je povezal s projektom

Sladko in slano (DeltaLab/Univerza na Reki) – dogovorili smo se za mentorstvo in projektno sodelovanje · sklop Izkoreninjeni se je povezal z Združenjem Brez meja in nevladno organizacijo Dren (skupne teme: zamolčani spomini, spreminjanje meja) · projekt Nazaj in naprej se je povezal z nevladno organizacijo Dren in Univerzo na Reki · Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti se je dogovoril za projektno sodelovanje in gostovanje kuratorjev s področja sodobnega plesa z mednarodnim festivalom Periskop in nevladno organizacijo Kabinet · skrbno bomo opazovali razširitev programa Reka 2020 na leto 2021 in svoj program povezali z nasledstvom reškega EPK, da bi povečali število partnerstev in podprli reške organizacije ter umetnike pri uresničevanju njihovih nasledstvenih načrtov

· učenje od nekdanjih in trenutnih EPK (dobre prakse, vzorniki)

· razvoj skupnih projektov (tandemi) · iskanje primernih projektov za prihodnje sodelovanje

· prepoznavanje skupnih interesov/tem (večinoma z mesti kandidati za EPK 2025–2027)

· povezovanje z umetniki in organizacijami iz mest EPK in mest kandidatov

· vzpostavljanje sistematičnega sodelovanja z vsemi petimi mesti finalisti iz Nemčije (zavedajoč se, da je naziv osvojil Chemnitz, vendar z jasnim namenom, da k sodelovanju povabimo tudi vsa ostala mesta) · povabilo EPK in mest kandidatov na natečaj Širok pogled

Simbol Reke, foto Aleš Rosa

59


EVROPSKA RAZSEŽNOST

Pécs 2010, Vroclav 2016, Valletta 2018

Nasledstvene organizacije nekdanjih EPK kot naši partnerji: Zsolnay, upravljanje z dediščino d.o.o., Pécs (Primorski poletni festival); Pisateljski rezidenčni program v Pécsu in Strefa Kultura Wrocław (Forum Babilon); Kulturna agencija Valletta (Simfonija soli).

Magdeburg, mesto kandidat 2025

Razvoj tandemskega projekta Voda – Tok zavesti. PI2025 se je pridružil magdeburškima projektoma MD-Sen kresne noči (v središče postavlja socialno ogrožene otroke), Reformni laboratorij (javno pripovedovanje zgodb).

Matera 2019

Odprti center za oblikovanje Matera kot vzornik in partner pri vodenju TRAJNE – Laboratorija za skupnostne vire Fundacija Matera-Basilicata 2019 kot partner pri Zagovorništvu sprememb

Nürnberg, mesto kandidat 2025

Plovdiv 2019

Program prostovoljstva iz Plovdiva kot dobra praksa za naš program prostovoljstva. Vodja programa prostovoljstva iz Plovdiva, Franz Kadiri, je potrdil, da bo naš svetovalec. Fundacija Plovdiv 2019 sodeluje na natečaju Širok pogled.

PI2025 se je pridružil nürnberškemu projektu NismoOtok – Potovati skozi migracije v času s ciljem bodočega skupnega razvoja: tematske povezave s sklopom Izkoreninjeni in s tematiko meja. - Nürnberg 2025 sodeluje pri Širokem pogledu.

Tampere, mesto kandidat 2026

Tampere 2026 je nominiral umetniške prispevke za Širok pogled. Etno Hist(e)ria site-specific je povezana z Divjo@Kuhinjo iz Tampereja 2026; gre za enega vodilnih projektov sodelovanja (interakcija med naravo in mestom, hrano in umetnostjo, itd.). Tampere 2026 se zanima za sodelovanje v projektih TRAJNA – Laboratorij za skupnostne vire, Val@Monfort, in Laboratorij za izkoreninjene spomine (za razširitev mednarodnega diskurza o mejah in revolucijah). PI2025 se povezuje s projekti iz Tampereja 2026: Nefosilna druženja – Regionalni zastavonoša, Zeleni odtis rok, Odeja Evrope in Muralizem! Urbanistično načrtovanje na ulični ravni.

Oulu, mesto kandidat 2026

Glavne teme PI2025 predstavljajo dobro podlago za nadaljnje sodelovanje: kandidatura Ouluja 2026 poudarja kulturne podnebne akcije in dolgo zgodovino meja v trikotniku z Rusijo in Švedsko.

Hlohovec, mesto kandidat 2026

Osrednji programski steber Hlohovca 2026, naslovljen Varno okolje, ponuja priložnosti za sodelovanje s platformo Kulturne ambasade za podnebno krizo. Predlog Hlohovca za evropsko koalicijo majhnih mest smo prepoznali kot dobro podlago za nadaljnje sodelovanje.

Žilina, mesto kandidat 2026

Okoljski izzivi: povezujejo piranske projekte ZračneAnimacije, Voda –Tok zavesti in TRAJNA – Laboratorij za skupnosne vire in projekt iz Žiline Imerzivni okoljski/vodni center. Posebni skupni interesi na področju tehnologij za recikliranje oziroma ponovno uporabo; nanašajo se na piranski projekt Val@Monfort, ki korespondira s projektom iz Žiline ŽICA (krožno gospodarstvo in reparacijske tehnike). Spomini/Čezmejna identiteta: povezava med piranskima projektoma Mikrofestival Onkraj meja in Umetnost refleksije ter projektom Argillia iz Žiline.

Faro, mesto kandidat 2027

Evropa doma iz Fara je predstavljala vzor za naš odprti natečaj Širok pogled. PI2025 je sodeloval v spletnem projektu Evropa doma, Faro 2027 pa nam je sledil pri Širokem pogledu.

Galway 2020–2021

Podnebje kot skupna tema: projekt ZračneAnimacije je povezan s projektom Hope it Rains! iz Galwayja.

Novi Sad 2021–2022

Ekipa iz Novega Sada je podpirala naše delo z rednimi posveti. Njihove izkušnje z gradnjo upravne strukture za EPK so nam pomagala pri oblikovanju naše Fundacije EPK. S Fundacijo Novi Sad 2021–2022 smo se dogovorili za poglabljanje sodelovanja pri projektih Postfuturistični vzhodnoevropski modernizem in Primorski poletni festival.

Temišvar 2021–2023 Kaunas 2022

Skupne tematike: večetničnost, zgodovinski konflikti – sklop Izkoreninjeni se je povezal s temišvarskim projektom Gibljiva ognjišča, Primorski poletni festival pa s projektom Chiaroscuro. Kaunas 2022 sodeluje na natečaju Širok pogled in v dveh sklopih, Izkoreninjeni in Urbana akupunktura. Tempo Academy iz Kaunasa je primer dobre prakse za naš projekt krepitve zmogljivosti Tlakovec.

Veszprém-Balaton, 2023 Skupne teme: sezonskost v kulturi in turizmu, stanovanjska problematika (drugi rezidenti)

PI2025 se pridruži projektoma VEB 2023 Ekološki festival Blatnega jezera in Republika svobode; gre za sodelovanje na področjih zelene politike, podnebnih vprašanj in krepitve prožnosti. VEB 2023 je partner projektov/sklopov Voda – Tok zavesti, Dobrodošli doma, Urbana akupunktura in Primorski poletni festival. VEB 2023 je nominiral umetnika za Širok pogled.

Bodø 2024

Bad Ischl – Salzkammergut 2024

Tartu 2024

Chemnitz 2025

Povezali se bomo s projektom Via Querinissima, ki govori o pomorskih trgovskih poteh v Evropi in je skupni projekt regije Nordland, kjer se nahaja Bodø, in italijanskega Veneta, partnerske regije PI2025. Sodelovanje s strokovnjakom za Tartinija, Sigurdom Imsenom iz Bodøja. Bodø 2024 je partner projekta Voda – tok zavesti. Katedrala Bodø je partner projekta Morje ne more biti meja. Sol je skupna tematika tako z Bodøjem kot s SKGT 2024 in Valletto. Glavna skupna tema: sol. Tako SKGT 2024 kot PI2025 imata občudovanja vredno zgodovino proizvodnje soli. Isti material, a različni viri (rudniki soli v gorah in soline na morju). Kot „slani prijatelji“ smo skupaj začeli tandemski projekt Simfonija soli (opis v Q6). Čezmerni turizem kot skupni izziv: kako najti poti, ki vodijo stran od tradicionalnega množičnega turizma? Katere alternativne modele za zmanjšanje množic in okolju prijazno vedenje turistov lahko odkrijemo skupaj? Spremljanje in evalvacija: redne izmenjave na področju evalvacije in spremljanja (zlasti zelene politike in spremenjenih izzivov v turizmu). S Tartujem nam je uspelo povezati več projektov in njihovih vodilnih organizacij: - Okolje/voda: Voda – Tok zavesti in projekt iz Tartuja Vrnitev reke Emagoji in Velikih jezer - Meje: Forma viva in projekt iz Tartuja Razstava divjih bitov 2024, Etno Hist(e)ria site-specific in projekt iz Tartuja Rasti s svojo hrano - Ekosistemi: Val@Monfort in projekta iz Tartuja Vstopite, gozdni duhovi in Ulični festival Postmarket Chemnitz 2025 sodeluje pri našem projektu Širok pogled. Skupno polje delovanja: raziskovanje nedavne socialistične preteklosti – skupni evropski partnerski projekt Postfuturistični vzhodnoevropski modernizem (glej opis v Q6). Sklad za projekte partnerstva Chemnitz – Piran: skupni proračun 150.000 EUR na partnerja za skupne partnerske projekte, izbrane izmed prijav na razpis, ki bo objavljen leta 2022.

Hannover, mesto kandidat 2025

Povezan s sklopom Izkoreninjeni: imena ulic v evropskih mestih, ki omogočajo razumevanje preteklosti.

Hildesheim, mesto kandidat 2025

Partnerstvo z organizacijami iz Hildesheima pri projektu Kuratorska pristanišča; Hildesheim 2025 se pridružuje TRAJNI – Laboratoriju za skupnostne vire.

60

Sodelovanje z drugimi programi „prestolnic kulture“: v naslednjih letih bomo stopili v stik z evropskimi prestolnicami znanosti, evropskimi prestolnicami mladih in evropskimi zelenimi prestolnicami ter z njimi razvili sodelovanje. Za začetek smo vzpostavili sodelovanje z Evropskim forumom za odprto znanost (ESOF) Trst 2020 in bomo nasledstvo njegovega programa povezali z našim EPK. Zeleni/prožni standardi za EPK: ustvarili bomo mrežo EPK, ki so pripravljene sodelovati pri prožnih standardih za EPK v prihodnosti. Slano zavezništvo: tesno bomo sodelovali z EPK povsod tam, kjer je tema soli relevantna, s čimer bomo pokazali na pomen soli za gospodarstvo, civilizacijo, kulinariko, življenjski slog, pa tudi na oblike našega odnosa do narave (potencialni člani mreže: Reka 2020, SKGT 2024, Bodø 2024, Aveiro, mesto kandidat 2027).

Slovensko EPK zavezništvo: · Nova Gorica (GO2025), mesto kandidat: tisto mesto, ki bo razglašeno za EPK, bo gostilo drugo mesto za dvotedensko predstavitev programov, izbranih na javnem razpisu leta 2024, v letu 2025. Ta program bosta obe mesti sofinancirali s po 50.000 EUR. · Ljubljana (LJ2025), mesto kandidat: mesti sta podpisali pismo o nameri za sodelovanje (za koprodukcijo projektov iz kandidaturnih knjig). V okviru projekta Val@Monfort in projekta LJ2025 Tehnološki pakt si bomo prizadevali za uresničitev enega večjega skupnega mednarodnega projekta, ki bo nastal med Piranom in Ljubljano. Načrtujemo tudi sodelovanje v okviru projektov LJ2025 Akademija za kulturni menedžment in Čustva v gibanju. · Maribor: več nekdanjih organizacij EPK Maribor je vključenih v vlogi partnerjev naših programov (Slani valovi, Val@Monfort). Predstavnik Univerze v Mariboru bo sodeloval kot strokovnjak v delovni skupini za spremljanje in evalvacijo. 61


Doseg

Naš kandidacijski postopek se je začel leta 2018, ko so istrske občine imenovale projektno ekipo in umetniški svet (30 kulturnih delavcev) za pripravo strateškega pristopa k razvoju prijave; ključne besede so bile kultura državljanov in za državljane ter participacija. V prvem obdobju smo opredelili različne ciljne skupine in dali glas mladim umetnikom in kreativcem, učiteljem in profesorjem, pedagogom, nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z okoljem, lokalnim in nacionalnim institucijam, občinam, strokovnim službam in nevladnim organizacijam, ki so neposredno in posredno, poklicno in nepoklicno vključene v kulturni sektor, gospodarskim zbornicam, obrtnim zbornicam, podjetniškim inkubatorjem, ustanovam za krepitev zmogljivosti podjetništva, zavodom za zaposlovanje itd. Takrat je bilo v proces vključenih več kot 300 ljudi.

Najpomembneje pa je, da smo s participativnim postopkom Programske klinike k oblikovanju kulturnega programa prve kandidaturne knjige spodbudili 80% kulturnih akterjev v regiji. Ponosno smo vstopili v drugo kandidaturno fazo in še naprej delali kot ena velika ekipa, ki je za razvoj 57 projektnih idej angažirala več kot 150 ljudi. Regionalne, državne in mednarodne vezi so se prepletle, in sicer z enim samim horizontalnim ciljem: opozoriti na svetovno podnebno krizo in na način, kako angažirati ustvarjalnost, da bi se soočili z našo družbo, odločitvami in odnosom do te krize. Glede na rezultate v prvem letu programa za krepitev zmogljivosti Tlakovec (2020), na vsakodnevne stike s številnimi občani, obiskovalci in turisti (ki so nas obiskali v pisarni PI2025), na diskusije z župani, mestnimi svetniki, različnimi strokovnjaki, izvedenci, akademiki in civilnodružbenimi organizacijami, nam je postalo jasno, da ni prave spremembe brez nadaljnjega socialnega, skupnostno usmerjenega dialoga v kulturi in brez spodbujanja socialne kohezije in prožnosti. Znanost s številkami je tu in te so dramatično jasne. Potrebujemo nov pristop, zavezanost iskanju novih idej, da bi ustvarili razumevanje in nove politične pristope. To je tisto, kar umetnost je in kar kultura zmore. In ta zaveza je prisotna pri gradnji vsakega posameznega koraka projekta PI2025. Zaveza je vključena v transverzalno os Re/ Koncipiraj, ki je v osrčju našega kulturnega programa in je pomembna za vključevanje in 62

Q14 Podrobno pojasnite, kako so lokalni prebivalci in vaša civilna družba vključeni v pripravo prijave in kako bodo sodelovali pri izvajanju leta.

participacijo lokalnega prebivalstva in civilne družbe. Projekti Po/Ustvari kažejo na vsebine in rešitve okoljskih problemov, ki občinstva opredeljujejo kot deležnike in jih vključujejo v sooblikovanje procesov in rešitev. Re/Agiraj gre še dlje, občinstva vključuje v neposredno akcijo in spodbuja aktivno državljanstvo na podlagi kulture. Vsi projekti PI2025 so zasnovani tako, da na različne načine pritegnejo občinstvo. Projekti, ki v celoti temeljijo na participaciji in angažiranju, so del vsake od naših štirih platform. ZračneAnimacije premišljajo o količini smeti, ki jo proizvedemo, in predlagajo nove pristope za njihovo reciklažo. Lokalno prebivalstvo bo proizvajalo umetnost iz smeti in ob tem razmišljalo o pomenu zmanjšanja odpadkov, o izboljšanju urbanih območij z vnašanjem narave in o dopolnjevanju zelenih površin z umetnostjo. Obalne zverine Thea Jansena bodo, da bi ostale žive in zdrave, popolnoma odvisne od lokalne mladine in študentov, s čimer se bo krepila zavest o tem, kako človeško delovanje vpliva na tehnologijo in kako so ta tehnologija, njeno delovanje in vpliv na okolje le posledica našega delovanja. TRAJNA – Laboratorij za skupnostne vire se bo s temi vprašanji ukvarjal sistematično po vsej regiji in v Ljubljani v vseh petih letih našega EPK. Zagovorništvo sprememb je razvito, načrtovano in globoko povezano s participativnimi procesi, v katerih sodelujejo različne vrste udeležencev (od lokalnega prebivalstva do posameznikov iz celotne regije in Evrope), da bi razvijali, inovirali in sprejemali nove pristope, metode, politike, vedênja in rešitve. Turizem in drugi ekonomski razlogi so osnova stanovanjskih problemov v starih mestnih jedrih, projekt Dobrodošli doma pa bo pritegnil prebivalce, da bi o njih razmišljali skozi umetnost in našli ustvarjalne rešitve za stanovanja prihodnosti. Projekti CineIstra, Animiraj! in Ladja pripovedi bodo v tesnem sodelovanju z najmlajšimi člani lokalnih skupnosti, med katerimi so tudi bodoči regionalni kulturni akterji, poudarili pomen otrok pri ustvarjanju umetnosti in kulturni vzgoji. Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti (IMCSUU) bo razvil participativne uprizoritve v različnih okoljih industrijske dediščine, ki bodo reflektirale ribiško predelovalno industrijo, s katero so močno zaznamovani ta regija in življenja njenih prebivalcev, poleg tega pa tudi podnebne spremembe in naraščajoče morje, ki grozi mestom na istrski obali z izginotjem. 63


DOSEG

Q15 Kako bo naziv v vašem mestu ustvaril nove in trajnostne priložnosti za udeležbo ali za sodelovanje najrazličnejših skupin državljanov v kulturnih dejavnostih, zlasti mladih, prostovoljcev ter marginaliziranih in prikrajšanih, vključno z manjšinami? Prosimo, obrazložite dostopnost teh dejavnosti za invalide in starejše. Podrobno navedite ustrezne dele programa, ki si načrtovani za te različne skupine.

Val sprememb se je rodil iz spoznanja, da moramo z ustvarjalnostjo spremeniti svoje območje in njegov odnos do naravnega okolja ter ustvariti nove priložnosti za kar največje število ljudi. Zavedamo se, da so naše nove generacije, če želijo slediti svojim poklicnim sanjam, prisiljene iskati priložnosti drugje. Ustvarjalnost in kultura pa nista samo zanimivi možnosti za prosti čas, ampak imata konkreten razvojni potencial, ki nedvomno ustvarja rast in delovna mesta. Vendar je ta potencial uresničljiv le, če uspešno premagamo sektorske delitve in zaprtost lokalnega okolja. Zato smo v osnovo našega programa vtkali različne sloje občinstva. Gesla Pre:Glej, Pre:Oblikuj, Raz:Išči, Spet:Uporabi, Po:Ustvari in Re:Agiraj določajo način, kako (in v kolikšni meri) bo občinstvo preseglo tako imenovano nevidno steno med umetnostjo in gledalci. Projekti lahko namreč samo z vpletenostjo ljudi zagotavljajo dovolj razumevanja in ustvarjajo pogoje, ki omogočajo uspešno nadaljevanje dejavnosti tudi dolgo po koncu leta veljavnosti titule. Vse programske platforme so zasnovane tako, da imajo vsi projekti podlago za vpletenost in sodelovanje med profesionalci in ljubitelji, kreativci in pragmatiki, tehniki in misleci, domačini in tujci raznih starosti. To je modus operandi, ki je zaznamoval nastajanje Vala sprememb od samega začetka. Vsi projekti so bili zasnovani od spodaj navzgor, v sodelovanju z umetniki in kulturnimi organizacijami, na skupaj več kot 400 individualnih in skupinskih srečanjih. Predstavniki italijanske narodne skupnosti so del delovne ekipe, umetniškega sveta in vodje kulturnih projektov. Množica mladih, perspektivnih kreativcev, rojenih v regiji, ki so bili zaradi razvoja svojih potencialov prisiljeni v selitev v druge dele države ali v Evropo, se je odločila, da si bo prizadevala za razvoj projektov in prevzela odgovornost v okviru PI2025. 64

Pomembni točki strategije Kultura.PIKA sta tudi vključevanje izgubljenih generacij in razvoj človeških virov. Posebno pozornost bomo namenili prostovoljnemu delu, pri čemer se bomo učili iz drugih dobrih praks EPK (Plovdiv 2019, Kaunas 2022). Verjamemo, da izkušnje s prostovoljstvom pomagajo pri krepitvi socialnih kompetenc in povečujejo socialno kohezijo. V ta namen smo se povezali z Europe Direct Koper-Capodistria, ki v programu Terminal pod vodstvom Kulturno izobraževalnega društva PiNA že zagotavlja mobilnost več kot 150 prostovoljcem na leto. So strokovnjaki za ESC (Evropska solidarnostna enota) in z njihovo podporo bomo uredili sistem prostovoljstva za domače in tuje prostovoljce. Priložnosti za mlade in marginalizirane skupine bomo ustvarili posebej z nekaterimi projekti. Laboratorij za skupnostne vire bo omogočil vrsto intenzivnih srečanj za lokalne skupnosti v Istri, ki bodo pozvane k odzivu na izbrane lokacije z izrednimi ekološkimi razmerami in k soustvarjanju predlogov za regenerativne projekte. Mobilne delavnice in produkcijski prostori bodo potovali po regiji in prikazovali možnosti za uporabe materialov. Sodelovanje s Odprto šolo oblikovanja, produkcijskim programom iz Matere, nam bo omogočilo, da bomo gostili lokalne in evropske obrtnike in umetnike ter prenašali njihove veščine na lokalno mladino. Eden od ciljev je razviti model alternativnega poslovnega inkubatorja, svetovanja in laboratorija za nove skupnostne ekonomije, ki so povezane s trajnostnim razvojem in osredotočene zlasti na mladino in starejše. Mikrofestival Onkraj meja bo kot čolniček v statvah, ki tke zgodbo o nadnacionalni pokrajini, v premični umetniški rezidenci, kjer bosta v središču poslušanje območja in participacija njegovih prebivalcev. S tem se bodo odprle nove, participativne priložnosti za ljudi s podeželja in za izražanje njihovih pogledov na najbolj pereča vprašanja sodobne družbe. Projekt Petje uspavank za naša življenja bo razvil prakse za boljše razumevanje tega, kar potrebujemo in si želimo kot posamezniki in skupnosti, da bi ustvarili bolj vključujočo in skrbnejšo družbo s posebnim občutkom za vse marginalizirane skupine v regiji. Na stičišču ljudske glasbe, uprizoritvenih umetnosti, filma, hrane in ekologije je projekt Etno Hist(e)ria site-specific namenjen ustvarjalcem in umetnikom z različnih področij in vrtnarjem, ekologom, arhitektom, kuharjem. Umeščen je v posebne lokalne skupnosti in bo oblikoval dogodke za vse starosti z vključevanjem lokalnega prebivalstva.

Projekt CineIstra bo razvil in izvedel strukturirano filmsko izobraževanje za otroke in mladostnike v regiji. Otroci bodo povabljeni, naj si vsako leto ogledajo izbor filmov, ki bo vključeval slovenske, italijanske in hrvaške filme; to bo gradilo, krepilo in ohranjalo regionalno kulturno povezanost med mlajšimi generacijami. Animiraj! je nacionalni raziskovalni projekt v štirih, praktično zasnovanih delih, osredotočen na ustvarjalnost, umetnost ter izobraževanje oseb s posebnimi potrebami. Šola v kulturi bo prvi obsežni nacionalni raziskovalni program s strateškim inkluzivnim pristopom k vključevanju kulturnoumetniške vzgoje v sektor posameznikov s posebnimi potrebami. Naš cilj je usmerjati in predložiti nadaljnjo študijo pod vodstvom izbrane skupine mednarodnih raziskovalcev, ki bi jo predstavili Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS kot osnovo za pomemben predlog implementacije novega nacionalnega kurikuluma v vse izobraževalne programe po državi. Glavna motivacija za projekt ArtDOWNUP je predvsem oblikovati veliko, vključujočo skupnost posameznikov s posebnimi potrebami in vseh tistih, ki bi radi izrazili svojo ustvarjalnost. Osrednji vzgib za Inkluzivno gledališče je zlasti želja po predstavitvi dobro razvite prakse iz držav EU, ki jo je treba v slovensko izobraževalno resničnost še integrirati in se zanjo zavzemati. Posebej umetnost: Simpozij in poročilo si prizadeva ustvariti t. i. „zaključek“, pa tudi novo dobo za vse že razvite dejavnosti, ki jih vodi Unescova šola CKSG Portorož. Otroci so v jedru projekta Ladja pripovedi – Imerzivna performativna praksa za otroke, ki je usmerjen k izgradnji skupnosti preko medgeneracijskega in medkulturnega pripovedovanja zgodb ter gledaliških dejavnosti za otroke in njihove družine.

Q16 Podrobno pojasnite svojo strategijo za privabljanje občinstva in zlasti povezavo z izobraževanjem ter sodelovanjem šol.

Načela za razvoj občinstev smo natančno opredelili in jih imeli v mislih ves čas, ko smo v letu 2020 znova razmišljali o kulturnem programu in njegovem preoblikovanju. V kulturnem programu so občinstva vseskozi imenovana z različnimi imeni. Včasih so občani ali začasni prebivalci, drugič soustvarjalci, partnerji, umetniki, znanstveniki ali oblikovalci politik. In potem so tu gledalci, otroci, poslušalci, bralci, aktivisti, učitelji. Četudi se ime občinstva glede na to, kdo govori ali kdo je nagovorjen, spreminja, nam je zmerom jasno, „za koga“ delamo! Na eni izmed naših prihodnjih vaj bi nemara lahko/ morali poenotiti naš pristop in terminologijo glede občinstev, toda najpomembnejša stvar je že na mestu in se že dogaja – ni umetniške vizije brez občinstva. V dopolnjenem programu PI2025 smo občinstvo postavili v središče vseh predvidenih aktivnosti. Glavni cilj PI2025, namreč spodbujanje družbenih sprememb v odnosu do okolja, ne bi bil mogoč brez poznavanja našega občinstva.

Morska postaja – trajni participativni performans v javnem morskem prostoru bo prav na morski meji med Slovenijo in Hrvaško raziskovala družbene in osebne paradokse, ki jih je razkrila doba covida-19. Postaja, ki jo je treba razumeti kot družbeno skulpturo, bo hkrati raziskovalni objekt in prostor za skupni dialog. Poleg več kot 300 projektov, ki so že predvideni v našem kulturnem programu, bomo predlagali odprte razpise, katere bodo vodili in zanje skrbeli mladi ter skupine državljanov, ki bodo tako lahko oblikovali projekte prihodnosti v lastnem imenu.

Pri Valu sprememb gre samo za ljudi (saj so različni deležniki in ciljne skupine namreč najprej ljudje in občani): sprememba v njihovih srcih in mislih povzroči spremembo vedênja in odnosa do NAŠEGA PLANETA, glavni nosilki te spremembe pa sta umetnost in kultura.

65


DOSEG

Na naš umetniški program kot celoto je mogoče gledati in ga razbirati s perspektive občinstva –tudi glede tega, kako in zakaj bi ga morali angažirati in kakšne izkušnje lahko potegne iz tega. Naš RE:KONCIPIRAJ, ki je opisan spodaj, smo izdelali, da bi opogumili občinstvo za potovanje med šestimi „RE“ [v angleščini, slovenščina mora zanje uporabljati tudi druge predpone] – tako tiste, ki se štejejo za „začetnike“, kot „izkušene uporabnike“. Razvoj občinstva vidimo kot dolgoročen in večplasten proces, ki ga bomo podprli in zaključili z Načrtom za razvoj občinstev za PI2025. Gradnja tega procesa in načrta se je začela že leta 2020 kot sestavni del programa za krepitev zmogljivosti Tlakovec. Načela za razvoj občinstev:

· bomo vpletli v zasnovo in izvajanje programa

za krepitev zmogljivosti Tlakovec v letih od 2021 do 2026;

· bodo vključevala različne vaje v kartiranju (od občinstev do praks razvoja občinstva z vidika organizatorjev);

· bomo prenesli v strategije in vsakodnevno

prakso kulturnega sektorja (v vsako organizacijo/institucijo) tako, da bomo preko programa za krepitev zmogljivosti Tlakovec podpirali strokovni razvoj in procese na organizacijski ravni;

· bodo vključevala mreže in ekosisteme za

izmenjavo in sodelovanje znotraj kulturnega sektorja z namenom, da bi izboljšali angažiranost občinstva (in njegov razvoj);

· govorijo, da je treba „poznati svoje občinstvo“; pomenijo raziskave občinstva, zasnovane in vključene v celoten proces spremljanja, ki je povezan s/z: · soustvarjenimi in skupnimi smernicami za razvoj občinstva (za vse projekte in prireditve), · načrtom in načeli za razvoj občinstva, ki bodo skladni z vsemi komunikacijskimi in trženjskimi strategijami ter akcijami in prenešeni vanje.

PRE:GLEJ Morda mislimo, da o soli vemo vse, če sodimo po njenem okusu. Platforma Sol in morje bo občinstva spodbudila k poslušanju soli (Morje ne more biti meja), opazovanju soli med njenim premikanjem in premeščanjem (Val@ Monfort), razumevanju zdravilnih lastnosti soli (Simfonija soli) in k razmisleku o tem, kako je podvodno življenje odvisno od soli (Vodno življenje). Če občinstvu nekaj pokažemo na drugačen način, to pogosto zadošča – v vsem svojem sijaju ali grozi. Takšen angažma je povabilo h gledanju, poslušanju ali čutenju z druge perspektive.

PRE:OBLIKUJ Občinstvo, sestavljeno iz obiskovalcev galerij in razstav iz Ljubljane, z Dunaja ali iz Kopra, oziroma mladi Pirančani bi lahko izkoristili vodenje mladega kustosa našega projekta Kuratorska pristanišča (sklop Varen pristan), da bi doživeli retrospektivo skupine OHO in mednarodni pogled na gibanje land art v Monfortu. Lahko podvomimo v ekološko etiko tiste umetnosti, ki je s težkimi stroji za zemeljska dela premestila tone naravnih materialov in pustila globoke brazgotine na obličju Zemlje – toda takšni veliki posegi so občinstvu omogočili videti vzorce in vezi z naravo, ki bi sicer ostale neopažene. Nekatere naše razstave in projekti vabijo občinstvo k razmisleku o zgodovinskem razvoju etike, umetniških praksah in naravnem okolju.

RAZ:IŠČI Občinstva bi lahko zanimalo, kako je umetnost vpeta v ideje in kako redko prihaja od nikoder, in to bi jih lahko vodilo k sodelovanju z Morsko postajo – trajnim participativnim performansom v javnem morskem prostoru (platforma Sol in morje) in Prizemljitvijo ekologij (platforma Kulturna ambasada za podnebno krizo), ki podrobno proučuje našo soodvisnost z zemljo in bitji, ki v njej živijo. Umetniki, ki želijo poglobiti svoje razumevanje elementov narave. Umetniki izhajajo iz znanosti: pogosto pri svojem delu uporabljajo raziskovalni pristop, ki temelji na zastavljanju vprašanj, in iščejo interdisciplinarne načine, kako deliti ali soustvariti delo z občinstvom.

SPET:UPORABI Projekt ZračneAnimacije bo služil kot stičišče med udeleženci, mladim občinstvom in skupnostmi s tremi umetniškimi rezidencami, posvečenimi uporabi recikliranih materialov pri oblikovanju in izdelavi vesoljskih raket, glasbenih instrumentov in kostumov. TRAJNA – Laboratorij za skupnostne vire bo ustvaril most inovativnosti med občani Pirana in Ljubljane z regenerativnim kulturnim programom, učenjem skozi delo, s skupnostmi, strokovnjaki in teoretiki. Umetniki, ki so zaskrbljeni zaradi tega, kako uporabljamo in zlorabljamo zemeljske vire, pogosto iščejo tudi inovacije v načinu interakcije s skupnostmi in občinstvi. Občinstva bomo povabili tako k participativnim projektom kot k analizi tal in jih spodbudili k prepoznavanju ustvarjalnega potenciala v odpadkih in njihovem zmanjševanju.

PO:USTVARI Zagovorništvo sprememb je še posebej osredotočeno na občinstvo, sestavljeno iz mladine in študentov po Sloveniji, ki bodo prvič volili v naslednjih petih letih. Ta projekt bo z umetniškimi in kulturnimi dejavnostmi spodbujal participacijo v političnih in družbenih procesih. Zdravljenje srca (sklop Izkoreninjeni) bo ponudilo vrsto ustvarjalnih in meditativnih delavnic v istrski pokrajini, posvečenih prepoznavanju krajev, ki bi jih bilo treba zdraviti z različnimi oblikami umetnosti. Iskanje rešitev za okoljske probleme vključuje pogled na občinstva kot na deležnike in sooblikovalce prostorov in procesov. Za občinstvo, ki želi sooblikovati, skupaj obnavljati in soustvarjati, bomo imeli pripravljeno ponudbo.

RE:AGIRAJ Zapuščina slabe banke (sklop Urbana akupunktura) za občinstvo, ki želi proučiti družbene in prostorske učinke svetovne finančne krize v štirih istrskih občinah, pa tudi CineIstrini Filmi za spremembe – Mednarodni festival dokumentarnega filma in Forum Vpogled so primeri, s katerimi bi občinstva lahko povabili k neposrednemu delovanju. Umetnost in kultura kot neposredna politična okoljska akcija. Občinstva in udeleženci so vabljeni, da se vključijo v delo kot angažirani državljani in aktivna sila sprememb, ki jih od nas zahtevajo naša zemlja, morje in zrak, da bomo lahko delovali v okviru svojih življenj, okolij, družin in skupnosti.

Klobuk s tremi krajci: Program, tematika in razvoj občinstva Naša filozofija o razvoju občinstva sloni na podobi klobuka s tremi krajci oziroma trirogeljnika. Klobuk s tremi ločenimi krajci uporabljamo kot metaforo za srečanje med umetnikom, občinstvom in vsebino. Umetnik ali ustvarjalec je na enem vogalu klobuka, tema ali predmet na drugem, občinstvo, opazovalec, soustvarjalec, poslušalec, bralec, gledalec pa na tretjem. Brez trdne oblike treh vogalov, ki smo jih tukaj prikazali, klobuka ni mogoče ustvariti.

Zgodba, ki jo želimo povedati, govori o naši potrebi, da bi tako na lokalni kot na globalni ravni obravnavali naš odnos do okolja in način, s katerim bi ga spremenili. Tako se bomo mi, naši kulturni akterji in umetniki, ki so del našega kulturnega programa, nenehno zavedali potreb in potenciala občinstev kot soustvarjalca Vala sprememb.

Z mislijo na ta trirogeljnik smo našo strategijo za razvoj občinstva utemeljili še na dveh nosilcih: prvič, na jasnem razumevanju zgodbe, ki jo umetniki in skupnosti želijo povedati in deliti; drugič na tem, da se poistovetijo in sodelujejo z vsemi tistimi, za katere je zgodba relevantna v vsej svoji večplastnosti in zanimivosti.

Naše kulturne aktivnosti so opisane z uporabo RE:KONCIPIRANJA, ki deluje kot izhodiščna orientacija za občinstva, s pomočjo katere si lahko izberejo obliko vključenosti v program, pa tudi način gibanja po njem. 66

67


DOSEG

Ti primeri iz našega kulturnega programa dokazujejo, da nič od tega ni smiselno, če se nenehno ne zavedamo, kako ključno je naše občinstvo v strukturi trirogeljnika.

Razvoj občinstva smo izpostavili tudi kot ključno temo naše šestletne strategije krepitve zmogljivosti Tlakovec (ki se je začela leta 2020). Med pripravo na izvedbo Tlakovca v letu 2020 smo pozvali vse kulturne partnerje, naj določijo lastne prioritete za vključitev v ta program. Razvoj občinstva je bil med njimi – poleg vodenja projektov, razvoja globljega razumevanja podnebne krize in kulture ter oblikovanja proračuna – zelo pomemben. V juliju in avgustu je potekala vrsta spletnih seminarjev in delavnic pod vodstvom poljske strokovnjakinje za razvoj občinstev Agate Etmanowicz, nato so vsi bodoči kulturni projekti začeli z oblikovanjem svoje SWOT analize razvoja občinstev in zasnutka strategije. PI2025 bo v prihodnjih letih podpiral kulturne partnerje pri razvoju lastnih strategij za razvoj občinstev, kot tudi pri vzpostavitvi lastne splošne strategije, kakršno podpira Tlakovec.

Naša obljuba mladim državljanom Pandemija covid-19 bo prejkone imela hude posledice za otroke in mlade. A otroci kljub temu potrebujejo učitelje. In tako smo se izrecno zavezali, da bomo ponudili možnosti za usposabljanje in izobraževanje učiteljev po vsej Sloveniji v sodelovanju s praktiki s strokovnim znanjem in izkušnjami iz drugih evropskih držav.

Mladi aktivist mora vaditi svoje družbene posege. Zasnova TRAJNE – Laboratorija za skupnostne vire temelji na dokumentu obveznih podnebnih ukrepov, ki so ga napisali Mladi za podnebno pravičnost, in v podporo temu projektu bomo ustvarili bogat program rezidenc, mednarodnih taborov za spodbujanje nove generacije angažiranih akterjev za preobrazbo, ki bodo delovali/ustvarjali v Istri. Zagovorništvo sprememb se osredotoča na mladino in študente po vsej Sloveniji, ki bodo prvič volili v naslednjih petih letih. Ta projekt bo z umetniškimi in kulturnimi dejavnostmi spodbujal participacijo v političnih in družbenih procesih ter inoviral, prilagajal in izboljševal orodja, kot so zbori državljanov, digitalno posvetovanje, participativni proračun in uravnavanje predstavniške demokracije. Dobrodošli doma preučuje lokalno stanovanjsko krizo. Tako kot v večini Evrope smo tudi v Istri priča vse bolj kritičnemu pomanjkanju stanovanj, ki je posledica desetletij ničnih naložb v stanovanja za mlade. Zato projekt raziskuje, kaj lahko za mlade pomeni Val sprememb v tem sektorju. Val@Monfort bo imerzivno novomedijsko središče, ki bo obenem produkcijski center in prostor za razstave, projekcije in performanse, pa tudi tehnološko vozlišče za različne zunanje umetniške dejavnosti, ki bodo posebej osredotočene na mlade. Umetnost bodo uporabljali – v tesnem sodelovanju z znanstveniki in raziskovalnimi institucijami, s športnim, zabavnim in industrijskim sektorjem – za raztapljanje ideoloških meja in dvig ekološke ozaveščenosti o morju. Tri velike site-specific in participativne uprizoritve skupine ErosAntEros v treh različnih okoljih industrijske dediščine na slovenski obali bodo otrokom in mladini dale možnost, da preko kolektivnega umetniškega ustvarjanja pridejo do medosebnih stikov. Misterij buffo Vladimirja Majakovskega bo preoblikovan v igro o podnebnih

Priložnosti za zaposlitev, oblike učenja, možnosti nastanitve in potovanj so se že spremenile, celo zmanjšale za precejšnjo skupino mladih državljanov. Naša strategija razvoja občinstev jemlje resno to novo resničnost in njene učinke na mlade, odziva pa se tako, da izrazito poudarja procese, oblike umetnosti in načine izražanja, ki so še posebej privlačni za mladino in otroke.

68

spremembah in naraščajočih morjih. Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta bo postala igra o zgodovini močne ribiške predelovalne industrije, ki je izrazito zaznamovala to regijo in življenja njenih prebivalcev od konca 19. stoletja do danes. Leta 2025 bo nastalo popolnoma novo gledališko delo, ki ga bo ustvarilo pet dramatikov iz različnih držav s točno določenim namenom: to je soočenje z globokimi travmami, ki so skozi stoletja pretresale kulturne identitete tega območja in njegovih prebivalcev. Štirje temeljni kamni leta 2025 bodo ponujali priložnosti, da otroci in mladina sodelujejo aktivno kot ustvarjalci, izvajalci in občinstvo. Val sprememb, soustvarjanje otvoritvenega konca tedna in slovesnosti. Morje vključuje, morje ločuje, poletni konec tedna, ki bo slavil naš odnos z morjem. Uprizoritev velikega obsega, zasnovana za čase (po) covid-19, tako na morju kot v intimnih izkušnjah, soustvarjenih v prostorih, ki jih naključni obiskovalci običajno ne odkrijejo. Jeseni 2025 bodo Premične meje združile glavne projekte naših platform za raziskovanje te ključne evropske skrbi: Izkoreninjeni in njihova skupna zgodovinska kronika Istre, ki jo bodo ustvarili umetniki v sodelovanju z otroki in mladino iz vseh treh držav. Program uprizoritev velikega formata, vezanih na specifične lokacije, skupine ErosAntEros se bo predstavil z novim delom. Svetilnik/Faro bodo vodili otroci v pogovoru z otroki iz prihodnjih EPK o svetu, kot si ga predstavljajo.

Naša obljuba otrokom in učiteljem Prizadevali si bomo, da bo imel vsak otrok in mladostnik v naših štirih občinah možnost, da bi v našem programu sodeloval na več kot en način, bodisi kot akter, del občinstva ali soustvarjalec programa. Zagotovili bomo, da bo Animiraj!, nacionalni program, namenjen ustvarjalnosti, izobraževanju oseb s posebnimi potrebami in strokovnemu razvoju učiteljev, v središču našega dela s šolami. Animiraj! je razdeljen na štiri dele. Šola v kulturi je prvi nacionalni raziskovalni program, ki uporablja strateški inkluzivni pristop pri vključevanju kulturnoumetniške vzgoje v sektor oseb s posebnimi potrebami. Glavna motivacija za projekt ArtDOWNUP je oblikovati veliko, vključujočo skupnost posameznikov s posebnimi potrebami in vseh tistih, ki bi radi izrazili svojo ustvarjalnost s slikanjem in delom z glino. Osrednji vzgib za

Inkluzivno gledališče je zlasti želja po predstavitvi dobro razvite prakse iz držav EU, ki jo je treba v slovensko izobraževalno resničnost še integrirati in jo zagovarjati. Posebej umetnost: Simpozij in poročilo bo ustvaril tako „zaključek“ kot tudi novo dobo za vse že razvite dejavnosti, ki jih vodi CKSG Portorož. Medtem ko je strukturirana filmska vzgoja za otroke in mladino v regiji šele na začetku, bomo kot del CineIstra uvedli filmski izobraževalni program, sestavljen iz izbranih filmov za različne starostne skupine. Ker je leta 2019 filmska vzgoja vstopila v slovenske osnovne šole kot izbirni predmet, obstaja interes po razvijanju takšne pobude, zlasti med usposobljenimi učitelji. Glavni protagonist Filmskega festivala za otroke bo mladina, ki bo vključena v predstavitve filmov z režiserji in v vse druge spremljevalne dejavnosti. Ladja pripovedi – Imerzivna performativna praksa za otroke bo projekt izgradnje skupnosti prek medgeneracijskega, medkulturnega pripovedovanja zgodb in gledaliških dejavnosti za otroke in njihove družine. Ta edinstveni štiriletni projekt se bo v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran ter v hrvaški in italijanski Istri dotaknil življenja vsakega otroka med tretjim in desetim letom, saj bo v svoje jedro postavil otroške glasove, njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Petje uspavank za naše življenje je „dežnik“ za dejavnosti svetovnih, evropskih in lokalnih, umetniških, znanstvenih in drugih skupnosti, ki povezujejo in nagovarjajo odrasle in otroke, namenjene pa so pedagogom, učiteljem, terapevtom, psihologom, knjižničarjem in drugim skupnostnim delavcem. Klobuk s tremi krajci govori o tem, kako opredeliti kraj oziroma prostor, v katerem lahko ustvarjalnost in empatija združita umetnike, občinstva in témo našega časa. To kandidaturno knjigo pišemo zaradi občinstev in za njihov razvoj.

69


Upravljanje

Finance

Q17 Prosimo, potrdite ali posodobite številke proračuna z uporabo tabel v besedilu spodaj. Pojasnite vse razlike, ki so nastale po predizboru.

Skupni operativni proračun se je povišal s 23.216.500 EUR na 26.690.000 EUR (+14,96%). Pri prihodkih Vlade RS in občin PIKA so načrtovani zneski enaki kot v prvi prijavni knjigi. Občine so kljub pandemiji covid-19 potrdile lastne finančne zaveze iz prve prijavne knjige in aktivno pristopile k projektnemu načrtovanju.

Operativni proračun se je povečal tudi zaradi načrtovane finančne podpore iz programov Evropske unije (skupaj 1.825.000 EUR). Zaradi načela previdnosti v predizboru nismo navedli teh sredstev, zdaj pa je jasno, da bodo programi v bodoči perspektivi podobni prejšnjim, zato smo predvideli konkretne prijave.

Povečanje operativnega proračuna je posledica dogovorov o sofinanciranju programa s strani občin Benetke, Milje in Trst ter hrvaške Istrske županije in italijanske Dežele Veneto (skupaj 1.150.000 EUR). Z vsemi smo podpisali sporazume o partnerskem sodelovanju.

Dodatno povišanje prihodkov za kritje odhodkov iz poslovanja je tudi posledica ambicioznejšega načrtovanja prihodkov iz zasebnega sektorja (+500.000 EUR), kar pa po pogovorih z njegovimi predstavniki in glede na podpisana pisma o nameri ocenjujemo kot realno in dosegljivo.

Skupni operativni proračun (v €) (tj. sredstva, ki so posebej namenjena za kritje odhodkov iz poslovanja) Skupni prihodek za kritje odhodkov iz poslovanja

26.690.000

Iz javnega sektorja

24.990.000

92,59%

1.700.000

7,41%

Iz zasebnega sektorja

Q18 Prihodki iz javnega sektorja za kritje odhodkov iz poslovanja (v €)

Kakšna je razčlenitev prihodkov, prejetih iz javnega sektorja, za kritje odhodkov iz poslovanja? Prosimo, izpolnite spodnjo preglednico:

Vlada

10.000.000

40,02 %

Mesta PIKA

12.015.000

48,08 %

Regija

1.150.000

4,60%

EU (brez nagrade Meline Mercouri)

1.825.000

7,30%

-

-

Skupaj

24.990.000

100%

Čezmejni regionalni partnerji

Potrjeni finančni prispevek (v €)

Dežela Veneto (IT)

500.000 za sodelovanje organizacij

Mesto Trst (IT)

200.000 za sodelovanje organizacij

Mesto Benetke (IT)

200.000 za dogovorjene skupne projekte

Istrska županija (HR)

200.000 za dogovorjena sodelovanja in partnerstva

Mesto Milje (IT)

50.000 za otvoritveno slovesnost

Drugo

70

71


UPRAVLJANJE

Q19

Program

Podprogram

Podpora

Projekt

Creative Europe

Kultura

projekti sodelovanja, manjšinske narodne skupnosti, pobude za večjezičnost

Val@Monfort Forum Babilon Tartini Festival Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti – IMCSUU

Mediji

usposabljanje, produkcija, distribucija, razstave

CineIstra

Erasmus+

medregionalno sodelovanje, izmenjave, gostovanja

5

Petje uspavank za naša življenja Animate! Ladja pripovedi Evropska solidarnostna enota

Evropa za državljane

promocija aktivnega državljanstva

pobratenje z nekaterimi mesti Zagovorništvo sprememb

podpisanih čezmejnih sporazumov

LIFE

Podnebni ukrepi

upravljanje podnebnih sprememb – informiranje in ozaveščanje

Laboratorij skupnostnih virov

Horizont

Kulturna dediščina

ohranjanje in obogatitev kulturne dediščine

Val@Monfort Prizemljitev ekologij Morska postaja

Ali so organi javnih financ (mesta, regije, države) že glasovali o finančni zavezi za kritje odhodkov iz poslovanja oziroma so te finančne zaveze sprejeli? Če ne, kdaj bodo to storili?

Občinski sveti občin PIKA so že v predizborni fazi soglasno potrdili finančno konstrukcijo za lastni delež kritja operativnih odhodkov (12.015.000 EUR). Ta zaveza ostaja nespremenjena. Sredstva so zavedena v proračunih in načrtih razvojnih programov občin PIKA. Prav tako ostaja nespremenjena zaveza Vlade RS, da bo za sofinanciranje operativnih odhodkov namenila 10.000.000 EUR.

Q20

Svet Istrske županije je na županijski seji potrdil svojo finančno zavezo, prav tako vse sodelujoče hrvaške občine na svojih občinskih svetih. V Italiji pa so finančne zaveze mest Benetke, Milje in Trst podpisali župani, ker jim to pristojnost daje zakonodaja.

Vodno življenje Podpis sporazuma o sodelovanju med štirimi župani občin PIKA in predsednikom Istrske županije v Pulju, foto Aleš Rosa

CBC Slovenija – Hrvaška

Prednostna os 2

ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov

Istrska dvorišča Morje ne more biti meja

Programi Evropske unije, ki smo jih identificirali kot skladne s cilji EPK in bomo nanje zagotovo prijavljali projekte iz kandidaturne knjige, so:

CBC Slovenija – Italija

Prednostna os 3

varstvo in spodbujanje naravnih in kulturnih virov

Slani valovi

a) centralizirani programi: Ustvarjalna Evropa, LIFE, Horizont, Erasmus+, Evropa za državljane, Evropski socialni sklad; b) programi čezmejnega sodelovanja: CBC Slovenija – Italija, CBC Slovenija – Hrvaška, Interreg Srednja Evropa, Interreg Adrion; c) nacionalni programi kohezije, regionalnega razvoja in strukturni skladi (Ministrstvo za kulturo, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Filmski sklad RS)

Interreg Adrion

Steber 4

trajnostno in odgovorno upravljanje turizma

Nazaj & Naprej

Interreg Srednja Evropa

Kultura in okolje

ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine

Mikrofestival Onstran meja Dobrodošli doma

Kakšna je vaša strategija za pridobivanje finančne podpore iz programov Unije/sredstev za kritje odhodkov iz poslovanja?

Občine PIKA že zdaj zelo uspešno in učinkovito črpajo evropska sredstva. Občina Piran in Mestna občina Koper imata v ta namen vzpostavljeni projektni pisarni z usposobljenim osebjem, ki ima bogate izkušnje s prijavljanjem in upravljanjem EU projektov. Občina Izola je z istim ciljem ustanovila javni zavod JZP d.o.o., ki aktivno pridobiva sredstva EU za podporo občinskih programov, gospodarskega razvoja, nevladnih organizacij in širše skupnosti. JZP v okviru pobude EUSAIR izvaja storitve nacionalne podporne točke EU in obvešča javnost o možnostih financiranja. Projektni pisarni EU v Piranu in Kopru sodelujeta tudi z izkušenimi svetovalnimi podjetji. Za deležnike EPK bo JZP d.o.o. organiziral brezplačne delavnice, ki jim bodo prikazovale možnosti in načine črpanja sredstev EU. Poleg tega bo zainteresiranim deležnikom svetoval pri načrtovanju, pripravi prijav, upravljanju in poročanju. 72

Navajamo natančen seznam programov EU, s katerimi lahko sofinanciramo posamezne projekte naše kandidature za EPK:

Iz vseh teh virov v naši finančni konstrukciji načrtujemo 1.825.000 EUR nepovratnih sredstev. Glede na pretekle izkušnje s prijavljanjem na razpise EU predvidevamo, da bo končna vsota celo višja.

73


UPRAVLJANJE

Q21

Usklajenost prijavne knjige z evropskimi, državnimi in regijskimi ter lokalnimi razvojnimi strategijami in politikami Skladnost s strategijami razvoja kulture v Evropski uniji:

Izvajanje programov in projektov EPK je skladno z vsakim izmed navedenih strateških ciljev.

· sodelovanje z organizacijami, ki imajo ključno

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Dokument ima 12 prednostnih osi. Naš program EPK je skladen s tremi od njih, predvsem s prednostno osjo 6 (Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, podpiranje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, prednostna naložba: Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja). Poleg tega je usklajen s socialnimi cilji: povečanje stopnje zaposlenosti, zlasti dolgoročno brezposelnih, mladih in starejših oseb ter oseb z nizko stopnjo izobrazbe; zmanjšanje števila socialno izključenih oseb in oseb, izpostavljenih tveganju revščine; izboljšanje dostopa do storitev, ki temeljijo na skupnosti; spodbujanje socialnega podjetništva.

vlogo pri upravljanju in finančnem vlaganju v kulturne dejavnosti: zlasti z mesti, umetniškim in kreativnim sektorjem, pa tudi s tretjimi državami, ki želijo svoje kulturne in kreativne sektorje razvijati v postindustrijski ekonomiji;

· pobude za zaščito in spodbujanje evropske

večjezičnosti, dialektov, tradicij in zgodb, ki ohranjajo identiteto, ter za zaščito materialne in nesnovne evropske dediščine;

· priznanje pomena kulturnih delavcev in podpora

njihovim prizadevanjem pri oblikovanju okolja, ki lahko pritegne talente in naložbe, ustvarjalnost in podjetništvo, kar bo v zameno spodbudilo trajnost, integracijo in kohezijo med državljani;

· opolnomočenje umetnikov in kulturnih delavcev za apliciranje večdisciplinarnih pristopov pri obravnavanju vprašanj, povezanih s tehnologijo in inovacijami.

Skladnost s Strategijo razvoja Slovenije 2030. Vlada Republike Slovenije je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030.Ta dokument prikazuje krovni razvojni okvir države in v ospredje postavlja izboljšanje kakovosti življenja za vse. S svojimi petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji Strategija postavlja nove, dolgoročne in trajnostne razvojne temelje Slovenije, OZN pa ji izreka priznanje, ker pripoznava pomen globalne odgovornosti do družbe in okolja. Strateške osi, ki jih je začrtala država za doseganje višje kakovosti življenja, so:

· vključujoča, varna in odgovorna družba; · učenje za in skozi vse življenje; · visoko produktivno gospodarstvo, ki je sposobno ustvarjati dodano vrednost za vse;

· ohranjanje zdravega naravnega okolja; · visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja

74

V skladu s kakšnim časovnim razporedom bi moralo mesto in/ali organ, odgovoren za pripravo in izvedbo projekta evropska prestolnica kulture, prejeti prihodek za pokritje

Regionalni razvojni program za Južno Primorsko regijo 2014–2020. Program EPK je skladen s prioriteto 2: Krepitev kvalitete življenja in vključujoča družba. Zaradi širših pozitivnih učinkov kulture na družbo, vključno z zaposlitvenimi možnostmi (npr. posameznikov v kreativnih industrijah), so v tej prioriteti zajeti tudi ukrepi in aktivnosti, ki stremijo k trajnejšemu zadovoljevanju kulturnih potreb in boljši dostopnosti kulture nasploh. Naš program EPK je skladen tudi s Kulturno strategijo občin PIKA. Kultura.PIKA – gre za skupno kulturno strategijo občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2020–2030. Iz navedenega izhaja, da je investicijski projekt usklajen z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in EU razvojnimi cilji, strategijami, politikami in programi. Poleg tega uresničuje javni interes na vseh teh ravneh upravljanja.

odhodkov iz poslovanja, če mesto prejme naziv evropska prestolnica kulture?

Vir prihodka za odhodke iz poslovanja (v €) 2020

2021

2022

2023

2024

2025

-

-

225.000

500.000

800.000

Vlada

500.000

700.000

1.300.000

4.000.000

3.000.000

Mesto

607.500

900.000

1.800.000

4.500.000

2.700.000

200.000

500.000

450.000

200.000

1.500.000

-

-

EU

Regija* Pokrovitelji Drugo

*Država Slovenija nima regionalne ravni upravljanja. S to besedo označujemo italijanske in hrvaške regije ter občine. Skupno je za pokritje odhodkov iz poslovanja do konca leta 2025 načrtovanih 24.382.500 EUR prihodkov, razlika v višini 2.307.500 EUR pa je namenjena poslovanju po letu naziva. Preglednica ne vsebuje predhodnih odhodkov, ki so bili potrebni za pripravo prve (cca. 250.000 EUR v letu 2019) in druge kandidaturne knjige (cca. 500.000 EUR v letu 2020).

Q22 Kakšna je strategija za zbiranje sredstev pri iskanju podpore zasebnih pokroviteljev? Kakšen je načrt za vključitev pokroviteljev v dogodek?

V času nastajanja druge kandidaturne knjige smo priča epidemiji, s kakršno se moderna Evropa še ni srečala. Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogodkov, tudi zato, ker je v občinah PIKA turizem zelo pomembna gospodarska panoga. Ukrep Vlade RS, s katerim je državljanom razdelila turistične vavčerje, se je za našo regijo izkazal kot učinkovit; v tem času je bila zelo obiskana, kar je dokaz, da se znamo prilagoditi in preobrniti nekaj, kar se je sprva zdelo kot katastrofalna turistična sezona. Župani občin PIKA so gospodarstvenikom v regiji predstavili kandidaturo Piran-Pirano 4 Istria 2025. Turistično gospodarstvo vidi v kandidaturi priložnost za razmah turistične ponudbe, za njeno obogatitev z dodatnimi kulturnimi vsebinami čez vse leto, kar bi obiskovalcem ponudilo dober razlog, da prihajajo tudi izven glavne poletne sezone. Projekti EPK dostikrat služijo kot katalizatorji novih načinov komunikacije med kulturo in podjetništvom – takšnih, ki presegajo tradicionalno formo sponzorstva in namesto tega vključujejo podjetja na globlji način. Primeri dobrih praks iz drugih držav kažejo, da kultura in gospodarstvo lahko ustvarita obojestransko koristne sinergije. Ta proces smo uspeli sprožiti pri nekaterih najpomembnejših lokalnih podjetjih.

Pisma o nameri smo podpisali s/z: Arriva Dolenjska in Primorska d.o.o., Eurotas hoteli d.d., Generali zavarovalnica d.d., Grafist d.o.o., Javno podjetje Okolje Piran d.o.o., Hotel Palace Portorož d.o.o., Istrabenz plini d.d., Istrabenz d.d., Luka Koper d.d., Luka Koper INPO d.o.o., Mate Matjaž d.o.o., Sava turizem d.d., Surf d.o.o., Vinakoper d.o.o. Obeti za sodelovanje z zasebnim sektorjem so zelo dobri, saj projekt podpirajo največja podjetja v Slovenski Istri in širše (zavarovalnica Generali, Luka Koper), pa tudi velika večina najpomembnejših turističnih podjetij v regiji, ki pokrivajo več kot 85-odstoten delež hotelskega turizma. Za izboljšanje koordinacije kulturnih dejavnosti in iskanja njihovih sinergij z gospodarstvom bomo ustanovili kulturno-gospodarski klub PI2025 Business, katerega člani bodo vsi pokrovitelji. Poleg tega bodo generalni pokrovitelj in oba zlata pokrovitelja imeli mesto v upravnem odboru Fundacije EPK. Klub PI2025 Business bo preko marketinških in promocijskih aktivnosti ter osebnih poznanstev podpiral PI2025 in nasploh kulturne pobude, kar bo pojmovano kot vračanje skupnosti. Predsedoval mu bo župan občine Piran, vanj bodo včlanjeni vodilni regijski gospodarstveniki/ ce ter medijsko prepoznavne osebnosti s področij kulture in športa. Članstvo v klubu ne bo 75


UPRAVLJANJE

prinašalo samo prestiža, ampak tudi popuste za različne aktivnosti EPK (vstopnice, seminarji, izobraževanja, partnerstvo v projektih EU) in vabila na nekatere ekskluzivne dogodke. Vsa sponzorska in donatorska sredstva bodo javno objavljena, sponzorji pa predstavljeni kot družbeno odgovorni podporniki. Spodbudili bomo podjetja k razmisleku o okoljsko prijaznih rešitvah, zlasti o trajnostnem turizmu. Verjamemo v skupen razvoj novih kulturnih vsebin, v katerem je partner iz gospodarstva aktiven soudeleženec, ne le sponzor. Pri zbiranju sponzorskih sredstev nameravamo uporabiti pristop skupnega dobrega, pri katerem podjetja lahko najdejo ekonomske priložnosti v socialnih, okoljskih in kulturnih kontekstih. Tako se v očeh potencialnih kupcev lahko pokažejo kot družbeno odgovorna, hkrati pa dejansko pripomorejo k trajnostnemu razvoju.

Pri zbiranju zasebnih finančnih sredstev imajo danes ključno vlogo inovativni pristopi k financiranju kulturnih projektov, kot sta crowdsourcing in crowdfunding. Uporabili bomo oboje, in sicer zlasti preko družbenih omrežij. Naš najpomembnejši cilj je doseči premik v razmišljanju med vodilnimi gospodarstveniki v regiji. Želimo jih spodbuditi, da investicij v kulturo ne bi videli kot nečesa, kar bi jim jemalo dobičke, ampak kot vrelec novih idej, s pomočjo katerih se bodo lahko vključili v inovativen, podporen, ustvarjalen in trajnosten ekosistem. Pričakujemo, da bodo sponzorstva in donacije zasebnega sektorja znašali najmanj 1.700.000 EUR.

Kulturna ambasada za podnebno krizo

1.019.900

Izgubljeno in najdeno

1.880.000

Vezi in varstvo

4.120.000

Sol in morje

3.335.000

Temeljni kamni

3.300.000

Sodelovanja z drugimi EPK

800.000 250.000

Krepitev zmogljivosti

2.000.000

Odprti javni razpisi

45.000

Turistični in družbenospolni projekti

stroškov investicijskih izdatkov v povezavi z letom naziva? Prosimo, izpolnite spodnjo preglednico:

Prihodki iz javnega sektorja za kritje investicijskih izdatkov (v €)

Prosimo, navedite razčlenitev odhodkov iz poslovanja v preglednici spodaj.

Vlada

4.585.463

27,61 %

Mesto

10.809.208

65,09 %

-

-

1.212.950

7,30%

-

-

16.607.621

100%

Regija*

Odhodki iz poslovanja (v €) Odhodki iz programa

16.749.900

62,93%

Promocija in trženje

4.005.000

15,01%

Plače, režijski stroški in upravljanje

5.623.200

21,07%

266.900

1%

Monitoring in evalvacija Skupaj

Q25

16.749.900

Celotni programski odhodki

Kakšna je razčlenitev prihodkov iz javnega sektorja za pokritje

Q23

Q24

Odhodki iz programa (v €)

EU (brez nagrade Meline Mercouri) Drugo Skupaj

*Država Slovenija nima regionalne ravni upravljanja. S to besedo označujemo italijanske in hrvaške regije ter občine.

26.690.000

Preglednica ne vsebuje predhodnih stroškov, ki so bili potrebni za pripravo prve (cca. 250.000 EUR v letu 2019) in druge kandidaturne knjige (cca. 500.000 EUR v letu 2020).

Proračun za investicijske izdatke je za 2,4% nižji kot v prvi kandidaturni knjigi. Razlog za to je, da so se za skoraj 1.000.000 EUR znižale obveznosti lokalnih javnih subjektov. Vrednosti investicij so se spremenile zaradi natančnejše razdelave stroškov,

povezanih s posameznimi investicijskimi projekti. Pripravljene in potrjene so bile investicijske študije (Dokument identifikacije investicijskega projekta), ki so obvezna podlaga za vnos katerekoli investicije v proračune in razvojne programe občin.

Načrtovani časovni razpored za porabo odhodkov iz poslovanja:

Ali so javni finančni organi (mesta, regije, države) že glasovali o

Časovni razpored porabe (v €) Odhodki iz programa

76

finančnih zavezah za kritje investicijskih izdatkov oziroma so te

Promocija in trženje

2020

-

2021

474.225

42,82%

100.000

9,03%

2022

900.400

56,28%

165.000

2023

2.266.550

64,30%

350.000

2024

6.693.400

69,00%

2025

5.030.900

59,54%

2026

1.429.425

61,95%

235.000

10,18%

16.794.900

62,93%

4.005.000

15,01%

Skupaj

Q26

-

Plače, režijski stroški in upravljanje -

Monitoring in evalvacija -

497.200 44,89%

36.075

3,26%

10,31%

523.600

32,73%

11.000

0,69%

9,93%

893.200

25,34%

15.250

0,43%

1.400.000 14,43%

1.579.600 16,28%

27.000

0,28%

1.755.000 20,77%

1.579.600

18,69%

84.500

1%

550.000 23,84%

93.075

4,03%

266.900

1%

5.623.200

21,07%

finančne zaveze sprejeli? Če ne, kdaj bodo to storili?

Občinski sveti štirih občin PIKA so glasovali o finančnih zavezah za kritje investicijskih izdatkov in jih potrdili že v prvi kandidaturni knjigi. Za večino projektov EPK so bile potrjene tudi investicijske študije (Dokumenti identifikacije investicijskega projekta), ki so podlaga za vnos investicij v občinske proračune in razvojne programe. Izdatke za investicije bodo krili proračuni posameznih občin in so zajetiv njihovih razvojnih programih. V letu 2021 bosta izdelani vsa manjkajoča investicijska dokumentacija in projektna dokumentacija.

Vlada RS se je deklarativno zavezala o finančni podpori projektom EPK s sredstvi Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pomembno je poudariti, da bodo občine izvedle nekatere investicije ne glede na uspešnost kandidature EPK 2025. Zato so posamezne med njimi načrtovane že v letu 2021 (npr. nakup palače Trevisini v Piranu za potrebe mednarodnega glasbenega centra in prenova prostorov za Forum Babilon v Kopru). Načrtovane so investicije v novogradnje, pa tudi v prenovo in nakup kulturne infrastrukture. 77


UPRAVLJANJE

Organizacijska struktura

Q27

Q30

Kakšna je vaša strategija za pridobivanje finančne podpore iz programov Unije/sredstev za pokritje investicijskih izdatkov?

Q28

Pridobivanje nepovratnih sredstev iz programov Unije je predvideno predvsem iz mehanizmov ESI, predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada. O finančni podpori obeh omenjenih skladov odločajo nacionalne institucije v soglasju z evropsko strategijo. Projektni pisarni EU v občinah Koper in Piran ter JZP d.o.o. ob podpori zasebnih strokovnih svetovalcev že zdaj uspešno prijavljajo investicijske projekte, tudi s področja kulture. Operativni programi za programsko obdobje 2021–2027 so v nastajanju in še niso javno objavljeni, vendar bodo, glede na informacije, ki smo jih zbrali pri pristojnih ministrstvih, predvidevali sredstva za kulturno infrastrukturo. Projektne pisarne EU nenehno spremljajo obvestila o možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev, berejo operativne programe takoj, ko so objavljeni, in sodelujejo pri njihovi

pripravi preko Združenja občin, Združenja mestnih občin in Regionalne razvojne agencije. Načrtovane investicije odražajo trajnostno naravnanost našega programa EPK, zato so tudi same trajnostne in usklajene z razvojnimi strategijami na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Pri vseh javnih naročilih bodo uporabljena pravila zelenega javnega naročanja. Kot dodaten vir za financiranje investicijskih projektov bomo izkoristili tudi projekte Interreg, ki nudijo veliko možnosti naši čezmejni regiji. Programi čezmejnega sodelovanja, na katere bomo kandidirali za podporo pri manjših investicijah in nakupu opreme, so: Interreg Slovenija-Italija, Interreg Slovenija-Hrvaška in Interreg Srednja Evropa.

V skladu s kakšnim časovnim razporedom bi moralo mesto in/ali organ, odgovoren za pripravo in izvedbo projekta evropska prestolnica kulture, prejeti prihodek za pokritje investicijskih izdatkov, če mesto prejme naziv evropska prestolnica kulture? Prosimo, izpolnite spodnjo preglednico.

Vir prihodka za investicijske izdatke (v €)

Q29

2020

2021

2022

2023

2024

2025

EU

-

103.700

356.750

402.500

350.000

-

Vlada

-

892.669

1.462.37

1.030.415

1.200.000

-

Mesto

11.892

4.054.233

2.336.254

2.221.246

2.185.583

-

Regija

-

-

-

-

-

-

Pokrovitelji

-

-

-

-

-

-

Drugo

-

-

-

-

-

-

Če je ustrezno, prosimo, vstavite tukaj tabelo, ki opredeljuje, kakšni zneski bodo porabljeni za novo kulturno infrastrukturo, ki se bo uporabila v letu naziva.

Kulturna infrastruktura - investicija

Investitor

Monfort

Piran

1.447.802

Forma viva

Piran

2.089.507

Palača Trevisini

Piran

3.236.809

Medgeneracijski kulturni center

Izola

7.083.503

Libertas – kreativno start-up vozlišče

Koper

2.000.000

Forum Babilon – prevajalsko središče

Koper

200.000

Plavajoči oder

Ankaran

550.000

Odločili smo se, da iz pričujoče kandidaturne knjige umaknemo načrtovano investicijo na Krogu. Ker pa je kompleks stanovanj za rezidence na Krogu že 78

Vrednost investicije (v €)

Kakšne vrste struktura upravljanja in izvedbe je predvidena za izvajanje leta evropske prestolnice kulture?

Pripravljalna skupina za kandidaturo PI2025 je preučila različne oblike upravljanja predhodnih Evropskih prestolnic kulture. Podrobno smo si ogledali teorijo in prakso držav, katerih zakonodaja je primerljiva z našo (primeri EPK Reka 2020, Novi Sad 2021, Matera 2019, Plovdiv 2019), in seveda pretekle slovenske izkušnje v Mariboru 2012. Na osnovi te analize smo se odločili za pravno obliko fundacije: slovenska zakonodaja jo opredeljuje kot organizacijo, ki je ustanovljena z jasnim namenom in ki zagotavlja visoko mero transparentnosti. Leta 2020 so štiri istrske občine začele s pripravo dokumentacije, potrebne za ustanovitev Fundacije PI2025, novembra 2020 pa je bila fundacija ustanovljena. Osnovni podatki o Fundaciji Piran-Pirano 4 Istria 2025 Evropska prestolnica kulture – Fundaciji PI2025, Savudrijska ulica 9, 6330 Piran-Pirano:

Drugi organi Fundacije: · umetniški direktor

V obdobju izbora: Chris Baldwin – koordinator kreativnih vsebin, vodja kreativne ekipe (kreativna ekipa vodi programske vsebine). V obdobju izvedbe: upravni odbor bo imenoval umetniškega direktorja, ki bo izbran na podlagi mednarodnega razpisa. · administrativni, finančni in pravni oddelek · oddelek za komunikacije, stike z javnostmi in trženje

Posvetovalna telesa Fundacije: · umetniški svetovalni odbor · strateški svetovalni odbor · regijski posvetovalni odbor Poslanstvo, namen in cilji Fundacije:

Ustanovitelji: · Občina Piran · Občina Izola · Mestna občina Koper · Občina Ankaran Člani upravnega odbora (štiriletni mandat): Župani občin Piran, Izola, Koper in Ankaran, predstavnik italijanskih partnerjev, predstavnik hrvaških partnerjev, predstavnik generalnega pokrovitelja. Po začetnih štirih letih bo upravni odbor v sodelovanju s prokuristom in umetniškim direktorjem predlagal ustanoviteljem nove člane upravnega odbora.

Zakonita zastopnika Fundacije PI2025 bosta župan občine Piran in generalni direktor – prokurist (izbran na podlagi javnega razpisa)

Glavni namen Fundacije je izvedba projekta Piran – Pirano 4 Istria 2025. V ta namen bo institucija izvajala naslednje aktivnosti:

· administrativno in finančno vodenje projekta Evropska prestolnice kulture;

· implementacija programov in projektov v skladu s kandidaturno knjigo, vključno s programom za krepitev zmogljivosti Tlakovec; · koordinacija s kulturnimi deležniki pri izvajanju skupnih projektov; · promocija vsebin Evropske prestolnice kulture; · izbor in koordinacija zunanjih izvajalcev v skladu s prijavno knjigo; · mednarodno sodelovanje; · priprava, prijavljanje in realizacija mednarodnih projektov: · druge dejavnosti (program prostovoljstva, vodenje delovne skupine za evalvacijo), skladne s potrebami PI2025 v času implementacije

usposobljen in ne zahteva dodatnih investicijskih vlaganj, se bo program umetniških gostovanj lahko izvajal nemoteno. 79


UPRAVLJANJE

Q31

Upravljanje fundacije

Upravni odbor

Kako bo ta struktura organizirana na ravni upravljanja? Prosimo, jasno navedite, katera oseba (katere osebe) bo prevzela končno odgovornost za celostno vodenje projekta.

Umetniški svetovalni odbor

Vodstvena struktura Odgovornost za celotno vodenje in upravljanje projekta bosta skupaj prevzela zakonita zastopnika Fundacije PI2025, župan občine Piran (predsednik upravnega odbora) in generalni direktor Fundacije.

Nadzorna raven Nadzorni odbori štirih občin (ki jih bodo izvolili mestni sveti) bodo nadzorovali finančno načrtovanje in izvajanje, vključno s smotrno porabo javnega denarja.

Višja vodstvena raven

· Generalni direktor je glavni izvršni odločevalec,

ki posreduje med upravnim odborom in preostankom Fundacije PI2025, kot je opisano v Q30, v skladu s svojim profilom in dolžnostmi, ki so opisane v Q34. · Umetniški direktor je glavni umetniški odločevalec in vodja načrtovanja ter izvajanja umetniškega programa (platforme in vodenje prireditev), prostovoljstva, krepitve zmogljivosti in razvoja občinstev. Umetniški direktor mora ustrezati profilu in izpolnjevati dolžnosti, opisane v Q34. · Vodje produkcije, mednarodnih odnosov, administrativnega, finančnega in pravnega oddelka ter Oddelka za ozaveščanje, komunikacijo in trženje so ključni členi v organizacijski strukturi EPK, zato morajo biti podkovani na svojih področjih in obenem imeti izkušnje z mednarodnim sodelovanjem. Vodje imenuje generalni direktor in poročajo generalnemu direktorju; generalnega direktorja imenuje upravni odbor fundacije, odgovarja pa upravnemu odboru.

Nižja vodstvena raven

· Oddelek za načrtovanje umetniškega programa

vključuje štiri vodje programskih platform, ki so strokovnjaki z različnih kulturnih področij in skrbniki razvoja ter izvajanja naših štirih predvidenih programskih platform; in vodjo prireditev. Ti vodje so odgovorni za usklajevanje projektnih koordinatorjev umetniškega programa. Z oddelkom so povezani tudi vodja za razvoj občinstev in participacijo, vodja za krepitev zmogljivosti in vodja prostovoljstva.

80

Strateški svetovalni odbor

Generalni direktor – prokurist

Umetniški direktor

Vodja produkcije

Vodja mednarodnih partnerstev

Vodje platform

Vodja za trajnostni razvoj

Regijski posvetovalni odbor

Delovna skupina za spremljanje in evalvacijo

· Oddelek za mednarodne odnose bo predstavljala

majhna ekipa, ki bo upravljala s strateškimi mednarodnimi odnosi, partnerstvi z EPK in vsemi zahtevami ter vprašanji, povezanimi s kulturno diplomacijo. · Oddelek za produkcijo (produkcijska ekipa) ima tudi vodjo trajnostnega razvoja, ki usklajuje zakonske okvire ter zelene/trajnostne politike s produkcijo/izvajanjem programa. · Oddelek za administrativne, finančne in pravne zadeve vključuje vodstveno skupino, ki pokriva področja računovodstva, kadrovskih zadev in pravne podpore, razpisov, zbiranja sredstev, sponzorstva in partnerstev ter splošnih administrativnih zadev. · Oddelek za vključevanje, komunikacijo in trženje vključuje vodstveno skupino za stike z javnostmi, trženje in oglaševanje, tradicionalne in družbene medije, produkcijo medijskih vsebin in turizem. V poznejši fazi bo oddelek sodeloval z (mednarodnimi) PR agencijami za bolj učinkovito in usmerjeno regionalno in evropsko komunikacijo. Ker je za uspeh projekta ključna interna komunikacija, jo bo koordiniral in prilagajal vodja interne komunikacije. Vodje oddelkov poročajo direktorjem, imenuje pa jih generalni direktor.

Vodja financ

Vodja tradicionalnih medijev

Vodja prostovoljstva

Vodja za zbiranje sredstev

Vodja spletnih medijev

Vodja razvoja občinstev in participacije

Vodja za pravne zadeve

Vodja interne komunikacije

Vodja za krepitev zmogljivosti

Vodja administracije

Vodja prireditev

Q32 Kako boste zagotovili, da je v izvedbeno strukturo vključeno osebje z ustreznim znanjem in izkušnjami za načrtovanje, upravljanje in izvedbo kulturnega programa za projekt evropska prestolnica kulture? Na ti dve vprašanji je mogoče odgovoriti s priložitvijo določenih diagramov, statutov organizacije, števila njenih članov in življenjepisov tistih, ki nosijo glavno odgovornost.

Programska raven (prireditve)

· Že od samega začetka procesa priprave EPK je

v jedru naših prizadevanj skupnost projektnih koordinatorjev. V fazi izvajanja bodo postali koordinatorji umetniškega programa, s tem pa bodo v večini primerov projekte usklajevali kulturni akterji (neodvisni umetniki ali predstavniki partnerskih organizacij). Kot programski koordinatorji bodo delovali na podlagi producentskih oziroma koordinatorskih pogodb, ki jih bo z njimi sklenila fundacija. V nekaterih primerih bo projekte vodilo osebje fundacije.

Programski koordinatorji poročajo vodjem programskih platform, v skladu s programom pa jih večinoma imenuje umetniški direktor.

Vodja oddelka Vodja oddelka za za ozaveščanje, administrativne, finančne komunikacijo in trženje in pravne zadeve

Ena izmed prvih nalog odbora Fundacije PI2025 bo dogovor o ključnih veščinah, potrebnih za pripravo opisa delovnih mest in profilov kompetenc za osebje, ki ga bo zaposlovala Fundacija PI2025. Za vsa mesta bodo objavljeni nacionalni, za nekatera pa tudi mednarodni javni razpisi. Odbor bo uporabil mednarodno uveljavljena orodja, da izriše profile kandidatov in poišče ustrezne ljudi. Pri iskanju osebja za PI2025 bo pomembno, da imajo potencialni uslužbenci znanje o zgodovini Evropske prestolnice kulture, obenem pa morajo izkazati razumevanje programa PI2025 in partnerskih organizacij v mreži. Vsekakor morajo biti sposobni delati pri organizaciji projekta, ki se nenehno spreminja in razvija. Piran in druga mesta PIKA so majhna in prijetna za življenje. Že v prvi kandidaturni knjigi je kandidaturna ekipa oznanila, da želi pritegniti

mlade kulturne akterje nazaj na obalo. Program je nastal v močni povezavi s kulturno sceno in je že odkril posameznike, ki so za to zainteresirani: na primer vizualni umetnik Tadej Drolc ali uprizoritvena umetnika Agata Tomšič in Davide Sacco. Ti trije mladi umetniki prevzemajo odgovornost za razvijanje programov v nekdanjem skladišču soli Monfort. Nasledstvo PI2025 je tesno povezano z nadaljnjo uporabo kompetenc, ki jih bo razvilo osebje, in sicer še leta po izvedbi Evropske prestolnice kulture. Zanemarjanje človeških virov in mrež, ki se bodo spletle skozi leta EPK, bi bilo nepotrebna izguba znanja. Mnoge fundacije po zaključku leta EPK zaprejo vrata, s tem pa se izgubijo edinstvene izkušnje. V našem primeru bo Fundacijo PI2025 nasledilo Skupno telo za kulturni razvoj, ki je opisano v Q3. 81


UPRAVLJANJE

Prepričani smo, da mora Evropska prestolnica kulture temeljiti na tesnem sodelovanju med Fundacijo PI2025 in občinami. Ker se zavedamo pomena uspešnosti na tem področju, smo eno leto preizkušali delovne modele skupnega sodelovanja osebja in strukturirali sodelavce v ekipe:

· jedrna kandidaturna ekipa, ki je zadolžena za

izvedbo projekta; · podporna ekipa, ki se deli na srednje vodstvo in na operativno podporo; · svetovalci za različne sektorje; · umetniški odbor; · umetniški vodje. Skupno sodelovanje osebja smo najprej preizkusili v naši jedrni kandidaturni ekipi, in sicer z občinskimi uslužbenci. Izkazalo se je kot uspešno. Uslužbenki piranske (Vesna Zorko) in koprske občine (Vesna Pajić) sta vsak teden delali v naših prostorih skupaj s kandidaturno ekipo. Mestna občina Koper je projektu dodelila tudi visoko kvalificirano uslužbenko iz javne institucije za kulturo (Emilija Kastelic). Piranska turistična organizacija je v kandidacijski proces PI2025 vključila strokovnjaka (Fredi Fontanot), ki je v delo vnesel perspektivo turizma. Z jedrno kandidaturno ekipo si je zadolžitve delilo 30 strokovnjakov. Skupno sodelovanje osebja je potrdilo, kako učinkovito je medsebojno sodelovanje, ki hkrati zmeraj temelji na jasni razdelitvi nalog. Skupno sodelovanje osebja je delovalo tudi na ravni srednjega vodstva, kjer so z jedrno kandidaturno ekipo sodelovali vodje kulturnih sektorjev v občinah Piran, Izola, Koper in Ankaran.

V pripravljalni fazi sta bila za realizacijo odgovorna predvsem Martina Gamboz, vodja kandidaturne ekipe, in Chris Baldwin, umetniški koordinator.

Sol Evrope: Mobilna ambasada za enakost spolov

Martina Gamboz je kulturna menedžerka. Bila je direktorica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu (2007–2012), kot vodja prijave evropskih projektov je delala na Oddelku za kulturo Dežele Veneto (2013–2015) in pri Evropskem interesnem gospodarskem združenju v Benetkah.

Istrske ženske slovijo kot močne in neposredne. Številni avtohtoni, na istrskem polotoku odkriti kulti boginj, izvirajoči iz ilirskih in rimskih časov, kažejo, da je v Istri morda vladal matriarhat. Pozoren opazovalec bi ostanke takšne preteklosti lahko prepoznal celo v močnih in samozavestnih sodobnih istrskih ženskah. Vendar se je skozi čas tehtnica močno nagnila v smer slabšega položaja žensk.

Dr. Chris Baldwin je gledališki režiser. Bil je kurator interdisciplinarnih umetnosti pri EPK Wroclaw 2016 in umetniški vodja EPK Galway 2020 (2017–2018). V jedrni skupini sta tudi Borut Jerman, ki je zadolžen za participativne procese, in Márton Méhes, ki je odgovoren za mednarodna partnerstva. Kulturni program je nastal v sodelovanju s 46 projektnimi vodji, ki so torej tudi ustvarjalno navezani na vsebine in s tem še bolj zavzeti za nadaljevanje projektov. V Fundaciji PI2025 bo najmanj devet uslužbencev zadolženih za evalvacijo, poročanje, raziskovanje, oglaševanje, zapiranje računov, arhiviranje ipd., zaposleni pa bodo še največ eno leto po zaključku EPK.

V zadnjih letih je v EU prišlo do precejšnjega napredka pri zagotavljanju enakovrednosti spolov, čeprav resnična enakost še ni dosežena. Nenazadnje se je v nekaterih državah članicah nedavno pojavilo nekaj primerov poslabšanja in celo nazadovanja na področju vloge žensk v družbi. Za obravnavo vprašanj, povezanih s spolno diskriminacijo, in ustvarjanje prostora, kjer bi dekleta in ženske lahko v celoti izrazile svoj potencial, bo ekipa PI2025 ustanovila Sol Evrope: Mobilno ambasado za enakost spolov, v katero bodo vključeni raziskovalci, praktiki in aktivisti, ki delujejo na področju spolne enakosti. Ambasada Sol Evrope bo sodelovala z vodji projektov PI2025 in člani ekipe pri implementaciji orodij in pristopov, ki bodo premoščali spolno delitev v kulturnem sektorju.

Glavne aktivnosti Mobilne ambasade za spolno enakost Sol Evrope:

· poglobljeno analiziranje vprašanj, povezanih s

spolom, v različnih kulturnih sektorjih. Problem bo ovrednoten na različnih ravneh: dostop do virov, možnosti napredovanja na delovnem mestu, spolni stereotipi, plačne razlike med spoloma, spolno nasilje. Rezultati študije bodo osvetlili splošno stanje istrskega kulturnega sektorja z vidika spolne enakosti in pomagali izoblikovati ustrezno prilagojen, ciljno usmerjen odziv.

· oblikovanje agende za vključevanje načela enakosti med spoloma (GMA) in ozaveščanje o spolni diskriminaciji pri vseh projektih PI2025. GMA bo vsebovala smernice za raziskovanje (npr. zbiranje kazalnikov, razčlenjenih po spolu, spolno uravnotežena sestava skupin, deležnikov in upravičencev) in za rezultate projektov (npr. poročila o projektih, kazalniki učinka, promocijske kampanje). Vsebine, ki upoštevajo vidik spola, bodo promovirane na vseh platformah.

· izdelava priporočil v zvezi s politiko enakosti

spolov. Rezultati vseh zgoraj naštetih aktivnosti bodo podpirali izdelavo priporočil glede politike enakosti spolov.

Vodji projekta: PI2025, OUTLOUD (MY)

Strateško srečanje PIKA, foto Aleš Rosa

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Umetniška ekipa

6

6

10

18

18

7

Produkcija

1

2

6

20

20

2

Mednarodna partnerstva

1

1

2

3

3

1

Administrativne, finančne in pravne zadeve

3

3

5

5

5

3

Ozaveščanje, komunikacija in trženje

2

2

5

8

8

2

13

14

28

54

54

15

Skupaj

82

83


UPRAVLJANJE

Načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah

Q33 Kako boste zagotovili ustrezno sodelovanje med lokalnimi oblastmi in to strukturo, vključno z umetniško ekipo?

Kot smo opisali v Q32, imamo že eno leto pozitivnih izkušenj s tesnim sodelovanjem med jedrno ekipo PI2025, umetniškim svetom (s predstavniki kulturnega sektorja iz štirih občin) in občinskimi uslužbenci, zadolženimi za kulturo. Redna izmenjava z občinskimi upravami iz hrvaške Istre in iz italijanskih občin Trst in Milje krepi čezmejno kohezivnost naše kandidature. Zato predlagamo, naj se v strukturo upravljanja vključijo še trije posvetovalni odbori:

· Umetniški svetovalni odbor: Nastal bo na podlagi

umetniškega sveta iz prijavnega obdobja; ustanovili bomo odbor strokovnjakov s področja kulture, ki bo združil širok nabor znanj iz štirih občin in čezmejne regije. Na posvetovalni ravni bo vplival na razvoj umetniškega programa in s tem podpiral umetniškega vodjo oziroma

umetniško načrtovanje. Naloga odbora bo, da v letih priprav ocenjuje javne razpise in svetuje pri strateškem razvoju umetniškega programa.

· Strateški svetovalni odbor: Ustanoviti želimo

redni svetovalni forum za deležnike v širšem pomenu in predstavnike sodelujočih skupnosti iz čezmejne regije. V odbor bomo povabili predstavnike poslovnega sektorja – še posebej naše pokrovitelje –, nevladne organizacije in predstavnike civilne družbe.

· Regijski posvetovalni odbor: Ustanovili bomo

formalen forum za čezmejno sodelovanje, v katerem bodo vodstvo PI2025 in predstavniki sodelujočih in podpornih upravnih teles iz slovenske, hrvaške in italijanske Istre ter iz Benetk in dežele Veneto.

Q34 V skladu s katerimi merili in dogovori sta bila – ali bosta – izbrana generalni direktor in umetniški direktor? Kakšni so – ali bodo – ustrezni profili? Kdaj bodo prevzeli svoje dolžnosti na podlagi imenovanja? Katera bodo njihova posamezna področja delovanja?

84

Položaj generalne direktorice Fundacije PI2025 bo predvidoma prevzela Martina Gamboz, vodja kandidaturne ekipe, s tem pa bomo zagotovili kontinuiteto med kandidaturno ekipo PI2025 in Fundacijo PI2025. Njeno imenovanje pa bo potrdil upravni odbor na podlagi javnega razpisa, ki bo odprt do 31. 3. 2021, in tako zadostil pravnim pogojem, ki jih zahteva slovenska zakonodaja. Za štiri občine je zelo pomembno, da se zagotovi nemoten prehod iz prijavnega obdobja v obdobje izvajanja. (Pri številnih EPK so nastopile težave ravno tu.) Trenutna generalna direktorica bo nadaljevala s poslanstvom in vizijo PI2025. Ustreza ključnim zahtevam lokalnih in mednarodnih profilov (izkušnje z vodenjem organizacije, mednarodnim sodelovanjem, vzpostavljanjem mrež med lokalnimi in nacionalnimi politikami), med drugim je dvojezična, in sicer v slovenskem in italijanskem jeziku, tekoče govori tudi angleško.

· izvršno odločanje; načrtovanje in vodenje,

Poleg tega ima generalna direktorica zdaj že dve leti izkušenj pri vodenju notranjega ustroja zelo zapletenega projekta in pri povezovanju z mestnim uradništvom (v štirih občinah in čezmejnih partnerskih občinah). Med izvajanjem bodo njene naloge vključevale:

· odločanje o umetniških vprašanjih; načrtovanje

vključno z razvojem človeških virov, pravnimi zadevami, oblikovanjem proračuna, finančnim načrtovanjem in nadzorom, vodenjem razpisov in zbiranjem sredstev.

Umetniškega direktorja bo v izvedbeni fazi na podlagi mednarodnega javnega razpisa imenoval upravni odbor do 30. junija 2021. Poleg življenjepisa bodo morali kandidati, ki se prijavljajo na mesto umetniškega direktorja, predložiti načrt implementacije za programe Vala sprememb, še zlasti v navezavi na nova občinstva, participacijo mladih ter družbeno in okoljsko prožnost. Iščemo umetniškega direktorja s širokim mednarodnim in interdisciplinarnim obzorjem in povezavami, ki bo zmožen upravljati velike ali večplastne mednarodne umetniške produkcije. Njegove/ njene dolžnosti v času izvajanja bodo zajemale: umetniškega programa; povezovanje producentov, kuratorjev in umetniškega svetovalnega odbora; vodenje programske ekipe (vodje platform, vodja prireditev itd.); načrtovanje proračuna za umetniški program.

Q35/ Q36 Ali ste izdelali/načrtovali oceno tveganja? Kakšni so vaši načrti za zmanjšanje tveganja?

Proces priprave prve in druge kandidaturne knjige sta zaznamovala velika dogodka, ki sta neizbežno pustila pečat na nadaljnjem procesu: regijo je poplavilo morje, izkusili pa smo tudi epidemijo covida-19. Oba dogodka sta v temelju zaznamovala spremenila naš način delovanja. To se ne nanaša zgolj na umetniški in kreativni sektor, temveč na skoraj ves svet. Do določene mere sta oba pojava – okoljske spremembe in epidemija covid-19 – globoko povezana. Med prvo karanteno marca 2020 je človeška dejavnost tako izrazito ponehala, da je bilo jasno videti pozitivne učinke na okolje. Prav zato smo celoten kulturni program oblikovali z mislijo, da „normalnost“ po letu 2020 ne bo več tista, ki smo je bili vajeni doslej. To zavedanje nas je navdalo s strahom, hkrati pa je v nas prebudilo prepričanje, da Val sprememb ni zgolj možen, temveč nujen. Prednost ustvarjanja projektov med epidemijo je v tem, da jih je mogoče prilagoditi; tako so skoraj povsem izvedljivi ne glede na to, ali se bodo epidemija in z njo povezane omejitve nadaljevale še leta. Med drugim je bil to tudi eden izmed pogojev za vključitev projektov v kulturni program. Virtualni projektni sestanki, razstave in dogodki, ki so izvedljivi tudi s pomočjo spletnih orodij, investicije v objekte, ki omogočajo tudi vpeljavo trenutnih, zelo strogih omejitev – vse to v času, ko izumljamo novo resničnost. Krizno leto 2020 je prineslo tudi zavest, da je treba v prihodnosti, če se želimo izogniti sedanjim krizam, delovati drugače. Na nas je, da s pomočjo ustvarjalnosti in umetnosti pokažemo pot. Zato kulturnemu programu, ki je temelj našega projekta, dodajamo še nekaj dokumentov – manifestov –, ki se ukvarjajo s ključnima področjema, povezanima s kulturo: trajnostnim turizmom in okoljsko zavestjo. Izhajamo iz stališča, da gredo stvari lahko narobe samo, če vztrajamo pri zastarelih strukturah in modelih, ki niso primerni za čase, v katerih živimo.

Politična nestabilnost Ker projekt skupaj predlagajo štiri občine, ki so si različne in se v čem tudi ne strinjajo, se zavedamo, da to predstavlja določeno tveganje. Projekti so zato zasnovani od spodaj navzgor, celoten kandidacijski proces pa se opira na širok konsenz, in sicer ne zgolj med kulturnimi deležniki, temveč tudi v širši javnosti. To se kaže tudi v enoglasni podpori za kandidaturo in za program, tako v štirih slovenskih občinah kot tudi v Italiji in na Hrvaškem. Vsekakor je ta konsenz čvrst temelj, ki bi ga le težko zamajale kakršnekoli politične spremembe v bližnji prihodnosti.

Finančna nestabilnost Glede na majhnost naših mest bo slovenska EPK ena izmed finančno skromnejših v zgodovini podeljevanja tega naziva. Krizni časi v kombinaciji z neznankami in negotovostjo niso ravno najboljša popotnica za stabilno finančno načrtovanje. Projekti so zato zasnovani skrajno modularno, kar omogoča organsko prilagajanje na finančno realnost, s katero bomo soočeni med implementacijo. Poleg tega smo večini projektov določili leto ali celo leto in pol priprav za izdelavo podrobnega načrta zbiranja sredstev, s katerim bi pridobili dodatne vire, in za izdelavo načrtov za obvladovanje tveganj.

Netrajnostni turizem Na podlagi analize dobrih in slabih praks preteklih Evropskih prestolnic kulture smo ugotovili, da je pritisk na turistične zmogljivosti pogosto nevzdržen, še posebej v letu naziva. Že zdaj se naša regija na vrhu turistične sezone sooča s problemom trajnosti, ne samo zaradi učinkov na okolje in infrastrukturo, temveč tudi na dobrobit ljudi, njenih prebivalcev in obiskovalcev. S skrbnim časovnim načrtovanjem in razporeditvijo projektov zunaj vrhuncev sezone želimo razširiti pozitivne ekonomske učinke turizma na vse leto, vsaj v obdobju 2023–2025. Predvsem pa si želimo, v sodelovanju s turističnimi ponudniki, spremeniti profil turistov v poletnih mesecih, in sicer z omogočanjem kvalitetnih kulturnih vsebin.

85


UPRAVLJANJE

Q37

Trženje in komuniciranje

Ali je mogoče vaš umetniški program povzeti s sloganom?

Naša tržna in komunikacijska strategija utrjuje ključne poudarke programa PI2025: da Val sprememb prinaša univerzalno sporočilo odgovornosti za naš planet, hkrati pa poudarja soodvisnost med posamezniki in njihovim okoljem, ki se izraža skozi vse naše dejavnosti. Čeprav se soočamo z univerzalnimi problemi, odziv vsakega posameznika in skupnosti prispeva k boljši prihodnosti na svoj edinstveni način. Val sprememb pomeni, da je naša prihodnost zaščitena s preobrazbo: vsi smo rezultat tekočih sprememb. V tem kontekstu je kultura pojmovana kot sredstvo za reflektiranje evropskih vrednot in močno orodje za obravnavanje sedanjih izrednih podnebnih razmer. Poudarili bomo pomen skupnega delovanja – nas kot evropskih državljanov. Naša komunikacija je namenjena vzpostavljanju povezav in spodbujanju ozaveščenosti, vključenosti in participacije tako lokalnih prebivalcev kot mednarodnih obiskovalcev. Domača, evropska in mednarodna občinstva ne bodo zgolj potrošniki ponujenega kulturnega programa, temveč bodo povabljena, da z nami združijo moči, soustvarjajo, doživljajo in kasneje prenašajo izkušnje v svoje domove – to bi bilo sporočilo našega Vala sprememb.

poživilo našo komunikacijo, osredotočeno na vključevanje. Kulturni program in druge aktivnosti, ki so z njim povezane, so načrtovani, vodeni in promovirani tako, da obravnavajo najbolj pereča globalna vprašanja, obenem pa ponujajo odgovore na lokalni in evropski ravni: navsezadnje se lahko vsak posameznik odzove na izzive, s katerimi se srečuje človeštvo, toda v osnovi se zavedamo tudi, da le skupna aktivnost lahko reši planet. Obdobje pandemije nas je marsičesa naučilo; pokazalo je tudi, da lahko danes, morda še bolj kot kadarkoli prej, kot posamezniki prispevamo k dobrobiti širše družbe. Takšno razumevanje poskušamo razširiti na naše umetniške projekte, ki so tako v jedru participativni in utemeljeni na trdnih evropskih vrednotah: solidarnosti, sožitju in enakosti. Te bodo presevale skozi celotno komunikacijo o projektu in prežemale vse obdobje naslova EPK.

Q38 Prosimo, na kratko opišite predvideno strategijo trženja in komuniciranja, ki jo ima mesto za leto evropske prestolnice kulture. To vključuje uporabo digitalnih kanalov komunikacije.

Naš slogan je tudi osnova vizualne identitete projekta: služi kot vodilo tako pri prikazovanju programa kot pri komuniciranju z javnostjo. Za različne ciljne skupine bomo oblikovali specifična sporočila, s pomočjo katerih bomo dvigali ozaveščenost o projektu ter promovirali

Eden ključnih izzivov naše kampanje je povezan z naravo evropskega prostora: kako se lahko večkulturne, večjezične in večplastne resničnosti povezujejo in ustvarjajo skupaj? Kako lahko dosežemo in vključujemo ljudi onstran jezikovnih, nacionalnih, ideoloških, generacijskih in fizičnih ločnic? Kako lahko zgradimo čolne, v katere bi se ljudje vkrcali in se nam pridružili na tem potovanju preobrazbe? Naša komunikacijska in trženjska kampanja že odraža kompleksnost istrske regije in njene umeščenosti v večji in večplastnejši evropski prostor. Vse naše komuniciranje, vključno z nagovarjanjem širše mednarodne javnosti, je potekalo v treh jezikih (slovenščini in italijanščini, ki sta uradna jezika štirih občin, in v angleščini), s čimer smo premoščali nacionalne ločnice. Prepričani smo, da nam je ta poteza pomagala pri dialogu z različnimi skupinami deležnikov in občinstev (od lokalnih umetnikov in kolektivov do mednarodnih nevladnih organizacij in političnih teles v širši severnojadranski regiji), obenem pa priskrbela opazno medijsko pokritost na tem območju. Projekti EPK, kot je mednarodni prevajalski center Forum Babilon, nam bodo omogočili, da v svoje komunikacijske aktivnosti vključimo tudi mnoge druge jezike: to bo le še 86

pripadnost njegovim ciljem in vrednotam. Za neposredno komunikacijo z deležniki bodo uporabljene vse digitalne platforme. Prav tako bomo še naprej tkali MREŽE, ustvarjali bomo nove (kot je tista, ki je bila vzpostavljena med odprtim razpisom Širok pogled in so vanjo vključene evropske institucije, nevladne organizacije in posamezniki), hkrati pa izkoristili že obstoječe – na primer LoStatodeiLuoghi.com. Zaradi prikazane raznolikosti pristopov bomo lahko dosegali različne ciljne skupine v mestu, regiji, državi in tujini. Bolj tradicionalne mehanizme bomo uporabili za povezovanje z lokalnim prebivalstvom, medtem ko bomo preko digitalnih platform gradili odnos s posamezniki in skupinami v širšem okolju. Sprva tedenski, kasneje pa dnevni novičnik nam bo omogočal ažurno informiranje o sprotnem dogajanju.

87


UPRAVLJANJE

Kako bomo dosegli lokalno občinstvo?

· zagotavljanje prepoznavnosti in podpore projektu (razpoznavanje vizije in

Velik del programa smo zasnovali z mislijo, da vanj vključimo sodelovanje lokalnih medijev v Istri. Takšni primeri bi bili štirje dogodki – Temeljni kamni 2025, ampak tudi Obalne zverine, Izkoreninjeni, Istrska dvorišča v letih do 2025 in v tem letu.

s sosednjima državama in njunim občinstvom. Raznolikost in sožitje sta zaznamovala življenje in izkušnjo istrskih mest, zato globoko prežemata naš program EPK, pa tudi vso komunikacijo z različnimi občinstvi, ki jih nagovarjamo.

Kako načrtujemo, da bomo dosegli nacionalno občinstvo?

Posameznike in skupine bomo dosegali s pomočjo digitalnih orodij, ki jih bo omogočala naša novoustanovljena fundacija, pa tudi preko digitalnih orodij in mehanizmov, ki so na voljo v drugih, lokalnih in državnih institucijah s področij kulture in turizma. Mnoge izobraževalne ustanove in turistične organizacije, ki že imajo pomembna digitalna orodja, vključno s CKSG Portorož in Univerzo na Primorskem, so že sprejele načela in vrednote projekta EPK PI2025.

podpora – z uporabo RE-besed – viziji, celostnemu poslanstvu, ciljem) na nacionalni ravni; · ustvarjanje pozitivnega odnosa do projekta na lokalni, regionalni in nacionalni ravni – poistovetenje, občutek pripadnosti, prepoznavanje koristi za vsakega občana in državljana; · vzpostavljanje prepoznavnosti blagovne znamke projekta na podlagi logotipa in sporočilnosti; · povečanje prepoznavnosti Pirana in partnerskih mest v evropskem merilu; · vzpostavitev platforme za dolgoročno komuniciranje o kulturnih vsebinah v Piranu in partnerskih mestih; · programska relevantnost in domišljenost; · promocija Pirana in partnerskih mest kot odprtih in kreativnih mest · promocija pobude EPK in prispevek k njeni dolgi, izredno bogati zgodovini in k njenemu potencialu.

Komunikacijske faze 2020 Ozaveščanje 2021

1

· približanje ciljev in vrednot projekta različnim občinstvom · mobiliziranje deležnikov v regiji, ki se bodo prepoznali kot

2022

Poglobitev odnosa z lokalnim prebivalstvom in obiskovalci

2

· sodelovanje in soustvarjanje aktivnosti s partnerskimi institucijami na področjih kulture, turizma, ekologije in izobraževanja

· vzpostavitev stikov z mnogimi občinstvi, in sicer z namenom vzbuditi zanimanje za osrednje obdobje realizacije projekta

2024

2025

3

Intenzivno komuniciranje z vsemi našimi občinstvi in promocija vsebin

· prepoznavanje EPK PI2025 kot prostora za spremembe, atraktivnega okolja za doživljanje vrhunske umetnosti, kraja navdiha in spoznavanja novega

Komuniciranje o dediščini projekta PI2025

4

· preučevanje dolgoročnih učinkov EPK na lokalno okolje · cilj nadgraditve dogovorov o sodelovanju z osrednjimi nacionalnimi in lokalnimi medijskimi hišami, vzpostavljenih že v času kandidature, in podaljšanje našega dolgoročnega sodelovanja z medijskimi institucijami

Pomembno partnerstvo nameravamo vzpostaviti z osrednjim javnim radiotelevizijskim servisom RTV Slovenija, ki ima tudi regionalni center v Kopru. Sodelovanje s kulturnim uredništvom bo stalnica v letu 2025, v obdobju priprave EPK pa bomo prispevali vsebine, ki jih bo nacionalna medijska hiša lahko uvrstila v različne programe. Osredotočenost naše kandidature na trajnostni razvoj in okolje bo spodbudila številne aktivnosti, s katerimi bomo seznanjali informativne programe. Javni servis RTV Slovenija bo posredoval informacije v vseh osrednjih programih, pa tudi v programih, namenjenih manjšinam in ranljivim skupinam. Tesno sodelovanje z nacionalnimi mediji bo približalo dogajanje EPK PI2025 splošni javnosti v Sloveniji.

Specialna občinstva ustvarjalci v kulturnem sektorju in posredniki

Kako bomo nagovorili mednarodno javnost?

Mediji

Čeprav je medijski prostor precej raznolik, verjamemo, da si bomo zaradi zanimivega programa, aktualnih tem, ki jih odpiramo, in atraktivne lokacije zagotovili vsaj tolikšno pokritost s strani mednarodnih medijev, kot je bila ugotovljena pri dosedanjih EPK. Za leto 2024 načrtujemo eno mednarodno medijsko turnejo, dve medijski turneji pa bosta potekali leta 2025. V primeru morebitnega trajanja omejitev zaradi covid-19 smo pripravljeni, da ju bomo izvedli na varen način in v kombinaciji z digitalno turnejo. Pričakujemo, da bo veliko medijske pozornosti pritegnila otvoritev EPK PI2025, ki se bo dogajala ob koncu tedna 10. in 11. januarja 2025. Naši „flagship“ projekti bodo podprti z medijskimi kampanjami, saj verjamemo, da bodo pritegnili širšo evropsko javnost. Po dokončni potrditvi programa bomo usmerili pozornost v promocijo programskih sklopov in vsebin; naša medijska kampanja bo temeljila na vsebinskih poudarkih, ki izhajajo iz posamičnih projektov. Obenem načrtujemo, da bomo pritegnili interes medijev v Italiji in na Hrvaškem, saj smo zaradi geografske in kulturne bližine že v času kandidature vzpostavili intenzivno sodelovanje s sosednjimi regijami. Zavedamo se, da smo poleg našega lokalnega in nacionalnega občinstva zelo tesno povezani tudi

novinarji kot posredniki med projektom in posameznimi občinstvi (ločene aktivnosti bodo organizirane za domače in tuje novinarje, tudi glede na področja, ki jih pokrivajo)

Potencialni obiskovalci

domači in tuji

Splošna občinstva

2026

88

Ciljna občinstva

predstavniki projekta

· vsak izmed vključenih prispeva svoje ideje in oplemeniti projekt v prihodnjih letih · prepoznavanje potreb in zmogljivosti vseh, ki vstopajo v projekt

2023

Q39

Komunikacijski cilji projekta:

občinstva, ki spremljajo projekt EPK in dogajanja v partnerskih mestih EPK

Zagotovo bo komuniciranje projekta EPK PI2025 najintenzivneje potekalo v digitalnem okolju. S pomočjo zagnane digitalne ekipe bomo ustvarjali vsebine, ki bodo podpora umetniškemu programu, obenem pa gradili močno skupnost, osredotočeni na Val, kreativno vozlišče za nove medije in okoljski aktivizem, na Libertas, na Radikalni impro vrh … Razširjali bomo informacije s pomočjo novičnika in drugih orodij, ki nam bodo omogočila, da bodo javnosti na vseh ravneh ustrezno obveščene o projektu in programskih vsebinah. Vzpostavili bomo interaktivnost, saj naš program temelji na interakciji med realnim in digitalnim okoljem. Družbena omrežja bodo služila kot eno izmed orodij za vzpostavljanje in grajenje naših občinstev ter za ustvarjanje dialoga, kar je ena naših prioritet. Ena ključnih točk naše komunikacijske strategije je tudi, da vzpostavljamo in vzdržujemo prostor za marginalizirane in prezrte skupine, ki naj izražajo svoje ideje in potenciale v varnem okolju; zato načrtujemo sodelovanje s pobudami, kot je Parole Ostili – projekt socialne ozaveščenosti, usmerjen proti uporabi sovražnega jezika na spletu. Poleg informiranja, aktivne komunikacije in tudi pretakanja nekaterih programskih vsebin v realnem času po naših družbenih kanalih bo naše trojezično spletno mesto zajemalo tudi trženje, spletno trgovino in prodajo vstopnic po sistemu ticketing. Prav zaradi najširše zmožnosti doseganja ciljnih skupin, fleksibilnosti pri objavljanju informacijskih sporočil, interaktivnosti, dostopnosti in splošne uporabnosti posvečamo digitalnim medijem največjo pozornost in načrtujemo, da bo komuniciranje v digitalnem okolju močno poudarjeno.

89


UPRAVLJANJE

Q41

Naše prioritete pri komuniciranju v digitalnem okolju so:

Kako namerava mesto poudariti, da je evropska prestolnica kulture aktivnost Evropske unije?

aktivne spletne strani z največjo obiskanostjo v Sloveniji

spletne strani, forumi in blogi

namenjeni občinstvom, zainteresiranim za kulturo, pa tudi za znanost, ekologijo in naravo

Pomemben del komuniciranja bo interna promocija, pri kateri bodo posamezni sodelujoči (avtorji, izvajalci, producenti) postali glasniki tako svoje kot tudi skupne znamke EPK PI2025. Načrtujemo še uspešno partnerstvo s komunikacijskimi kanali

družabna omrežja Facebook, Twitter, Instagram, TikTok…

mobilno trženje

pošiljanje sporočil za specifične dogodke

direktno trženje

namenjeno specifičnim ciljnim skupinam, kot so npr. kulturna društva in organizacije, univerze, študenti ipd.

naših poslovnih partnerjev in sponzorjev, pa tudi komuniciranje preko mreže občin, projektnih partnerjev in medijev naših EUNIC partnerjev ter skupne pobude z mestom Chemnitz, nemško EPK 2025.

Kandidatura PI2025 za EPK sloni na temeljnih vrednotah Evropske unije, o čemer želimo komunicirati preko obilice aktivnosti, s katerimi se ukvarja naša nastajajoča fundacija, in preko umetniškega programa kot takega. Platforme in umetniški dogodki, ki jih bomo intenzivno promovirali, bodo izpostavljali vrednote, kot so raznolikost, odgovornost in sožitje. Z različnimi projekti želimo usmeriti pogled naših občinstev na vrednote, ki predstavljajo temelj Evropske unije, obenem pa poudarjati pomen skupnega delovanja in odgovornost vseh občanov in državljanov za sodelovanje tudi v prihodnosti. Evropska unija se je znašla v turbulentnih časih, toda s projekti, kot je EPK PI2025, se zavest o pomenu evropskih vrednot, ki jih spoštujemo države članice, krepi. Tudi zato želimo naši ključni ideji – namreč odgovornost do okolja in bistvo spremembe kot pereča problema našega časa – predlagati kot univerzalni ideji. Želimo si, da bi s pomočjo EPK PI2025 obravnavali vprašanja in odkrivali odgovore, s katerimi bomo bolje opremljeni za prihodnost in bolj ozaveščeni o pomenu sodelovanja.

Ob idejah, ki imajo vlogo vodil našega projekta in so usmerjene v krepitev skupne evropske identitete, bomo na vseh platformah in pri vseh aktivnostih krepili prepoznavnost Evropske unije tudi z znamčenjem. Notranje, medijsko in zunanje znamčenje simbolov Evropske unije bomo podkrepili z vzpostavitvijo informacijskega centra, ki bo posredoval informacije o projektu EPK PI2025. Letos je tudi stota obletnica rojstva Meline Mercouri, pobudnice projekta EPK, v sklopu naših aktivnosti pa se bomo zavezali, da njene ideje in poslanstvo širimo in utrjujemo naprej. Poleg tega pričakujemo, da bomo skozi vse leto 2025, predvsem pa na ključnih dogodkih projekta, kot sta otvoritev in sklepna slovesnost, gostili predstavnike Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Leto 2025 in tudi pripravljalno obdobje bosta v celoti namenjena krepitvi evropske zavesti. EPK PI2025 bo nagovarjal evropska občinstva z evropskimi idejami in bo s tem prispeval k utrditvi skupnega dojemanja evropske identitete. Tudi to je del načrtovane dediščine našega EPK.

Q40 Prožna kultura potrebuje prožen turizem – Istria Green

Prosimo, opišite načrtovano ali vzpostavljeno partnerstvo z mediji za zagotovitev širokega poročanja o dogodku.

Prepričani smo, da so le občani in občanke, ki so ponosni na naš projekt, lahko avtentični komunikatorji kandidature. V letih priprave na EPK bomo še naprej mobilizirali lokalno prebivalstvo in ga spodbujali, da bo vstopilo v proces soustvarjanja projekta PI2025. Občani, kulturniki in umetniki, civilne iniciative, gospodarstveniki in športniki, se bodo vključili v številne aktivnosti in te bodo ustvarile mrežo, ki bo služila kot temelj projekta. S projektom in idejo Val sprememb želimo pritegniti kulturne in izobraževalne institucije, športne organizacije in gospodarstvenike, da bi prepoznali EPK kot projekt, ki odpira nova obzorja in izboljšuje naše okolje. Lokalne prebivalce vidimo kot nosilce naziva, o katerem bodo ponosno sporočali svetu. Za uresničitev tega cilja bo naše komuniciranje o projektu uporabljalo raznolika orodja in mehanizme.

90

V predizborni fazi smo vzpostavili sodelovanje z mnogimi uglednimi institucijami in posamezniki, ki so pripravljeni prevzeti vlogo ambasadorjev projekta EPK PI2025. Med njimi velja posebej omeniti okolju prijazno tekmovalno jadrnico Way of life (projekt Ewol), zmagovalko regate Barcolana/Barkovljanka 2019, največjega svetovnega jadralskega dogodka. Ustanovili bomo tudi poslovni klub, v katerem se bodo povezovali gospodarstveniki in podjetja, ki bodo pripravljeni idejno in finančno podpirati naš projekt. Poslovni ambasadorji projekta bodo okrepili vlogo EPK PI2025 v njenem okolju. Postavili smo tudi temelje za sodelovanje z izobraževalnimi institucijami: osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami in univerzami. Skupaj z učenci, dijaki in študenti bomo krepili zavest o projektu EPK med generacijami mladih, ki nam bodo pomagali ohranjati njegovo dediščino.

Podnebna kriza, plastika za enkratno uporabo, uporaba naravnih virov, covid-19, množičnost ... Vsa ta vprašanja so v zadnjem času pomembno vplivala na turizem. Slovenska turistična organizacija je prevzela vodilno vlogo pri razvoju programa Slovenia Green in vključevanju trajnosti na vse ravni turistične ponudbe. Istrske organizacije za upravljanje z destinacijami (OUD) in turistična podjetja bodo temu sledili tako, da se bodo podali na pot Slovenia Green. S promocijskimi, izobraževalnimi in ozaveščevalnimi dejavnostmi bo program Trajnostni turizem v Istri povečal zanimanje zasebnih in javnih deležnikov za program Slovenia Green, kar ne bo privedlo le do znatnega povečanja certifikatov za trajnostni turizem v regiji, temveč tudi do globljega razumevanja načel trajnostnega turističnega razvoja. Program bo okrepil

sodelovanje med upravljalci destinacij, turistično industrijo, civilnim sektorjem in lokalnimi prebivalci. Naš kulturni program PI2025 bomo promovirali usklajeno z okvirom programa Slovenia Green in tesno sodelovali pri iskanju sinergij med našimi cilji in nameni ter cilji programa Trajnostni turizem v Istri. Partnerji: PI2025; GoodPlace, Tovarna trajnostnega turizma, Ljubljana (SI); Slovenska turistična organizacija (SI); Turistično združenje Portorož (SI); Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper (SI); Turistično združenje Izola (SI); Občina Ankaran (SI); Vegal (IT)

91


Zmožnost izvedbe

“To je skupna kandidatura odrešitve.”

Q42

- Fabrizio Radin, predsednik Istrske županije

Prosimo, predložite dokazilo o trajni politični podpori in zavzetosti ustreznih organov oblasti.

20. avgust Koncert pilotne prireditve EPK, Tartini 250

Foto Aleš Rosa, David Lotrič Banović

Predstavitev prve kandidaturne knjige pred komisijo; v ekipi sta tudi dva župana Dodelitev sedeža EPK v Piranu (Savudrijska 9)

18. junij Podpis sporazuma v Trstu 15. september Podpis sporazuma v Miljah

Od marca naprej mesečna srečanja sveta PIKA z ekipo EPK s sodelovanjem in ob poročanju županom

jan 2020

23. julij Srečanje s predstavniki Benetk v Piranu

15. september Predstavitev kulturnega programa PI2025

7. januar Partnerji potrdijo prvo kandidaturno knjigo

92

16. oktober Podpis sporazuma v Puli - Istrska županija

30. marec do 30. april Stroge protikoronske omejitve, prepovedan prehod občinskih meja

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov 93


ZMOŽNOST IZVEDBE

Kandidatura PI2025 je bila od samega začetka skupen proces učenja, ki je vključeval različne strokovnjake in deležnike od kulturnih akterjev do županov, vsem pa je bila skupna želja po spremembah v naših krajih. Novembra 2020 so kandidaturno knjigo, vključno s programom in načrtovanimi sredstvi, potrdili štirje občinski sveti. Ta kandidaturna knjiga je rezultat timskega dela; njena polifonija se odraža tudi v našem pisanju in v našem ustvarjalnem procesu pri oblikovanju kulturnega programa PI2025, ki nastaja od spodaj navzgor. V skladu z našim mediteranskim temperamentom smo se veliko pogovarjali, prerekali, preizpraševali, dvomili, sanjali, si skupaj zamišljali, posledično pa smo se vsi spremenili. In te spremembe zadevajo vse nas: umetnike, kulturne akterje in politike, kljub temu, da mnogi drugi z drugim sodelujemo prvič. Začeli smo leta 2019, in sicer tako, da smo prek študijskih obiskov navezali odnose z Elefsino (GR), Novim Sadom (RS), Rijeko (HR) in Matero (IT). To so bile EPK, pri katerih smo se učili in ki so nas navdihovale, obenem pa smo z njimi vzpostavili mrežo sodelovanj. Predstavniki štirih občin, med drugim tudi župani, so se udeležili teh obiskov in s tem že od samega začetka izkazali močno podporo kandidaturi. Nato smo ustvarili svojo vizijo za prijavo kandidature PI2025. Skupaj z našimi političnimi vodji smo ocenili situacijo na terenu: izvedli smo analize stroškov in koristi ter razvojnih potencialov naših lokalnih kulturnih in kreativnih sektorjev; ocenili smo infrastrukturne potrebe in trajnostne razsežnosti projektov (ne glede na morebitno uspešnost kandidature). Ker so štiri občine za naš kandidacijski proces namenile precej sredstev (glej Q26), so pričakovale, naj bo ta organski in naj bi imel čim bolj dolgotrajne učinke. Na podlagi teh smernic je ekipa izdelala načrt z vključujočim pristopom, ki gradi od spodaj navzgor. Posledično je bilo pri ustvarjanju kandidaturne knjige udeleženih kar 80% lokalnega kulturnega sektorja. Segli smo tudi onkraj meja štirih občin, vzpostavili pomembna partnerstva in pridobili politično podporo pri sosedih: mesto Trst (IT) in Istrska županija (HR) sta hitro sprejela naše povabilo, da se pridružita kandidaturi že v predizborni fazi. Te poteze so se izkazale za zelo uspešne. Trdnost naše politične podpore potrjuje dejstvo, da je našo prvo kandidaturno knjigo enoglasno podprlo 250 občinskih svetnikov iz štirih slovenskih istrskih občin. Obenem je bil to tudi prelomni trenutek, ki je ozavestil spoznanje, da je regija naveličana 94

svoje skromne kulturne krajine – in da si zdaj želi spremembe.

Ta sprememba je bila simbolno potrjena pozno leta 2019, na predstavitvi prve kandidaturne knjige v Kopru, kjer je tržaški župan pozdravil prisotne v slovenščini: Dober dan!

PI2025 je prepričana, da lahko projekt uresniči s katerokoli vlado, ne glede na njeno politično usmerjenost, saj je ustvarila projekt sprememb s potenciali, ki le čakajo, da si jih kdo zamisli, jih sanja in prikliče v življenje. PI2025 ni zgolj posamezna oseba, ni posamezna občina ali območje; njena kompleksnost je globoko evropska in večplastna, podobno kot zemlja in morje, iz katerih izhaja. Želimo si, da se ta pot ne bi končala. Želimo si nadaljevati, da bi se skupaj z Evropo skupaj podali na popotovanje v rast – in spremembo.

Q43a Prosimo, podrobno navedite stanje predvidenih infrastrukturnih projektov, ki so bili podrobno opisani v fazi predizbora, vključno

V tej večkulturni severnojadranski regiji – kjer se le stežka spregovori v jeziku „drugega“, kjer so zgodbe razdeljene na „vaše in naše“, kjer je globoko sprejemanje drugega skoraj v celoti domena družinske intime, medtem ko se njegova odsotnost v javnem prostoru potrjuje skoraj vsakodnevno – je bila ta majhna gesta izjemnega pomena. V času drugega izbirnega kroga smo pridobili še vrsto drugih pomembnih partnerjev. Podpora dežele Veneto in mesta Benetk (IT) se je porodila organsko: temeljila je na skupni zgodovini obeh regij, ki ju povezuje morje; to sestrstvo se jasno zrcali na ulicah in v zvokih Pirana in Serenissime. Podpis sporazuma o sodelovanju z Benetkami, ki opredeljuje tematska področja, lokacije, projekte in finančno podporo, je prišel ob pravem času. Za naše marginalizirano območje, na katero tokovi investicij v kulturo pogosto pozabljajo, je to predvsem simbol odpornosti proti nedomiselni kulturni provincialnosti. Takšna odpornost se odraža tudi v besedah predsednika Istrske županije, Fabrizia Radina, ki je oktobra 2020 v Pulju izjavil: “To je skupna kandidatura odrešitve.” Pot nas je pripeljala do tukaj, do te kandidaturne knjige, ki so jo znova potrdili naši štirje občinski sveti in zdaj vključuje že 300 sporazumov o sodelovanju s partnerji iz vse Evrope. Na državnem nivoju je Vlada Republike Slovenije izrazila svojo podporo z zavezo, da zmagoviti kandidaturi nameni 10 milijonov EUR. Ministrstvo za kulturo je bilo prava informacijska točka, s katero smo sodelovali tedensko, včasih tudi dnevno. Ekipa PI2025 je stopila v stik z drugimi mesti kandidati in posredovala pri vzpostavljanju pogojev, ki bi karseda ustrezali vsem. Gostili smo ekipe iz drugih slovenskih mest kandidatov, bili smo vključujoči in igrali smo po pravilih. Ekipa

Infrastrukturni projekti Štiri občine so po koncu predizborne faze začele s postopkom razjasnitve infrastrukturnih potreb. Pripravile so podroben akcijski načrt za infrastrukturo, povezan s programom PI2025. Akcijski načrt podpira upravljanje načrtovanih investicij. Za vsako investicijo je predložen podroben načrt, v katerem so navedeni vsi elementi, ki jih je treba preveriti in izvesti, da bo investicija lahko zaključena do leta 2024. Vse investicije so lahko izvedene po obstoječih planskih in izvedbenih prostorskih načrtih. Izjema je Medgeneracijski center v Izoli, za katerega bo treba sprejeti nov OPPN. Pomembno je tudi, da so s premoženjsko-pravnega vidika vse načrtovane investicije možne. Zemljišča in nepremičnine, dostopne poti in služnosti so urejene. Za večino investicij je že izdelana investicijska dokumentacija – DIIP, v kateri so jasno navedeni obstoječe stanje, razlogi za investicijsko namero, potrebe, ki jih bo zadovoljila investicija, skladnost investicije z evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strategijami, odgovorne osebe, stroški priprave in izvedbe investicije po stroškovnih sklopih, nadaljnja potrebna investicijska, projektna in tehnična dokumentacija, časovni načrt priprave in izvedbe investicije, potrebna upravna dovoljenja, finančna konstrukcija z viri financiranja po stalnih in tekočih cenah.

z načrtovanim časovnim razporedom del.

Skladišča soli Monfort – Piran V nekdanjem skladišču soli Monfort je načrtovana ureditev dveh skladiščnih prekatov za potrebe načrtovanih programov. V enem je predviden Istrski mednarodni center za sodobne uprizoritvene umetnosti (IMCSUU), v drugem pa Center sodobne digitalne umetnosti – VAL. Narejeni so bili: programska naloga, projektna naloga, posnetek obstoječega stanja, dokument identifikacije investicijskega projekta, popis potrebnih del, opreme, programske opreme, ocena vrednosti po postavkah. Za dokončanje investicije je potrebno izbrati projektanta in izdelati IZP, DGD ter PZI dokumentacijo, izdelati projekt notranje opreme, pridobiti gradbeno dovoljenje, izvesti javni razpis za pridobitev izvajalca GOI del in za dobavitelja opreme. Med gradnjo je treba zagotoviti nadzornika in inženirja za varstvo pri delu. Po dokončanju del se izdela PID in pridobi uporabno dovoljenje. Časovni načrt je naslednji (podroben časovni načrt je prikazan v DIIP in akcijskem načrtu): 2021: Izdelava projektne dokumentacije, izdelava in potrditev investicijskega programa, pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopki javnega naročanja za izbor izvajalca GOI del, dobavitelja opreme, nadzornika in koordinatorja za varstvo pri delu; izvajanje GOI del, nadzor. 2022: Dokončanje GOI del, dobava in namestitev opreme, nadzor, izdelava PID in pridobitev uporabnega dovoljenja; primopredaja objekta v uporabo julija 2022. Pred julijem 2022 bodo vse aktivnosti Kulturne ambasade za podnebno krizo potekale v Gledališču Tartini in Tartinijevi rojstni hiši. 95


ZMOŽNOST IZVEDBE

Forma viva Investicijski projekt predvideva prenovo, razširitev in posodobitev parka skulptur na prostem na območju polotoka Seča; ureditev dostopne ceste s pločnikom in javno razsvetljavo, ureditev pešpoti ter ureditev prometnega režima in mirujočega prometa. Investicija zajema tri sklope: rekonstrukcija in razširitev ceste (rekonstrukcija ceste v dolžini približno 630 metrov, izvedba pločnika in javne razsvetljave ter obnova oziroma dograditev meteorne in fekalne kanalizacije ter vodovoda); rekonstrukcija pešpoti (tlakovanje in javna razsvetljava v dolžini približno 260 metrov); ureditev parka, vključno s čiščenjem obstoječih skulptur (parkirna mesta, vhodni portal, kontroliran promet in režim dostopa z vozili, pitniki s pitno vodo, sanitarije, koši za smeti, ekološki otok, senčni kotički za počitek, parkirišča za kolesa, ureditev razstavne poti, čiščenje skulptur). Za rekonstrukcijo ceste s pločnikom in spremljajoče komunalne infrastrukture je že izdelana vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija, pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje. Časovnica za izvedbo investicije je (podroben opis se nahaja v DIIP in akcijskem načrtu): 2021: Izvedba javnega naročila za izbor izvajalca GOI del za cesto s spremljajočo komunalno infrastrukturo, ureditev parkirišča in dokončanje faze „cesta“. Izdelava preostale projektne dokumentacije (ureditev parka). 2022: Izvedba javnega naročila za izbor izvajalca za ureditev parka. Ureditev parka. Zaključek del je predviden junija 2022. Zaključena so vsa dela in namestitev parkovne opreme, vključno s čiščenjem skulptur. 2023: V začetku leta 2023 se izvedejo investicijska vzdrževalna dela za tlakovanje in osvetlitev pešpoti.

Palača Trevisini Klasična palača, zgrajena leta 1826, v celoti obnovljena, bo postala regionalno vozlišče za glasbo, imenovano Vozlišče Tartini: v njej bodo programski in administrativni sedež EPK, prostori za vadbo in manjša koncertna dvorana. Palačo bo upravljala Fundacija PI2025. V njej bo tudi javna kavarna, ki bo služila kot zbirališče. V palači bo urejena specializirana glasbena knjižnica. Delovala bo tudi kot podporno središče za Mednarodni glasbeni festival Tartini, za projekta Sozvočja in EtnoHist(e)ria.

96

Občina Piran načrtuje nakup zgradbe in manjše posege, ki bodo izboljšali akustiko prostorov. Za načrtovano investicijo je že izdelan in potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta; pridobljeni so posnetki obstoječega stanja in energetska izkaznica. 2020: Izdelava in potrditev investicijskega programa. Uvrstitev nepremičnine v občinski načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. Pogajanja z zavarovalnico Generali o ceni zgradbe (po zakonu ima Občina Piran na nepremičnini predkupno pravico). Umestitev potrebnih sredstev v proračun za leto 2021 in načrte razvojnih programov. 2021: Nakup zgradbe. Izdelava projektne dokumentacije za načrtovane posege. Ureditev sedeža PI2025. 2022: Izboljšava akustike velike dvorane. 2023: Ureditev specializirane knjižnice in rezidenčnih prostorov za gostujoče glasbenike (No Borders Orchestra). Do nakupa palače Trevisini leta 2021 bo Fundacija PI2025 delovala v baročni palači na Savudrijski 9 v Piranu, kjer so bili leta 2020 v ta namen urejeni poslovni prostori, koncerti pa se bodo odvijali v Gledališču Tartini in Tartinijevi rojstni hiši.

Medgeneracijski kulturni center Lokacija za Medgeneracijski kulturni center je predvidena v neposredni bližini morja. Štirinivojski objekt (etažnosti K+P+2) bo imel približno 2.900 m2 uporabne površine. Stik z morjem bo omogočen preko novega zunanjega trga, ki bo služil tudi za prireditve na prostem in vsakdanje dejavnosti občanov. Občina Izola je izdelala Dokument identifikacije investicijskega projekta in odkupila večji del potrebnih zemljišč. Za dokončanje investicije je potrebno še: 2021: Izdelava ustreznega prostorskega izvedbenega akta – OPPN. Odkup preostanka zemljišč. Izvedba arhitekturnega natečaja in izbor rešitve. 2022: Izdelava in potrditev investicijskega programa. Izdelava projektne dokumentacije (DGD in PZI); pridobitev gradbenega dovoljenja. Izvedba javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del in strokovnega nadzora. 2023: Začetek gradnje. Gradnja.

2024: Nadaljevanje in zaključek gradnje, dobava in namestitev opreme, izvedba zunanje ureditve. Izdelava PID, pridobitev uporabnega dovoljenja. Slavnostna otvoritev.

Skladišče Libertas – vozlišče kreativnih industrij Mestna občina Koper je odkupila nekdanje skladišče soli Libertas (približno 1.200 m2) in bo v njem uredila center kreativnih industrij, muzejski prostor in prireditveni prostor. Načrtovane so preureditev zgradbe v prireditveni prostor s pripadajočimi (pomožnimi) prostori, ureditev muzejske zbirke, povezane z industrijsko dediščino regije, in ureditev prostorov za razvoj kreativnih industrij. Za dokončanje investicije naslednje aktivnosti:

so

Plavajoči oder Občina Ankaran je opredelila osnovne tehnične zahteve za plavajoči oder. V letu 2021 bo občina ugotovila, ali na trgu obstaja primeren gotov izdelek ali pa bo treba plavajoči objekt izdelati po posebnih specifikacijah. V kolikor primernih izdelkov ni na trgu, bo treba izdelati projektno in investicijsko dokumentacijo (DIIP in investicijski program) ter izvesti javno naročilo za izbor izdelovalca – dobavitelja v letu 2023. Plovilo bo treba atestirati za obalno morsko plovbo in pridobiti uporabno dovoljenje. Dobava odra je načrtovana v letu 2024.

načrtovane

2020: Potrditev lastništva. Izdelava Dokumenta identifikacije investicijskega projekta in projektnih zasnov v soglasju z ZVKDS (novembra 2020).

Alternativni prizorišči za kulturne programe

2021: Vpis stavbe v evidenco javne infrastrukture na področju kulture. Izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI, pridobitev gradbenega dovoljenja. Izvedba javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, dobavitelja opreme in izvajalca strokovnega nadzora nad gradnjo. Začetek gradnje. 2022: Dokončanje gradnje, montaža in namestitev opreme, pridobitev uporabnega dovoljenja. Primopredaja objekta investitorju.

Forum Babilon in Rezidenčni center Investicija bo omogočila infrastrukturo za vzpostavitev mednarodnega rezidenčnega in delovnega centra za prevajalce, pesnike in pisatelje. Rezidenčni del bo urejen v nekdanji rezidenci generalnega konzula Republike Italije v Kopru, prevajalska pisarna pa na Kidričevi ulici 43 v Kopru. Oba prostora sta v lasti in posesti Mestne občine Koper. Izdelani so načrti in popisi del za prenovo ter usposobitev prostorov. 2020: Izdelava Dokumenta investicijskega projekta.

identifikacije

2021: Prenova prostorov na Kidričevi 43. 2022: Načrtovani sta prenova prostorov in vzpostavitev Rezidenčnega centra. Sredstva so predvidena v predlogu mestnega proračuna.

Gledališče Tartini in Avditorij Portorož, foto Aleš Rosa

97


ZMOŽNOST IZVEDBE

Q43b Prosimo, pojasnite povezave s projektom evropska prestolnica kulture.

Integracija infrastrukturnih ambicij in kulturnega programa PI2025 Skladišča soli Monfort, Piran (1)

Medgeneracijski kulturni center, Izola (4)

Dva pomembna projekta iz našega kulturnega programa, Istrski mednarodni center sodobnih uprizoritvenih umetnosti (str. 40) in VAL – Center za sodobno digitalno umetnost (str. 34), bosta umeščena v prostorih, ki bodo na voljo po izvedbi zgoraj opisanega načrta prenove. Menimo, da je tveganje pri tej investiciji NIZKO. Infrastrukturni načrti so zmerni in dosegljivi, ocenjujemo, da tveganje pri izvedbi zastavljenega kulturnega programa ni visoko.

Infrastrukturno pobudo ima v lasti in jo vodi Občina Izola z lastnimi programskimi odločitvami in prioritetami, ki so tudi del njene strategije. PI2025 bo obogatila kulturno načrtovanje z vključitvijo projektov Ladja pripovedi (str. 39), Več kot glas (str. 36) in Petje uspavank za naša življenja (str. 25). Gre sicer za ambiciozne infrastrukturne načrte, vendar tveganje pri izvedbi zastavljenih kulturnoprogramskih vsebin vseeno ni visoko, saj smo opredelili alternativne prostore zanje.

Forma viva, Piran (2)

Skladišče Libertas – center kreativnih industrij, Koper (5)

Razvoj infrastrukturnih investicij, ki jih je predvidela Občina Piran in jih tudi vodi, krepi naš kulturni program s podpornimi dogodki: Narava in umetnost – praznovanje šestdesetletnice kiparstva v Formi vivi; Hortus conclusus – Forma viva na piranskih terasah, ki se osredotoča na vprašanja sodobnih vizualnih umetnosti; Meduza proti Meduzi – prenovljen koncept kiparskega parka Forma viva; Meduza Mirabilia – program za otroke. Menimo, da je tveganje pri tej investiciji NIZKO. Infrastrukturni načrti so srednje zahtevni, vendar ostajajo povsem dosegljivi, tveganje pri izvedbi zastavljenega kulturnega programa ni visoko.

Palača Trevisini, Piran (3) Po nakupu palače bo PI2025 nadzorovala vzpostavitev glasbenega vozlišča TARTINI. V palači bodo tudi administrativno in programsko središče EPK, prostori za vadbo in manjša koncertna dvorana. Javna kavarna bo služila tudi kot zbirališče. V palači bo specializirana glasbena knjižnica. Palača bo podporno središče za Mednarodni glasbeni festival Tartini (str. 27) in za projekta Sozvočja (str. 26) ter EtnoHist(e)ria (str. 27). Gre sicer za ambiciozne infrastrukturne načrte, vendar tveganje pri izvedbi zastavljenih kulturno-programskih vsebin vseeno ni visoko, saj smo opredelili alternativne prostore zanje.

1

ankaran izola koper piran

Ta projekt je pobuda, ki jo ima v lasti in jo spodbuja Mestna občina Koper. PI2025 bo svetovala in podajala predloge za razvoj centra kreativnih industrij, prostore pa bo lahko uporabljala za razstave (retrospektiva skupine OHO in Val), vaje, skladišče itd. Tveganja pri izvedbi zastavljenega kulturnega programa PI2025 so zelo majhna. Forum Babilon in rezidenčno središče: Ta infrastrukturni načrt je pobuda, ki jo ima v lasti in jo spodbuja Mestna občina Koper. Pet let ustvarjalnih dejavnosti, povezanih s projektom, večinoma podpira PI2025 v sklopu platforme Izgubljeno in najdeno. Glede na to, da so objekti že v lasti koprske občine, ocenjujemo, da je tveganje, povezano z našim kulturnim programom, nizko.

2

Plavajoči oder, Ankaran (6)

3

5

Ta projektna ambicija je pobuda Občine Ankaran, ki jo tudi promovira. PI2025 bo podpirala in krepila programe kulturnih dejavnosti, ki ustrezajo izvedbi na prostem, in kjer bo primerno, tudi poletne kulturne programe, vključno s projekti Več kot glas, Radikalni impro vrh (str. 36), Etno Hist(e)ria sitespecific in drugimi. Tudi v primeru, da do investicije ne pride, je tveganje za naš program nično.

Monfort Portorož, Forma viva, Koncerti v Ankaranu, Palača Trevisini, foto Aleš Rosa Igor Opassi, Argo, razstava Izis, foto David Lotrič Banović

98

4

99

6


Val sprememb

Piran-Pirano 4 Istria 2025, druga kandidaturna knjiga, 2020 Izdajatelj Občina Piran-Pirano Soizdajatelji Občina Ankaran-Ancarano, Občina Izola-Isola, Mestna občina Koper-Comune Città di Capodistria Kandidaturna ekipa Martina Gamboz, Borut Jerman, Chris Baldwin in Márton Méhes v sodelovanju s 57 lokalnimi kulturniki, umetniki in kolektivi ter strokovnimi svetovalci (Andraž Eller, Lučka Kajfež Bogataj, András Süli) Urednica Martina Gamboz Prevod KUD AAC Zrakogled Lektura Gašper Malej Vse avtorske pravice pridržane za izdajatelja. Za ponatis ali uporabo odlomkov je potrebno pridobiti izrecno dovoljenje Občine Piran. Izdajatelj ne prevzema odgovornosti za navedene vsebine in njihove vire. Oblikovanje Mateja Tomažinčič Fotografije Romana Kačič, FotoExTempore Novigrad-Cittanova, Aleš Rosa, Janez Klenovšek, Animaris Ader, Joe Lee, Arhiv Muzeja sodobne umetnosti, Ljubljana, Peter Litavsky, Peter Uhan, Arhiv Skupnosti Italijanov Santorio Santorio Koper, Marco Citron, Alma Glumac, Tadej Droljc, Marko Sterle, Ubald Trnkoczy, Primož Korošec za Schirn Kunsthalle Frankfurt, Gorazd Mauri, Foto arhiv Saše Spačal, David Lotrič Banović, Igor Opassi Tisk Cicero, Ljubljana Natisnjeno na Pergraphica paper, ročna vezava, FF Meta font Piran, november 2020 www.piran2025.eu www.facebook.com/Piran2025

101


Profile for Piran2025

VAL SPREMEMB  

Druga prijavna knjiga PIRAN-PIRANO4ISTRIA2025 Evropska prestolnica kulture

VAL SPREMEMB  

Druga prijavna knjiga PIRAN-PIRANO4ISTRIA2025 Evropska prestolnica kulture

Profile for piran2025
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded