__MAIN_TEXT__

Page 1

Alenka Gorjan Laura Javoršek

9

Razišči skrivnosti živega Delovni zvezek za biologijo v 9. razredu


Alenka Gorjan Laura Javoršek

9

Razišči skrivnosti živega Delovni zvezek za biologijo v 9. razredu

www.pipinova-knjiga.si


Razišči skrivnosti živega Delovni zvezek za biologijo v 9. razredu osnovne šole Avtorici dr. Alenka Gorjan, Laura Javoršek Metodično-didaktični pregled Darinka Gilčvert Berdnik Jezikovni pregled Mira Hladnik Ilustracije Erika Omerzel Vujić Fotografije Anže Gorjan Novak Uredili Alenka Gorjan in Laura Javoršek Prelom Lara Kovačič

Izdala in založila PIPINOVA KNJIGA, Mina Mušinović s. p. Za založbo Mina Mušinović Prva izdaja, prvi natis Naklada 3000 Tisk Present, d. o. o. © PIPINOVA KNJIGA, Mina Mušinović s.p., 2012. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 57(075.2)(076) GORJAN, Alenka       Razišči skrivnosti živega 9 : delovni zvezek za biologijo v 9. razredu / Alenka Gorjan, Laura Javoršek ; [ilustracije Erika Omerzel Vujić ; fotografije Anže Gorjan Novak]. - 1. izd., 1. natis. - Dobrova : Pipinova knjiga, 2012 ISBN 978-961-93354-1-3 1. Javoršek, Laura, 1979263025920


Vsebina 1 RAZISKOVANJE IN POSKUSI

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5

Vodič po poti raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Raziskuj kot znanstvenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

2 BIOLOŠKO ZNANJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Si to, kar ješ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

3 ŽIVI SISTEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Nivoji organizacije življenja na Zemlji

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

14

4 DEDOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Izdelaj model kromosoma

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

18

Razmnoževanje celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Gojenje malih trolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Razišči dedne lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Spolno vezano dedovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Iskanje izgubljene osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Postani genetski svetovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

5 BIOTEHNOLOGIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Kako bi vzgojili bakterije za najboljše kislo mleko

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

40

Bakterije, naše sostanovalke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44


6 EVOLUCIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Naravni izbor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Mutacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Vpliv okolja na preživetje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Prilagoditve na ekološke razmere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

7 BIOTSKA RAZNOLIKOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Razvojno drevo in razvrščanje organizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Razvrščanje organizmov s pomočjo dihotomnega določevalnega ključa . . . . . . . . . . 62 Razišči biotsko pestrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Biomi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 (Ne)zaščiten kot medved - ali res? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

4


RAZISKOVANJE IN POSKUSI

1

Vsak dan razmišljaš tako kot znanstveniki, čeprav se morda tega ne zavedaš. V človeški naravi se skriva radovednost, zato vsak dan postavljaš vprašanja in iščeš odgovore, kot to počnejo raziskovalci.

Postavi raziskovalno vprašanje (namen raziskovanja).

Razišči, kaj je že znanega na tem področju iz podobnih raziskav (prebiranje strokovne literature).

Oblikuj hipotezo.

Razmisli! Poskusi znova. Preoblikuj hipotezo in ponovno načrtuj ter izvedi raziskavo (eksperimente).

Načrtuj in izvedi eksperimente in raziskavo (pomembno: kontrola in ponovljivost).

Analiziraj rezultate in povzemi ugotovitve (sklepe).

Verjetnost hipoteze je potrjena.

Verjetnost hipoteze ni potrjena ali je le delno potrjena.

Oblikuj in napiši poročilo raziskave ter predstavi oziroma objavi rezultate.

5


Vodič po poti raziskovanja Področje raziskovanja ti mora biti zanimivo in v okviru tvojih raziskovalnih zmožnosti. Razmisli: Kaj imaš na voljo za izvedbo raziskave (npr. pripomočke in laboratorijsko opremo)? Koliko časa imaš na razpolago, da zaključiš raziskavo? Ali bodo v raziskavo vključene živali? Kako bo poskrbljeno za njihovo dobro počutje? Obstajajo morda etični pomisleki ali zakonska določila glede uporabe le-teh?

•• •• ••

Načrt raziskovanja Pred začetkom raziskovanja preveri in obkljukaj posamezne korake raziskave: Raziskovalno vprašanje in namen raziskave sta jasno določena. Raziskava je izvedljiva glede na razpoložljive vire. Na razpolago je dovolj časa, da bo raziskava pravočasno zaključena (naloga ni prezahtevno zastavljena). V raziskavi so upoštevana etična načela in ustrezno ravnanje z živalmi. Kontrola učitelja: ................................................................

Pregled obstoječe literature Preden postaviš hipoteze in načrtuješ potek raziskave, potrebuješ nekaj predznanja na izbrano temo. Kaj je že znanega o izbrani temi, lahko ugotoviš s pomočjo: učbenikov in enciklopedij, revij, časopisov in strokovnih ali poljudnoznanstvenih publikacij, posvetovanja s strokovnjaki z izbranega področja.

Poizvedba oziroma strokovni pregled literature (kaj je že znanega o izbrani temi iz podobnih raziskav) je bila dovolj natančna za potrebe raziskovanja. Pripravljen je seznam vseh potrebnih pripomočkov in preverjeno je, ali so na razpolago. Kontrola učitelja: ................................................................

Izbira teme raziskovanja (raziskovalno vprašanje)

•• •• ••

Hipoteze in organizacija dela S pomočjo dobro načrtovanega raziskovalnega dela lahko preveriš verjetnost svojih hipotez. Razmisli: Na kakšen način bo potekalo zbiranje podatkov? (anketa, eksperimentalno delo, opazovanje) Ali so velikost vzorca in vzorčne enote, izbira kontrole, zanesljivost ter natančnost zbranih podatkov ustrezni?

•• ••

Hipoteze so jasno postavljene in preverljive. Izbran je najprimernejši način poteka raziskave (anketa, eksperimentalno delo). Načrtovane so značilnosti zbranih podatkov v raziskavi (npr. velikost vzorca in kontrola). Eksperimenti, če jih raziskava eventuelno vključuje, so ponovljivi.

Kontrola učitelja: ................................................................ Zbiranje in beleženje podatkov Ta del raziskave je eden pomembnejših, zato ga skrbno načrtuj. Kjer je le možno, zbiraj kvantitativne podatke. Razmisli: Katero vrsto podatkov nameravaš zbirati, katere metode bodo uporabljene, kdaj in kako bodo podatki zabeleženi? Ali so podatki, glede na raziskovalno vprašanje, ustrezni? Kakšne so merilne naprave, ki jih nameravaš uporabiti (so ustrezne, preproste za uporabo, natančne), s katerimi enotami bodo podatki izraženi in kolikšna je napaka zbranih podatkov?

•• •• ••

Izvedba raziskovanja Metode zbiranja podatkov in vrste zbranih podatkov ustrezajo vrsti raziskave in raziskovalnemu vprašanju. Metode zbiranja in beleženja podatkov (vključno z merskimi enotami) so bile natančne.

Kontrola učitelja: ................................................................

Analiza rezultatov Razmisli, kateri način predstavitve rezultatov v poročilu bi bil najustreznejši. V obliki preglednic lahko prikažeš neobdelane podatke, iz katerih spremembe niso jasno razvidne. Z grafikoni lahko predstaviš razmerja in poudariš pomembne podatke. Statistična obdelava podatkov ti omogoča, da potrdiš ali zavrneš verjetnost hipoteze.

Kontrola učitelja: ................................................................

Pisanje poročila Poročilo naj vsebuje pet glavnih delov: uvod, metode dela, rezultate, razpravo (diskusijo), vire. Poleg tega lahko vsebuje tudi: povzetek, sklepe in priloge. Za oblikovanje ustreznih zaključkov si vzemi čas. Zapis naj bo jasen in v povezavi z izbrano temo. Pripravi povzetek in predstavitev.

Poročilo vsebuje vse glavne dele in po potrebi tudi dodatna poglavja in priloge. Vsak del je vsebinsko ustrezno zapisan. V poročilu je citiranje ustrezno označeno ter viri pravilno navedeni. Povzetek je pripravljen in predstavljen. Kontrola učitelja: ................................................................

•• •• ••

•• •• ••

6

Neobdelani podatki so zabeleženi na ustrezen način in po potrebi spremenjeni v ustrezno enoto. Rezultati so predstavljeni na ustrezen način. Podatki so ustrezno statistično obdelani in omogočajo preverjanje verjetnosti hipotez.


Raziskuj kot znanstvenik Raziskovalno vpraĹĄanje:

Namen raziskovanja:

Hipoteza:

NaÄ?rt raziskovanja PripomoÄ?ki:

Predmet opazovanja/vzorec (Ne pozabi na kontrolo.):

Metode dela:

Potek poskusa

7


Rezultati Preglednica:

Graf:

Ugotovitve

8


BIOLOŠKO ZNANJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

2

Biologija je veda o življenju. Biologija je temelj medicine, stomatologije, patologije, farmacije, genetike, veterine, morske biologije, zoologije, botanike, mikrobiologije, agronomije, okoljevarstva … in celo temelj kriminalističnih (forenzičnih) ter sodno-medicinskih raziskav. Od biološkega laboratorija do jedilne mize se biološko znanje prepleta z vsakdanjim življenjem. Biološka ura nas vodi skozi dnevno-nočni ritem našega vsakdana. Včasih se vprašamo, zakaj moramo spati, jesti ali si umivati zobe. Zakaj se pojavi alergija? Nekatera področja biologije raziskujejo delovanje našega telesa, vplive različnih hranil in kemičnih snovi. Biologi proučujejo zgradbo in delovanje različnih organizmov, med drugim tudi povzročiteljev bolezni, ter njihovo povezanost v okolju. Spoznanja biologov koristno uporabljajo veterinarji, vrtnarji in kmetje, tako da njihovo znanje pomembno vpliva na kvaliteto naše hrane. Biološko znanje je vedno bolj pomembno tudi pri ozaveščanju ljudi o vplivih človeka na naravno okolje.

9


Si to, kar ješ 1. Napiši seznam živil, ki sestavljajo današnjo šolsko malico.

2. Zapiši vse vire živil, ki so potrebni za pripravo današnje šolske malice.

3. Razmisli in naštej, kateri poklici so omogočili današnjo šolsko malico? Dopiši, katera biološka znanja morajo imeti, da lahko opravljajo svoje delo.

4. Postavi se v vlogo organizatorja šolske prehrane in napiši jedilnik šolske malice za jutrišnji dan.

10


5. Ali meniš, da tvoj jedilnik predstavlja primer zdrave hrane, ki koristi tvojemu telesu? Odgovor utemelji na podlagi svojega znanja o zgradbi in delovanju človeškega organizma.

6. Kje v hrani se skriva energija, ki jo naše telo potrebuje za delovanje, gibanje in vzdrževanje telesne temperature? Kako se ta energija sprosti?

7. Na embalaži nekaterih živil lahko preberemo napis »brez GSO«. Razišči, kaj nam napis sporoča in v katerem primeru slovenska zakonodaja zahteva označevanje GSO.

11


12


ŽIVI SISTEMI

3

Vse organizme kot tudi okolje, v katerem živijo, sestavljajo iste vrste kemijskih elementov, le razmerje med njimi je različno. Množico elementov, ki so med seboj povezani in delujejo kot celota, imenujemo sistem. Preprosti sistemi (atom, molekula …) se med seboj hierarhično povezujejo v kompleksnejše sisteme (organizem, ekosistem …). Med posameznimi ravnmi poteka izmenjava snovi, energije in informacij. V živih sistemih neprestano potekajo kemijske reakcije, saj ves čas gradijo in hkrati tudi razgrajujejo svoje sestavne dele, pri čemer porabljajo energijo. Posebnost živih sistemov so organske snovi, ki sestavljajo vsa živa bitja. Organske snovi vedno vsebujejo atome ogljika. Ogljik lahko tvori štiri kemične vezi, pri čemer se lahko povezuje s samim seboj ali z drugimi elementi. Najpogosteje se veže s kisikom, vodikom in dušikom ter deloma tudi s klorom, žveplom, fosforjem in silicijem. Tako tvori zelo veliko število spojin. V neživi naravi je ogljik prisoten le v majhnih količinah, vezan v anorganske snovi.

13


Nivoji organizacije življenja na Zemlji BIOSFERA BIOM

POPULACIJA

ŽIVLJENJSKA ZDRUŽBA (BIOCENOZA)

1. Slika predstavlja nivoje organizacije življenja na Zemlji. V prazne okvirčke zapiši manjkajoča poimenovanja posameznih nivojev.

voda

ogljikov dioksid

glukoza

aminokislina

triglicerid

2. Primerjaj grafikone deležev kemijskih elementov v živi in neživi naravi. Zapiši, kateri trije elementi so v posameznem sistemu zastopani v največjem deležu. O 49,5 %

Ostali 0,1 %

Ostali 2,2 %

Ca, Na, Mg, K, S, P 3,4 %

Ca, Na, Mg, K 10,4 % Fe 4,7 % Al 7,5 %

Si 25,7 %

Graf 1: Deleži elementov v neživi naravi

14

O 62,5 %

N3% H 10 %

C 21 %

Graf 2: Deleži elementov v živi naravi


3. Kaj lahko na podlagi grafikonov sklepaš o zgradbi in izvoru žive in nežive narave?

4. Razmerja kemijskih elementov, ki tvorijo človeško telo, so zelo podobna razmerjem teh elementov v drugih organizmih. Razloži to podobnost.

O 65 %

Ostali 0,5 % Ca, Na, Mg, K, S, P, Cl 3,7 % N 3,3 % H 9,5 %

C 18 %

Graf 3: Deleži elementov v človeškem telesu

5. Oglej si formule molekul in jih razporedi v dve skupini: med organske ali anorganske snovi. Zapiši vsaj en kriterij, po katerem lahko razdelimo molekule v omenjeni skupini.

glukoza

Organske snovi

amonijak

ogljikov dioksid

voda

aminokislina

maščoba

Anorganske snovi

15


6. Kateri element je osrednji element v zgradbi molekul organskih snovi?

7. Zakaj ogljik tvori petkrat toliko različnih spojin kot vsi drugi elementi skupaj?

8. Od kod dobijo različni organizmi organske snovi?

9. Kaj se dogaja z organskimi snovmi v celicah?

10. Celice za svoje delovanje potrebujejo energijo. Od kod jo dobijo?

11. Razloži, kakšna je vloga vode v živih organizmih.

16


DEDOVANJE

4

Si že kdaj dirjal po »DNA vlakcu smrti«? To počnejo beljakovine v tvojih celicah vsak dan. Prepisujejo recepte za izdelavo beljakovin, natančno podvajajo DNA … Pravzaprav morajo prepotovati kar dolgo pot od enega gena do drugega. Geni so torej le odseki na molekuli DNA, ki nosijo zapis za molekule, zelo pomembne za delovanje celice. Vsaka celica organizma namreč nosi vse gene (genotip) za vse možne lastnosti (fenotip) nekega osebka oziroma njegovega metabolizma. Ko celice prevzamejo točno določeno vlogo v organizmu, npr. vlogo celice kože, se izrazijo le tisti geni, ki so potrebni za opravljanje njene funkcije. Zato so si celice, ki imajo pravzaprav isti genotip, po fenotipu lahko zelo različne. Ko se celica deli, se morajo te informacije prenesti na obe hčerinski celici, kar omogoča natančna podvojitev DNA. Informacije, shranjene v molekuli DNA, se torej dedujejo. Ali se bodo v osebku, ki je te informacije podedoval, izrazile ali ne, je odvisno od načina dedovanja te lastnosti kot tudi od ekoloških dejavnikov, v katerih osebek živi.

17


Izdelaj model kromosoma Po navodilih izdelaj model kromosoma. Pri delu je potrebna natančnost. Model kromosoma ti bo omogočil boljše razumevanje njegove zgradbe. beljakovina

podvojeni kromosom

DNA beljakovina

beljakovina

DNA DNA

Slika predstavlja zvijanje DNA v obliko kromosoma

Za vajo potrebuješ:

••6 vrvic iz bele volne (obarvanih), dolgih 1 m ••plastelinaste valjčke ••sponko ••selotejp ••papirno podlago, dolgo 1 m (lahko iz več belih listov formata A4) ••karton velikosti A5 Navodilo za delo: 1. DNA je iz dveh nukleotidnih verig.

Pred seboj razporedi vseh 6 vrvic, po štiri in dve enako dolge. Od štirih enakih vrvic dve odstrani in ju shrani za kasneje. Potreboval ju boš namreč pri podvajanju v četrtem koraku. Vrvice iz volne predstavljajo verige molekule DNA, pobarvani odseki na njih pa posamezne alele. Pripravi vrvice homolognega para DNA – po dve in dve enaki vrvici vzporedi, kot kaže spodnja slika (enaka konca skupaj), in jih s selotejpom prilepi na podlago.

Na spodnji sliki obarvaj označene odseke tako, kot sta obarvani tvoji molekuli DNA. Označi, kateri aleli so enaki in kateri različni.

18


2. Nukleotidni verigi sta oviti druga okoli druge v obliki dvojne vijačnice.

V naslednjih korakih boš eno od obeh molekul DNA zvil v kromosom, še prej pa podvojil, zato za zvijanje izberi molekulo DNA, za katero imaš že pripravljeni popolnoma enaki vrvici za podvajanje. Obe vrvici izbranega modela DNA rahlo ovij drugo okoli druge (naredi dvojno vijačnico), vrvici na koncih zlepi skupaj. Ostali vrvici (verigi DNA) boš imel za primerjavo dolžine različnih oblik DNA, zato ju pusti prilepljeni na mizi.

Nasvet: Vrvici le dvakrat ovij okoli osi, da boš kasneje verigo lažje odvijal.

3. Dvojna vijačnica je ovita okoli posebnih beljakovin.

Ovij obe verigi zavite molekule DNA dvakrat okoli vsake beljakovine (plastelina), kot prikazuje slika. Pripravil si model molekule DNA, ovite okoli beljakovin.

Nasvet: Da se ti vrvici ne bosta sproti odvijali, plastelin pritisni ob papir, tako da se ga oprime. Plasteline z ovitimi vrvicami razporedi cikcakasto.

4. Pred celično delitvijo se mora DNA podvojiti.

Obe povezani vrvici na enem koncu odvij in priključi novo vrvico. DNA odvijaj z beljakovin (plastelina), vsako od verig združi z novo, enako verigo (uporabi preostali vrvici, ki si jih shranil v koraku 1). Tako nastali novi verigi ponovno navij nazaj na beljakovine (potreboval boš nove beljakovine – plastelinaste valjčke).

prva hčerinska podvojena DNA

stara veriga DNA

beljakovina beljakovina

novi verigi DNA druga hčerinska podvojena DNA

stara veriga DNA

materinska (nepodvojena) DNA

19


Na enem delu obe molekuli DNA ostaneta povezani skupaj; ta del (centromero) spni skupaj s sponko, kot kaže slika. Opomba: Pri podvajanju DNA v celici se obe verigi DNA razkleneta na več mestih, dodajajo se posamezni nukleotidi in ne celotne verige!

5. V prvi fazi celične delitve se kromatinske niti (DNA ovita okoli beljakovin) zapaki-

rajo v kromosome.

Z vsake strani proti sredini naloži beljakovine (plastelinaste valjčke), navite z DNA, drugo ob drugo (kot kaže slika). Primerjaj dolžino tako pripravljenega modela kromosoma z dolžino verige DNA, ki si jo pripravil na začetku vaje in jo pustil prilepljeno na podalgo. Opomba: Razmerje med dolžino verige DNA in dolžino kromosoma v celici je v resnici še veliko večje, saj se beljakovine nalagajo krožno (po šest skupaj) in spiralno, kot kaže slika na začetku vaje.

Odgovori na vprašanja: 1. Molekule DNA so zelo dolge. Razloži, kako uspe celici shraniti 1 m dolgo DNA v izredno majhno celično jedro.

2. Zakaj je pred vsako celično delitvijo potrebno natančno podvajanje DNA? Kateri mehanizem zagotavlja natančnost podvajanja?

3. Koliko kromosomov se nahaja v naši telesni celici v začetku celične delitve? Utemelji odgovor. 4. Kje se nahajajo ti kromosomi na začetku delitve, kje med in kje ob koncu celične delitve?

5. Kakšno vlogo ima DNA v času, ko celica raste, se razvija (čas med delitvami)? V kakšni obliki je DNA takrat? Zakaj?

6. Kakšno vlogo ima DNA med celično delitvijo? V kakšni obliki je DNA takrat? Zakaj?

20


21


Razmnoževanje celic Celice se delijo z mitozo in mejozo.

1. Zapiši, kako se delijo:

a) celice kože

b) praspolne celice

c) rakave celice

č) jetrne celice

d) celice lista rastline

2. S katero celično delitvijo se deli spodnja celica? Odgovor razloži.

3. S stolpičnim diagramom prikaži število kromosomov pri delitvi človeške celice na začetku mitoze (M0), po mitozi (M), na začetku mejoze (Me0), po prvi mejotski delitvi (Me1), po drugi mejotski delitvi (Me2). V kvadratke spodaj zapiši število celic, ki nastanejo med posamezno delitvijo.

Število kromosomov

M0

1

22

M

Me0

1

Me1

Me2

Število celic


4. Dve populaciji žuželk se različno razmnožujeta: ena se razmnožuje spolno, druga nespolno. POPULACIJA A Žuželke so se razmnožile spolno.

POPULACIJA B Žuželke so se razmnožile nespolno.

a) V obliki tabele prikaži razlike med spolnim in nespolnim razmnoževanjem. Spolno razmnoževanje

Nespolno razmnoževanje

Podobnost s starši Podobnost med potomci prve generacije Podobnost med potomci naslednjih generacij Možnost preživetja ob večji ekološki spremembi

b) Razmisli, kdaj organizmi porabijo več energije, za spolno ali za nespolno razmnoževanje. Odgovor utemelji.

c) Razloži, katera od obeh populacij ima prednost v stabilnem okolju in katera v nestabilnem, močno spremenljivem okolju.

23


Gojenje malih trolov Nekateri radi gojijo morske prašičke, skakače in druge udomačene živali, na vaši šoli pa ste se odločili, da boste gojili trole. Ker je trole težko ujeti, lahko dobite le enega samca in eno samico. Zdaj pa kar veselo na delo! Komu bo uspelo pridobiti več mladičev? Vaja ti bo pomagala razumeti prenos dednih lastnosti s staršev na potomce in razliko med genotipom in fenotipom.

Za vajo potrebuješ:

•• set papirnatih kromosomov v dveh barvah (14 bež trakov za samico in 14 sivih trakov za samca) •• barvice: rjava, temno zelena, rdeča, oranžna, črna, svetlo zelena Navodilo za delo: 1. Iz priložene predloge izrežite kromosome. Sivi kromosomi so kromosomi očeta, bež pa kromo-

somi matere. Na vsakem kromosomu je označen alel z veliko črko (dominantni) ali z malo črko (recesivni). Označeni aleli nosijo zapise za naslednje lastnosti:

24

L – pleša (glava brez las)

l – gosti, črni lasje

G – okrogla glava

g – kvadratna oblika glave

B – ena bradavica na nosu

b – tri bradavice na nosu

U – krajša, zaobljena ušesa

u – dolga, zašiljena ušesa

J – kratek, oranžen jezik

j – dolg, rdeč jezik

O – svetlo zelena barva oči

o – temno zelena barva oči

T – zaobljen trup

t – ozek trup

A – rjava barva telesa

a – temno zelena barva telesa

R – dolg rep

r – kratek rep


25



a A

j o t a

J

O

T

A r

t T

u

U

R

o

O

b

R

J

U

B

r

j

u

b

g

B

G

g

l

G

L

l

L




26


2. Obrni vse kromosome tako, da črke ne bodo vidne. Izberi po en bež in en siv kromosom vsake

velikosti in jih vzporedi drugega ob drugem (po 2 kromosoma iste velikosti, skupaj = 2 x 9 kromosomov). Določi genotip malega trola z izbranimi kromosomi (eno garnituro je dobil od očeta (to so sivi kromosomi) in eno garnituro od matere (to so bež kromosomi). Zapiši ga ob sliko: Lastnost

Genotip Fenotip

Lastnost

lasje

lasje

oblika glave

oblika glave

število bradavic

število bradavic

oblika ušes

oblika ušes

oblika, barva jezika

oblika, barva jezika

barva oči

barva oči

oblika trupa

oblika trupa

barva telesa

barva telesa

dolžina repa

dolžina repa

Lastnost

Genotip Fenotip

Lastnost

lasje

lasje

oblika glave

oblika glave

število bradavic

število bradavic

oblika ušes

oblika ušes

oblika, barva jezika

oblika, barva jezika

barva oči

barva oči

oblika trupa

oblika trupa

barva telesa

barva telesa

dolžina repa

dolžina repa

Genotip Fenotip

Genotip Fenotip

3. Na osnovi genotipa določi fenotip malega trola in ga zapiši v stoplec, označen s »Fenotip«. 4. Na sliki s pomočjo šablonskega ozadja izriši in obarvaj malega trola z zapisanim genotipom in

fenotipom.

5. Postopek od 2. do 4. točke ponovi še trikrat. Dobil boš štiri ljubke mladičke trolov.

27


Odgovori na vprašanja: 1. Koliko kromosomov imajo celice odraslih trolov v tej nalogi?

2. Koliko kromosomov imajo celice mladičev trolov?

3. Od kod so celice mladičev trolov dobile te kromosome?

4. Je takšen način razmnoževanja spolno ali nespolno razmnoževanje? Utemelji odgovor.

5. Primerjaj svoje male trole z malimi troli, ki so jih vzgojili sošolci. So enaki tvojim ali so različni? Zapiši svoje ugotovitve in razlago rezultatov.

6. Male trole ste vzgojili le s pomočjo enega para odraslih trolov. a) So njuni potomci genetsko zelo različni?

b) Kakšna je možnost preživetja takšne populacije potomcev enega para ob večjih neugodnih spremembah? Utemelji odgovor.

28


29


Razišči dedne lastnosti Določi možni genotip (dominantni/recesivni) za nekatere podedovane lastnosti.

Navodilo za delo: 1. Preveri, katere od spodaj naštetih lastnosti so značilne tudi zate:

••zvijanje jezika (alel Z) ••križanje prstov – levi prst preko desnega (alel L) ••oblikovanost lasišča na M (alel M) ••prosta ušesna mečica (alel P) ••dlakavost na srednjem členku prstov (alel D) ••brada z jamico (alel J) ••raven palec (R) ••zadnji členek mezinca upognjen proti prstancu (U)

2. Pri lastnostih, ki jih težko opaziš sam, naj ti pomaga sošolec. Opažanja zapiši v spodnjo preglednico.

V drugi stolpec ob vsaki lastnosti zapiši DA ali NE glede na to, ali imaš določeno lastnost ali ne.

3. V tretji stolpec zapiši možne genotipe za vsako od tvojih lastnosti. Uporabi ustrezne simbole

(glej oznake alelov pod 1. točko).

Rezultati: Lastnosti zvijanje jezika križanje prstov – levi prst preko desnega oblikovanje lasišča na M prosta ušesna mečica dlakavost na srednjem členku prstov brada z jamico raven palec zadnji členek mezinca upognjen proti prstancu

30

Fenotip (DA/NE)

Možni genotipi


Odgovori na vprašanja: 1. Primerjaj svoje lastnosti z lastnostmi sošolcev. Katere tri lastnosti so najpogostejše pri sošolcih v razredu?

2. Kaj meniš, ali so te lastnosti dominantne ali recesivne? Odgovor utemelji.

3. Kako si razlagaš, da je lahko tudi recesivna lastnost med najpogostejšimi v razredu? Kako bi to preveril?

4. Razmisli in zapiši, katere prednosti lahko prinese vsaka od teh lastnosti osebam, ki jo imajo.

5. Zapiši nekaj svojih lastnosti, na razvoj katerih vpliva predvsem okolje.

31


Spolno vezano dedovanje Spolno vezano se dedujejo lastnosti, zapisane na spolnih kromosomih. Naslednja vaja ti bo pomagala razumeti omenjeni način dedovanja. Na takšen način se dedujejo na primer nepravilnosti, kot so hemofilija, barvna slepota, Duschennova mišična distrofija in druge.

Za vajo potrebuješ:

•• 2 plastična lončka •• 3 bele fižolčke •• 1 rdeč fižolček •• črn alkoholni flomaster Navodilo za delo: 1. Beli fižolčki predstavljajo kromosome X. Vzemi dva bela fižolčka. Enemu od obeh belih fižolčkov

nariši s flomastrom črno piko, ki bo predstavljala okvarjen alel, ki povzroča barvno slepoto. Položi oba fižolčka v lonček, na katerega napišeš »MATI«.

2. Rdeči fižolček predstavlja kromosom Y. Vzemi tretji beli fižolček, nanj nariši črno piko, da bo

. predstavljal kromosom X z alelom, ki povzroči barvno slepoto (X ). Oba fižolčka položi v drugi lonček, na katerega napišeš »OČE«.

3. Zapri oči in naključno izberi po en fižolček iz vsakega od lončkov. V spodnjo preglednico vpiši rezultat: barvi obeh fižolčkov (X, X., Y), na podlagi katerih določiš spol osebka. V četrti stolpec

vpiši, koliko fižolčkov s črno piko (okvarjenim alelom) si potegnil, enega ali dva. 4. Poskus ponovi še devetkrat in zapiši dobljene rezultate vsakega posamičnega poskusa v preglednico. 5. Na koncu določi, koliko od spodaj navedenih osebkov bi imelo barvno slepoto; barvna slepota

se namreč deduje recesivno.

Rezultati: Poskus 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

32

Oznaka izbranih . fižolčkov (X, X , Y)

Spol osebka

Število alelov, vezanih na X

Barvna slepota: DA/NE


Odgovori na vprašanja: 1. Primerjaj rezultate z rezultati drugih sošolcev. Koliko žensk in koliko moških bi obolelo za barvno slepoto?

2. Primer barvne slepote je primer na X- kromosom vezanega recesivnega dedovanja. Ali pri tem načinu dedovanja obolevajo za neko boleznijo v enaki meri tako moški kot ženske? Odgovor utemelji.

3. V literaturi poišči pogostost bolezni med moškimi in ženskami. Primerjaj dobljeni podatek s tvojim modelom in s podatki celotnega razreda (glej 1. odgovor). Razloži morebitne razlike.

Zaključki: Zapiši, kaj vse lahko sklepaš na osnovi dobljenih rezultatov.

33


Iskanje izgubljene osebe Ravno včeraj so predvajali oddajo o forenzikih, ki so iskali pogrešane osebe. Ali meniš, da si tudi ti dober detektiv? Radovednost te žene k preizkusu svojih detektivskih sposobnosti, dobrosrčnost pa k pomoči svoji starejši sosedi, ki si že dolgo želi priti v stik s svojimi sorodniki v daljni deželi. Pred leti se je namreč njena sestrična poročila z gospodom Novakom in se odselila v deželo Nevemkje. Od takrat sta izgubili stike. Izvedela je, da njene sestrične ni več, v deželi Nevemkje pa živijo njene hčerke in sinovi s svojimi družinami. Žal je v deželi Nevemkje mnogo družin s priimkom Novak. Na tvojo srečo ima v tej deželi vsak določeno krvno skupino, označeno na svoji osebni izkaznici. Soseda se je spomnila, da je imela sestrična zelo redko krvno skupino AB, njen mož pa krvno skupino 0. Po daljših raziskavah je v ožji izbor prišlo pet kandidatov, ki bi lahko bili otroci sosedine sestrične, z naslednjimi krvnimi skupinami: Legenda :

A

0

AB

B

0

= =

Odgovori na vprašanja: 1. Kateri od zgornjih kandidatov bi lahko bili otroci sosedine sestrične? (Pomagaj si s Punnettovim diagramom.)

2. Kako bi lahko bolj natančno določili, ali je kateri od zgornjih kandidatov resnično sosedin sorodnik?

3. V deželi Nevemkje imajo na osebnih izkaznicah zapisano tudi krvno skupino. Katere so prednosti in katere so slabosti javnega izpostavljanja takšnih podatkov? PREDNOSTI:

34

SL AB OSTI:


4. Ali se strinjaš, da bi bila na osebni ali zdravstveni izkaznici označena krvna skupina? Odgovor utemelji.

5. Kadar opravljajo analize molekule DNA, morajo biti podatki skrbno varovani (npr. pri kario-

tipizaciji še nerojenih ali bolnih otrok, če nekdo naroči npr. pregled svoje DNA za določene bolezni, ki so povezane z znanimi okvarami točno določenih genov, ipd.). Nekateri zagovarjajo objavo takšnih podatkov v zdravstvenih kartotekah, drugi temu ostro nasprotujejo. Razmisli, do kakšnih zlorab bi lahko prišlo, če bi do takšnih podatkov lahko dostopal širši krog ljudi (npr. zavarovalnice, delodajalci …).

6. Zdaj že dobro poznaš, kako se dedujejo krvne skupine sistema AB0. Še malo razmigaj možgančke

in reši naslednji problem: Ženska se drugič poroči. Njen prvi mož ima krvno skupino B, njun otrok pa krvno skupino 0. Njen drugi mož ima krvno skupino A, njun otrok pa krvno skupino AB. Določi krvno skupino matere (genotip in fenotip).

Odgovor: Mati ima krvno skupino

z genotipom

.

7. Sedaj že veš, da se v tvojih genih skriva zelo dobra detektivska žilica, zato bo še en logičen problemček za konec zate prava »mala malica«:

Kriminalisti so preiskovali zločin, ki ga je storila ena oseba. Na podlagi opisov očividca so pred sodnika pripeljali dva osumljenca. DNA obeh moških se je namreč ujemala z DNA, ki so jo našli na kraju zločina. Po predstavitvi dokazov se je sodnik obrnil k obema osumljencema in rekel: »Tole je najbolj čuden primer, kar sem jih kdaj koli obravnaval. Čeprav zagotovo vem, da je zločin zagrešil eden od vaju in je bila primerjava DNA izvedena strokovno, vaju moram izpustiti.« Razmisli, kako je mogoče, da se DNA obeh moških ujema z DNA osebe, ki je zagrešila zločin. Odgovor utemelji.

35


Postani genetski svetovalec Predstavljaj si, da si genetski svetovalec. K tebi pride po nasvet par, ki načrtuje širjenje družine. Moški je albin, ženska je normalno pigmentirana. Imata že hčerko in sina. Hčerka je razvila pomanjkanje pigmenta melanina. Zanima ju, kako se albinizem deduje ter kolikšna je verjetnost, da bo njun naslednji otrok razvil to bolezen.

1. Definiraj problem:

2. Par pove, da nihče od njunih staršev nima razvitega albinizma. Oba imata po eno sestro. Obe sta normalno pigmentirani. Ostalih podatkov nimata. Izdelaj rodovnik za njuno družino:

Odgovori na vprašanja: 1. Na podlagi rodovnika določi genotip za albinizem obeh staršev/para (dominantni alel označi z A, recesivni z a):

Genotip moškega/očeta:

.

Genotip ženske/matere:

.

Ob rodovnik zapiši tudi genotipe ostalih članov širše družine.

Ali se albinizem deduje dominantno ali recesivno? Odgovor utemelji.

36


2. Določi verjetnost, da bo naslednji otrok para, ki prosi za tvoje strokovno mnenje, obolel za albinizmom.

Odgovor: 

.

3. Ali je možno, da nobeden od njunih naslednjih otrok ne bo albin? Odgovor utemelji.

4. POROČILO – izberi eno izmed spodnjih možnosti in napiši kratko poročilo o svojih ugotovitvah: a) Predstavljaj si, da svoje ugotovitve kratko in razumljivo razložiš zaskrbljenemu paru. Zapiši poenostavljeno razlago ugotovitev obema staršema. b) Kot strokovnjak zapiši poročilo o svojem delu in svoje strokovno mnenje.

5. Kot genetski svetovalec za konec reši še en problem:

Moški brez barvne slepote, katerega oče ima popolno barvno slepoto, se namerava poročiti z žensko brez barvne slepote, njena mati pa je popolno barvno slepa. Kolikšna je verjetnost, da bo njun otrok barvno slep?

37


38


BIOTEHNOLOGIJA

5

Ali z veseljem pospravljaš svojo sobo ali potrebuješ malce zunanje motivacije svojih staršev? Si kdaj želiš imeti podaljšano roko, ki bi vse postorila, medtem ko še vedno ležiš v postelji? Ali pa dodatne možgane, ki bi namesto tebe mislili in ti prišepetavali rešitve testov? Žal te moram razočarati. Čeprav mnogi znanstvenofantastični filmi prikazujejo možnosti uporabe biotehnologije v nerazumnih razsežnostih (razvoj pol človeka-pol živali, gensko spremenjenih živali z nadnaravnimi lastnostmi ipd.), razvoj tvojega prišepetovalca in podaljšane delovne roke s tehnikami biotehnologije ni mogoč. Biotehnologija ni čarovništvo, pa kljub temu moramo biti previdni pri spreminjanju genotipov živih bitij. Delovanje celic je namreč zelo zapleteno uravnano in ni odvisno le od zapisa DNA, ki ga s tehnikami genskega inženirstva spreminjamo. Procesi v celicah delujejo tesno povezano, zato lahko z eno spremembo sprožimo tudi druge, zaželene in nezaželene. Čeprav mnogim to področje vzbuja strah, nam lahko pomaga k boljši kvaliteti življenja, kar se že kaže v njegovi uporabi, predvsem v medicini in farmaciji pa tudi kmetijstvu. Nekaj pa je gotovo – s hitrim razvojem znanosti se je človek naučil spreminjati svoje okolje, tako živo kot neživo in biotehnologija je postala, hočemo/nočemo, pomemben del naših življenj.

39


Kako bi vzgojili bakterije za najboljše kislo mleko Mleko je idealno gojišče za tako imenovane mlečnokislinske bakterije, ki se nahajajo v naravi, npr. na rastlinah, na koži, v prebavilih ljudi in živali, od koder pridejo v mleko. Mlečnokislinske bakterije v mleku v procesu fermentacije pretvarjajo ogljikove hidrate v mlečno kislino. Pravimo, da se mleko skisa. Človek je postopek kisanja mleka odkril po naključju in vrsto let kisal mleko, ne da bi se pri tem zavedal, da v bistvu za to uporablja druge organizme. Šele odkritje mikroskopa nam je omogočilo ta majhna bitjeca pogledati tudi od blizu. Prelevi se v biotehnologa. Prvi dan v službi dobiš pomembno nalogo – vzgojiti moraš mikroorganizme, ki pripravijo najbolj okusno kislo mleko. Pa veselo na delo! Spodaj skiciraj načrt dela in si s sošolci porazdeli naloge.

Načrt dela:

40


Rezultati: Predstavite svoje rezultate na ustrezen način (v obliki preglednic, grafično …)

Ugotovitve: Opiši svoje uspehe in neuspehe pri raziskovalnem delu ter razloži, zakaj misliš, da ste bili uspešni/ neuspešni. Zapiši, do katerih novih spoznanj te je pripeljala vaja.

41


Odgovori na vprašanja:

1. Pri vaji ste uporabljali osnovne tehnike umetnega izbora (mikro)organizmov z želenimi lastnost-

mi in te (mikro)organizme uporabili za svoje potrebe. Kako bi oblikovali GSO sev mlečnokislinske bakterije, če bi ugotovili, da prisotnost določenega encima iz glive izboljša okus kislega mleka?

2. Če bi želeli zgoraj pripravljeni gensko spremenjeni sev bakterije uporabiti, bi ga morali namnožiti in ohraniti nespremenjenega. Kako bi to naredili?

3. Človek in bakterija sta zelo različna organizma. Zakaj je včasih možno združiti njuno DNA in uporabiti bakterije za proizvodnjo humanih proteinov (človeških beljakovin)?

4. Znanstveniki lahko torej oblikujejo bakterijo, ki izdeluje humane proteine. Zakaj ne morejo narediti bakterije, ki bi izdelovala zlato ali druge dragocene kovine?

5. S pomočjo mikroorganizmov danes pridobivamo humani inzulin. Razmisli, katere prednosti prinaša za nekoga uporaba inzulina, pridobljenega z genskim inženiringom v primerjavi z uporabo inzulina, izoliranega iz živalskih trebušnih slinavk.

42


6. Ali se v primeru, da pacientu odvzamejo kostni mozeg, ta mozeg genetsko spremenijo in ga ponovno vsadijo v pacienta, genetske spremembe prenesejo na njegove potomce? Odgovor utemelji.

7. Razmisli, kakšna je pri transplantaciji tkiv možnost zavrnitve tkiva, vzgojenega iz lastnih matičnih celic, tkiva, vzgojenega iz drugih matičnih celic in tkiva iz sorodnih živalskih vrst? Odgovor utemelji.

8. Gensko spremenjene organizme in njihove produkte poskušajo uporabljati tudi v prehrani ljudi. Navedi svoje razloge za in svoje razloge proti uživanju GSO in njihovih produktov. R AZLO GI ZA:

R AZLO GI PROTI:

43


Bakterije, naše sostanovalke Biotehnologija je mnogokrat povezana z bakterijami. Uporabljajo jih za pridobivanje ali razgradnjo določenih snovi pa tudi za proučevanje rezistence, ki predstavlja vedno večji problem. So bakterije naše prijateljice ali grožnja?

Odgovori na vprašanja:

1. Ali poznaš kakšen ekositem, ki ga bakterije ne naseljujejo? 2. Kje v/na našem telesu najdemo bakterije? Kakšno vlogo imajo?

3. Razmisli, kaj bi bilo, če ne bi bilo bakterij.

4. Nemalokrat nam bakterije povzročajo resne težave, kot so npr. razna vnetja. Ko zdravnik ugo-

tovi, da so povzročitelji vnetja bakterije, nam predpiše antibiotik. Ob nepravilni uporabi antibiotika ter ob ponavljajočem se vnetju nam mora zdravnik predpisati drug antibiotik. Zakaj prvi antibiotik ne pomaga več?

5. Človek antibiotike vnaša v naravo tudi s svojim urinom in z izločki z antibiotikom zdravljenih

gojenih živali. Odpadne vode tako onesnažuje tudi z antibiotiki. Razmisli, kako prisotnost antibiotikov v odpadnih vodah vpliva na razvoj odpornosti proti antibiotikom pri zelo raznoliki skupini bakterij v čistilnih napravah. Kako to vpliva na ostala živa bitja (tudi na človeka)?

44


EVOLUCIJA

6

Vsaka zgodba ima svoj začetek in svoj konec. Drevo življenja je že zelo staro; prvo življenje se je na Zemlji namreč razvilo pred več kot tremi milijardami let. Od prvih celic dalje se je življenje razvijalo v mnogih oblikah. Zaradi spreminjanja ekoloških razmer so se spreminjale tudi oblike življenja. Nekatere so se zaradi svojih lastnosti, ki so jim omogočale preživetje, razvijale naprej, druge so izumirale. Globalne katastrofe so povzročile množična izumrtja nekaterih vrst, hkrati pa tudi priložnost za širjenje in razvoj drugih vrst. Ali veš, da se po vsej verjetnosti človek kot takšen ne bi mogel razviti, če bi na Zemlji preživeli in še vedno prevladovali dinozavri? Še dobro, da o njih samo beremo in jih občudujemo le na papirju, kajne? In kje je konec? Morda ga nikoli ne bo … ali pač? Evolucija je temeljna lastnost življenja; če se evolucija ustavi, to pomeni konec življenja na Zemlji. Na srečo evolucija še vedno poteka in bo potekala tudi v prihodnje. Charles Darwin in Alfred Russel Wallace sta na osnovi spoznanja, da se vrste živih bitij od generacije do generacije ves čas spreminjajo, oblikovala evolucijsko teorijo in nam s tem popolnoma spremenila pogled na življenje. Znanstveniki so do danes našli že kar nekaj dokazov o pravilnosti njune teorije na osnovi svojih dognanj so teorijo celo razširili. Pa se odpravimo v čudoviti svet spreminjanja življenja in pobliže spoznajmo evolucijo.

45


Naravni izbor Gojenje trolov enega para staršev je bila prava »mala malica« za vas. Kaj pa gojenje izbrane živali neke populacije? Še lažje, kajne? Sledite spodnjim navodilom in spoznajte, kako naravni izbor vpliva na pogostost genotipov in fenotipov v populaciji.

Za vajo potrebuješ:

•• 200 belih in 200 rjavih kvadratnih ploščic iz tršega papirja (gamet neke populacije) •• tri posodice: na eni od posodic naj bo napis STARŠEVSKA GENERACIJA, na drugi naj bo napis NASLEDNJA GENERACIJA, na tretji pa napis MRTVI.

Navodilo za delo: 1. Postavite vse ploščice (gamete) v posodico z napisom Starševska generacija. Rjava ploščica

(kvadratek) nosi dominantni alel za rjavo dlako (R), bela pa recesivni alel za belo dlako (r) izbrane živali. Predvidevamo, da vsebuje posodica gamete populacije osebkov z genotipi 50 RR, 100 Rr in 50 rr. a) Koliko osebkov je v vaši populaciji? b) Koliko od teh osebkov je homozigotov in koliko heterozigotov? c) Koliko od teh osebkov ima dlako rjave in koliko dlako bele barve? č) Zapišite razmerje med aleloma R in r v vaši populaciji. d) Zapišite razmerje med fenotipi osebkov v vaši generaciji.

2. Odstranite iz posodice dve ploščici, ne da bi gledali katero. Tako izbrane gamete postavite v po-

sodico Naslednja generacija. Kaj ste s tem simulirali /prikazali?

3. Razmislite, ali bi razmerje med aleloma R in r ter razmerje med fenotipoma (rjav : bel kožuh)

ostalo enako, če bi prejšnji korak (2. korak) ponovili 50-krat? Postavite hipotezo.

46


4. Vrnite obe gameti iz posodice Naslednja generacija v posodico Starševska gene-

racija (vse gamete so spet v tej posodici) in ponovite 3. korak 50-krat. V preglednico spodaj zapišite vsak genotip in vsak fenotip, ki ga tako dobite. Št. poskusa

Genotip Fenotip Št. poskusa Genotip Fenotip

1.

14.

27.

40.

2.

15.

28.

41.

3.

16.

29.

42.

4.

17.

30.

43.

5.

18.

31.

44.

6.

19.

32.

45.

7.

20.

33.

46.

8.

21.

34.

47.

9.

22.

35.

48.

10.

23.

36.

49.

11.

24.

37.

50.

12.

25.

38.

13.

26.

39.

Razmerje med aleloma R in r

:

Št. poskusa Genotip Fenotip Št. poskusa Genotip Fenotip

Razmerje med fenotipi osebkov (rjavi : beli)

:

Primerjajte rezultate s svojo hipotezo, ki ste jo postavili v 4. koraku. Svoje ugotovitve zapišite spodaj.

47


5. Tokrat predvidevajte, da se živali z belim kožuhom ne morejo razmnoževati (so za populacijo z

evolucijskega vidika mrtvi osebki).

a) Kakšen je njihov genotip? b) Razmisli in argumentiraj, kaj bi se zgodilo z razmerjem med aleloma R in r v naslednjih generacijah, če se živali z belim kožuhom ne bi mogle razmnoževati.

c) Kako pa bi se spreminjali fenotipi v naslednjih generacijah?

6. Vse ploščice iz posodice Naslednja generacija vrnite v posodico Starševska generacija.

Zopet iz posodice Starševska generacija potegnite dve ploščici. Če izvlečete zigoto z belim fenotipom, ploščice vrzite v posodico Mrtvi, če pa je fenotip zigote rjav, položite ploščice v posodico Naslednja generacija. Korak ponavljajte, dokler ne zmanjka gamet v Starševski generaciji (100-krat); preštejte število belih in število rjavih ploščic. Zapišite rezultate za generacijo 1 v spodnjo preglednico.

7. Samo ploščice iz posodice Naslednja generacija prenesite v posodico Starševska gene-

racija. Ponovite korak 6 in preštejte število belih in število rjavih ploščic v tej generaciji. Zapišite rezultate za generacijo 2 v spodnjo preglednico.

8. Ponovite korak 7 še dvakrat in vsakič preštejte število belih in rjavih ploščic v pridobljeni generaciji.

Zapišite rezultate za generaciji 3 in 4 v spodnjo preglednico. Generacija (F):

F1

F2

F3

F4

Število belih (mrtvih) osebkov Število rjavih osebkov Število alelov R (rjavih ploščic)* Število alelov r (belih ploščic)* Razmerje med fenotipoma (rjavi : beli) Razmerje med aleloma R in r

* upoštevajo se le ploščice (gamete) populacije osebkov, ki preživijo in se lahko razmnožujejo, torej iz posodice Naslednja generacija.

48


Odgovore primerjajte s svojimi predvidevanji (hipotezami). a) Kaj se dogaja z razmerjem med aleloma R in r v korakih 6−8? Zakaj?

b) Ali se je število alelov r spreminjalo enako v vseh generacijah? Če ne, kaj se je zgodilo?

c) Če bi nadaljevali s koraki 6−8, ali bi se v končni fazi izločil alel r? Oblikujte hipotezo in jo testirajte. Hipoteza: Hipoteza potrjena (obkroži):

DA

NE

č) Predpostavite, da se živali z belo dlako v generaciji 4 lahko spet razmnožujejo. Njihovo okolje prekrije sneg, zato postane bela dlaka v populaciji prednost pri preživetju. Kako se bo spreminjalo razmerje med fenotipi (rjavimi in belimi živalmi) in kako razmerje med aleloma R in r v tej populaciji, če ostane njihovo okolje pokrito s snegom še nadaljnjih nekaj generacij?

d) Pri vaji ste spoznali, da se pogostost alelov v populaciji spreminja in je odvisna od ekoloških razmer, v katerih osebki neke populacije živijo. Več ko je različnih alelov v neki populaciji (kar pomeni več možnih različnih lastnosti osebkov), lažje se populacija prilagaja na spremembe v ekoloških dejavnikih. Kako pa nastajajo ti različni aleli v populaciji?

e) Kaj se zgodi z neko populacijo, če so ekološke razmere v okolju tako težke, da se nobeden od osebkov te populacije ne more razmnoževati? Opiši nekaj primerov iz preteklosti, ko se je to v resnici zgodilo.

49


Mutacije O napakah prevečkrat govorimo kot o nečem slabem. Pa vendar se iz napak lahko veliko naučimo. Kaj pa »napake« v naravi? Pri mutacijah govorimo o spremembah/napakah v molekuli DNA. In ne boste verjeli, te napake so lahko celo izredno koristne, saj omogočajo, da so v populaciji aleli različni, genska raznolikost pa poveča možnost preživetja neke populacije ter tako omogoča evolucijo določene vrste. Brez mutacij tudi človeka ne bi bilo. S to vajo boste spoznali, kaj se lahko zgodi, če se zapis v molekuli DNA spremeni.

Navodilo za delo: 1. V molekuli DNA zaporedje treh nukleotidov predstavlja zapis za točno določeno aminokislino.

Temu pravimo genski kod, ki je univerzalen pri vseh živih bitjih. Ribosomi ta genski kod dekodirajo in po navodilih povežejo točno določene aminokisline med seboj. Postani še ti »vohun« in s pomočjo spodnje kodirne tabele dekodiraj sporočilo pod tabelo. Sporočilo sestoji iz petih različnih malih tiskanih črk: a, e, i, o, u. Zaporedje treh malih črk kodira črko sporočila. aei = Č aeo = Č

eia = K eio = K

iao = P iau = P

aii= E aio= E

eoa = M eoi = M

ieo = R ieu = R

aoi = H eao = O

eue = U eui = U

oii = O uia = H

aaa = začetek sporočila

ooo = presledek

iii = pika (konec sporočila)

Kodirano sporočilo (45 znakov): aaaiauaiieiooooiauaiiaeiaiioooeioieueuiaoiiii Dekodirano sporočilo:

Kaj pomeni to sporočilo za neko populacijo, katere glavni vir hrane je kruh?

50


2. Zaradi zunanjih vplivov (npr. UV-žarkov) se deveta črka (i) spremeni v črko o (mutacija). Kako

to vpliva na sporočilo? Dekodiraj novonastali zapis.

Ali bo naša populacija še vedno imela dovolj hrane ali je sporočilo populacijo ogrozilo?

3. Napak kar ni konec. Naše sporočilo je ostalo preveč časa na soncu, zato se poleg zgornje spre-

membe spremeni še 17. črka a v črko e. Kakšen je pomen novonastalega sporočila?

Kaj pa zdaj? Kako kaže naši populaciji? Bo dobro preskrbljena s kruhom?

4. Zaradi pretiranega izpostavljanja soncu so nastale škodljive kisikove spojine, ki so naše začetno

sporočilo spet malo spremenile. Tokrat so zbrisale 32. črko i. Kakšen je pomen tako spremenjenega sporočila?

Kaj se bo zgodilo s populacijo po tej spremembi?

51


Odgovori na vprašanja: 1. Od česa je odvisno, kakšen vpliv bo imela neka mutacija na preživetje organizma?

2. Do mutacij lahko pride tako v telesnih kot v spolnih celicah. a) Katere mutacije se prenašajo na potomce?

b) Katere mutacije so pomembne za evolucijo vrst?

3. Ali lahko neka mutacija, ki je za starša nevtralna ali celo škodljiva, predstavlja prednost za potomca? Odgovor utemelji.

4. Včasih so se ljudje množično sončili, da bi pridobili temnejšo polt. Danes sta sončenje in obisk

solarijev močno odsvetovana. V nekaterih državah je uporaba solarijev mladoletnim osebam celo prepovedana. Zakaj je izpostavljanje ultravijoličnim žarkom tako nevarno?

52


53


Vpliv okolja na preživetje

Reši problem: Ali lahko vpliva okolje na preživetje? Za vajo potrebuješ:

••oblike metuljev v treh različnih barvah, nalepljene na podlage enakih barv, pritrjene na tablo ••opazovalec 1. Oblikuj napoved (hipotezo).

Predvidi, kaj bi se zgodilo s populacijo metuljev, ki vsebuje nekaj osebkov, ki jih plenilci lažje opazijo in nekaj osebkov, ki se zlijejo z okoljem. Hipoteza:

2. V petih sekundah s svoje klopi preštej metulje različnih barv na vsaki od podlag. Zapiši, koliko

metuljev posameznih barv si opazil: Barva podlage/metuljev

Št. metuljev

Št. metuljev

Št. metuljev

podlaga 1: podlaga 2: Podlaga 3: 3. Izmenjaj svoja opažanja s sošolci. 4. Analiziraj podatke in zapiši zaključke:

a) Katero barvo metuljev najhitreje opazite?

b) Ali je barva metuljev, ki so bolj opazni, odvisna od podlage, na kateri so metulji? Odgovor utemelji.

54


c) Metulje katere barve bi plenilec najlažje ujel?

č) Sklepaj, kaj bi se zgodilo s populacijo metuljev po mnogih generacijah, če bi plenilci pojedli večino lahko opaznih metuljev.

Odgovori na vprašanja: 1. Zgornji primer je le eden od primerov, kako neka lastnost (obarvanost kril metulja) v danih ekoloških razmerah (prisotnost plenilca) vpliva na preživetje populacije. Opiši še kakšen primer vpliva ekoloških razmer na preživetje populacije.

2. Spoznali smo, da na preživetje nekega organizma, pa tudi populacije, vplivajo tako mutacije kot

ekološke razmere. Mnogi trdijo, da se na naslednje generacije prenašajo le dobre lastnosti. Je torej naravni izbor usmerjen ali je naključen? Odgovor utemelji.

3. Mnogi si predstavljajo evolucijo kot napredovanje organizmov po lestvi navzgor (razvoj iz manj

kompleksnega k bolj kompleksnemu), fosilni ostanki pa nam pričajo, da razvoj organizmov poteka v obliki evolucijskega drevesa. Večina evolucijskih vej žal do danes ni preživela. Tako je v istem času živelo kar nekaj človečnjakov, do danes pa se je ohranila le ena vrsta.

Zakaj misliš, da evolucija poteka v obliki evolucijskega drevesa? Kako bi to razložil na osnovi naravnega izbora?

4. Navedi tri primere, ki prikazujejo, da evolucija poteka še danes. Pomagaj si s strokovno literaturo.

55


Prilagoditve na ekološke razmere

Tri družine zadenejo brezplačne počitnice na tujem planetu. Zaradi okvare vesoljskega vozila morajo na planetu preživeti več časa, kot so pričakovali. Pomagajo si z veščinami in znanjem, ki so jim omogočila preživetje v domačih ekosistemih. Družina Lovec se je doma preživljala z lovom na hladnem severu. Družina Sejalec je kmetovala v zmernem podnebju. Družina Ribič je živela na tropskem otoku. S pomočjo vaje boste poenostavljeno prikazali, kako bi vsaka od zgornjih družin preživela v svojem novem okolju.

Za vajo potrebujete: 1 kovanec za vsakega učenca ali skupino

Navodilo za delo: 1. Razdelite se v skupine po tri. Vsak od treh učencev v skupini predstavlja eno od zgornjih družin

(Lovec, Sejalec in Ribič).

Družina, ki ji pripadaš: 

2. Vsak od učencev s pomočjo kovanca določi destinacijo, kamor bo potovala njegova družina.

•• Vrzi kovanec štirikrat in zapiši štirimestno število – za vsak met dobiš eno številko: 1 za grb ali 0 za cifro. Od štirih metov tako dobiš štiri številke, ki skupaj predstavljajo štirimestno število.

Destinacija (štirimestno število) družine Lovec:

Destinacija (štirimestno število) družine Sejalec:

Destinacija (štirimestno število) družine Ribič:

•• Če je prva številka tvoje kode 1, potuješ v ekosistem z vročim podnebjem, če je 0, pa pristaneš v hladni klimi.

•• Če je druga številka 1, je klima vlažna, če je 0, pa suha. •• Če je tretja številka 1, imaš na razpolago dovolj hrane, če je 0, ti hrane primanjkuje. •• Če je zadnja številka 1, bivaš v suhi jami, če je 0, pa spiš pod milim nebom.

56


Opiši svojo destinacijo (glede na zgornje štirimestno število):

3. Vsa živa bitja potrebujejo za preživetje dovolj energije.

Potreba po energiji je odvisna od klime, v kateri bivaš in od načina življenja. Količina razpoložljive energije je odvisna od količine hrane, ki ti je na razpolago. Iz spodnje preglednice razberi, koliko energije (energetskih točk) imaš na razpolago. V posameznih vrsticah poišči štiri vrednosti za tvojo družino (Lovec, Sejalec ali Ribič) glede na razmere, v katerih ste »obstali« in v katerih se trudite preživeti, dokler ne pride nova vesoljska ladja. Vse štiri vrednosti seštej, da dobiš količino energije, ki ti je na razpolago. Rezultate zapiši pod preglednico. TEMPERATURA

VODA

HRANA

ZAVETIŠČE

hladno

vroče

suho

vlažno

malo

dovolj

brez

jama

Lovec

10

−3

0

5

−6

10

−8

8

Sejalec

0

3

3

3

−3

8

−2

3

Ribič

−6

10

−3

6

−2

6

0

2

Število energetskih točk družine Lovec: Število energetskih točk družine Sejalec: Število energetskih točk družine Ribič: 4. Za preživetje potrebuješ minimalno 10 energetskih točk. Če je seštevek tvojih točk manjši od 10,

izpadeš iz igre. Igralec z največ energetskimi točkami zmaga.

5. Razmisli, kaj bi se zgodilo, če bi destinacijo tvoje družine spremenili tako, da bi 0 spremenili v 1

in obratno. Svojo napoved zapiši spodaj:

6. Preveri zgornjo napoved. Zapiši rezultate novih destinacij spodaj: Družina

Nova destinacija (štirimestno število)

Število energetskih točk

Lovec Sejalec Ribič

57


Odgovori na vprašanja: 1. V kakšnem okolju je bila tvoja družina najbolj uspešna?

2. Vrednosti energetskih točk v preglednici se med družinami razlikujejo. Kako bi lahko to povezal s preživetjem različnih organizmov v različnih okoljih?

3. Ali je katero od bivalnih okolij najbolj primerno za vse igralce (družine)? Odgovor utemelji.

4. Ljudje lahko preoblikujejo svoje okolje na načine, ki jih drugi organizmi ne morejo uporabiti. Ali so ljudje izpostavljeni enakim pritiskom naravnega izbora kot drugi organizmi? Odgovor utemelji.

5. Zgodnji človečnjaki so bili zaradi klimatskih razmer in posledično izginjanja gozdov »prisiljeni« naseljevati savane. Ali imajo v takšnem okolju človečnjaki s pokončno držo (na dveh nogah) prednost pred tistimi, ki za hojo uporabljajo vse štiri okončine? Odgovor utemelji.

58


BIOTSKA RAZNOLIKOST

7

Živimo v državi, kjer lahko na majhnem prostoru najdemo zelo veliko število različnih vrst. Slovenija je ena izmed držav z največjo biotsko raznolikostjo v Evropski uniji – pravimo, da je »vroča točka« biotske raznolikosti. Veliko pestrost vrst omogoča geografska lega Slovenije med Dinaridi, Alpami in Sredozemljem. S tem je povezano marsikaj: razgiban relief, pestra geološka podlaga, prisotnost različnih vrst prsti in količine vode ter različne vrste podnebja. Vse našteto je omogočilo razvoj različnih življenjskih okolij: morska obala, celinske vode, grmišča, travišča, gozdovi, barja, močvirja, podzemne jame, skalnate pečine in melišča ter nenazadnje tudi kmetijska zemljišča in urbana naselja. V Sloveniji še vedno živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst, ki so drugod po Evropi ogrožene ali so celo že izginile. Pohvalimo se lahko z dobro ohranjenimi naravnimi gozdovi in celo pragozdnimi ostanki. V tej raznolikosti življenjskih prostorov se skriva tudi precejšnje število endemičnih vrst; to so vrste, ki živijo pretežno v Sloveniji in nikjer drugod. Čeprav smo na biotsko raznolikost lahko ponosni, se moramo po drugi stani zavedati, da jo moramo z odgovornim ravnanjem še naprej ohranjati. Raznolikost je ogrožena predvsem s spreminjanjem življenjskega prostora in naseljevanjem tujerodnih invazivnih vrst, zato je pomembno, da tudi ti s svojim znanjem prispevaš k večji ozaveščenosti ljudi in s tem preprečiš ogrožanje ali celo izumrtje posameznih vrst.

59


Razvojno drevo in razvrščanje organizmov 1. Predstavljaj si, da si znanstvenik, ki v pragozdu odkrije novo vrsto živali. Proučiš jo in ugotoviš, da je žival nevretenčar, je dvobočno somerna in ima razvito prebavno cev, okoli katere je telesna votlina napolnjena s tekočino. S pomočjo spodnjega razvojnega diagrama ugotovi, s katero skupino živali je tvoj nevretenčar najbolj soroden?

strunarji

iglokožci

členonožci

kolobarniki

mehkužci

gliste

ploski črvi

ožigalkarji

spužve

Skica tvojega nevretenčarja

členjeno telo telesna votlina okrog prebavil, napolnjena s tekočino

zvezdasta somernost

zvezdasta somernost

hrbtna struna

razvoj prebavne cevi z dvema odprtinama dvobočna somernost

PRAVI MNOGOCELIČARJI prava tkiva kolonijski bičkarji (mnogoceličnost) skupni enocelični prednik živali

2. Zgornji diagram predstavlja primer drevesa živali, ki prikazuje potek evolucije. Ugotovi, ali so se

zvezdasto somerni iglokožci razvili istočasno, prej ali kasneje kot zvezdasto somerni ožigalkarji. Svojo ugotovitev utemelji.

3. Razloži, kaj predstavlja besedna zveza Homo sapiens.

4. Kdo je uvedel dvojno latinsko poimenovanje vrst?

60


5. Razmisli, s katerimi problemi bi se pri obravnavi različnih vrst organizmov danes soočali znanstveniki, če nihče ne bi iznašel sistema dvojnega latinskega poimenovanja vrst.

6. Ali kdaj pomisliš, kaj imaš skupnega z nekaterimi vrstami živali? Uvrsti se v sistem. Dopolni manjkajoče podatke v spodnji preglednici.

Osnovna sistematska enota Uvrstitev človeka

Glavne značilnosti

vrsta rod človečnjaki naddružina

brezrepe ozkonose opice

red sesalci poddeblo

Hrbtno struno nadomešča hrbtenica, ki je osrednji del notranjega ogrodja in je sestavljena iz vretenc. Okostje je zgrajeno iz kostnega in hrustančnega tkiva. strunarji Celice nimajo kloroplastov in celične stene. Večcelični heterotrofni organizmi, zgrajeni iz različnih tkiv in organskih sistemov.

domena

Dedni material je obdan z jedrno membrano.

7. Znanstveniki proučujejo genome različnih danes živečih organizmov. Na podlagi odkritih zaporedij nukleotidov (genov) ugotavljajo njihovo evolucijsko sorodnost.

Ob primerjavi nabora genov človeškega DNA-ja z DNA-jem šimpanza, gorile in orangutana so ugotovili naslednje razlike: Povprečna razlika izbranih delov glede na človeški DNA

šimpanz

1,37 %

gorila

1,75 %

orangutan

3,40 %

Zapiši, kaj lahko sklepaš na podlagi zapisanih podatkov v zgornji preglednici.

61


Razvrščanje organizmov s pomočjo dihotomnega določevalnega ključa Dihotomni ključ sestavlja zaporedje parov različnih trditev (lahko tudi slik), ki opisujejo (prikazujejo) zunanje značilnosti različnih organizmov.

Naloga A: Uporaba dihotomnega določevalnega ključa pri določanju listov dreves 1. Na začetku uporabe dihotomnega ključa preberi prvi par trditev: trditvi 1a)

in 1b). Opaziš lahko, da sta trditvi v paru različni oziroma nasprotujoči si.

I

2. Natančno si oglej list na sliki, označeni z I. Odloči se, katera trditev, 1a)

ali 1b), velja za list na sliki. Določanje nadaljuješ tako, da slediš zapisu ob koncu izbrane trditve. Torej, ker je list na sliki I enostaven list, določanje nadaljuješ pri točki številka 4.

3. Z branjem in izbiranjem ustreznih trditev nadaljuj, dokler ne ugotoviš

imena drevesa, kateremu list na sliki pripada.

Postopek določanja ponovi za vsak list drevesa posebej. 1. Poleg slik listov napiši ustrezna imena dreves.

II

2. Kaj predstavljajo besede, ki so zapisane v oklepaju, v poševnem tisku?

Dihotomni ključ za določanje listov dreves 1. Enostaven ali sestavljen list 1a) Sestavljen list (listna ploskev sestavljena iz manjših lističev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pojdi na št. 2 1b) Enostaven list (listna ploskev cela ali deljena – ni sestavljena iz manjših lističev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pojdi na št. 4 2. Razporeditev lističev 2a) Dlanasto razporejeni lističi (vsi lističi rastejo iz enega skupnega mesta na vrhu peclja) . . . . . . . . . . . . . divji kostanj (Aesculus) 2b) Pernato razporejeni lističi (lističi nameščeni na nasprotnih straneh istega peclja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pojdi na št. 3 3. Oblika lističev 3a) Lističi suličasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . oreh (Carya) 3b) Lističi jajčasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . jerebika (Sorbus) 4. Cela ali deljena listna ploskev 4a) Listna ploskev je cela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pojdi na št. 5 4b) Listna ploskev je deljena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pojdi na št. 6 5. Oblika listne ploskve 5a) Srčasto oblikovana listna ploskev . . . . . . . . . . . . . . . . lipa (Tilia) 5b) Rombasto trikotno oblikovana listna ploskev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . breza (Betula) 6. Oblika listnega roba 6a) Valovit listni rob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . javor (Acer) 6b) Gladek listni rob . . . . . . . . . . . . . . . . tulipanovec (Liriodendron)

62

III

IV V

VI

VII


Naloga B: Izdelava dihotomnega določevalnega ključa Izdelaj dihotomni ključ za svoje knjige, CD-je, DVD-je ali najljubše pesmi. Pri oblikovanju ključa upoštevaj podobnosti in razlike. 1. Napiši seznam petih stvari, za katere nameravaš izdelati dihotomni ključ. 2. Preglej svoj seznam in zapiši glavne značilnosti, po katerih se naštete stvari razlikujejo, in jih lahko razvrstiš v skupine. 3. Po zgledu dihotomnega ključa iz naloge A oblikuj svoj dihotomni ključ. Pri načrtovanju si lahko pomagaš z naštetimi značilnostmi iz prejšnje točke. Poskrbi, da si bodo trditve v parih nasprotujoče. 4. Ko zaključiš z oblikovanjem dihotomnega ključa, ga preizkusi in po potrebi popravi. 5. Določevalni ključ izmenjaj s sošolci v razredu. Na podlagi njihovih nasvetov lahko svoj določevalni ključ še izboljšaš.

Seznam stvari:

Glavne značilnosti, po katerih se stvari razlikujejo:

63


Razišči biotsko pestrost 1. Raziskovalno vprašanje:

2. Namen raziskovanja:

3. Hipoteze:

4. Načrt raziskovanja:

64


Rezultati in ugotovitve:

65


Biomi 1. Na zemljevidu z različnimi barvami ali vzorci označi glavne biome in dopolni legendo.

Legenda:

2. Izmed zgoraj naštetih biomov izberi štiri biome ter zapiši ime značilnega proizvajalca, potrošnika

in razkrojevalca, ki živijo v posameznem biomu. Razmisli, na katere naravne dejavnike (temperatura, količina padavin, nadmorska višina, geografska širina, sestava tal …) in na kakšen način so izbrani organizmi prilagojeni. Ime bioma

66

Ime značilnega proizvajalca / potrošnika / razkrojevalca

Prilagoditev na naravne dejavnike


3. Kateri biom ima največjo in kateri najmanjšo biotsko raznolikost? Svoj odgovor utemelji.

4. Z Lune je planet Zemlja videti kot okrogla modrozelena žoga, to je biosfera. Biomi, ki so kot

mozaik razporejeni po celi zemeljski obli, so sestavljeni iz različnih ekosistemov. Nariši načrt za model manjšega ekosistema, ki ga lahko urediš v stekleni posodi. Skiciraj ga in označi glavne sestavne dele ekosistema.

Razmisli, ali je tvoj ekosistem odprti ali zaprti sistem. Poskusi najti primer zaprtega ekosistema, ki se je oblikoval v naravi. Zapiši svojo ugotovitev.

5. Označi, ali se strinjaš s spodnjima trditvama, in svojo odločitev utemelji s primerom.

a) Naravno okolje se spreminja zaradi delovanja živih bitij.  se strinjam/se ne strinjam

b) Živa bitja se spreminjajo zaradi vpliva okolja.  se strinjam/se ne strinjam.

67


(Ne)zaščiten kot medved – ali res?

Novinarji v dnevnem časopisu poročajo:

Dnevni časopis, včerajšnji dan MEDVEDJI DOL – Po nekajtedenskem zasledovanju so včeraj zvečer lovci odstrelili 12-kilogramskega medvedjega mladiča, s čimer so hoteli prestrašiti medvedko, da ne bi več zahajala v bližino hiš. Drugi mladič in medvedka sta se včeraj izognila puškini cevi. Danes se je medvedka s svojim drugim mladičem vrnila v bližino vasi, zato so odstrelili tudi njiju. Že pred mesecem in pol so prebivalci Medvedjega dola v neposredni bližini hiš opazili medvedko z dvema mladičema. Lovci so povedali, da je medvedka vdrla v kokošnjak in zajčnik pri družini Kosobrin ter povzročila precejšnjo materialno škodo na leseni vrtni hiši. Medvedka se je z mladičema na kraj dogodka večkrat vrnila. Lovci so se pred 14 dnevi ponoči podali na lov zaradi obvestila o glasnem rjovenju medvedke, vendar jim je takrat ni uspelo izslediti. Do včerajšnjega dne so bili v vasi noč in dan prisotni dežurni lovci, ki so imeli odločbo za odstrel vseh treh kosmatincev.

68

Dnevni časopis, današnji dan Prebivalci Medvedjega dola si želijo poiskati trajnejšo rešitev, da bi zmanjšali število konfliktov z medvedi ter se ponovno brez strahu gibali okoli svojih domov in zemljišč. Zato bo danes župan sklical okroglo mizo, na katero je povabil predstavnika vaščanov, lovca, biologa – strokovnjaka za velike zveri, ravnatelja šole in varuha pravic živali, da bi skupaj poiskali najustreznejšo rešitev problema.


IGRA VLOG Učenci, ki v igri vlog predstavljate isti lik, se zberite v skupini in preberite listič z opisom svoje vloge. 1. Zapišite, katero vlogo igrate, in na kratko povzemite, kakšno je vaše stališče do problema.

2. V skupini razmislite, kaj boste povedali na okrogli mizi. Zapišite si nekaj trditev, s katerimi bo

vaš predstavnik argumentiral stališče vašega lika.

3. Izberite predstavnika, ki se bo udeležil okrogle mize. Ostali člani se lahko vključujete le s posre-

dovanjem (prišepetavanjem) nasvetov svojemu predstavniku.

4. Ob zaključku zapiši rešitve problema, s katerimi se strinja večina članov okrogle mize.

Odgovori na vprašanja: 1. Nekaj rjavih medvedov, ulovljenih v Sloveniji, so v preteklih letih preselili v francoske Pireneje, da bi

povečali gensko pestrost in s tem okrepili tamkajšnjo populacijo medvedov. Razišči in zapiši, ali so tudi v slovenske gozdove kdaj v preteklosti naselili katero vrsto velikih zveri in kaj je bil vzrok preselitve.

69


2. Zapiši še nekaj primerov vrst organizmov, ki jih je človek namerno ali nenamerno prenesel v Slovenijo.

3. Navedi nekaj pozitivnih in nekaj negativnih posledic preseljevanja organizmov.

4. Kakšne so posledice gradnje cest in novih naselij za živa bitja?

5. Razišči, ali v tvoji občini živijo organizmi, ki so uvrščeni na rdeči seznam. Navedi primere in razloži, zakaj so navedeni organizmi uvrščeni na rdeči seznam.

70


71


72

Profile for Pipinova Knjiga

RAZIŠČI SKRIVNOSTI ŽIVEGA 9, delovni zvezek  

RAZIŠČI SKRIVNOSTI ŽIVEGA 9, delovni zvezek