__MAIN_TEXT__

Page 1

Anica pomaga živalim Dan ni bil nič drugačen od preostalih. Anica se je igrala na obali, nabirala kamenčke in školjke, s katerimi je krasila peščeni grad. Sprva sploh ni opazila nasedli kontejner. »Joj, pa saj so živali v njem! Le od kod ste prišle?« jih je vprašala. »Niti sanja se nam ne! Nekdo nas je stlačil v kontejner, enega za drugim. Potem nismo slišale ničesar več, le šumenje morja. Nenadoma pa bum, tresk! V nekaj smo trčili,« je razložil rak. »Tako rada bi šla domov,« je jokala hobotnica. »Bi nam pomagala poiskati dom?« Anica ni niti za trenutek oklevala. »Seveda, bom! Samo počakajte, da razmislim ... riba, rak, aligator ... aha, vsi živite v vodi! Vendar je toliko različnih vrst vodá ... no, lepo po vrsti moramo raziskati eno za drugo. Zagotovo bomo našli domovanje za vsakogar.

5

7

4

2

SI V REDU?

POZNAMO RAZLIČNE VRSTE VODÁ: CELINSKE VODE, MORJA, VELIKA JEZERA, MAJHNE KALE, PODZEMNE IN POVRŠINSKE VODE ... VSE IMAJO NEKAJ SKUPNIH ZNAČILNOSTI, RAZLIKUJEJO PA SE PO LEGI IN PREBIVALCIH.

1


OBISKALI BOMO:

1. ATLANTSKI OCEAN 2. ANTARKTIKO 3. KORALNI GREBEN (V KORALNEM TRIKOTNIKU) 4. REKO AMAZONKO (V JUŽNI AMERIK I) 5. MOČVIRJE NA FLORIDI 6. MANGROVE V AVSTRALIJI 7. JEZERO V OSREDNJI EVROPI

3 6 V GLAVI SE MI VRTI!

KJE SMO?

AU!

UF, TO PA JE BIL TRD PRISTANEK!

VODE ZAVZEMAJO VELIKO VEČJI DEL NAŠEGA PLANETA KOT PA KOPNO. NI DVOMA – BREZ VODE IN ZRAKA NA ZEMLJI NE BI BILO ŽIVLJENJA!


Ocean OGROMNO PODROČJE, KI PREKRIVA NAŠ PLANET.

VODA V OCEANIH JE SLANA. VIDEZ IN TEMPERATURO JIM DOLOČA NJIHOVA LEGA. NEKATERI SO TEMNI IN HLADNI, DRUGI SVETLI IN TOPLI.

»Živijo! Dobrodošli na kopnem, ime mi je Sid. Sem dober poznavalec Atlantskega oceana. Ne bom dolgovezil: iz prve roke vam lahko povem, kaj vse se dogaja pod morskim površjem. Česar nisem videl na lastne oči, so mi povedali moji morski prijatelji. Ima kdo raje celinske vode? Morda kdo med vami ne zna plavati? Potrudil se bom in vam razkazal značilnosti oceana. Sem že pripravil majhno presenečenje. Pojdite z mano!«

NA ZEMLJI JE 5 OCEANOV: TIHI OCEAN, ATLANTSKI OCEAN, INDIJSKI OCEAN, SEVERNI IN JUŽNI OCEAN.

POGLEJ! MALO SE MORAM POMIRITI!

KAKO VZNEMIRLJIVO!


OCEAN JE DOM RAZLIČNIM VRSTAM ŽIVALI. NEKATERE SO BARVITE, DRUGE SO KOMAJ OPAZNE, ENE OGROMNE, DRUGE DROBCENE, NEKATERE RASTLINOJEDE, DRUGE MESOJEDE. PRAV VSE PA SO ZELO POMEMBNE ZA VZDRŽEVANJE RAVNOVESJA V EKOSISTEMU.

NA POMOČ!

OCEANI SO PODOBNI DVOJČKOM. KLJUB TEMU, DA IMAJO VELIKO SKUPNEGA, SE MED SEBOJ ZELO RAZLIKUJEJO. SEVERNI IN JUŽNI OCEAN POKRIVA LEDENA SKORJA, NJUNI PREBIVALCI PA SO ZELO TRDOŽIVI. DRUGI OCEANI SO TOPLEJŠI IN BARVITEJŠI. NEKATERI DELI OCEANOV SO TAKO GLOBOKI, KOT DA SPLOH NE BI IMELI DNA.

ŽIVIJO!

ČE STOJIŠ NA OBALI OCEANA IN SE ZAZREŠ V DALJAVO, SE TI ZAZDI, DA JE OCEAN NESKONČEN. NI ČUDNO, SAJ ZAVZEMA KAR 70 ODSTOTKOV POVRŠINE NAŠEGA PLANETA!

OCEANI VPLIVAJO NA PODNEBJE NA ZEMLJI IN IMAJO ZELO POMEMBNO VLOGO PRI KROŽENJU VODE. VODA, KI IZHLAPI, SE VRAČA KOT DEŽ IN JE ZATO POMEMBEN VODNI VIR ZA ŽIVLJENJE NA ZEMLJI.


Prostrani, na videz neskončni oceani skrivajo v globini valov raznolika območja s številnimi živalmi in rastlinami: od osončenega obalnega dela, polnega življenja, do redko naseljenega odprtega morja ter do temnih, negostoljubnih oceanskih globin. Prepredeni so s pravo mrežo vodnih tokov, od katerih so odvisni številni prebivalci: nekaterim so pravo prevozno sredstvo – prepustijo se tokovom, da jih prenašajo do območij, bogatih s hrano. Oceani imajo ključno vlogo pri kroženju vode. Sončni žarki segrevajo površino, zato voda izpareva. Vodna para se združuje v oblake, iz katerih se voda vrača na Zemljo kot dež, napolnjuje jezera in reke, te pa se zopet iztekajo v morja in oceane.

STRMOGLAVEC

SINJA JADROVNICA INČUNI

MODROPLAVUTI TUN

BISKAJSKI KIT

ŽELVA USNJAČA


ATLANTSKA POLETAVKA

ŽIVIJO!

MEČARICA

NAVADNA VELIKA PLISKAVKA

MORSKI PES ORJAK

PLANKTON

UHATI KLOBUČNJAK


RDEČE ALGE ... USPEVAJO V TROPSKIH MORJIH. SO ENE NAJSTAREJŠIH RASTLIN NA SVETU. NEKATERE MED NJIMI GRADIJO KORALNE GREBENE.

RJAVE ALGE ... SO POMEMBEN VIR HRANE ZA ŠTEVILNE MORSKE ŽIVALI. NAJVEČJE MED NJIMI GRADIJO KELPOV GOZD.

KORALE ČEPRAV SO ZELO PODOBNE RASTLINAM, PA TO VENDARLE NISO. SO OŽIGALKARJI, MORSKI NEVRETENČARJI, SORODNIKI MEDUZ IN MORSKIH VETRNIC.

MORSKE VETRNICE JA, TUDI TE LEPOTICE SO ŽIVALI. ČEPRAV GRADIJO OCEANSKE VRTOVE, SO ZELO USPEŠNE PLENILKE.

OSONČENO OBMOČJE

MORSKA TRAVA ... OBLIKUJE PROSTRANE PODVODNE TRAVNIKE. JE ZELO POMEMBNA, SAJ PONUJA ŠTEVILNIM ŽIVALIM ZAVETJE IN JE TUDI VIR HRANE.

ZARADI OBILICE HRANE, DOVOLJ SVETLOBE IN IDEALNE TEMPERATURE VODE ŽIVIJO V OSONČENEM OBMOČJU NAJRAZLIČNEJŠE ŽIVALI IN TUDI RASTLINE, KI POTREBUJEJO ZA SVOJO RAST SONČNO SVETLOBO.

TEMAČNO OBMOČJE

FITOPLANKTON TE DROBCENE RASTLINE SO DEL PLANKTONA. PRAV TAKO KOT DREVESA PROIZVAJAJO KISIK. ČEPRAV SO DROBCENE, SO ZA ŽIVLJENJE NA ZEMLJI ZELO POMEMBNE.

Oceanska območja

TO JE PREHODNO OBMOČJE MED OSONČENIM DELOM IN OBMOČJEM POPOLNE TEME. NEKATERE ŽIVALI PLAVAJO IZ ENEGA OBMOČJA V DRUGEGA, KOT NA PRIMER KIT GLAVAČ, KI SE OB ISKANJU LIGNJEV POTAPLJA DO MORSKIH GLOBIN, NATO PA SE ZOPET DVIGNE V OSONČENO OBMOČJE.

OBMOČJE POPOLNE TEME

KDO RASTE IN ŽIVI TUKAJ?

VEČINA ŽIVALI, KI NASELJUJE TO OBMOČJE, JE SKRITA NAŠIM OČEM. OBMOČJE POPOLNE TEME SEGA PRAV DO DNA OCEANOV. LJUDJE SE LAHKO POTOPIMO TAKO GLOBOKO LE S POSEBNO GLOBOKOMORSKO PODMORNICO, BATISKAFOM. ŽIVALI, KI ŽIVIJO TUKAJ, SO POSEBEJ PRILAGOJENE ŽIVLJENJU V TEMI, MRAZU IN ZELO VISOKEMU VODNEMU TLAKU.


Če bi imeli podmornico, bi se lahko potopili do velikih globin in raziskali vsa območja oceana. Pri potovanju v morske globine bi se pokrajina spreminjala pred našimi očmi.

KDO ŽIVI TUKAJ?

ZOOPLANKTON ... JE HRANA ŠTEVILNIM MORSKIM ŽIVALIM. SESTAVLJAJO GA ŽIVALI, KI PROSTO LEBDIJO V VODI, KOT NA PRIMER LIČINKE MORSKIH ZVEZD, RAKOV, ŠKOLJK, IN VEČJE ŽIVALI, KOT SO KLOBUČNJAKI, KI SE PREMIKAJO Z VODNIMI TOKOVI.

KLOBUČNJAK ... IMA MEHKO, PROZORNO TELO, KI SPOMINJA NA ZVONEC ALI NA DEŽNIK Z LOVKAMI. ZELO RADE JIH ŽVEČIJO ŽELVE USNJAČE.

RUMENOPLAVUTI TUN TA VELIKA RIBA AERODINAMIČNE OBLIKE JE IZVRSTNA PLAVALKA IN PLENILKA. PLAVA V VELIKIH JATAH, VČASIH PA SE PRIDRUŽI TUDI DELFINOM.

BELI MORSKI PES TA STRAH VZBUJAJOČI PLENILEC SE HRANI Z RIBAMI, MORSKIMI ŽELVAMI IN RAZLIČNIMI MANJŠIMI ŽIVALMI. MORSKI PSI SO POMEMBNI ZA OHRANJANJE NARAVNEGA RAVNOVESJA V OCEANIH.

LIGENJ Z NJIMI SE HRANIJO KITI, MORSKI PSI, RIBE IN GALEBI. ŽIVIJO V ZELO ČISTIH VODAH.

NAVADNA VELIKA PLISKAVKA ... JE DRUŽABNA, ZELO PAMETNA IN IGRIVA ŽIVAL. VENDAR NAJ VAS NE ZAVEDE NJEN VIDEZ: JE TUDI ZELO SPRETNA PLENILKA.


SIVOGLAVI ALBATROS

TO JE ČUDOVITO!

KIT UBIJALEC — ORKA

Antarktika

Joj, joj, prepričana sem, da si ne bi želeli plavati v teh ledenih vodah. Kljub mrzli vodi pa živi v oceanu, ki obdaja Antarktiko, veliko živali. Mnoge med njimi le tukaj lahko najdejo dovolj hrane. Kakor se spreminjajo letni časi, tako se spreminjajo tudi življenjski pogoji v vodi. Pozimi prekriva ocean debela ledena skorja; poleti, ko se led topi, pa je hrane v izobilju in privablja obiskovalce od daleč naokoli – pa naj so to ptice ali kiti.

RAKOJEDI TJULENJ

VEDELSKI TJULENJ

KIT GLAVAČ ANTARKTIČNA ZOBATA RIBA KRIL

ORJAŠKI LIGENJ


UF, KAKO SLANA VODA!

Koralni grebeni

GRBASTA USTNAČA

... "rastejo" v toplih, plitvih tropskih morjih. Čeprav v teh morjih ni veliko koralnih grebenov, živi tam kar tretjina morskih bitij. So kot velikanska podvodna mesta, polna življenja. Prav za vsakim vogalom lahko srečaš enega izmed številnih prebivalcev tega velemesta. Vendar previdno! Živali se med seboj vztrajno borijo za hrano, partnerje in preživetje. Ali veš, da so korale, ki gradijo koralne grebene, živali in ne rastline?

JOJ!

SIVI GREBENSKI MORSKI PES

KLOVNSKA RIBICA KORALA ACROPORA

RIBA PLAMENKA MODRA MANDARINKA

SEDLASTA KLOVNSKA RIBICA MORSKA VETRNICA

VELIKA MODRA HOBOTNICA

RAK BOGOMOLČAR


NA VSAKI CELINI TEČEJO ŠTEVILNE REKE. SKUPAJ BOMO RAZISKALI REKO AMAZONKO V JUŽNI AMERIKI.

REKE SE SPREMINJAJO GLEDE NA VREME: OB MOČNEM DEŽEVJU POPLAVLJAJO, V HUDI SUŠI SE LAHKO IZSUŠIJO. V HLADNEM VREMENU LAHKO NJIHOVA POVRŠINA ZAMRZNE.

Reka Amazonka »Živijo, prijatelji, razkazal vam bom našo čudovito reko. Če boste pazljivo opazovali, boste videli, kako se v neprehodnem pragozdu blešči njena voda. Morda se boste vprašali, zakaj vas bo vodil po reki nekdo, ki sploh ne živi v vodi. Ne skrbite; v pravih rokah ste. Ne podcenjujte kapibaro Klavdijo! Bili so časi, ko sem morala skočiti v vodo, da sem pobegnila pred plenilci. Pod vodo lahko zadržim dih kar pet minut, in ne veste, kaj vse sem videla pod vodno gladino! Kar pojdite za mano, da se ne izgubite!«

TU JE TAKO VLAŽNO IN VROČE!

JUPIIII!


VSAKA REKA TEČE OD SVOJEGA IZVIRA DO KONČNEGA IZLIVA. IZVIRI SO RAZLIČNI: LAHKO NASTANEJO ZARADI TALJENJA LEDENIKOV, LAHKO SO V JEZERIH ALI PA VODA PRIVRE IZPOD POVRŠJA ZEMLJE. NEKATERE REKE SE IZLIVAJO V VEČJE REKE, DRUGE V JEZERA IN TUDI V MORJA IN OCEANE.

REKE SO NARAVNI VODNI TOKOVI, KI PRENAŠAJO VODO S KOPNEGA DO MORJA.

AMAZONKA JE ENA NAJDALJŠIH REK NA SVETU. S SEBOJ NOSI VEČ VODE KOT KATERA KOLI DRUGA REKA. DALJŠA OD NJE JE LE REKA NIL V AFRIKI.

UPAM, DA BOM LAHKO ZAPLAVALA!

POZDRAVLJENI, PRIJATELJI, DOBRODOŠLI! NEKATERE REKE SO POLNE VSE LETO, SPET DRUGE LE V DOLOČENEM LETNEM OBDOBJU, NA PRIMER V DEŽEVNEM OBDOBJU. V OBDOBJU BREZ DEŽJA SE REČNA STRUGA IZSUŠI, V DEŽEVNEM OBDOBJU PA SE ZOPET NAPOLNI Z VODO.


KAJMAN OČALAR

ALI NI PREGLOBOKO?

MALA SVINJAČKA ZELENA ANAKONDA

ČRNI KAJMAN

ORJAŠKA VIDRA NAVADNI BAZILISK

Reke so lahko dolge, kratke, deroče ali mirne, vendar imajo vse nekaj skupnih značilnosti. Predvsem pa ima voda veliko moč: preoblikuje lahko pokrajino, po kateri teče. Pri izviru ima rečni tok največjo moč: ni čudno, da so prav na tem mestu brzice in slapovi! S tokom reka odnaša skale, kamenje in zemljo ter jih odlaga na drugem koncu. Na svoji poti včasih vijuga sem ter tja. Pri tem nastanejo rečni zavoji v obliki zanke, ki oblikujejo tako imenovane meandre. Reka postopoma odlaga vse, kar je zbrala na svoji poti – tako nastajajo usedline ali sedimenti. Proti koncu potovanja se rečni tok umiri, kot bi se pripravljal na srečanje z jezerom ali oceanom. Amazonka teče skozi največji deževni gozd na svetu. Zato ni čudno, da reka in njena okolica vrvita od življenja! ELEKTRIČNA JEGULJA

AMAZONSKI REČNI DELFIN

JUŽNOAMERIŠKI ARAV


MAVRIČASTI UDAV

AMAZONSKI MOTMOT JUŽNOAMERIŠKI TAPIR

GLEJ, JEEEE!

ČRNI PAKU

ARAPAJMA

RDEČEREPI SOM

BRAZILSKI RMANEC


KDO RASTE TUKAJ?

VIKTORIJA ... IMA OGROMNE LISTE, KI ZDRŽIJO TEŽO MAJHNEGA OTROKA. USPEVA V PLITVI VODI AMAZONSKEGA VODNEGA POREČJA.

VODNA HIJACINTA ... JE PROSTOPLAVAJOČA VODNA RASTLINA, KI JO RADI PREŽVEKUJEJO LAMANTINI.

PLAVAJOČA SEMENA SO RAZLIČNA SEMENA, VKLJUČNO Z BRAZILSKIMI OREŠKI — SEMENI BERTOLECIJE, KI JIH PRENAŠA REČNI TOK PO DEŽEVNEM PRAGOZDU.

VODNA SOLATA ... JE RASTLINA, S KATERO SE HRANI NAM DOBRO ZNANA RASTLINOJEDKA KAPIBARA.

Premalo cenjena junakinja Reke so pomembne tako za naravo kot tudi za ljudi. Njihova voda nas oskrbuje s pitno vodo in hrano. Zato moramo skrbeti zanje in jih ohranjati čiste. Amazonka je nepogrešljiva za živali, rastline in ljudi, ki živijo v njej in njeni bližini. Različne rastline in drevesa izkoriščajo vodo za rast, v zameno pa proizvajajo kisik, ki ga potrebujemo za dihanje.

BURITI ... VRSTA PALME, KI RASTE V BLIŽINI MOČVIRIJ IN REČNIH BREGOV. IMA OKUSNE SADEŽE, KI SO PRILJUBLJENA HRANA TAKO ZA ŽIVALI KOT LJUDI.

PLAVAJOČI PLODOVI NEKATERE SLADKOVODNE ŽIVALI SE HRANIJO S SADEŽI, KI VISIJO S PREOBLOŽENIH VEJ, ALI PA S PLODOVI, KI JIH PRENAŠA REČNI TOK. Z IZTREBKI RAZŠIRJAJO NJIHOVA SEMENA.

Presenetilo vas bo, koliko živalim in rastlinam je Amazonka dom. K tem se pridružujejo tudi živali iz deževnega pragozda. Zanje pomeni reka vir vode in hrane, pa tudi skrivališče pred plenilci ter prostor za razmnoževanje in vzgojo mladičkov.


KDO ŽIVI TUKAJ?

ARAPAJMA TA OGROMNA RIBA Z LAHKOTO PRERASTE CELO ZELO VISOKEGA KOŠARKAŠA! JE TUDI ZELO SPRETNA PLENILKA.

ČRNI PAKU V NASPROTJU S PLENILSKIMI SORODNIKI JE TA LEPOTEC RASTLINOJED. Z MOČNIMI ZOBMI ZLAHKA ZLOMI LUPINE SEMEN ALI OREŠKOV.

ČRNI KAJMAN ... JE NAJVEČJI PLENILEC TU NAOKOLI. NJEGOVA TEMNA KOŽA JE IZVRSTNA ZA NOČNI LOV, SAJ JE KAJMAN PONOČI SKORAJ NEVIDEN.

JUŽNOAMERIŠKI ARAV TA VELIKA SLADKOVODNA ŽELVA UŽIVA V SONČENJU, ŠE ZLASTI PRED IZLEGANJEM JAJC. KO NAPOČI ČAS, ODPOTUJE NA ODDALJENE OBALE, KJER GNEZDI.

AMAZONSKI LAMANTIN ... NIKOLI NE ZAPUSTI MOTNE AMAZONSKE VODE. NIKAMOR SE MU NE MUDI. LENO PLAVA V REKI IN SE PASE NA NJENIH VODNIH RASTLINAH.

AMAZONSKI REČNI DELFIN ... POZNAN JE PO SVOJEM ROZA OBARVANEM TELESU. BREZ TEŽAV SPRETNO PLAVA PO REKI, SAJ IMA ZELO GIBLJIV VRAT IN SE ZLAHKA IZOGNE VSAKI OVIRI.

JAGUAR SVINJA POPKARICA

ORJAŠKA VIDRA


NAVADNI TRST

PEGASTA RACA RDEČERAMA KANJA

Mokrišče

ŠTORKLJA

ZELENA ČAPLJA

... je območje, preplavljeno s površinsko ali podzemno vodo – ni ne kopno in ne jezero. Med mokrišča prištevamo barja, močvirja, soline – te so običajno v bližini morske obale, kot na primer Sečoveljske soline. Največje mokrišče v Sloveniji je Ljubljansko barje.

UŽIVAJ!

LOKVANJ ŽELVA HLASTAVKA

Skupaj bomo obiskali mokrišče Everglades na jugu Floride. Tukaj uspevajo številne vrste trav in vodnih rastlin ter živijo najrazličnejše živali: pobrežniki, žuželke, ribe in tudi miši.

NAVADNI ROGOLIST

VOLOVSKA ŽABA VALISNERIJA

GAMBUZIJA


Mangrove

AZURNI VODOMEC

RAKALI PLEVICA BI HOTEL BITI MOJ PRIJATELJ?

MANGROVSKI VARAN

... so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh vzdolž morske obale, v bližini rečnega ustja in v zalivih. Voda, kjer uspevajo mangrove, je slana. Raziskali bomo obalno področje z mangrovami v Avstraliji, kjer vplivata na količino vode plima in oseka. Visoke korenine mangrov in njihove krošnje nudijo zavetje številnim živalim. Nekatere med njimi vzgajajo tukaj svoje mladičke! Zato ni čudno, da to območje poimenujemo tudi »otroški vrtec oceana«. Vse živali, ki živijo v zavetju mangrov, v zahvalo gnojijo zemljo s svojimi iztrebki.

KROKODIL LETVIČAR

POBREŽNIK

RIBA BARAMUNDI

MANGROVSKI HLASTAČ


Jezero JEZERA IMA VSAKA CELINA.

»Dragi obiskovalci, ime mi je Dona. Nobeno dogajanje ne uide mojemu budnemu očesu in zato vsako leto prejmem priznanje za vodiča leta. Verjetno ste opazili, da obdaja jezero zelenje. To ni le za okras, temveč so rastline ob jezeru zelo pomembne, saj nudijo skrivališče mnogim prebivalcem. Ne prezrite številnih vrst živali in vodnih rastlin, ki živijo tukaj ... Ne oklevajte in pojdite za mano – spoznala vas bom z vsemi najemniki!«

JEZERA NAJDEMO V RAZLIČNIH EKOSISTEMIH: V GORAH, PUŠČAVAH, NA RAVNICAH IN TUDI V BLIŽINI MORSKE OBALE.

JEZERO JE VODNA POVRŠINA, KI JO OBDAJA KOPNO.

GA-GA

KAKO SMO RADOVEDNI!

MAMI?

TO JE NAŠA ZADNJA POSTAJA!


TAKO KOT PRI LJUDEH TUDI PRI JEZERIH LAHKO OPAZUJEMO RAZLIČNA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA. ČE NIMAJO STALNEGA PRITOKA VODE, SE LAHKO VSA JEZERA, CELO NAJVEČJA, POČASI MANJŠAJO IN NA KONCU POPOLNOMA PRESAHNEJO.

JEZERA SO LAHKO CELINSKA, SLANA, MAJHNA, OGROMNA, PLITVA IN ZELO GLOBOKA. NEKATERA SO TAKO PLITVA, DA JIH LAHKO PREČKATE, SPET DRUGA SO IZJEMNO GLOBOKA. NAJGLOBLJE JEZERO NA SVETU JE BAJKALSKO JEZERO.

DRAGI OBISKOVALCI, SLEDITE MI.

JEZERA POLNIJO DEŽEVNICA, SNEG, VODA IZ TALEČIH SE LEDENIKOV, PODTALNICA IN REKE.


Jezera imajo v naravi zelo pomembno vlogo. V sušnem obdobju so kot naravni zbiralniki vode, s katero oskrbujejo okolico. Med poplavami pa se v jezerih lahko zbere ogromna količina vode in tako razbremenijo poplavljeno okolje. So dom številnim živalim – ribam, rakom, školjkam, žuželkam, pticam in sesalcem. Tudi vodne rastline so pomembne, saj so prava »čistilna naprava«. S koreninami črpajo iz vode hranilne snovi, zato se alge v jezeru ne morejo preveč namnožiti. Nekatere živali pa se hranijo z algami in muljem, s čimer prav tako ohranjajo čisto vodo. Če je voda v jezeru čista, se tja naselijo še številne druge živali, ki si želijo čisto vodo.

SIVA ČAPLJA

LOKVANJ

OZKOLISTNI ROGOZ

LABOD

JEGULJA

NAVADNI KRAP

BELI AMUR SOM


VODOMEC

TRST

MLAKARICA

NAVADNA KRVENKA

ČOPASTI PONIREK KLASASTI RMANEC

NAVADNA ŠČUKA RDEČEOKA

JEZERSKA TRAVA

KODRAVI DRISTAVEC


KAJ RASTE TUKAJ?

LOKVANJ ... JE ZELO OBČUTLJIV NA ONESNAŽENO VODO. NJEGOVI VELIKI LISTI NUDIJO SENCO ŠTEVILNIM RIBAM.

MALA VODNA LEČA ... SKORAJ V TRENUTKU LAHKO PREKRIJE JEZERSKO GLADINO. NEKATERE VRSTE RIB, KOT JE NA PRIMER BELI AMUR, SE Z NJO HRANIJO IN TAKO PREPREČIJO, DA BI PRERASLA JEZERO.

RUMENI BLATNIK ... JE SORODNIK LOKVANJA, LE CVET JE NEKOLIKO MANJŠI IN RUMEN. S KORENINO JE PRITRJEN V BLATNO DNO JEZERA, IZ KORENINE PA IZRAŠČAJO STEBLO IN LISTI.

Jezero v letnih časih Ali ste kdaj opazovali, kako se jezero med letnimi časi spreminja? Poleti, ko sonce segreva vodno gladino, se voda v jezeru razsloji v več slojev. Zgornji sloj se zaradi toplih sončnih žarkov segreje, medtem ko se hladna voda zadržuje na dnu jezera.

KLASASTI RMANEC ... PREKRIVA JEZERO KOT TEPIH. JE PLAVAJOČA RASTLINA IN ČRPA HRANILNE SNOVI NEPOSREDNO IZ VODE.

NAVADNI KRAP

OZKOLISTNI ROGOZ ... JE VODNA RASTLINA, KI RASTE IZ BLATNEGA DNA. NE MORETE JE ZGREŠITI – NJENO SOCVETJE IMA OBLIKO KUBANSKE CIGARE.

NAVADNI TRST TA TRAVA USPEVA NA BREŽINAH POTOKOV, REK, JEZER IN MOČVIRIJ. NUDI SENCO IN SKRIVALIŠČE, PA TUDI GRADBENI MATERIAL ŠTEVILNIM ŽIVALIM.


Pozimi se v hladnem okolju ohladi tudi vrhnji sloj vode. Temperatura se v vsem jezeru izenači, k čemur pripomore tudi veter, ki meša vodo. Ko zamrzne površina jezera, se toplejša voda spusti k jezerskemu dnu. Tako lahko ribe v jezeru preživijo tudi mrzlo zimo. Ko pride pomlad, se cikel spet ponovi ...

KDO ŽIVI TUKAJ?

JEZERSKA BREZZOBKA ... SKRBI ZA ČISTO VODO, SAJ FILTRIRA DROBNE DELCE IZ VODE IN BLATA. PREMIKA SE Z MIŠIČASTO NOGO. ZLAHKA OPAZIMO SLED, KI JO PUŠČA ZA SEBOJ.

OBROBLJENI KOZAK ... JE TRDOŽIV HROŠČ IN ODLIČEN PLAVALEC. NJEGOVE MOČNE ZADNJE NOGE IMAJO OBLIKO VESLA. ZELO SE GA BOJIJO PAGLAVCI, LIČINKE ŽUŽELK IN MAJHNE RIBE.

NAVADNA ŠČUKA ... RADA SI POIŠČE SKRIVALIŠČE, IZ KATEREGA OPREZA ZA PLENOM. JE ZELO HITRA PLENILKA, KI LOVI RIBE IN ŽABE.

NAVADNI KRAP KO JE LAČEN, BRSKA ZA HRANO PO MULJU NA JEZERSKEM DNU. AKTIVEN JE PONOČI. JE ZELO RADOVEDNA, A HKRATI TUDI PREVIDNA RIBA.

ČRNA LISKA ... ZELO RADA PLAVA IN SE POTAPLJA. ZADRŽUJE SE V BLIŽINI TRSTIČEVJA, V KATEREM GNEZDI. TUKAJ SE POČUTI VARNO.

PIŽMOVKA V BREGOVE REK IN JEZER SI IZKOPLJE PODZEMNO DOMOVANJE. UVRŠČAMO JO MED SESALCE. ODLIČNO PLAVA. IMA SPLOŠČEN REP, ZADNJE STOPALO PA OBDAJAJO PLAVALNE ŠČETINE.

BELI AMUR

SOM


Piranja

DRAGA ANICA, SPLOH SI NE MO REŠ PREDSTAVLJATI, KAKO ŠKODLJI VE SO MRTVE ŽIVALI ZA NAŠE REKE. A NE SKRBI, POVSEM SEM SE POSV ETILA TEJ TEŽAVI. Z RAZLOGOM IMAM OS TRE ZOBE. SPLOH MI NI TREBA KUHATI, HKRATI PA SKRBIM, DA SO NAŠE REKE ČIS TE.

a c i n t o Hob JAZ SEM NAJB OLJŠ NAOKOLI. OCEA I DETEKTIV DALEČ AGENCIJA JE LA NSKA DETEKTIVSKA HKO SREČNA, D A ME IMA.

ŽA. AMUFLA K E J E OŽJ R ED RITO OR RIJEM P MOJE SK SE LAHKO SK OPAZUJEM SPRETNO ER IZ ZAVETJA CI. LI IT PLENILC GAJANJE V OKO DO

TO ROS OLI P E R K PA P ADAR . , I I R K KVA LEDU. POKLIČ O P S T AČR J BREZ ALA, ME N I E M ORA BOV ČE S EM SK POTRE N IZGI OŠ KAJ B

Aligator ANICA, SEM USPEŠEN POSLOVNEŽ! ZELO RAD KOPLJEM LUKNJE, IN KER SEM VEDNO NA POTI, SEM SE ODLOČIL, DA USTVARIM HOTELSKO VERIGO, IMENOVANO ALIGATORJEVA LUKNJA. ŠTEVILNE REČNE ŽIVALI NAS ZA KONEC TEDNA RADE OBIŠČEJO. OBIŠČI NAS TUDI TI!


I

Pingvin

Žaba OBA Z ŽENO SKRBIVA ZA NAŠE JEZERO IN SKRB PRENAŠAVA TUDI NA NAJINE NAJMLAJŠE. NAJINI PAGLAVCI NAJPREJ JEDO ALGE IN POMAGAJO ČISTITI VODO, KASNEJE PA JIH MAMA NAUČI, S KATERIMI ŠKODLJIVIMI ŽUŽELKAMI NAJ SE PREHRANJUJEJO. ZARES SI ŽELIVA OHRANITI NAŠO VODO ČISTO.

DA SUPERJUNAKI OBSTAJAJO LE V STRIPIH, TO SPLOH NI RES! POGLEJTE MENE! SKRBIM ZA OHRANJANJE RAVNOVESJA V VODI. RAD JEM RIBE, LIGNJE IN HOBOTNICE. VEDNO MORAM BITI NA PREŽI. ŽIVLJENJE NA ANTARKTIKI PAČ NI ZA MEVŽE!

Rak SKRBETI MORAM ZA MANGROVSKI «OTROŠKI VRTEC«. ČISTIM VODO IN RAZKOPAVAM ZEMLJO OKOLI KORENIN TER TAKO OHRANJAM RODOVITNO ZEMLJO. NAŠI NAJMLAJŠI BODO LAHKO ZRASLI V MOČNE ŽIVALI IN BODO BOLJE PRIPRAVLJENI ZA ŽIVLJENJE NA ODPRTEM MORJU.

Morska želva

ANICA, A NI M OJ NARAVNOST Č DOM NA KORALNEM GREBEN UDO U PUSTILE PRI M VIT? ČE BI ME LE MORSKE SPUŽVE IRU VSAJ EN D AN! ENO PO EN DA NE BI PREK O ZOBAM, RIL BI ZMANJKALO E CELOTNEGA GREBENA IN PROSTORA ZA KO NAJBOLJ SEM VESELA, KO VID RALE. BOHOTENJE KO IM RALNIH GREBEN OV.

Profile for Pipinova Knjiga

PELJI ME DOMOV - VODE SVETA  

PELJI ME DOMOV - VODE SVETA