__MAIN_TEXT__

Page 1

Nepričakovano srečanje

6

4

1

7

Nekoč se je Čarli odločil, da gre malo na potep. Zunaj je nenadoma zaslišal glasno ropotanje. Bum, tresk! Le kaj je to? Čarli je sledil hrupu. Kako se je začudil, ko je zagledal tovornjak, ki se je pravkar zaletel! Na stežaj odprta vrata so bingljala s tovornjaka, iz notranjosti pa so gledale prestrašene živali. »Kaj se je zgodilo? Je z vami vse v redu?« je vprašal Čarli. »Tihotapec nas je ugrabil in nas hotel prodati. A se je tovornjak pokvaril in smo se zaleteli,« je odvrnila vidra. »Radi bi se vrnili domov. Nam lahko pomagaš?« »Seveda!« je vzkliknil Čarli. »Kje pa živite?« »Tega pa ne vemo! Ugrabil nas je, ko smo bili še čisto majhni in se ničesar ne spomnimo. Razen, seveda ... vse naokrog so rasla različna drevesa in druge rastline!« »Že vem ... v gozdu ste najbrž doma. Vendar v katerem? Ne skrbite, skupaj bomo poiskali vse gozdove sveta in zagotovo boste našli vsak svoj dom. Gremo!«

5

GOZDOVI USPEVAJO V RAZLIČNIH PODNEBNIH PASOVIH: V ZMERNO TOPLEM, TROPSKEM, SUBTROPSKEM IN SUBPOLARNEM PASU.

PROSIM, POMAGAJ NAM!

KAJ SE JE ZGODILO? STE VSI V REDU?


VSAK TIP GOZDA JE EDINSTVEN. V NJEM ŽIVIJO RAZLIČNE ŽIVALI IN RASTEJO RAZLIČNE RASTLINE – GLEDE NA LEGO GOZDA IN PODNEBJE.

2 3

TIHOTAPEC NAS JE HOTEL PRODATI!

POBEGNIL BO!

OBISKALI BOMO: 1. MEŠANI GOZD V EVROPI 2. BAMBUSOV GOZD NA KITAJSKEM 3. EVKALIPTUSOV GOZD V AVSTRALIJI 4. BOREALNI GOZD V KANADI 5. BODIČASTI GOZD NA MADAGASKA RJU 6. KELPOV GOZD OB KALIFORNIJSK I OBALI 7. TROPSKI DEŽEVNI GOZD NA KOS TARIKI


Mešani gozd SEVERNA AMERIKA SEVEROVZHODNA AZIJA OSREDNJA IN ZAHODNA EVROPA

TI GOZDOVI RASTEJO V ZMERNOTOPLIH OBMOČJIH. TUKAJ SE MENJAVAJO ŠTIRJE LETNI ČASI. ZIME SO MRZLE, POLETJA SO VROČA.

V JESENI LISTAVCI ODVRŽEJO LISTE.

PRAV ZANIMA ME, ČIGAV DOM JE TUKAJ.

»Živijo, ime mi je Jarko. Dobrodošli v našem gozdu. Ne potrebujete copat – moj dom je lahko tudi vaš. Za obisk ste izbrali ravno pravi čas. Poletje je in v gozdu je pravi živžav. Dajte no, ne bojte se, le vstopite. Hodite po poti in si od blizu oglejte naše prekrasno domovanje.«

TUKAJ RASTEJO LISTOPADNA DREVESA IN IGLAVCI. LISTOPADNA DREVESA SO NA PRIMER HRAST, BUKEV IN BREZA. DREVESA Z IGLICAMI IN STORŽI SO IGLAVCI.


ŽIVIJO, IME MI JE JARKO.

GOZD JE V VSAKEM LETNEM ČASU DRUGAČEN. TUDI ŽIVALI IN RASTLINE SE MORAJO PRILAGAJATI SPREMEMBAM V NARAVI.


NAVADNA SMREKA

Večina dreves ima široke in tanke liste, ki lahko sprejmejo več sončne svetlobe kot tanke iglice. Zaradi gostih in razvejanih krošenj svetloba težko prodre do tal. Sončni žarki le redko posijejo skozi krošnje. Če pade iz storža iglavcev seme in posije nanj sonce, bo iz njega zraslo novo drevo. Gozd je res poln življenja. Odpadlo listje na gozdnih tleh je dom številnim drobnim živalim, ki jim pravimo nevretenčarji. Hranijo se z listjem in tako »čistijo« gozd. V gozdu so tudi skriti zakladi: gobe, okusni sadeži, pa tudi različne rastline, grmovje in drevesa. Da ne omenjamo čudovitih živali!

NOČEM SPATI TUKAJ!

RDEČA LISICA DIVJE JAGODE HROŠČ ROGAČ POLŽ

NAVADNA KRASTAČA


NAVADNA BUKEV

NAVADNA VEVERICA JE TAM ZGORAJ UDOBNO? NAVADNA BREZA

DIVJA SVINJA

JEŽ

JE TO TVOJ DOM? RUMENOGRLA MIŠ

DEŽEVNIK

RDEČA MRAVLJA

ČMRLJ


KAJ RASTE TUKAJ?

ŽELOD ... JE HRASTOV PLOD. Z NJIM SE HRANIJO ŠTEVILNE ŽIVALI.

GOBE ... RASTEJO V VLAŽNEM OKOLJU. NAJDEŠ JIH LAHKO V BLIŽINI DREVES, SAJ SI Z NJIMI PREK PODZEMNEGA PREPLETA IZMENJUJEJO HRANILNE SNOVI.

PRAPROTI ... RASTEJO NA SENČNIH KRAJIH POD DREVESI IN MED GRMOVJEM. ŠTEVILNIM MAJHNIM ŽIVALIM NUDIJO SENCO IN ZAVETJE.

LISTI ŽIVALI, KI SE Z NJIMI HRANIJO, JIH ZLAHKA PREBAVIJO, SAJ SO PLOŠČATI IN ŠIROKI LISTI ZELO MEHKI.

Zima Gozd prekriva snežna odeja. Narava spi. Nekatere živali izkoristijo podkožno maščobo, ki so si jo nakopičile, druge pa zimo predremljejo. Srnjad preživlja težke čase, saj je hrane zelo malo.

Jesen GOZDNE JAGODE ... DOZORIJO POLETI. ČEPRAV SO SADEŽI SLASTNI, IMAJO SRNJAKI RAJE NJIHOVE SOČNE ZELENE LISTE.

BOROVNICE ... SO MAJHNI GRMI, NA KATERIH OD JULIJA DO AVGUSTA ZORIJO OKUSNE BOROVNICE. Z NJIMI SE SLADKAJO PTICE, VEVERICE IN LISICE.

Začne se v začetku meseca oktobra. Drevesni listi se obarvajo v čudovite barve. Gozdni prebivalci si nabirajo zimske zaloge hrane. Kmalu bo prišla zima.


Pomlad Prvi topli sončni žarki prebudijo gozd. Sneg se začne topiti, rastline ozelenijo in zacvetijo. O, poglej, srnjakova družina je dobila novega člana! V gozdu je že pravi živžav.

KDO ŽIVI TUKAJ?

VEVERICA ... GNEZDO SI ZGRADI V DREVESNEM DUPLU. VES DAN IŠČE PO GOZDU HRANO. NEKAJ JE VEDNO SHRANI ZA ZIMO.

HROŠČ ROGAČ ... ŽIVI V TRHLEM LESU DREVES IN ŠTOROV. NAJBOLJ ŽIVAHEN JE ZVEČER, KO LETA IN BRENČI NAOKOLI. HRANI SE Z RASTLINSKIMI SOKOVI.

NAVADNA LISICA ... ŽIVI V PODZEMNEM BRLOGU, KJER SE SKRIVA IN VZGAJA MLADIČKE. LISICE SO VSEJEDCI, SAJ SE HRANIJO Z RAZNOVRSTNO HRANO.

RDEČE MRAVLJE ... NA GOZDNI JASI ZGRADIJO OGROMNO MRAVLJIŠČE. MRAVLJE SO ZELO KORISTNE, SAJ SE HRANIJO Z RAZLIČNIMI ŠKODLJIVIMI ŽUŽELKAMI.

Poletje Življenje v gozdu se počasi umirja. Starši učijo svoje mladičke vsega, kar morajo vedeti. Dnevi postajajo krajši, kmalu bo jesen.

LESNA SOVA ... JE NOČNA PTICA. TA NEVERJETNA LOVKA SE HRANI Z MAJHNIMI GLODAVCI, PTICAMI, HROŠČI IN DEŽEVNIKI.

ŽOLNA ... Z DOLGIM MOČNIM KLJUNOM DOLBE LES TER ZA MALICO IŠČE ŽUŽELKE, KI ŽIVIJO POD DREVESNIM LUBJEM.


MAČJI PANDA

ZLATI TOPONOSI NOSAN

BENGALSKA MAČKA

Bambusov gozd

Uspeva v Severni in Južni Ameriki, Južni Afriki, na Madagaskarju, v Indiji, na Kitajskem, Japonskem in v Avstraliji. Vendar pa bambus ni zares drevo, temveč vrsta trave. Je ena najhitreje rastočih rastlin na svetu. Boljše uspeva v višjih legah in je običajno del borealnih gozdov. Je zelo koristen, pa čeprav se z njim hrani le malo živali.

FAZAN TEMMINCKOV TRAGOPAN


KUKAVIČJA SOVA

POLETUŠA VREČARICA

IMA NENAVADEN OKUS.

AVSTRALSKI ŠKRŽAT

MAVRIČASTI LORI

DINGO

EVKALIPTUS

Evkaliptusov gozd

... je vrsta vednozelenega gozda, ki uspeva v Avstraliji in na okoliških otokih. Podnebje je tukaj subtropsko, kar pomeni, da so zime mile in vlažne, poletja pa vroča in suha. V zraku se širi vonj po mentolu, ki ga oddajajo drevesa. Večina živali se izogiba drevesnim listom, saj niso prijetnega okusa. Vendar je mogoče tudi tukaj najti okusno hrano.


SEVERNA AMERIKA SEVERNA EVROPA SEVERNA AZIJA

TAJGA PREDSTAVLJA KAR TRETJINO VSEH GOZDOV NA ZEMLJI. SKUPAJ S TROPSKIMI GOZDOVI JIM PRAVIMO »PLJUČA PLANETA«.

ZA TO OBMOČJE SO ZNAČILNE DOLGE, MRZLE ZIME TER KRATKA, MILA IN DEŽEVNA POLETJA.

Borealni gozd »Hej, mali! Jaz sem Brundo in bom danes vaš vodič. Me, živali severa, nismo nikakršne mevže. Prenašamo lahko hud mraz. Zato živimo v tajgi – imenujemo jo tudi borealni gozd. Le najbolj trdoživi lahko tukaj preživijo, zato nas je malo. Vendar zato ni naš gozd nič manj zanimiv, le poglejte naokoli!«

JOJ, KAKO JE TU MRZLO!

POMANJKANJE VODE, REVNA ZEMLJA IN POLETNI POŽARI SO LE NEKATERI DEJAVNIKI, ZARADI KATERIH TUKAJ ŽIVI TAKO MALO ŽIVALI. A POŽARI SO POMEMBNI ZA TAJGO: STARA IN BOLNA DREVESA ZGORIJO TER TAKO NAREDIJO PROSTOR NOVIM RASTLINAM.

PRIDITE, GREMO!


IGLAVCI, KOT SO BOR, SMREKA IN JELKA, SO VEDNOZELENE RASTLINE, SAJ PRED ZIMO NE ODVRŽEJO IGLIC. ZATO NA ZAČETKU POMLADI NE IZGUBLJAJO ENERGIJE ZA RAST NOVIH IGLIC. EDINI IGLAVEC, KI PRED ZIMO ODVRŽE IGLICE, JE MACESEN.

RASTLINE RASTEJO IZ ZELO TANKE PLASTI ZEMLJE, KI VSEBUJE HRANILA. POD TO PLASTJO JE ZMRZNJEN SLOJ ZEMLJE (IMENUJEMO GA TUDI PERMAFROST).

LEPO TE JE BILO SPOZNATI, MOJ KOSMATI PRIJATELJ!

HEJ, MALI!


BOR Ni lahko rasti na mrzlem severu. Vendar drevesa tukaj vedo, kako se temu streže. Iglavci so običajno stožčaste oblike, da ulovijo več sončne svetlobe. Ko pozimi sneži, sneg zdrsne z vej. Iglice so povoščene, da skoznje ne izhlapi preveč vode, saj je tukaj zelo dragocena. Tudi živali so se prilagodile na te neprijetne razmere.

LOS

KANADSKI RIS

MALI KRIVOKLJUN

ČRNA MAHUNICA

STRIGA


MALA UHARICA

LETEČA VEVERICA

VZHODNI ČIPMUNK

AMERIŠKA BOROVNICA IZVRSTNO! SEVERNOAMERIŠKI RJAVI LEMING

MAHOVI IN LIŠAJI

JELENOV LIŠAJ

ZAJEC

KAČJI PASTIR

UPS, KAKO JE MRZLO!

SEVERNOAMERIŠKI BOBER


KAJ RASTE TUKAJ?

JELENOV LIŠAJ … JE VRSTA LIŠAJA, KI JE PODOBEN MAJHNEMU GRMU. JE ZELO POMEMBNA HRANA ZA JELENE.

LIŠAJI … GRADIJO JIH DROBNE GLIVE IN ALGE. PREKRIVAJO DREVESNO SKORJO IN VEJE. ZA RAST NUJNO POTREBUJEJO ČIST ZRAK.

AMERIŠKI MACESEN … JE EDINI IGLAVEC, KI PRED ZIMO ODVRŽE IGLICE. TAKO LAHKO KLJUBUJE TUDI ZELO HLADNEMU IN VETROVNEMU PODNEBJU.

BOR … JE IGLAVEC, KI RASTE TUDI NA SEVERU. NUDI HRANO ŠTEVILNIM ŽIVALIM, SAJ SKRIVA V NOTRANJOSTI STORŽEV OKUSNA SEMENA.

ČRNA MAHUNICA … ZNA KLJUBOVATI MRZLEMU PODNEBJU IN KISLI ZEMLJI. ŽE INDIJANCI SO JO MEŠALI Z BOROVNICAMI IN Z NJIMI PRIPRAVLJALI RAZLIČNO HRANO.

BRUSNICE … SO VRSTA VEDNOZELENIH GRMIČKOV Z OKUSNIMI UŽITNIMI SADEŽI. CELO MEDVEDI JIH OBOŽUJEJO.

Težave Življenje v tajgi ni mačji kašelj. Prav vsak prebivalec borealnega gozda se mora naučiti kljubovati mrzlemu in surovemu podnebju. Prilagodili so se na različne načine. Nekatere ptice se pozimi selijo v toplejše kraje, saj takrat ni dovolj hrane in se ne morejo spopasti z mrzlim vremenom. Druge živali, na primer medvedi, zimo predremljejo. Umiri se jim srčni utrip, zniža se telesna temperatura in tako zmanjšajo porabo energije, ko zunaj ni dovolj hrane. Tiste živali, ki ostanejo v gozdu aktivne, se odenejo v debel kožuh, da jim mraz ne more do živega. Nekatere živali pozimi celo spremenijo barvo kožuha. Si se vprašal, zakaj? Z belim kožuhom se lahko v snegu skrijejo pred plenilci. Morda misliš, da je v gozdu pozimi mirno in tiho, vendar je prav nasprotno. V snegu lahko odkriješ sledi, ki pripovedujejo številne zanimive zgodbe.


KDO ŽIVI TUKAJ?

RUŠEVEC … JE DIPLOMIRAL IZ UMETNOSTI PREŽIVETJA V TAJGI. POLETI SE HRANI S SADEŽI, POZIMI PA Z RASTLINSKIMI POGANJKI.

MALI KRIVOKLJUN … ZELO SPRETNO LUŠČI SEMENA, KI SE SKRIVAJO V STORŽIH. IMA PRAV POSEBEN KLJUN, KI JE NA KONICI PREKRIŽAN.

KOMARJI … ZELO RADI IMAJO POLETJE, KER SE ZEMLJA SPREMENI V MOČVIRJE, V KATEREM SE RAZMNOŽUJEJO. Z NJIMI SE PREHRANJUJEJO PTICE SELIVKE, KI SE POLETI VRNEJO V TAJGO.

SMREKOV LUBADAR … GRIZLJA STARA IN BOLNA DREVESA TER TAKO POSKRBI, DA SE HRANILA VRNEJO V NARAVO. VENDAR, ČE SE PREVEČ NAMNOŽI, SO DREVESA V NEVARNOSTI.

KANADSKI RIS … JE PLAŠLJIV PLENILEC, KI IMA NAJRAJE TIHE NOČI. DEBEL KOŽUH GA ŠČITI PRED MRAZOM. NJEGOV PLEN SO ZAJCI.

PROGASTI SKUNK … IMA DEBEL KOŽUH. V NEVARNOSTI IZLOČI SMRDLJIV VONJ, S KATERIM ODŽENE VSE PLENILCE.

VELIKI SRAKOPER

SEVERNOAMERIŠKI JEŽEVEC

KANADSKI VOLK

AMERIŠKA KUNA

AMERIŠKA VIDRA


SIFAKA MIRA

NEKAM ZNANA SE MI ZDI

DEBELOREPI MAČJI MAKI

BAOBAB

ZVEZDNA ŽELVA

Madagaskarski bodičasti gozd BELALANDSKI KAMELEON

… raste na severozahodu Madagaskarja. Tukaj se izmenjujeta deževno in suho obdobje, na kar so se prilagodile rastline: imajo zelo dolge korenine, debela stebla, v katerih kopičijo vodo in povoščene liste. Bodičaste veje in debela skorja preprečujejo, da bi se z njimi hranile živali. Kljub podnebju, ki je podobno puščavskemu, lahko tukaj srečaš številne nenavadne živali in rastline.

FAZANKOVRANKA


KORMORAN

Morski kelpov gozd

… v njem rastejo tudi rjave alge - kelpi, dolge do 50 metrov. Te, prav tako kot drevesa v gozdu, zagotavljajo hrano in skrivališče različnim živalim. Kelpov gozd naseljuje plitva, s hranili bogata morja. Ko pridivja nevihta, morski valovi potrgajo vse alge v gozdu. Vendar nič ne skrbi, spet bodo zrasle! Alge lahko zrastejo celo 45 centimetrov v enem samem dnevu! Pozimi mirujejo, spomladi pa se prebudijo in zopet začnejo rasti.

RIBA GARIBALDI

KALIFORNIJSKI MORSKI LEV

ORJAŠKI EPINEFEL

LEOPARDJI MORSKI PES

MURENA

MORSKI BIČ

RDEČI MORSKI JEŽEK


USPEVA V BLIŽINI EKVATORJA – V JUŽNI AMERIKI, AFRIKI, JUGOVZHODNI AZIJI IN OCEANIJI.

V NJEM ŽIVI NAJVEČ RAZNOVRSTNIH ŽIVIH BITIJ NA SVETU. TROPSKI DEŽEVNI GOZDOVI SO PRVI GOZDOVI NA NAŠEM PLANETU.

Tropski deževni gozd „Dajte no, ne bojte se! Samo pazite na svoj korak! V našem deževnem gozdu kar mrgoli živih bitij – prav na vsakem koraku boste odkrili številne prebivalce – nekateri so majhni, drugi veliki, barviti ali kosmati. Jaz sem tukan Toni in poznam ta gozd kot lastni žep. Ker smo blizu ekvatorja, rastline vse leto ne izgubijo listov. Prepričan sem, da boste našli tukaj veliko novih prijateljev. Počakajte me; samo obvestil bom vse, da smo dobili obiskovalce.

RASTLINE SO ZELENE IN RASTEJO TER CVETIJO VSE LETO.

JOJ, NE MOREM DALJE!

TUKAJ NI SUŠNEGA OBDOBJA – VREME JE VROČE IN DEŽEVNO VSE LETO.

POJDI NO, TO JE NAŠA ZADNJA POSTAJA!


NA OBMOČJIH V BLIŽINI EKVATORJA KAR NAPREJ DEŽUJE. DA BI RASTLINE PRI GOZDNIH TLEH UJELE DOVOLJ SONČNIH ŽARKOV, IMAJO ZELO VELIKE, VISEČE LISTE, S KATERIH BREZ TEŽAV ZDRSIJO VODNE KAPLJICE.

DEŽEVNI GOZD JE NENADOMESTLJIV – ZATO NI ČUDNO, DA MU PRAVIMO „PLJUČA ZEMLJE“. VPLIVA NA PODNEBJE CELOTNEGA NAŠEGA PLANETA.

POHITITE!


ZZZZ

Kot je znano, rastejo v bližini ekvatorja bujne in mogočne rastline. Uspevajo v ugodnem vremenu in potrebujejo veliko sončne svetlobe. V nekaterih predelih gozda je te zelo malo. Zato so drevesa zelo visoka, spet druga, ki rastejo čisto pri gozdnih tleh, pa so se prilagodila na senčno okolje, ki ga ustvarjajo košate krošnje dreves. V drevesnih krošnjah, kjer je veliko svetlobe, zorijo sadeži in oreški ter privabljajo prebivalce iz različnih delov deževnega gozda.

BROMELIJA

SREDNJEAMERIŠKI AGUTI

VELIKI MRAVLJINČAR OPSA!


MOTMOT

ČRNOVRATA TAMARINKA

ORHIDEJA

DREVESNI UDAV

LIJANA

KROJAŠKE MRAVLJE DEVETEROPROGASTI PASAVEC

STRUPENA ŽABA

KAPOKOVEC ZELENA ANAKONDA


KAJ RASTE TUKAJ?

BROMELIJA … RASTE NA DREVESIH, PRAV TAKO KOT ORHIDEJE. ALI VEŠ, DA JE TUDI ANANAS VRSTA BROMELIJE?

ORHIDEJA … JE EPIFIT – VRSTA RASTLINE, KI RASTE NA DRUGI RASTLINI, ZARADI ČESAR JE BLIŽJE SONČNI SVETLOBI.

Sloji deževnega gozda Deževni gozd sestavljajo štirje sloji: gozdna tla, podrast, krošnje in rastoči sloj, ki ga sestavljajo vrhovi zelo visokih dreves, ki se dvigajo nad sloj krošenj. Rastoči sloj sprejme veliko vode in sončne svetlobe. Vendar je tukaj zelo vetrovno, saj je tako visokih dreves malo. Nihče ne more tu živeti za stalno. Tudi drevesne krošnje prejmejo sončno svetlobo, kolikor je le mogoče veliko – zato so tako goste in bogato olistane. V njih lahko živali najdejo hrano in zavetje.

HELIKONIJA … JE ZELO OPAZNA – NJENE ŽIVE BARVE PRIVABLJAJO OPRAŠEVALCE, ŠE POSEBEJ KOLIBRIJE. V ZAMENO ZA NEKTAR KOLIBRIJI RAZNESEJO PELOD IN TAKO POMAGAJO PRI RAZŠIRJANJU RASTLINE.

PAPAJA … JE ENA IZMED MNOGIH VRST SADEŽEV, KI RASTEJO V DEŽEVNEM GOZDU. MNOGE ŽIVALI, PA TUDI TONI, SE Z NJO RADE POSLADKAJO.

LIJANA … JE DREVESNA PLEZALKA. DREVO LAHKO OBRASTE OD TAL PA DO KROŠNJE. MED SEBOJ POVEZUJE DREVESA IN OBLIKUJE VISEČE MOSTOVE ZA GOZDNE ŽIVALI.

KAKAV … JE POSUŠENO IN FERMENTIRANO SEME KAKAVOVCA. JE ZAKLAD, KI GA ZA NAS ČUVA DEŽEVNI GOZD.

V podrasti uspevajo rastline, ki so prilagojene življenju v senci. Nekatere živali v podrasti posnemajo svoje okolje – vejice, liste ... in se tako skrijejo pred plenilci. Čeprav je pri gozdni tleh tema, pa tukaj kar mrgoli živih bitij. Odpadlo listje nudi hrano majhnim živalim. Iz strohnelega listja dobijo mlade rastline dovolj hrane, da lahko rastejo.

BANANOVEC


KDO ŽIVI TUKAJ? HARPIJSKI OREL

BERTOLECIJA

METULJ MORPHO MENELAUS ... JE EN IZMED NAJVEČJIH IN NAJLEPŠIH METULJEV. KO ZAPRE BARVITA KRILA, POSTANE SKORAJ NEVIDEN.

BOGOMOLKA BARVA IN OBLIKA TELESA, S KATERIMA POSNEMA VEJICE, LISTE ALI CVETOVE, JI OMOGOČATA, DA SE LAHKO IGRA SKRIVALNICE.

KOLIBRI ... ČEPRAV JE MAJHNA PTICA, JE ZELO SPRETNA IN HITRA. HRANI SE Z NEKTARJEM CVETLIC, KI GA SRKA Z DOLGIM RILČKOM.

SVETLO RDEČI ARA TA BARVITA PAPIGA JE ZAŠČITNI ZNAK DEŽEVNEGA GOZDA. ŽIVI V DREVESNIH KROŠNJAH, KJER KLEPETA IN SE IGRA.

VRISKAČ MED VSEMI OPICAMI V GOZDU JE VRISKAČ NAJGLASNEJŠI. NJEGOV PREDIRNI GLAS JE SLIŠATI PO CELEM DEŽEVNEM GOZDU.

TAPIR ... ŽIVI V GOSTIH IN VLAŽNIH GOZDOVIH. ZELO RAD SE PREHRANJUJE. VES DAN IŠČE ZELENE LISTE, VEJICE IN SADEŽE.

NETOPIR DOLGOJEZIČNIK

LIJANA

JAGUAR


Lemur

Šoja

RA H R. NI ME ST , DA A N T R V N E T AZIL SEM SEM STRAS NANEGA. OP EMENA V Z E N A J N A V RAZISKO ANEJO S SADEŽEV OST S TEMI SEMENI IH IT Ž U A Z IZ ! NA BKIH. JUHEJ MOJIH IZTRE AZMNOŽEVANJU RASTLIN KR PRIPOMOREM ADAGASKARJU. M

DOMA SEM V MEŠANIH GOZDOVIH, KJER SEM VEDNO NA PREŽI. NO, LE KADAR SE MORAM SPOMNITI, KAM SEM SKRILA SVOJO OZIMNICO, SEM MALCE POZABLJIVA. VENDAR TUDI POZABLJIVOST NI VEDNO SLABA VRLINA; VČASIH IZ POZABLJENEGA JAVORJEVEGA ALI BUKOVEGA SEMENA ZRASTE NOVO DREVO! LE KAJ BI LAHKO BILO LEPŠEGA!

Panda

LEP POZDRAV IZ AVSTRALIJE! VEŠ KAJ? NI GA PRIJETNEJŠEGA OPRAVILA, KOT JE POČITEK. VSI, KI IMAJO TEŽAVE Z ZATISKANJEM OČI, BI MORALI PRITI K MENI NA OBISK. JAZ LAHKO ZASPIM PRAV NA VSAKEM MESTU, TUDI VISOKO NA VEJAH EVKALIPTUSA.

DRAGI ČARLI! SPLOH TI NE MOREM POVEDATI, KAKO LEPO JE TUKAJ V BAMBUSOVEM GOZDU. IMAM TOLIKO PRIJATELJEV, DA SE POČUTIM ŽE KOT TELEVIZIJSKA ZVEZDA! A SVOJO SLAVO IZKORIŠČAM LE ZA DOBRA DELA. TAKO SEM POSTAL PREDSTAVNIK OGROŽENIH ŽIVALSKIH VRST.

Koala


Vidra

VERJETNO TI JE ŽE DOBRO ZNANO, DA SEM VELIKO RAJE V NA SUHEM. TU VARU VODI KOT JEM PODVODNE ALGASTE GOZDOVE PRED ZVITIMI MORSKIMI JEŽKI. TI BI JI HITRO UNIČILI, ŠE PO H KAJ SEBEJ, ČE SO V NJIH ALGE LAMINARI JE. DOKLER SEM JAZ TU TO PA ŽE NE, GLAVNA!

RAD IMAM L EP KER NISEM O POSPRAVLJEN IN ČIS IZBIRČEN JE T DOM. DE PROBLEM, Č ETUDI JE LE C, TUDI HRANA NI M SKRBIM ZA BOREALNI G RHOVINA. TAKO O OSTAJA ČIS T IN DA SE ZD, DA NE ŠIRIJO BOLE ZNI. UPAM, D BODO MOJ TRUD CENIL A I TUDI MOJI PRIJATELJI!

TEREGA PRAVI HOTEL, V KA O ST ČI OJ SV AM ZDU IM JE VEŠČ IN TU V DEŽEVNEM GO IH GOSTOV. NAJVEČ DN RE KO LI VE H ŽE LEPO ŽE PRIHAJA ZDAJ KO DA JE MOJ KOŽU LISTI. TA T, VR I ST GA AL I DI HROŠČEV. IMAM TU EREN ZA SKRIVANJE MED DREVESNIM IM PR O! IJ SE NE OPAZ ZELEN, NADV TELU ME SKORAJDA GOSTI V MOJEM HO

Lenivec

Rosomah

Profile for Pipinova Knjiga

GOZDOVI SVETA  

GOZDOVI SVETA