__MAIN_TEXT__

Page 1


VSEBINA PREDGOVOR...................................................................5 ZA LAŽJO UPORABO KNJIGE..........................................6 PREGLEDNICA OPISANIH KUKAVIČEVK........................8 OPISI IN FOTOGRAFIJE VRST IN PODVRST...................12 Steničja kukavica.......................................................12 Dišeča kukavica ........................................................14 Rahlocvetna kukavica...............................................16 Navadna kukavica.....................................................18 Močvirska kukavica...................................................20 Metuljasta kukavica...................................................22 Piramidasti pilovec.....................................................24 Bleda naglavka..........................................................26 Dolgolistna naglavka.................................................28 Rdeča naglavka.........................................................30 Alpska cepetuljka.......................................................32 Zeleni volčji jezik .......................................................34 Trokrpi koralasti koren...............................................36 Lepi čeveljc.................................................................38 Fuchsova prstasta kukavica.....................................40 Mesnordeča prstasta kukavica................................42 Laponska prstasta kukavica.....................................44 Transilvanska prstasta kukavica..............................46 Majska prstasta kukavica.........................................48 Bezgova prstasta kukavica ......................................50 Traunsteinerjeva prstasta kukavica.........................52 Temnordeča močvirnica............................................54 Greuterjeva močvirnica.............................................56 Širokolistna močvirnica.............................................58 Leutejeva močvirnica.................................................60 Kratkolistna močvirnica............................................62 Italijanska močvirnica................................................64 Ozkoustna močvirnica...............................................66 Prezrta močvirnica.....................................................68 Drobnolistna močvirnica...........................................70 Müllerjeva močvirnica...............................................72 Nordenova močvirnica..............................................74 Navadna močvirnica..................................................76 Pontska močvirnica...................................................78 Purpurna močvirnica.................................................80 Voethova močvirnica.................................................82 Brezlistni nadbradec.................................................84 Plazeča mrežolistka...................................................86 Navadni kukovičnik....................................................88 Dehteči kukovičnik.....................................................90 Barjevka......................................................................92 Gomoljasti grban........................................................94 Jadranska smrdljiva kukavica...................................96 Navadna splavka.......................................................98 Loeslova grezovka.....................................................100 Srčastolistni muhovnik..............................................102 Jajčastolistni muhovnik.............................................104 Enolistna plevka.........................................................106 Trizoba kukavica.........................................................108 Pikastocvetna kukavica.............................................110

Rjava gnezdovnica.....................................................112 Janezova murka.........................................................114 Kamniška murka.......................................................116 Rdeča murka..............................................................118 Avstrijska murka........................................................120 Rhellikanova murka...................................................122 Widderjeva murka......................................................124 Čebeljeliko mačje uho...............................................126 Čmrljeliko mačje uho.................................................128 Majhnocvetno čmrljeliko mačje uho........................130 Untchjevo mačje uho.................................................132 Temno mačje uho......................................................134 Muholiko mačje uho..................................................136 Osjeliko mačje uho....................................................138 Žlebasto mačje uho...................................................140 Tommasinijevo mačje uho........................................142 Zvezdnata kukavica...................................................144 Čeladasta kukavica...................................................146 Bleda kukavica...........................................................148 Provansalska kukavica..............................................150 Škrlatnordeča kukavica.............................................152 Opičja kukavica..........................................................154 Dvolistni vimenjak......................................................156 Zelenkasti vimenjak..................................................158 Belkaste ročice...........................................................160 Velecvetni ralovec......................................................162 Poletna škrbica..........................................................164 Zavita škrbica ............................................................166 Navadna oblasta kukavica .......................................168 MUHAVOST NARAVE PRI KUKAVIČEVKAH....................170 Kukavičevke s pomanjkanjem barvil.......................170 Križanci.......................................................................172 Nepravilnosti pri kukavičevkah.................................174 SLOVARČEK.....................................................................178 SEZNAM SLOVENSKIH IN LATINSKIH RASTLINSKIH IMEN....................................................180 VIRI...................................................................................183


Za lažjo uporabo knjige Knjiga je namenjena vsem, ki želijo spoznati slovenske divjerastoče (samonikle) orhideje. V njej so na preprost način opisane in s fotografijami prikazane naše kukavičevke. Zavedam se, da nobena knjiga ni popolna, kljub temu pa vam lahko služi kot spremljevalka na sprehodih, pri raziskovanju in spoznavanju teh zanimivih in lepih rastlin. Kukavičevke so v knjigi razvrščene po abecednem redu latinskih imen posameznih rodov, znotraj posameznega rodu pa po abecednem redu vrst oziroma podvrst. Pri vsaki vrsti so poleg latinskega imena navedeni slovensko ime in najpogostejši sinonimi. Vir za slovenska imena je Mala flora Slovenije (Jogan v Martinčič, 2007), za latinska imena pa spletni portal http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed. V nekaterih primerih so uporabljena tudi latinska imena rastlin iz sledečih knjig: Die Orchideen Deutschlands und angrenzenden Länder (Kretzschmar, 2008), Le orchidee dell´Italia nordorientale (Perazza & Lorenz, 2013) in Exkursionsflora für Istrien (Foelsche & Jakely v Rottensteiner, 2014). Preglednica vseh v knjigi opisanih kukavičevk (79 taksonov) s pripadajočim prvim sinonimom in slovenskim imenom je sestavljena po abecednem redu latinskih imen kukavičevk. Risbe orhidej (na notranjih platnicah) prikazujejo tiste značilnosti rastlin in njihovih delov, ki so omenjene v knjigi. Slovenska imena rastlinskih delov so povzeta po publikacijah Naše orhideje (Jogan, 2000), Mala flora Slovenije (Martinčič & al., 2007) in Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji (Vreš & al., 2014). Shema tipične strani za izbrano vrsto: pasica označuje skupino kukavičevk istega rodu (rodovi z majhnim številom vrst ali podvrst so združeni) slovensko ime, latinsko ime in sinonimi

besedilo o izbrani kukavičevki

fotografije: nahajališče, datum in avtor višina rastline pogostost vrste ali podvrste višinski pas čas cvetenja naravovarstveni status zemljevid razširjenosti


1


15

DIŠEČA KUKAVICA

Anacamptis coriophora subsp. fragrans (Pollini) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase

Sin.: Orchis coriophora subsp. fragrans (Pollini) K. Richt., O. fragrans Pollini, Antheriorchis coriophora (L.) E. Klein & Strack subsp. fragrans (Pollini) P. Jacquet Med hojo po primorskih zaraščajočih se pašnikih, travnikih in gmajnah bi dišečo kukavico, skrito med visoko travo, prej kakor z očmi zaznali z nosom zaradi prijetnega vonja po vanilji. Razmeroma majhna orhideja ima podolgovato socvetje z majhnimi svetlorožnatimi cvetovi. Stebelni listi so žlebasti in koničasti in se v zgornjem delu tesno prilegajo steblu. Podporni listi so zelenkasti, z vidnimi žilami. Vsi cvetni listi tvorijo čelado, pri čemer so zunanji za tretjino daljši od obeh notranjih cvetnih listov. Trikrpa medena ustna je zavihana nazaj, po sredini je svetlorožnata z rdečimi pikami. Krpe so običajno na koncu svetlozelene, redko tudi rožnate. Stranski krpi sta krajši kot srednja krpa. Ostroga je enako dolga ali malo daljša kot medena ustna.

2

Uspeva na košenicah, pašnikih, zaraščajočih se travnikih in suhih travnikih. Dišečo kukavico lahko zamenjujemo s steničjo kukavico (A. coriophora). Razlikujemo ju po socvetju, ki je svetlo pri dišeči steničji kukavici in temnejše pri steničji kukavici. Prepoznaven je tudi vonj obeh orhidej. Dišeča kukavica lepo diši, medtem ko vonj steničje kukavice za marsikoga ni prijeten. Rastlina je sredozemsko-zahodnoazijska vrsta. V Sredozemlju uspeva južneje kakor steničja kukavica, vendar meja ni točno določena, saj obe vrsti uspevata na nekaterih območjih skupaj in istočasno. Na vzhodu seže njeno pojavljanje do Irana. V Sloveniji uspeva v submediteranskem fitogeografskem območju, novejši podatki so znani samo iz Primorja in Istre. Slovensko vrstno ime dišeča kukavica (latinsko fragrans – dišeč) nakazuje, da rastlina oddaja prijeten vonj. Nekateri trdijo, da diši po vanilji, drugi po vrtnici. Dišeče kukavice rastejo pogosto v šopkih po dve, tudi tri rastline skupaj, kar pri kukavičevkah ni pogosto.

3 1 Izvir Rižane, 18. 05. 2014 (BD) 2 Pisari, 28. 05. 2012 (AT) 3 Izvir Rižane, 18. 05. 2014 (BD)

10–30 cm

` V–VI Z(H), RS(E)

R N–G


1


23

METUL JASTA KUKAVICA

Anacamptis papilionacea (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase subsp. papilionacea Sin.: Orchis papilionacea L., O. rubra Jacq., O. papilionacea var. vexillifera Terraciano, O. decipiens Todaro, Vermeulenia papilionacea (L) Á. Löve ve & D. Löve Metuljasta kukavica je z rahlim socvetjem, ki je sestavljeno iz temnorožnatih ali škrlatnih cvetov, po lepoti gotovo kraljica med kukavicami. Spodnji črtalastosuličasti listi so združeni v neizraziti rozeti, zgornji obdajajo steblo, ki je proti vrhu rdečkasto. Cvetovi so v zalistjih rdečih kratkih podpornih listov. Zunanji cvetni listi s temnordečimi žilami in oba notranja stranska cvetna lista sestavljajo čelado. Valovita medena ustna je po robu nazobčana, obarvana škrlatno ali vijolično. V goltu je svetlejša, brez rdečih črt in pik ali z njimi. Ostroga je upognjena navzdol. Raste na pustih, suhih grmovnatih travnikih in ob sončnih obronkih mejic, predvsem na apnenčasti podlagi. Kukavica je zaradi značilnega videza lahko prepoznavna vrsta, a zelo variabilna. Predvsem medena ustna lahko nastopa v več različkih in barvah. Pri nas uspevata dva različka. Populacija na Kraškem robu ima medeno ustno na sredi nekoliko dvignjeno, temnorožnato in porisano s črticami in pikami. V prihodnje bo potrebno še ugotoviti, ali so taki primerki morda križanci metuljaste kukavice z navadno kukavico ali pa so podvrsta metuljaste kukavice, ki je navedena v knjigi Exkursionsflora für Istrien (Rottensteiner, 2014) kot A. papilionacea subsp. expansa (Ten) Amard. & Dusak (sin.: Orchis papilionacea L. subsp. grandiflora (Boiss.) Raynaud). Rastline iz Vipavske doline imajo medeno ustno svetlorožnate barve, žlebasto upognjeno navzgor, na svetlejšem delu brez črtic ali pik (A. papilionacea subsp. papilionacea). Metuljasta kukavica je južnoevropska vrsta, ki uspeva v severni Afriki, na Iberskem, Apeninskem in Balkanskem polotoku, na jugu do Grčije in Anatolije v Turčiji. V naši soseščini je pogosta v hrvaškem delu Istre, uspeva tudi v Furlaniji - Julijski krajini. V Sloveniji ta redka vrsta uspeva v submediteranskem fitogeografskem območju. Metuljasta kukavica je bila zaradi svoje redkosti in lepote pri nas vedno zelo iskana vrsta. Na Kraškem robu je po njenem odkritju leta 1991 redno opažena. V dolini Dragonje se, kljub pogostemu opazovanju, občasno pojavi le na daljša časovna obdobja, medtem ko najdba na nahajališču iz leta 1975 nad vasjo Sočerga v zadnjem času ni bila več potrjena. Tudi v Vipavski dolini so bile navedbe botanika Andreja Fleischmanna iz 18. stoletja potrjene nedavno in nove najdbe posameznih rastlin dokazujejo, da je bila vrsta tu spregledana.

2

3 1 Vipavska brda, 30. 04. 2014 (BD) 2 Kraški rob – Podpeč, 04. 05. 2014 (BD) 3 Vipavska dolina, 08. 05. 2013 (AT)

15–30 cm

` IV–V Z(H), RS(V)

ZR N–G


1


31

RDEČA NAGLAVKA

Cephalanthera rubra (L.) Rich.

Sin.: Epipactis purpurea Crantz, E. rubra (L.) All., Serapias rubra L.

Rdeča naglavka je imenitna rastlina, ki jo je težko spregledati. Relativno visoka rast, močno obarvani in precej veliki cvetovi jo uvrščajo med naše in tudi evropske najlepše kukavičevke. Cvetovi so bledo do temnorožnate barve. Zunanja stranska cvetna lista sta razprostrta in usmerjena navzven. Srednji zunanji cvetni list z obema notranjima sestavlja čelado. Deljena medena ustna ima le neznatno, komaj nakazano ostrogo, njen prednji reženj je koničasto podaljšan, belkast, z rumenorjavimi progami in rdeče obrobljen. Steblo rastline je rahlo cikcakasto in v spodnji polovici rdečkasto. Olistano je z žlebasto podolgovatimi in priostrenimi listi, ki so razvrščeni dvoredno. V zgornjem delu je gosto žlezastodlakavo. Uspeva posamično v svetlih toplih gozdovih, na gozdnih robovih in prisojnih grmovnatih pobočjih, predvsem na tleh z apnenčasto, bazično podlago.

2

Zaradi značilnih rdečih cvetov in drugih izrazitih znakov rdeče naglavke ni mogoče zamenjevati z nobeno drugo našo kukavičevko. Rdeča naglavka je evropsko-zahodnoazijska vrsta, razširjena od Atlantika do Kaspijskega morja. Uspeva tudi v severni Afriki in prednji Aziji, od pogorja Visoki Atlas v Maroku do severnega Irana. V Sloveniji raste marsikje, le v submediteranskem in subpanonskem fitogeografskem območju je redka. Cvet rdeče naglavke je zaradi razprostrtih in navzven usmerjenih cvetnih listov podoben leteči ptici. Zanimivo je opraševanje rastline. Cvetni listi tvorijo cevast vhod k mestu, kjer žuželke običajno pričakujejo medičino. Vendar je rdeča naglavka nima. Kljub temu rastlina prilepi svojo lepljivo ploščico s polinarijem žuželki na hrbet in se na ta način razmnožuje.

3 1 Srednji Vrh, 11. 07. 2014 (BD) 2 Pod Kaninom, 28. 06. 2005 (AT) 3 Pod Kaninom, 28. 06. 2005 (AT)

20–60 cm

` V–VII Z(H), RS(V)

NP G–S


1


39

LEPI ČEVEL JC

Cypripedium calceolus L.

Sin.: Calceolus marianus Crantz, Cypripedium boreale Salisb., nom. illeg.

Cvetovi lepega čeveljca so največji med evropskimi orhidejami. Opazna večstebelna rastlina ima na steblu po en ali dva, redko tri cvetove. Mehurjasto napihnjena medena ustna je rumena, zunanji in notranji cvetni listi so škrlatno rjavi. Notranja stranska cvetna lista sta štrleča in svedrasto zavita. Zanimivo je, da sta stranska zunanja cvetna lista zrasla skupaj in usmerjena navzdol. Zato je videti, kot da en cvetni list manjka. Steblo je spodaj luskasto, zgoraj olistano z žilastimi eliptičnimi listi, ki so proti vrhu manjši in prehajajo v podporne liste cvetov. Najpogosteje ga najdemo v svetlih bukovih gozdovih, med ruševjem, na ustaljenem grušču in posekah, predvsem v sredogorskem pasu v alpskih dolinah. Nekaj redkih rastišč z majhnimi populacijami je tudi v gričevnatem pasu in ta so za našo floro toliko bolj pomembna. Vedno raste na apnenčastih, bazičnih in humoznih tleh.

2

Podobne kukavičevke v Sloveniji ni, zato je prepoznavanje cvetočih rastlin enostavno in zanesljivo. Zeleni listi so podobni listom čmerike (Veratrum sp.) in lepe čeveljce, ki ne cvetijo, lahko zamenjujemo s to rastlino. Lepi čeveljc je evrazijska vrsta. V Evropi uspeva v njenem severnem delu in seže do Laponske. V srednji Evropi ga najdemo v Pirenejih, Alpah in Karpatih, na vzhodu sega do srednje Azije. Latinsko ime Cypripedium je staro, še izpred Linnéjevega časa. Izhaja iz latinskega Cypris, kar je vzdevek Afrodite, in pes, pedis, kar pomeni noga. Calceolus v prevodu pomeni čeveljček. Seveda se nanaša na obliko medene ustne in njeno lepoto. Zanimivo je opraševanje lepega čeveljca. Žuželke, ki pristanejo na robu odprtine medene ustne, pogosto zdrsnejo vanjo. Ker so notranje stene gladke in previsne, lahko iz nje prilezejo le skozi špranjo, ki vodi mimo brazde in obeh prašnikov. Pri tem z lepljivim pelodom, ki ga nosijo s seboj, oprašijo rastlino; hkrati se nanje prilepi nov pelod. Lepi čeveljc je bil v Sloveniji zavarovan že leta 1922.

3 1 Rajbeljsko jezero, 01. 06. 2005 (AT) 2 Rajbeljsko jezero, 29. 05. 2005 (AT) 3 Ravenska Kočna, 24. 05. 2007 (BD)

20–60 cm

` V–VII Z(H), RS(V)

NP G–PV


1


65

ITALIJANSKA MOČVIRNICA

Epipactis latina (W. Rossi & E. Klein) B. & H. Baumann

Sin.: Epipactis helleborine (L.) Crantz subsp. latina W. Rossi & E. Klein, E. tremolsii Pau subsp. latina (W. Rossi & E. Klein) S. Hertel & A. Riech.

Italijanska močvirnica je orhideja z razpotegnjenim socvetjem in živobarvnimi, močno razprtimi cvetovi. Rastlina ima čvrste stebelne liste, ki so zgoščeni pri dnu stebla, nekoliko štrleči navzgor in jajčaste oblike. Socvetje je rahlocvetno. Cvetovi so v zalistjih štrlečih suličastih podpornih listov. Zunanji cvetni listi so zelenkastorumeni do vijoličasti, notranja cvetna lista pa rožnata do škrlatna. Zadnji reženj medene ustne je po zunanji strani škrlaten, po notranji pa rdečerjav. Prednji reženj je srčaste oblike z nazaj upognjeno konico. Žlebast prehod med obema režnjema je širok. Uspeva po gozdnih in cestnih robovih ter na prisojnih traviščih, poraslih z grmovjem.

2

Italijanska močvirnica pri nas uspeva samo v submediteranskem fitogeografskem območju in je podobna širokolistni močvirnici (E. helleborine), ki cveti dva do tri tedne kasneje in je pogosta po vsej Sloveniji. Razširjena je v osrednji Italiji. Na severu seže njen areal do južne Slovenije in severne Hrvaške. Vrstno znanstveno ime latina (Latium) je močvirnica dobila po južni italijanski pokrajini Lacio, kar pomeni, da slovensko ime rastline italijanska ni popolnoma ustrezno. Razširjenost italijanske močvirnice v Sloveniji ni dovolj poznana. Nahajališč ni veliko, ustreznih habitatov zaradi zaraščanja travišč na Primorskem je malo, zato je rastlina uvrščena kot redka vrsta (R) v Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Podobnost italijanske močvirnice s širokolistno močvirnico je tako izrazita, da je nekateri poznavalci rodu močvirnic ne priznavajo več kot samostojno vrsto.

3 1 Kraški rob, 28. 06. 2014 (BD) 2 Čaven, 20. 07. 2014 (BD) 3 Kraški rob, 28. 06. 2014 (BD)

35–70 cm

` VI–VII Z(H), RS(R)

R N–G


1


PIKASTOCVETNA KUKAVICA

111

Neotinea ustulata (L) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase subsp. ustulata Sin.: Orchis ustulata L. s. str., O. parviflora Willd.

Vitka in nežna kukavica ima široko suličaste pritlične liste združene v rozeto, nekaj višjih listov pa tesno objema steblo. Socvetje je sprva zgoščeno in jajčasto, kasneje se z odpiranjem cvetov razpotegne in postane valjasto. V spodnjem delu, kjer se prijetno dišeči cvetovi odprejo najprej, je socvetje svetlejše, na vrhu, kjer so cvetovi še v popkih, pa temnordeče ali temnoškrlatno. Izrazito trikrpa medena ustna je bela ali bledo rožnata z rdečimi pikami. Zadaj je podaljšana v kratko topo ostrogo. Ostali cvetni listi sestavljajo skoraj polkrožno čelado. Izrazit barvni kontrast med temnoškrlatno čelado in belo, izrazito pikčasto medeno ustno vam bo gotovo ostal v spominu. Rastlina uspeva po gozdnih jasah, zmerno suhih in vlažnih travnikih. Tla so zmerno bazična, z malo dušikovimi spojinami.

2

Po gorskih vlažnih travnikih zacveti julija in avgusta podvrsta poletna kukavica (Neotinea ustulata subsp. aestivalis). Od pikastocvetne kukavice se razlikuje po višjem steblu z bolj prileglimi listi, ki ne tvorijo značilne rozete. Socvetje je pred cvetenjem proti vrhu bolj zoženo, stranski zunanji cvetni listi pa so razkrečeni. Vrsta je evrosibirska. Uspeva od Baltika na severu do Sredozemlja na jugu Evrope, na vzhodu seže do Urala. Strokovno vrstno ime ustulatus – ožgan, osmojen je kukavica dobila po barvi cvetov. Kukavico pri nas zaradi temnorjavordečih popkov v zgornjem delu socvetja, ki dajejo videz ožganosti, imenujemo tudi ogorelček. Pikastocvetna kukavica pogosto uspeva na enakih rastiščih kakor trizoba kukavica (Neotinea tridentata) in se z njo tudi križa. Zato so križanci (Neotinea tridentata × N. ustulata) na nekaterih rastiščih lahko celo bolj pogosti kakor starševske rastline.

3 1 Plužna, 19. 05. 2008 (AT) 2 Bovška kotlina, 08. 06. 2008 (AT) 3 Plužna, 19. 05. 2008 (AT)

10–40 (50) cm

` V–VII Z(H), RS(V)

NP N–S


1


117

KAMNIŠKA MURKA

Nigritella lithopolitanica Ravnik

Sin.: Gymnadenia lithopolitanica (Ravnik) Tepner & E. Klein, Nigritella nigra (L.) Rchb. subsp. lithopolitanica (Ravnik) H. Baumann & R. Lorenz, N. nigra (L.) Rchb. var. rosea Goiran

Kamniška murka je naša posebnost. Socvetje je lepih, nežno rožnatih barv, njegova oblika pa se med cvetenjem spreminja. V začetku cvetenja je piramidaste oblike, kasneje preide v jajčasto. Steblo je robato in olistano vse do socvetja s številnimi ozkimi listi. Cvetovi so v spodnjem delu socvetja svetlejši, skoraj beli do bledo rožnati, v zgornjem delu pa bolj ali manj temnejše rožnate barve. Medena ustna je trikotna, zažeta na četrtini dolžine in podaljšana v kratko ostrogo. Plodnica ni zasukana kot pri večini kukavičevk in je zato medena ustna obrnjena navzgor. Uspeva na kamnitih sredogorskih, podvisokogorskih in visokogorskih traviščih na karbonatni podlagi.

2

Kamniško murko zlahka zamenjamo z zelo podobno Widderjevo murko (N. widderi), ki pa pri nas uspeva v Julijskih Alpah. Če odmislimo različni območji razširjenosti, obeh vrst ne moremo razlikovati brez podrobnega pregleda več posameznih cvetov nekaj rastlin, za kar je potrebna dobra lupa in temeljito poznavanje drobnih razlik v posameznih delih cvetov. Rastlina je vzhodnoalpska vrsta. V Sloveniji raste le v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah med Košuto in Peco. V naši soseščini uspeva še na avstrijski strani Karavank in domnevno tudi v Koralpah. Leta 2012 so jo italijanski botaniki našli pod Montažem v zahodnih Julijskih Alpah, kar predstavlja presenečenje, saj se njena zahodna razširjenost v Sloveniji konča v zahodnih Karavankah. Med vsemi kukavičevkami, ki rastejo pri nas, ima kamniška murka prav posebno mesto, saj je od vseh najbolj slovenska. Prvi jo je namreč leta 1978 opisal slovenski botanik Vlado Ravnik. V Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah jo je po temeljitem raziskovanju prepoznal kot novo vrsto. Njeno klasično nahajališče je na Krvavcu. Ravnik je vrstno ime murke lithopolitanica izbral po mestu Kamnik (grško lithos pomeni kamen, polis mesto). Vse naše murke, med njimi tudi kamniška, so zaradi lepih večbarvnih cvetov in prijetnega vonja privlačne za nabiranje v šopke. Predvsem zaradi tega so pri nas zavarovane že od leta 1922.

3 1 Krvavec, 24. 06. 2012 (BD) 2 Košutnikov turn, 05. 07. 2008 (BD) 3 Planina Košutna, 03. 07. 2008 (BD)

8–25 cm

` V–VII Z(H), RS(R)

R S-V


1


133

UNTCHJEVO MAČJE UHO

Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter subsp. untchjii (M. Schulze) Kreutz

Sin.: Ophrys untchjii (M. Schulze) P. Delforge, O. fuciflora (F. W. Schmidt) Moench var. untchjii (M. Schulze) Soó, O. fuciflora (F. W. Schmidt) Moench subsp. untchjii M. Schulze, O. holosericea (Burm. f.) Greuter subsp. medea (Devillers & Devillers-Tersch.) Kreutz, O. medea Devillers & Devillers-Tersch., O. holoserica (Burm. f.) Greuter subsp. untchjii (M. Schulze) Kreutz, O. serotina auct., non Rolli ex Paulus Untchjevo mačje uho je s svojim zelenkastim cvetom in lepo oblikovano medeno ustno ena lepših, a redkih kukavičevk, ki krasijo primorska travišča. Orhideja ima v redkem socvetju do osem majhnih cvetov. Zunanji cvetni listi so zeleni, redko tudi rožnati in rahlo ukrivljeni naprej. Notranja cvetna lista sta dlakava, kratka, priostrena v konico in zelenkasta. Medena ustna je enako dolga in široka, ob robu rahlo dlakava. V zgornjem delu ima dve izraziti zelenkasti grbini, ki sta po notranji strani goli. Med njima je rumeno obrobljena zaplata v obliki črk H ali X. Na spodnji strani ima čokat in naprej obrnjen rumenozelen privesek. Raste na sončnih pobočjih, po suhih travnikih, poraslih z grmičevjem, kraških košenicah in zapuščenih livadah. Untchjevo mačje uho lahko zamenjujemo s čmrljelikim mačjim ušesom (O. holosericea), ki pa cveti bolj zgodaj in v submediteranskem območju ni pogosta vrsta. Cvet čmrljelikega mačjega ušesa ima medeno ustno, ki je nerazločno trikrpa in v spodnjem delu razširjena. Je submediteranska vrsta z ne dovolj poznano razširjenostjo. Na Hrvaškem uspeva v Istri in na Kvarnerskih otokih, v Italiji v njenem severovzhodnem delu. Pri nas se pojavlja na Primorskem, od Goriških brd do doline Reke pri Ilirski Bistrici. Posamezni primerki, ki morfološko ustrezajo Untchjevemu mačjemu ušesu, se pojavljajo tudi znotraj večjih populacij čmrljelikega mačjega ušesa v notranjosti Slovenije. Karl Untchj, po katerem je dobilo mačje uho vrstno ime, je bil madžarski botanik in zbiralec rastlin. Rodil se je v Hermannstadtu (madžarsko Nagyszeben, romunsko Sibiu) v tedanji Avstro-Ogrski in služboval v Pulju kot ladijski inženir. Dobro je poznal istrsko floro. Orhidolog Pierre Delforge kukavičevko v knjigi Orhideje Evrope obravnava kot hrvaško endemično vrsto, kar pa je, glede na pojavljanje kukavičevke tudi pri nas in v Italiji, vprašljivo.

2

3 1 Maršiči, 18. 05. 2014 (BD) 2 Kutuževo, 06. 06. 2013 (BD) 3 Podpeč, 04. 05. 2014 (BD)

15–30 cm

` V–VI Z(H)

NP N–G


1


155

OPIČJA KUKAVICA

Orchis simia Lam. subsp. simia

Sin.: Orchis tephrosanthos Vill., O. macra Lindl., O. militaris L. subsp. simia (Lam.) Bonnier & Layens

Opičja kukavica nedvomno sodi med najzanimivejše orhideje v rodu kukavic. Poleg tega, da njeni lepo oblikovani cvetovi po obliki spominjajo na opico, je edina, pri kateri se cvetovi razcvetijo najprej na vrhu socvetja in ne spodaj kakor pri ostalih naših kukavicah. Cvetovi opičje kukavice sestavljajo najprej okroglo, kasneje pa raztegnjeno, gosto socvetje. So v zalistjih majhnih, komaj vidnih podpornih listov. Vsi cvetni listi, razen medene ustne, sestavljajo čelado, ki je bledo rožnata, s škrlatnimi lisami po zunanji strani. Pri trikrpi medeni ustni sta stranski krpi ozki, dolgi in na konceh na različne načine ukrivljeni. Srednja krpa je spodaj dodatno razdeljena na dve krpici, na sredi med njima je majhen zobec. Raste na suhih travnikih, v redkih svetlih gozdovih in med grmovjem na skalnatih zaraščajočih traviščih.

2

Opičjo kukavico lahko zamenjujemo s čeladasto kukavico (O. militaris), saj rastlini zacvetita istočasno. Razliko med vrstama najprej opazimo pri socvetju. Pri čeladasti kukavici zacvetijo najprej spodnji cvetovi, medtem ko so zgornji še v popkih. Rastlina je mediteransko-atlantska vrsta. Na severu uspeva do Anglije in Nizozemske, vzhodno do Irana in Turkmenistana. V Sredozemlju je pogosta vrsta. Latinski vrstni pridevek simia (opica) je Lamarck v prvem opisu izbral po obliki cveta. Cvet rastline namreč spominja na opico, saj čelada predstavlja glavo, zgornji stranski krpi medene ustne pa roki. Spodnji krpi razcepljene srednje krpe medene ustne sta nogi, privesek med njima pa predstavlja rep opice. V začetku maja 2007 je Tadeja Brinovec, odlična poznavalka kukavičevk, blizu Senovega fotografirala opičjo kukavico in posnetek objavila na spletu. V Sloveniji je to edino poznano nahajališče, ki se nahaja izven submediteranskega fitogeografskega območja.

3 1 Dolina Dragonje, 03. 05. 2014 (BD) 2 Podsabotin, 16. 04. 2014 (BD) 3 Senovsko podolje, 03. 05. 2007 (TB)

20–40 cm

` IV–V Z(H), RS(V)

R N–G


Nepravilnosti pri kukavičevkah Pri posameznih rastlinah se pojavijo nepravilnosti v zgradbi rastlin. Tako se pojavijo posamezne kukavičevke z dvema socvetjema, cvetovi z dvema medenima ustnama in nenavadno obarvanimi in oblikovanimi cvetnimi listi. Anacamptis morio – medena ustna s stranskimi krpicami

Vipavska brda, 10. 04. 2014 (BD)

Dactylorhiza fuchsii – temnorožnati cvetni listi

Logaške Žibrše, 30. 05. 2008 (BD)

Cypripedium calceolus – dva cvetova v zalistju podpornega lista

Zelenica, 24. 05. 2007 (BD)

Epipactis palustris – cvet ima dve medeni ustni

Šebalski bajer, 29. 06. 2006 (BD)

Profile for Pipinova Knjiga

Kukavičevke v Sloveniji  

Avtor: Branko Dolinar Fotografije: Amadej Trnkoczy, Branko Dolinar, Florijan Poljšak, Peter Strgar, Marjan Šenica, Gino Dal Col, Igor Daksk...

Kukavičevke v Sloveniji  

Avtor: Branko Dolinar Fotografije: Amadej Trnkoczy, Branko Dolinar, Florijan Poljšak, Peter Strgar, Marjan Šenica, Gino Dal Col, Igor Daksk...