Dobre prakse by pic

Dobre prakse vključevanja javnosti na področju varstva okolja in urejanja prostora

Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaravni razvoj Marko Peterlin, IPoP, Inštitut za politike prostora Senka Vrbica, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Analiza je nastala v okviru projekta Zagovorniki okolja, ki se financira iz NorveĹĄkega finanÄ?nega mehanizma. Zagovorniki okolja delujejo pod okriljem Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij â&#x20AC;&#x201C; PIC, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, 01/521 18 88 ali 051/681 181, info@zagovorniki-okolja.si, www.zagovorniki-okolja.

Kazalo 4 Uvod 4 4 5 6 6 7 7 8 9 9 10 10 10 10 10 11 11 11 11

1. Obvezujoč in neobvezujoč pravni okvir sodelovanja javnosti 1.1. Sodelovanje po Aarhuški konvenciji 1.2. Zakon o varstvu okolja 1.3. Zakon o ohranjanju narave 1.4. Zakon o prostorskem načrtovanju 1.5. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor 1.6. Zakon o Triglavskem narodnem parku 1.7. Resolucija o normativni dejavnosti 1.8. Poslovnik Vlade RS 1.9. Strateški dokumenti 1.10. Druga priporočila glede sodelovanja javnosti 1.10.1. Priročnik za načrtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti 1.10.2. Priročnik za izvajanje presoje posledic predpisov in politik 1.10.3. Priporočila in usmeritve na področju prostorskega načrtovanja 1.10.4. Navodilo o postopku sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje 1.10.5. Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov 1.10.6. Kodeks dobrih praks participativne civilne družbe v procesih odločanja 1.11. Odločanje o EU zadevah 1.12. Ugotovitve

13 2. Analiza primerov dobre prakse 13 PRIMER 1: Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 16 PRIMER 2: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do 2030 18 PRIMER 3: Nacionalni energetski program do leta 2030 20 PRIMER 4: Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 23 PRIMER 5: Sprejemanje prostorskega načrta v občini Dobrna 26 PRIMER 6: Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško 35 PRIMER 7: Priprava Državnega prostorskega načrta za državno cesto v Mežiški dolini 41 3. Ugotovitve in priporočila

Uvod Namen te analize je predstaviti okvir in stanje sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev v Sloveniji na področju varstva okolja in urejanja prostora s poudarkom na predstavitvi primerov dobrih praks. Le skozi slednje je možno izboljšati prakse sodelovanja, povečati zavest o pomenu in prednostih dobrega sodelovanja in vključujočega odločanja. Dobro sodelovanje javnosti je namreč predvsem stvar volje, ne pa prisile, zato samo z normiranjem sodelovanja, ki je kot temeljno načelo seveda tudi potrebno, ni možno izpolnjevanje te norme v njenem bistvenem pomenu. Kljub načelu sodelovanja javnosti v vseh pomembnejših predpisih varstva okolja in urejanja prostora se to večinoma izvaja le formalno, pogosto pa se kršijo tudi obvezna pravila javnih objav1 pri sprejemanju predpisov. Tudi analize, ki so se v Sloveniji izdelovale v okviru projekta CIVICUS2 v preteklem desetletju, kažejo na slab civilni dialog kot najšibkejše področje delovanja nevladnih organizacij. Izbrani primeri dobre prakse naj bi pokazali, da je vključujoče odločanje smiselno, saj prinaša legitimnejše in dolgoročno stabilnejše odločitve, ki so jih udeleženi zaradi večje ponotranjenosti tudi pripravljeni, ne samo formalno, temveč 1

Števec kršitev Resolucije o normativni dejavnosti vodi CNVOS http://stevec-krsitev.si/ in Analiza varuhinje

glede izvajanja 34a. člena po občinah http://www.varuh-rs. si/fileadmin/user_upload/pdf/prispevki_zaposlenih/JM_Analiza_sodelovanja_javnosti_pri_sprejemanju_predpisov_-_Matjasic_-_22-12-2010.pdf. 2

Zadnjo raziskavo v letu 2010 je delal PIC http://pic.si/ nevladne-organizacije/projekti/.

tudi dejansko iz svojega notranjega prepričanja, izvajati. Predstavljeni primeri so izbrani na podlagi naših izkušenj in poznavanja, zato ni možno reči, da so najboljši, niti niso v smislu zgleda popolni, vendar pa vsak vsebuje nekatere dobre prakse, ki jih je smiselno upoštevati pri vodenju procesov sodelovanja javnosti.

Obvezujoč in neobvezujoč pravni okvir sodelovanja javnosti 1.1. Sodelovanje po Aarhuški konvenciji Temeljni okvir za sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah je Konvencija o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala v letu 2004 z Zakonom o ratifikaciji konvencije o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.3 Sodelovanje javnosti konvencija ureja v drugem stebru – v 6., 7. in 8. členu. Pri tem se 6. člen nanaša na sodelovanje javnosti pri določenih dejavnostih, ki vplivajo na okolje, 7. člen na sodelovanje pri načrtih, programih in politikah v zvezi z okoljem, 8. člen pa o sodelovanju pri pripravi izvršilnih predpisov in/ali splošno veljavnih pravno obvezujočih normativnih aktov. 3

Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/04.

V nadaljevanju se osredotočamo na sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov in politik ter izvršilnih predpisov, torej na vsebino 7. in 8. člena. Vendar pa konvencija ne zavezuje organov javne oblasti, kadar delujejo v zakonodajni ali sodni funkciji,4 razen če gre za dostop do informacij. Aarhuška konvencija se ne uporablja neposredno, temveč jo morajo države prenesti v svoj pravni red. V Sloveniji je prenesena predvsem z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, Zakonom o varstvu okolja, Zakonom o ohranjanju narave, Zakonom o prostorskem načrtovanju, Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, pa tudi z Resolucijo o normativni dejavnosti in Poslovnikom Vlade RS. Aarhuška konvencija opredeljuje javnost v dveh smislih, kot »javnost« in kot »vključeno javnosti«. Pri tem javnost pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih držav njihova združenja, organizacije ali skupine. Vključena javnost pa pomeni javnost, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali ki ima interes pri okoljskem odločanju; šteje se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določa notranja zakonodaja. Posebej pomembna je naslednja dolžnost države: ko država javnosti zagotovi potrebne informacije, sprejme ustrezne praktične in/ali druge ukrepe, da zagotovi pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Pri tem so upošteva zahteve zgodnje vključitve, zagotovitve zadostnega časa za obveščanje in sodelovanje

javnosti in upoštevanje izida udeležbe javnosti pri odločitvah. Ustrezni organ javne oblasti ob upoštevanju ciljev konvencije opredeli javnost, ki lahko sodeluje. Pri pripravi predpisov pa si mora država prizadevati na ustrezni stopnji, ko so še vse možnosti odprte, učinkovito spodbuditi javnost in izid udeležbe čim bolj upoštevati. 1.2. Zakon o varstvu okolja Med načeli Zakona o varstvu okolja5 je pomembno načelo javnosti, ki splošni javnosti omogoči pravico sodelovati v postopkih pri sprejemanju predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Predpogoj za uspešno sodelovanje pa je splošni javnosti omogočen dostop do okoljskih informacij, ki ga omogoča tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Načelo sodelovanja je drugo pomembno načelo Zakona o varstvu okolja, ki omogoča sodelovanje tako onesnaževalcev kot splošne javnosti, ko država ali občina sprejema splošne pravne akte, politike, strategije, programe, plane in načrte, ki se nanašajo na varstvo okolja. Sodelovanje je pomembno tudi na meddržavni ravni pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, kot tudi na medobčinski ravni, kjer občine med seboj sodelujejo za zagotovitev okoljsko sprejemljivejših ukrepov. Skladno z Aarhuško konvencijo v Zakonu o varstvu okolja 34a. člen natančneje predpisuje sodelovanje javnosti pri sprejemanju izvršilnih predpisov. Izvršilni organi, ministrstva in 5

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št.39/06– uradno prečiščeno besedilo, 49/06– ZMetD, 66/06– odl.

US,33/07– ZPNačrt, 57/08– ZFO-1A, 70/08, 108/09,

108/09– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12in92/13) http://www. 4

2. člen 1. točka.

pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545.

pristojni organi lokalnih skupnosti morajo v postopku sprejemanja predpisov (izvršilnih aktov), ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa že v začetni fazi in omogočiti javnosti pravico do podajanja mnenj in pripomb. Določeno je obdobje najmanj 30 dni, ko mora biti javnosti omogočeno za dajanje pripomb na osnutek predpisa, vendar se v manj pomembnih zadevah lahko skrajša na 14 dni. Organ mora upoštevati mnenja in stališča javnosti, se do njih opredeliti in stališča javno objaviti na spletni strani. Določbe iz ZVO-1 pa se ne uporabljajo za sprejem predpisov, pri katerih že kakšen drug zakon določa sodelovanje javnosti. Načelo sodelovanja javnosti pri načrtih se udejanji skozi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje (43. člen), pri konkretnih posegih pa v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja (58. člen) in okoljevarstvenega dovoljenja (71., 84a. in 88. člen). 1.3. Zakon o ohranjanju narave Zakon o ohranjanju narave6 določa sodelovanje javnosti v zvezi z vzpostavitvijo in upravljanjem varovanih območij (57. in 58. člen), pri konkretnih postopkih pa v postopku presoje sprejemljivosti vplivov na okolje v okviru naravovarstvenega soglasja (107. člen). 1.4. Zakon o prostorskem načrtovanju Zakon o prostorskem načrtovanju7 (ZPNačrt) določa načelo javnosti v 5. členu med temeljnimi 6

Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo,

Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09,

61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14.

80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12

– ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO.

načeli. To zahteva, da morajo pri prostorskem načrtovanju pristojni državni in občinski organi omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopku pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov. Nadalje ima vsak tudi pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami in mnenji ter ima tudi pravico do vpogleda v prostorske akte, njihova strokovna gradiva in druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem. Pristojni državni in občinski organi pa morajo o zadevah prostorskega načrtovanja obveščati javnost. Po Zakonu o prostorskem načrtovanju javnost lahko sodeluje le v okviru javne razgrnitve končnega osnutka občinskega prostorskega načrta, ki traja 30 dni, v tem času pa mora občina zagotoviti tudi javno obravnavo. V času javne razgrnitve javnost podaja pripombe in predloge, do katerih mora pripravljalec načrta zavzeti stališče v roku 30 dni in ga objaviti na svetovnem spletu. Enaka pravila veljajo za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Glede sodelovanja javnosti je nadalje zanimiv še 85. člen, ki govori o prostorskem informacijskem sistemu. Za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov države in občin ter spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru, Ministrstvo za okolje in prostor zagotavlja vodenje in vzdrževanje prostorskega informacijskega sistema. Prostorski informacijski sistem8 med drugim vsebuje tudi metode in 8

Podrobneje to ureja Uredba o prostorskem informacijskem sistemu. Dostop do prostorskih podatkov za prostorsko

načrtovanje je preko Geodetske uprave Slovenije – Portal

prostor, preko Agencije RS za okolje – geografski informacijski sistem in preko prostorskega informacijskega sistema občin (PISO) http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx – vendar je sistem še v izdelavi.

postopke za podporo usklajevanju, sodelovanju in vključevanju javnosti v postopke sprejemanja prostorskih aktov. 1.5. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor9 ima javnost pravico sodelovanja že v zgodnejših fazah priprave prostorskih načrtov in tekom celega postopka (19., 25. in 33. člen). V roku 30 dni od tedaj, ko Ministrstvo za okolje in prostor objavi pobudo za pripravo načrta na svoji spletni strani, ima pravico nanjo dajati predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude. Ministrstvo lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizira posvet. Po prejemu vseh smernic in predlogov ministrstvo kot koordinator skupaj s pobudnikom načrta, investitorjem in izdelovalcem le te v roku 30 dni analizira. Po sprejemu sklepa o pripravi načrta se prostorske ureditve pripravijo v variantah. Ministrstvo kot koordinator in pobudnik načrta mora seznaniti javnost s študijo variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni. V tem času mora biti tudi zagotovljena javna obravnava, javnost pa ima možnost dajati pripombe in predloge. Te ministrstvo, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo in v roku 60 dni zavzamejo stališče do predlaganih pripomb in predlog, ki se objavi na spletni strani ministrstva in pošlje občanom. Ko je varianta potrjena, se pripravi načrt, javnost pa se z njegovim osnutkom (hkrati tudi s poročilom o vplivih na okolje in osnutkom okoljevarstvenega soglasja) seznani v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni. V tem času ima javnost pravico dajati pripombe 9

Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12.

in predloge na osnutek načrta, na poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju. Do pripomb pripravljalci zavzamejo stališče, ki ga objavijo na spletni strani ministrstva in pošljejo občanom. Vsekakor bi bilo potrebno poenotiti ureditev sodelovanja javnosti po obeh zakonih, in sicer po standardu Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena. 1.6. Zakon o Triglavskem narodnem parku Eden izmed dobrih posebnih režimov, ki se nanašajo na varstvo in upravljanje zaščitenega območja, je primer Zakona o Triglavskem narodnem parku.10 Sodelovanje javnosti pri upravljanju narodnega parka se zagotavlja in uresničuje prek foruma zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka (41. člen). Forum obravnava dokumente, s katerimi se ureja upravljanje narodnega parka in poroča o njem, razpravlja o stanju v narodnem parku in uresničevanju razvojnih usmeritev, izvajanju predpisanih režimov in pravil ravnanja, sprejema stališča, daje pobude in priporočila glede upravljanja narodnega parka. Seznani se tudi z načinom upoštevanja sklepov preteklega foruma. Javni zavod Triglavski narodni park skliče forum najmanj vsaki dve leti, pobudo za sklic pa lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba, ki v pobudi izkaže svoj interes za doseganje ciljev in namena narodnega parka. Pobudi morata biti priložena obrazložitev razlogov za sklic foruma in predlog dnevnega reda. 10 Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 – popr., 42/86, Uradni list

RS, št. 8/90, 35/01, 110/02 – ZGO-1 in 52/10 – ZTNP-1.

1.7. Resolucija o normativni dejavnosti Resolucija o normativni dejavnosti11 predstavlja obveznost vsakokratne vlade, da sledi določenim načelom in smernicam pri pripravi predpisov. Resolucija ni pravno obvezujoč akt, predstavlja »zakonodajno politiko«, kateri pa je kot obvezujoč pravni akt sledil Poslovnik Vlade RS in Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade št. 10. Po resoluciji Smernice za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi zavezujejo državno upravo k vključevanju javnosti v postopke odločanja. Pri tem so pomembna načela, ki se upoštevajo pri vključevanju javnosti: »» načelo pravočasnosti: je predpostavka za učinkovito sodelovanje, saj zagotavlja pravočasno obveščanje javnosti in zagotavlja razumni čas za sodelovanje; »» načelo odprtosti: omogoča posredovanja pripomb in predlogov in mnenj v čim zgodnejši fazi priprave odločitev; »» načelo dostopnosti: dostopnost gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev; »» načelo odzivnosti: obveščanje sodelujočih o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj; »» načelo transparentnosti: zagotavljanje transparentnosti postopka s predstavitvijo vsebine urejanja ter ravni in postopka sprejemanja odločitev, načina in rokov sodelovanja, pripomb in predlogov in mnenj vseh udeležencev; 11 Uradni list RS, št. 95/09 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200995&stevilka=4117.

»» načelo sledljivosti: zagotavljanje transparentnosti prejema in upoštevanja predlogov, pripomb in mnenj, kakor tudi gradiv, nastalih v samem procesu sodelovanja (npr. zapisnikov), ter njihova dostopnost. Priporočila državnim organom glede vključevanja javnosti vsebujejo dovolj dolge roke za vključevanje javnosti v postopku priprave predpisov, ustrezno pripravljeno gradivo, ki je na razpolago, pripravo poročila o sodelovanju in pripravo poziva javnosti, na način, ki zagotovi odziv ciljnih skupin. Glede oblikovanja predpisov v institucijah EU pa resolucija opozarja na nezadostno aktivnost Slovenije in premajhno zavedanje, da se urejanje določenih družbenih razmerij začne že s pripravo predpisa v institucijah EU. Predpise je potem potrebno izvajati ali implementirati na nacionalni ravni, ta okvir pa morda ne omogoča več izvirnih ali drugačnih rešitev v praksi. Resolucija izrecno zahteva, da je treba zagotoviti pravočasne, strokovno in politično argumentirane podlage za zavarovanje nacionalnih interesov ob sodelovanju strokovne in ciljne javnosti.12

12 Poglavje V.: »Priprava nacionalnih predpisov je odvisna

tudi od ustreznega oblikovanja evropskega pravnega reda, tako po vsebini kot po sistemizaciji prava, zato je treba

pripravi stališč Republike Slovenije, ki jih nacionalni predstavniki zastopajo v institucijah Evropske unije, posvetiti kar največjo pozornost. Zagotoviti je treba pravočasne,

strokovno in politično argumentirane podlage za zavarovanje nacionalnih interesov ob sodelovanju strokovne in cilj-

ne javnosti. Delovanje v institucijah Evropske unije in vpliv na nacionalno državo in pravni red je treba z obveščanjem in seznanjanjem približati splošni javnosti.«

1.8. Poslovnik Vlade RS

1.9. Strateški dokumenti

Državno upravo zavezuje k vključevanju javnosti v postopke poleg predstavljenih predpisov tudi Poslovnik Vlade Republike Slovenije.13 V svojem 9. členu Poslovnik vlade določa obveznost predlagatelja predpisa da, razen izjemoma (nujni postopek, v primeru ukrepov, ki morajo biti sprejeti nemudoma, ali ukrepi z določenim rokom veljavnosti), ob pripravi predpisa povabi k sodelovanju strokovno in drugo javnost. Javnost lahko poda predloge ali mnenja, ki se morajo preučiti. V primeru neupoštevanja bistvenih predlogov in mnenj javnosti mora predlagatelj v 15 dneh od sprejema predpisa ali od posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek pisno obrazložiti razloge neupoštevanja javnosti in jih evidentirati v predlogu zakona. Določen je enak rok od 30 do 60 dni za sodelovanje javnosti,14 kot ga predpisuje Resolucija o normativni dejavnosti, in način, kako organi upoštevajo oziroma neupoštevajo posamezne pripombe.15 Za izvajanje Poslovnika vlade je generalni sekretariat vlade izdal Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade RS št. 10.16

Sodelovanju javnosti dajejo posebno težo tudi strateški dokumenti s področja varstva okolja in urejanja prostora, ki pa so žal že neveljavni ali zastareli, država pa še ni sprejela novih: Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-201217 v točki 7.2. daje izhodišča za boljše delovanje oblastnih organov v smeri bolj aktivnega vključevanja javnosti v procese odločanja na področju okolja v skladu z Aarhuško konvencijo; Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije18 v točki 2. med nalogami Ministrstva za okolje in prostor določa tudi omogočanje participacije javnosti v zadevah urejanja prostora;19 Prostorski red Slovenije20 zahteva tehtanje sprejemljivosti prostorske ureditve in pričakovanih vplivov prostorske ureditve na okolje, pri čemer se v postopek presoje ustreznosti vključi javnost (15. člen).

17 Uradni list RS št. 2/2006. 18 Uradni list RS št. 76/2004.

13 Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št.

19 Ministrstvo, pristojno za prostor, v okviru svojih nalog iz-

43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07,

vaja koordinacijo aktivnosti na področju urejanja prostora,

web/pregledPredpisa?id=POSL32.

storsko strategijo, skrbi za nadzor nad zakonitostjo, skrbi

32/10,73/10,95/11,64/12in10/14) http://www.pisrs.si/Pis.

14 9. člen Poslovnika vlade RS / 4. odstavek: Rok za odziv

javnosti je 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh oziroma v skladu z dogovorom za sodelovanje po prejšnjem odstavku.

15 Vir: Revizijsko poročilo računskega sodišča »Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo«, str. 23.

16 z dne 12.2.2014, dostopno na http://www.gsv.gov.si/si/ zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/.

ugotavlja skladnost razvojnih in prostorskih aktov s proza vzpostavitev spremljanja stanja in pripravo poročil o

stanju na področju urejanja prostora, informira in omogoča

participacijo javnosti v zadevah urejanja prostora, promovira prostorsko načrtovanje in prostorske dokumente.

20 Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS 122/20014) .

1.10. Druga priporočila glede sodelovanja javnosti

1.10.3. Priporočila in usmeritve na področju prostorskega načrtovanja

1.10.1. Priročnik za načrtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti

Ministrstvo za okolje in prostor, ki se pri umeščanju objektov v prostor in načrtovanju tega srečuje s pogostim odporom lokalnega prebivalstva, med odločevalci prednjači pred drugimi ministrstvi glede vodenja procesov vključevanja javnosti v procese odločanja. V ta namen sta bila pripravljena tudi naslednja dokumenta: »» Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode;24 »» Priporočilo občinam za zgodnejše vključevanje javnosti v postopke priprave prostorskih aktov lokalne skupnosti.25

Priročnik za načrtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti21 je namenjen predvsem seznanjanju in izobraževanju vključenih v postopek priprave in sprejemanja predpisov. Vodič je bil oblikovan za sprejem Nacionalnega programa varstva okolja v letu 2004. 1.10.2. Priročnik za izvajanje presoje posledic predpisov in politik

Priročnik za izvajanje presoje posledic predpisov in politik22 je leta 2011 izdalo Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi in službami vlade. V delu, ki opisuje pripravo gradiva vlade za obravnavo, je del namenjen sodelovanju z javnostjo. Z razlago 9. člena poslovnika Vlade nalaga pripravljalcem predpisov dosledno upoštevanje določb, z vzpostavitvijo informacijskega sistema pa preko portala E-demokracija23 zagotavlja usklajevanje predpisa z zainteresirano javnostjo. Priročnik obravnava tudi pravočasno in vključujoče odločanje RS glede predpisov in dokumentov EU v času priprave teh.

1.10.4. Navodilo o postopku sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje

Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2008 sprejelo interna navodila26 za ureditev postopka sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje. Sodelovanje javnosti se mora po navodilih začeti pred usklajevanjem zunaj ministrstva ali sočasno. Če se osnutek predpisa med usklajevanjem bistveno spremeni, je treba sodelovanje 24 Dostopno na http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov. si/pageuploads/podrocja/dpn/navodila_priporocila/pro-

21 Dostopno na http://www.npvo.si/dokumenti/Prirocnik_ NPVO.pdf.

22 Dostopno na www.stopbirokraciji.si/.../mju/...predpisi/.../ PRIROCNIK_-_julij_2011.doc.

23 Dostopno na https://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava.

cesni_nacrt_vkljucevanja_javnosti_daljnovodi_plinovodi. pdf.

25 Dostopno na http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.

si/pageuploads/pomembni_dokumenti/priporocila/9_priporocila_vkljucevanje_javnosti.pdf.

26 Dostopno na http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.

si/pageuploads/zakonodaja/navodilo_okoljski_predpisi.pdf.

ponoviti. V navodilu so opredeljene naloge odgovorne osebe in pooblaščene osebe v zvezi z vodenjem postopka sodelovanja javnosti in naloge strokovne službe za informatiko. 1.10.5. Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov

V letu 2015 je Ministrstvo za javno upravo izdalo Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov.27 1.10.6. Kodeks dobrih praks participativne civilne družbe v procesih odločanja

V letu 2010 je CNVOS28 izdal Kodeks dobrih praks participativne civilne družbe v procesih odločanja.29 1.11. Odločanje o EU zadevah Posebej pomembno področje odločanja pa predstavlja zavzemanje stališč do predpisov, strateških dokumentov in drugih odločitev EU. Na področju varstva okolja je to posebej pomembno, saj je na tem področju kar okoli 50 % EU zakonodaje, po ocenah strokovnjakov30 pa EU zakonodaja predstavlja kar 80 do 90 % nacionalne okoljske zakonodaje. To bistveno 27 Dostopno na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.

si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageup-

loads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/Smernicevkljucevanje_2015.pdf. 28 http://www.cnvos.si/ 29 http://www.cnvos.si/UserFiles/File/publikacijeCNVOS/ NET_Prirocnik%20CNVOS%202010%20Kodeks%20 dobrih%20praks_1.pdf

30 Prof. EU okoljskega prava Jan. H. JANS na predavanju v Ljubljani za nevladne organizacije 16. 3. 2015.

vpliva na prostorsko načrtovanje, učinkovito in trajnostno umeščanje objektov v prostor pa je področje, kjer gospodarstvo naslavlja največ kritik na prostorske načrtovalce. Zato je pomembno, da se z okoljsko zakonodajo ukvarjamo v času nastajanja na EU ravni. PIC je na področju varstva okolja o tem pripravil obsežno analizo,31 ki je pokazala, da javnost nima možnosti vplivanja oziroma podajanja mnenj in stališč pri oblikovanju odločitev Vlade RS (to se nanaša predvsem na stališča, usmeritve in izhodišča Vlade RS). EU portal,32 preko katerega se oblikujejo vladna stališča za sprejem na vladi, ni dostopen javnosti. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.33 Za urejanje tega področja sta relevantna Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije34 in Poslovnik vlade (členi 49a do 49s), ki pa ne omogočajo sodelovanja javnosti pri sprejemanju teh odločitev, kot to določa 9. člen poslovnika vlade za odločitve v nacionalnem okviru. 1.12. Ugotovitve Iz dolgoletne prakse dela organizacij, iz katerih 31 Dostopno na http://zagovorniki-okolja.si/download/

Splosno/Analiza%20sodelovanja%20javnosti%20pri%20 EU%20dokumentih.pdf.

32 http://www.mzz.gov.si/si/evropske_politike/ upravljanje_z_eu_dokumenti/

33 Slovenska koordinacija EU zadev: ključni problemi in

preliminarni predlogi za njihovo reševanje http://politoloske-raziskave.si/.

34 Uradni list RS, št. 34/04, 43/10, 107/10 in 30/15.

izhajajo, avtorji glede sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev na področju varstva okolja in urejanja prostora ugotavljajo predvsem sledeče: »» nepopolno izvajanje Aarhuške konvencije in Resolucije o normativni dejavnosti predvsem v smislu zgodnjega in učinkovitega informiranja in vključevanja javnosti v procese odločanja, včasih pa proces vključevanja javnosti sploh izpade, »» pasivno oziroma zgolj formalno izpolnjevanje zakonskih zahtev, »» pripombe (tudi dobro argumentirane) se upoštevajo v skromnem obsegu, »» premajhna angažiranost občin do prebivalstva, kadar gre za umeščanje objektov državnega pomena na njihovem teritoriju – posledica tega je porast civilnih iniciativ in lokalnih pobud (npr. bazne postaje za železniški transport), »» medresorsko usklajevanje predpisov, ki sledi javni obravnavi, pogosto bistveno spremeni besedilo predpisa, ki ne gre več v ponovno javno obravnavo temveč neposredno v odločanje, »» pri oblikovanju stališč RS do predpisov, dokumentov in odločitev EU ni nobenega posvetovanja z javnostjo znotraj države.

2. Analiza primerov dobre prakse PRIMER 1: Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 Povzetek: Proces priprave Strategije prehoda

Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 je v letih 2010 do 2012 vodila takratna Služba Vlade RS za podnebne spremembe. Z vidika sodelovanja javnosti je bil proces vzorčen, a se zaradi zamenjave vlade v letu 2012 in ukinitve Službe žal nikoli ni zaključil. Javnost je bila v postopek vključena od zelo zgodnje faze – že v fazi vsebinjenja, zatem pa je imela ves čas možnost aktivnega sodelovanja: podajanje pripomb na prvi in drugi osnutek, sodelovanje na javnih dogodkih ter posebej za proces zasnovanih in organiziranih tematskih delavnicah. Opis primera: Služba Vlade RS za podnebne

spremembe je v letu 2010 pristopila k pripravi dolgoročne podnebne strategije za Slovenijo. Podlago za postopek sprejemanja strategije je Služba oprla na Deklaracijo Državnega zbora RS o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS),35 s katero je Državni zbor Republike Slovenije potrdil zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja in priznal odgovornost Republike Slovenije za reševanje izziva podnebnih sprememb zaradi svojih zgodovinskih emisij in finančne zmožnosti ukrepanja. Deklaracija v IV poglavju navaja, da bo Državni zbor skupaj z Vlado 35 http://www.uradni-list.si/1/objava.

jsp?urlid=200995&stevilka=4118%20

Republike Slovenije pristopil k oblikovanju Zakona o podnebnih spremembah in nacionalne strategije za boj zoper podnebne spremembe, s katerimi naj bi opredelili nujne politike prilagajanja in zmanjševanje emisij na vseh ravneh svojega delovanja za celovito transformacijo slovenske družbe v nizkoogljično družbo. Zakonsko podlago za Strategijo naj bi zagotovil Zakon o podnebnih spremembah, ki pa je bil v času njene priprave še v pripravi. V javni obravnavi in medresorskem usklajevanju osnutka zakona med junijem 2010 in januarjem 2011 se je izkazalo, da bi bilo smotrno, da se predlog strategije pripravi in obravnava hkrati s predlogom zakona. Sprejem strategije je opredelil tudi Normativni program dela vlade za leto 2010.36 Proces: Pripravo Strategije je vodila in koordini-

rala Služba Vlade RS za podnebne spremembe. Udeležba javnosti in deležnikov je bila zagotovljena preko procesa javne obravnave, ki je potekal pod okriljem Sveta za trajnostni razvoj. Pripravljen je bil načrt priprave strategije, ki je opredelil časovni okvir, cilje in predvidene aktivnosti po posameznih fazah priprave strategije.37. Tako je bil proces priprave strategije razdeljen na pet faz – vsebinjenje, oblikovanje ukrepov, osnutek strategije, predlog strategije, sprejemanje strategije. Proces je predvideval in omogočal sodelovanje javnosti v vseh fazah. Javnost in deležniki so lahko svoje predloge in komentarje v procesu prvič izrazili preko podajanja pisnih pripomb na izhodišča za pripravo strategije v fazi vsebinjenja. V tej fazi je bil namen opredeliti vsebinske sklope strategije 36 http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/program_vlade/PDV2010_241209.pdf

37 Glej Prilogo I.

in identificirati gradiva (poročila, študije, dobre prakse itn.), ki bi jih bilo smiselno pri pripravi strategije upoštevati. V fazi oblikovanja ukrepov strategije je bil organiziran sklop 11 tematskih delavnic, kjer se je za posamezna področja ukrepanja naredilo SWOT analize, opredelila vizija za leto 2050, poiskali vplivi, priložnosti in neznanke ter identificirali ključni ukrepi. V tretji fazi je potekala javna obravnava predloga strategije. Predlog strategije je bil v tej fazi predstavljen tudi na strokovnem posvetu v Državnem svetu o scenarijih poti Slovenije v nizkoogljično družbo v kontekstu evropskih politik. Poleg podajanja pisnih komentarjev so bili za deležnike organizirani tudi sestanki s pripravljalci strategije. Na podlagi prejetih pripomb je Služba pripravila drugi osnutek strategije, ki je bil prav tako dan v javno razpravo. Posamezne faze procesa so trajale od enega do dveh mesecev. Služba za podnebne spremembe si je ves čas prizadevala, da bi bila o procesu priprave strategije informirana čim širša javnost. Poleg neposrednega vabljenja posameznih deležniških skupin (nevladne organizacije, gospodarstvo, občine, ministrstva itn.) k sodelovanju pri pripravi strategije preko sporočil za javnost in objav na spletni strani Službe, je Služba promocijo sodelovanja javnosti izvajala tudi preko različnih javnih dogodkov. Za ozaveščanje širše javnosti o potrebi po naslavljanju podnebnih sprememb pa je bila že pred začetkom priprave strategije pripravljena razstava o podnebnih spremembah, ki je na različnih javnih dogodkih po vsej Sloveniji ljudi informirala o problemu podnebnih sprememb in možnih rešitvah. Vsa gradiva v zvezi s pripravo strategije so bila sproti objavljena na spletni strani Službe za podnebne spremembe, vključno s prispelimi pripombami javnosti. Zaradi takšne transparentnosti je bilo tudi nevladnim organizacijam

omogočeno sprotno seznanjanje s stališči drugih deležnikov (ministrstev, občin in gospodarstva), kar se sicer v procesih odločanja redko zgodi. Sodelovanje javnosti: V procesu priprave strate-

gije so aktivno sodelovale (v vseh fazah priprave) okoljske nevladne organizacije, pa tudi Gospodarska zbornica Slovenije, občine ter nekatera ministrstva. Pripravo strategije so močno podpirale nevladne organizacije, medtem ko ji je ves čas nasprotovalo Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi zaradi tega se po zamenjavi vlade v začetku leta 2012 in ukinitvi Službe proces sprejema strategije ni nadaljeval. Vse podane pripombe v procesu priprave strategije so objavljene na spletni strani Službe Vlade RS za podnebne spremembe (stran arhivirana).38 Zaključki: Proces priprave strategije je bil zelo

zgleden in bolj transparenten kot primerljivi procesi na področju okolja ter odprt za vse zainteresirane javnosti, kljub temu Služba ni bila zmožna v pripravo Strategije vključiti vseh relevantnih deležnikov (npr. Ministrstvo za okolje in prostor se v proces ni vključilo aktivno, niti konstruktivno). Prav tako se Služba ni opredelila do vseh prispelih komentarjev oz. v primerih, ko se je, je bila opredelitev splošna in ne argumentirana (npr. v smislu ‘zaradi nasprotujočih si pogledov NVO in gospodarstva’ se ta pripomba ni upoštevala. Nenazadnje sam proces zaradi ukinitve Službe ob spremembi vlade ni privedel do cilja – sprejema dokumenta.

38 http://www.arhiv.svps.gov.si/si/podnebni_ukrepi/podnebna_politika_v_sloveniji/podnebna_strategija/index.html

Priloga I:

Načrt priprave strategije (vir: Izhodišča za pripravo Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050; str. 40)

Časovni okvir

Faza

Cilji

Predvidene aktivnosti

Vsebinjenje

»» Določitev vsebine strategije »» Določitev splošnih ciljev »» Zagotovitev analitske podlage

»» Zbiranje pobud, predlogov in pripomb na izhodišča »» Javna obravnava izhodišč »» Začetek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)

Oblikovanje ukrepov

»» Določitev predvidenih ukrepov in predlogov ogljičnih proračunov po posameznih področjih

»» Ekspertne delavnice po področjih »» Študija CPVO »» Zaključna javna obravnava

Osnutek strategije

»» Določitev predloga strategije »» Uskladitev s predlogom zakona o podnebnih spremembah

»» Medresorsko usklajevanje »» Predstavitev v javnosti »» Zaključek CPVO

Predlog strategije

»» Predložitev strategije državnemu zboru

»» Obravnava in sprejem na vladi

Spreminjanje strategije

»» Končna javna obravnava »» Sprejem strategije

»» Obravnava na delovnih telesih DZ »» Sprejem strategije in zakona

Izvedba

»» Priprava operativnega programa 2013 - 20..

»» Priprava podrobnosti srednjeročnih ukrepov

16. 2.– 31. 3.

1. 4. - 31. 5.

1. 6. - 17. 7.

1. 7. - 31. 7.

1. 8. - 31. 12.

1. 1. 2012 -

PRIMER 2: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do 2030 Povzetek: Proces priprave Operativnega progra-

ma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do 2030 je vodilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v obdobju 2013–2014. Ta primer med dobrimi praksami izpostavljamo zaradi omogočanja sodelovanja nevladnim organizacijam v procesu od zgodnje faze procesa – t.j. faze vsebinjenja in priprave strukture programa, čeprav uradno proces kot tak ni imel pripravljenega procesa pripravljanja/sprejemanja, in je zadostil le minimalnim zahtevam iz Resolucije o normativni dejavnosti.39 Drugi razlog za izpostavljanje tega primera je, da je edini, ki je omogočal vključevanje nevladnih organizacij skozi celoten proces priprave programa in dejansko bil zaključen s sprejetjem programa. Vlada je OP TGP 2020/2030 sprejela decembra 2014.

406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, (C(2013)1708),2013/162/EU, in Izvedbenega sklepa Komisije z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2013/634/EU). OP TGP 2020/2030 je izvedbeni načrt ukrepov za doseganje pravno obvezujočega cilja Slovenije za zmanjšanje emisij TGP do leta 2020 iz podnebno energetskega paketa po Odločbi 2009/406/ES. Priprava OP TGP 2020/2030 je bila načrtovana tudi v Nacionalnem reformnem programu 2013−2014.40 Pravna podlaga za pripravo OP TGP 2020 je Zakon o varstvu okolja. Program sprejme Vlada Republike Slovenije. Program je za ministrstvo pripravljal Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU). Proces: Formalno je imela javnost možnost

programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom na 2030 (OP TGP 2020/2030) je vodilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v letih 2013 in 2014. OP TGP 2020/2030 je bil pripravljen na podlagi Odločbe 406/2009/ES z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v nadaljevanju Odločba 406/2009/ES), Sklepa Komisije z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št.

podajanja pripomb na osnutek programa, ki je bil v začetku leta 2014 objavljen na spletni strani ministrstva. Rok za podajanje mnenj in pripomb na osnutek programa je bil 30 dni. Poleg te možnosti pa so imele nevladne organizacije še več drugih možnosti sodelovanja v procesu (podajanje pripomb na izhodišča, neformalna srečanja s pripravljalci programa). Takšno sodelovanje je bilo rezultat večletnega sodelovanja nekaterih nevladnih organizacij z ministrstvom na področju podnebnih sprememb. Delovna skupina za podnebno politiko, ki deluje v okviru Mreže Plan B za Slovenijo – mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, je s pristojnimi na ministrstvu vzpostavila dialog, ki je potekal v obliki rednih srečanj z namenom seznanjanja nevladnih organizacij

39 http://www.uradni-list.si/1/objava.

40 http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projek-

Opis primera: Proces priprave Operativnega

jsp?urlid=200995&stevilka=4117

ti/2013/Vlada_AB/NRP10-05-2013_s_prilogami.pdf

z delom ministrstva na področju podnebnih sprememb ter podajanja mnenj in predlogov do aktualnih tem s strani nevladnih organizacij. V skladu s to prakso so bile nevladne organizacije prvič povabljene k podajanju mnenj že v fazi priprave strukture OP TGP v jeseni 2013. Naslednja možnost podajanja mnenj je bila nevladnim organizacijam dana z možnostjo komentiranja Strokovnih podlag za pripravo operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v obdobju 2013 do 2020 z analizo potenciala zmanjšanja emisij do leta 2030, ki so jih za ministrstvo izdelali na IJS CEU. Strokovne podlage so bile predstavljene tudi na javnem dogodku v Državnem svetu, kar pa je bila po informacijah ministrstva pred javno razpravo o osnutku programa tudi edina priložnost za širši krog deležnikov, da se seznanijo s pripravo programa in podajo komentarje. Nevladne organizacije so lahko svoje komentarje v nadaljevanju podale na sestanku med ministrstvom in pripravljalci dokumenta, na željo pripravljalcev dokumenta pa so podale tudi pisne pripombe na sam dokument v obliki ‘sledi spremembam’. Nevladne organizacije so bile nadalje povabljene na skupni sestanek predstavnikov pripravljalcev programa, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Namen tega sestanka je bil podajanje pripomb na dele programa, ki obravnavajo področje energije. Dogovorjen je bil tudi podoben sestanek s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki pokrivajo področje prometa, a se ta ni realiziral, zaradi neodzivnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Tako kot ostali deležniki so nevladne organizacije pripombe oddale tudi v času javne razprave. V času medresorskega usklajevanja programa je bil ta predstavljen tudi Gospodarski zbornici Slovenije.

Ugotovimo lahko, da je sodelovanje nevladnih organizacij v procesu priprave OP TGP 2020/2030 vplivalo na samo vsebino programa. Delno so bile upoštevane pripombe nevladnih organizacij v vseh fazah postopka – od komentarjev na strukturo, do komentarjev na strokovne podlage, pripombe podane na sestankih s pripravljalci in ministrstvi, pa tudi nekaj vsebinskih pripomb, podanih v času 30-dnevne javne razprave o osnutku programa. Sodelovanje javnosti: Ob predložitvi OP TGP

2020/2030 v obravnavo na vlado je bilo v vladnem gradivu41 navedeno, da so bili v razpravo vključeni: nevladne organizacije (Notranjski ekološki center Cerknica, Plan B), predstavniki zainteresirane javnosti (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KGZS, GEN-i, Mreža za prostor), predstavniki strokovne javnosti (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano). Upoštevane so bile pripombe KGZS, Plan B, Notranjski ekološki center Cerknica. Njihovi predlogi so bili delno upoštevani. Podane pripombe s strani omenjenih deležnikov in odgovor nanje s strani ministrstva niso bili javno objavljeni. Zaključki: Proces priprave OP TGP 2020/2030

je bil odprt za nevladne organizacije od zgodnje faze, kar je bila predvsem posledica že vzpostavljenega dialoga z ministrstvom, in ne posledica odpiranja procesa za vso zainteresirano javnost. Sodelovanje je bilo vsebinsko z zaznano željo ministrstva in pripravljalcev dokumenta po predlogih nevladnih organizacij. Proces pa je imel tudi pomanjkljivosti: ni imel 41 http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA. NSF/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/

f7c54192158eae8fc1257da8003c6a3a/$FILE/VG_ OPTGP_2020.docx

pripravljenega načrta vključevanja javnosti in je omogočal vključevanje širšemu krogu deležnikov šele v fazi obravnave osnutka programa. Lahko rečemo, da so bile druge deležniške skupine v primerjavi z nevladnimi organizacijami v tem procesu zapostavljene. Poročilo o javni obravnavi ni bilo pripravljeno. Ministrstvo se do prispelih pripomb ni opredelilo.

PRIMER 3: Nacionalni energetski program do leta 2030 Povzetek: Proces priprave Nacionalnega ener-

getskega programa do leta 2030 (NEP) je vodilo Ministrstvo za gospodarstvo v letih od 2009 do 2011. Sodelovanje javnosti v tem procesu je bilo široko in omogočeno že v fazi oblikovanja izhodišč, t.j. Zelene knjige za NEP. Javna obravnava samega programa je potekala štiri mesece, v okviru katere je bila organizirana vrsta posvetov in predstavitev. To je tudi eden redkih procesov, kjer so sodelujoči v javni obravnavi dobili podrobne odgovore na podane pripombe, v katerih se je pripravljalec programa opredelil do pripomb in pojasnil, katere je upošteval in razloge za neupoštevanje ostalih. Tudi ta proces ni bil zaključen s sprejemom končnega dokumenta, temveč se je ustavil po pripravljenem poročilu o javni obravnavi.42 Proces priprave NEP kot primer dobre prakse izpostavljamo, ker je bil zasnovan na način, ki je presegel minimalne zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti, hkrati pa je eden redkih procesov, v katerem so se pripravljalci dokumenta opredelili do podanih pripomb. Opis primera: Proces priprave NEP, ki ga je

vodilo Ministrstvo za gospodarstvo, je bil za širšo strokovno in zainteresirano javnost odprt v obdobju od 2009 do 2011 s formalnimi javnimi obravnavami naslednjih dokumentov: Zelene knjige za NEP; Poročila o določitvi obsega okoljskega poročila za NEP; Predloga Nacionalnega energetskega programa do leta 2030: Aktivno ravnanje z energijo in Okoljskega poročila za NEP; Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 42 http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/ publikacije/nep/nep_javna_obravnava_porocilo.pdf

2010-2020 in Akcijskega načrta za učinkovito rabo energije za obdobje 2011-2016. V postopku priprave NEP je ministrstvo predstavljajo dokument v nastajanju in strokovne podlage zanj na pobudo različnih zainteresiranih organizacij tudi že pred in med javnimi obravnavami posameznih dokumentov. Praktično z vsemi akterji, ki so prispevali pripombe na Zeleno knjigo za NEP, so bila izvedena tudi neformalna posvetovanja. Podlaga za sprejem programa izhaja iz Energetskega zakona (EZ), ki je opredeljeval, da Nacionalni energetski program sprejme Državni zbor na predlog vlade. Javno obravnavo NEP je za ministrstvo vodil Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU). Proces: Javnost je imela prvo možnost vključitve

v proces priprave NEP v okviru javne obravnave Zelene knjige za NEP. Dvomesečna javna obravnava Zelene knjige je potekala med aprilom in junijem 2009. V okviru javne obravnave je bilo organiziranih 8 predstavitev dokumenta, podanih pa je bilo 51 pripomb. Poleti 2010 je sledila javna obravnava Poročila o obsegu okoljskega poročila, ki je trajala 1 mesec. Poročilo je bilo predstavljeno na 1 predstavitvi, nanj pa je bilo podanih 9 pripomb. Predlog NEP in Predlog okoljskega poročila sta bila v javni obravnavi med junijem in oktobrom 2011. V sklopu te faze je bilo organiziranih 20 predstavitev predloga, od tega 7 za širšo javnost. Na dokument je bilo podanih 52 pripomb. Do medresorskega usklajevanja NEP in kasnejšega posredovanja NEP Državnemu zboru v sprejem nikoli ni prišlo. Javnost je bila o procesu priprave NEP večkrat obveščena, in sicer preko javnih predstavitev, različnih dogodkov z vabili ali kotizacijo (med temi tudi tiskovna konferenca Ministrstva za gospodarstvo), številnih strokovnih in drugih

objav. O pripravi NEP se je poročalo tudi v elektronskih in tiskanih medijih. Celoten seznam predstavitev in objav je naveden v Poročilu o javni obravnavi NEP.43 Sodelovanje javnosti: Javna obravnava predloga

NEP se je začela 10. junija 2011 in je trajala štiri mesece. Potekala je v obliki pripomb na dva dokumenta: Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030 – Aktivno ravnanje z energijo in Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Nacionalni energetski program za obdobje 2010 do 2030. V času javne obravnave NEP je bilo izvedenih okrog 20 predstavitev Predloga NEP s strani ministrstva, od tega 7 za najširšo javnost, ki so jih za razpravo o NEP pripravile različne organizacije. Odziv javnosti je bil zelo velik, ministrstvo je prejelo dvainpetdeset pisnih pripomb, predlogov za spremembe in dopolnitve in stališč do obeh obravnavanih dokumentov: trinajst iz okoljskih nevladnih organizacij, dvanajst drugih neprofitnih in raziskovalnih institucij, štirinajst iz energetskih podjetij, šest interesnih združenj, dveh svetov regij in ene občine ter osmih posameznikov. Sočasno z javno obravnavo NEP je potekalo tudi čezmejno posvetovanje s sosednjimi in zainteresiranimi državami, ki je obvezna sestavina postopka Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). O javni obravnavi NEP je pripravljeno poročilo s povzetkom za odločanje in stališči do pripomb oz. odgovori na pripombe okoljskih nevladnih organizacij, Sveta za trajnostni razvoj, Sveta regij, občin in posameznikov.

43 http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/ publikacije/nep/nep_javna_obravnava_porocilo.pdf str. 164–166.

Zaključki: Kvalitetnemu procesu vključevanja

javnosti, ki mu je sledil tudi podroben odziv na podane pripombe, žal ni sledil sprejem tega dokumenta. NEP še do danes ni sprejet. Proces pa je imel tudi nekatere pomanjkljivosti: v Poročilu o javni obravnavi NEP IJS CEU navaja, da so bili nekateri akterji mnenja, da so bili kljub relativno dolgi javni obravnavi in več predstavitvam predloga dokumenta v pripravo NEP premalo vključeni, zlasti strokovna javnost je bila pripravljena na več sodelovanja; Svet za trajnostni razvoj je opozoril še na odsotnost strukturiranega procesa javne obravnave dokumenta, ki bi omogočil neposredno izmenjavo mnenj na vseh ravneh.

PRIMER 4: Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka Povzetek: Pripravo Načrta upravljanja

Triglavskega narodnega parka (TNP) je vodil (oz. ga vodi) Javni zavod Triglavski narodni park. Proces priprave načrta poteka od leta 2011 naprej. V okviru procesa je imela najširša javnost možnost aktivnega sodelovanja, tako skozi udeležbo na dogodkih, organiziranih v sklopu procesa (forumi, delavnice, javne predstavitve), kot tudi s podajanjem pisnih pripomb. Posebna pozornost v procesu je bila dana komunikacijskim aktivnostim, katerih cilj je bil o procesu informirati čim širši krog deležnikov, in omogočanju lažjega dostopa do dogodkov za zainteresirano javnost iz oddaljenih krajev. Aktivnosti, povezane s sodelovanjem javnosti v procesu, je za Javni zavod TNP vodil Regionalni center za okolje (REC) Slovenija. Proces priprave načrta upravljanja zaenkrat še ni končan – decembra 2014 je bil pripravljen predlog Načrta upravljanja TNP, ki pa ga vlada, kot to predvideva Zakon o Triglavskem narodnem parku, še ni sprejela, vendar se to v kratkem pričakuje44. Ta primer kot dobro prakso izpostavljamo zaradi dobro zastavljenega procesa sodelovanja javnosti, s poudarkom na lokalnih deležnikih. Opis primera: Proces priprave Načrta upravlja-

nja vodi Javni zavod Triglavskega narodnega parka od leta 2011 naprej. Aktivnosti v zvezi z vključevanjem javnosti v proces je izvajal Regionalni center za okolje Slovenija. Načrt upravljanja je programski akt, v katerem se 44

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo dne 16.11.2015

v javno obravnavo osnutek Uredbe o načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka http://www.mop.gov. si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12455/6463/ a60d7bcd5a7c63f249ce5822ca22a299/

določijo razvojne usmeritve ter načini izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja. Obveznost sprejema načrta upravljanja je določena v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ki v 53. členu določa, da mora imeti narodni park načrt upravljanja. To določilo je preneseno tudi v Zakon o TNP, ki v 49. členu določa, da se upravljanje narodnega parka izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja. Poleg nacionalne zakonodaje priporočilo o pripravi načrtov upravljanja za zavarovana območja izhaja tudi iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je Republika Slovenija. Konvencija o biološki raznovrstnosti med vsemi mednarodnimi dogovori najbolj celovito obravnava zavarovana območja. Pod njenim okriljem je bil leta 2004 sprejet Program dela za zavarovana območja. Ta v sklopu prvega programskega elementa državam pogodbenicam priporoča, da do leta 2010 pripravijo ali posodobijo načrte upravljanja za vsa zavarovana območja. Zaradi številnih pristojnosti in nalog upravljavca zavarovanega območja načrt upravljanja z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/2010) pridobiva izreden pomen, saj bo v mnogih segmentih nadgradil zakon ter omogočil ustrezno izvajanje. Nenazadnje bo s podrobno opredelitvijo razvojnih usmeritev bistveno vplival tudi na življenje lokalnih prebivalcev, razvoj drugih dejavnosti in rab v prostoru ter tudi na porabo finančnih sredstev za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih nalog. Za proces priprave načrta upravljanja je bil pripravljen procesni načrt in načrt vključevanja javnosti.45 Načrt vključevanja javnosti je lepo predstavljen na shemi vključevanja javnosti v pripravo načrta upravljanja TNP.46

V letih 2011 in 2012 so se v postopku priprave načrta upravljanja zvrstili številni posvetovalni dogodki, na katerih so bili oblikovani pomembni elementi prvega načrta upravljanja TNP. Poleg načrtovanih posvetovanj oz. osebnega sodelovanja so lahko svoja pisna stališča in predloge deležniki posredovali tudi preko elektronske pošte.

45 http://www.tnp.si/images/uploads/proces_priprave_NU_

47 http://www.tnp.si/images/uploads/

iz_letaka.PDF

46 http://www.tnp.si/images/uploads/SHEMA-VJ.pdf

Proces: S sklepom Ministrstva za okolje in

prostor se je februarja 2011 začelo pripravljati načrt upravljanja TNP: določitev območij načrta upravljanja, temeljnih ciljev upravljanja TNP, podrobnejše vsebine in strukture načrta upravljanja, sodelujočih v postopku priprave, terminskega načrta priprave posameznih faz postopka priprave, potrebnih finančnih sredstev za izvajanje in druge nujno potrebne vsebine za pripravo načrta upravljanja. Prvi forum zainteresirane javnosti, ki ga opredeljuje ZTNP-1, je potekal aprila 2011, bil pa je organiziran v skladu z Navodilom o delovanju foruma zainteresirane javnosti Triglavskega narodnega parka.47 Javni zavod Triglavski narodni park je skladno z določbami ZTNP-1 v juliju 2012 pripravil osnutek načrta upravljanja. Osnutek je dne 18. 7. 2012 na svoji redni seji obravnaval in potrdil svet javnega zavoda Triglavski narodni park. Skladno z določbami šestega odstavka 51. člena ZTNP-1 se osnutek posreduje parkovnim lokalnim skupnostim z namenom, da v 60 dneh podajo mnenje k osnutku. Osnutek načrta upravljanja je bil po pridobitvi mnenj občin dopolnjen in posredovan v 60-dnevno javno obravnavo. V tem času je bil sklican tudi drugi forum zainteresirane javnosti, izvedene pa so bile tudi javne predstavitve v

NavodilaForumULRS772011.pdf

parkovnih lokalnih skupnostih. Ob upoštevanju mnenj, stališč in pripomb z javne obravnave in stališč parkovnih lokalnih skupnosti je bil pripravljen predlog načrta upravljanja. Svet zavoda je predlog načrta upravljanja sprejel decembra 2014 in ga posredoval Ministrstvu za okolje in prostor, ki ga mora predložiti v sprejem Vladi RS. Vlada sprejme načrt upravljanja z uredbo. Javni zavod Triglavski narodni park je v postopku priprave načrta upravljanja vključevanju javnosti posvetil veliko pozornosti. Izvajanje vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti v postopek priprave se je izvajalo na podlagi pripravljenega komunikacijskega načrta. Vabila na foruma zainteresirane javnosti, delavnice v lokalnih skupnostih (SWOT analiza, predstavitev upravljavskih ciljev), povabilo k sodelovanju pri pripravi načrta upravljanja na spletnih straneh (vzpostavitev spletne podstrani na www.tnp.si z naslovom Sodelujte pri pripravi NU; anketni vprašalniki za analizo deležnikov v TNP) so bili javno objavljeni. V začetku priprave načrta upravljanja in pred javno obravnavo sta bili sklicani tiskovni konferenci, v medijih (na ravni države in lokalni ravni) je bilo več sporočil (15 sporočil za javnost, 77 medijskih objav), s katerimi je bila javnost povabljena k sodelovanju. Obveščanje, vključno z naznanilom z datumi javnih predstavitev, je potekalo na krajevno običajen način (objave na oglasnih deskah v krajevnih skupnostih oziroma vaseh). Za udeležence 1. foruma, ki je potekal v Tolminu, je bil organiziran tudi avtobusni prevoz udeležencev po Zgornji in Spodnji Bohinjski dolini do železniške postaje v Bohinjski Bistrici in od Mosta na Soči do knjižnice, kjer je potekal forum. Vsa gradiva (vabila, poročila in zapisniki) iz procesa so objavljena na spletni strani Triglavskega

narodnega parka48 pod zavihkom ‘Sodelujte pri pripravi načrta upravljanja TNP’. Sodelovanje javnosti: Večina dogodkov je bila

dobro obiskanih, krajani so aktivno sodelovali s pripombami, komentarji in predlogi. Prvega foruma zainteresirane javnosti se je udeležilo 72 ljudi, vseh delavnic skupaj 222, drugega foruma zainteresirane javnosti 34, javne predstavitve dopolnjenega osnutka načrta upravljanja pa 138 udeležencev. Osnutek načrta upravljanja je bil na podlagi želja in interesov predstavljen tudi krajanom Zgornje Radovne, Planinski zvezi Slovenije in lastnikom zemljišč. Zaključki: Ta primer dobre prakse vključevanja

javnosti (predvsem lokalnega prebivalstva) v proces priprav načrta upravljanja potrjuje smiselnost hkratne vzpostavitve normativne podlage za vključevanje, kot kvalitetno izveden proces, ki ga vodijo za to usposobljeni strokovnjaki. Nadstandardna ureditev sodelovanja javnosti v Zakonu o Triglavskem narodnem parku sama po sebi ne more dosegati cilja, če izvajanje zakona ni vsebinsko, to je z voljo dosegati najširši krog prizadetih in zainteresiranih ter uskladiti njihove različne interese do najvišje možne mere.

48 http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/C254/

PRIMER 5: Sprejemanje prostorskega načrta v občini Dobrna Povzetek: Občina Dobrna je leta 1998 postala

samostojna občina. Iz položaja obrobne krajevne skupnosti se je znašla v položaju odločevalca o lastnem razvoju. Z natečajem za pridobitev prostorsko programskih smernic razvoja celotne občine (2001) se je začelo desetletje uspešnega, strokovnega in demokratičnega urbanizma v občini. V letu 2002 je Občina organizirala interdisciplinarno urbanistično delavnico Razvojna vizija Občine Dobrna. Delavnica je bila zastavljena kot kontinuiran enoletni projekt, razdeljen v več faz, ki je vključeval tri bistvene ravni odločevalcev in usmerjevalcev prostorskega razvoja občine – lokalno skupnost, stroko in javnost. Vse tri skupine so se vključevale v posamezne faze: izvedeno je bilo anketiranje po gospodinjstvih celotne občine, organizirana je bila delavnica z interesnimi skupinami, izveden je bil strokovni posvet z vabljenimi predavatelji. Na podlagi aktivnosti in na podlagi analize stanja je bila izdelana Razvojna vizija Občine Dobrna (2003), ki je temeljni dokument, na katerem Občina Dobrna še danes gradi svoj razvoj. Na podlagi tako oblikovanega konsenza je nato Občina Dobrna v letu 2004 sprejela spremembe in dopolnitve t. i. prostorskega plana, ki so mu sledili trije izredno pomembni in obsežni izvedbeni prostorski akti, predvsem na področju turistične infrastrukture. Tudi strokovne podlage za izvedbene akte je Občina Dobrna pridobivala na enega bolj demokratičnih in strokovno smiselnih načinov – variantno so podlage pripravljale tri skupine strokovnjakov, delo so izvajale skozi štiri urbanistične delavnice, na podlagi njihovih usmeritev pa so bili izdelani izvedbeni prostorski akti (2005). Tako so bile na podlagi Razvojne vizije izdelane

Strokovne podlage za občinski prostorski načrt občine Dobrna (2008), na podlagi katerih je Občina Dobrna kot ena prvih v Savinjski regiji sprejela občinski prostorski načrt (2012). Občina Dobrna, ki je kot nova občina k svojemu prostorskemu razvoju pristopila na način preseganja zakonskega minimuma, je zato eden boljših primerov slovenskega prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju.49 Opis primera: Občina Dobrna je pridobila status

občine z reformo lokalne samouprave RS leta 1998. Po površini meri 32 km2 in ima 2.192 prebivalcev (2011). Leži na severnem delu Savinjske regije med Paškim Kozjakom in Pohorjem. Med enajstimi naselji, ki sestavljajo občino Dobrna, je največje in najbolj znano njeno središče Dobrna. Glavna gospodarska 49 Opis primera temelji na naslednjih virih:

Furman Oman, M., Furman Oman G., 2002. Urbanistična

delavnica »razvojna vizija Občine Dobrna«. V: Dobrčan, št. 16, 17. 12. 2002, str. 10–13.

Furman Oman, M., 2013. Desetletje participativnega prostorskega načrtovanja na Dobrni. Spletna stran Inštituta za

politike prostora. URL: http://ipop.si/2013/08/22/desetletje-participativnega-prostorskega-nacrtovanja-na-dobrni/.

Furman Oman, M., Furman Oman G., 2013. Desetletje participativnega prostorskega načrtovanja na Dobrni. V: Pametni

urbanizem: Inovativni pristopi k urbanističnemu načrtovanju in oblikovanju. Zbornik povzetkov, Znanstveni posvet. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 20. 6. 2013.

Furman Oman, M., 2013. Predstavitev primera dobrega sodelovanja javnosti pri prostorskem načrtovanju (demokratični urbanizem) partnerjem pri projektu Mreža za prostor. Interno gradivo.

Razvojna vizija občine Dobrna. Urbanistična delavnica 2002. URL: http://www.dobrna.si/ portal/?nStran=vsebina&mid=133

Urbanisti, 2004. Poročilo o izvedbi urbanistične delavnice v

sklopu priprave lokacijskih načrtov na področju turistične infrastrukture v Dobrni. Interno gradivo.

panoga, ki zagotavlja večino delovnih mest lokalnemu prebivalstvu, je turizem, pomembno vlogo pa imata tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Leta 1999 je sprejela svoj občinski plan. Srečala se je s težavo pomanjkanja ustreznega kadra s področja prostorskega planiranja in težavami pri usklajevanju različnih interesov v prostoru. Zato je pristopila k izvajanju določenih aktivnosti s področja prostorskega razvoja. K sodelovanju so povabili strokovnjake s področja urbanizma in na tak način pridobili nekaj razvojnih vizij. V letu 2001 je občina razpisala javni natečaj za pridobitev prostorsko programskih smernic razvoja Občine Dobrna. S tem natečajem, ki je hkrati tudi eden redkih poskusov kako pridobiti različna strokovna mnenja, so bile pridobljene tri vizije prostorskega razvoja. V javnem natečaju za pridobitev prostorsko programskih smernic razvoja Občine Dobrna so sodelovali Geoplan iz Kamnika, Pilih projekt iz Celja ter Furman Oman iz Celja. Proces: Prvi korak pri oblikovanju razvojne vi-

zije Občine Dobrna se je nanašal na vključitev širše javnosti v celotni proces. V ta namen je izvajalec projekta pripravil anketne vprašalnike, ki jih je Občina Dobrna poslala vsem gospodinjstvom. Anketni vprašalnik je bil pripravljen z namenom pridobiti splošno mnenje občanov o treh bistvenih prostorskih sestavinah občine: o poselitvi, infrastrukturi in zelenih površinah. Glede na to, da je Občina Dobrna izrazito turistična občina, je bilo vključeno tudi vprašanje z vidika turističnega razvoja. Skupno število poslanih vprašalnikov je bilo 650, vsako gospodinjstvo pa je prejelo po en vprašalnik. Prejeli so 61 izpolnjenih vprašalnikov oziroma 9,4 % vseh poslanih. Na podlagi analize odgovorov so bile postavljene teze, ki

so močno vplivale tudi na oblikovanje razvojne strategije Občine Dobrna v prihodnjih letih. Naslednji korak je bila organizacija delavnice z interesnimi skupinami, z namenom, da se vključi čim širši krog ljudi, ki imajo v občini željo in moč vplivati na določene spremembe. Hkrati imajo ti predstavniki tudi svoje interese, ki jih je potrebno med seboj soočiti in uskladiti. S takšnim pristopom si je tudi lažje zagotoviti legitimnost pri oblikovanju in pripravi strokovnih podlag. Kajti le dobro pripravljena izhodišča omogočajo tudi kvalitetnejše spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine v letu 2014. Cilja delavnice sta bila sprejeti dogovor o prostorski viziji razvoja občine ter oceniti konkretne možnosti razvoja posameznih območij. Zelo pomembno je bilo, da so vsi udeleženci v postopku planiranja skupaj pripravili vizijo razvoja občine in se z njo tudi identificirali. Le tako so izbrano vizijo tudi lažje izvajali skozi pripravo ustreznih prostorskih dokumentov, saj so ljudje čutili, da je prostor tudi njihova skrb in odgovornost. Poleg tega pa so se v občini že oblikovali nekateri možni posegi in posamezne investicije, ki so nato tekom nadaljnjih let na novo zaznamovale prostorski razvoj in izgled občine. Ker so bili ti predlogi leta 2002 šele v fazi snovanja in prostorsko še niso bili trdno umeščeni, so v prvi fazi nujno vključili tudi interesne skupine, da so se opredelile do njih, tudi na podlagi svojih interesov. Na delavnico so bili vabljeni predstavniki lokalne skupnosti, predstavniki društev ter lastniki zemljišč. Na delavnici je bilo dejansko prisotnih 23 udeležencev. Nadaljevanje in nadgradnja rezultatov delavnice z interesnimi skupinami je bila strokovna presoja le-teh. V ta namen je bil organiziran strokovni posvet, na katerem sta predavala

prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, in Marko Vučina, predstojnik Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje. Strokovni posvet je bil organiziran z namenom predstavitve dveh neodvisnih strokovnih pogledov na prostor Občine Dobrna. S predavanji obeh strokovnjakov so želeli pridobiti tudi dobre strokovne rešitve za prostorski razvoj. Posvet je imel dva temeljna cilja in sicer pridobiti strokovne usmeritve za nadaljnji prostorski razvoj Občine Dobrna ter podati strokovno oceno o možnostih razvoja posameznih območij. Imel je velik pomen tudi v smislu izobraževanja javnosti. Obvestila o posvetu so bila objavljena v regijskem časopisu Novi tednik, na lokalni radijski postaji, na občinski oglasni deski ter na Velenjski televiziji. Vabilu na posvet so se odzvali predstavniki društev, organizacij, občine, občinski svetniki, potencialni investitorji, lastniki zemljišč, ki so pomembna za strateški razvoj Dobrne, mediji ter drugi občani Občine Dobrna. Na podlagi aktivnosti in na podlagi analize stanja je bila nato izdelana Razvojna vizija Občine Dobrna (2003), ki je bila po vseh usklajevanjih in preveritvah, tako strokovnih kot laičnih, temeljni dokument, na katerem Občina Dobrna še danes gradi svoj razvoj. Na podlagi tako oblikovanega konsenza je nato Občina Dobrna v izjemno kratkem času (2004) sprejela spremembe in dopolnitve t. i. prostorskega plana, ki so mu sledili trije izredno pomembni in obsežni izvedbeni prostorski akti, predvsem na področju turistične infrastrukture. Tudi strokovne podlage za izvedbene akte je Občina Dobrna pridobivala na enega bolj demokratičnih in strokovno smiselnih načinov – variantno so podlage pripravljale tri skupine strokovnjakov (Fakulteta za arhitekturo, skupina API iz

Ljubljane in skupina ABZ iz Maribora), delo pa so izvajale skozi štiri urbanistične delavnice, ki jih je vodil Gorazd Furman Oman ter s pomočjo njihovih usmeritev tudi izdelal izvedbene prostorske akte (2005). Na delavnice so bili vabljeni predstavniki Občine Dobrna, Term Dobrna, potencialni investitorji ter člani komisije. Uvodna delavnica je bila izvedena novembra 2003. Na njej je bila predstavljena analiza obravnavanih območij ter izhodišča za delo projektantskih ekip. Druga delavnica je bila izvedena novembra 2003. Na njej so projektantske skupine predstavile svoje poglede na obravnavana območja. Po koncu delavnice je sledil še ogled terena. Tretja delavnica, ki je bila hkrati tudi prostorska konferenca, je bila izvedena decembra 2003. Na njej so bili predstavljeni osnutki programov priprave za vse tri lokacijske načrte. V sklopu tega so projektantske skupine predstavile svoje predloge ureditev. Zadnja delavnica pa je potekala januarja 2004. Na njej so skupine predstavile in predale končna gradiva. S to delavnico se je tudi zaključilo delo projektantskih skupin. Na podlagi razvojne vizije so bile nato skladno z novim zakonodajnim okvirom izdelane Strokovne podlage za občinski prostorski načrt občine Dobrna (2008), avtorjev Gorazda in Mojce Furman Oman. S pomočjo teh strokovnih podlag je Občina Dobrna kot ena prvih v Savinjski regiji sprejela občinski prostorski načrt (načrtovalec: Urbanisti, d.o.o., 2012), s katerim je dobila prostorski akt »nove generacije«, ki vsebinsko še vedno sloni na desetletju strokovnega dela Občine Dobrna. Sodelovanje javnosti: javnost je imela možnost

vključevanja na različne načine oziroma se

je do javnosti pristopilo skozi različne oblike demokratičnega urbanizem (ankete, delavnice, posveti, predavanja, javne predstavitve, obveščanje skozi številne članke v lokalnem mesečniku), tako je bila optimalno aktivirana in aktivna. Zaključki: Opisan način zgodnjega neformalnega

vključevanja javnosti v procese prostorskega načrtovanja in njenega obveščanja na številne načine je pripomogel k temu, da ima Dobrna jasno zastavljeno in začrtano pot, ki ji ne sledi samo občinska politika, pač pa tudi prebivalci sami. Na proces je ugodno vplivalo dejstvo, da gre za majhno občino z 2.192 prebivalci. Pri pripravi prostorskih aktov je občina izhajala iz Razvojne vizije občine kot strateškega dokumenta (na podlagi odločitve župana leta 2001, da razpiše javni natečaj za pridobitev smernic razvoja občine), kar je resnično dobra in edinstvena poteza v slovenskem prostoru. Ob dobro pripravljenem strateškem razvojnem dokumentu je zato tudi sprejem vseh vrst prostorskih aktov v zadnjem desetletju potekal izredno hitro, saj je bila javnost poleg formalnih oblik (na prostorskih konferencah po ZUreP50 ali javnih obravnavah po ZPNačrt) vseskozi sprotno obveščana in vključena.

50 Zakon o urejanju prostora kot predhodnik Zakona o

prostorskem načrtovanju, ki pa delno še velja (Uradni list

RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, NPB1, 33/07 – ZPNačrt, NPB2, 108/09 – ZGO-1C, NPB3, 80/10 – ZUPUDPP).

PRIMER 6: Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško Povzetek: V procesu iskanja lokacije za izgra-

dnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) se je slovenska Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) odločila za izvajanje novega t. i. kombiniranega postopka izbora lokacije, ki je bil leta 2004 vključen v pravni okvir prostorskega umeščanja objektov državnega pomena. Na tej osnovi je bil sprejet Program priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagališče NSRAO. Kombiniran postopek zagotavlja, poleg tehničnega vrednotenja prostora, tudi vključevanje javnosti v postopek že od vsega začetka. Temelji na udeležbi javnosti v vseh fazah sprejemanja odločitev. Za kombiniran postopek so se odločili na podlagi pregleda in študij različnih pristopov k izgradnji odlagališča NSRAO, predvsem v skandinavskih državah. Njegova prednost je, da je transparenten, prilagodljiv ter da zagotavlja vključevanje in sodelovanje javnosti. Skladno s programom priprave DLN (kasneje preimenovanega v državni prostorski načrt) je ARAO konec leta 2004 pozvala vse slovenske občine k sodelovanju v postopku. Občine so imele na voljo dve možnosti sodelovanja – s predlogom konkretne lokacije za izgradnjo odlagališča NSRAO ali pa so v preučitev predlagale celotno področje občine. V postopek je tako vstopilo 8 občin. Dve sta ponudili konkretno lokacijo, vendar je ena od njiju izstopila takoj v začetni fazi. Ostalih 6 občin je ponudilo v proučitev celotno območje občine. Izmed predlaganih potencialnih lokacij je bila kot možna izbrana Vrbina v Občini Krško. Posebnost postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče NSRAO je vzporedno vključevanje strokovne

presoje in pridobivanje lokalnih ponudb za lokacijo ter zagotavljanje visoke stopnje vključevanja javnosti v postopek. Za vključevanje lokalne javnosti je bilo organizirano lokalno partnerstvo, za strokovno presojo pa izvedena neodvisna recenzija gradiva, ki je bilo v postopku priprave DPN javno razgrnjeno.51 Opis primera: Primer odlagališča NSRAO je

poseben, ker je bilo leta 2006 v okviru postopka izbora lokacije ustanovljeno prvo lokalno partnerstvo v Sloveniji. Lokalno partnerstvo je oblika sodelovanja med investitorjem, občino in lokalnimi deležniki, primerna za reševanje vprašanj nacionalnega pomena, v zvezi s katerimi imajo partnerji različne, običajno tudi nasprotujoče, poglede in interese, rešitev pa mora biti sprejeta s soglasjem. To obliko sodelovanja so razvili v tujini ob umeščanju jedrskih objektov v prostor, prvič v primeru izbora lokacije za odlagališče NSRAO v Belgiji. Po tem vzoru je bilo lokalno partnerstvo kot 51 Opis primera temelji na naslednjih virih:

Agencija ARAO, 2015. Odlagališče NSRAO. URL: http:// www.arao.si/odlagalisce-nsrao.

Somrak, V., 2006. Izbor lokacije za izgradnjo odlagališča

NSRAO – na primeru občine Krško. Diplomsko delo.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 92 str.

URL: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/somrak-vanja. pdf.

Vahtarić, S., 2010. Lokalno partnerstvo Brežice v postopku

iskanja lokacije za odlagališče NSRAO. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 61 str.

URL: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/vahtaric-suzana.pdf.

Viršek, S., Veselič, M., Rupert, M., 2007. Umeščanje odlaga-

lišča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Posvetovanje rudarskih in geotehnoloških strokovnjakov

ob »40. Skoku čez kožo«. Ljubljana, Naravoslovnotehniška

fakulteta. URL: http://www.srdit.si/40skok/40skokClanki. html.

način sodelovanja z lokalnimi skupnostmi vključeno tudi v postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO pri nas. Glavni namen lokalnega partnerstva je zagotoviti družbeno sprejemljivost jedrskega objekta v lokalnem okolju. V primeru lokalnih partnerstev za izbor lokacije je bil cilj najti rešitev za prostorsko umestitev odlagališča NSRAO, ki bo dolgoročno sprejemljiva za občino in njene občane in bo izpolnjevala vse strokovne in varnostne zahteve ARAO ter inštitucij, pristojnih za jedrsko in sevalno varnost. V Sloveniji imamo za seboj že en neuspešen poskus prostorskega umeščanja odlagališča NSRAO (v letih 1985–1993, kjer so v prvem delu potekale priprave za izvedbo postopka, v letih od 1990–1993 pa so bile izvedene prve tri stopnje štiristopenjskega postopka s tehničnimi kriteriji). V drugem delu postopka je sodelovala tudi ARAO, vendar je vanj vstopila šele leta 1992, ko so bili kriteriji in metoda za izbor določeni in je postopek že tekel, ter je že kazalo, da utegne biti postopek zaradi nerešljivih družbenih nasprotovanj in pomanjkanja politične podpore prekinjen. ARAO je zato v obdobju do leta 1996 proučila razloge preteklih neuspehov in nato pripravila izhodišča, na katerih so bili zasnovani postopek izbora lokacije odlagališča, njegove na generični ravni opredeljene idejne rešitve in pristop k ocenjevanju lastnosti in varnosti odlagališča. S priporočili Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) skladna zasnova postopka izbora lokacije naj bi zagotovila, da bo izbrana lokacija zadostila pogoju družbene sprejemljivosti in vsem, s predpisi in priporočili določenim varnostnim in okoljevarstvenim pogojem. Ta postopek je zdaj znan kot kombinirani postopek. To pomeni, da je v sam postopek vključena vsa zainteresirana javnost. S tem namenom ARAO v občinah s potencialnimi lokacijami

poskrbi za t. i. lokalna partnerstva, kjer lahko vsi zainteresirani sodelujejo in se seznanijo s problematiko in rešitvami. Pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov je leta 2004 podalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, v nadaljevanju je pobudo prevzelo Ministrstvo za gospodarstvo, kamor se je še isto leto preselil direktorat, pristojen za energijo. Na osnovi pobude je bil pripravljen predlog Programa priprave državnega prostorskega načrta. Na njegovi osnovi pa se je nato začela priprava državnega prostorskega načrta. Postopek umestitve odlagališča NSRAO v prostor je do maja 2007 potekal skladno z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-1), po sprejemu nove prostorske zakonodaje pa skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Državni lokacijski načrt (DLN) se je preimenoval v državni prostorski načrt (DPN). Izmed predlaganih potencialnih lokacij je bila kot možna izbrana Vrbina v Občini Krško. V postopku priprave državnega prostorskega načrta so bile za to lokacijo izdelane Strokovne podlage za študijo variant, Strokovne podlage za posebno varnostno analizo, Študija variant, Okoljsko poročilo ter Posebne varnostne analize. Študija variant in državni prostorski načrt obravnavata ureditev odlagališča, kjer se izvajajo vse dejavnosti, potrebne za delovanje odlagališča, pripravo na odlaganje in trajno odlaganje odpadkov. Kapaciteta odlagalnih enot zadošča za polovico NSRAO, ki nastajajo v NEK, in za ostale NSRAO, ki nastajajo v Sloveniji. Za lokacijo Vrbina so bile določene tri možne variantne rešitve odlagališča NSRAO; varianta B – odlaganje v vkopane silose, varianta D – odlaganje v rove; in varianta E – površinsko odlaganje. Ob upoštevanju Okoljskega

poročila in Posebne varnostne analize je na podlagi Študije variant za lokacijo Vrbina kot najustreznejša varianta predlagana varianta B – odlaganje v vkopane silose. Za predlog najustreznejše variantne rešitve so izdelane strokovne podlage, Idejne zasnove. Pridobljeno je mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila. Posebnost postopka priprave državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO je vzporedno vključevanje strokovne presoje in pridobivanje lokalnih ponudb za lokacijo ter zagotavljanje visoke stopnje vključevanja javnosti v postopek. Za vključevanje lokalne javnosti je bilo organizirano lokalno partnerstvo, za strokovno presojo pa izvedena neodvisna recenzija gradiva, ki je bilo v postopku priprave DPN javno razgrnjeno. Lokalno partnerstvo omogoča izvajanje določil Aarhuške konvencije o dostopu javnosti do informacij, udeležbi pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Lokalna skupnost ima pravico do določenih finančnih sredstev za naročanje po njihovi oceni potrebnih in od ARAO neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj. Splošne značilnosti kombiniranega postopka so transparentnost, prilagodljivost, vključevanje in delovanje javnosti ob upoštevanju varnostnih in okoljevarstvenih pogojev. Prva lokalna partnerstva v Sloveniji so bila ustanovljena leta 2006 ravno v okviru postopka izbora lokacije NSRAO, in sicer v občinah Brežice, Krško in Sevnica. Lokalno partnerstvo v Občini Sevnica je prenehalo delovati že 2006 z izstopom občine iz postopka izbora lokacije, v občinah Brežice in Krško pa leta 2010, potem ko je bila decembra 2009 s sprejetjem vladne uredbe lokacija Vrbina v občini Krško potrjena kot lokacija za odlagališče NSRAO. Proces: Pobudo za izdelavo državnega lokacij-

skega načrta (DLN) za odlagališče NSRAO

je leta 2004 podal minister za okolje, prostor in energijo. Vlogo pobudnika je v nadaljevanju prevzelo Ministrstvo za gospodarstvo, kamor se je še isto leto preselil Direktorat za energijo. Na osnovi pobude je bil pripravljen predlog Programa priprave državnega prostorskega načrta. Ministrstvo za okolje in prostor je novembra 2004 izvedlo prvo prostorsko konferenco. Po preučitvi pobude je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor izdana odločba o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v postopku priprave DLN. Predlog programa priprave je dopolnjen s priporočili s prostorske konference in z obveznostjo izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. Priprava državnega prostorskega načrta se je pričela na osnovi Programa priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO. Za vključevanje lokalne javnosti je bilo organizirano lokalno partnerstvo, za strokovno presojo pa izvedena neodvisna recenzija gradiva, ki je bilo v postopku priprave DPN javno razgrnjeno. K sodelovanju pri pridobivanju lokacije odlagališča so bile decembra 2004 povabljene vse slovenske občine, za sodelovanje pa se je odločilo osem občin. Skladno s programom priprave in po predhodnem preverjanju in usklajevanju z občinami je oktobra 2005 izdelana Predprimerjalna študija za izbor treh potencialnih lokacij za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, v kateri je presojanih in vrednotenih dvanajst potencialnih lokacij v petih občinah. Predlagane so tri najustreznejše potencialne lokacije; Vrbina v Občini Krško, Čagoš v Občini Sevnica in Globoko v Občini Brežice, za katere se je izdelala Študija variant in proučila možne variante izvedbe odlagališča. Za načrtovano prostorsko ureditev so bile s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora pridobljene smernice in izdelana analiza smernic.

Od predlagane lokacije sta odstopili Občina Sevnica in Občina Brežice. Občina Brežice je pristopila k iskanju nove potencialne lokacije in je februarja 2007 predlagala novo lokacijo Gornji Lenart, za katero je bila julija 2007 izdelana novelacija Predprimerjalne študije. Postopek priprave državnega prostorskega načrta se je nadaljeval na dveh potencialnih lokacijah, Vrbina in Gornji Lenart. Za obe lokaciji se je izdelala Študija variant, na tej podlagi se umeščanje odlagališča v prostor na lokaciji Gornji Lenart ni nadaljevalo zaradi smernic MOP ARSO, s katerimi je lokacija opredeljena kot nesprejemljiva zaradi poplavne ogroženosti in zmanjševanja poplavnega prostora Save. Ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora so v postopku priprave državnega prostorskega načrta za lokacijo Vrbina v občini Krško izdelane Strokovne podlage za študijo variant, Strokovne podlage za posebno varnostno analizo, Študija variant, Okoljsko poročilo ter Posebne varnostne analize. Za lokacijo Vrbina je bil nabor petih potencialnih rešitev odlaganja odpadkov preverjen in ocenjen z vidika tehnične ustreznosti; rezultat te ocene so bile tri možne variantne rešitve odlagališča NSRAO; varianta B – odlaganje v vkopane silose, varianta D – odlaganje v rove; in varianta E – površinsko odlaganje. Kot najustreznejša varianta je bila predlagana varianta B – odlaganje v vkopane silose. Za predlog najustreznejše variantne rešitve so izdelane strokovne podlage, Idejne zasnove. Pridobljeno je mnenje o ustreznosti Okoljskega poročila. Na osnovi strokovnih podlag sta v decembru 2007 izdelovalca DPN, Acer Novo mesto d. o. o. in Savaprojekt, d. d., Krško, izdelala dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, ki je bil javno razgrnjen in izvedena je bila javna obravnava. V okviru javne razgrnitve na sedežu pripravljalca DPN, v prostorih

Občine Krško in lokalnega partnerstva ter v krajevnih skupnostih mesta Krško (Dolenja vas pri Krškem, Leskovec pri Krškem in Krško polje) ter v okviru javne obravnave se je javnost seznanila z dopolnjenim osnutkom državnega prostorskega načrta, Okoljskim poročilom in drugimi strokovnimi podlagami ter podala pripombe. Poleg javne razgrnitve je bila javnost seznanjena tudi s stališči do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in s spremenjenimi rešitvami DPN, izdelanimi na podlagi sprejetih stališč. Stališča do pripomb in predlogov javnosti z javne razgrnitve so bila potrjena marca 2009. Predlog državnega prostorskega načrta je bil aprila 2009 posredovan pristojnim nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenja. Za nadaljevanje postopka priprave DPN je bila pomembna pridobitev pozitivnega mnenja Občine Krško, ki je bilo pridobljeno julija 2009. Občina je s pozitivnim mnenjem potrdila umestitev odlagališča v prostor in družbeno sprejemljivost odlagališča v lokalnem okolju. Na zahtevo Občine Krško je bila izvedena neodvisna recenzija dopolnjenega osnutka DPN za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, Okoljskega poročila, Študije variant, Posebne varnostne analize za umestitev odlagališča NSRAO, Idejnih zasnov ter drugih izdelanih strokovnih podlag. Namen neodvisne recenzije je bil potrditev tehnične sprejemljivosti izbrane variante. V času od maja 2009 do decembra 2009 so bila pridobljena vsa ustrezna mnenja nosilcev urejanja prostora, vključno z mnenji o sprejemljivosti vplivov DPN na okolje. Na podlagi uskladitev z Upravo RS za jedrsko varnost in MOP ARSO, Urad za upravljanje z vodami, ter z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravljen usklajen predlog Državnega prostorskega načrta v decembru 2009. Usklajevanje z MOP ARSO, Urad za

upravljanje z vodami, je potekalo na področju poplavne varnosti, varstva podtalnice, umestitve v geološko okolje ter glede upoštevanja veljavne zakonodaje. Na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je v novembru 2009 posredovana dodatna študija Posledice izgradnje odlagališča NSRAO Vrbina na ekonomičnost kmetijske proizvodnje. V postopku priprave usklajenega predloga državnega prostorskega načrta so bile proučevane hidrološke, geološke, prostorske, okoljske in druge razmere na območju predvidene lokacije ter smiselno upoštevane pripombe in predlogi lokalnih skupnosti. Usklajen predlog državnega prostorskega načrta je rezultat interdisciplinarnega dela. Decembra 2009 je po potrditvi Ministrstva za okolje, da so vplivi izvedbe državnega prostorskega načrta na okolje sprejemljivi, Vlada RS sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško.Slika: Shema do sprejetja uredbe o DLN za odlagališče NSRAO (Vir: Vahtarić, S., 2010).

Ponudba za pripravo DEN

1. prostorska konferenca

Postopek je enak za vse tri lokacije

Program priprave DEN

ARAO izdela predprimerjalno študijo

UPR objavi 3 najprimernejše lokacije

UPR pridobi smernice nosilcev prostora Študij arhivskih kabinetnih podatkov

Analiza smernic, potrditev, usmeritev prostorskih ureditev

Raziskave Projektni podatki

Projektne študije variant prostorske ureditve

Ničelno stanje okolja

Varianta/e rešitev prostorske ureditve Osnutek okoljskega poročila za primerjalno študijo variant (za to lokacijo)

Izdelovalec DLN izdela osnutek primerjalne študije variant rešitev prostorske ureditve (za to lokacijo)

Izdelovalec DLN izdela primerjalno študijo za vse variante za vse lokacije Okoljsko poročilo k primerjalni študiji variant (za vse lokacije)

Celovita presoja vplivov na okolje (za vse tri lokacije)

ARAO izdela idejno zasnovo in druge strokovne podlage

Izdelovalec DLN izdela predlog DIN

Presoja vplivov na okolje

2. prostorska konferenca - razgrnitev primerjalne študije variant in okoljskega poročila (za vse lokacije)

UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov k predlogu DLN in ga preda ARAO

Javna razgrnitev in javna obravnava DLN z javno razgrnitvijo poročila o vplivih na okolje

Minister za okolje in prostor s sklepom odloči o upoštevnju pripomb

ARAO posreduje mnenja in recenzijo izdelovalcu DLN, da izdela usklajen, dopolnjen predlog DLN

Po izdaji sklepa ARAO zagotovi vse morebitne strokovne podlage za dopolnitev DLN

Minister za okolje in prostor posreduje usklajen dopolnjen predlog DLN vladi RS v sprejem

ARAO preda recenzijo izdelovalcu DLN, ki dopolni predlog DLN

Če DOK skupnost sprejme predlog DLN, vlada RS sprejme uredbo o začasnih ukrepih

UPR pozove nosilce urejanja prostora k izdaji mnenj

Vlada RS z uredbo sprejme DLN za odlagališče NSRAO

Vlada RS odloči o variantni rešitvi za katero se izdela predlog DLN (za vsako lokacijo posebej)

Izdelava idejnega projekta

ARAO UPR in izdelovalec DLN preučijo vse pripombe in predloge

UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov k dopolnjenem predlogu DLN

Izdelava poročila o vplivih na okolje

Izdelovalec DLN pripravi predlog stališč glede upoštevanja pripomb

UPR pridobi mnenja in jih z recenzijo dopolnjenega predloga DLN posreduje ARAO

Vlada RS objavi uredbo DLN za odlagališče NSRAO v uradnem listu RS

Predlagani kombinirani postopek izbora lokacije je v skladu s priporočili Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) razdeljen na štiri stopnje, ki so shematsko predstavljene na spodnji sliki.

Stopnja

Opis aktivnosti

Čas

1. Zasnova in načrtovanje

Izdelava načrtta postopka pridobivanja lokacij ter določitev varnostnih, tehničnih in upravnih izhodišč ter načina vključevanja javnosti v postopek

1999

2. Pregled primernosti prostora

Določitev potencialno primernih območij za odlagališče NSRAO

2001

Pridobivanje potencialnih lokacij

2005

3. Ocenjevanje primernosti lokacij

Določitev najprimernejših lokacij s preliminarno oceno lastnosti lokacij in drugimi merili

4. Pridobitev primernosti lokacij

Izdelava ocene lastnosti oziroma varnostne ocene odlagališča na primernih lokacijah

- 3 leta Vzporedno s 3. stopnjo

Slika: Shema kombiniranega postopka pridobivanja lokacije za odlagališče NSRAO (Vir: Agencija ARAO, 2015).

Sodelovanje javnosti: Sodelovanje z javnostmi

in njihovo soodločanje je značilnost celotnega procesa izbora lokacije in umeščanja odlagališča NSRAO v prostor, sodelovanje z javnostmi je predvideno tudi do gradnje in kasneje v fazi obratovanja objekta. Vključevanje javnosti je bilo razdeljeno v več faz: »» Faza 1: ARAO povabi lokalne skupnosti k sodelovanju pri umeščanju odlagališča NSRAO v prostor. »» Faza 2: V lokalnih skupnostih, ki se pozitivno odzovejo na povabilo ARAO, so poleg tehnično-okoljskih ocen opravljene tudi ocene družbenih vidikov uresničljivosti prijave. V tistih lokalnih skupnosti, kjer je

uresničljivost pozitivno ocenjena, se z metodo moderacije ter s serijo sodelovalnih delavnic z lokalnim prebivalstvom ugotovi in ovrednoti stališča in pogoje, pod katerimi so pripravljeni nadaljevati s sodelovanjem. V tej fazi ima pomembno vlogo mediatorka, ki posreduje informacije, mnenja in pobude med lokalno skupnostjo in agencijo ARAO. »» Faza 3: Glede na posebnosti lokalnih skupnosti agencija ARAO v skladu s temi zahtevami vzpostavi najprimernejšo obliko lokalnega partnerstva. Pogoje, na osnovi katerih je vzpostavljeno lokalno partnerstvo, v dogovoru z ARAO postavi lokalna skupnost na delavnicah. Med izvajanjem lokalnega

partnerstva ima lokalna skupnost pravico enakopravnega sodelovanja pri odločanju o izbiri lokacije odlagališča NSRAO na svojem območju ter do sodelovanja v vseh postopkih, povezanih z izgradnjo in obratovanjem odlagališča NSRAO. Pri vključevanju lokalnih skupnosti v odločitvene procese se je upoštevalo naslednje usmeritve: »» lokalna skupnost ima pravico, da kadarkoli v fazi postopka predlaga lokacijo in jo pozneje tudi umakne; lokacije lokalna skupnost ne more več umakniti, ko je zanjo z njihovim soglasjem izdelan predlog državnega lokacijskega načrta, »» lokalna skupnost ima pravico do finančnih sredstev v času obravnave lokacije na njenem območju kot potencialne lokacije za odlagališče, ki ji zagotavljajo izvedbo neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj, »» lokalna skupnost ima v skladu z veljavno zakonodajo pravico do nadomestila zaradi omejene rabe prostora že v fazi izvajanja operativnih terenskih raziskav (globinska vrtanja, jamska dela, ugotavljanje ničelnega stanja okolja), »» vse skupine in posamezniki imajo pravico, da predlagajo svoja vrednostna izhodišča, ki se jih preveri v postopku in ovrednoti rezultate. Lokalna partnerstva: Prva lokalna partnerstva

v Sloveniji so bila ustanovljena leta 2006 v okviru postopka izbora lokacije za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), in sicer v občinah Brežice, Krško in Sevnica. Lokalno partnerstvo v Občini Sevnica je prenehalo delovati že leta 2006 z izstopom občine iz postopka izbora lokacije, v občinah Brežice in Krško pa leta 2010, potem ko je bila decembra 2009 s sprejetjem vladne uredbe

lokacija Vrbina v občini Krško potrjena kot lokacija za odlagališče NSRAO. Cilji lokalnih partnerstev so bili predvsem informiranje in komuniciranje, povečanje zaupanja in vzpostavitev dialoga in skrb zanj ter vključevanje javnosti v okoljsko odločanje. Obe partnerstvi (Krško in Brežice) sta bili zasnovani podobno, zajemali sta nacionalni odbor, vodstveni odbor in posamezne tematske odbore. Nacionalni odbor je sestavljen iz najvišjih predstavnikov lokalnih in državnih institucij, vodstveni odbor naj bi skrbel predvsem za koordinacijo med tematskimi odbori, cilj tematskih odborov pa je dajanje konkretnih predlogov za pripravo DPN. V delo odborov se je lahko vključil vsak posameznik.

34 Lokalno partnerstvo - Brežice

Tajnica VO

Odbor za razvoj, gospodarstvo in družbene dejavnosti

Župan NEK MG MOP

Nacionalni odbor

Vodstveni odbor Brežice

Odbor za presojo vplivov na okolje in zdravje

Odbor za tehnično sodelovanje in varnost

Odbor Dečno Selo

Stiki z javnostjo in animacijo

Posvečen

Gospodarstvo

Zdravje

Pritožbe krajanov

Infrastruktura

Okolje

Pravna vprašanja

Kmetijstvo

Nadzor raziskav

Turizem

Varnostne študije

Šport

...

Neodvisne študije

Kultura

Nadzor migracij

Šolstvo

...

ugotavljanju govoric o odpadkih v rudniku Dečno selo

Društvo ...

Slika: Organizacijska struktura Lokalnega partnerstva Brežice s prikazom pododborov in njihovih področij delovanja (Vir: Vahtarić, S., 2010). Zaključki: Pokazalo se je, da so bile glavne težave

pri vključevanju javnosti in civilnodružbenih akterjev v postopek iskanja lokacije za izgradnjo odlagališča NSRAO predvsem naslednje: »» nezaupanje v institucije (tudi ARAO), »» pomanjkanje izkušenj pri vključevanju v podobne postopke, »» nedemokratične izkušnje iz preteklosti, »» trenje med periferijo in centrom, »» nizka stopnja izobrazbe ljudi ter »» nezaupanje v lokalne politične odločevalce. V primeru lokalnih partnerstev pri izboru lokacije NSRAO je civilna družba imela dejansko možnost sodelovati in soodločati o izgradnji odlagališča. Sodelovanje je potekalo preko delovanja v odborih lokalnega partnerstva. Ena izmed težav, ki se je pokazala pri vključevanju javnosti v lokalno partnerstvo Krško, je bila premajhna osebna motivacija ljudi za vključitev

v partnerstvo ter nezaupanje v institucije. Informiranje javnosti o delovanju lokalnih partnerstev je potekalo tudi preko spletnih strani, vendar v primeru partnerstva Brežice ni zagotovilo dvosmernega pretoka informacij. Informiranje javnosti preko spletne strani je potekalo z objavo vabil in poročil o delovanju, faz postopka umeščanja odlagališča, zapisnikov sej, sporočil za medije in kronologije dogodkov. Na osnovni strani so bili objavljeni kontaktni podatki, uporabnikom pa so omogočali e-pošto, naročilo elektronskih novic ter izražanje mnenj v anketah. Drugih možnosti, kot so komentarji, forumi, vprašalniki, ki omogočajo povratno informacijo deležnikov ali ustvarjajo virtualne skupnosti, ni bilo na voljo. Strokovnjaki ugotavljajo, da je proces informiranja v slovenskih primerih lokalnih partnerstev preveč selektiven oziroma ciljno

usmerjen in ne dosega visokih kriterijev, ki so načeloma zagotovljeni z Aarhuško konvencijo. Prvi cilj komunikacijskih aktivnosti bi moral biti razumevanje problematike NSRAO, šele na tej osnovi bi bilo smiselno graditi širše javnomnenjsko sprejemanje odlagališča. Nerazločevanje teh dveh faz in prizadevanje za sočasno doseganje obeh ciljev, kot se je dogajalo v primeru izbora lokacije NSRAO, pa je le še stopnjevalo zadržke prebivalcev za sodelovanje v postopkih lokalnih partnerstev.

PRIMER 7: Priprava Državnega prostorskega načrta za državno cesto v Mežiški dolini Povzetek: Neformalno vključevanje javnosti pri

pripravi Državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od Otiškega vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu predstavlja primer dobre prakse. Direktorat za prostor je v letu 2009 pri pripravi DPN za državno cesto od Otiškega vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu poskušal ustvariti boljšo prakso, zato so uporabili nov pristop vključevanja javnosti v postopke priprave DPN. V sklopu vključevanja javnosti je bilo zagotovljeno obširno informiranje, v celotnem postopku pa naj bi bilo izvedenih tudi več posvetovanj. Načrt vključevanja javnosti je obsegal 1. regionalni posvet v začetni fazi izdelave DPN, v fazi izdelave osnutka DPN so sledile ciljne občinske delavnice, nato naj bi sledila javna razgrnitev in javna obravnava študije variant s predlogom najustreznejše variante ter javna razgrnitev in javna obravnava osnutka DPN. Cilj takšnega načina vključevanja javnosti v postopke priprave DPN je predvsem zgodnja predstavitev načrtovane prostorske ureditve javnosti, uskladitev ciljev ter pridobitev povratnih mnenj in predlogov, kakor tudi njihovo smiselno upoštevanje v nadaljnjem procesu priprave DPN. Nov pristop, ki je bil pripravljen

za državno cesto, je bil dobro sprejet v lokalnih skupnostih, sodelovanje javnosti pa je bilo nad pričakovanji.52 Opis primera: Projekt izdelave državnega pro-

storskega načrta za odsek državne ceste med Otiškim vrhom in Holmcem se je začel izvajati v letu 2004, ko je to področje urejal Zakon o urejanju prostora, ki je vključil organizirano javnost že na začetku, ko je bila pred sprejemom programa priprave sklicana prostorska konferenca, ni pa širša javnost imela možnosti podajanja pripomb in prispevati k oblikovanju variant že pred pripravo državnega prostorskega načrta. Uvedena je bila tudi 2. prostorska konferenca, ki je morala biti sklicana 14 dni pred javno razgrnitvijo. Leta 2007 je Zakon o urejanju prostora nadomestil Zakon o prostorskem načrtovanju. Tudi ta zakon je poudarjal izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih 52 Predstavitev primera temelji na naslednjih virih:

Mandelj, B., 2011. Vloga javnosti pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov na primeru obvoznice Škofljica.

Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 92 str.

Mestna občina Slovenj Gradec. Dopis »Državna cesta na severnem delu 3. razvojne osi«. 2014. URL: http://www.slove-

njgradec.si/media/uploads/files/3raz_os/dopis_feb_2014. PDF.

Ministrstvo za infrastrukturo. Usmeritve za pripravo pro-

cesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode. 2015. URL: http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.

gov.si/pageuploads/Prostor/drzavni_prostorski_nacrti/

vkljucevanje_javnosti/priporocila_energetika_14mar11.pdf.

Ministrstvo za infrastrukturo. Vključevanje javnosti v postopkih priprave DPN. 2011. URL: http://www.mzi.gov.si/

si/delovna_podrocja/prostor/drzavni_prostorski_nacrti/ vkljucevanje_javnosti_v_postopkih_priprave_dpn/.

pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov. Vsakdo je imel pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in na drugačne načine. Pristojni državni in občinski organi so morali skladno s tem zakonom in z zakonom, ki je urejal dostop do informacij javnega značaja, vsakomur omogočiti vpogled v prostorske akte, njihova strokovna gradiva in v druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem, ter o zadevah prostorskega načrtovanja obveščati javnost. A vključevanje javnosti pri pripravi državnega prostorskega načrta je bilo po ZPNačrt izvedeno šele v fazi javne razgrnitve, ko je bilo dejansko vse več ali manj odločeno in so bile možne le manjše spremembe v državnem prostorskem načrtu. Večje spremembe bi v tako pozni fazi priprave povzročile veliko porabo finančnih sredstev in seveda tudi časa za dodatno delo. Prostorske konference so bile s tem zakonom ukinjene. Leta 2010 je bil sprejet Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, kjer je vključevanje javnosti širše zastopano. V zakonu je izražena zahteva za zgodnejše vključevanje javnosti ter seznanjanje javnosti v različnih fazah izvajanja. Odsek državne ceste med Otiškim vrhom in Holmcem na meji z republiko Avstrijo je prvotno spadal pod projekt gradnje državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo. Zaradi velike dolžine celotne trase, velikega števila občin skozi katere poteka ter različne stopnje sprejemljivosti predlagane variante na posameznih odsekih, ki pogojujejo različen obseg optimizacij, je bil razdeljen na štiri državne prostorske načrte. Eden izmed štirih državnih prostorskih načrtov je bil tudi DPN za cesto od Otiškega vrha do MMP Holmec na meji z Republiko Avstrijo.

Pobuda ministra za promet za izdelavo državnega prostorskega načrta za državno cesto med priključkom Otiški vrh in MMP Holmec na meji z republiko Avstrijo je bila utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05) in Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04). Pripravljalec državnega lokacijskega načrta je bilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Direktorat za prostor. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. je bila naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta, izdelovalec dopolnitve študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (načrtovalec) pa podjetje Urbis d. o. o.. Proces: DPN za projekt državne ceste po

Mežiški dolini se je pričel v letu 2004, ko je bila podana pobuda ministra za promet. Prostorska konferenca je bila izvedena februarja 2006, v marcu 2006 pa je bila pridobljena zahteva za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje. Program priprave je bil sprejet maja 2006. Nato so se pridobivale smernice nosilcev urejanja prostora. V študiji variant iz leta 2007 sta bili omenjeni dve varianti državne ceste. Glede tega je bila izvedena neformalna javna razprava za predlog najustreznejše variante, saj so želeli pridobiti soglasje lokalnih skupnosti že pred izdelavo podrobnih strokovnih podlag in DPN. V času javne razprave so dajale pripombe lokalne skupnosti in ustanovljene civilne iniciative glede vrednotenja variant, poteka primerjanih variant, neupoštevanja Alpske konvencije, optimizacije obvoznice Dravograd, konkretnih ureditev priključkov in tudi glede vključevanja javnosti. MOP je na prejete pripombe odgovoril, odgovore pa

so posredovali občinam ter jih tudi objavili na spletni strani, ki je bila za to posebej vzpostavljena. Glavne pripombe lokalnih skupnosti in v tem času ustanovljenih civilnih iniciativ so bile vezane na: »» metodo medsebojne primerjave in vrednotenja variant, »» potek obeh primerjanih variant (predlog poteka trase preko Kotelj, predlog novih tras s tuneli, predlog umik tras z območja doline – z območij, primernih za stanovanjske, centralne in gospodarske funkcije, …, »» neupoštevanje Alpske konvencije, »» modifikacije obvoznic Dravograda so večinoma sprejemljivi »» konkretne ureditve priključkov ipd. V času neformalne javne razprave je MOP prejel številne pripombe, na katere je odgovoril, odgovore pa posredoval občinam in jih tudi objavil na posebej za to vzpostavljeni spletni strani. Ker z občinama Prevalje in Ravne na Koroškem ni bil dosežen kompromis glede nadaljevanja postopka priprave državnega prostorskega načrta, so se nove rešitve iskale v nadaljnjih fazah načrtovanja. Celotni proces neformalnega usklajevanja stališč glede predloga najustreznejše variante je povzročil tudi tehten premislek na strani države glede vključevanja javnosti in odločitev za zgodnejše in aktivnejše sodelovanje z javnostmi skozi ves postopek priprave DPN. Z namenom učinkovitejšega vključevanja javnosti v pripravo DPN za načrtovano državno cesto so zato na Direktoratu za prostor uporabili nov pristop vključevanja javnosti v postopke priprave DPN, ki so ga pripravili v sodelovanju z Regionalnim centrom za okolje, Inštitutom za politike prostora in Pravno informacijskim centrom nevladnih organizacij

– PIC. Po izvedenem procesu novega pristopa vključevanja javnosti je Direktorat za prostor leta 2011 pripravil gradivo z naslovom Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode, ki naj bi služil kot okvir vključevanja javnosti pri pripravi DPN. V procesu priprave konkretnega DPN pa je Vlada RS dne 25. 10. 2012 v zvezi z nadaljevanjem projekta na odseku od Dravograda do MP Holmec sprejela naslednjo odločitev: »rezultati študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve na odseku od Dravograda do MP Holmec kažejo, da z vidika investicijskih stroškov in denarno ovrednotenih koristi uporabnikov in eksternih koristi nobena od variant ni družbeno-ekonomsko smotrna, saj glede na izkazane koristi variante izkazujejo zelo velike investicijske stroške. Neto sedanja vrednost in relativna neto sedanja vrednost sta pri vseh variantah negativni in samo dve varianti izkazujeta izredno nizko pozitivno interno stopnjo donosa (od 0,2 % do 0,05 %). Z ekonomskega vidika je nujna optimizacija tehnične rešitve v smislu znižanja investicijskih stroškov – rekonstrukcija in modernizacija obstoječega odseka ceste z uvedbo obvoznih cest ter izven nivojskih križišč v pomembnejših vozliščih«. S tem so se vse nadaljnje aktivnosti glede priprave DPN zaključile. Sodelovanje javnosti: V okviru novega pristopa

za doseganje konsenza pri pripravi DPN v lokalnem okolju je bil najprej v septembru 2009 organiziran prvi regionalni posvet, katerega namen je bil: »» javnosti predstaviti in z njo uskladiti cilje načrtovane cestne ureditve, »» predstaviti procesni načrt vključevanja javnosti, »» v zgodnji fazi pridobiti povratna mnenja

in predloge javnosti, ki naj bi bila smiselno upoštevana v nadaljnjem procesu priprave DPN. Povabljeni so bili predstavniki vseh treh skupin deležnikov: javnega, gospodarskega in civilnega sektorja iz treh občin Mežiške doline: Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd; ter treh sosednjih občin: Črna na Koroškem, Mežica in Slovenj Gradec. Posveta se je udeležilo okoli 60 predstavnikov lokalnih skupnosti, civilnih iniciativ, nevladnih organizacij, gospodarstva in občani. Po uvodnih predstavitvah je potekala razprava glede skladnosti ciljev države glede načrtovane cestne ureditve z lokalnimi cilji in prioritetami ter glede ustreznosti predlaganega načrta vključevanja javnosti. Oktobra 2009 je bil na Ministrstvu za okolje in prostor organiziran sestanek za predstavnike občin na območju Mežiške doline, katerega namen je bil poenotenje ciljev načrtovane prostorske ureditve in dogovor o pripravi delavnic v sklopu sodelovanja občin pri vključevanju javnosti v postopek priprave DPN. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da občine znotraj svojih lokalnih skupnosti dosežejo uskladitev ciljev in robnih pogojev ter da Direktoratu za prostor ponovno posredujejo cilje in robne pogoje, ki jih mora po mnenju občin cestna povezava po Mežiški dolini doseči. Februarja 2010 je bil na Ministrstvu za okolje in prostor organiziran ponovni sestanek, katerega namen je bil predstavitev nabora variant, ki se po 1. fazi GT elaborata izkazujejo primerne za nadaljnjo obravnavo, stališč občin do predstavljenih variant ter stališč prostorskih načrtovalcev do predstavljenih variant. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da pripravljalec in investitor na podlagi izdelanih strokovnih podlag in pridobljenih mnenj na predstavljene variante opredelita ožji nabor variant, ki jih predlagata v nadaljnjo obravnavo. Poleg tega naj bi občine pripravile delavnice/posvete na

terenu, na katerih bi tudi lokalnemu prebivalstvu predstavile variante, ki jih pripravljalec in investitor v soglasju z občinami iz lokalnega okolja predlagata v nadaljnjo obravnavo. Aprila 2010 se je v prostorih občin Prevalje in Ravne na Koroškem začela razstava predlaganih rešitev. Razstavljene so bile pregledne karte poteka vseh variantnih rešitev hitre ceste skozi Mežiško dolino. Ogledi so bili možni v delovnem času obeh občin. Na razstavah so bili na voljo tudi vprašalniki, ki so jih obiskovalci lahko izpolnili in jih odložili v temu namenjene nabiralnike v prostorih občin. V maju 2010 sta bili organizirani dve občinski posvetovanji na Prevaljah in Ravnah na Koroškem z občankami, občani ter predstavniki lokalnih skupnosti o načrtovani cesti. Posvetovanji sta pripravila MOP in Regionalni center za okolje skupaj z omenjenima občinama. Namen posvetovanj je bil predstaviti nabor možnih rešitev za hitro cesto skozi Mežiško

dolino po posameznih občinah, pridobiti mnenja lokalnih skupnosti o prednostih in slabostih posamezne rešitve ter oblikovati usklajene predloge, ki bodo vključevali tako usmeritve države in stroke kot tudi potrebe lokalnih prebivalcev. Mnenja in predloge so udeleženci oblikovali v manjših delovnih skupinah in ti predlogi naj bi bili upoštevani pri nadaljnjih korakih priprave DPN. Na posvetovanja so bili vabljeni vsi občani in občanke, v primeru neudeležbe pa so lahko ljudje posredovali svoje mnenje po elektronski pošti ali pa so enostavno izpolnili elektronsko različico vprašalnika. Ti vprašalniki so bili sicer na voljo tudi na obeh razstavah. Posvetovanja na Prevaljah se je po podatkih končnega poročila aktivno udeležilo 85 oseb, poleg pa je bilo prisotnih še okoli 25 oseb. Posvetovanja na Ravnah na Koroškem se je aktivno udeležilo 32 oseb, poleg pa je bilo prisotnih še okoli 10 oseb. Za vsako varianto trase so naredili povzetek prednosti in slabosti ter napisali predloge za izboljšave.

Faze priprave DPN

Pred sprejetjem sklepa o pripravi DPM

Osnutek DPN

Študije variant

Dopolnjen osnutek DPN za izbrano varianto

Predlog DPN

OKOLJSKO POROČILO

Vključevanje javnosti

1. regionalni posvet September 2009

Ciljne občinske delavnice Maj 2010

2. regionalni posvet

Javne razgrnitve in javne obravnave

Predvidoma spomladi 2011

Slika: Načrtovane faze priprave DPN za državno cesto od Otiškega vrha do MMP Holmec na meji z Republiko Avstrijo (Vir: Ministrstvo za infrastrukturo. Vključevanje javnosti v postopkih priprave DPN. 2011).

Zaključki: Nov pristop, ki je bil pripravljen za

državno cesto od Otiškega vrha do mednarodnega mejnega prehoda Holmec na meji z Republiko Avstrijo, je bil v lokalnih skupnostih dobro sprejet, sodelovanje javnosti pa je bilo nad pričakovanji. Način dela na posvetovanjih je bil dobro sprejet, pridobljenih je bilo veliko informacij za nadaljnje delo, tudi nivo zaupanja v izvajalce in v projekt se je okrepil. Vsa mnenja in predlogi glede poteka in izgradnje, obveščanja in sodelovanja javnosti, strokovnih podlag in tudi drugi predlogi so bili zapisani in naj bi bili obravnavani v nadaljevanju postopka priprave DPN. Vseeno so občani izrazili bojazen, da bi se kljub mnenju ljudi lahko sprejela najcenejša varianta. Javnost je bila seznanjena z aktivnostmi v skladu s procesnim načrtom vključevanja javnosti, skupaj z okoljskim ministrstvom pa so usklajevali predloge strokovnih rešitev do največje možne mere. MOP je javnost obveščal z različnimi gradivi, informativnimi listi, poročili, vabili so občane k sodelovanju na posvetovanjih. Prebivalci so imeli možnost izraziti svoje mnenje ter podati predloge tako preko izpolnjenih elektronskih vprašalnikov, vprašalnikov, ki so bili na voljo na razstavi in posvetih, kot tudi preko navadne in elektronske pošte. Direktorat za prostor je na podlagi preizkušenega novega pristopa vključevanja javnosti za državno cesto od Otiškega vrha do mednarodnega mejnega prehoda Holmec na meji z Republiko Avstrijo nato v letu 2011 pripravil Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode, ki vsem sodelujočim pri pripravi DPN služijo kot okvir vključevanja javnosti v postopke priprave.

3. Ugotovitve in priporočila Bistvene ugotovitve predstavljenih primerov so prikazane v naslednji tabeli. Pri tem lahko ugotovimo, da je glavna značilnost dokumentov, ki so nastajali v izbranih primerih dobrega sodelovanja javnosti, ta, da vsi pripravljeni dokumenti niso bili sprejeti (od 7 primerov so bili doslej sprejeti le 3 dokumenti, sprejem enega se pričakuje v kratkem). Še posebej je to zaskrbljujoče glede procesa priprave podnebnega zakona in strategije ter nacionalnega energetskega programa, ki sta za področje okolja izrednega pomena, proces pa se je po pripravljenih dokumentih popolnoma ustavil. Vendar pa je možno ugotoviti, da je v vseh primerih dober postopek vključevanja javnosti

privedel do priprave kvalitetnih dokumentov, glede katerih je bila dosežena določena stopnja konsenza. Pokazalo se je, da tak postopek prispeva tudi k učinkovitosti samega procesa, kar je najbolj vidno pri pripravi prostorskih načrtov. Zgodnje vključevanje javnosti v pripravo prostorskih aktov sicer morda navidezno podaljšuje sam postopek priprave prostorskih aktov, vendar izkušnje prav nasprotno kažejo, da se celotni čas priprave dejansko skrajša, če se začetni fazi nameni dovolj časa in angažiranja javnosti. Ravno to se je potrdilo tudi v primeru Občine Dobrna. Z izključevanjem in ignoriranjem javnosti sicer formalni postopki na začetku hitreje stečejo, vendar kasneje pogosto pride do konflikta z javnostmi, kar lahko proces načrtovanja močno upočasni ali pa celo vpliva na njegovo popolno zaustavitev. Pri tem je pomembno tudi to, da z dobrim in kakovostnim vključevanjem javnosti ter rezultati tega sodelovanja sprejete formalne odločitve pristojnih organov pridobijo legitimnost.

Povzetek primerov Primer

Kvaliteta procesa

1. Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo

Zgodnje vključevanje, tekom celotnega procesa; opredelitev do večine pripomb.

2. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do 2030

Omogočeno zgodnje sodelovanje nevladnim organizacijam skozi celotni proces; javna razprava skozi 30-dnevno javno razgrnitev osnutka.

3. Nacionalni energetski program

Zgodnje vključevanje, tekom celotnega procesa. Podrobni odgovori na pripombe.

4. Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka

5. Sprejemanje prostorskega načrta v Občini Dobrna

Dobra zakonska ureditev sodelovanja – forum zainteresirane javnosti; dobro zastavljen proces sodelovanja, s poudarkom na lokalnih deležnikih; dobro informiranje in odziv lokalnih prebivalcev (organizirani prevozi); pripravljen komunikacijski načrt. Zgodnje in dobro vključevanje prebivalcev, neformalni, prebivalcem prilagojeni, načini sodelovanja. Velika politična volja občinske oblasti, odločilni način –izveden je bil javni natečaj za pridobitev prostorsko organizacijskih smernic razvoja občine – sodelovali trije ponudniki/ načrtovalci. Majhna občina – dobrih 2000 prebivalcev.

6. Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbica v Občini Krško

Dobro zastavljeno in izvedeno sodelovanje preko lokalnega partnerstva – investitor, občina, lokalni deležniki. Vzpostavitev lokalnega partnerstva – za reševanje problema nacionalnega pomena z umeščanjem v lokalno območje – po zgledu iz tujine.

7. Priprava državnega prostorskega načrta za Mežiško Dolino

Po neuspešnem umeščanju ceste nov pristop Ministrstva za okolje in prostor z angažiranjem zunanjih (nevladnih organizacij) za izvedbo novega vključujočega procesa po vnaprej pripravljenem načrtu.

Izid

Opombe

Pripravljeni dokument ni bil sprejet zaradi ukinitve službe Vlade za podnebne spremembe.

Ministrstvo za okolje in prostor nasprotovalo procesu in se šibko vključevalo. Za proces bi bilo nujno zagotoviti ustrezno pravno podlago in večjo politično voljo. Dobra spletna stran z informacijami o poteku procesa. Odgovori na pripombe niso dovolj argumentirani, večkrat prevladal argument moči.

Dokument je sprejet.

Zgodnji proces sodelovanja je bil spodbujen s strani NVO na podlagi predhodnega dolgoletnega sodelovanja na to temo. Odgovorov na pripombe ni bilo.

Dokument ni sprejet. Proces se je ustavil po pripravljenem poročilu o javni obravnavi.

Strokovna javnost je bila pripravljena bolj sodelovati; svet za trajnostni razvoj je opozoril na odsotnost strukturiranega procesa javne obravnave dokumenta, ki bi omogočal neposredno izmenjavo mnenj.

Dokument še ni sprejet. Decembra 2014 ga je Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park predložil Ministrstvu za okolje in prostor, da ga posreduje vladi1.

Dokument je sprejet.

Uredba o potrditvi lokacije Vrbina je bila sprejeta 2009.

Težave: nezaupanje v institucije in lokalne politične odločevalce; pomanjkanje znanja in izkušenj za vključevanje, trenje med periferijo in centrom; premajhna osebna motivacija ljudi za vključevanje.

DPN ni sprejet. Leta 2012 vlada ugotovi, da nobena od pripravljenih variant ni družbeno-ekonomsko smotrna. Proces se je ustavil.

Direktorat za prostor pri ministrstvu je po izvedenem procesu pripravil interni dokument Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave DPN za daljnovode in plinovode.

Na podlagi ugotovitev primerov podajamo naslednja priporočila za dobro sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev na področju varstva okolja in urejanja prostora:

Splošna priporočila Priporočilo 1

Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo dialog z nevladnimi organizacijami vzdrževati ves čas in za vsa področja. Obrazložitev: Nevladne organizacije so pomemben »partner« varstva okolja, zato je za vodenje vključujočih procesov odločanja za ministrstvo dobro poznati in biti v stiku z nevladnimi organizacijami ter voditi z njimi stalen dialog o vseh vsebinah, ki jih ministrstvo pokriva. Ker nevladne organizacije poznajo probleme na terenu in so praviloma tudi v stiku z lokalnimi okolji, lahko s tem in strokovnim znanjem prispevajo k vzpostavitvi ustreznega procesa vključujočega odločanja na posameznih vsebinah. Priporočilo 2 Za dolgoročnejša načrtovanja oblikovati lokalna partnerstva. Obrazložitev: Posebej če gre za umeščanje objekta državnega pomena, ki bo trajneje vplival na neko lokalno okolje, je smiselno na začetku procesa oblikovati lokalno partnerstvo, ki je dogovorna oblika sodelovanja med investitorjem, občino in lokalnimi deležniki. Priporočilo 3 Vzpodbujati aktivno in odgovorno državljanstvo na področju varstva okolja in urejanja prostora.

Obrazložitev: Tako v okviru šolskega sistema

kot tudi sicer je treba razvijati odgovornost prebivalcev za stanje okolja in jih vzpodbujati, da razvijajo interes za procese odločanja, ki se nanašajo na naravo in okolje, in pri tem presežejo svoje partikularne lastniške interese (NIMBY53). Priporočilo 4 Dosledno spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti in predpisov, ki urejajo sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev na področju varstva okolja in urejanja prostora. Obrazložitev: Resolucija o normativni dejavnosti je dober dokument, namenjen sprejemanju boljših odločitev normativne narave. Upoštevanje priporočil tega dokumenta, ne zgolj formalno, temveč z resno namero priti do najboljših in legitimnih rešitev, samo po sebi zagotavlja visok nivo kvalitete postopkov.

Priporočila glede procesa sodelovanja javnosti pri odločanju Priporočilo 5 Za izvedbo procesa pridobiti ustrezno politično voljo ali pravno podlago. Obrazložitev: Zaradi različnega nivoja naklonjenosti različnih odločevalcev in deležnikov do vključujočih procesov, je koristno da obstaja 53 Not in my backyard

za tak proces pravna podlaga (nikakor pa ne nujno). Da pa tak proces vključevanja javnosti ni zgolj formalen, je potrebna volja odločevalcev, ne zgolj tistih, ki vodijo proces. Priporočilo 6 Pripraviti načrt vključevanja javnosti, ki vključuje najmanj: »» identifikacijo deležnikov. »» časovno opredeljene načine obveščanja in vključevanja javnosti, pri čemer se upošteva zgodnje vključevanje in vključevanje tekom celega postopka, »» razumne roke za odziv javnosti glede na ciljne javnosti, »» način obravnave in upoštevanja pripomb javnosti ter objavo stališč do pripomb. »» Pri izvedbi procesa se lahko kot pripomoček uporabi priročnik Ministrstva za javno upravo Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov54 in spletno mesto DIALOG55, mreža za soudeležbo javnosti. Obrazložitev: za sprejemanje odločitev na področju varstva okolja in urejanja prostora (kar je naš življenjski prostor in neobhoden pogoj življenja) je potrebno na začetku procesa odločanja pripraviti tudi načrt informiranja in vključevanja javnosti, ki glede na naravo odločitve omogoča vsebinsko kvaliteten in postopkovno racionalen način vključevanja javnosti.

54 Dostopno na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.

si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageup-

loads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/Smernicevkljucevanje_2015.pdf.

55 Dostopno na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.

si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/svlsrp.gov.si/pageup-

loads/lok-sam-2015/splosno-ls-ls/organi-obc/Smernicevkljucevanje_2015.pdf.

Priporočilo 7 Vključujoče oblikovati cilje procesa. Obrazložitev: Javnost, vključena v proces v najzgodnejši fazi, lahko zato sodeluje prvič pri oblikovanju ciljev procesa sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitve in drugič pri samem vsebinjenju odločitve. Priporočilo 8 Akterji v procesu morajo jasno razumeti, kakšno vlogo igrajo in s kakšnimi pooblastili. Obrazložitev: Da je postopek sprejemanja odločitve vključujoč, morajo deležniki v procesu razumeti, kakšna je njihova vloga ter tudi vlogo drugih. Če zastopajo interese večje deležniške skupine, morajo tudi imeti in razumeti, kakšna so njihova pooblastila, ta pa morajo biti dovolj operativna. Priporočilo 9 Enako obravnavanje deležniških skupin – vse deležniške skupine imajo enako možnost vključitve, veliki deležniki se vključujejo hkrati z ostalimi. Obrazložitev: V procesih odločanja odločevalec skrbi, da vsem relevantnim deležniškim skupinam omogoči enako možnost vključitve in jih ne obravnava različno. To pomeni tudi vključevanje »velikih« deležnikov skupaj z ostalimi. Pomembno je, da ne izostanejo veliki odločevalci, ki kasneje »preglasujejo« rezultate procesa sodelovanja. Priporočilo 10 Informacije za javnost in njeno sodelovanje morajo biti v procesu odločanja uporabnikom (ciljnim skupinam) prijazno oblikovane. Obrazložitev: Ciljne skupine morajo na podlagi prejetih informacij razumeti, za kakšno odločanje gre in kako je to umeščeno v širši kontekst (normativni in družbeni). Jasne morajo

biti tudi informacije o zahtevah varstva okolja in kulturne dediščine ter morebitnih drugih zahtevah, zato da deležniki razumejo, do kod seže polje njihovega vplivanja na odločitev. Priporočilo 11 Zagotoviti sledljivost procesa sodelovanja. Obrazložitev: O procesu sodelovanja naj bodo tekoče objavljene informacije o poteku, kar se nanaša predvsem na informacije o postopku, predvidenih dogodkih (kraj in datum), poteku dogodkov, prejetih mnenjih in predlogih, strokovnih gradivih, potrebnih za odločitev, in gradivih, nastalih v procesu, ter njihova dostopnost. Priporočilo 12 Zaradi preglednosti celovitosti procesa je potrebno prejete pripombe objaviti, pri čemer je potrebno upoštevati pravila glede varstva osebnih podatkov. Obrazložitev: Ker večina pisnih pripomb in predlogov pride do odločevalcev po elektronski poti, je nujno za kvalitetno sodelovanje vseh deležnikov tudi poznavanje stališč drugih. To lahko omogoča tudi boljše razumevanje argumentov različnih deležnikov in s tem boljšo umestitev lastnega interesa določene skupine. Pri objavi pripomb mora odločevalec upoštevati pravila varstva osebnih podatkov, zakon o varstvu osebnih podatkov oziroma stališča informacijske pooblaščenke.56

56 Glej odločbo Informacijske pooblaščenke št. 090-

176/2015/4 z dne 27. 7. 2015, dostopno na https://www. ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jz-

decisions_pi1[showUid]=2689&tx_jzdecisions_pi1[-

highlightWord]=090-176%2F2015%2F4&cHash=06b817b30394892753771113a7da12cd.

Priporočilo 13 Do prejetih pripomb zavzeti argumentirana stališča o sprejemu ali zavrnitvi in jih objaviti. Obrazložitev: Ključni cilj sodelovanja javnosti in njihovega angažiranja za aktivno participacijo je upoštevanje njenih interesov – pripomb in predlogov, zato je faza njihove preučitve in vključitve najpomembnejša. Pripombe naj se upoštevajo smiselno in v največji možni meri, do sprejema in zavrnitve pa naj odločevalci zavzamejo argumentirana stališča in jih objavijo. Ta standard mora veljati za vse procese sodelovanja. (Footnotes) 1 To ga je dalo v javno obravnavo 16.11.2015