O D P R A V E
še približno dodatnih 300 metrov. Višinska razlika je bila 160 metrov. Domačinom smo obljubili, da bomo prihodnje leto nadaljevali raziskovanje te prečudovite jame.
jamarke tovorimo tako težke nahrbtnike. Ta odprava ni bila tako naporna in več dni smo namenili izletom po Črni gori. Z rezultati raziskav smo bili kljub vsemu zadovoljni.
Kolašin in Javorje
Jankova jama
Iz Cetinja nas je vodila pot na sever proti Kolašinu. Cesta med obema krajema poteka skozi divji kanjon Morače, divje gorske reke, nad katero se vzpenjajo mogočne stene. Z željami po globokih breznih smo se odpravili v Javorje, planine v severnem delu Črne gore z nadmorsko višino prek 1630 metrov, v bližini Kolašina (950 m). Tu smo bivali pri domačinih, ki v topli polovici leta na planini pasejo živino. Gostoljubni domačini nam niso pustili postaviti šotorov. Želeli so, da spimo v njihovih bivališčih. Glede na nizke temperature je bilo to kar prijetno. Na Javorju nam je pastir pokazal nekaj vhodov v jame. Raziskali smo pet brezen.
Kljub neprespani noči med vožnjo proti Črni gori smo se nekateri še isti dan odpravili opremljat Jankovo jamo. V prihodnjih dneh smo nadaljevali merjenje in raziskovanje tam, kjer smo končali leta 2005. Tokrat smo raziskovali predvsem aktivne dele jame. V obeh letih smo v Jankovi jami dosegli globino 176 metrov in namerili 938 metrov, nekaj rovov pa na meritve še čaka. Jankova jama je verjetno jamski sistem, sestavljen iz vsaj dveh jam, ki sta nastajali ločeno. Prvi del predstavlja stopnjasta brezna. V drugem delu prevladujejo vodoravni oziroma poševnih rovi z vmesnimi stopnjami. Zgornji, bogato zasigani del vodoravne jame je starejši. Spodnji del vodoravnega dela jame pa predstavlja mlajšo, še aktivno etažo jame.
Trije najzanimivejši vhodi v brezna so se imenovali Tri čavke in ležijo na nadmorski višini 1705 metrov. Dva vhoda, Čavka 1 in Čavka 2, sta bila skoraj drug poleg drugega. Z Borisom sva se spustila vsak v eno brezno in se srečala v spodaj ležeči Ledeni dvorani, v kateri se na globini 45 metrov brezni združita. Na tej globini smo prišli do snega in ledu. Med steno in ledom smo našli brezno, ki je vodilo v dolg, do 18 metrov širok vodoraven rov s kupi podornega materiala, ki se kruši s sten in stropa zaradi zmrzali. Med raziskovanjem in merjenjem jame smo bili pošteno premraženi. Pod gruščem je bil verjetno še vedno led. Tri čavke so jamski sistem, v katerem so se združila brezna vadoznega nastanka in starejši vodoravni freatični rovi. Namerili smo 402 metra rovov in 78 metrov globine. Tretji vhod Čavka 3 ni povezan s prvima dvema.
Rezultati odprave Črna gora 2005 Z odpravo v Črni gori smo bili zelo zadovoljni. Raziskali in izmerili smo 12 novih jam in si ogledali še dve jami, ki ju nismo merili. Locirali smo številne nove vhode. Nismo pričakovali toliko raziskanih jam, navezali pa smo tudi dobre stike z domačini, ki so nas vedno lepo sprejeli.
Slovenska jamarska odprava Črna gora – Cetinje 2006
Udeleženci odprave: Rajko Bračič, Mojca Hribernik, Drago Jeseničnik, Adrijana Novak, Patricija Oštir, Lucija Petrič, Boris Šajtegelj (KŠJKSS Velenje), Franci Arh, Oskar Franc Klemenčič, Peter Vukotič (DZRJ Bled) in Dušan Grčar (DZRJ Kranj). Na tej odpravi smo nameravali raziskovati na območju Lovćena in seveda raziskati Jankovo jamo. Utaborili smo se na travniku na pobočju Lovćena v bližini prijaznih domačinov, ki smo jih spoznali že prejšnje leto. Po končanih raziskavah v Jankovi jami smo raziskali še štiri brezna v bližnji okolici. Domačin Videk je vztrajal, da nam je del poti do brezen na Osmogrku, vzpetini v bližini našega tabora, tovoril mezeg. Ko je bila pot za mezga pretežka, si je Videk oprtal moj jamarski nahrbtnik v prepričanju, da bo to enostavno breme. Na vrhu hriba je priznal, da ni pričakoval, da
Slovenska jamarska odprava Črna gora – Nikšić 2007
Nina v čolnu na jezeru v Slivskem ponoru
Rajko je prvi preplul jezero in čoln privezal na vrv, da je omogočil lažje prehode drugim. Vsem, razen Oskarju, ki se je prevrnil v jezero in potem postavil rekord v hitrostnem plavanju v kompleUdeleženci odprave: Rajko Bračič, Mojca Hritni jamarski opremi, nam je uspelo priti na drugo bernik, Mitja Jenko, Drago Jeseničnik, Adrijana stran suhi. Novak (KŠJKSS Velenje), Nina Erčulj, Oskar Franc Jezeru so sledile že znane kaskade. Gor in Klemenčič, Jure Nečimer (DZRJ Bled) in Davo dol, gor in dol. K sreči ni bilo nikjer nobenih ožin, Preisinger (DZRJ Kranj). skala pa je bila tudi ves čas nekrušljiva. Kmalu smo prišli do višjega vzpona, ki ga je Rajko proSlivski ponor sto preplezal in opremil z vrvjo. V nadaljevanju Na tokratni odpravi smo načrtovali raziskovaso si spet sledile prečke in velikanske kaskade. nje Slivskega ponora. Ob deževnem vremenu bi Raziskovanje smo končali pri naslednjem jezeru, morali načrte povsem spremeniti. K sreči pa smo ki bi ga bilo treba spet prepluti v čolnu. Vendar nas je slaba vremenska napoved prepričala v vrnitev, namesto da bi tvegali nadaljnje raziskovanje. V jami smo bili že tako globoko, da bi lahko vsako poslabšanje vremena pomenilo veliko nevarnost za raziskovalce v jami. Opazovalec pred jamo bi moral priti najprej do raziskovalcev in potem bi se morali vsi skupaj vrniti na površje, to pa bi vzelo silno veliko časa, saj je bilo v jami veliko prečk. Iz izkušenj iz leta 2005 smo vedeli, da voda narašča silno hitro. Z Nino sva izmerili raziskaRajko in Mojca pri razopremljanju Slivskega ponora ne dele jame, za zadnji se lahko vsaj jamarji veselili dolgotrajne suše. dan smo si prihranili le še razopremljanje jame. Skupaj s črnogorskimi jamarji smo se utaborili v Namerili smo 419 metrov rovov s 120 metri bližini Nikšićkega polja. Ena ekipa je začela globine. Domnevamo pa, da je jama bistveno opremljati že znani del jame, druga pa je zunaj daljša, zato bomo raziskovanje še nadaljevali. črnogorske jamarje učila jamarske tehnike. Jure je opremil prečnico prek prvega jezerca, kjer Za konec smo leta 2005 končali raziskovanje. Sledile so številne prečke. Napredovali smo zelo počasi, saj Sledili so brezskrbni dnevi v družbi črnogorje vsaki stopnji, kjer smo se lahko spustili po vrvi skih jamarjev, ki so nas popeljali v njihove gore navzdol, sledilo nekaj metrov vodoravnega rova, in nas gostili z njihovimi narodnimi jedmi. Kljub za tem pa je bilo treba premagati s kaminskim zagotovilu, da je to naša zadnja odprava v Črno plezanjem novo stopnjo navzgor. Tako smo nagoro, se mi zdi, da se bomo kmalu vrnili, saj je še predovali do večjega jezera, ki pa ga nismo mosilno veliko neraziskanih jam, ljudje pa so naravgli prebresti. Žal nismo imeli s seboj nobenega nost krasni. čolna, zagato pa smo rešili z napihljivim otroškim Mojca Hribernik čolnom, ki nam ga je Veso nabavil v Podgorici. KŠ JK »Speleos-Siga« Velenje Foto: Mitja Jenko
Tri čavke
Foto: Mitja Jenko
J A M A R S K E
FEBRUAR 2008
41