N O V I C E Raziskave »Migovec 2007«
od 4. 7. do 12. 8. 2007
Foto: Jarvist Frost
Foto: Jarvist Frost
Čudovito vreme, precej delovno in zanimivo dogajanje, nobenih nesreč ter prijetno druženje tolminskega jamarskega kluba JSPDT in angleškega kluba iz Londona ICCC na štiritedenski jamarski ekspediciji na Tolminskem Migovcu.
JD Sežana, opremo pa so pomagali znositi Stane Jarc, Tina Rejec, Neža Rejec in Valerija Bradač. Najpomembnejše odkritje letošnjega raziskovanja je gotovo skorajšnja povezava med Vrtnarijo (Gardener’s World) in M2 (Kavkno jamo) v Sistemu Mig do pičlih 28 metrov razlike. Obstaja možnost, da je povezava že uspela, vendar v jami M2, ki so jo v sedemdesetih letih raziskovali starejši člani JSPDT, še ni bilo označenih merilnih točk. Poglavitna naloga, ki nas čaka na prihodnjih raziskavah, je spet opremiti M2 in preveriti, ali je povezava z Vrtnarijo res uspela. Ob uspešni povezavi bo jamski sistem postal drugi najdaljši v Sloveniji s skupno dolžino 16.722 metrov, od tega je dolžina Vrtnarije 11.493 in Sistema Migovec 5229 metrov. Cilj letošnje ekspedicije je bil predvsem iskanje povezav na globinah 150 in 250 metrov, med Primadono, Sistemom Mig in Vrtnarijo. Iskali smo tudi nove jame in s tem odkrili dodatne vhode v prej omenjene jame. Končno smo tudi izdelali zemljevid celotnega površja platoja, na katerem so ponovno določene lege vseh jam ter izmerjeni zunanji poligon za določitev lege teh jam.
Druga letošnja odkritja Sistem Mig Z ozkega prehoda, imenovanega NBC, pod »Exhibition road«, smo prišli do 105 metrov globokega brezna Plopzilla. Predel je poln visečih heliktitov, ki se nato spusti v mogočno brezno s kupom balvanov na dnu. Po breznu Silos je to drugo največje brezno v tej jami.
M1 in M6 Že od leta 1974 »tminski« jamarji raziskujemo visokogorski kras Tolminskega Migovca, jamski raj, ki nas nenehno preseneča. Kadar je le mogoče, se odpravimo na to goro odkrivat skrivni svet podzemlja. Angleški klub se je raziskovanju na tej gori pridružil leta 1994. Letos so izdali knjigo z naslovom The Hollow mountain (Votla gora), v kateri so opisani začetki raziskovanja obeh jamarskih klubov vse do danes. Knjiga je polna bogatih zgodb, osebnih prigod, načrtov, zemljevidov in seveda fotografij. Po dolgih letih se je na Tolminski Migovec odpravila številčna ekipa tolminskih jamarjev: Andrej Fratnik, Zdenko Rejec, Metod Kos, Jana Čarga, Andreja Fratnik, Iztok Možir, Samo Rutar, Erik Bončina, Aljoša Bončina in Špela Leban. Ekipi sta se pridružila še Robert Rehar iz JD Danilo Remškar Ajdovščina in Emil Frankič iz
Vhod v jamo je le 20 metrov od tabora, ki se po majhnem vhodnem breznu razširi v prostorno dvorano. Ta se na žalost ne nadaljuje, vendar je bilo v njej presenečenje – kar dobro ohranjene kosti jelena. Verjetno je prišel v dvorano skozi drugi vhod, ki pa ga zdaj ni več. Slutimo, da je starost najdbe kar precejšna.
U-bend + Primadona (Sistem Primadona) Jama U-bend je končno povezana s Primadono, kar je sistem povišalo za 57 metrov. Globina sistema je zdaj 644 metrov. U-bend smo tudi izmerili.
Primadona (Sistem Primadona) Akcija iskanje povezave Primadona (Smer 0) v sistem Migovec ni uspela, smo pa na tej višini našli nadaljevanje jame v 40 metrov globokem breznu. Pregledati bo treba še neraziskano okno pred koncem te galerije. Sledili smo tudi potoku navzgor, a se je rov končal v ozkem labirintu. Našli smo še kosti mladiča rjavega medveda. Iz smeri Sistema smo iskali povezavo na koncu Promenade pred breznom Sajeta in našli 40-metrski kamin, ki se je končal z zagozdenimi podornimi balvani.
Jama v Žlebu (pod planino Razor) Jamo smo ponovno izmerili in našli nekaj novih nadaljevanj. Jama je dolga 282 metrov in globoka 43 metrov.
Planika
Sokolja jama ali Hawk Cave
Jama Planika je dolga 166 metrov in globoka 46 metrov. To je na novo odkrita jama na zahodnem pobočju Migovca. Ima dva vhoda, zgornjega na višini 1801 metrov, ki se začne s 40 metrov globokim vhodnih breznom. Brezno se konča s kupom snega in veliko dvorano. Sneg najdemo tudi globlje v jami, a se tali in steka naprej v nadaljevanje jame. Ta voda se najverjetneje nekje zbira, oziroma napaja kak večji jamski vodotok. Prav mogoče je, da napaja potok v Primadoni (Smer 0) 200 metrov globlje.
Opremili smo nov dostop do jame, ki zdaj poteka čez steno in prek dveh preklopov. Izdelali smo prečnico na vrhu vhodnega brezna, kjer bi lahko bilo na koncu možno nadaljevanje. V dvorani večina poti ne vodi nikamor.
Monatip Še ena novoodkrita jama s 196 metri dolžine in 28 metri globine. Leži pod Planiko, približno 100 metrov severneje od Primadone. Po videzu je
Apuane 2007, Italija
Od 27. 10. do 4. 11. je v Castelnuovo di Garfagnana (Italija) potekalo tradicionalno mednarodno jamarsko srečanje, ki so ga letos poimenovali »Metamorfosi?« Seveda ime ni naključno, saj je območje Apuanskih Alp sestavljeno iz marmorja, v marmorju pa so razvite tudi tukajšnje jame. Območje je med italijanskimi jamarji znano predvsem zaradi jame Corchie (sami pravijo, da imajo v Italiji jame in Corchio) in zaradi zgodovine, saj se je jamarstvo začelo razvijati prav tu. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. Zadnji dnevi oktobra so bili namenjeni predvsem obisku jam, novembrski dnevi pa druženju in najrazličnejšim predavanjem. V devetih dneh si je bilo tako možno ogledati 19 različnih jam, prehoditi 18 označenih poti po bližnjih vrhovih in se udeležiti številnih predavanj.
FEBRUAR 2008
Jelenja jama
Jami sta ponovno raziskani in izmerjeni. Obe se nadaljujeta.
Mednarodno jamarsko srečanje »Metamorfosi?«
4
neverjetno podobna prehodu NCB v Sistemu Mig. Leži tik nad kaminom v zadnjem delu Primadone, nad Smerjo 0, torej je velika možnost za povezavo. Je tudi v isti višini kot galerija v M-18, zato je mogoča tudi povezava s sistemom Mig.
Vzhodni del platoja Raziskano je bilo celotno območje, ponovno smo določili tudi točke »izgubljenih« jam od S1 do S12 (Škrbina). Pri tem je bilo odkritih tudi sedem novih jam, ki smo jih poimenovali s končnico E (East – vzhod). Dodatna naloga za prihodnje raziskave je ponovni obisk nekaterih jam, saj iz nekaterih močno piha ali pa se celo nadaljujejo. Jana Čarga JS PD Tolmin
Predavanja so bila razdeljena na več sklopov. Za tiste malo bolj zahtevne poslušalce so strokovnjaki z različnih področij predavali o vulkanskih jamah, jamski meteorologiji, določanju neogenske klime s pomočjo kapnikov, opremi ..., za tiste pa, ki so po duši bolj avanturisti, se je vrtelo več jamarskih filmov z vsega sveta. Predavanja so se vrstila drugo za drugim od devetih zjutraj pa do polnoči. Organiziranih je bilo tudi več jamarskih razstav, prikazov tovariške pomoči, samo za jamarje je bila odprta jamarska knjigarna in seveda hala z opremo. Te je žal bilo letos manj kakor druga leta. Za prazne želodčke so poskrbeli v glavnem šotoru, kjer se je lahko poskušalo hrano društev iz vse Italije in Avstrije, dobilo pa se je tudi pivo Laško. Srečanja se je udeležilo več kot 2000 jamarjev, večinoma iz Italije, med njimi pa smo se našli tudi Slovenci, Hrvati, Romuni, Švicarji, Avstrijci, Francozi in verjetno še kdo, ki se je zgubil v množici jamarjev, o kakršni lahko v Sloveniji le sanjamo. Letos bo srečanje spet v Imagni (ta je srečanje gostila že leta 2005). Jasmina Rijavec JD Sežana