Page 18

R A Z I S K A V E

Foto: Marko Matičič

Bela griža 1 Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina je v petih letih na Trnovskem gozdu registriralo več kot 50 brezen, le nekaj jih je bilo globljih od 100 m. Šele po petih letih raziskovanja so leta 2002 našli obetavno brezno severno nad vasjo Otlica. Poimenovali so ga Bela griža 1.

Trnovski gozd in jame Trnovski gozd je visoka kraška planota, del severozahodnih Dinaridov. Dviguje se od 600 pa do 1495 metrov nadmorske višine, njegov največji del pa leži med 800 in 1200 metri. Najvišji vrh planote je Mali Golak, sama površina pa meri okrog 120 km2. Večji izviri, ki odvajajo vodo s planote, so Mrzlek, Lijak, Podroteja in Hubelj. Tektonski prelomi so botrovali nastanku številnih brezen in do leta 2004 je bilo na tem področju registriranih več kot 160 jam. Predvidevamo, da jih je vsaj še enkrat toliko neraziskanih oziroma neregistriranih. Globinski potencial Trnovskega gozda je ponekod več kot 1000 m.

J

ame na Trnovskem gozdu so raziskovali že v 19. stoletju predvsem zaradi iskanja ledu. V času prve svetovne vojne je zahodni del raziskoval Pavel Kunaver pod okriljem avstroogrske vojske. Iskali so vodo in jame, primerne za bivanje. Po prvi svetovni vojni so približno 25 jam raziskali italijanski jamarji, pri tem pa so jim pomagali številni domačini. Po drugi svetovni vojni so tu raziskovali jamarji z Inštituta za raziskovanje krasa, Logatca, Ljubljane, Tolmina in Idrije. Lahko pa rečem, da sistematičnih raziskav obsežnega področja ni bilo. Ajdovski jamarji so se že takoj po ustanovitvi jamarske sekcije začeli zanimati za to področje. Vendar je bilo zaradi pomanjkanja opreme in znanja delo nesistematično. Predvsem smo raziskovali jame, ki so nam jih pokazali domačini. Šele po letu 1997 smo začeli načrtno iskati nove jame. Gosta mreža gozdnih poti omogoča dokaj enostavno raziskovanje. Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina je v petih letih na Trnovskem gozdu registriralo več kot 50 brezen, vendar se je večina brezen po nekaj deset metrih končala v podornem grušču ali ledu. Le nekaj brezen je bilo globljih od 100 m. Šele po petih letih raziskovanja smo leta 2002 našli obetavno brezno severno nad vasjo Otlica. Poimenovali

smo ga Bela griža 1, saj pravijo domačini področju, na katerem je ta jama, Bela griža, ena pa zato, ker smo v neposredni bližini našli še več brezen.

Opis brezna Vhod v brezno je na jugozahodnem pobočju precej globoke vrtače oziroma dola. Pobočje je strmo in poraslo z redkim listnatim drevjem. Vhod je meter široka in 5 metrov visoka razpoka v pobočju, ki se poševno pod kotom 30 ° spušča proti jugu za 9 m. V vhodnem breznu je zagozdena skala, pri kateri se prepih lepo čuti. Pod njo se odpre 70 metrov globoko brezno. Z dna tega brezna vodi ozek prehod v sosednjo dvorano, tam pa se med skalami stlačimo v meander. V tem ozkem in visokem rovu se nato prek večjih stopenj in ožin spustimo do brezna Prva gajba. Ta se nekje na polovici zoži in nekaj metrov niže spet razširi. Voda na dnu stopnje teče v preozek rov, zato se dvignemo po rovu navzgor, kjer je na koncu meandra razširjeni del. Skozi ta del se spustimo v 21 metrov globoko brezno in nato po meandru nadaljujemo prek dveh stopenj (4 metre in 34 metrov) do 160 metrov globokega brezna Trst je naš. Na njegovem dnu se odpre velika

ovalna dvorana s premerom 65 × 50 metrov. Dno pokrivajo veliki skalnati bloki, njen najgloblji del pa je na globini 347 metrov. V dvorano pada s stene in stropa nekaj manjših slapov, jama pa se nadaljuje z breznom, kateremu sledi rov z vodo in nato dve zaporedni brezni. Tu smo na globini 400 metrov naleteli na podor. Skozenj smo se prebili do dveh novih brezen in tam spet prišli do vode, ki pada v slapu v novo brezno. Zatem se jama razdeli na vodni in suhi del, zato smo razcep poimenovali Križišče. V suhem delu si sledijo štiri brezna (32, 10 in 90 metrov), v katerih smo v naslednjih treh akcijah dosegli globino 589 metrov. Niz brezen smo poimenovali Cunami. Tu je stena zgrajena iz breče, dno brezna pa se izgublja v podoru. Skozi luknjo v podoru smo se prebili do novega brezna in tam dosegli globino 615 metrov. Tu voda izgine v ozko razpoko, vendar bi se nekaj metrov nad dnom dalo z nekaj dela izsiliti še kak meter nadaljevanja. V vodnem delu se spustimo v brezno globine 15 metrov. Sledi mu zelo ozek, 30 metrov dolg meander Krvava Griža, ta pa se prevesi v 230 metrov globoko vertikalo Paradano Cau lečastega prereza. Na dnu se med bloki odpira več nadaljevanj. V jugozahodnem delu, imenovanem Kurja čevca, se po nizu treh brezen (8, 42 in

Ime: Bela griža 1; Kat. št.: 7937; Nadmorska višina: 1214 m; Dolžina: 2086 m; Višinska razlika: 884 m

18

FEBRUAR 2008

Revija Jamar - 1 - promocijska številka  

Promocijska številka revije Jamar

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you