Issuu on Google+

vESNIK ZA ODvITKUvAWE

IZLEGUvAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRvA SABOTA vO MESECOT IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1661 ! 4 DEKEMvRI 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK

Darko MARKOVI]

UBODNIK

POLUPISMENA MAKEDONIJA

Nastanite vo A1-Televizija, go nateraa mojot pokoen dedo, ne samo da se vrti vo grobot tuku i da se isfekali! Toa e u{te eden dokaz deka ovaa vlast i na mrtvite im vtera strav v koski. Rakovodnite lica na makedonskata farsa tvrdea deka toa {to gleda~ite go gledaat ne e ona {to go gledaat! So toa se doka`a deka lagata ima kratki noze, zatoa {to e ~edo na onie so kratka pamet. Prisutnite se ~udea na brutalnosta i tvrdea deka ova e nevidena rabota. No, ne e to~no deka na{iot rezil e neviden! Blagodarenie na kamerite - site go vidoa! Lo{o e {to ova go vidoa onie koi {to ne mo`at da ne gledaat pove}e. Sega vo EU i NATO mo`e da se vleze samo od zadnata strana. Od onamu od kade {to vleguvaat kowu{arite vo evropskite dvorovi. Makedonskite politi~ari izmislija nov na~in na merewe na vremeto - so pomo{ na vratite! Koga site vrati se zatvoreni - treba da znaeme kolku e ~asot! Zatoa ne ni ostanuva ni{to drugo osven vleguvaweto vo EU i NATO da go merime po stariot na~in - so godini i decenii. A toa, ne e nekoja zastra{uva~ka brzina, osobeno za vozewe vo - rikverc! Onaka kako {to vozi na{ata legitimira~ki izbrana vlada! Koga e vo pra{awe Izve{tajot na evropskata komisija, na{ite vlastodr{ci se pravat daltonisti - tie i crnoto go gledaat belo! Isto kako koga na nepismen }e mu dadete da ~ita latinica, toj gi ~ita samo poznatite bukvi od kirilicata

(a,o,e,j,k,t,m...), pa na krajot vo glavata }e mu vleze mnogu malku. Zatoa na{ite politi~ki ~itateli, od Izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na Makedonija, gi ~itaat samo onie raboti koi {to im odgovaraat. Duri, nekolku ministri vo vlasta tvrdat deka imame neviden napredok vo nekolku to~ki! A ne zabele`aa deka Evropa ni stavi - tri to~ki na krajot. Od ova jasno se gleda deka na na{ite samobendisani i polupismeni vlastodr{ci ne im vleguva mnogu vo glavata! Sega ni ostanuva, kako vo vicot za Bosanecot, da re{ime {to e polesno da se bide: nau~nik ili peder!? So ogled na zastojot vo razvojot na nau~nata misla vo Makedonija, te{ko deka od nekoj od na{ive }e stane nau~nik... Poslednite informacii ka`uvaat deka vo vlasta i opozicijata ima okolu 200 homoseksualci! A brojkata na realni homoseksualci vo Makedonija, tvrdat nekoi anketi, dostignuva i do 200.000! No, makedonskiot narod treba da e sre}en i blagodaren na Gospoda! Od niv samo 50.000 se vo politikata. Sega ni ostanuva samo da raspi{eme novi izbori... i pak po staro. So vakvata odluka celata zemja }e `ivne. Osobeno po grobi{tata. Toa e {ansa da se potsetime na na{ite pokojni pretci i da im dademe posledna {ansa, glasaj}i, da ne izvadat od mrtvite. Oti na{ive mrtovci mo`at samo da ne dozakopaat.

Vasil TOLEVSKI

Miroslav GEORGIJEVSKI


2

DENOvI LI SE DENOvI GRINfILD INVESTICIJA Koj veli deka spomenicite ne se grinfild investicija. Ete na primer: spomenikot na Dame Gruev po~na da pozelenuva POTCENuVAwE Toa {to atraktivni grade`ni parceli se davaat na licitacija so po~etni ceni od edno evro e samo dokaz deka kaj nas evroto e precenata valuta! DOSIEJA Izrabotuvame originalni dosiea za aktuelni politi~ari. [ifra: tri para za sto denara. KORENI Na{ite politi~ari strogo si gi po~ituvaat svoite koreni. Dokaz za toa e nivnoto masovno vklu~uvawe vo akcijata „Denot na drvoto“. REfORMATOR Kako {to trgnal so reformite vo zdrastvoto ne e daleku denot koga Bujar Osmani }e postane minister bez zdravstvo. Ili kako {to komentiraat zlobnicite „Reformite uspe{ni pacientite mrtvi“!

Darko MARKOVI]

BERBERSKA Berberot vo [tipskata bolnica unapreden e vo bolni~ar. Spored direktorkata na bolnicata toa e zatoa {to Ministerot ne gi {i{a za novi vrabotuvawa. Taka e toa kaj nas, znaeweto e sila, a {i{aweto mo}. DISKRIMINACIJA Nepi{ano pravilo e za atraktivni grade`ni parceli da se naddavaat tatko i sin. Krajno vreme e na nekoja licitacija vo svojstvo na nadava~i da se javat majka i }erka, kolku da ne se ~ustvuvaat pripadni~kite na pone`niot pol zapostaveni i diskriminirani. MARIhuANA \avolot nitu ora nitu kopa. Se pla{i da ne mu nikne marihuana. VLOG Koj drvo sadi ne teba da se pla{i za svojata idnina. ]e ima na {to da se obesi.

Marjan AN\ELOVSKI

^E[LAWE, PA FRIZURA

uTKA Pak }e ja utneme rabotata so popisot. I vo ovie popisni listi nema grafa za onie {to sakaat da se popi{at kako lu|e.

Narodu na{ (onoj od ustavot, ne od Biblijata i programite na partiite)

SILA Za toa {to Telekomot gi kradel gra|anite }e i plati kazna na dr`avata.Taka e toa kas nas „Kolku pove}e go kradat narodot tolku pobogata ni stanuva dr`avata!“

Nemojte da se ~udite ako nekoga{ nekogo ~e{laat a vam da vi nikne nova frizura na glavata! Kaj nas i toa e mo`no. Dodeka UJP gi ~e{la{e firmite vo zgradata na A1- Televizija, na vrabotenite novinari vo A1 im se krena kosata na glavata! A potoa, so pomo{ na malite ekrani, kosata ni se krena i nam, na obi~nite gra|ani. Vaka krenata kosa e polesna za {i{awe, zaklu~i eden od frizerite na na{ata bu{ava stvarnost. Policijata poka`a visok stepen na lojalnost kon svoite

BALKAN[TINA Toa {to poleka no sigurno go gubime primatot na lider na Balkanot za nekoi e samo dokaz deka po~navme da se osloboduvame od balkan{tinata vo nas. fIfTI-fIfTI Prviot carinik Van~o Kargov izjavi deka se ~ustvuva sposoben i stru~en da bide guverner na Narodna banka. Ostanuva samo nejasno dali Kargov se ~ustvuva sposoben vo isto vreme da bide i carinik i guverner ili }e raboti po dobro poznatiot princip par - nepar

Mile \OR\IJOSKI

– STALIN vOSKRESNA I ]E DOJDE vO MAKEDONIJA. – [TO BI PRAvEL KAJ NAS?! – ]E IM NOSI vODA NA NA[IvE. Vasil TOLEVSKI

BA[ ME INTERESIRA KAKO ]E IZGLEDA SvETOT BEZ MAKEDONIJA!? ZATOA PAK ]E GLASAM ZA ISTITE.

Sabota, 4 dekemvri 2010

naredbodavci. Uspe{no ja izvr{ija naredbata: Ja uapsija demokratijata vo Makedonija! No, nekolkumina novinari ne znaat kako da im zablagodarat na policajcite {to gi {titea nivnite „alati“ za rabota. Ne gi tepa{e po racete. Gi tepa{e po nozete. Onaka kako {to udira vlasta po narodot - so niski udari. Drugite policajci imaa naredba da se odnesuvaat kako najgolemite heroi vo NOB, koga gi ispra{uva{e okupatorot - usta da ne otvorat. Gi ubedija deka na nivna strana se patriotite a na drugata strana se predavnicite! Taka na{ite narodni policajci, ni krivi ni dol`ni stanaa glavni statisti vo na{ata “Dolina

ADMINISTRACIJA

Miroslav GEORGIJEVSKI

na volcite”. I se poradi toa {to nekoj ja zloupotrebi dirigentskata palka, pa celata dr`ava ni e kako ra{timan orkestar. Nekoi novinari ja iskoristija vakvata sostojba vo dr`avata i go prekr{ija zakonot za pu{ewe, donesen od ovaa vlada - pu{ea vo zatvorena prostorija. Poto~no - vo studio! I toa vo prisustvo na premierot, portparolot na MVR i pred Direktorot na UJP. Koj }e napi{e prijava za vakvite disidenti od novinarskata profesija?! Vo nedostatok na inspektori, sepak prijavata }e mora da ja podnese narodot. Dosta podnesuva{e sè i se{to. Stojan TRAJKOVSKI


3

Sabota, 4 dekemvri 2010 Da ne be{e prviot ~ovek za evropskata integracija i negovata iskrena izjava za makedonskiot voz kon Evropa, obi~niot gra|anin nikoga{ nema{e da doznae so kolkava brzina Makedonija i se pribli`uva na Evropa! Toj potvrdi deka minatata godina vozot bil vo Budimpe{ta a ovaa godina stignal do Viena! Spored seto ova, mo`e da se napravi prosta matematika i od stranata na najprostiot seznajko: Od Budimpe{ta do Viena ima 250 kilometri; na{iot voz vozi 24/7, a toa zna~i deka za edna godina {traka po zacrtanata pateka 8760 ~asa. Na ~asot po fizika vo sedmo oddelenie, mo`e da se presmeta deka brzinata na na{iot voz e 28,5 metri na ~as!! Nemojte da se ~udite – metri na ~as a ne kilometri! Jasno?! Ako go otvorite Brem i negoviot „Svetot na `ivotnite“, }e sretnete podatok deka pol`avot se dvi`i so brzina od 30 metri na ~as! I toa ne bilo kakov pol`av, tuku pol`avot goltar, onoj {to ostava ligi zad sebe! Spored ova, sledi normalen zaklu~ok za sekoj normalen ~ovek: Makedonskiot voz kon Evropa e pobaven i od pol`avot! Duri i od pol`avot goltar, koj na sebe nema nitu ku}i~ka, nitu ali{ta i koj pase samo treva. Bukvalno-`ivee `ivot kako na{iot prose~en makedonski gra|anin!

I sega takviot prose~no-prese~en makedonski gra|anin zaklu~uva deka na{iot voz kon Evropa ne e nitu elektri~en, nitu dizela{, nitu na paren pogon... tuku toa e nekoja krntija {to ja vle~at magariwa! A bidej}i vle~at neprekinato dvaeset i ~etiri ~asa vo nedelata, mora da bidat najadeni, napieni, istimareni, naspani, tintlani od site... Minuvaj}i niz site balkanski zemji duri se primorani da cicaat jajca od sekogo, za da imaat dobar glas i da rikaat, bidej}i ovoj nenormalen voz nema normalna sirena. Na{ite magariwa ne se nitu kopitari, nitu pre`ivari, nitu rbetnici...Toa se posebni avtohtoni magariwa koi se vpregnaa da vle~at davaj}i ni nade` deka vo Evropa ima pozelena i poso~na treva. Ottamu i izleze onaa na{a pogovorka: Raduvaj se magare na zelena treva! Ovaa pogovorka i prakti~no mo`ete da ja vidite kaj nas. Kako i za site, taka i za na{ite magariwa - radosta e odlika na gluvite! (Zatoa i gluviot Betoven ja komponiral Odata na radosta). Taka radosta mora

Miroslav GEORGIJEVSKI

da ja spodelat so celiot `iv svet vo Makedonija. Zatoa so radost se organiziraat mitinzi, konferencii, paradi, trkalezni masi, TV-dueli i drugi raznovidni manifestacii na koi se veli~a patot kon idninata. (Na{ata idnina e Evropa i nitu eden drug kontinent). Pri toa diskretno go predupreduvaat svojot narod, pra{uvaj}i go {to sakaat: Pol`av da gi stapne ili magare da im go b...?! Neka biraat. Normalno, koj e budala da ostvaruva bliska sredba so magariwa?! Nikoj, pa ni nie Makedoncite. Go svrtevme grbot i go odbravme pol`avot kako na{ predvodnik kon poubavata, pozelena i poso~na idnina. I taka... Bidej}i od Brisel do Skopje ima nekade okolu 1950 kilometri, so ovaa brzina na dvi`ewe od 28,5 metri na ~as, na{iot makedonski diplomatski pol`av vo srceto na Evropa }e stasa nekade okolu 2034 godina, koga spored kineskiot kalendar e Godina na majmunite! Zna~i idealno odbrana godina. Na{a godina! Toa e vo godinata koga so Sovetot na Evropa }e pretsedava Palestina.

Ubavo pro~itavte, nemojte da se ~udite - Palestina! Onaa, na pokojniot Jaser Arafat. Toga{ }e go napravime ona {to go pravat denes na{ite diplomati. ]e gi preripame pretsedatelstvuvawata na site evropski dr`avi i }e ~ekame nekoj nalik na nas da pretsedava, ako voop{to ima nekoj nalik kako nas. Oti nie sme edinstveni, iako sme razedineti. Toga{ „Evropa 2034“, }e bide bez granici i vo nea }e vlezat Rijandipinda, Kurtapinda, Tantaratinge{ i u{te 20 novoformirani i priznaeni dr`avi. Site nalik na na{ata... A do 2034 godina, Makedonija }e bide celata zelena! Raj za pol`avite-ligu{i. (Duri i spomenicite na plo{tadot }e bidat li{aesto zeleni! Goce, Dame i ^ento }e izgledaat kako da `iveat vo nekoja baru{tina. Toga{ mo`e da im ponudat i uloga vo holivudskiot spektakl „^udovi{teto od mo~uri{teto“! Na{ava oksidacija vrz spomenicite, ~uda pravi!) Vo edna takva zelena Makedonija 2034, na{iot diplomatski pol`av }e mo`e na raat da pase treva, ama }e mora malku da mu ostava i na narodot. Oti kako ni odi rabotata so pol`avot koj pu{til rogovi, naskoro i narodot }e po~ne da pase. Osven ako narodot ne mu gi skr{i rogovite!?

Mile MAN^EVSKI

SI GI POKRIvAAT TRAGITE. TRESAT GLUPOSTI! Mile \OR\IJOSKI

ANGELOvI MAKI Sè dodeka ne si gi zdiplat partalite }e ni gi diplat parite. Opozicijata pla~e, vlasta se smee! Narodot ne znae dali da pla~e ili da se smee! Do v~era vladata rabote{e po ne{to. Ama nie ne sme od v~era! Ekonomskiot razvoj na zemjata e stignat do tamu do kade {to e stignat mentalniot razvoj na politi~arite. Edvam ~eka{e da `ivee vo Makedonija. Sega edvam `ivee! Da ti {epnam ne{to: Vo Makedonija nema dou{nici! Marjan AN\ELOVSKI

Miroslav GEORGIJEVSKI

Vasil TOLEVSKI


4

Sabota, 4 dekemvri 2010

TRIUMFALNATA PORTA NEMA DA SE GRADI – PORADI STRAvOT BEDATA DA NE vLEZE TRIUMFALNO vO MAKEDONIJA!

ANTONIO NARE^EN

- NESRE]A

Darko MARKOVI]

Mirko TRAJANOVSKI

NARODOT ZBORUvA

Blef do blef, nadvore{na politika. Taka nekako na{iot Antonio (intimno nare~en - Nesre}a) uspeva da se odr`i celi ~etiri godini na naj~uvstvitelnoto mesto za idninata na Republika Makedonija. Ne deka e ne{to novo nekoj so blefovi da se odr`uva vo politikata, za{to negoviot [ef e paradigmata za toa. No neprirodno e nekoj da misli deka toa go pravi dobro. Mislam na politikata, a ne na blefot za{to blefovite mu se nikakvi. Nikoj ne veruva vo niv. Duri ne sme sigurni deka veruva i toj samiot. Otkako napravi r{um vo kadrovskata, poto~no ambasadorskata kadrovska politika i so toa ja onesposobi vo celost diplomatijata, toj sega se obiduva da zboruva za realnosti i da deli lekcii. A {amari dobiva od site strani. Ama naviknat e, otkako Dora Bakojani go is{amari na po~etokot na mandatot. Antonio e najlo{iot minister za nadvore{ni raboti. Toj sozdade najlo{a pozicija vo odnos na pregovorite so imeto, so najlo{ diplomatski sostav od koga i da bilo, so najpogre{en pristap. Se toa e zasluga na Antonio i nikoj drug ne smee da sobere zaslugi za toa. Se razbira tuka osobeno ne treba da se me{aat negovite ambasadori koi i den denes se u{te talkaat niz svetskite prestolnini i si postavuvaat mo{ne krucijalni pra{awa za toa {to e vsu{niost nivnata rabota i uloga. Mislam ne se na{le samite sebesi. Se baraat. Antonio gi dovede do nevozmo`nost site dosega{ni kakvi - takvi pozicii vo pregovorite so Grcija. Ako ima istoriska podelba na ovie nastani, taa vo idnina }e se ozna~uva so periodot pred Antonio i onoj so nego. Za prviot }e se govori za postoeweto na nekakvi {ansi, za vtoriot }e se ozna~uva kako period bez {ansi! Ne mo`eme a da ne se setime na Antonio kako portparol na Qub~o Georgievski. Be{e tolku ubedliv, se odnesuva{e kako nekoj {trumbanfirer. I... Qub~o padna! Sekoja analogija e nesoodvetna, no po`elna. Nacionalizmot na Grcite bil zastaren, veli Antonio. Negoviot e onoj, vistinskiot. Ne znaat Grcite kade se pravi moderniot nacionalizam. Za{to samo toj e ispraven za Antonio. Samo nacionalizmot iznedren vo {atorite na parkot @ena borec e ona vistinskoto. A tamu glavnata parola be{e „smrt za {iptarite“ i taka nekoi drugi,sovremeni. Antonio zdu{no ja koriste{e sostojbata i prave{a kariera. Raka na srce, kariera naprvi. Antonio }e ostane poznat po toa {to vo negovo vreme ne sme primeni vo NATO, za vo EU gi zagubivme {ansite, jazikot ni go ukinaa... Za drugo ne{to ne se se}avame. Osven ako ne se smetaat onie negovi ruralno provincijalni zajadlivi dosetki, o~igledno dobro nau~eni od kaj nekoja ki~evska alapa~a. Spletkator

Kakva ni e klimata vo zemjata dosiejata nasekade niknuvaat ka@idas Daskalovski, ko pe~urki. pretsedatel na Centarot za DIPLOMATSKI istra`uvawe i kreirawe politika, smeta deka sekoja Diplomatot Risto Nikovski vlada si bara novinari dosme ta deka makedonskata diplostojni za nea. So drugi zborovi: Vlada {to se su{i matija ~ekori so golemi ~ekori vo svetot. A onie na{i diplomati koi bara novinari od slama! ne mo`at da fatat ~ekor so sovremenata svetskata diplomatija letaat so avioni. SLAMENO

NIKNAT Tome Axiev, pretsedatelot na Komisijata za lustracija gi moli dostavuva~ite na dosieja da vnimavaat kade gi frlaat. Mo`e da se frlaat vo po{tenski sanda~iwa, asfaltirani dvorovi, kaldrmisani pati{ta... Edinstveno da se ne se frlaat po bav~i i gradini, i toa osobeno ne posle do`d.

ODDuVuVAwE Posle poslednite prepukuvawa so Petar Go{ev, Guverner na NBM i so Branko Azeski, pretsedatelot na Stopanskata komora, mnogumina zabele`aa deka bate Zlatko Kalenikov stanal zavisnik od veterot! Zlatko odi onamu kade {to duva veterot. [to e i normalno za ovaa dr`ava. Znae Zlatko deka odewe sproti veterot mo`e da go odduva od scenata. KATILI Qubomir Fr~kovski, nesudeniot pretsedatel na na{ata ni mila tatkovina ili maj~ina, tvrdi deka na{ite politi~ari stanaa karatisti. I tie kako karatistite, si izmislija borba so zamislen protivnik - kati! Samo tuka izmislenite protivnici im se Grcite, Albancite, Srbite...

[AKIRA Koordinatorkata na SDSM vo Sovetot na gradot Skopje, Sofija Kunovska, obelodeni deka Esma Teodosievska dobila pari od gradot za muzej vo koj sega ima {tab na VMRO-DPMNE. Esma, kutrata, samo se brani deka za ovaa partiska kompozicija ni{to ne znae! Taa e samo peja~ka, a drugi - dirigiraat. POTEKLO Porane{niot ambasador vo Sovetot na Evropa, Zvonimir Jankulovski, e revoltiran od odnosot na Evropa kon Makedonecot i seto toa poradi negovoto biolo{ko poteklo! Bidej}i Makedonecot e proizvod na Makedonec i Makedonka, Evropa go tretira kako {kart. Sotir MAZGALOVSKI


5

Sabota, 4 dekemvri 2010

MESE^EN A1 Ne znam {to ~ekaa do sega. Mislam, za da vlezat vo A1. Jasno be{e deka }e vlezat koga i da e. No, po pravilo, go izbraa najlo{iot moment i najglupaviot na~in. Vlasta voop{to, po pravilo gubi vrska so realnosta. No ovie se {ampioni vo brzinata na gubeweto sens za realnoto, mo`noto, prifatlivoto. Tokmu zatoa vo demokratijata se nastojuva na principot na smeni na vlasta. No koga nemaat namera da si odat od vlast, se pravi ona {to go napravija so A1. Demonstracijata na sila naj~esto e demonstracija na nemo}. No ostanuva pra{aweto ne e li toa u{te edna manifestacija na sila sli~na na Zmisko oko, armiski tenkovi, tajvanskite krediti... Ovaa akcija }e se vikala „pufki“! Makedonski sostojbi Makedonskata rabota e kako vo zemjodelieto - ako rodot ne go izgore su{ata, ako ne go s’kca gradot, ako ne go skape do`dot ili odnese veterot, toga{ se }e se poplavi zaradi zatrupnite kanli. Ako i toa ne uspee, najnakraj Vladata }e zezne se, nema da isplati subvencii na vreme. Drugite frlaat raketi protiv grad, palat slama, navodnuvaat za da ja namalat su{ata, se osiguruvaat, gi ~istat kanalite. Edinstveno, priznavam, nema za{tita od lo{ata vlast. Samo eden na~in e efikasen protiv nea. Toj se izveduva na izbori. Nostalgija? Pove}eto gra|ani mislat deka vo vremeto na socijalisti~koto ureduvawe `iveele mnogu podobro otkolku sega i imale pove}e gra|anski slobodi. Kolku e to~no toa ~uvstvo, mo`eme da razgovarame, no ostanuva pra{aweto - zo{to? Mislam, zo{to voop{to go pravevme ova {to go pravime vo izminative dve decenii? Mo`ebi odgovorot le`i vo toa deka kako nacija narod nikoga{ ne nau~ivme deka kako takvi treba i da se doka`eme. A nie se utepavme od doka`uvawe deka ne ne biva. Od tamu verojatno i razo~aruvaweto. Lo{i i dobri Velat Grcija bila nedisciplinirana ~lenka na NATO, ne pra}ala vojnici vo Avganitan, postojano pravi demonstracii protiv NATO bazite vo nivnata zemja. Ednostavno taa e antinato raspolo`ena. Nie obratno, sade za NATO, proporcionalno zemja so zna~ajno u~estvo vo misiite na NATO vo Irak, sega i vo Avgansitan. Zna~i rabotata e podelena na lo{i momci i dobri momci. No, zo{to lo{ite momci tolku vreme gi zaebavaat dobrite. Tie se tamu, nie sme nadvor. Lon~iwata se mo{ne, mo{ne izme{ani. Ama nekoi nikako toa da go razberat.

RAPORT Lavovi Lavovite na mostot do Vladata pred nekoj den stanaa i objekt na gnevot na ste~ajcite. Simbolot na silata, mo}ta, nepokoleblivosta na Gruevski, namesto vo simboli se pretvoraat vo tavi za kajgana. Sekako vlasta ne razmisluvala deka nekoj }e se drzne da go oskvernavi ona {to Gruevski tolku mnogu go saka. No, toj e nepokolebliv, }e napravi tolku mnogu spomenici {to nema da ima dovolno jajca za niv.

KARIN SUNvINSON [vedska karikaturistka i ilustrator, rodena 1981 godina. @ivee i raboti vo Stoholm[vedska. Pove}e od deset godini prisutna e so svoi karikaturi i izlo`bi, ne samo vo nejzinata dr`ava tuku i po{iroko. Ovaa godina

se pretstavuva na Balkanot Temite na nejzinite karikaturi se anga`irani - vojna, pravda, siroma{tija, ekologija... do globalnoto zatopluvawe so koe nastapi vo rabotilnicata koja se odr`a na Akodemijata za likovni umetnosti na 23 i 24 noemvri. Organizator na ovaa manifestacija be{e [vedskata ambasada vo Republika Makedonija.

Mitinzi Opozicijata pravi mitinzi. Qube Bo{kovski go pravi istoto iako ne znae dali e ba{ opozicija ili e samo odmetnat ~len na semejstvoto. Qub~o se vra}a vo aktivnata politika. Albancite za popisot nikako da se slo`at. Ima li red vo ovaa dr`ava? Ima li nekoj da ka`e deka smislata ne e toa, deka treba i ne{to drugo. Na primer, napredok, ekonomski rast, podobar `ivot. Ili i ponatamu }e se nudi ne{to {to e pomalku lo{o od lo{oto? Lustracija Lustracijata se pretvora vo najodvratna igrarija koja mo`e voop{to da se zamisli. Toa e totalno proma{ena tema. Ili mo`ebi tokmu taa bila celta. Namesto kodo{i dobivame falsfikatori, namesto ras~istuvawe so minatoto, revan{izam. Treba da se pra{a Stole Andov, {to li misle{e koga go predlo`i zakonot. Iskusniot Andov mo`el mnogu dobro da predvidi {to }e se slu~i. Ili predvidel, pa zatoa i predlo`il. Sega seiri. Investicii Investicii i natamu nema, pa nema. Se razbudi od zimski son i Vele Samak. Investiciite se i ponatamu glavna tema. A niv gi nema. Toa e ne{to kako ~ekaweto na Godo koj nikako da dojde. A ne doa|a zatoa {to taka sakaat onie koi najve}e za niv zboruvaat. Samak ne spa|a tuka. Pominuva i vtorata godina otkako Samak najavi investicii od koi ne }e mo`eme da kreneme glava. Sega, investicii nema, a glavata ne boli. I Samak e se u{te minister. Minister za {to? Za ne{to {to ne postoi. Ama reklamite na Si En En se u{te se vrtat. Bile uspe{ni!? Kosnultacii Slu{ame premierot, za da go ~ue glasot na stopanstvenicite i nivnite problemi organizira sredbi so direktorite i sopstvenicite na nekoi firmi. Tie se odvivaat vaka: se pokanuvaat nekolkumina, ~ekaat na premierot ~as, ~as i polovina, a potoa slu{aat i predavawe od premierot, na tema: kako maliot Nikol~e ja zamisluva nacionalnata ekonomija. A. [OqAKOVSKI

HH-to BIENALE NA HUMOROT I SATIRATA GABROvO 2011 (BUGARIJA) Na 20 maj 2011 g. vo Domot na humorot i satirata vo Gabrovo, }e se otvori HH-toto Me|unarodno bienale na humorot i satirata. Ova e eden od najgolemite festivali na humorot i satirata vo svetot i od den na den prerasnuva vo manifestacija so me|unaroden respekt. Site zainteresirani, svoite trudovi mo`at da gi ispratat najdocna do 1 mart 2011 god. na adresata:

DOM NA HUMORA I SATIRATA Muzeй na svetovnoto humoristi~no izkustvo 5300 Gabrovo, ul. “Brяnska” 68, tel. (066) 807229, faks (066) 806989 Za site informacii mo`ete da se obratite na e-mail: humorhouse@globcom.net humorhouse@mail.bg http://www.humorhouse.bg/ Direktor na bienaleto e G-|a Tatjana Cankova.

SE RODIv KAKO MAKEDONEC. vEDNA[ ME ZAPI[AA vO KNIGATA NA @ALOSTA Nikos TOMOVSKI


6

Sabota, 4 dekemvri 2010

DOSIE Koga kone~no toa mi be{e ovozmo`eno, otidov vo policijata da go pro~itam dosieto koe tri decenii go vodat za mene. Bidej}i na prijavnicata na MVR ja ostaviv li~nata karta, dve uniformirani lica me vovedoa vo prostorijata vo koja na edno stol~e me ~eka{e registar so zeleni kartonski korici, me|u koi bea pove}e od {est iljadi stranici. Na moe iznenaduvawe, eden policaec, onoj povisokiot i pokrupniot, ostana vo prostorijata i re~e deka za vreme na mojot prestoj }e sedi vo sprotivniot agol. Pred da po~nam da gi prelistuvam hartiite, toj me predupredi deka ne smeam ni{to da prepi{uvam, kopiram i da gi zemam dokumentite od kupot. Silno se iznenadiv koga ve}e na prviot list vidov deka site imiwa, osven moeto, se prekrieni so bela, gusta te~nost koja gi napravi nevidlivi. Prelistuvaj}i gi ostanatite dokumenti ne mo`ev da pro~itam ime na nitu eden dostavu-

va~, {pion i sorabotnik na policijata i dr`avnata bezbednost. Onie koi me sledea, snimaa, prijavuvaa, obvinuvaa, la`no svedo~ea za mojata glava, bea potpolno za{titeni. Se prisetuvav deka poradi niv bev vo zatvor, ispra{uvan, otpu{tan od rabota, deka mi go odzemuvaa imotot i gra|anskite prava, deka poradi policiskiot }otek i te{kite uslovi vo zatvorite bev vo bolnicite, deka so mene, osven retko hrabrite lu|e, nikoj ne smee{e da razgovara so mene. Sepak najte{ko pa|a {to {piunite, dostavuva~ite i denuncijantite vo vilite, rezidenciite, ministerstvata, ambasadite, akademiite, sobranieto... Nivnite imiwa se pokrieni. Tie ne se odgovorni. Ama nekoj, po ~ove~ka i bo`ja pravda, sepak, mora da bide vinoven! Sega, dodeka gledam vo iljadnicite listovi koi {to gi ispi{aa protiv mene, jasno mi e koj e toa. Edinstveno negovoto ime vo dosieto ne e pokrieno!

Aleksandar ^OTRI]

KOJA E RAZLIKATA POME\U BABATA vO „SNE@ANA I SEDUMTE XUXIWA“ I NA[AvA vLADA? BABATA JA TRUE[E SNE@ANA SO JABOLKO, A NA[AvA vLADA NE TRUE SO REKLAMI! Sa{o BETOSKI

Miroslav GEORGIJEVSKI

Gligor BA[IROV

MOJ DO MOJOT Otvorete kniga na `alost vo va{ite ambasadi. Umre demokratijata! Apsurdot stanuva na{a sudbina. Naskoro }e mi treba ludnica! Na{ite politi~ari i se dodvoruvaat na Evropa, starata dama. Te{ko na Evropa so ovakvi {valeri! Napravi uspe{na politi~ka kariera. Be{e kodo{ so kopirano dosie! Zemjodelcite ja obrabotuvaat zemjata. A niv - ministerstvata! Nikos TOMOVSKI

DOBRIOT I LO[IOT - Zo{to ne mi se zablagodari{ za se {to {to napraviv za tebe vo site ovie godini? - go pra{a Lo{iot, Dobriot. - Jas da ti se zablagodaram?!- so golemo ~udewe zapra{a Dobriot. - Ti, ti, ami koj? - naluteno pra{a Lo{iot. Tolku godini sme zaedno, i na krajot sme od `ivotot, pa red e barem sega da mi se zablagodari{ za se {to storiv za tebe! -prodol`i da se luti Lo{iot. - Pa ti samo lo{o mi prave{e celiot `ivot, pa za toa li bara{ da ti se zablagodaram? - rezignirano pra{a Dobriot. - Dobro, neka bilo i taka. Sekoga{ ti

EvROPEIZACIJA Za NATO i EU sè u{te sme nedorasnati. Zatoa sakaat da si igraat so nas. Kostadin uSTAPETROV

Pokraj Turcite i Makedoncite }e vlezat vo EU. Xabe ne se reklo: Kade site tamu i gol Asan! Nikos TOMOVSKI

Evropa ne isklu~i. Makedonijo, Off mori majko! Marjan AN\ELOVSKI

I Titanik plove{e kon Zapad! Rade \ERGOVI]

I eutanuzija po~nuva so EU. Rale DAMJANOVI]

Mislevme deka sme pred site. A koga se svrtevme site odat vo obraten pravec! Metodi PRANGOVSKI

Milenko KOSANOVI]

pravev lo{o, i za toa ne treba da mi se zablagodari{. No ti sepak treba da mi se zablagodari{! - be{e nastoj~iv Lo{iot. - Ako ne treba da ti se zablagodaram za seto lo{o {to mi go prave{e, toga{ za {to treba da ti se zablagodaram? - nestrplivo pra{a Dobriot. - Za toa, {to u{te polo{o sum mo`el da ti napravam, a ne sum ti napravil. Za toa treba da mi se zablagodari{ neblagodarniku! - mu se vrekna na krajot Lo{iot na Dobriot.

Tode BLA@EVSKI


7

Sabota, 4 dekemvri 2010

TRIUMFALNI PORAZI MUZIKA ZA GLUvI Zemja koja ra|a ovakvi sinovi, ne ra|a }erki. Bi se dupliralo. Politi~arite ne koristata {ampon za miewe kosa. Tie vedna{ ni go mijat mozokot. Nekoi na{i politi~ari ne mo`ete da gi fatite nitu za glava nitu za opa{! Zna~i: sepak se raboti za nekakva stoka!

vASIL TOLEvSKI

MAKEDONSKI KANIBALIZAM: NÈ IZEDOA MAGARIWATA!

Ako e tatkovinata na{ata majka, toga{ voda~ot ni e Edip! Ni ja onadi majkata. Na kriminalcite na vlast im e pote{ko otkolku na obi~nite kriminalci! Kaj niv kradeweto e partiska obvrska! Promenata na vlasta e edukativen proces. Toa e {ansa i drugite ne{to da nau~at.

Karikaturi: Miroslav GEORGIJEVSKI

Na Balkanot najte{ko e da si Makedonec. Edno gaze a mnogu kandidati. Dedo i baba se podgotvuvaat za seks! Vladata najavi deka }e se vratat starite dobri vremiwa. Ne mi e te{ko {to me pravat magare. Ama barem da mi dodadat barem u{te desetina santimetri. Na{iot narod glasa na slepo zatoa {to ne mo`e so o~i da gi gleda. Vo prosek `iveeme po 78 godini. Ako ne drugo, ama od stokata barem podolgo `iveeme. Toa {to ne zakopaa pred vreme, {ansa e da go isplanirame nivniot zakop. Vlasta i opozicijata samo na edno mesto imaat ist stav. Vo toaletot. Ako brzo ne ja podelime humanitarnata pomo{, }e se izedeme me|u sebe. Nam ne ni treba eutanuzija. Si imame reformi.

NA[IOT vODA^ NE E NERON, AMA I TOJ PEPEL ]E NÈ NAPRAvI.

KRIZA Kriza?! Toa kaj nas ne pominuva - ostanuva ovde. A i za mene velat deka sum preambiciozen - samo zatoa {to imam `elba da ja nad`iveam krizata. Krizata ne e pretsedatel na nekoja lokalna partiski ogranok, direktor na javno pretprijatie, inkasator, inspektor, policaec... pa celiot narod da i se pla{i! Narodot treba da se pla{i od baba-rogi, seni{ta, duhovi, od nova vlada... A ne da se pla{i od krizata!! Kaj nas {egata odamna ja nema, zatoa {to ja odnese |avolot. Zatoa sostojbata ni e pove}e od seriozna. Krizata e rodena vo znakot na Strelec ama kaj nas - proma{i! Vo zemjata vleze od site ~etiri strani na svetot, no bidej}i sme narod koj `ivee vo oblaci, na zemjata nikoj ne ja do~eka! Vleze sama - bez da pra{a! Treba{e barem vladina delegacija da ja do~eka, kako {to dolikuva na asolni doma}ini. A bidej}i politi~arite ni `iveat vo oblacite, ovozemskite problemi ne dopiraat do nas. Krajno i jasno za nas nikoga{ nema problemi! Vladata najavi i pi{ani merki za da ja zauzda krizata. Nasekade e zapi{ano deka narodot treba prv da dade svoj doprinos vo zapirawe na krizata: da odi so kratki ga}i i so kratki rakavi zaradi {tedewe na materijal; da odi gologlav kako bi mo`ele polesno da ni ze-

maat merka onie {to ni ja krojat kapata; da se namali frlaweto hrana, so {to }e se izbegnat tepa~kite okolu kontejnerite; da gi mie zabite pred sekoja zadu{nica vo ~est na pokojnikot, koj prv dade doprinos vo na~inot na razre{uvawe na krizata; noktite da gi se~e edna{ godi{no i toa na Denot na Orelot; da gi slavi samo slavite na koi pokojnikot e `iv... i u{te iljadnici mali preporaki - kako narodot da ja spasuva dr`avata od svetskata ekonomska kriza. Bidej}i preporakite se napi{ani na kirilica, po~nav da gi prou~uvam. I vidi |avolot! Pa mojot narod site ovie preporaki gi ispolni u{te pred krizata da vleze kaj nas! Ovoj narod kako da e potomok na Nostradamus! Zna~i narodot sè predvide, pa i preporakite na Vladata. Prekrasen narod. A dr`avnite institucii?! Kakvi merki tie prezemaat i kakvi preporaki sproveduvaat? Stanuvam i odam pred rezidencijata na pretsedatelot, pa kaj stanovite na premierot, pa kaj ministerot za ekonomija, ministerot za pravda, gradona~alnikot na op{tinata... Odam od vrata do vrata, kako partiski agitator za vreme na izbori. Tropav i so race i so noze. Badijala! Sekade vratite zatvoreni. Nikoj ne otvora. Sezam poprvo bi ja otvoril vratata otkolku ovie svoite skrivali{ta.

Po gre{ka ~uknav i vo gradskata biblioteka. Naedna{ se otvori vratata. Se pojavi portirot i u~tivo me pra{a zo{to ~ukam kako budala?! Ne znaev da mu objasnam zo{to ~ukam kako budala, ama mu objasniv deka mi treba „toa i toa“. Treba da gi pra{am izbranite: [to pravat okolu krizata? Kakvi merki prezemaat za da go spasat ovoj narod. Site ne izedoa... ^i~evo me pogledna popreku i me pra{a: Od kade vleze krizata?- me pra{a. Nomalno, mu rekov deka vleze od site ~etiri strani na svetot. Budalo, mi skreska, pa nie sme narod koj `ivee vo oblaci. Ne sme edinstveni na svetot, a osobeno na Balkanot. Kaj nas, sè {to se slu~uva mo`e da se slu~i samo odozgora i od nikade na drugo mesto. A ne-od ~etirite strani? Glup~o internacionalen. I u{te kon mene se odnese kako da sum vojno lice - me izmar{ira. Si otidov so navednata glava, ama i iznenaden! Prijatno! Kako mo`e vaka inteligenten ~ovek da bide portir?! Toj, vo najmala raka, bi trebalo da bide minister ili Pretsedatel na Akademijata na naukite i umetnostite. Za edna minuta mi ja objasni celata budala{tina okolu krizata. Navistina: Sè {to go ma~i ovoj narod, doa|a odozgora. Re{iv: Na slednite izbori }e glasam za portirite. Barem taka }e imame koj da ni ja otvori vratata kon Evropa.


8

Sabota, 4 dekemvri 2010

Karikaturi: Darko MARKOVI]

DEMOKRATIJA

ANALIZA

DOBRIOT NOvINAR

Vo posledno vreme novinarite stanuvaat mnogu aktuelni ne samo poradi izbornoto sobranie na Zdru`enieto na novinarite nitu pak poradi nastanite vo A1 televizija tuku poradi razbrevtanite sueti i omrazata od tipot: da mu crkne kozata na kom{ijata. Baraj}i ja formulata za dobriot novinar se prisetiv na eden moj tekst od 29 Oktomvri 1984 godina objaven vo toga{nata „Nova Makedonija“ od koj mo`e u{te edna{ da se vidi deka kaj nas rabotite mnogu te{ko se menuvaat. Dobriot novinar po pravilo e sin na padnat borec vo borbata na mislewa. Toa e ~ovek koj cel `ivot lovi edna ista riba - onaa najgolemata. Sam gi odbira lu|eto {to }e go maltretiraat. Dobriot novinar e javen rabotnik koj znae da raboti kako kow, no ne smee da dozvoli da bide javan. Sekojdnevno mora da napi{e po ne{to iako znae deka so u{ite gledame podobro.

Ako go ubedite, sposoben e na va{iot spomenik da mu podigne spomenik. Dobriot novinar ne smee da legne na bra{no bidej}i cel `ivot ke spie. Toj mora da znae deka i ~ekorot nazad mo`e da se tretira kako ~ekor napred vo zavisnost od toa kako si svrten.

Treba da znae deka mislata stavena na hartija dobiva onolku na svojata te`ina kolku {to e hartijata te{ka. Dobriot novinar cel `ivot treba da odi po `ica, no ne smee da se potpira na lu|e {to balansiraat. Gi saka politi~arite samo kako inspiracija. [tom go nema na rabota dobriot novinar ne{to raboti. Do kade }e se slu{aat negovite zborovi ne zavisi od goleminata na pe~atarskite bukvi nitu od goleminata na decibelite na elektronskite mediumi. Dobriot novinar mora da znae deka i ribata }e otvori usta koga }e se najde na suvo. Dobriot novinar treba da ima svoe sopstveno kolektivno mislewe i da znae deka e najmatno na izvorot na informaciite. I na krajot, treba da znae deka `iveeme vo vreme na frazi. I ova e fraza. DAR MAR

SO KROMID I LUTO PIPER^E

1. Suetata ne e virus, tuku karcinom. 2. Na{iot narod te{ko izleguva na ulica. Cel den e tamu. 3. Lopatata znae da zakopa cela dr`ava. 4. Site sme kriminalci samo nema dovolno me~ki, zurli i tapani. 5. Ministerkata ima{e svoi sopstveni negovi zborovi. 6. Po sistemot na eliminacija na krajot }e ostane samo xelatot. 7. Parata go rasipuva ~ovekot i koga ja ima i koga ja nema, a naro~no koga ja ima mnogu. 8. Da ne si mu na policaecot vo ko`a. Mnogu e tesno. 9. Ne e se taka crno. Ekonomijata ni e siva. 10. Ne se site `ivotni vo kafezite. Gi ima i vo kancelariite. DAR MAR


9

Sabota, 4 dekemvri 2010

LAVOT LEON Na lavot Leon mu dadoa funkcija da bide spomenik pred glavniot most vo gradot. Leon ja prifati funkcijata so gordost bidej}i ova za nego be{e ne{to pogolemo otkolku da bide kral na `ivotnite. No, {to se slu~i? Po nekolku dena pticite po~naa da go gnasat so nivnite trtu{ki, ste~ajnite rabotnici da go mavaat so jajca, a postarite gra|ani, vo nedostig na javni toaleti, po~naa da uriniraat vrz negoviot postament. Na leon mu se zgadi od novata funkcija i skokna vo rekata. NARAVOU^ENIE: Podobro dvi`i se otkolku da zasedne{ na edno mesto. MED I MLEKO

Diplomatot na crte`ov ~ie ime go imame zaboraveno, slu~ajno be{e viden na edna video snimka na sredTRIfuN KOSTOVSKI odamna podgotvi elaborat bata na Antonio Milo{evski i Dimitris Drucas kaza tramvaj, a sega Koce Trajanovski saka da ne vozi! ko stoi pokraj edna foteqa.

Rabotlivite p~eli sfatile deka za pogolema produktivnost potrebni im se mediumi za blagovremena informiranost okolu nivnite tehnologii za proizvodstvo na med. Za taa cel re{ile da formiraat Zdru`enie na p~eli- novinari i da izberat svoj pretsedatel. No, {to se slu~i? Na sobranieto za izbor na pretsedatel, od nekade doleta edno jato osi i po~naa da se za~lenuvaat bo Zdru`enieto na p~elite donesuvaj}i so sebe osa kandidat za pretsedatel. P~elite se pobunija ne sakaj}i nivnoto Zdru`enie da go vodi osa i go odlo`ija izborot za drug termin. Slu{ajte, - im re~e osata kandidat za p~ela,vie proizveduvate med, a ako ne imete i nas vo Zdru`enieto, }e imame site zaedno med i mleko. Kakvo mleko? -Se pobunija p~elite, - Mleko proizveduvaat kravite!?! Slu{ajte, im re~e pak osata, nie sme so vlasta i sè e mo`no! P~elite se povlekoa da razmislat. NARAVOU^ENIE: Tr~aj}i po med i mleko vnimavajte da ne ostanete bez leb. ZEBRI

JOVAN VRANI[KOVSKI bi mo`el da se zapra{a: Ako crkvata e bliska do politikata, ako poli- quBISAV IVANOV-YINGO- e zagri`en dali vo tikata e bliska do kriminalot, toga{ zo{to toj bi Muzejot na voso~ni figuri }e imaat dovolno vosok bil raskolnik !?! i vo idnina.

Zebrite bea nesre}ni. Na nivnata teritorija se pomalku ima{e hrana i bea prinudeni se po~esto da se iseluvaat i da baraat sre}a na razni strani vo svetot, no retko koja od niv ja nao|a{e sre}ata. Vestite {to doa|aa od migracijata bea katastrofalni. Zatoa zebrite odlu~ija da se preselat vo gradovite. Vo gradovite ima zoolo{ki gradini vo koi samo {eta{, a drugi ti nosat hrana. Me|utoa vo zoolo{kite nema{e rabota za site. Ima{e najmnogu za dve, edna ma{ka i edna `enska zebra, a drugite ostanaa na ulica. Tamu i gi vrabotija. Da le`at na pe{a~kite premini. NARAVOU^ENIE: Razmislete dobro pred da se preselite vo gradovite. Tamu site }e ve gazat.

DAR MAR


10

Sabota, 4 dekemvri 2010

GREEWE

DANO^NO NADE@


11

Sabota, 4 dekemvri 2010

NIZ IGLENI U[I Gi podmladivme kadrite. Rabotime samo za pampersi! Na{ite politi~ari se pedofili! Pak ne fatija na prikazni za mali deca . Go izoliraa narodot. Se pla{at da ne izbijat kurclu{i! Jadete grav~e! Edna{ mora da pukne! Nie sme muzikalna nacija. Postojano sme na baraban! Sre}a na{a {to ne vodat impotentni politi~ari! Ostanavme samo so prstot v usta. Na{ite politi~ari nema da dozvolat da ostaneme so prstot vusta. So {to posle }e si go bri{at zadnikot. Ja zapo~naa proletnata ofanziva. Ne napupija! Ne e pluknat politi~ar! Nikoj ne smee da go plukne! Neto~nite kantar ne gi meri! Ne sme izguben slu~aj. Ne prodadoa! Se osloboduvaat od vi{okot kilogrami. Se jadat me|u sebe!

Mile \OR\IJOSKI

KRLEvIZMI Ako so svetot bi vladeele `enite, postojano }e bidam za predvremeni izbori. Koj ne e platen, lesno mo`e da e potplaten. Site izvezuvaat stoka, a nie pamet. I partiski vrabotenite se menuvaat. Stareat. Nemame migrena. Od glavata si patime.

Kostadin uSTAPETROV

AFO-RIZNICA Imam pritisok od vlasta. 170 so 100.

Vetuvawata {to ni gi dadoa im gi vrativme. Bea prazni. I od odlivot na mozoci ne{to dobivame... pametna dijaspora. Umot caruva! Zatoa ne ni raboti.

Atanas KRLEVSKI

FILUvANO OD RISTOS Vlasta so site sili e posvetena da go zadovoli narodot. No nikako da mu ja pogodi erogenata zona. Nekoi gospoda kako da napravile plasti~na operacija. Otkako stanaa politi~ari ne gi prepoznavame! Vlasta e prezadovolna od Izve{tajot na EU. Se o~ekuva orgazam. I vo krstozbor da go stavevme pra{aweto za imeto, dosega }e be{e re{eno. Dijasporata mol~i. Ili nema {to da ka`e ili ~eka da i ka`at {to da ka`e. Ka`ano fudbalski: opozicijata ~eka vlasta da si dade avtogol!

Risto fIL^EVSKI

MOZO^NA KALDRMA

Demokratskiot glas stivnuva. Se slu- Mnogu pauni sprema deloto na Misir{aat samo krici! kov se odnesuvaat kako koko{ki. Pove}e ne mo`am da se boram so deset prsti. Dva mi ostanaa vo komunizmot!

Gladniot se bori za slobodata do prBlagodarenie na vlasta mnogumina najvata najaduva~ka. doa pokriv nad glavata. Zavr{ija vo Daleku se od narodot. A narodot bi saIdrizovo! kal da se u{te podaleku! So vlasta pove}e nema Cile-Mile. ^ede B. [OPKI] Cile go gonat, ostana samo Mile!

Mirko TRAJANOVSKI Aforizmite se stra{na rabota. Osobeno za onie koi od ni{to ne se pla{at. Goleminata na aforizmot ne se meri so goleminata na bukvite so koi e objaven. Rasteretete go aforizmot od zborovi. Da dobie vo te`ina.

Premierot provetruva vo svojot kabi- Овчарите останаа без овци, гајдаџиите net. O~igledno, kaj nego premnogu se без гајди. pu{i. Петар НАНЕВСКИ Sa{o BETOSKI Bidej}i nemaa {to Na{ata vlada sekoj mesec izmisluva da jadat, lu|eto sta- Keti RADEVSKA praznik. Nam ne ni ostanuva ni{to naa kanibalisti! drugo tuku da se krstime. Narodot e sit od poAleksandar MRKAq litika... ama gladen Volcite koi se prepravaat vo lu|e se za leb. - lisici! Naum JOVANOVSKI ^uden ~ovek: em nema {to da jade, em Nemojte da go zaobisaka da `ivee! koluvate narodot. ]e Tie so isprani mozoci im pomagaat na ve na~eka na izbori. onie {to perat pari. Sekoj bi molzel neMetodi PRANGOVSKI {to, ako znae deka nema da go klocne! Ако не блеeш до бескрај ќе гувeeш!

Dimitar I. VILAZORSKI

Миодраг КУРЈАК @ivko NAuMOVSKI

MK NATALITET

IvANIZMI Totalna besparica e koga edni nemaat nikakvi pari, a drugi gi krijat zo{to se ukradeni!

Go odvrzaa keseto. Pak }e mu gi praznat xebovite na narodot! Ne sme stoka! Ne li~ime na onie {to ne molzat!

Koj na drug jama mu kopa, mu pravi temel za neplanska ku}a!

Kaj nas me~kite ne se so zakon za{titeni, zatoa i ne smeat da igraat pred sekoja ku}a!

[to ako izborot e moj, koga izbranite ne se?!

Gi menuva bankite kako ~orapite na glavata!

Kulturniot ~ovek e gladen i za leb i za umetnost.

Na{ite politi~ari se pre`ivari! Ne go vadat narodot od ustata! Ne biva kameleon od nego mu ja odraa ko`ata!

Toj ne `ivee{e vo zabluda, tuku zabludata `ivee{e vo nego!

Dosta serete! Go doprevme dnoto!

Sebesi se pronajde kriej}i se od drugite!

Voda~ot na partijata e zakolnat ateist. Ne veruva vo drug Bog!

Najgolema tajna vo na{eto maalo e onaa za koja {to site zboruvaat!

Nata{a \OR\IJOSKA Miroslav GEORGIJEVSKI

Ivan RuSJAKOV


12

Sabota, 4 dekemvri 2010

TOTALEN PENZIONER

nata. Rekognosciram, analiziram, apsolviram, elaboriram... -Dali Tome pred kupuvawe na mantilot bil vo Mariovo?-pra{uvam. -[to ako bil?! - me pra{uvaat. -Ne pra{uvaj, ami odgovaraj na pra{aweto! Mariovo e mnogu pasivno i mnogu radiokativno. Ako bil, se kontaminiral pa ne znae {to pravi pomra~uvawe na umot... -Mo`e da bil, - veli eden penzioner bez o~ila, - vo posledno vreme nekolkupati mi re~e: „Sega koga Mariovo dobi op{tina, Mariovci }e ni stavat rampa na sliva...„ Po dolga diskusija se ustanovi deka Tome ne bil vo Mariovo u{te otkoga gi uni{tija kozite i Mariovcite. [to zna~i: ne bil kontaminiran! -Mora da ima zadnina ovoj slu~aj! -velam jas. - Nekakva kauzalnost! Da trgneme od negovata najbliska sredina! Gi posetivme negovite najbliski: sin, snaa, zet i }erka. Koga ne vidoa, tie vedna{ gi navednaa glavite. A nivnite reagirawa bea `estoki i eksplicitni: -Ne go o~ekuvavme ova od tate! Si bere{e koprivi, {tave. -Tate zboruva{e edno, a... -[to „edno„? -Edno isto: Mleko...leb... mleko... leb... I mantil!!! A }erka mu, nekoja `ar `ena, tropna na masata: -Zedov da go vratam mantilot vo prodavnicata... -I???-I...prodavnica kako sekoja prodavnica: „Kupenata stoka ne se vra}a„! -Znaete li {to e najstra{no? - gi pra{uvam site jas. -Od ova postra{no - ni{to! - svika }erka mu. -Ova e ni{to, - svikav jas, - ako go posmatrame vo kontekst na nastanite. -Koi nastani? -Pa, zar ne gledate?! Penzionerska organizacija. Penzionerskiot fond. Vladata, pravat nat~ove~ki napori da im ja podobrat materijalnata situacija na penzionerite, sukcesivno da im gi davaat zaostanatite penzioneri, a nie im klavame kamewa vo zap~anicite - kupuvame mantili!!! I toa koi? Totalni penzioneri! Penzioneri od prvata grupa penzii!!! Kade e sega toj Tome? -V {pajz, zaklu~en... -Ovde, nego! Go dovedoa Tome. Stoi so navednata glava. -Tome...jas...doa|am od Skopje... -I...i...vo Skopje...se...ras~u...?!? -U{te ne...ama...Slu{aj me sega vamu i odgovaraj na moite pra{awa! - i mu postavuvam sugestivno, hipnotizersko pra{awe, gledaj}i go v o~i. - Ti...go ukrade li mantilot? Tome ne ja sfati sugestijata. -Ne! Go kupiv...go plativ...~esno i po{teno... -Pfu! - plukna i }erka mu i zetot, i sinot, i site nie. Da re~e{e: izvinete, go ukradov....mantilot...vremeto zalade... vozdu{niot pritisok... vla`nosta na vozduhot...-lesno }e be{e. - Da go branime so...skleroza? - predlo`i sin mu. -Skleroza! Koj nema deneska skleroza? Pogledni okolu sebe- od vrvot pa na dolu...! Nema odbrana sega - jaka ni du{a sega na penzionerite!

Mile MAN^EVSKI

KOSKA v USTA [to ako sme golemi koga cenata ni e mala. Ekonomijata ni e stabilna, samo da ne duvne vetar. Ni pobegnaa i vampirite - od beskrvni ne mo`e da cicaat. Kako mo`ete da bidete na visina na zada~ata, koga nikoj nikoga{ ne vi dal zada~a?! Krajot i nepismenite go znaat. Nemame potreba od crkva! Politi~arite ni go otpejaa. Kakvi crni, kakvi ozonski dupki... Najopasni se dupkite vo buxetot!

Kostadin uSTAPETROV Miroslav GEORGIJEVSKI

(od knigata JAVA^I NA SVIWI-humoristi~na proza, 1996.)

NOvA ZEMJA Otkako ni dadoa demokratija ne li~ime na sebe. A i tie ne li~at na nas. Nekoi sorabotkata so tajnite slu`bi ja sfa}aat kako slu`bena dol`nost. Mnogumina na lustracijata i simnaa kapa. Ostanaa bez glava.

BADIJALA NA NARODOT MU ^URI GLAvATA. ZA vLASTA TOA E P..... DIM! Dimitar I. VILAZORSKI

Site izvori se zagadeni. I novinarite ve}e ne se na ~isto. Mnogumina si najdoa alternativna religija. Se krstat vo svoite partiski ikoni. Porazot ne ni padna te{ko. Brzo se prefrlivme na drugata strana. Kaj nas vistinata ne mo`e da izleze na videlina. Ja dr`at na ni{an. qupka CVETANOVA

БАДИЈАЛА МУ Е НА НАРОДОТ ДЕМОКРАТРИЈА, КОГА НЕМА УПАТСТВО ЗА УПОТРЕБА!

^ede B. [OPKI]

Mi se javija po telefon drugarite od mojot roden grad. I-ni zdravo ni `ivo, ni kako e vremeto tamu, ami vedna{: -Tome...! -Umre?! -Kakvo umirawe...! Vleze vo edna prodavnica vo... -Tome?!? -Tome! Tome, mojot nerazdelen drugar od detstvoto, od u~ili{te, od igranki... -Kako go objasnuvate vleguvaweto vie {to ste vezden so nego? -Nikako!...I da e samo vleguvaweto...! Ami i...kupi...!!! -Kupi?!? Leb? Mleko?! Meso?!?? -Ni leb, ni mleko, ami...mantil!!! -Za...kogo?! -Za nego li~no! -Znae li nekoj drug za kupuvaweto...? -Vedna{ se ras~u...znae cel grad...samo za toa se zboruva! -Da ne e toa ti-rekov-mi re~e? -Ne! Tome sam si prizna! -Sam?! Mu ja ispivte krvta? Krvna slika, urina...? -Sè! Do najmalo crveno i belo krvno zrnce...Hemoglobin, gamaglobulin,plazma, protoplazma, dijafragma... -I? -I sè e normalno! -Pa normalen li e toj?!-vikam jas.-kade e sega? -Doma. Nigde ne izleguva. -Pa zo{to kupuval mantil koga ne misli da izleguva?! -Otkako go kupi, ne izleguva. U v i d e i - ne izleguva. Pred toa doma ne se zavrtuva{e - po cel den vo Domot na penzionerite... -Koga to~no se slu~i toa? -Nekni. Vo petokot, prikve~erinata.. Sedime nie na klupi~kata vo park~eto i - eve go nego. Toj e, ne e toj, kako ne toj... -Ne ste mo`ele drugarot svoj da go prepoznaete?!- gi karam jas preku telefon. - Tolku temnica li be{e? -U{te se gleda{e. Ama go be{e oblekol mantilot...Toa ne bune{e - ova ne mo`e da bide Tome! A...ist Tome! -I? - I go pra{uvame: „[to e ova Tome eden„?! A toj gi sobira ramenicite, ja pika glavata vo mantilot kako `elka, i trevlivi: „Go... go... kupiv... Docna e sega...„ U{te nie na klupi~eto, vesta se pro{iri, od u{i v u{i, od klupi~e na klupi~e, od zgrada vo zgrada, od ulica vo ulica, od telefon na telefon... -Vedna{ doa|am! Ni{to ne gibajte! Trgnav so prviot voz. Me pre~ekaa na stanica. Ni zdravo, ni kako si, ni zo{to olku docni{... [tama. Nekoj zamislen, nekoj upla{en, nekoj sa{tisan, nekoj u{te po{asti{an, nekoj besen, nekoj u{te pobesen... Kako ~ovek od glaven grad, sred lu|e od sporedni gradovi vedna{ organizirav trkalezna masa na edna klupa od park~eto. Slu~ajot na Tome so pottemi: zdravstvenata sostojba na Tome vo posledno i pretposledno vreme, opstojuvaweto na Tome vo gradot vo utre{no vreme... Referati, koreferati, usni preambuli, fusnoti, citati... Ni{to. Sè najnormalno! Pobarav geografska karta na gradot i okoli-

MILE POPOvSKI


13

Sabota, 4 dekemvri 2010

SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA Taka, batka!

POLITI^KI MARKETING Ja batka, sum ti u edno stra{no is~ekuvawe {to se ti~e za toa dali posle 30 }e dojde stvarno prvi juli. Jebiga, batka, Ante obe}ava da stoposto posle triesetti juni ima da dojde prvi juli, ali {to znae{, nikoga{ ne mo`e{ da bide{ nasigurno so obe}awata na politi~arite. Jerbo, kolku kolku i da izvodi deka ne e politi~ar, Ante, batka, nastupue kako politi~ar, snima spotovi, fura u politi~ki marketing, ne? E, sega vidi vamu, batka, nemam jas ni{to protiv politi~kiot i drug marketing, toa e ona {to istiot toj Ante na vremeto go nare~e „Pazar na idei“, pa nekako mi doa|a normalno da zembilot u ruka utre da prikupam nekoe glavi~e salata, pet {est-kila mlad gra{ok za u friz i edno sto-dvesta grama idei, meleni ili u zrno. Znae{, mene, batka, bez filxan ne mi ide niedna idea u glava, a koga pi{uvam za vesnici ili radio otide na celo xezve od litar, tuku i cel bosanski lonec so idei. Demek, sum za toa na pazar da se {itkaat idei i politika so krastajca i patlixani zaedno, ali ja, batka, u{te sumwam u toa deka posle triesettni juni }e dojde prvi juli. [to mo`am, ebiga, takva mi e religijata humoristi~ka - da sumwam u sve i svakoga, pa toj bil i ovoj konvertabilen dinar i onoj na{ predsednik vlade. Sve duri ne vidim kako Unko ili Kire Pijade im pravi politi~ki spot na onie crnomawasti pita~i na Kameni most i okolu nego, sve do toj moment, batka, ja ne mo`am da bidam siguren deka u ovaa dr`ava trgnalo na podobro. Neka vika Ante {to saka, pa i toa deka ni trgnalo na podobro na site, ali sve dok ja na televizija ne vidam kako i pita~ite se falat so svoite devizni rezervi i pora~uvaat: „Vreme na promeni“ - ja batka, nema da veruvam! Taka, batka! Qup~o SIQANOVSKI (Osten,1990 g.)

EPIGRAMI ZA AKAL

PRIMER

Duri koga direktorot otkazot mi go akna, prestanav da baram vo jajcata vlakna.

Svetol primer toj e za rodot, kako se zacrnuva - narodot

EVROPSKI

MODA

Nose{e odela: Armani, Versa~e, Bos. Be{e prva liga so rakav bri{e{e nos.

Moda toj sledi izborot mu e prav, postojano go menuva. svojot politi~ki stav.

BALKANSKA

REMONT

Na Balkanot ni{to novo. Sè pomalku pamet a sè pove}e olovo. Stoj~e TRAJKOVSKI

[to ni se slu~uva ne e igrarija! Makedonija e vo golema havarija!

VOSTANIE

VREDNOST

So mislite na ulica a so gazot vo Sobranie. Ne se kreva taka novo vostanie! Sa{o BETOSKI

Se nametnuva zaklu~ok eden nemame politi~ar mnogu vreden Risto FIL^EVSKI


14

Sabota, 4 dekemvri 2010

BALKANSKA KORIDA * Siroma{tijata e na{eto najgolemo bogatstvo. Toa najmnogu go imame. * Ne uveruvaat deka Srbite se najsre}en narod. Se stravuva deka na sre}ata }e nema kraj.

* Sekoga{ koga }e zememe golem zalet pravime prestap. * Istragata tapka{e vo mesto, sè dodeka ne go zatapka slu~ajot. Rade \ERGOVI]

* @iveeme po zakonite na xunglata, zatoa {to ne upravuvaat majmuni. Plamen GEORGIEV

* Stavija kamen temelnik za kulata od karti.

* Na{ata zemja e bezbedna. Vo nea mo`ete slobodno da umrete, a za svojata smrt nikomu da ne mu odgovarate.

Du{ko \OR\EVI]

Mitar MITROVI]

* Koj rano rani, dve sre}i grabi: leb i mleko!

* Celiot `ivot se sveduva na {est minuti. Tvoite pet i minuta mol~ewe.

* Se ka~iv na kow i vedna{ me javnaa.

To{o BORKOVI]

Jasim MRKAq KADMuS

* Se sozdadoa uslovi za privatizacija. Temnica e

* Ako mo`ete da ne rabotite denes, ne ostavajte za utre.

* Masovnite otkazi se fabri~ki gre{ki.

* Ako zboruvam na pamet, zna~i deka dobro zapomniv.

Vladica MILENKOVI] VLAJ^E

Milan BE[TI]

Iva MA@uRANI] (1952-2010)

Ninus NESTOROVI]

* Te{ko e da se raboti so narodot. Polesno e da se manipulira.

* Ne mo`eme da dozvolime lu|eto da umiraat od rabota. Ovaa godina }e spasime barem milion lu|e.

* Imame produktivni politi~ari. Brzo pominuvaat od zborovi na jadewe.

* Sklopivme dogovor so |avolot. ]e ni pomogne da sostavime vlada.

Suno KOVA^EVI]

Risto MALE[EVI]-RIMA

Dragan [u[I] (1932-2009) * Okupatorot saka{e da ja osvoi na{ata zemja i da ne natera da ja obrabotuvame.

* I jas sum za demokratija, ama da go delime plenot. Aleksandar MATIJA[EVI] (1948-2010) * Posle Trumanovite jajca, dolgo ~ekavme za ostatokot od kompletot.

* Ako ve}e nekoi na{i politi~ari mislat deka narodot e stoka, podobro e namesto bajki da mu raska`uvaat basni. * Ne e va`no ni koj pie ni koj pla}a. Va`no e deka si vlezen vo turata.

Milan TODOROV

Zoran T. POPOVI]

* Koga }e se izme{aat site na{i partiski boi se dobiva belo zname.

* Mol~eweto e zlato koe se dobiva so perewe na mozokot. @ivojin DEN^I]

Milan J. MIhAJLOVI] * Ova e preoden period. Nema koj nè ne pre{ol.

* Vo dr`ava vo koja ne se znae koj pie a koj pla}a, na vlast treba da se postavuvaat kelneri. * Ne sakame da go menuvame tatkoto na nacijata. Postojano ne vodi vo cirkus.

* Pola Srbija naviva za Amerika, a polovina za Rusija. Ne znam koi se delii a koi cigani.

* Prinudno raselenite nikako da spojat kraj so rodniot kraj.

Dragutin MINI] KARLO

Grujo LERO

* Ostvari poln pogodok. Igra{e ruski rulet.

* Rabotnicite se prepu{tija na slu~ajot, a slu~ajot saka{e da ostanat bez rabota.

* Kaj nas na viso~ina na zada~ata se samo onie koi ne spu{tija pod sekoe nivo.

* Polna im e ustata so demokratija. I toa }e ne izede!

Dinko OSMAN^EVI]

@eqko MARKOVI]

@ivko VuJI]

Stevan KOJI] - KOJA

* Politi~arite vetuvaat se{to, ama nie sme izdr`livi. Milen MILIVOJEVI] * Zapo~na so klimawe na glavata, a zavr{i so tresewe na narodot. Danica MA[I] * Samo vo rabotata e spasot. Zna~i-ni nema spas. Aleksandar DEVETAK * Ako ve {i{aat kako ovca zna~i deka nitu koleweto ne e daleku. Momir STANISAVqEVI]

Dragan RAJI^I]

* Premierot e obvinet za nemoral, zatoa {to na javno mesto se dr`e{e za narodot.

Veqko RAJKOVI]

* Nema vreme za sre}no detstvo. Sekoja godina odev so roditelite na izbori.

* Narodot tra`i leb i igri. Za sega }e dobie Ustav, a za lebot podocna.

* Ako e ~ovekot politi~ko `ivotno, toga{ sobranieto e sovr{ena politi~ka zoolo{ka gradina.

* Naskoro }e ima izbori. Toa e prilika da se potsetime na na{ite umreni.

* Ja pregrnav platata - ne ja vidov tri meseci.

CRNO IM SE PI[UvA. SITE OSTANATI BOI SE POTRO[ENI.

Radmilo MI]KOVI]

Ekrem MACI]

Abdurahman hALILOVI] AhIL

Vesna DEN^I]

* Kaj nas, naskoro, sekoj obrok }e bide molitven. ]e mu se molime na Gospoda da go ima.

Bojan BOGDANOVI]

To{o BORKOVI]

Jugoslav VLAhOVI]

MILADIN BERI] Negovata partija bi se podelila na dva dela. Ama nema tolku ~lenovi. Onie politi~ari koi lesno go menuvaat dresot, lesno i se dresiraat.

KALIN KALINOv Vrzanoto ku~e najmnogu kasa. Mu prostivme na ministerot za prostotijata, no prostotijata ne mu prosti. Genijalecot e malku lud, no sekoj lud ne e genijalec.

Poedini dobitnici na Nobelovata nagrada, pove}e zaslu`ija dinamit otkolku nagrada.

I {lakanicite se vid na rakopleskawe.

Ne e problem {to jas znam deka ni{to ne znam, tuku {to toa go znaat i ostanatite.

Dobroto i lo{oto odat raka pod raka. Lo{o e koga }e se pregrnat.

Veselin ZIDAROV

ZORAN T. POPOvI] Delankata ne pa|a daleku od trupecot. Genetikata e ~udo. Ne pobeduva sekoga{ najdobriot. Zatoa nie postojano gubime. Na{eto podzemje najdobro ja otslukuva situacijata vo zemjata. Stignavme na mestoto na zlostorstvoto pred toa da se slu~i. Seto ostanato be{e rabota na tehnikata.


15

Sabota, 4 dekemvri 2010

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME BELOSvETSKI NASMEvKI

AMORIM

Vo eden irski pab, razgovaraat dvajca bliski prijateli, piej}i viski. - Slu{am si se razvel, duri dva pati, od na{ata posledna sredba!? - [to mo`am koga sekoga{ za `ena odbiram nekoja so koja sakaat i nekoi drugi da se o`enat!

***

Vond RuI ^ENG

Soprugata na eden poznat milioner od Wujork, e pod norkoza, i vo tekot na operacijata postojano povtoruva: - Henri, Henri! Dojdi Henri. Koga posle desetina dena, oporavena, ja napu{ta bolnicata, doktorot i se obra}a: - Gospo|o, pozdravete go gospodin Henri od moja strana. @enata iznenadeno go poglednuva: - Izvinite doktore. A od kade go poznavate mojot {ofer?!

***

Dvajca Romi razgovaraat vo Uro{evac. - E ba{ mi e milo {to be{e na more. Toa ti e pametna rabota. - Zo{to, izgledam pozdravo?! - Ne, ama sega izgleda{ po~isto.

Mehmed SELXuK

*** Vo Avganistan, eden domorodec za prv pat gleda lokomotiva i vagoni. Iznenadeno mu veli na svojot prijatel: - Ne e mo`no ovaa kola da odi sama! Mora da ima ne{to vnatre.Odam da poglednam. I trgna od vagon vo vagon. Vo eden od tovarnite vagoni najde kowi. Radosno izvika: - Hm, neli ti rekov deka tuka mora da ima ne{to. Samo {to kaj nas kowite vle~at od nadvor, a ovie vle~at odvnatre.

***

fang ^EN

Vo Indija eden Braman mu se `ali na drugiot: - Ovoj moj kow u`asno me nervira. Mnogu glup kow. - Zo{to veli{ deka e glup?! - Pa sekoga{ koga }e dojde do nekoja viso~inka, stoi i misli dali da se ka~uva. - Toa ne e glup kow tuku pametn. - Kako pameten?! - Taka ubavo. Znae toj deka i da se ka~i na ovaa strana, na drugata strana }e mora pak da se simnuva.

***

hrvoje KOVA^EVI] Adresa: 8-ma Udarna brigada br. 2 1000 Skopje Republika Makedonija Izleguva: edna{ mese~no

Vo edno vojvodinsko selo, se vozat [ajka{ite so ~amec preku Dunav. Vo ~amecot vleze i edno pogolemo dru{tvo, a vo toa dru{tvo ima{e edna dama so ogromen {e{ir so golem obodnik. Lala vesla i ne izdr`a a da ne pra{a. - Izvinete gospo|o, neprijatno mi e, ama moram da ve pra{am ne{to. - Slobodno gospodine,- so qubopitnost se odzva gospo|ata. - Kako ve baknuva ma`ot so olku golem {e{ir. Gospo|ata se nasmea i mu odgovori: - Koga saka da me bakne, jas ja simnuvam {apkata. - Uf, golema rabota. Pa taka mo`am i jas da ve baknam.

HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK Direktor: Mice Jankulovski Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

Bretislav KOVARIK www.osten.com.mk e-mail:osten@t-home.mk tel.: +389 02 3213 665 Pe~ati: Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)


SvETSKA GALERIJA NA KARIKATURI

Darko DRqEVI]

Arben MEKSI

Rumen DRAGOSTINOV

Oktaj BINGOL

Dragan POPOVSKI

qubomir KOTRhA

Oto LOTAR

Jurij KOSOBuKIN

Oleg GuTSOL


OSTEN broj 1661