Šolski čvek oktober 2016 by OS Smarje

ŠOLSKI ČVEK ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH

Prenovljena učilnica tehnike Pisano šolsko dvorišče Obisk Celjskega sejma za lažjo poklicno izbiro Prvošolci Športniki že pridno trenirajo Varno na spletu

Oktober 2016

UVODNIK Pozdravljeni »Čvekovci«! Leto je naokrog, mi pa se ponovno srečamo v prvi številki šolskega časopisa. Prav je, da ga otvorimo, kot se spodobi, torej z mozaikom najbolj bogatih in barvitih zgodb te jeseni. Čeprav se zdi napisati dober prispevek precej enostavno, to zahteva veliko več, kot samo zliti misli na papir in jih olepšati s fotografijami. Zahteva obilo srčnosti, zavzetosti in zlato mero domišljije. Prepričani sva, da imamo mi, mladi novinarji, tega na pretek, zato smo zavihali rokave in z učiteljico Moniko Javornik, ki je kot dirigentka tega novinarskega orkestra, pripravili prispevke, ki bodo očarali, osupli, spodbujali in navdihovali. Naš navdih pa je bil prav gotovo 40. rojstni dan naše prečudovite šole. Tako je, naša šola ponosno strmi v nebo že celih 40 let, kar ti je gotovo že znano. Več pa v rubriki V središču.

Torej, kaj še čakaš? Pohiti in prelistaj časopis! ANTONINA ŽABERL IN ZALA PLEVNIK, 9. E

SARA DOBERŠEK, 4. R. SVETI ŠTEFAN

ŠOLSKI ČVEK: ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH; letnik VI, šolsko leto 2016/17, številka 1 ČASOPIS SO USTVARJALI IN OBLIKOVALI UČENCI IZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO. Glavna urednica: Antonina Žaberl (9. e) Pomočnica glavne urednice: Zala Plevnik (9. e)

Novinarji: Lara Bosnar (7. a), Leja Stiplošek (7. a), Rok Krivikapić (7. a), Neic Kidrič (7. b), Aljaž Kajba (7. d), David Jagodič (8. a), Luka Vrbek (8. a), Sara Marzek (8. a), Lea Gole (8. c), Julija Krivec (8. d), Karmen Vipotnik (8. d), Erina Javornik (9. b), Ana Katarina Napotnik (9. b), Nuša Pepevnik (9. b), Ines Perkovič (9. b), Nik Štancar (9. b), Sven Boršić (9. d), Petra Lotrič (9. d), Tim Mlakar (9. d), Anja Mraz (9. d), Eva Prašnički (9. d), Tinkara Čerček (9. e), Lara Lorger (9. e) Mentorica: Monika Javornik PRI USTVARJANJU SO SODELOVALI TUDI UČENCI IZ SVETEGA ŠTEFANA Z MENTORICO Monjo Šalamon. SLIKA NA NASLOVNICI: iz spominske knjige Pod mavričnimi oboki

Oktober 2016

VESTI IZ ŠOLSKIH KLOPI NEMŠKE URICE Ko so se učenci 7. a pri urah nemščine začeli učiti števila, je učenec med vajo izgovarjanja šestice pomotoma izgovoril besedo, ki ni bila najbolj primerna. Razred se je seveda začel tako smejati, da jih je učiteljica komaj ukrotila. (L. B.) SKLANJANJE PRI SLOVENŠČINI Učiteljico slovenščine je nadomeščal učitelj Žiga. Prepisovali smo snov, ko naenkrat pokliče M. Š., naj mu pokaže zvezek. Ob pregledovanju učitelj ni znal prebrati zapisanega in je učencu resno zastavil vprašanje: »Kako se sklanja učitelj Žiga?» M. Š. ni vedel, zato je učitelj nadaljeval: »Ti bom pomagal. Odgovor je: težko, saj ima težave s hrbtenico.« (D. J.) ZMEDENA GEOGRAFIJA Pri geografiji je prejšnji teden učenec L. B. izjavil, da je Južna Amerika v severnem južnem srednjetoplem pasu. Mi smo se smejali, učiteljica pa ni bila najbolj vesela. (A. M.) HIŠA ZA TERORISTE Prejšnji teden je učiteljica angleščine vprašala, kaj pomeni »terrace house«, N. G. pa je hitro našel razlago, da je to hiša za teroriste. (E. P.) KOPRIVE Med pohodom do podružnične šole je R. D. utrgal koprivo in z njo »strašil« sošolce. Razredničarka je takoj ukrepala. Tudi ona je utrgala koprivo in stekla za učencem. Ko ga je končno dobila v roke, ga je pošteno osolila. Prav zabavno ju je bilo gledati. SLOVENIJA, RAZMIGANA DRŽAVA V torek, 18.10., je pri geografiji oceno pridobival J. Č. Na vprašanje, po čem je znana Slovenija, je prepričljivo odgovoril, da po mladem razmiganem gorovju. (I. P.) GOL Z ZADNJICO M. S. je dober nogometaš, a mu ne uspe vedno. Nekega jutra, ko smo pred poukom ponovno igrali nogomet, je bila trava še mokra. Nadobudni igralec je pritekel, sprejel podano žogo, ravno takrat pa ga je spodneslo. Pridrsal je po hrbtu in z zadnjico zadel gol. Bil je čisto moker, a mu ni bilo žal, saj to ni uspelo še nikomur v skupini. (D. J.)

EKVATOR ČEZ LJUBLJANO V ponedeljek je A. S. pri geografiji rekel, da je GEOSS Slovenije tam, kjer ekvator seka Ljubljano. Vsi smo se smejali. (P. L.) TELOVADBA PRI ZGODOVINI V četrtek zjutraj smo bili učenci 7. a še precej zaspani. Učiteljica je hitro ukrepala. Morali smo narediti deset poskokov in deset počepov. Jutranja telovadba nam je dobro dela. (R. K.) UČITELJICA NA BOJNI LINIJI Pri uri geografije smo sedmošolci prepisovali snov z diaprojekcije. Učiteljica je sliko »zamrznila«, medtem pa odprla Facebook. Daljinec je odložila na mizo. Izkoristil sem priložnost in pritisnil tipko enter. Pred nami se je pokazala zanimiva stran učiteljičinega FB. Zdelo se ji je čudno, ker smo prenehali s prepisovanjem. Pogledala je in takoj ji je bilo vse jasno. Vsi smo se smejali. (A. K.) ZGREŠEN GOL Sošolec si je pri nogometu priboril žogo in jo po preigravanju nameril proti golu. Znašel se je čisto ob mreži, kjer pa se je zapletel v vrvico. Padel je, se zakotalil po tleh in nekaj minut kasneje zgrešil prazen gol. (L. V.) ŽOGA MED NOGAMI Na treningu košarke je N. Z. podala žogo L. L. Podaja je bila nekoliko prekratka, saj je žoga zletela naravnost med noge L. L., nato pa v roke nasprotni igralki. S trenerko smo planile v smeh. Še zdaj se ob misli na ta dogodek pošteno nasmejimo. (T. Č.) IZLET K RAZREDNIČARKI Za likovno vzgojo je potrebno včasih tudi kaj prinesti. Prejšnji teden so štirje učenci to pozabili in učitelj jih je nagradil z izletom do razredničarke. (T. M.) POGOLTNIL PLONKEC V petek, 30. 9., smo devetošolci pisali test iz kemije. Učiteljica se je sprehajala po razredu, medtem pa je učenec T. Z., prepričan, da ga je opazila s plonkcem, le-tega hitro pojedel. (E. J.)

Oktober 2016

NOVA BARVA KLOPI V začetku septembra so klopi pred šolo prebarvali iz zelene v rjavo, kar je učencem zelo všeč. (L. G.)

USPEŠNI GLEDALIŠČNIKI Pri izbirnem predmetu gledališki klub so bili učenci preteklo leto zelo aktivni. Pripravili so poučno predstavo V kraljestvu bonbonov, s katero nastopajo tudi letos. V kulturnem domu Šmarje pri jelšah so igrali upokojencem in učencem s podružnic. (J. K.)

DELOVNI LIST ZA MALICO Že kar nekaj let nazaj je v mojem razredu bil fant, ki je rad nagajal. Nekega dne se je tega lotil na prav poseben način. V razredu sem razdelila delovne liste za domačo nalogo. Zgleda, da je bil lačen in je list pojedel za malico. Preden sem ugotovila, so se učenci v razredu smejali. Sami so mi razkrili, da je delovni list končal v sošolčevem želodcu. Po pripovedovanju učiteljice Mateje Voh zapisal: LUKA VRBEK, 8. A

ŠOLSKO KRIŽIŠČE

V KOZJANSKEM PARKU

Obiskovalce usmerja nov smerokaz.

V četrtek, 29. 9.2016, smo se sedmošolci odpravili na ekskurzijo v Kozjanski park.

Naša šola je zelo velika in razvejana. Dogajalo se je, da zunanji obiskovalci velikokrat niso vedeli, v katero smer morajo, da bi prišli, kamor so namenjeni. Že nekaj časa je tlela ideja, da bi pri glavnem vhodu v šolo postavili smerokaz, ki bi usmerjal vse mimoidoče. V začetku septembra smo se v okviru šolskega projekta Etika in vrednote prijavili na razpis, bili izbrani in tako smo pričeli z izdelavo smerokaza. Pri izdelavi so sodelovali nadarjeni učenci 4. in 5. razredov, ki so smerokaz pod vodstvom mentorice, hišnika in učitelja tehnike načrtovali in izdelali.

Ob prihodu smo najprej pomalicali, nato pa se odpravili na grad Podsreda. Spotoma smo videli veliko zanimivih žuželk in rastlin. Pot je bila dolga, a zelo zanimiva. Videli smo liste, kot so javorjev, lipov in gabrov. Na gradu smo dobili učne liste. Med ogledom smo se fotografirali, nekateri so šli tudi v trgovino. Pred šolo smo se vrnili polni novih doživetij in spoznanj. ALJAŽ KAJBA, 7. D

LEJA STIPLOŠEK, 7. A

Barvit smerokaz ob vstopu v šolo (foto: Ines Perkovič, 9. b)

KLARA ARTIČEK, 4. R. SVETI ŠTEFAN

Oktober 2016

REPORTAŽA ZAKAJ ŽE GREMO DOMOV? Tako smo se spraševali učenci na športnojezikovnem taboru v Krajnski Gori, kamor smo se odpravili ob koncu počitnic. V družbi sošolcev smo preživeli pet zanimivih, poučnih in zabavnih dni. V popoldanskem času smo izbirali med izpopolnjevanjem angleščine, nemščine, treningi košarke in nogometa ter kolesarjenjem. Dopoldanski čas je bil namenjen različnim športnim aktivnostim, kot so plavanje, adrenalinsko sankanje, pohodništvo, večerni čas pa različnim elementarnim in družabnim igram.

1. dan  športni center v Planici Prva noč je bila za naju in še za dva prijatelja zelo dolga, saj smo šli spat šele ob 5. uri zjutraj. Čez dve uri sva se že morala zbuditi, ker smo šli z učiteljem Radom na jutranji trening.

5. dan - pustolovski park Straža na Bledu Po zajtrku smo se odpeljali v pustolovski park na Bledu. Privoščili smo si tudi sladoled in uživali ob lepem razgledu na Blejsko jezero. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov. NIK ŠTANCAR, 9. B, IN SVEN BORŠIĆ, 9. D Foto: arhiv šole

2. dan  kopanje Naslednji dan smo se kopali v bližnjih termah. Zvečer smo na tomboli osvajali nagrade. 3 in 4. dan  različne dejavnosti Tretji dan je sledilo adrenalinsko sankanje in kolesarjenje. Zvečer pa smo z dvema prijateljema iz Italije igrali ragbi. Četrti dan si je ena skupina ogledala čista, a zelo mrzla jezera, druga skupina je kolesarila in se za-

Vtisi učencev:  V Krajnski Gori je bilo zelo zabavno.  Hrana je bila zelo dobra.  Bedeli nismo tako dolgo, samo do polnoči.  Najbolj mi je bilo všeč, ko smo imeli tombolo.  Tudi naslednje leto bom šel v Krajnsko Goro.  Spremenil bi samo to, da bi lahko imeli ves čas ob sebi telefone. Domen Močnik, 9. a, in Matic Boršić, 8. b

Oktober 2016

ZGODILO SE JE ... NA CELJSKEM SEJMU SPOZNAVALI POKLICE V sredo, 14. 9., smo devetošolci obiskali Mednarodni sejem obrti in podjetnosti v Celju, t. i. Celjski sejem. Predstavljenih je bilo veliko zanimivih poklicev, kot so slikopleskar, mizar, pek, slaščičar, elektrikar, steklar, optik in drugi. Svoje dejavnosti so v delavnicah in na stojnicah predstavljala tudi razna podjetja. Učencem so lahko predstavitve poklicev v pomoč pri izbiri srednjih šol.

Najbolj mi je bil všeč slaščičar, saj rada pečem ter delam slaščice. Najmanj pa mi je bil všeč slikopleskar, saj me to delo ne zanima. (Tinkara Čerček, 9. e) Najbolj mi je bil všeč poklic optika, saj je bil zanimivo predstavljen. Najmanj pa mi je bil všeč elektrikar. (Lara Drofenik, 9. e)

Učence sva povprašali, kaj jih je najbolj pritegnilo na sejmu in kateri poklici so jim bili najbolj všeč. Predstavitev poklica optik Najbolj všeč mi je bil poklic slikopleskarja, ker mi je to delo videti zanimivo. Najmanj všeč pa mi je bil poklic avtoserviserja, ker se ne zanimam za ta področja. Na sejmu me je najbolj pritegnil zabaviščni park. (Inja Anderluh, 9. a) Najmanj mi je bil všeč poklic peka, ker dela tudi ponoči, pa še z rokami moraš biti spreten. Najbolj všeč pa mi je bil mizar, ker dela z naravnim materialom, lesom. Zanimivo je opazovati, kako z njim ustvarjajo in oblikujejo razne stvari. Na sejmu me je najbolj pritegnila raznovrstnost poklicev v Sloveniji in novi izumi. (Nika Večerić, 9. d)

Pek in slaščičar. Pri predstavitvi tega poklica smo pokusili mamljive slaščice.

Pri predstavitvi poklica slikopleskar smo lahko tudi sami zavrteli čopiče.

Poklici so bili predstavljeni na zanimiv način. 6

ANJA MRAZ, 9. D, IN NUŠA PEPEVNIK, 9. B Foto: arhiv šole

Oktober 2016

ZGODILO SE JE ... PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE V petek, 9. 9., smo se devetošolci odpravili na najdaljšo ekskurzijo v osnovni šoli. Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti Kranjski Gori. Najprej smo obiskali jezero Jasna, ki se je vsem zdelo prečudovito. Naprej smo se odpeljali proti Vršiču in se najprej ustavili pri Ruski kapelici, ki je bila postavljena v spomin padlim ruskim vojakom. Po ogledu kapelice smo se odpravili proti vrhu Vršiča. Tam je bilo zelo lepo, videli smo Ajdovsko deklico in naravno okno. Naslednji postanek je bil pri muzeju soške fronte v Kobaridu, kjer smo izvedeli marsikaj o življenju med vojno, načinih bojevanja in o poškodbah, ki so jih doživeli vojaki med vojno. Ekskurzija se je vsem zdela zelo zanimiva in zabavna. TIM MLAKAR, 9. D Foto: arhiv šole

»JZERU JE, JZERA NEJ« V ponedeljek, 3. 10. 2016, smo šestošolci imeli ekskurzijo na Notranjsko. Ogledali smo si Cerkniško jezero, Rakov Škocjan ter grad Snežnik. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Šmarja. V vasi Dolenje Jezero smo si ogledali film o jezeru v štirih letnih časih in maketo Cerkniškega jezera. Ko je Cerkniško jezero napolnjeno z vodo, je največje jezero v Sloveniji. Navadno je ob ojezeritvi veliko približno 25 kvadratnih kilometrov, nekoč je bilo veliko celo 40 kvadratnih kilometrov. Ogledali smo si tudi maketo estavele: požiralnika in bruhalnika. Peš smo se odpravili po Cerkniškem polju in si ogledali požiralnike. Za tem smo se odpeljali v Rakov Škocjan, kjer smo videli Mali in Veliki naravni most. Na koncu pa smo si ogledali še grad Snežnik, ki je bil prvotno zgrajen kot lovski dvorec. Pred gradom je lep park z drevoredom. Ekskurzija je bila zelo poučna. Najbolj nama je bila všeč maketa Cerkniškega jezera. GAŠPER IN MIHA KOS, 6. D Foto: arhiv šole

Vzpon na vršič je bil poplačan s prelepim razgledom.

Maketa Cerkniškega jezera vsako leto navduši učence. Pred italijansko kostnico v Kobaridu

Oktober 2016

VSAKO MNENJE ŠTEJE ANKETA:

V ŠOLI SE UČIMO IN IGRAMO Pomembna prelomnica v življenju vsakega otroka je vstop v prvi razred. Letošnja generacija prvošolcev na OŠ Šmarje pri Jelšah je hkrati tudi najštevilčnejša generacija učencev na šoli. V prvi razred je na centralni šoli in podružnicah vstopilo kar 129 učenk in učencev. Zanimalo nas je, kakšni so njihovi vtisi o šoli in kako se počutijo med sošolci. Klara Drame, 1. c V šoli se počutim v redu. Učiteljica je super, saj ima rada otroke. Najbolj všeč mi je, ko lahko delamo in se igramo. Ben Košič, 1. c V šoli se počutim v redu. S sošolci se zelo dobro razumem. Prvi šolski dan mi je bilo najbolj všeč, ko smo se fotografirali. Učiteljica je v redu. Urh Murko, 1. c Učiteljica mi je všeč. S sošolci se zelo dobro razumem. Prvi šolski dan mi je bilo najbolj všeč, ko smo se igrali.

PREGLED DOGAJANJA Na spletni strani šole najdemo poročila o aktualnem dogajanju v šoli. Pripravili smo kratek pregled: 

Likovno nadarjeni učenci so sodelovali v otroški likovni delavnici na Tinskem.



V tednu otroka od 3. 10. do 9. 10. so učenci razmišljali o svetu, v katerem želijo živeti. Vključili so se lahko v različne dejavnosti. Učenci prvega triletja so si ogledali intervencijska vozila.



7. 10. so devetošolci spoznavali življenje in delo duhovnika, matematika, urarja in vinogradnika Mateja Vrečerja, ki je zgradil kalvarijo proti cerkvi svetega Roka. Kulturni dan smo izvedli v sodelovanju z Muzejem baroka.



Nadarjeni učenci so se 8. 10. mudili v okolici avstrijskega Beljaka, kjer so si ogledali goro opic Affenberg in grad Landskron v Adlerarene.



Na kmetiji Vreže so učenci kmetijskih del in turistične vzgoje spoznali dopolnilno dejavnost predelava mleka na kmetiji in možnost trženja mlečnih izdelkov z dodano vrednostjo, na kmetiji Hriberšek pa so se seznanili s konjerejo.



Učenci izbirnih predmetov sodobna priprava hrane, kmetijska dela in čebelarstvo so 20. 10. obiskali Kozjansko domačijo in Čebelarstvo Kozmus.



V aktivnosti, ki jih izvaja šolsko športno društvo v sodelovanju z DPM, se učenci vključujejo v velikem številu. Podali so se že na Gorenjsko, kjer so si ogledali korita Mostnice in se z ladjico popeljali po Bohinjskem jezeru. Konec septembra so se zabavali na Pikinem festivalu v Velenju, v začetku oktobra pa so odkrivali skrite kotičke Rogaške Slatine.



Prvošolci so z jesensko tržnico pripravili pozdrav tetki jeseni.



Devetošolci so si 21. oktobra v kulturnem domu ogledali prečudovit muzikal Cvetje v jeseni.



Topli jesenski dnevi so bili priložnost za izvedbo športnih dni. Učenci vseh razredov so se tako odpravili na pohode po okolici Šmarja.

Maja Kosmina, 1. c V šoli mi je všeč, ko delamo nalogo in se igramo, učiteljica je v redu, ker je prijazna. Urban Šuc, 1. c V šoli je super, saj se učimo, rišemo in barvamo. Zelo dobro se razumem s sošolci. Učiteljica je v redu. Prvi šolski dan je bilo super, saj so prišli policisti in nam dali rutice za varnost pred avtomobili. Spraševal: NEIC KIDRIČ, 7. B Foto: Neic Kidrič, 7. b

Oktober 2016

V SREDIŠČU

40 LET ŠOLE NAŠA ŠOLA SKOZI ČAS 29. junija 1973 je bil položen temeljni kamen za novo osnovno šolo. Ampak ne za katero koli, temveč za našo, Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah. Izbran je bil najlepši kotiček v Šmarju, na katerem še danes igramo nogomet, košarko ali pa se pridno učimo. Že od samega začetka pouka, torej od 15. septembra 1974 so na šoli delovali številni krožki, zobna ambulanta, šolska kuhinja ter glasbena šola. Učenci so lahko uživali ob gledanju baleta ljubljanske opere, ob predstavah najboljših amaterskih dramskih skupin in podobno. Bivši učenci so bili v dobri kondiciji in odlični športniki, še posebej, ko je bila leta 1975 zgrajena nova telovadnica. Eden najpomembnejših dogodkov tistega časa je bil, ko je Šmarje pri Jelšah obiskal tovariš Tito, predsednik takratne skupne države Jugoslavije. Učenci so ga z veseljem pozdravljali in se tudi ob njegovi smrti na žalni slovesnosti poklonili njegovemu spominu. Otroci okoliških vasi so ves čas obiskovali pouk na šestih podružnicah, na centralno šolo so prišli najkasneje v šestem razredu. To je našo šolo že takrat uvrstilo med največje v Sloveniji. Na vseh podružnicah je bila organizirana prehrana in urejen avtobusni prevoz. V naslednjih letih se je šola zelo razvijala in tehnično redno posodabljala. Ena najpomembnejših pridobitev je bila šolska knjižnica. Kasneje so učilnice opremili z računalniki, televizijo in diaprojektorji. Nabavilo se je veliko športnih rekvizitov, predvsem smučarske opreme, zgradila atletska steza, rastlinjak, …. Zelo hitro so se otroci srečali z računalniki v moderno opremljeni računalniški učilnici. Učenci so se vsa leta udeleževali mnogih tekmovanj in dosegali visoke rezultate.

12. september 1976: Svečana otvoritev šole ob občinskem prazniku (iz spominske knjige)

Po šolskih kronikah povzeli ZALA PLEVNIK IN ANTONINA ŽABERL IZ 9. E.

Oktober 2016

V SREDIŠČU UČITELJICA BOŽA GOJTAN

GRADNJA NOVE ŠOLE PODALJŠALA POLETNE POČITNICE Učiteljica naravoslovja Boža Gojtan je obiskovala staro in novo šolo v Šmarju. Spominja se, kako so spremljali gradnjo današnje centralne šole, v katero je po mesec dni daljših jesenskih počitnicah leta 1976 vstopila kot osmošolka. Opišite občutke, ki so vas spreleteli ko ste prestopili »novi« šolski prag? To je bilo že davnega leta 1974, torej pred 42 leti. Bila sem osmošolka. Na koncu sedmega razreda, 20. junija, je to območje prizadel hud potres, tako da pouk v stari šoli več ni bil mogoč. Na hribu se je gradila nova šola, katere gradnjo so morali pospešiti, da je bila jeseni nared za pouk. Tako so naše počitnice takrat podaljšale za mesec dni, kar pa nam je bilo še posebej všeč. Kljub temu pa smo v novo šolo prišli polni pričakovanja in radovednosti. Kakšni so bili prostori oz. učilnice? So bili sodobno opremljeni za tedanji čas? Učilnice v novi šoli so bile svetle, pohištvo je bilo novo in lepo. V nekaterih učilnicah so bili celo vrtljivi stoli, kar je bilo za tiste čase nekaj posebnega. Na začetku še v novi šoli ni bilo telovadnice, zato smo telovadili kar na hodniku višje stopnje, kar pa je bilo zelo naporno, saj smo morali biti tiho. Se morda spomnite kakšne duhovite anekdote? Iz tistega časa ni prav veliko anekdot ali pa se jih ne spomnim. Razen vrtenja s stoli, ki je bilo zelo zabavno, še posebej, če si se zavrtel tako močno, da te je odneslo, ker se je stol odvrtel do konca. Tudi dogodivščin na poti do igrišča ni bilo malo, saj smo v lepem vremenu hodili na spodnje igrišče in na poti se je zgodilo vedno kaj zanimivega. Včasih smo zamudili tudi pouk. Na začetku pouka pri likovni vzgoji smo dobili posebno nalogo. Izdelati smo morali pletene kroge, ki naj bi krasili našo jedilnico. To je marsikomu predstavljalo kar nekaj težav, ampak z združenimi močmi vse družine je vsak otrok prinesel velik krog, spleten iz vrbe. Nekateri so imeli premer tudi do en meter. Te kroge smo obesili v jedilnici. Bilo jih je več kot sto in so krasili našo jedilnico trideset let. Danes visijo še kakšni trije, kot spomin na tedanje čase. 10

Se spomnite največje novosti ali spremembe med vašim šolanjem? V stari šoli je pouk večinoma potekal v popoldanskem času in le v enem razredu. V novi šoli pa smo imeli kabinetni pouk, v učilnicah, ki so bile za takratni čas moderno opremljene. Zelo nam je bilo všeč, ker smo malicali v jedilnici. Sendviče in suho malico so zamenjale tople malice, kar nam je bilo še posebej všeč. Se morda spominjate imena učitelja/učiteljice, ki vam je ostal/a najbolj v spominu? Seveda se vseh učiteljev zelo dobro spominjam, saj so kasneje postali moji sodelavci. Fiziko me je poučeval mag. Karel Šmigoc. Pri njegovem pouku smo delali izredne poskuse, kar nam je bilo zelo všeč. V okviru interesnih dejavnosti pa je poučeval italijanščino, h kateri smo se lahko vpisali učenci osmih razredov. Bilo je nenavadno, saj nas je učitelj pričakal s čokolado in nas tako še bolj motiviral. Spomnim se tudi učiteljice matematike, Agice Šmigoc pa učiteljice kemije, Danice Amić in seveda moje razredničarke, Marije Leskošek, ki nas je učila slovenščino. Njene ure so bile še posebej zanimive, ker nam je razlagala z dušo in smo jo zelo radi poslušali.

Učiteljica nam je zaupala še zelo zanimivo anekdoto iz časov, ko je začela poučevati na naši šoli. »Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, smo pripravljali razstavo. Uporabili smo iz kartona narejene prometne znake, ki smo jih obesili na strop v avli hodnika pri glavnem vhodu. Ponoči so se zaradi prepiha začeli vrteti in sprožil se je alarm. Hišnik ga je sredi noči izklopil in pregledal, kaj je narobe. To se je ponoči še večkrat ponovilo. Takega »sprejema«, kot sem ga doživela tisto jutro, nisem nikoli več. Ob vhodu sta me pričakala ravnatelj in hišnik in povedala, kako kratka je bila zanju tista noč.« Spraševali: ZALA PLEVNIK IN ANTONINA ŽABERL, 9. E

Oktober 2016

V SREDIŠČU UČITELJICA STANISLAVA VULEVIĆ

»S KANČKOM OČESA SEM OPAZOVALA NOVO ŠOLO IN SI ŽELELA DELATI V NJEJ« Učiteljica Stanislava Vulević je spremljala gradnjo nove šole, kjer se je kasneje zaposlila kot učiteljica. Zanimalo nas je, kako se spominja svojih osnovnošolskih let v stari šoli in poklicnih v novi. Našo šolo ste videli tudi na samem začetku, kot gradbišče. Ste si kdaj predstavljali, da bo postala ena največjih in najuspešnejših slovenskih osnovnih šol? Leta 1974 je bil v Šmarju potres. Jaz sem bila že srednješolka. Vsak dan sem hodila mimo gradbišča naše današnje šole in opazovala, kako je rasla velika in moderna zgradba. Na pedagoški gimnaziji sem se pripravljala na učiteljski poklic. S kančkom očesa sem opazovala novo šolo in si želela delati v njej. Predstavljala sem si, da je zelo lepa in moderna. Ste se kot majhna deklica morda kdaj videli kot učiteljico v novi šoli? Najprej sem želela postati šivilja, saj je moja mama doma šivala. Kot majhna sem šivala za punčke, kmalu pa sem pomagala tudi mami pri njenem delu. Poklic učiteljice me je začel zanimati proti koncu osnovne šole. Bila sem uspešna učenka in sem velikokrat pomagala sošolkam in sošolcem, da so izboljšali uspeh in pridobili znanje. Tega sem se zelo veselila. Mnogo pa sem o tem poklicu izvedela od tet. Mamina in očetova sestra sta bili učiteljici in sta mi marsikaj povedali o tem poklicu. Kakšni so spomini na staro šolo v Šmarju? Včasih smo hodili v osnovno šolo v dve zgradbi. Do četrtega razreda je bila šola tam, kjer danes stoji pošta, v petem razredu pa smo šli že v »zgornjo šolo«, v zdajšnjo staro šolo. Prvo leto 11

smo imeli pouk dopoldan, v šestem razredu pa so začeli voziti učence iz Šentvida in Kristan Vrha, tako da smo domačini imeli pouk znova v izmenah – popoldan. Kako je potekal pouk? V prvih razredih je bilo precej drugače, kot je danes. Pouk je potekal v dveh izmenah, v učilnicah ni bilo vode. Za brisanje table smo imeli vodo v posodi. Vodo smo morali prinesti iz stranišča. Pouk športa je bil velikokrat namenjen zlaganju drv, saj smo imeli v učilnicah glinene peči in smo sami kurili. Zime so bile takrat dolge in mnogokrat smo pri peči sušili naša mokra oblačila. Učencem, ki so sedeli pri peči, je bilo vroče, v drugem delu učilnice pa nas je zeblo. V stari zgradbi je bila tudi telovadnica zelo majhna in slaba. Garderob praktično ni bilo. Tudi pouk tehnike je potekla v zelo skromnih pogojih, pa vendar smo tudi takrat dosegali vidne rezultate in prejeli veliko priznanj. Dobili smo več kot dovolj predznanja, da smo lahko nadaljevali šolanje in se izobrazili. Vedno nam je bilo lepo, sploh ko smo pešačili domov. Ker je pouk potekal popoldan, smo hodili domov ponoči. Nekatere je bilo strah, a smo se vseeno vsi zabavali.

Leto 1973  Stanislava (Mikola) Vulević v drugi vrsti desno (foto: osebni arhiv) Kaj pa malica? Tudi malica je bila skromna. V zgornji šoli, kot smo ji rekli, je bila kuharica, ki je namazala kruh z marmelado ali pašteto. Zraven smo dobili čaj ali kavo. To malico so večji učenci pripeljali s posebnim vozičkom k nam v »spodnjo šolo«.

Oktober 2016

V SREDIŠČU Gradnjo nove šole je pospešila posebna prigoda s srečnim koncem … Stara šola je bila velika, vendar slabše kvalitete. Moram poudariti, da govorim o dveh med seboj ločenih zgradbah. V eni izmed učilnic se je porušil strop. To je bila prava prigoda s srečnim koncem, saj je po naključju učiteljica med uro učencem velela, daj pomaknejo klopi, čez nekaj trenutkov pa jih je presenetil padajoči strop. Na srečo ni bil nobeden poškodovan, a smo nadalje imeli v učilnicah podporne stebre. To je tudi nekoliko pospešilo začetek gradnje današnje šole. Želja se vam je uresničila  kot učiteljica ste se zaposlili v novi šoli. Kako se spominjate svojih poklicnih začetkov? Leta 1979 sem bila absolventka. Zgodila se je prometna nesreča. Takratna učiteljica geografije se je smrtno ponesrečila. Ker se imela štipendijo, so me poklicali v službo. Prvi dnevi so bili zelo težki, pa ne zaradi učencev, ampak ker so me obkrožali predmeti preminule učiteljice. Na srečo je nisem poznala, zato mi je bilo veliko lažje. Kaj pa se vam je še posebej vtisnilo v spomin? V spomin se mi je zasidral moj prvi dan službovanja  šest čudovitih, a napornih ur pouka. V tistih časih je bilo v oddelkih po 36 učencev, še dobro da niso vedeli, kakšno tremo sem imela, ko sem korakala med njimi.

Seveda sem se prej dodobra pripravila in do zob oborožila z dodatnimi nalogami, kar pa ni bil mačji kašelj, saj smo priprave pisali ročno ali na pisalni stroj, naloge pa smo razmnoževali na ciklograf  stroj, ki smo ga vrteli ročno. Kakšni so bili takrat učenci? Z učenci sem nadvse rada delala. Bili so ubogljivi, spoštljivi in delavni. Takrat smo še ocenjevali vedenje. Najbolj sem bila srečna, ko sem prvič postala razredničarka. Z učenci smo se izredno razumeli. Vseh praznovanj, športnih dni in drugih dejavnosti smo se strašno veselili. Spominjam se, da smo se ob vsakem prazniku obdarovali. To so bili pravi projekti. Prav gotovo se spomnite kakšne smešne prigode ali anekdote. Katera se vam zdi najzanimivejša? S to mojo prvo generacijo sem odšla tudi na zaključni izlet v Vrsar. Takrat še ni bilo poletne šole v naravi in niso bili vsi učenci na morju. Med nami je bil učenec, ki je hodil delat, da si je zaslužil za izlet. Od doma je že šel z angino, česar nisem vedela. Vročina mu je na morju narasla. Morala sva v Poreč k zdravniku. V Vrsarju sem pustila ostale učence, ki pa so bili »zlati«. Vsi so se uredili, šli k večerji in naju čakali, da se vrneva. Med tem so naredili razpored dežurstev, da ne bo učenec sam, ker smo z ostalimi šli na ples, kjer so res uživali. ANEKDOTA

Leto 1986  učiteljica Stanka, razredničarka osmošolcem (v drugi vrsti desno) (foto: osebni arhiv)

Včasih smo zelo praznovali 1. april  dan šaljivcev. V začetku mojega službovanja niso bile pisne naloge napovedane. Učitelji, takrat še tovarišice in tovariši, smo prišli v razred, učenci so vzeli liste in pisali vprašanja, na katera so odgovarjali. A včasih smo se pošalili in na ta dan zahtevale pisanje testov. Oblikovale smo nekaj vprašanj, zadnje pa je bilo 1. april. Vsi smo se smejali in nadaljevali s šolskim delom. Spraševali: ZALA PLEVNIK IN ANTONINA ŽABERL, 9. E

Oktober 2016

V SREDIŠČU RAVNATELJ MITJA ŠKET

S ŠOLO SVA V DOBRI KONDICIJI Kako je biti ravnatelj v času štiridesete obletnice osnovne šole? Mislim, da je ravnatelj šole biti zelo lepo. Štirideseta obletnica šole je zelo zanimiva, saj sem tudi sam star toliko. Oba sva v dobri kondiciji. Ste morda razmišljali o načrtih, da šola tako uspešno dočaka tudi naslednjo okroglo obletnico? Seveda, vsi cilji morajo biti dolgoročni. Veselim se petdesete obletnice in upam, da bo šola še boljše učno okolje otrokom, kot je zdaj. Šola je v koraku s časom. Na katero novost v tem šolskem letu ste najbolj ponosni in zakaj? Ker sem sam profesor fizike in tehnike, sem najbolj ponosen, da smo po štiridesetih letih obnovili učilnico tehnike in jo spremenili v moderno učno okolje, ki učencem omogoča najboljše možne pogoje za praktičen del pouka in v katerem pridobijo znanje, ki ga nemalokrat potrebujejo skozi vse življenje. Kakšni so bili vaši vtisi, ko ste vstopili v šolo kot učitelj? Pred sedemnajstimi leti sem prestopil prag naše šole, saj prihajam iz Rogaške Slatine in je nisem imel priložnosti obiskovati kot učenec. Seveda se najprej nisem dobro znašel in sem nemalokrat zavil na napačen hodnik, a sem bil navdušen, da sem del tako edinstvenega kolektiva, kot je naš.

Kakšne so vaše želje šoli ob jubileju? Želim, da bi s skupnimi močmi šolo ponesli še korak naprej. Naj izdam, da imamo v prihodnjih letih načrte za razvoj računalništva. Najbolj pa si želim, da bi učitelji, učenci in ves kolektiv ostali povezani kot velika družina. Spraševali: ZALA PLEVNIK IN ANTONINA ŽABERL, 9. E

Likovni izdelki, objavljeni v spominski knjigi Pod mavričnimi oboki

Oktober 2016

V SREDIŠČU MAVRICA, KI NAS POVEZUJE

Obnovili smo podpis ekolistine in s tem ponovno obljubili, da se bomo tudi v bodoče trudili zdravo živeti ter skrbeti za okolje.

V soboto, 15. oktobra, je Osnovna šola Šmarje pri Jelšah praznovala svojih veličastnih 40 let. Šoli smo se ob tej častitljivi obletnici poklonili učenci, sedanji in nekdanji učitelji ter drugi povabljeni.

Ravnatelj: »Lepo je, ker si pomagamo in se podpiramo.«

Ravnatelj Mitja Šket je v govoru izpostavil pomembne pridobitve, kot sta preplastitev asfalta na šolskem dvorišču in prenova tehniške učilnice, izboljšave in dosežke. Predstavili so se učenci, nastopajoči so z nami delili anekdote, misli in voščila.

Boris Župančič, vodja sektorja za predšolsko vzgojo in osnovnošolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je pohvalil naše dosežke v upanju, da se bomo trudili še naprej.

Skoraj ne moremo verjeti, da ta lepotica praznuje že 40 let.

Župan: »Pomembno je sodelovanje med občino in šolo.«

Med gosti je spregovoril tudi župan Stanko Šket, ki je kot nekdanji ravnatelj v šoli preživel veliko lepih in tudi tistih malo manj lepih trenutkov. Spomnil se je besed svojega predhodnika, ki je večkrat dejal: »Ko bi te stene govorile ...« Tudi nas zanima, kaj bi povedale.

Lahko smo ponosni, da obiskujemo tako lepo in urejeno šolo. Srečo imamo, da nas poučujejo tako dobri učitelji, v lepem in zdravem okolju. Ravnatelj je poudaril pomen sodelovanja med vsemi, ki »ustvarjajo« šolo, in zaključil z besedami: »Tako nastaja mavrica, ki nas povezuje, ko dežuje oz. ko se skrije in sonce sije. Draga šola, naj te sonce greje še mnogo let. Vse najboljše!« NUŠA PEPEVNIK IN ERINA JAVORNIK, 9. B Foto: Maja Sekirnik

Oktober 2016

V SREDIŠČU UČILNICA ZA TEHNIKO V VSEM SVOJEM SIJAJU Napisala in spraševala: LARA BOSNAR, 7. A

Gotovo že vsi vemo, da se je med letošnjimi počitnicami v učilnici za tehniko odvila ogromna prenova. Učilnica je dobila dva ločena prostora, novo opremo, novo barvo … Pravzaprav je čisto drugačna. Želela sem ugotoviti, kakšno mnenje o prenovi imajo učenke. Svoje mnenje so nam razkrile štiri sedmošolke: Nika Gobec Černoša , 7. a, Leja Stiplovšek, 7. a, Patricija Knez, 7. b, in Manja Fišer, 7. d.

Kaj pa pomanjkljivosti, so kakšne? NIKA: Zelooo manjka ura na steni. LEJA: Jaz jih ne opažam. PATRICIJA: Ja, kje so ura in omare? MANJA: Preprosto, ni jih. Tako rekoč je to matična učilnica 7. a. Kakšno mnenje imaš o tem? NIKA: Zelo sem zadovoljna in morda malo bahava, ker imamo novo in moderno učilnico. LEJA: To mi je zelo všeč, saj imamo najnovejšo in najlepšo učilnico na šoli. PATRICIJA: Zdi se mi čisto »fer«. MANJA: Super za njih. Že prej je bilo treba ravnati previdno in odgovorno. Kaj pa zdaj, je kaj več odgovornosti v zraku? NIKA: Seveda, veliko več. LEJA: Seveda. Še posebej ker je zanjo zadolžen 7. a. PATRICIJA: Ja, veliko. MANJA: Vedno je treba paziti, si pa bolj zagnan, ko vidiš nove stvari.

Med prenovo … (foto: arhiv šole)

Katera beseda oz. besedna zveza najbolje opiše novo TIT učilnico? NIKA: Težko pričakovano! LEJA: Vauuuu! PATRICIJA: Lepo! MANJA: Lepo prenovljeno! Kaj ti je pri prenovi najbolj všeč? NIKA: Ločeni učilnica in stroji ter svetla barva! LEJA: Čisto nove klopi, ki se ne majejo. PATRICIJA: Nove klopi! MANJA: Ločen prostor s stroji. 15

Ti je bilo mogoče kaj bolj všeč v stari učilnici? NIKA: Nikakor! LEJA: Ne. Ta nova učilnica je sodobnejša in lepša. PATRICIJA: Ja, vrteči stoli. MANJA: Ne, zdaj je bolje. Je prenova dosegla tvoje pričakovanje? NIKA: Ja, seveda! LEJA: Ja. Moje mnenje o prenovi je nadpovprečno. PATRICIJA: Je, ja. MANJA: Je. Še malo si nisem predstavljala, kako bo, ko pa sem jo videla, bi kar živela v njej.

Oktober 2016

V SREDIŠČU Kakšno mnenje pa imajo tisti, ki so za prenovo vedeli pred nami, torej učitelji? Na vprašanja mi je odgovorila Helena Gradič, razredničarka 7. a. Kakšno je poučevanje v prenovljeni učilnici za tehniko, boljše ali slabše? Boljše, saj je učilnica veliko lepša. Če bi z eno besedo oz. besedno zvezo morali opisati prenovljeno učilnico za tehniko, bi to bila ... Svetlost!!! Kaj pa pomanjkljivosti, so kakšne? Ne, ne še. Ste morda tudi vi prispevali kakšno idejo k prenovi. Pravzaprav smo vsi prispevali ideje, ki smo jih skupaj dopolnjevali.

POSLIKAVA ŠOLSKEGA DVORIŠČA Nadarjeni učenci poslikali šolsko dvorišče Priprave na 40-letnico šole so potekale na vsakem koraku. Nadarjeni učenke in učenci, ki jih zanima umetnost, so pod vodstvom učiteljev poslikali šolsko dvorišče, ki je bilo do sedaj pusto in dolgočasno. S poslikavo so začeli 7. 9. 2016. Delo je potekalo 4 dni po 4 ure. Učenka Alja Krklec je povedala: ''Zdi se mi v redu, saj je to šola za učence in je prav, da se vidi naše delo.'' Mentorji: Jože Božiček, Jerneja Kocman, Andreja Kozmus in Anja Vrečko so zelo zadovoljni s poslikavo. To nam je potrdil tudi učitelj Jože Božiček: ''Zdi se mi pomembno, saj je to šola, zaradi tega je pomembno, da je to barvit kraj in da se vidi otroško delo.''

Raznobarvni ristanci vabijo mlajše otroke k igranju.

Učenci pri delu v novi učilnici (foto: Lara Bosnar)

Kakšno mnenje pa imate vi? Upam, da vam je učilnica všeč in boste radi zahajali v njo.

Narisani avtobusi prikazujejo smeri odvozov.

Učenka Alja Krklec je naslikala drevo, ki predstavlja EKOŠOLO. ERINA JAVORNIK IN INES PERKOVIČ, 9. B Foto: Ines Perkovič, 9. B

Oktober 2016

BILO JE NEKOČ STARA ŠOLA V ZIBIKI Učenci si danes težko predstavljamo, kako so se šolali naši dedki in babice. O šolanju pred 60 leti sta mi pripovedovali babici Neža Krivec in Jožefa Vahen. Včasih so v šolo hodili bosi. Hodili so peš, tudi če je bilo daleč, in to po dežju in po snegu. Takrat še ni bilo cest, zato so hodili po travnikih čez gozd. Med potjo so se veliko pogovarjali. Nosili so majhne torbe. V šoli niso dobili malice, zato so jo prinesli zraven. Po navadi sta bila to kos kruha in jabolko. Potrebovali so samo šest zvezkov, na urniku pa so imeli sedem predmetov: slovenščino, računstvo (zdaj matematika), telovadbo (šport), srbohrvaščino, zgodovino, zemljepis (geografija), prirodopis (naravoslovje) in lepopisje. Pisali so s peresi, namočenimi v črnilo. Vode na pipah še ni bilo. Na dvorišču je stal vodnjak, iz katerega so pili. Pozimi so bile učilnice slabo ogrevane, zato je učence zelo zeblo. Pouk se je začel ob 8. uri in je trajal do 12. ure. Nekateri so imeli pouk popoldan, nekateri pa dopoldan. Ob četrtkih ni bilo pouka, bil pa je ob sobotah. Verouk je potekal v šoli. Če kdo ni imel narejene naloge, je moral ostati po pouku v šoli in jo delati, dokler je ni napisal. Ena od kazni je bila, da je moral učenec roke položiti na mizo, učitelj pa ga je udarjal s palico po prstih. V šoli je bilo šest učilnic, tri spodaj in tri zgoraj. Takrat so učitelji tudi stanovali v šoli. Tako je bilo v osemletni osnovni šoli v Zibiki. To je bila stara šola. Obiskovali so jo otroci iz Tinskega, Škofije, Planine in Mestinja. V razredu jih je bilo 30 ali več. Nato je leta 1974 šolo podrl potres. Medtem ko so gradili novo šolo, so se učenci vozili z avtobusom na druge šole, v Kostrivnico ali Šmarje. Po pripovedovanju babic zapisala: JULIJA KRIVEC, 8. D

Fotografija razreda pred staro šolo v Zibiki (foto: osebni arhiv)

Oktober 2016

ŠPORT REKREATIVNI POHOD V ZIBIKO

KROS, DA TE KAP

V četrtek, 15. 9. 2016. smo se učenci od 6. do 9. razreda odpravili na pohod do podružnične šole Zibika.

Kros. Športni dan, ki ga učenci osnovnih šol opravljajo že vrsto let.

Ob 8.20 smo odšli izpred šole proti Zibiki. Hodili smo po označenih poteh, za kar je poskrbela učiteljica Tatjana Kampuš. Na začetku smo hodili po zelo položnem terenu, a kmalu smo se začeli dvigati vedno višje. Na polovici hriba smo imeli postanek. Vsi zadihani smo se ozirali po strmini pred nami. Nato smo pot nadaljevali in počasi prispeli do Zibike. Tam smo fantje igrali nogomet, punce pa med dvema ognjema. Štiri ure so zelo hitro minile. Do Šmarja so nas odpeljali avtobusi. Športni dan je bil zelo lep, zato upava, da ga bomo še kdaj ponovili.

Vsako leto je nekaj posebnega. Letos se je odvijal v torek, 27. 9. Prvi so se letos proti cilju pognali osmošolci, za njimi pa še ostali. Po končanem teku so se predstavili in povabili v svoje vrste judoisti Judo kluba Sankaku in rokometaši celjskega rokometnega kluba. Športni dan je bil zelo zanimiv. Najboljši tekači so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, najprej na prvenstvo UE Šmarje pri Jelšah v Lesično, nato pa na 50. kros občinskih reprezentanc v Ravne na Koroškem. Dosegli so odlične rezultate. TIM MLAKAR, 9. D

NIK ŠTANCAR, 9.B, IN SVEN BORŠIĆ, 9. D

Pogled na podružnično šolo v Zibiki

Oktober 2016

TRETJI POLČAS ZA FANTI ŽE PRVA TEKMA

DEKLICE ZAČELE »NA POLNO«

Košarkarji 7., 8. in 9. razreda so z učiteljem Borisom Emeršičem začeli priprave za letošnjo košarkarsko ligo.

Punce začele trenirati, trenerka upa na najboljše.

Fantje trenirajo že od začetka šolskega leta in za njimi je že prva tekma, ki so jo odigrali 24. 10. 2016 v II. osnovni šoli v Rogaški Slatini. Učenci, ki zastopajo šolo, so: Nik Štancar, Sven Boršić, Domen Močnik, Gal Žagar, Matic Boršić, Domen Trontelj, Andraž Grat, Jure Bizjak, Miha Kitak, David Anderlič in Jan Gajšek. O pripravah na novo sezono smo povprašali tudi učitelja Borisa Emeršiča. Kaj želite doseči z letošnjo ekipo košarkarjev? Želim, da se uvrstijo na državni nivo v košarki in pokažejo, kaj znajo. Ali vam lahko uspe osvojiti državni naslov? Vse je mogoče z veliko truda in vloženega dela na treningih. Kdaj in kje bodo potekale prve tekme? Prve tekme na medobčinskem nivoju so se že začele. 24. 10. 2016 smo igrali v Rogaški Slatini. Kaj pričakujete od ekipe? Pričakujem borbeno igro do konca in upam, da se kljub nekaterim pomanjkljivostim uvrstijo v nadaljnje, regijsko tekmovanje. Kakšen je potencial vaše letošnje ekipe? Nadarjenost ekipe ni sporna. Z malo več truda na treningih se lahko posamezniki razvijejo v odlične igralce. Če bodo delovali kot kolektiv lahko dosežemo krasne rezultate. NIK ŠTANCAR, 9. B

Novo šolsko leto, nova košarkarska sezona. Punce že pridno treniramo. Treningi potekajo od ponedeljka do petka. Začele smo »na polno«, saj so letos naša pričakovanja dokaj visoka. Sploh na šolskem področju bi se rade uvrstile in dosegle/ponovile ali izboljšale lanski uspeh v ligi košarkarski Superšolar. Trenerka Tatjana Kampuš je povedala: »Cilji za letošnjo košarkarsko sezono so zelo visoki, predvsem za deklice U13, ki imajo velike možnosti, da se uvrstijo med prve tri ekipe v Sloveniji, prav tako deklice U15, ki bi zlahka ponovile lanski uspeh. Treningi potekajo dvakrat na teden, kar je nekoliko manj kot lansko leto. Sodelujemo pa s košarkarskim klubom Jelša, tako da imajo dekleta več treningov na teden. Na tekmah bomo dale vse od sebe in upamo na najboljše.« Za šolsko ekipo deklic v kategoriji U15 igramo: Tinkara Čerček, Lara Lorger, Ines Strašek, Nika Eržen, Amadeja Škorjanec, Klavdija Tašner, Brina Čakš, Tina Leskovšek, Zala Jurjec, Eneja Vehovec Pondelak, Manca Avsec, Tjaša Volovšek in Nea Žolger. TINKARA ČERČEK, LARA LORGER, 9. E

Bodo dekleta ponovila ali celo izboljšala lanski uspeh? (foto: arhiv šole)

Oktober 2016

ŠPORT NOVICE IZ SVETA ŠPORTA Zbral: LUKA VRBEK, 8. A Foto: splet

Začel se je tretji krog lige prvakov. Spremljali bomo zelo zanimive tekme, ki si jih boste lahko ogledali na Kanalu A.

Začele so se kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo. Naši nogometaši so se spopadli z močnimi Slovaki in z golom Roka Kronavetra v 74 minuti slavili zmago. V torek, 11. 10., so se spopadli še z zaenkrat nepremagljivi Angleži. Držimo pesti za Slovenijo!

ANEKDOTA ZGODNJI TRENING Peter Prevc se ni pustil premagati na državnem prvenstvu v Kranju. Za njim je bil njegov brat Cene Prevc. Peter je izjavil, da se prav tako ne bo pustil na prvenstvu čez sedem tednov.

Z mojimi nogometaši sem bil na pripravah v hrvaškem mestu Novigrad. Takrat sem bil še trener v prvi ligi. Vsi smo spali, nakar me kolega Khalid, moj fizioterapevt, zbudi z besedami: »Rado, hitro, hitro, zamujaš. Vsi nogometaši te že čakajo pri recepciji.« Zelo hitro sem si oblekel trenirko in obul kopačke ter kot nor stekel po stopnicah do recepcije, a … nikjer nikogar. Spraševal sem se, kje so vsi in kmalu ugotovil, da je ura šele štiri zjutraj, jaz pa sem imel trening ob sedmih. Torej me je prijatelj »nahecal«. Po pripovedovanju učitelja Rada Jurjeca zapisal: DAVID JAGODIČ, 8. A

Oktober 2016

ODKRIVAMO 9. B: KLJUČ JE ZAKON!

teta. To je obdobje, ko učenci menijo, da imajo sami in prijatelji vse prav, odrasli pa čisto nič. To je bilo v 8. razredu, ko se je puberteta najbolj pokazala. Takrat je bilo najtežje. Kako se učenci soočajo s puberteto in odraščanjem? To je zelo odvisno od posameznika. Eni se sploh ne soočajo, temveč se enostavno prepustijo. Eni se zavedajo, da imajo težave, drugi ne. Enim pomagajo starši, drugim prijatelji. Tako da se soočajo zelo različno.

Svoj pogled na učence najboljšega razreda na šoli nam je razkrila kar njihova razredničarka Bernarda Zalokar. Spregovorila je o tem, kakšno je vzdušje v 9. b, kakšni so učenci in kako so sprejeli odgovornost, ki jo prinaša šolski ključ. Od 6. razreda naprej ste že razredničarka 9. b razredu. Kakšen je bil vtis ob prvem srečanju z učenci? Od takrat so minila tri leta, zato se veliko več ne spomnim. Občutek je bil prijeten, veliko zvedavih oči in prijaznih obrazov. Kako se učenci razumejo med seboj? Če rečem na splošno, se razumejo dobro, kar seveda ni odlično. To se je skozi leta, z odraščanjem tudi precej spreminjalo. V 6. razredu so se fantje držali bolj zase in punce zase. V 7. razredu so imeli precej težav fantje, v 8. razredu punce. Za letos še ne morem reči, oblikujejo se manjše skupine, poleg tega so tu razne zamere, kar pa je čisto običajno za odraščanje. Kako se učenci vedejo letos, ko so najboljši razred na šoli? Kakšen je učinek ključa, še sicer ne morem reči, ker je minilo premalo časa. Ključ ni le nekakšen simbol, ampak tudi velika odgovornost. Upam, da se tega zavedajo in da bodo dali vse od sebe, da to tudi dokažejo. So se učenci čez počitnice kaj spremenili? Ali jim je to, da so prejeli šolski ključ, zbistrilo glave? Po navadi se učenci v 9. razredu spremenijo, postanejo bolj odrasli, saj se zavedajo, da je to zadnje leto na osnovni šoli. Mislim, da je na to vplival tudi ključ. Kaj pa mislite vi kot razredničarka, kaj je vašemu razredu v nekem obdobju najbolj zmešalo glave? Mislim, da je mojemu razredu najbolj zmešala puber-

Kako potekajo razredne ure v najboljšem razredu? So kaj posebnega? Jih morate večkrat opozoriti, da so vzor šoli? Na prvi razredni uri sem jih opozorila, da so najboljši razred na šoli. V razredu imamo sliko ključa, vsak je dobil ključek, na katerem je napisan datum, ko smo osvojili ključ (24. 6. 2016). Naš slogan sem si zamislila »Ostanimo najboljši.«. Če bo koga kdaj zaneslo, se bo spomnil na to, da so najboljši in morajo to tudi dokazati. Kako se učenci soočajo s tem, da so najboljši na šoli in kako sprejemajo odgovornost? Mislim in upam, da se tega zavedajo. Če jim spodleti, je pomembno, da se na to pravilno odzovejo. Če naredijo napako, je prav, da jo priznajo, jo poskušajo popraviti po svojih najboljših močeh in se tako naučijo sprejeti odgovornost. Vsak učenec ima svoje osebne težave. Se slaba volja in počutje opazita v šoli ali znajo to dobro skriti? To je zelo odvisno od značaja. Nekaterim učencem takoj z obraza razbereš, da je nekaj narobe doma, eni pa to spretno skrivajo. Menim pa, da jim v tem obdobju pri reševanju težav največkrat pomagajo prijatelji. Kaj bi kot razredničarka svetovali svojim učencem za nadaljnje življenje? Najbolj se mi zdi pomembno, da verjamete vase in v to, v kar ste prepričani, da je prav. Nikoli ne pozabite, kdo ste in od kod prihajate. Sicer pa pojdite v svet in izkusite vse, kar se izkusiti da. Spraševali: ANA KATARINA NAPOTNIK, 9. B, IN KARMEN VIPOTNIK, 8. D Foto: Ana Katarina Napotnik, 9. b

Oktober 2016

LITERARNI NAVDIH ŠOLI OB 40-LETNICI Šola že 40 let imaš in vedno več znanja nam daš. V šolo rada hodim zaradi druženja s prijatelji, čeprav učenje nikomur ne diši. Drugo leto osnovno šolo bomo zapustili in srednje šole napolnili. Z našim znanjem bomo osvajali svet, a ti se boš starala spet. NINA MASTNAK, 9. C

ŠOLA Ta šola je velika, vesela,

SVET, V KATEREM ŽELIM ŽIVETI Želim živeti v svetu, kjer pravljica bi bila. Kjer ljudje vsaj malo srečni bi bili, v gaju le dobrih stvari. Da ljudje bi vedeli, kaj spoštovanje in prijaznost je, da cenili bi sebe in tebe. Imeli bi se radi, bili vsaj malo zadovoljni, zdravi in svobodni. Ko zvezde srečo bi na Zemljo spustile in se malo sprostile. Da sonce bi posijalo in nam pokazalo, česa zmožni smo mi vsi, saj na nas svet stoji. Ampak le želim si. SAŠA ZVONAR, 9. C

včasih pa tudi ponorela. Šola slika, piše in zelo lepe slike riše. V njej se učenci učijo, včasih pa tudi kaj zagrešijo. Velike torbe, majhni zvezki,

vse po tleh leti, ko pa šola se zadere, vse nazaj v peresnice zleti.

Foto: arhiv šole

SVEN STANKOVIČ, 6. D

Oktober 2016

LITERARNI NAVDIH V ŠOLO RAD HODIM ŠMARSKA DAMA V šolo rad hodim zaradi druženja s sošolci in prijatelji. Rad spoznavam nove stvari,

Oh, naša dama, pa nisi več tako mlada.

a učenje mi ne diši.

Danes 40. rojstni dan slaviš in vsak dan lepša se nam zdiš.

Ko mi v grlo voda teče,

Še čisto brez gubic in sivih las si, ker skoraj vedno pridni smo mi vsi.

se pripravim, da mi učenje steče. Saj brez učenja samo nič ne bo prišlo, to moja naložba za prihodnost bo. Drugo leto v Šmarju bom končal, dobljeno znanje drugje bom nadgrajeval. Spoznal nove učitelje, sošolce in prijatelje,

Mogoče pa te kdaj jezimo, ampak kmalu na prepire pozabimo. Čeprav čisto tiho si, na skrivaj te imamo radi vsi. Torej šmarska dama ti, vse najboljše iz srca ti želim!

saj Šmarje že 40 let ustvarja naše znanje.

SAŠA ZVONAR, 9. C

TADEJ CERINŠEK, 9. C

GLORIJA MUŽERLIN, 4. R. SVETI ŠTEFAN

Oktober 2016

SPOZNAVANJE ŠOLE NIKA: »NOVA ŠOLA, NOVI PRIJATELJI, ISTA JAZ.« Nika Tea Čander se je med poletnimi počitnicami preselila v Zibiko, prvega septembra pa je prišla v 7. a šmarske šole. O spremembi okolja in šole jo je bilo vredno malo povprašati. Odgovarjala je zelo odločno in samozavestno.

Povedala nam je, kako težko ji je bilo, ko se je morala preseliti, in kakšen je bil njen prvi dan na novi šoli. Spominja se: »Bilo me je malo sram, a sem se takoj vključila v družbo, predvsem s puncami«. Med novimi sošolci se počuti varno in jih sploh ne more primerjati s prejšnjimi. Ni se ji bilo težko privaditi na nove obraze. Tudi sicer se na šoli počuti sprejeto in varno. Zelo v redu pa se ji zdijo tudi učitelji. Med predmeti ji je najljubša angleščina, saj, kot je sama rekla, ji najbolj ležijo tuji jeziki. V veselje mi je, da je Nika prišla v naš razred in da sem imela priložnost, da je z mano delila svojo izkušnjo selitve in vključevanja v novo okolje.

Kako selitev in menjava šole vpliva na otroka, smo povprašali še stroko šolsko psihologinjo Jernejo Kocman, ki nam je zaupala, kaj je pri teh otrocih najbolj stresno. Poudarila je, da je težka že sama menjava okolja. Otroci so prestrašeni, negotovi, ne vejo, kaj lahko pričakujejo ali bodo našli nove prijatelje v novi šoli, ali jih bodo sošolci sprejeli. Pravi, da imajo večje probleme novi učenci iz drugih držav, sploh če še ne poznajo jezika in na začetku ne morejo slediti učni snovi.

In kakšen je nasvet strokovnjakinje? »Svetovala bi jim, da poskušajo čim prej navezati stike z novimi sošolci, skušajo biti prijazni do njih, kaj povprašati o vsakdanjih stvareh, npr. kje se zadržujejo po šoli. Dobro je, da se vključijo v kakšno izvenšolsko dejavnost in da se čim več družijo s sošolci. Otroci, ki ne znajo slovensko, se naj prav tako čim več družijo, da so čim bolj izpostavljeni slovenskemu jeziku, saj se ga tako hitreje naučijo.« LEJA STIPLOŠEK, 7. A

Oktober 2016

GLASBENI UTRINKI INTERVJU Z EVO NOVAK IN LARO REGORŠEK:

»CITRE NAJU RAZVESELJUJEJO.« Verjetno vsi na šoli poznamo igralki citer Evo Novak in Laro Regoršek. Sta eni izmed najbolj uspešnih učenk Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, kar dokazuje tudi njun učni uspeh. Poleg dosežkov v glasbi dosegata tudi izjemne rezultate na matematičnih tekmovanjih. Nastopata tudi v triu Stringsteam s kitaristko Manco Schmid. Začetki tria segajo v šolsko leto 2013/2014, ko sta jih v komorno skupino povezali učiteljici Helena Hartman in Martina Rančigaj. Skupaj so se udeležile mednarodnega festivala Svirel na Krasu in aprila 2014 tam osvojile I. nagrado.

sta se mi vtisnili v spomin solo Temsig in trio Svirel. Lara: Bila sem na petih tekmovanjih, najbolj so se mi vtisnila v spomin tekmovanja s triom, ker raje tekmujem v skupini. Kateri pa je bil vajin največji dosežek s citrami? Eva: S triom prvo mesto in posebna nagrada ter solo prvo mesto in posebna nagrada. Lara: Ko smo s triom dosegle prvo mesto in posebno nagrado. Ali vama igranje citer zavzame veliko prostega časa? Koliko časa na teden vadita? Eva: Vsak dan približno pol ure do eno uro. Lara: Ja, vzame mi kar nekaj prostega časa. Vsak dan malo igram. Kaj vama je pri igranju citer najbolj všeč? Eva: To, da me sproščajo in razveseljujejo. Lara: To, da me pomirjajo in razveselijo, ko mi je dolgčas in ko sem žalostna.

Tekmovanje Svirel v Rogaški Slatini (Foto: Damjan Regoršek)

Kdaj sta se začeli ukvarjati z glasbo? Eva in Lara: V tretjem razredu osnovne šole. Zakaj sta izbrali ravno citre? Eva: Na šolski proslavi sem videla Špelo Schmid, kako je igrala in mi je bilo všeč. Lara: Na nastopih in proslavah v šoli sem videla punco, ki je igrala na citre. Koliko časa že obiskujeta glasbeno šolo? Eva: Obiskujem jo že sedmo leto. Lara: Obiskovala sem jo šest let, letos pa je ne obiskujem več.

Kaj si želita doseči na tem področju? Eva in Lara: Da bi še naprej veliko igrali. Bi se čez nekaj let zaposlili kot profesionalni igralki citer? Eva in Lara: Ne. Bosta z igranjem citer nadaljevali tudi po končani glasbeni šoli? Eva: Ja. Lara: Ja, ker sem jo že končala in še vedno igram. Spraševali: PETRA LOTRIČ IN EVA PRAŠNIČKI, 9. D

Na koliko tekmovanjih sta že bili in katera so se vama najbolj vtisnila v spomin? Eva: Bila sem na petih tekmovanjih, najbolj pa 25

Oktober 2016

SVET TEHNOLOGIJE VARNO NA SPLETU 13. 9. 2016 je v šoli potekalo predavanja o varni rabi interneta, namenjeno učencem 6., 7., 8. in 9. razredov. Napisala: SARA MARZEK, 8. A

Predaval je dr. Benjamin Lesjak iz fakultete za management. Najprej nam je spregovoril o družbenih omrežjih, kot so npr. facebook, twitter, snapchat, instangram, chat, in z njimi povezanimi nevarnostmi. Učence je povprašal, ali so že bili kdaj v kakšni neprimerni situaciji. Večina jih je odgovorila, da na srečo ne. Nato nam je veliko povedal o zlorabi otrok na internetu, skritih nevarnostih v računalniških igricah, dajanje osebnih podatkov, primerih pedofilije ipd.

Ali poznate spletno stran Safe.si? (foto: arhiv šole)

Kaj si se naučil/a na tem predavanju? Da internet ni najbolj varen. Če želiš naložili kakšno igrico, moraš vse preveriti, da si ob tem ne naložiš še kašnega kaznivega dejanja. Če se nameravaš z neko osebo sestati, moraš preveriti, ali je resnična ali se izdaja za koga drugega.

NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV  Ne nasedaj ljudem, ki jih ne poznaš.  Ne sestajaj se z neznanci, saj ne veš, ali je ta oseba resnična ali lažna.  Neznancem ne posreduj svojih osebnih podatkov, kot so ime, priimek, naslov …, saj ne veš, kdo bo prišel na tvoja vrata.  Neznancem ne pošiljaj svojih fotografij, saj te lahko z njimi izsiljuje ali jih prodaja.  Na internetu ne nasedaj ponudbam v nagradnih igrah, ki zahtevajo tvoje osebne podatke.

NOVI IPHONE 7

Čisto novi Iphone 7 naj bi kmalu prišel v Slovenijo. Novica o njem je, da nima priključka za slušalke. Youtuber TechRex se je na ta račun pošalil in naložil videoposnetek o tem, kako naj bi za Iphone 7 naredili priključek za slušalke tako, da bi vanj zvrtali luknjo. Nekateri ljudje so to res verjeli. Sedaj ga tožijo, saj naj bi zaradi njega uničili svoj telefon. Šokantna novica podjetja: Iphone naj bi imel parachute system (padalni sistem), ki naj bi deloval tako, da bi Iphone imel luknjo, skozi katero bi dovajali plin CO2, vendar v resnici te možnosti nima. NEIC KIDRIČ, 7. B

Oktober 2016

MMM, KAKO DIŠI!

IZDELAJMO SAMI ČEBELJI LOV

JESENSKI RECEPT PANIRANE DEŽNIKARICE (MARELE) Dežnikarice najpogosteje najdete v grmovju, rastejo pa tudi na močvirnatih travnikih in v smrekovem gozdu. Prepoznamo jih po obročku pod klobukom. Gobo dvignemo in pogledamo, ali se obroček premika.

Material: plastenka, vrvica, zamašek, škarje, barvni samolepilni papir.

POSTOPEK Nabrane dežnikarice očistimo, jih operemo pod mlačno vodo in jih narežemo na enakomerne dovolj velike kose. Malo jih potrosimo z vegeto, nato jih namočimo v razžvrkljana jajca, v belo moko in na koncu še v drobtine. V ponev nalijemo malo olja, ga segrejemo na primerno temperaturo in gobe ocvremo. Postrežemo tople. Dober tek!

Razrežeš plastenko.  Jo opereš z vodo in obrišeš.  Zamaška ne snameš s plastenke. 

. DAVID JAGODIČ, 8. A Foto: splet

Oktober 2016

IZDELAJMO SAMI

 

Razrežeš barvni samolepilni papir in ga poljubno lepiš po plastenki.



Plastenke lahko poljubno okrasite.

In zdaj se lov na čebele lahko začne.

Najprej okoli ustja plastenke zavežemo vrvico.  Na drugi konec vrvice privežemo ali prilepimo zamašek. 

Zapisala: SARA DOBERŠEK, 4. R. OŠ SVETI ŠTEFAN Foto: arhiv šole

Oktober 2016

SPROŠČENO V JESEN JOGA Joga je neke vrste šport. Tisti, ki se ukvarja z jogo ga lahko imenujemo jogij. Joga je znanost. Je najvrednejša dediščina sedanjosti. Beseda joga pomeni “enost” ali “edinost” in izhaja iz sanskrtske besede yuj (izg. judž), kar pomeni “združiti”. Joga, ki jo poznamo danes, se je razvila kot del tantrične civilizacije, ki je pred več kot deset tisoč leti obstajala v Indiji in vseh delih sveta.

Joga kot tradicionalna znanost o sistemu samozdravljenja sega daleč nazaj, več kot 5 do 7.000 let nazaj. Joga pomeni tudi združitev. Obstajajo tudi tečaji za jogo. Joga je celovit sistem. Ko vadite jogo, delate hkrati na telesnem, mentalnem, čustvenem in energijskem sistemu.

Pomaga vam, da dihate globoko in počasi, namesto da dihate hitro in hlastate po zraku. Joga je najmočnejše orodje, da postanete in ostanete sproščeni in zdravi, ‘cool’ in ‘fit’. Skozi jogo izboljšate svoje zdravje, izboljšate svoj um.

Oktober 2016

Tudi v šoli smo se pri uri angleščine pogovarjali o jogi in jo skupaj izvedli. Bilo je zabavno in zanimivo. Poleg tega smo se še fotografirali tako, da imamo lepe spomine na ta prečudovit dogodek. Če vas zanima kako in kaj poskusite še sami s pomočjo spodnjih posnetkov. Na spletu je podobnih vaj za otroke še veliko več.

JULIJA JAZBEC IN GLORIJA MUŽERLIN, 4. R. OŠ SVETI ŠTEFAN Foto: arhiv šole

Oktober 2016

SPOZNAJ SE KAKŠEN JE TVOJ ZNAČAJ? Te zanima, kakšen značaj imaš? Predlagava, da rešiš test in se ob tem zabavaš.

Nekaj v smislu POPA in ROCKA

ANGELČEK Z ROGCI Si priden/pridna, ampak nihče ni popoln. Si pa na kar dobri poti. Super, da ti je mar za šolo, ampak ne bodi prestrog/prestroga do sebe.

HUDIČEK S KRILCI IN KRONICO Si priden/pridna, ampak pazi, da ti ne postane rek VSE SE ZGODI Z RAZLOGOM smisel življenja. Še vedno hodiš v šolo, in to ni mačji kašelj, kaj? Se pa seveda trudiš. Pripravili : LEJA STIPLOŠEK IN LARA BOSNAR, 7.A

Oktober 2016

ZABAVNA STRAN UGANKI Zgodaj zjutraj se na travi nekaj rahlo je bleščalo tisoč drobnih kapljic, pa čeprav ni deževalo. (ROSA)

Dolga in prožna brez nog se premika, vedno je tiho, le včasih zasika. (KAČA)

V besedi SLOVENIJA se skriva 12 živali. Jih uspeš najti?

Pes spada v družino psov in podvrsto volkov, ki so jo ljudje udomačili pred skoraj 15.000 leti. Največkrat jih imamo za delovne živali, čuvaje, lovske pomočnike ali samo domače ljubljenčke. Zanimivo je, da se psi potijo samo na jeziku in podplatih, zato jim je poleti še toliko bolj vroče.

Pride Nejček v hrvaško vojsko. Na streljišču mu načelnik ukaže: »Pripravi se!« Nejček je pripravljen, ko zasliši naslednji ukaz: »Pucaj!« (»Streljaj!«) Nejček previdno odvrne: »Metle pa nisem zraven prinesel.« DAVID JAGODIČ, 8. A

V slovenščini se beseda pes uporablja tudi slabšalno, za hudobnega, nasilnega človeka. Poleg tega je vpletena v številne ostale pomene, npr. »biti kot pes in mačka« (sovražiti se), »kot psa« (»pretepsti kot Sestavil in uredil: ROK KRIVOKAPIĆ, 7. A psa« ali »lačen kot pes«), »zvest kot pes« (zelo zvest).

Oktober 2016