Šolski čvek

ŠOLSKI ČVEK ŠOLSKI ČASOPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH LETNIK VII, ŠT. 1, 2017/18

Obisk Celjskega sejma za lažjo poklicno izbiro

Boj proti odvisnosti Zdrava resnica medenega zajtrka

November 2017

UVODNIK

ŠOLSKI ČVEK: ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH; letnik VII, šolsko leto 2017/18, številka 1 ČASOPIS SO USTVARJALI IN OBLIKOVALI UČENCI IZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO. Novinarji: LAN LUKA MLINARIČ, 7. B, ZARA BOŽIČEK, 7. C, ZALA VODOPIVEC, 7. C, MANJA FIŠER, 8. D, SALI SADRIA, 9. A, MATIC BORŠIĆ, 9. B, NATAŠA DOLENC, 9. B, NIK GAJŠEK, 9. B, ROK KRČ, 9. B, MATIC ŠRAMEL, 9. B, TAJDA MAJER, 9. C Mentorica: MONIKA JAVORNIK

Fotografije, ki krasijo strani šolskega časopisa, so posneli člani fotografskega krožka pod mentorstvom učiteljice Maje Sekirnik. V svoje objektive so ujeli torkov jutranji utrip v naši knjižnici.

5. SULTAN 4. HRENOVKE

Šolsko dogajanje v jesenskih mesecih smo zajeli v različnih prispevkih, ki smo se jih učili pisati pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo. Zgodilo se je veliko: v začetku šolskega leta smo šli na pohod do Kristan Vrha in tekli kros, devetošolci so na ekskurziji na Vršiču spoznavali značilnosti alpskega sveta.

Tudi oktober in november sta postregla s pestrim dogajanjem. Vrstili so se športni uspehi naših učencev in še in še bi lahko naštevali. V intervjujih smo predstavili naše lokalne pridelovalce hrane, ki so prispevali med, mleko in jabolka za medeni zajtrk. Če vas zanima, kaj vse še prinaša prvi šolski časopis tega šolskega leta, vam svetujem, da ga nemudoma prelistate. Gotovo najdete kaj zase!

NA NASLOVNICI: Saša Duh in Pija Herič, 4. c Foto: Ana Marija Mikolič in Nika Amon, 7. b

6. ASTERIX

Skoraj trije meseci novega šolskega leta so že za nami. Kako hitro čas beži, boste slišali na vsakem koraku. Verjetno ste že dodobra zagrizli v učenje, saj se testi kar vrstijo, poleg tega pa nas učitelji veselo sprašujejo za ustne ocene. Kmalu se bo začel veseli december, ki bo novembrsko sivino pregnal s praznično svetlobo. Veselim se tega časa! Verjamem, da tudi vi, dragi bralci!

Literarni prispevki so nastali pod mentorstvom VALENTINE KIDRIČ IN MATEJE VOH.

7. HREN

Zakorakali smo v deževni november. Mesec, ki ga zaznamujejo dež, sivina, turobnost … Tako vreme mi ni preveč všeč. Kaj pa vam? Dežniki, dežni plašči in zimski škornji so skoraj nepogrešljivi.

PRI USTVARJANJU SO SODELOVALI TUDI DRUGI UČENCI.

8. TENIS

Pozdravljeni »Čvekovci«!

3. JETI 2. SULICA 1. ŠAHIST

ZARA BOŽIČEK, 7. C, in uredniški odbor z mentorico

REŠITVE KRIŽANKE NA ZABAVNI STRANI:

2

November 2017

ZGODILO SE JE Devetošolci na Celjskem sejmu

ANKETA:

Pišeta: TAJDA MAJER, 9. C, IN NATAŠA DOLENC, 9. B

Devetošolci so si na Celjskem sejmu z zanimanjem ogledali predstavitve šol, kar jim bo gotovo v pomoč pri poklicni odločitvi.

V sredo, 14. 9., smo devetošolci obiskali Mednarodni sejem obrti in podjetnosti v Celju, t. i.

Celjski sejem.

14. septembra smo se devetošolci Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, odpravili na Celjski sejem. Najprej smo se odpravili do ulice »obrti«, kjer so nam predstavili poklice slaščičar, pek, mizar, elektrikar, receptor, keramičar, avtokaroserist, mehatronik, optik, steklar, avtoserviser… Ko smo si ogledali poklice, smo se lahko prosto sprehajali po sejmu.

Ogledali smo si lahko celotni razstavni prostor. Ob 12.00 pa smo se odpravili nazaj proti Šmarju. Namen obiska je bil, da devetošolci spoznamo določene poklice. Brezplačne vstopnice je prispevala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Želim postati ...

Spraševala: MATIC BORŠIĆ IN MATIC ŠRAMEL, 9. B

Denis Povalej, 9. b Najbolj mi je bilo všeč 3D-simulator, v katerem sem metal zemljo. Sicer pa si želim postati zobozdravnik.

Manca Avsec, 9. a Najbolj mi je bilo všeč masažni bazen. Škoda, da smo imeli za oglede premalo časa. Želim si postati novinarka.

Anja Grum, 9. b Najbolj mi je bil všeč prosti čas, najmanj pa prestavitve šol. Želim opravljati poklic programerke.

Nataša Dolenc, 9. b Najbolj mi je bilo všeč, da smo dobili zastonj sladoled, najmanj so me navdušile predstavitve moških poklicev. Želim si postati programerka.

Rok Krč, 9. b Najbolj mi je bilo všeč, ko so nam dovolili, da smo se zastonj vozili s poniji. Najmanj me je navdušila ulica obrti. Sicer pa si želim postati učitelj.

Učenci smo se vživeli v poklice, predstavljene na Celjskem sejmu. (Foto: arhiv šole) 3

November 2017

UČENJE MALO DRUGAČE Sedmošolcem dež ne škodi

Kako iz mleka nastane sir

Pišeta: ZALA VODOPIVEC IN ZARA BOŽIČEK, 7. C

Piše: MANJA FIŠER, 8. D

KOZJANSKI PARK  V torek, 26. 9. 2017, smo se sedmošolci odpravili v Kozjanski park, kjer smo hodili po mokrih gozdnih poteh in spoznavali rastlinski in živalski svet tega zavarovanega območja.

VODENOVO  V sredo, 18. 10. 2017, smo se učenci, ki obiskujemo izbirne predmete kmetijska dela, šolsko novinarstvo in turistična vzgoja, odpravili na kmetijo Vreže.

Lastnik Boštjan Vreže nam je na začetku predstavil, kaj delajo, s čim se ukvarjajo in koliko časa dejavnost Po prihodu v Podsredo smo pomalicali in se razdeli- pridelave in predelave mleka že poteka na njihovi li v skupini. Pogovarjali smo se o vrstah parkov, ki kmetiji. Nato nas je povabil, da smo si ogledali sirarjih imamo v Sloveniji, o mreži varovanih območij v no, v kateri iz domačega svežega mleka nastajajo siri Evropi – Naturi 2000 in o zavarovanih rastlinah in in jogurti. Pokazal je še manjšo prodajalno, kjer njihoživalih v Kozjanskem parku. Dež je ponehal in šli vi izdelki dobijo končno podobo in so pripravljeni za smo proti gozdu. Na začetku poti smo videli sramo- kupce. tilni steber, v nadaljevanju pa spoznavali drevesne Na koncu nas je peljal še do hleva, kjer smo videli kravrste, grmovnice in številne zelnate rastline. Videli ve. Predstavil nam je, kako pomemben je način krmsmo gaber, dob, graden, tri različne vrste javorja, ljenja živali s kakovostno domačo krmo. Videli smo jesen, bukev, rumeni in rdeči dren, pa tudi volčjo tudi molzišče in način pridobivanja mleka. Nato nas je češnjo, ki ima strupene plodove. O njej smo slišali povabil na prigrizek, njegova mama nam je spekla gizanimivo zgodbo. Srečali smo številne močerade, banico, pripravili so tudi napitke. G. Vreže je prinesel ki imajo radi vlažno okolje, pajke, katerih mreže so še prav poseben sir z mediteranskimi začimbami. se lesketale v jutranji megli, in slišali številne ptice, Na kmetiji smo izvedeli veliko zanimivega, prav tako med drugimi črno žolno. Po strmem hribu smo pri- pa smo z lastnikom posneli tudi intervju, s katerim ga speli do gradu Podsreda, v notranjosti katerega bomo predstavili našim učencem ob tradicionalnem smo se posladkali in rešili učne liste. Ker nismo ime- slovenskem zajtrku. Kmetija Vreže je namreč glavni li več veliko časa, smo si na hitro ogledali še pred- dobavitelj mleka za dan slovenske hrane. stavitev o Kozjanskem parku. Ekskurzijo smo končali z veselo vožnjo do šole.

Učenje zunaj šole imamo radi, saj spoznamo živalstvo in rastlinstvo v naravnem okolju.

Degustacija domačih dobrot (Foto: Rok Krč, 9. b) Učenje v naravi (Foto: arhiv šole)

4

November 2017

UČENJE MALO DRUGAČE Spoznavali turizem v Šmarju

Baročna likovna delavnica

Piše: MANJA FIŠER, 8. D

Piše: ENEJA VEHOVEC PONDELAK, 9. A

Učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja smo si v sredo, 20. 9. 2017, ogledali prostore Zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah.

Sprejela nas je direktorica zavoda Melita Bevc, ki nam je s prve roke predstavila zavod in nam razkazala prostore, v katerih deluje. Predstavila je namen novoustanovljenega zavoda in področja, na katerih bodo delovali.

Nato smo se poslovili in nadaljevali pot do vinske kleti, kjer nas je pričakal vinogradnik. Pogovarjali smo se o njihovem načinu dela, koliko je zaposlenih, da imajo posajene trte in da so mini vinogradniki proti drugim, ki jih imajo posajenih veliko več.

Videli smo tudi, da so pridelali zelo veliko vina. Preden smo odšli, nam je podaril kozarce vinske kleti.

Medtem nam je postregel krofe in vodo.

Na koncu se seveda nismo pozabili zahvaliti za prijazen sprejem in se polni pozitivnih vtisov vrnili v šolo.

Melita Bevc je predstavila dejavnosti Zavoda TŠM. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah)

5

V sredo, 27. 9. 2017, je v Muzeju baroka potekala likovna delavnica, ki se je je udeležilo tudi 14 učencev OŠ Šmarje pri Jelšah.

Tako so ustvarjali v baroku. (Foto: arhiv šole)

Na voljo so bile tri delavnice: pozlata, slikanje fresk na moker omet ter cizeliranje. Najprej sem šla na delavnico, v kateri nam je animatorka predstavila orodje, nekaj svojih del, nato pa smo lahko poskusili tudi sami. V kovinske plošče smo oblikovali reliefe in iz tega so nastale broške s poljubnimi motivi.

Nato sem slikala freske. Pri tem smo najprej na podlago nanesli moker omet, saj tako barve ni treba mešati z lepilom. Pol ure se je moral omet sušiti, nato pa smo lahko začeli z ustvarjanjem. Izbirali smo med gotskimi ali baročnimi motivi ter se prepustili umetniški žilici, ki nas je vodila. V tej delavnici smo spoznali, kakšni umetniki so bili ti slikarji, da so ustvarili tako zapletene motive na tako veliko površino. Zadnja delavnica, ki sem se je udeležila, je bila pozlata. Iz 23-karatnih zlatih lističev smo pozlatili ploščico, jo zbrusili s poldragim kamnom, da se je bolj svetila, nato pa še nanjo naredili poljubne vzorce. Meni se je že na ravni površini ta umetniška tehnika zdela precej zahtevna, ampak nekdaj so pozlatili cele kipe v cerkvah.

Tako je ustvarjalno dopoldne minilo ob spoznavanju načinov baročnega okraševanja.

November 2017

SPOZNAVAMO Boj proti odvisnosti Poučen naravoslovni dan za devetošolce Piše: ENEJA VEHOVEC PONDELAK, 9. A

Na OŠ Šmarje pri Jelšah je bil v torek, 24. 10.

2017, za devetošolce organiziran naravoslovni dan z naslovom Boj proti odvisnosti.

Ema najde svojo vlogo Najprej smo si v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah ogledali slovenski mladinski film Vloga za Emo, ki govori o življenju najstnikov in njihovem soočanju s težavami v šoli, s starši, z ljubezenskih hrepenenjem in odtujenostjo. Približa nam vsakdan srednješolcev, ponuja vpogled v ljubezensko življenje, težave in odraščanje današnje mladine. Srednješolka Ema se po spletu naključij znajde v navidezno brezizhodnem položaju. Skupaj z novo sošolko in prijateljico odkrivata svet najstniške svobode. Brezciljno tavanje pa naključno prekine avdicija za nove člane šolske televizije, ki Emi odpre povsem nov svet. Tudi s pomočjo spodbudne učiteljice in nove simpatije odkriva svoje talente in najde svojo "vlogo" v življenju.

Film mladim sporoča, da ne smejo obupati, da se morajo znati pobrati, ko jim ne gre vse po načrtih, da morajo nenehno sanjati in si postavljati nove sanje in cilje.

Ga. Veronika se vsak dan srečuje z zasvojenimi mladostniki (Foto: Eneja V. Pondelak) 6

Droge zasužnjijo Po ogledu filma smo v šoli nadaljevali z različnimi delavnicami na temo odvisnosti.

Ga. Veronika Jazbec, ki dela na Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Celju, se na svojem delavnem mestu vsakodnevno srečuje z mladostniki, ki so jim droge razsule življenje. S humorno in zanimivo interpretacijo nam je dala misliti o zelo resnem problemu zlorabe drog.

Ga. Metka Majer iz Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah nam je razložila, kako droge vplivajo na družino in prijatelje. Poudarila je, da nas mamila zasužnjijo in postanejo gospodarji našega življenja, prav tako pa življenj naših bližnjih.

Policista PP Šmarje pri Jelšah g. Krsto Krivokapić in g. Marko Krč sta nam na kratko predstavila nekaj najbolj razširjenih drog. Poudarila sta, da človek pod vplivom drog ne razmišlja trezno in da v nevarnost spravlja sebe in druge, potreba po drogah ga prisili tudi v krajo. Nekoga, ki droge prodaja, zanima le zaslužek, ne pa tudi to, da lahko komu uniči ali celo odvzame življenje.

Reševalec ZD Šmarje pri Jelšah Peter Černezel je povedal, da je v času svojega službovanja videl ogromno različnih drog, a vseeno ga presenečajo vedno nove.

Poudaril je, da jih večina ve, da s tem škodujejo svojemu zdravju, a jih to ne ustavi. Predstavil nam je še, kako prepovedane psihoaktivne substance škodujejo telesu.

Vsak od predavateljev nam je iskreno zaželel, da ne bi padli v svet drog, iz katerega je težko priti nazaj v realnost.

Reševalec Peter je predstavil vpliv drog na zdravje mladostnika (Foto: Eneja V. Pondelak)

November 2017

INTERVJU ZDRAVA RESNICA MEDENEGA ZAJTRKA V petek, 17. novembra, smo obeležili dan slovenske hrane. Prvo šolsko uro so vsi učenci jedli tradicionalni slovenski zajtrk, učencem 1. b pa sta se pri zajtrku pridružila tudi župan Stanko Šket in ravnatelj Mitja Šket.

Dan slovenske hrane izpostavlja prednosti lokalno pridelanih živil, zato smo za zajtrk ponudili kruh, maslo, med, mleko in jabolka slovenskega, lokalnega izvora. Da bi naše lokalne pridelovalce hrane bolje spoznali, smo jih obiskali in jim zastavili nekaj vprašanj. Spoznajte jih v intervjujih na naslednjih straneh.

Sedmošolci so obiskali čebelnjak, kjer so jim člani čebelarskega društva približali čebelarstvo ter pomen čebel za pridelavo hrane.

Otroški pevski zbor z mentorico Tjašo Centrih je pred čebelnjakom zapel Slakovo pesem Čebelar in se tako pridružili najštevilčnejšemu pevskemu zboru. Peli so tudi otroci iz Mestinja pod vodstvom učiteljic Tanje in Romane.

Dan slovenske hrane so na različne načine obeležili tudi na podružnicah. Na Svetem Štefanu so na primer sami spekli kruh, ki so ga naslednji dan pojedli za zajtrk.

Intervju z Boštjanom Vrežetom, pridelovalcem in predelovalcem domačega mleka

Domače mleko je popolnoma naravno Boštjan Vreže iz Vodenovega nadaljuje dolgoletno tradicijo kmetovanja v družini. Osrednja dejavnost na kmetiji je predelava mleka v jogurte, sire in skuto, prodajajo pa tudi surovo mleko. Kmetija Vreže občasno dostavlja mleko in mlečne izdelke za šolsko prehrano, mleko iz njihove pridelave pa smo okusili tudi na tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dobavitelja smo želeli bolje spoznati, zato smo ga obiskali na njegovi kmetiji in mu zastavili nekaj vprašanj.

Spraševali: ZARA BOŽIČEK IN ZALA VODOPIVEC, 7. C

7

Kdaj ste se začeli ukvarjati s pridelavo in predelavo surovega mleka? Želja se je porodila že na fakulteti, odskočna deska pa je bilo leto 2012, ko so v šolah prvič organizirali tradicionalni slovenski zajtrk. Takrat se je začela pot odpirati. Videl sem tudi priložnost prodaje izdelkov v trgovinah, tako da sem leta 2012 registriral dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Kje ste se naučili delati mlečne izdelke?

Včlanil sem se v Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, v okviru katerega so organizirali tečaje v Nemčiji in Avstriji. Teh sem se udeleževal in znanje, ki sem ga pridobil, prenesel na svojo kmetijo. Prebral sem tudi veliko literature o sirarstvu.

Katere so prednosti doma pridelanega mleka pred kupljenim?

Prednosti so v tem, da je domače mleko nepredelano in sveže, medtem ko industrijsko mleko pasterizirajo na 130 stopinjah. To je mleko UHT, v njem razbijejo maščobe in beljakovine. V domačem mleku pa ostanejo cele beljakovine in maščobe, zato je popolnoma naravno. Največja prednost je, da se lahko proda kot čisto sveže mleko, je pa res hitro pokvarljivo. Zdrži največ tri do štiri dni.

Kako nadzorujete kakovost mleka?

Na več načinov. Začnemo z analizo krme. Vsak mesec imamo t. i. APT-kontrolo, ko pride na dom mlečni kontrolor in vsaki kravi pri molži odvzame vzorec mleka. Te vzorce analizirajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Čez nekaj dni prejmem analize beljakovin, maščob, somatskih celic ...

Tako imamo reden nadzor nad proizvodnjo mleka.

November 2017

Drugi nadzor je v zbiralnicah, na 4 do 6 dni. Tudi v mlekarnah nadzorujejo stanje mleka, tako da smo na tekočem in je res težko, da bi kaj naredil narobe.

Dodajate mleku kakšne dodatke za daljšo obstojnost?

Ne, niti slučajno. Mleku za jogurte in sire dodam kulturo sirilo. Moje vodilo je, da se mleku, ki se prideluje doma, nič ne vzame ali doda.

Kako poteka skladiščenje svežega mleka? Čisto preprosto. Mleko mora biti ohlajeno na štiri stopinje. V cisterni je lahko največ dva dni, nato ga odpeljejo v mlekarno. Naredil sem preizkus. Surovo mleko sem dal v steklenico, ga zelo dobro zaprl in pustil v hladilniku. Tako skladiščeno ostane uporabno tudi šest dni.

Kaj pa skrb za higieno pri pridobivanju in skladiščenju?

Za higieno moram skrbeti na vsakem koraku. Nadzor je strog, za nami je inšpekcija. Ne smemo si privoščiti napak. V sirarni je treba paziti že pri embalaži, prav tako mora biti čist tudi prostor. Posamezne izdelke vseskozi preverjajo z analizami in brisi, tako da moram biti res zelo pazljiv.

Koliko mleka pridelate dnevno in kdo so vaši kupci oz. kje vse prodajate izdelke?

Letno pridelamo 120.000 litrov mleka, dnevno je to od 150 do 180 litrov mleka. Prodajamo ga vrtcem in šolam. Moja vizija je sodelovati z javnimi ustanovami v lokalnem okolju. V trgovinah sem v zadnjih mesecih razširil svojo ponudbo, tako da zalagam trgovine v Celju, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Podčetrtku, Rogaški Slatini in v Rogatcu. Moj cilj je delati lokalno.

V današnjem času ne poznamo več vonja po pravem domačem mleku, ki je res specifičen. Kako se vrniti nazaj k naravi in predvsem mlade prepričati, da bodo pili sveže domače mleko?

Mislim, da ni več problem, ker so starši osveščeni o pomenu surovega domačega mleka. Res pa je, da se v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije trudimo ljudem čim bolj približati okus po domačem, saj so pred leti nekateri celo menili, da surovo mleko ni primerno za uživanje. Ozaveščanje in spodbujanje k uživanju mleka je naloga samih kmetov, pridelovalcev in predelovalcev.

8

Intervju s čebelarjem Marjanom Hribernikom

Čebelarjenje je poezija kmetijstva G. Marjan Hribernik je čebelar in predsednik Društva Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah.

Za medeni zajtrk na naši šoli je prispeval med iz svojih panjev. Da bi čebelarstvo, pomen čebel in čebeljih pridelkov približali našim učencem, smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Spraševal: LAN LUKA MLINARIČ, 7. B

Kako se je začela vaša čebelarska pot? Kdo vas je navdušil za čebelarstvo?

Prvo srečanje s čebelami je bilo že v moji mladosti.

Oče in moj starejši brat Jože sta bila čebelarja. Želja, da bi se tudi sam začel ukvarjati s čebelarjenjem, je bila vedno prisotna, vendar zaradi službe in drugih obveznosti na domačiji ni bila izvedljiva.

Leta 2000 pa mi je brat Vili, ki je tudi čebelar, podaril tri čebelje družine in to je bil moj začetek ljubiteljske čebelarske kariere.

Kako nastane med? Čebele na cvetočih rastlinah v naravi nabirajo medičino in v gozdu različne vrste mane. Svoj medeni želodček napolnijo s sladko tekočino, ki jo nato odnesejo v panj in jo predajo panjskim čebelam. Panjske čebele prejeto medičino obdelajo, dodajo encime, jo zgostijo, shranijo v satje in pokrijejo z voščenimi pokrovci.

Koliko panjev imate in koliko je v njih čebel?

Letošnjo sezono sem čebelaril s petindvajsetimi čebeljimi družinami. V enem panju je družina, ki šteje petdeset do šestdeset tisoč čebel, eno matico

November 2017

in nekaj tisoč trotov. V zimskem času pa je ena matica in okoli nje deset tisoč čebel.

Zakaj je med tako zdrav?

Zdrav je zaradi svoje lastnosti in svoje edinstvene strukture. Zato je nujen sestavni del zdrave prehrane. Med vsebuje več vrst sladkorjev, minerale, vitamine, beljakovine in druge snovi, ki jih človeški organizem potrebuje za odpornost proti različnim boleznim. Med je pomembno hranilo in pogosto tudi »zdravilo«. Pravimo mu, da je ˝hrana kraljev in bogov˝.

Za kaj vse lahko uporabljamo med?

Uporabljamo ga kot sladilo, pripravimo lahko medene napitke. V kulinariki pa ga dodamo pecivu in ostalim jedem. Uživamo ga za lajšanje prehladnih obolenj, poseben sloves pa uživa zaradi antioksidacijskega delovanja. Uporabljamo ga za izdelavo krem, šamponov, za medene terapevtske masaže ipd.

Sedmošolci pri čebelarjih (Foto: arhiv šole)

Koliko medu ste prispevali za zajtrk na naši šoli?

V tem šolskem letu sem za zajtrk na OŠ Šmarje pri Jelšah prispeval osemindvajset kilogramov medu.

Kdo so pa sicer vaši kupci oz. kje vse prodajate vaše izdelke?

Večino pridelanega medu in medenih izdelkov prodam stalnim kupcem kar na domu. Nekaj ga, kot je bilo že rečeno, prodam šoli, kar nekaj pa ga podarim znancem in prijateljem.

Župan in ravnatelj sta zajtrkovala s prvošolci.

(Foto: Nataša Dolenc, 9. b, in Tajda Majer, 9. c)

Mislite, da so čebele ogrožene?

Ogroženost čebel je zaradi bolezni in zajedavca varoje ter vremenskih sprememb zelo velika. Zato danes čebele brez čebelarjeve pomoči žal ne bi mogle preživeti.

Zakaj radi opravljate delo čebelarja?

Ker me delo s čebelami veseli in sprošča. Ko odprem panj in zaslišim čebelice v panju zašumeti, pozabim na čas in vse ostale skrbi. Čebelarji pravimo, da je čebelarjenje poezija kmetijstva. Za konec pa še čebelarski pozdrav: »Naj medi!«

9

Otroški pevski zbor je pred čebelnjakom zapel Čebelarja.

(Foto: arhiv šole)

November 2017

Intervju s sadjarjem Matejem Mastnakom

Stremimo k zdravju in naravi prijaznemu načinu pridelave K medenemu zajtrku poleg medu, mleka in kruha spadajo tudi jabolka. Lokalno pridelana imajo posebno vrednost, saj niso prepotovala na tisoče kilometrov, preden so se znašla na naši mizi. Tista, v katera bodo 17. novembra ugriznili učenci OŠ Šmarje pri Jelšah, so zrasla le nekaj kilometrov stran, in sicer na jablanah sadjarstva Mastnak s Ponikve. Ker smo želeli spoznati našega dobavitelja jabolk, smo lastniku Mateju Mastnaku zastavili nekaj vprašanj.

V začetku novega koledarskega leta pa se prične zimska rez jablan.

Približno koliko kg jabolk pridelate v letu?

V polni rodnosti (brez naravnih katastrof, kot je zmrzal) pridelamo približno 250.000 kilogramov.

Kako poteka obiranje?

Obiranje poteka »polstrojno« z namensko delovno ploščadjo in z manjšo skupino ljudi. Obiramo dve vrsti hkrati. Dva na višini obirata vrhove jablan, ostali pa s tal oberejo preostala jabolka. Obira se v večje zaboje, ki držijo 350 kilogramov.

Spraševali: NATAŠA DOLENC, 9. B, IN TAJDA MAJER, 9. C Fotografije: arhiv sadjarstva Mastnak

Kako in kdaj ste se začeli ukvarjati s sadjarstvom?

Leta 1991 je sedaj že moj pokojni oče Srečko Mastnak preusmeril navadno kmetijo v sadjarsko panogo. Sprva je bila to navadna živinorejska podeželska kmetija, ki je obsegala 6 hektarjev gozdov ter 5 hektarjev travnikov in njiv. Po letu 1991 pa smo travnike in njive ustrezno obdelali ter jih zasadili z drevesi jablan, v začetku približno 3 hektarje površin. Sčasoma smo se širili do sedanjih dobrih 6 hektarjev sadovnjakov. Po dvajsetih letih so se starejši sadovnjaki jablan izrodili, zato so bili potrebni obnove. Tako smo leta 2013 začeli z obnovo sadovnjakov in najprej obnovili 3 hektarje, leta 2015 pa še 2 hektarja.

Koliko jablan raste v vašem sadovnjaku in kako poteka skrb zanje?

V našem sadovnjaku raste približno 17.300 sadik jablan. Največ je sorte gala, sledi ji idared, braeburn, jonagold, zlati delišes, elstar, topaz in pinova.

Skrb zanje poteka skozi vse leto. Spomladi pričnemo z gnojenjem in s fitofarmacevtsko foliarno zaščito pred boleznimi. Po cvetenju, nekje v mesecu maju, pa začnemo z odvijanjem mreže za zaščito proti toči. Skozi leto približno štirikrat strojno mulčimo travo med vrstami, v mesecu juniju pa po potrebi tudi ročno redčimo odvečna jabolka z dreves.

Septembra se prične obiranje plodov. Po obiranju je treba zviti protitočno mrežo pred prvim snegom.

10

Ko so jabolka obrana, jih je verjetno potrebno na primeren način shraniti. Kako?

Večina jabolk se pri nas proda jeseni, ostala pa takoj skladiščimo v hladilnici na temperaturi 2 °C, v popolni temi in na najmanj 80 % vlažnosti.

Kdo so vaši kupci oz. kje vse prodajate vaša jabolka?

Največ kupcev je iz tujine, zato največ jabolk jeseni izvozimo. Že vrsto let pa si lahko pri nas kupci jabolka oberejo sami neposredno z dreves.

V domačih sadovnjakih je letošnja bera jabolk precej skromna. Kako pridelek ubranite pred naravnimi neprilikami, kot so zmrzal, suša ipd.

Prav zaradi neugodnih vremenskih razmer smo bili prisiljeni v ukrepe za zaščito jabolk pred točo in sušo. Tako smo leta 2013, ko smo pričeli z obnovo sadovnjakov, s pomočjo evropskih sredstev posta-

November 2017

vili protitočno mrežo in namakalni sistem z akumulacijskim bazenom. Ker pa nas je že drugo leto zapored strašno prizadela zmrzal, pa razmišljamo tudi o oroševalnem sistemu.

Zara, Lan Luka, Nataša, Tajda in Zala  šolski novinarji, ki so opravili intervjuje z lokalnimi pridelovalci hrane

Akumulacijski bazen, ki je potreben za namakanje v primeru suše

Vedno več ljudi želi jesti čim bolj zdravo in išče ekološko pridelana sadje in zelenjavo. Kako pridelovalec skrbi za uravnoteženje med tem, da pridela čim lepši pridelek, pri tem pa ne uporablja preveč strupov?

Poznamo klasično, integrirano in ekološko pridelavo. Mi smo v integrirani, torej s certifikatom o kontrolirani pridelavi. To pomeni, da stremimo k zdravju in naravi prijaznemu načinu pridelave. Za ekološko pridelavo se nismo odločili zgolj zaradi povpraševanja kupcev po sortah jabolk, ki jih v ekološki pridelavi ni mogoče pridelati.

Vemo, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Bi k temu še kaj dodali?

Da, ta pregovor drži že od nekdaj, vendar ne smemo pozabiti na raznolikost sadja v uravnoteženi prehrani. Poskušajmo torej zaužiti čim več doma pridelanega sadja in zelenjave.

11

November 2017

REPORTAŽA Druženje, učenje in spoznavanje Slovenije Učenci OŠ Šmarje na športno-jezikovnem taboru v Krajnski Gori Piše: DOMEN TRONTELJ, 9. B

KRAJNSKA GORA  Letošnje poletne počitnice so se za 45 učencev šmarske šole zaključile precej aktivno. Teden od 15. do 19. avgusta smo namreč preživeli na tradicionalnem športnojezikovnem taboru v Kranjski Gori.

Ob večerih smo se odpravljali na sprehode v mesto, kjer nas je doletela čast, da smo lahko navijali za tekmovalce Kranjskogorske 10ke, enkrat pa smo si ogledali film o Kekcu, ki na poseben, otroški način prikazuje kulturno dediščino alpskega sveta. V pravi užitek sta nam bila obiska vodnega »mesta« Atlantis. Ob vstopu se je večina učencev seveda zapodila proti toboganom, ki so tamkajšnja največja atrakcija.

Ob prihodu domov smo bili popolnoma prerojeni, saj je veselje ob aktivnostih pregnalo počitniško dolgočasje.

Ob ledeniškem jezeru Jasna (Foto: arhiv šole)

Vodja tabora in učitelj Boris Emeršič o namenu tovrstnega druženja pravi: »Tabor je namenjen učencem, ki želijo konec počitnic preživeti v družbi svojih prijateljev v neokrnjeni naravi. Hkrati so športno aktivni, poglabljajo znanje tujih jezikov in spoznavajo lepote naše Slovenije. Namenjen je učencem od 4. do 8. razreda.« Dogodek, ki se ga je večina učencev najbolj veselila, je bil obisk letnega sankališča. Ker pa so bili takratni dnevi izjemno vroči, je prijalo tudi kopanje v ledeniškem jezeru Jasna. Zelo zabaven je bil četrtkov večer, ko je »bingo« prav vsakega razveselil s prijetnim presenečenjem. Obiskali smo tudi Planico, kjer smo se zavzeto zagnali na tamkajšnjo »velikanko«. Vzpon nanjo ni bil mačji kašelj, vendar so se ob čudovitem razgledu na dolino vsi napori poplačali.

12

V vznožju in na vrhu planiške velikanke (foto: arhiv šole)

November 2017

REPORTAŽA Najdaljša ekskurzija v osnovni šoli Spoznavali alpski svet in odkrivali nedavno zgodovino Slovencev Piše: ENEJA VEHOVEC PONDELAK, 9. A Foto: OGNJEN JOŠIĆ, 9. A

V petek, 15. 9. 2017, smo se devetošolci OŠ Šmarje pri Jelšah odpravili na našo najdaljšo ekskurzijo. Z dvema polnima avtobusoma smo se ob 7.20 odpeljali izpred šole. Med vožnjo smo prejeli delovne liste, ki smo jih reševali med našo celodnevno ekskurzijo.

Ajdovska deklica zavita v meglo Najprej smo si ogledali umetno jezero Jasna blizu Kranjske Gore, zatem Rusko kapelico, ki je posvečena ruskim vojakom – ujetnikom, ki so pri gradnji ceste umrli zaradi snežnega plazu. Ob kapelici je tudi spomenik v obliki piramide, ki je posvečen neznanemu ruskemu vojaku. Nato smo nadaljevali z vožnjo proti Vršiču. S parkirišča na Vršiču smo se peš odpravili proti vrhu ter najprej prišli do Tičarjevega doma, nato pa do Poštarskega doma, ki je na 1684 m nadmorske višine. Žal zaradi megle nismo videli Ajdovske deklice, Prisojnikovega okna in ostalih okoliških gora.

Na poti navzdol smo naleteli na kolesarsko dirko in za nekaj časa postali glasni navijači.

Poziranje ob jezeru Jasna

Do najbolj vodnatega slapa v Sloveniji Odpeljali smo se po dolini Trente proti Bovcu in naprej na ogled slapa Boka, ki je najbolj vodnat slap v Sloveniji. S svojimi 106 m je lepo viden s ceste Bovec–Kobarid, mi pa smo se sprehodili do točke, od koder se je slap Boka videl v vsej svoji veličini, kajti zaradi obilnega deževja je imel ogromno vode.

Odkrivali burno preteklost Kobarida Zatem smo se odpravili proti Kobaridu, ki je znano po burni preteklosti. Arheologi so našli ostanke prvih naselitev že iz časa 11. stoletja, našli so tudi ostanke iz rimskih časov, bil je tudi pod dinastijo Habsburžanov. Zgodovina mesta je predstavljena v muzeju 1. svetovne vojne, in to v Kobariških sobah 1, 2 in 3. Kobarid je prepoznaven predvsem po soški fronti in njenem zaključku, imenovanem Čudež pri Kobaridu.

Grozote prve svetovne vojne

Ob ruski kapelici 13

Ogledali smo si tudi muzej 1. svetovne vojne in italijansko kostnico v Kobaridu. V muzeju smo se seznanili s potekom Soške fronte, trpljenjem vojakov, ogledali smo si orožje 1. svetovne vojne,

November 2017

REPORTAŽA pismo vojaka, ki ga je pisal domov, ter krajši zgodovinski film. Zbirka, posvečena soški fronti, je predstavljena v več sobah: v Krnski sobi, ki predstavlja začetke spopadov ob Soči po vstopu Italije v vojno 24. maja 1915, Beli sobi, ki govori o trpljenju vojakov v gorah v devetindvajsetih mesecih bojevanja, Sobi zaledja, ki pripoveduje, da je zaledje soške fronte postalo pravo “mravljišče” stotisočev vojakov in delavcev vse tja do Tržaškega zaliva, Črni sobi – sobi opozorila, ki preko fotografij govori o strahotah vojne, in 2. nadstropje s kaverno, ki govori o sklepnem dejanju soške fronte, 12. bitki, poimenovani Kobariška bitka.

Nato smo se sprehodili do italijanske kostnice, ki je bila sezidana okoli cerkve sv. Antona. Kostnica je v bistvu spomenik, posvečen 7014 padlim italijanskim vojakom. Narejena je v obliki osmerokotnika in je na pogled zelo veličastna.

ANKETA: SANJSKA

ŠOLA

Si prestavljaš da ne bi bilo šole? Sanjsko? Ali morda ne? Izobrazba oblikuje tvojo prihodnost.

Učenci 9. b so se prepustili domišljiji in razmišljali o tem, kakšno šolo si želijo.

Spraševal: MATIC ŠRAMEL, 9. B Žan Čokl, 9. b V šoli sta mi najbolj všeč matematika in dežuranje, ne maram pa domačih nalog. Moja sanjska šola bi bila brez ocen.

Blaž Pilko, 9. b Najraje imam likovno umetnost in šport, pa seveda malice in odmore. Ne maram ustnega spraševanja in testov. V moji sanjski šoli bi imeli samo športno in odmore.

Denis Povalej, 9. b V šoli imam najraje matematiko in fiziko, tako da bi si želel na urniku le ta dva predmeta. Sicer pa bi lahko bila v šoli tudi boljša malica.

Domen Trontelj, 9. b V šoli mi je všeč vse, najraje pa imam šport. Ni mi všeč, da so tako kratki odmori. V moji sanjski šoli bi imeli na urniku le šport in biologijo.

Pred italijansko kostnico Na koncu strnili vtise Pozno popoldan smo ponovno sedli v avtobus, polni novih spominov ter utrujeni od napornega dneva. Mislim, da je bila ekskurzija večini učencev zelo všeč in da si jo bo vsak izmed nas dobro zapomnil.

14

David Ogrizek, 9. b V šoli imam najraje biologijo, saj govori o naravi.

Tako bi bila v moji sanjski šoli na urniku samo biologija. Sicer pa mi ni všeč eko hrana.

November 2017

TRETJI POLČAS Peš do Kristan Vrha Pišeta: NIK GAJŠEK IN ROK KRČ, 9. B

Po krosu še igre z žogo Piše: SALI SADRIA, 9. A

V sredo, 6. 9., smo se učenci 6., 7., 8. in 9. razreV torek 27. septembra, smo vsi učenci šole da odpravili na pohod proti Kristan Vrhu.

Pot je bila naporna, ampak zabavna. Po dveh urah Šmarje pri Jelšah tekli kros. hoje smo končno prispeli na cilj, kjer smo se okrepčali s hrano in pijačo, za kar so poskrbeli šolski kuharji.

Nato smo lahko igrali košarko, nogomet in odbojko ali pa se pogovarjali. Vodja pohoda učiteljica Tatjana Kampuš pravi: ˝Namen pohoda je bil, da se učenci po počitnicah rekreirajo in se še malo družijo. Ideja pohoda je nastala že pred leti z namenom, da učenci spoznajo podružnične šole.«

Najprej smo se ogreli, razgibali stopala, gležnje in pripravili svoja telesa na tek. Vsak učenec se je potrudil po svojih najboljših močeh. Na koncu je pomočnik ravnatelja g. Zvonko Krobat najhitrejšim petim v vsaki kategoriji podelil priznanja. Ti so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je 5. oktobra potekalo v Kozjem.

Po krosu smo devetošolci na igrišču z umetno travo igrali nogomet, osmošolci košarko, sedmošolci nogomet na atletskem igrišču, šestošolci pa med dvema ognjema.

Igre z žogo so prav tako prinesle zmagovalce, a glavni namen je bil sodelovati in po svojih močeh prispevati točke za svojo ekipo.

Dolga kolona proti Kristan vrhu. (Foto: Nik Gajšek, 9. b)

Presenetljiv uspeh šolskih nogometašic na regijskem turnirju Pišeta: ROK KRČ IN NIK GAJŠEK, 9. B

V začetku oktobra so se šolske nogometašice odpravile na tekmo v Rogatec, teden dni zatem pa še v Celje, kjer je potekal finale regijskega tekmovanja v nogometu.

Najhitrejši najstarejši fantje (Foto: Lan Luka Mlinarič, 7. b)

Kapetanka naše ekipe Eneja Vehovec Pondelak je povedala: »Igrale smo dve tekmi. Proti ekipi iz Podčetrtka je bila tekma zelo težka, ekipo iz Celja smo lažje premagale.« Na turnirju je sodelovalo 50 šol, naše predstavnice so se po borbenih tekmah uvrstile na 3. mesto, kar je velik uspeh, saj dekleta niso veliko trenirala.

15

November 2017

TRETJI POLČAS Uvrstitev na regijsko košarkarsko tekmovanje

Januarja bomo igrale na državnem tekmovanju

Piše: ENEJA VEHOVEC PONDELAK, 9. A

Piše: ENEJA VEHOVEC PONDELAK, 9. A

V sredo, 25. oktobra, se je začelo medobčinsko košarkarsko tekmovanje za dekleta.

Pod vodstvom učiteljice športa Tatjane Kampuš je ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah, ki jo sestavljajo Manca Avsec, Tina Leskovšek, Nika Eržen, Nea Žolgar, Tjaša Volovšek, Sabina Šket, Amadeja Škorjanec, Klavdija Tašner, Brina Čakš, Kaja Vrbek in Eneja Vehovec Pondelak, dosegla prvo mesto. Najprej smo prepričljivo premagale ekipo iz Rogaške Slatine z rezultatom 61 : 6, nato pa z manjšo razliko še ekipo iz Podčetrtka. Obe gostujoči ekipi sta se pomerili tudi med seboj, zmagala je ekipa OŠ Podčetrtek.

Z zmago se je OŠ Šmarje pri Jelšah uvrstila na regijsko tekmovanje. Želimo si, da bi bile uspešne tudi na naslednjih tekmah.

V petek, 24. novembra, smo na OŠ Šmarje pri Jelšah gostili polfinale regijskega košarkarskega tekmovanja za dekleta. Sodelovale so tri ekipe, zmagale pa domačinke, ki smo najprej z rezultatom 30 : 29 premagale OŠ Dravinja iz Slovenskih Konjic, po tekmi premora pa še bolj prepričljivo nadigrale ekipo II. osnovne šole Celje z razliko 28 točk. Čez štiri dni je na naši šoli potekal še finale regijskega tekmovanja. Pričakovano smo premagale OŠ Pod Goro Slovenske Konjice (43 : 12), po premoru pa je sledila še tekma z že poznano ekipo OŠ Dravinja, ki smo jo zmagale bolj prepričljivo (34 : 25), a se je naša premoč izrazila komaj v zadnjih minutah zadnje četrtine.

V nadaljevanje – državno tekmovanje sta se tako uvrstili OŠ Šmarje in OŠ Dravinja, a bosta do takrat še marsikaj popravili, saj se omenjeno tekmovanje nadaljuje komaj januarja. Veliko sreče!

Uspešna ekipa z mentorico (Foto: arhiv šole)

Tekma za uvrstitev na regijsko tekmovanje

(Foto: arhiv šole)

16

November 2017

KULTURNI UTRIP Muzikal Vesna navdušil Učenci 8. in 9. razreda so si v torek, 17. oktobra, v spodnji dvorani kulturnega doma ogledali muzikal Vesna, prirejen po izvirni zgodbi Mateja Bora iz istoimenskega filma. Odrska uprizoritev, zgodba o romantični ljubezni in izvirne skladbe so jih prevzele, stoječe ovacije ob koncu predstave pa so dokaz, da znajo ustvarjalci in igralci navdušiti tudi najzahtevnejše občinstvo.

Všeč mi je bila vsebina muzikala, predvsem pa prizor, ko sta Samo in Vesna zasilno pristala. Vse pohvale igralcem in vsem ostalim, ki so sodelovali.

(Nuša Turk, 9. c) Muzikal mi je bil všeč, saj so ob igri tudi peli. Najbolj sta se mi vtisnila v spomin prizora, ko je Samo pisal pismo za Vesno in ko sta kasneje letela med oblaki.

Bilo je prečudovito. (Ema, 8. d) Najbolj všeč so mi bile pesmi, saj sem bolj glasbeni »tip«. Bilo je zelo doživeto, vendar pa me prizora z letalom in Vesnin polet s padalom nista najbolj navdušila. Menim, da bi lahko bila bolje prikazana. Vseeno je bila to čudovita izkušnja. (Laura Potočnik, 9. c) Muzikal je bil super, kar se je videlo tudi ob koncu (stoječe občinstvo in dolg aplavz). To je bil moj drugi muzikal. Ogledala sem si že Briljantino, ki mi je bila tudi všeč, ampak Vesna je bila še boljša. Če bi lahko, bi vsekakor ogled muzikala ponovila. (Nika Verbovšek, 9. c)

Kaj so naši učenci povedali po ogledu muzikala?

Navdušila me je ljubezenska zgodba in zgodba o šolanju. Vesna je dokazala, da ljubezen vse oprosti. Z veseljem bi si muzikal še enkrat ogledala. Najbolj sta mi bila všeč glavna igralca Samo in Vesna. (Karmen Vipotnik, 9. d)

Muzikal mi je bil všeč, saj je bil smešen, zabaven in humoren. Najbolj me je navdušil prizor, ko je Samo spoznal Vesno, Sandi in Krištof pa sta se v grmu jezila, saj je namesto neprivlačne deklice prišla privlačna Janja. (Filip Kumberger, 8. c)

Mislim, da kaj lepšega v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah še nisem videl. Vse je bilo zelo povezano in zanimivo za občinstvo. Muzikal je predstavljal najstniško tematiko, kar je zelo blizu nam, ki smo si ga ogledali. Za dobro glasbo je poskrbela glasbena skupina v ozadju. Na odru smo videli veliko znanih obrazov s televizije, ki so bili v živo še »mogočnejši«. Z nekaj besedami bi rekel, da kaj takšnega ne doživiš vsak dan. (Dejan Kantužer, 9. c) 17

November 2017

KULTURNI UTRIP Kulturna Ljubljana Piše: ZARA BOŽIČEK, 7. C

V torek, 10. 10. 2017, smo sedmošolci imeli kulturno dan – odpravili smo se na ekskurzijo v Ljubljano.

V Ljubljani smo prisluhnili orkestru Slovenske filharmonije in si ogledali Narodno galerijo. Na oder v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je najprej prišel orkester, nato še povezovalec Boštjan Gorenc - Pižama. Povabil je dirigenta Miho Rogino. Pod njegovo taktirko so zaigrali Vodnik po orkestru, ki ga je napisal Benjamin Britten in skladbo z naslovom Arležanka, odlomek iz suite št. 2. Medtem nam je Boštjan Gorenc na zabaven način razložil nekatere glasbene pojme.

Malica v Tivoliju (foto: arhiv šole) Po malici na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, kjer smo si tudi ogledali razstavo fotografij na prostem, smo šli v Narodno galerijo. Tam so nas popeljali po zbirki in nam predstavili dela pomembnih slikarjev ter različne stile slikanja. Zanimivo se mi je zdelo, da ženske tudi pri slikanju nekoč niso imele enakih pravic kot moški (npr. Ivana Kobilca). Izvedeli smo tudi, zakaj so slovenski slikarji pogosto naslikali kozolec, ki je tako značilen za Slovenijo.

Bogatejši za kulturno doživetje in s prijetnimi vtisi smo se vrnili domov.

18

November 2017

ODKRIVAMO Šolska skupnost že kuje načrte Dve srečanji sta že za nami.

Piše: EMA ČOKL, predsednica šolske skupnosti

V torek, 26. septembra, smo se predstavniki šolske skupnosti prvič v tem šolskem letu zbrali na sestanku v zbornici. Drugo srečanje je bilo 17. oktobra.

Na prvem sestanku je ravnatelj spregovoril nekaj uvodnih besed, nato pa smo glasovali. Za mentorico je bila ponovno izbrana Maja Brusl, predsednica je postala Ema Čokl, podpredsednik Domen Trontelj, Mojca Drame in Ana Zorin pa bosta na sestankih pisali zapisnike. Sledila so še naša vprašanja in ideje, ki jih bo skozi nadaljnja srečanja zagotovo še več. Ta sestanek je bil nekakšen uvod v naša druženja, na katerih bomo poskušali uresničiti čim več želj učencev, da nam bo na šoli še prijetnejše.

Na drugem srečanju je mentorica Maja Brusl predstavila namen in naloge skupnosti ter predloge za naše delo v tem šolskem letu.

Dobro izpeljane dejavnosti v preteklih letih načrtujemo tudi letos. Tako bo valentinova pošta ponovno razveseljevala učence in zaposlene, organizirano pustno rajanje bo privabilo posamične in skupinske maske, ob koncu leta pa bomo šolski ključ predali naslednji generaciji najuspešnejših učencev. Sodelujoči so izpostavili veliko predlogov in idej o izboljšavah, ki si jih želijo v šoli. Med drugim so predlagali popravilo ur v jedilnici in namestitev nabiralnika ob vitrini šolske skupnosti, kamor bi učenci lahko oddali svoje ideje za izboljšanje življenja in dela v šoli.

Predstavniki bodo svoje sošolce obvestili o našem delu tudi pri razrednih urah, kjer bodo imeli še ostali možnost izraziti svoja mnenja.

Takole smo zasedali na drugem sestanku. (Foto: arhiv šole)

19

November 2017

ŠOLSKA KRONIKA STE OPAZILI?

Na spletni strani šole najdemo poročila o aktualnem dogajanju v šoli. Pripravili smo kratek pregled:

Nov aparat za vodo v šolski kuhi-  Likovno nadarjeni učenci so sodelovali v otroški likovni delavnici na Tinskem. nji  V tednu otroka od 2. do 8. oktobra so učenci razmišljali o radovedni šoli. Vključili Stavim, da ste vsi že videli in tudi so se lahko v različne dejavnosti. Učenci prvega triletja so si ogledali intervencijska uporabili nov aparat za vodo in vozila. sok v šolski kuhinji. 

Devetošolci so spoznavali življenje in delo duhovnika, matematika, urarja in vino-

Sadika na atletski stezi gradnika Mateja Vrečerja, ki je zgradil kalvarijo proti cerkvi svetega Roka. Kulturni Med umetno travo, odbojkarsko dan so izvedli v sodelovanju z Muzejem baroka. mivko in stezo je majhna sadika  Nadarjeni in učenci izbirnega predmeta projekti iz fizike so se 23. 9. mudili na drevesa.

avstrijskem Koroškem, kjer so se povzpeli na razgledni stolp, se z ladjicoo popeljali po Vrbskem jezeru in uživali v Minimundusu.

Nove stenske nalepke v knjižnici Lepe nalepke v knjižnici poudarijo  Šestošolci so si konec septembra ogledali Cerkniško jezero. Učenec Žiga Ogrinc je pomen in lepoto knjig.

takole strnil vtise: »V petek, 29. 9., sem se udeležil ekskurzije na Cerkniško jezero.

Ekskurzija mi je bila zanimiva, zelo lepa in poučna. Najbolj všeč mi je bilo jezero in valovi na njem. Še posebej sta mi bila všeč vožnja z lojtrnim vozom – lojtrnikom in druženje s sošolci.«

Kdaj bo sladoled? Šolski spletni jedilnik je ena najbolj obiskanih strani  verjetno tudi zaradi neučakanosti, kdaj bo  Učenci izbirnih predmetov sodobna priprava hrane, kmetijska dela in čebelarstvo so 14. 10. obiskali Bajsovo oljarno, Jelenov greben in Kukovičičev mlin v Podsredi. za sladico sladoled. Žal sladoleda Zdrave domače dobrote so jih navdušile. pred jesenskimi počitnicami ni bilo. Sklepamo, da bo na jedilniku  V četrtek, 19. 10., so si učenci, ki obiskujejo izbirna predmeta poskusi v kemiji in obdelava gradiv – kovine na strokovni ekskurziji ogledali železarno in železarski v toplejših mesecih leta.

muzej v Štorah ter Cinkarno Celje. Učenec Jakob Rihter je zapisal: »Seznanili smo se s proizvodnjo, različnimi obdelavami in zgodovino železarstva. Bilo je zanimivo in poučno. Najbolj zanimiv se mi je zdel sprehod skozi železarno, kjer me je fasciniralo, kako delavci v takih razmerah zdržijo poleti.«

LAN LUKA MLINARIČ, 7. B

20



Sedmošolci so si v četrtek, 26. 10., ogledali Gasilski dom Šmarje pri Jelšah, kjer so jim člani prostovoljnega gasilskega društva predstavili svoje delo, avtomobile in opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu.



V aktivnosti, ki jih izvaja šolsko športno društvo v sodelovanju z DPM, se učenci vključujejo v velikem številu. Podali so se že na Gorenjsko, kjer so si ogledali korita Mostnice in se z ladjico popeljali po Bohinjskem jezeru. Konec septembra so se zabavali na Pikinem festivalu v Velenju, v začetku oktobra pa so odkrivali skrite kotičke Rogaške Slatine in se sladkali s kostanjem na Boču.



Prvošolci so z jesensko tržnico pripravili pozdrav tetki jeseni.



Učenci so uspešno zastopali šolo na različnih tekmovanjih. Na državnem tekmovanju iz logike so Nik Deželak, Jakob Zagajšek in Rok Hladin osvojili srebrno priznanje.



Učenci letos prvič sodelujejo na tekmovanju iz kemijskega poskusa za osnovne šole. Mladim kemikom gre odlično. Rok Krivokapić in Jakob Rihter sta se z eksperimentom uvrstila na državno tekmovanje.



Učenci izbirnih predmetov iz fizike in matematike so obiskali Hišo eksperimentov in Muzej iluzij, nekateri so sodelovali v delavnicah Veselje do znanosti na Gimnaziji Celje - Center.

November 2017

LITERARNI NAVDIH IŠČE TE SREČA Sreča je lahko, ko najdeš ljubo osebo, predmet ali celo nezgoda. Srečo si iščeš sam, saj če garaš ali pridno delaš, si lahko marsikaj privoščiš. Ali smo zares srečni? Tega nihče ne ve, še sam včasih ne veš, da si srečen, ker se ne zavedaš, kaj vse imaš okoli sebe. Zjutraj se zbudiš in vidiš svojo najboljšo prijateljico, mamo, očeta, fanta. Nato občutiš ob nogah majhno kosmato kepo, kako prede, in se spomniš vseh lepih trenutkov, ko te je nasmejala. Ob tem na licu začutiš toplo sonce, ki te boža čez cel dan. Odpreš vrata in zavonjaš zajtrk, ki ti ga je pripravila tvoja ljuba oseba. Oblečeš se in vidiš, da imaš zlikano srajco. Otrok se zbudi s poljubom staršev na svojem licu in toplim objemom, pripravljeno torbo in oblačili ter prijetnim nasmehom na licu. Seveda pa ni samo srečnih dni. Tu so tudi slabi dogodki, kot je slaba ocena, spor z ljubljeno osebo, pretepi, odpovedi. Na lastno srečo lahko vplivamo sami, tako da vedno izrazimo svoje mnenje, ne ogovarjamo ljudi, ki jih imamo radi, ne želimo jim tistega, česar si sami ne želimo, da se nam zgodi. Bodimo iskreni, izrazimo svoja čustva in najpomembneje: ne bodimo, kar želijo drugi, bodimo, kar smo. Ne bodimo kot drugi, ne sramujmo se biti drugačni.

Šestošolci so brali Seliškarjevo Bratovščino Sinjega galeba in oblikovali pravila bratovščine. Ana je zapisala pravila, ki veljajo za vsako pravo prijateljstvo.

1. Vedno bodi pošten.

2. Če ima kdo drugačno mnenje, boš moral to spoštovati.

3. Če kdo stori kaj narobe, bomo vsi priznali in skupaj prevzeli krivdo. Vedno, povsod.

4. Nikoli ne pusti drugega samega, ko te potrebuje.

5. Če se spremo, bomo to tudi razrešili.

6. Nikoli ne reci ali ne naredi nečesa, če ne misliš za to odgovarjati.

7. Ne delaj drugim nekaj, kar nočeš izkusiti na lastni koži.

8. Tudi če je nekdo majhen, velik, suh, debel …, boš spoštoval njegovo/njeno mnenje in ne boš gledal na zunanjost.

9. Če ti na nekom nekaj ni všeč, boš pristopil do njega in mu to povedal.

10. Prijateljev ne boš ščuval proti drugim.

ANA HLUPIĆ, 6. A

ANJA PLAVČAK, 8. C

21

November 2017

LITERARNI NAVDIH DOMOVINA

SLOVENIJA

V moji domovini je lepo, ker vsi prijatelji smo.

Slovenija moja draga, najlepši kraj si na svetu, ljudje tu vsi marljivi smo in neustrašni, pa naj bo še tako hudo.

Rasli skupaj z domovino smo in peli, kadar nam je bilo hudo.

Domovina Slovenija je ime in njena meja v obliki kokoši je.

V njej visoke gore so, v dolini reke tečejo.

Glavno mesto Ljubljana je, od tam pelje pot do Jadrana te.

Njive, vinogradi, vrtovi.

Pa naj bodo še tako veliki, nihče ne boji se smrti.

Ta pokrajina kar cveti, tu ne morijo ljudi, vsi Slovenci zapojmo, naj se sliši glasno.

ALEN GAJSER, 8. B

Slovenija res lepa dežela je, vsak turist rad vrne se.

Ponosen sem, da tu živim in sem slovenskega naroda sin.

MIHA KITAK, 8. A

22

November 2017

LITERARNI NAVDIH MOJE NORO DOŽIVETJE To doživetje se je zgodilo med mojimi počitnicami pri moji mami in stari mami. Bilo je okoli 3. julija letos.

Bilo je še eno toplo jutro. Mamin muc Nicky me je prebudil. Njegovo cvileče mijavkanje in udarjanje njegove šape sta krnila jutranjo tišino. Le kako bi ga lahko pustila zunaj, ko pa je kričal, kot da bi ga nekdo potegnil iz kože. Vstala sem tako, da je postelja udarila ob steno. Stopila sem do okna, ga odprla in zaspano rekla: »Nicky! Pridi! Muc, muc …« On pa je mirno skočil skozi okno na tla in odšel v kuhinjo, kjer ga je vedno čakal kos starega meaa ali pa tuna v konzervi. Sama pri sebi sem si mislila, kako nehvaležen je ta maček. Odprla sem mu okno, on me še pa pogledati ni hotel. Mački so pač mački. Želela sem oditi nazaj v posteljo, ko je avto pripeljal pred hišo. Odšla sem do vrat, v rokah pa imela ključe, prvič zato, ker so bila vrata zaklenjena, drugič pa, ker človek nikoli ne ve, kdo je pred vrati. Zaspano sem odprla in sploh nisem uspela zaželeti dobrega jutra, ko je glas mojega polbrata glasno pozdravil in me objel. Kot ponavadi mi je v vsakem stavku rekel »Anč«, kot me je on poimenoval. Ni mi uspel povedati vsega o njegovi novi službi, ko ga je zmotil zvok škripanja stopnic. Zbudila se je najina mama. Pozdravila ga je in objela, mene pa poljubila na lice. Obema sem skuhala kavo, potem pa se oblekla v kratke hlače in majico brez rokavov. Kmalu je brat ugotovil, da sem odlično oblečena in da je popoln dan za vožnjo po Šmartinskem jezeru. Ni bilo več časa za kavo.

Pet minut kasneje smo že bili v avtu. Jaz sem sedla zadaj, mama spredaj, brat pa je vozil. Že po petih metrih je veselo začel razlagati o novi službi. Jaz sem vzela telefon in slušalke. Takoj sem si jih namestila in začela pri prvi skladbi. To je bila Sound of silence od Disturbed. Bolj mi je všeč original, ampak tudi ta je boljša, kot pa dolgočasni pogovori. Spomnim se, kako je močan glas v pesmi razbijal brezvezne besede zunanjega sveta.

Kako je lomil tišino, kakor pravi tudi besedilo pesmi.

Kmalu smo prispeli. Šli smo iz avta, tam sem tudi pustila svojo elektroniko. Hvala bogu. Odhajali smo do jezera. Ko je brat rekel, da bi si sposodil čoln, sem jaz dejala, kaj bomo zares počeli. Rekla sem mu: »Stoj, ne nori! Jaz ne grem na ta čoln! Nočem umreti sredi nekega jezera.« Miril me je, da ne bo nič. Vkrcali smo se na čoln. Brat, ki je športnik, je čoln poganjal na pedalih. Tudi mama je poganjala. Jaz pa sem v najbolj samem delu čolna sedela zvita v klobčič, tako kot miš, ki se dela mrtvo. Vsake toliko je kakšna riba skočila iz vode in me poškropila. Ko pa je na čoln skočila velika riba, sem naredila en napačen gib. V naslednjem trenutku sem že bila v vodi. Glasno sem kričala in mlatila z rokami. Res, čudovito. Umrla bom in postala prigrizek ribam. Ko sem priplavala do čolna, sem zlezla nanj. Ko sem prišla do sape in sem se zagrela, sem jezno rekla: »Rekla sem ti! Ni bila dobra ideja …Nisi …« In že me je zmotil bratov glas: »Daj no, Anč, saj si odlična plavalka. In glej, živa si! Njegov zadnji stavek me ni pomiril: »Utopila bi se lahko! In ni smešno, mami!« sem zmotila mamo, ki se je smejala. »Daj no, Ana, saj ni bilo tako grozno! Pa še osvežila si se,« je rekla. Do konca vožnje sem kuhala jezo v drugem kotu čolna. Ko smo pripluli do pomola, sem kot mokra miš smuknila na topla tla. Mama in brat sta šla na pijačo v bar ob jezeru, jaz pa sem legla na trebuh na beton pred lokalom. Bil je kakor topel velik kamen, jaz pa sem bila kakor premražena kača. Ko so mimoidoči predolgo strmeli vame, sem samo jezno rekla: »Kaj pa ti buljiš?« Tako sem na ne preveč prijazen način ustavila vprašanja turistov. Ko smo se peljali domov, sem molčala. Radio je brat dajal bolj na tiho in na glas in pričakoval mojo reakcijo, ki je pa ni dočakal. Takoj ko je avto pripeljal, sem odprla vrata in tekla v hišo. Šla sem pod tuš in se preoblekla.

Ugotovila sem, da ni bilo tako hudo. Brata sem objela in se mu zahvalila za čudovit dan. Tako sem premagala strah. V bistvu še kar ne maram globokih vod, ampak je malo bolje.

ANA HLUPIĆ, 6. A

23

November 2017

ZABAVNA STRAN

Tat vlomi v hišo. Papiga v hiši se zbudi in začne kričati: «Boro te gleda. Boro te gleda.« Tat pa reče: »Kaj mi boš, papiga neumna?« Papiga pa odgovori: »Jaz sem Klemen. Boro je pes za tabo.«

1. Igralec srednjeveške igre kraljev 2. Velikanska palica za metanje 3. Bigfootov ''bratranec'' 4. So v hod dogu.

5. Turški vladar 6. Obeliksov kolega 7. Velikonočni ˝čili˝ 8. Igra z loparji

Zajček pride v trgovino prvi dan in vpraša: »Ali imate 50 kilogramov korenja?« Trgovec odgovori: »Ne, nimamo.« Pride zajec drugi dan ter zopet vpraša: »Ali imate 50 kilogramov korenja?« Trgovec reče: »Ne, nimamo.« To noč trgovec naroči korenje.

Tretji dan pride zajec v trgovino in spet vpraša: »Ali imate 50 kilogramov korenja?« Trgovec pa: »Ja, imamo.« »Uuuh, ga boste pa težko prodali,« odvrne zajec.

Koliko je ovinkov od Šmarja pa do Celja?

Odgovor: Dva (levi in desni).

Sestavil: LAN LUKA MLINARIČ, 7. B

24

November 2017