Šolski čvek februar 2017 by OS Smarje

ŠOLSKI ČVEK ŠOLSKI ČASOPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH Številka 3 Letnik VI

Veselo pustovanje

Glasba povezuje

Pred poklicno odločitvijo

Med počitnicami ni počitka Načrtujemo prihodnost

Kultura

Športnica leta Zimska šola v naravi

Prepodimo zimo Valentinova pošta

Boks

Odgovorno s hrano Februar 2017

UVODNIK Z NOVO ŠTEVILKO ČASOPISA PRINAŠAMO TUDI POMLAD Pomlad je čas, ko vse na novo zacveti in se prerodi, v šoli pa čas testov in spraševanj. Tako pomlad za marsikoga ni tako lepa, kot se zdi na prvi pogled. A vsaka stvar ima svoje pomanjkljivosti, ki jih moramo sprejeti. Sicer pa nas večina ob besedi pomlad pomisli na nekaj lepega, toplega, prijetnega … Ta časopis pa ne prinaša le pomladi, temveč predvsem dogodke meseca februarja. V ospredju sta pust in valentinovo. V tej številki vas bomo popeljali tudi v svet srednjih šol, športa, glasbe, predstavili vam bomo delo šolske skupnosti in šolskega parlamenta, razkrili pa tudi, kaj so učenci počeli med zimskimi počitnicami.

Vse to in še mnogo več pa lahko izveste le, če preberete naš časopis, tako da hitro obrnite stran!

JAKOB RECKO, 2. A

EVA PRAŠNIČKI IN PETRA LOTRIČ, 9. D

ŠOLSKI ČVEK: ŠOLSKI ČASOPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH; letnik VI, šolsko leto 2016/17, številka 3 ČASOPIS SO USTVARJALI IN OBLIKOVALI UČENCI IZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO. Glavna urednica: Petra Lotrič (9. d) Pomočnica glavne urednice: Eva Prašnički (9. d) Novinarji: Lara Bosnar (7. a), Leja Stiplošek (7. a), Rok Krivokapić (7. a), Neic Kidrič (7. b), Aljaž Kajba (7. d), David Jagodič (8. a), Luka Vrbek (8. a), Sara Marzek (8. a), Lea Gole (8. c), Julija Krivec (8. d), Karmen Vipotnik (8. d), Erina Javornik (9. b), Ana Katarina Napotnik (9. b), Nuša Pepevnik (9. b), Ines Perkovič (9. b), Nik Štancar (9. b), Sven Boršić (9. d), Tim Mlakar (9. d), Anja Mraz (9. d), Tinkara Čerček (9. e), Zala Plevnik (9. e), Lara Lorger (9. e), Antonina Žaberl (9. e) Mentorica: Monika Javornik FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Eva Strašek, 9. a

Februar 2017

REPORTAŽA VESELO PUSTOVANJE Pišeta: INES PERKOVIČ IN ERINA JAVORNIK, 9. B

V torek, 28. 2. 2017, smo imeli v šoli pustno zabavo. Mlajši so rajali celo dopoldne, učenci višje stopnje pa so se norčavosti predali po dveh urah pouka in uri priprav v razredih. Sledila je predstavitev maškar v športni dvorani. Stroga pustna komisija je po daljšem premisleku razglasila težko odločitev in podelila nagrade najboljšim: razrednim zmagovalcem od 1. do 5. razreda, najizvirnejšim skupinskim in posameznim maskam od 6. do 9. razreda ter učiteljem, ki so se letos množično maskirali.

Zmago si je več kot zaslužila skupinska maska 9. c »Čisti kiks«, pri kateri je sodelovala celotna razredna skupnost, na drugem mestu je navdušila skupinska maska 9. a »Logično presenečenje«, na tretje mesto pa so se uvrstili učenci 7. c z masko »Skozi čas. Letošnji pust na šoli je bil res zelo zabaven.

Tudi učitelji se radi našemijo Že tradicionalno se šeme na podružničnih šolah odpravijo po vaseh in z obljubo, da bodo pregnale zimo, razveselijo okoliške prebivalce.

Nagrajeni posamezniki

Popoldne pa se je pustno rajanje za šolske in predšolske otroke nadaljevalo v večnamenskem prostoru šole. Za organizacijo so poskrbeli DPM, KUD in šola. Maškare so se posladkale s krofi, krompirčkom in napitki, najboljše pa so prejele praktične nagrade.

Februar 2017

REPORTAŽA GLASBA POVEZUJE Piše: KARMEN VIPOTNIK, 8. D Foto: NIKA AMON, 6. B Na šoli dajemo kulturi velik pomen. V februarju se je tako poleg proslave ob slovenskem kulturnem prazniku odvila še ena kulturna prireditev. V četrtek, 16. 2. 2017, ob 16.30 je v večnamenskem prostoru potekala revija šolskih pevskih zborov. Predstavilo se je šest zborov naših podružnic, otroški in mladinski zbor centralne šole ter vokalna skupina. Program sta povezovala Lara Smole in Vid Šket. Naša srca so pobožali tudi učenci otroškega pevskega zbora podružnice Šentvid. V zboru sodeluje kar 40 otrok. Da pa pesmi res lepo zazvenijo in se glasovi uskladijo, poskrbi učiteljica Marta Koprivc. Z Uspavanko so nas popeljali v sanje, nato pa zapeli še, kako bi bilo, če bi se svet nazaj vrtel. Da pa niso tudi citre nazaj igrale, je poskrbela Andreja Grosek.

Najprej so se predstavili prvošolci centralne šole, ki obiskujejo glasbene urice pod vodstvom Helene Rančigaj. Zapeli so pesmi Januarja in O Katri. Zbor sestavlja 35 nadobudnih in razigranih prvošolcev.

Pod vodstvom učiteljice Tanje Kusić sta nastopila združena pevska zbora podružničnih šol Mestinje in Sladka Gora. Prepevali so o domišljavem želodčku in napovedali prihajajočo pomlad. Zbor obiskuje 33 otrok.

Predstavila se je tudi šolska vokalna skupina, ki jo sestavlja 9 učencev. V pesmi Mlade oči so prepevali o mladosti, ki vidi svet drugače. Kako nas mladost in ljubezen popeljeta do zvezd, pa smo slišali v pesmi Zemlja pleše. Pod mentorstvom odlične glasbenice in ljubiteljice pesmi Kaje Bicskey so glasovi vokalne skupine zazveneli zares ubrano.

Februar 2017

REPORTAŽA

Seveda nismo pozabili na podružnično šolo Zibika, saj tudi od tam prihajajo mladi pevci in pevke, ki sestavljajo zbor 20 otrok, njihova mentorica pa je Helena Rančigaj. Po navadi gremo v bolnico, ko smo bolni, zbor pa nam je zapel pesem z naslovom Bolnica. Povedali so nam tudi, kaj so slišali govoriti, in zapeli pesem Mi smo pa čuli praviti.

Predstavili so se tudi učenci podružnične šole Kristan Vrh z mentorico Anjo Vrbek. Zbor sestavlja 27 otrok. Zapeli so pesem Dva konča, pri izvedbi katere sta blestela solista. Drugo pesem so posvetili vsem zlatim mamicam in jim zapeli pesem Dva majcena šopka.

Predstavil se nam je tudi otroški zbor podružnične šole Sveti Štefan, ki ga sestavlja 24 otrok, njihova mentorica pa je Silva Ketiš. Zapeli so pesmi Pomlad in še kaj ter Žabja šola.

V mladinskem pevskem zboru OŠ Šmarje pri Jelšah sodeluje 43 učenk in učencev pod vodstvom zborovodkinje Marte Žgajner. Zazveneli sta pesmi Poje vam mladost in Barkarola.

Na koncu pa so vsi nastopajoči združili glasove v Kekčevi pesmi.

Oder se je napolnil, ko je nanj stopilo kar 60 učencev otroškega pevskega zbora centralne šole. Prisluhnili smo pesmima Polžev god in Nikoli slabe volje. Ker pa je njihova učiteljica Tjaša Šuc na porodniški, jih skozi njihovo petje spremlja mentorica Kaja Bickey. 5

Na prireditvi je bilo čutiti, da glasba povezuje, prav tako je bilo priložnosti za čudenje in navdušenje nad lepoto otroškega petja več kot dovolj. K temu nas je nagovorila tudi misel glasbenika Boštjana Gombača: »Čuditi se je treba, se navduševati, se naučiti česa novega , to je predpogoj za to, da se nam lahko zgodi nekaj lepega v življenju.«

Februar 2017

ZGODILO SE JE ... OB PRAZNIKU KULTURE V torek, 7. 2. 2017, smo v šoli imeli proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila zamišljena kot radijska oddaja v živo. Vodila sta jo Svit Šket in Ivana Gajšek. Potovali smo v preteklost in spoznavali, kako je živel France Prešeren. Poslušali smo zgodbo o nastanku prve slovenske knjige in zanimivostim iz Trubarjevega življenja. Na oder je stopilo veliko učencev, ki so v svoje nastope vložili veliko truda, predvsem pa srca. Začeli smo s slovensko himno in uživali v glasbeni preobleki Prešernove O, Vrba, ki ju je zapel mladinski pevski zbor pod taktirko učiteljice Marte Žgajner. Otroški pevski zbor z učiteljico Heleno Rančigaj nas je razveselil z dvema pesmima, drugošolci pa so s plesom lovili srečo. Ker prvošolci zelo radi berejo pravljice, so z nami delili nekaj zanimivih misli. Prisluhnili smo dramatizaciji z naslovom Če dedek ne zna pripovedovati pravljic. Sledil je ples. Učenke, ki obiskujejo plesno šolo Pleši z mano, so zaplesale na poskočne ritme. Drugošolci pa so zaplesali ples Kvadrilja in nas posredno spomnili na Urško in povodnega moža, ki sta najverjetneje na Starem trgu pod lipo zeleno plesala na podobne ritme. Učenci so nam s sodobno različico pesmi povsem približali zgodbo o ljubljanski prevzetnici in prelepem mladeniču, ki jo je, tako Andrej Rozman Roza, odpeljal na motorju. Proslavo je zaključil mladinski pevski zbor s pesmijo Poj mi pesem. Misli, izrečene na proslavi, so nas obogatile in nas popeljale v praznovanje slovenskega kulturnega praznika. LEA GOLE, 8. C

Nastop otroškega pevskega zbora Tudi sodobna Urška se je zavrtela z mladeničem

Nastop otroškega pevskega zbora (foto: Rok Krivokapić, 7.a)

Tudi sodobna »Urška« se je zavrtela z mladeničem. (foto: Rok Krivokapić, 7.a)

RAZVESELILI STAREJŠE KRAJANE V soboto, 4. marca, je bilo v Domu gasilcev in krajanov v Mestinju tradicionalno srečanje starejših krajanov. Učenci podružnice Mestinje so pripravili kratek kulturni program in udeležence razveselili s svojim ubranim petjem.

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, praznujemo 8. februarja. Na ta dan je leta 1849 umrl naš največji pesnik France Prešeren. V Republiki Sloveniji je dela prost dan. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade za dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej. NIK REŠETA FIDLER, 1. A

OPZ Mestinje z zborovodkinjo Tanjo Kusič na kitaro jih spremlja Romana Kocijan.

Februar 2017

SREBRO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU FLL Januarja se je v Trbovljah odvijalo regijsko tekmovanje First Lego League (FLL). Ekipa učencev OŠ Šmarje pri Jelšah RoboRangers (po novem RoboJelša) se je uvrstila v finale lige. Državna tekma je potekala v soboto, 4. februarja, v OŠ Dobrova pri Ljubljani. Tekmovanje je zajemalo robotski del, predstavitev vrednot, pridobljenih ob skupinskem delu, in izdelavo projekta. Pri robotskem delu so učenci programirali robota, ki je moral opraviti določene naloge na poligonu. Ker je bila tema letošnjega FLL Zavezniki živali, so si učenci za projekt zamislili, da bi živalim iz zavetišča našli nova bivališča v domovih za ostarele, predvsem zaradi terapevtskega učinka živali na ljudi. S tem bi združili prijetno s koristnim. Projekt so tudi realizirali. Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah so priskrbeli dva morska prašička, ideja pa se širi že v Štore, kjer potrebujejo papagaja, Šentjur in Rogaško Slatino. Za udeležbo na finalu so se morali učenci truditi več mesecev, večinoma po pouku, družili pa so se ob programiranju in sestavljanju robotov, delu na projektu, terenskem delu, pripravah na nastop in celo peki piškotov, tako da so si srebrna priznanja na državnem nivoju več kot zaslužili. Zahvalo pa si zasluži tudi podjetje Tampex iz Šmarja, ki je za ekipo izdelalo odlično zastavo in natisnilo majice.

NA KRATKO O TEKMOVANJU FLL Učenka Lara Smole nam je odgovorila na nekaj vprašanj o tekmovanju. Kakšen je bil občutek na tekmovanju FLL? Občutek je bil izvrsten, saj je bil velik dosežek že to, da smo prišli na državno tekmovanje. Kakšni so načrti za prihodnost glede projekta? Projekt bomo razvijali še naprej, saj je odličen. Ali mislite, da se boste drugo leto še bolje odrezali? Seveda, ker letos ni bilo najboljše. Ponesrečil se je robotski del, saj robot ni bil dobro sprogramiran. Kakšna je bila naloga posameznika? Vsak je imel svojo vlogo. Dekleta smo delala na projektu, fantje so programirali robota. LUKA VRBEK, 8. A

KNJIŽEVNOST NA FILMU

10 učencev 7., 8. in 9. razreda se je z mentorico Bernardo Zalokar odločilo, da se tudi leJERNEJ KOKOŠINC, MENTOR tos prijavijo na natečaj SLOVENŠČINA IMA DOLG JEZIK − KNJIŽEVNOST NA FILMU 5. Naši učenci so v njem sodelovali že večkrat. V letu 2016 so s filmi Ljubezen na preizkušnji, Tudi ti … in Prva laž osvojili bronasto priznanje in se uvrstili na regijsko tekmovanje. Letos so posneli film z naslovom Sanje ali zombi invazija. Snemali so v šoli in njeni okolici. Na regijskem tekmovanju so osvojili srebrno priznanje. NUŠA PEPEVNIK, 9. B

Uspešna ekipa z mentorjem

Februar 2017

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V ponedeljek, 6. 2. 2017, smo se učenci 6. b in 6. d razreda odpravili v šolo v naravi. Zaradi velika števila učencev sta druga 6. a in 6. c bila v šoli v naravi teden dni prej. Pred šolo smo se zbrali ob 8.30 in se z avtobusom odpeljali na Areh. Ko smo prišli na cilj, nas je pričakalo močno sneženje. Razpakirali smo, se razporedili po sobah in po kosilu odšli na smučišče. Razvrstili so nas po skupinah glede na naše smučarsko znanje. Zvečer smo se seznanili še s pravili FIS o obnašanju na smučiščih. Naslednji dan smo se zbudili in odšli na zajtrk. Zjutraj se je naša skupina vozila na vlečnici s krogci, popoldne pa že po sidrih. Ta proga je bila strmejša in tudi težja. Pred večerjo smo imeli kviz Male sive celice. Oba z bratom sva prišla do finala, ampak v različnih ekipah. Zmagala je Mihova ekipa. Po njej smo poslušali predavanje alpinista, ki so mu morali odrezati pol prsta. Ob 21.00 so bili dovoljeni »obiski«. Fantje smo se zbirali v spodnjem nadstropju, kjer je bil zelo močan WiFi, za katerega sva z bratom odkrila geslo. Spat smo šli ob 22.00. Naslednji dan so Miho prestavili v drugo skupino. Gašperjeva skupina je odšla na Žigart, Mihova pa je smučala na Ruški progi. Po kosilu sta obe skupini smučali po Ruški progi. Po smučanju je sledila najboljša malica − cel paket keksov. Pred večerjo smo imeli predavanje o splavarstvu, po večerji pa je predaval lovec. Naslednji dan sta obe skupini šli smučat na Žigart. Tam je odlična proga za zarezno tehniko in vožnjo po robnikih. Edina težava je bila, da je bila vlečnica počasna. Po smučanju smo se podali v svet astronomije, po večerji pa smo imeli zabavo. V petek smo šli še zadnjič smučat. Med smučanjem smo si privoščili vročo čokolado. Nato smo se preoblekli, spakirali in se odpeljali proti Šmarju. Tam so nas starši že nestrpno pričakovali.

GAŠPER IN MIHA KOS, 6. D

ŠOLA V NARAVI Učenci 6. b in 6. d smo teden dni preživeli na Arehu. Ko smo prišli, smo stvari najprej razpakirali, nato pa odšli na kosilo. Na smučišču so nas razdelili v ekipe. Po smučanju smo odšli na predavanje. Bilo je zelo dolgo. Ob deseti uri zvečer smo morali oddati telefone. Zjutraj so nas budile učiteljice, da smo odšli na zajtrk. Sledilo je smučanje, kjer je bilo zelo lepo, nato kosilo in ponovno smučanje. Ob večerih smo prisluhnili različnim predavanjem. Tudi na obisk v druge sobe smo lahko šli. Zvečer smo spet oddali telefone in tako se je ponavljalo vsak dan. V četrtek zvečer smo imeli zabavo. Drugi so zelo dobro plesali, jaz pa nisem veliko plesal. Naslednje jutro smo najprej pospravili sobe, nato pa še vsa svoja oblačila v kovčke. Odšli smo na avtobuse in se odpeljali domov. Večina učencev je reklo, da bi še ostali na Pohorju. Tudi jaz bi še ostal. (TILEN KOREZ, 6. D)

NAJBOLJ SE MI JE VTISNILO V SPOMIN …

Najbolj se mi je v spomin vtisnilo to, da smo se naučili smučati in da smo lahko vozili po modri in rdeči progi. Super je bilo tudi na nočnem sprehodu, ko smo poslušali naravo in ptice. Za kosilo smo imeli vedno ribano kašo, ki ni bila dobra. Ni mi bilo všeč, da smo morali na koncu pospraviti sobo. (MARCEL GAJŠEK, 6. C) Najbolj se mi je vtisnilo v spomin smučanje. Šlo mi je dobro, najbolje slalom, najslabše pa veleslalom, saj sem skoraj padla in naredila »špago« na smučeh. Smuči so se mi sredi hriba odpele. (LAURA PINTAR, 6. C) V spomin se mi je najbolj vtisnilo smučanje, posebej pa to, da smo šli na rdečo progo in na vročo čokolado. Zapomnil si ne bom samo tistega, kar smo počeli med smučanjem, ampak tudi večerje, druženje in predstavitve. (TJAŠ MIKEZ, 6. C) V spomin se mi je najbolj vtisnilo smučanje na najtežji progi. Zelo zanimiva in poučna so bila predavanja o flosarstvu, Himalaji, lovu in astronomiji. Všeč sta mi bila tudi počitek in dobra hrana. (NINA HRUP, 6. C) Naučil sem se smučati − to je najpomembnejša stvar. Najbolje je bilo, ko smo se peljali z vlečnico. (AMADEJ MRČUN, 6. C) Po prihodu na Areh je kmalu sledila prva ura smučanja in že takrat sem se naučil smučati. Všeč mi je bilo, da smo vsak dan na smučišču preživeli pet ur. Zanimivo je bilo tudi, ko je prišel lovec in nam predstavljal živali , njihove kosti in glave. Opozoril je, kako ljudje onesnažujemo naravo in s tem ogrožamo živali. (TILEN KUBALE, 6. C) Imel sem možnost spoznati znanega boksarja Dejana Zavca. V tem enkratnem tednu sem pridobil veliko splošno uporabnih spretnosti in veščin za življenje. (ŽIGA ORAČ, 6. C)

Februar 2017

ANEKDOTE IZ ŠOLE V NARAVI

V znani družbi Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo v četrtek zvečer imeli predstavitev sob. Vsi člani vsake sobe so se predstavili s plesom, petjem ali igranjem. Lepe spomine imam tudi, ko sem videla, da pri smučanju začetniki že napredujejo. Vtisnil se mi je tudi prvi dan, ko smo imeli preizkuse smučanja. Spomnim se, ko je k nam prišel alpinist in razlagal o Himalaji. Bilo je zelo lepo. (EVA LESKOVAR, 6. C) Fantje so nam dali izziv, katera od punc si upa pojesti pero solate z veliko soli in popra. Bila sem edina, ki sem to tudi naredila. Ni bil ravno najboljši okus, saj je bilo veš soli in popra kot pa solate. (METKA HRIBERŠEK, 6. C) V šoli v naravi so se mi najbolj vtisnilo v spomin predavanja flosarja (splavarja), lovca in alpinista. Zelo pa mi je bilo všeč tudi smučanje, saj sem to počela prvič. Prav tako mi je bilo zabavno opazovati kviz o smučanju. (LANA LIKAR, 6. C) V spomin se mi je najbolj vtisnil predzadnji dan. Kot vsak dan smo dopoldne in popoldne smučali, zvečer pa smo predstavljali svoje sobe. S puncami smo plesale in dobile vse možne točke. Prvo mesto smo si delile s sobo 202, ki je bila prav tako odlična. (ZALA VODOPIVEC, 6. C) Lepo je bilo smučati z našo skupino, ki jo je vodil učitelj Nace. Veliko sem se naučila. Večkrat smo padli in se na ta račun smejali. Nihče se ni poškodoval. Učitelj nas je povabil na vročo čokolado. Uživala sem. (ANUŠA BEVC, 6. C) Najbolj se mi je vtisnilo v spomin smučanje na sidrih. Prav tako mi je ostalo v spominu, ko smo zelo skrbno pospravili sobo, da bi dobili največ točk. Na koncu se je to res zgodilo. (JAKOB ZIDAR, 6. C)

Po večerji je napočil čas za počitek. S prijateljicami smo se odpravile v sobo, kjer smo se uredile in pripravile za spanje. Kmalu smo ugotovile, da je v sobi pretemno. Pogovarjale smo se, katera bi vstala in odgrnila zavese, a nobeni ni bilo do tega. Končno pa se je Neža le odločila, da vstane. Zaveso je potegnila premočno, zato je padla iz vodil. Vse smo se začele strašansko smejati. Zjutraj smo zaveso obesile nazaj na vodila in vse je bilo spet v najlepšem redu. (LAURA LIPAR, 6.D) Vsako noč, ko sem si želela spanca od napornega dneva, moji prijateljici nista mogli nehati klepetati. Neke noči sem ob njunem klepetu končno zaspala, onidve pa sta mi iz peresnice vzeli alkoholni flomaster in mi na uho narisali piko. Takoj sem se zbudila in bila zelo jezna nanju. Zdaj vem, da je bolje takšne stvari pustiti doma. (EMA VERBOVŠEK, 6. D) Zvečer, ko smo odšle spat, mi je Laura rekla: »Pojdi odgrnit zaveso.« Jaz sem vstala in to tudi naredila. A ker sem jo potegnila premočno, se je zavesa znašla na moji glavi. (NEŽA MOČENIK, 6. D) V torek, 7. 2. 2017 smo smučali. S prijateljem sva se peljala na sidru. Ko sva se pripeljala do vrha, se je prijatelj lepo izkrcal, mene pa je sidro zapelo za bundo in me odvleklo po mostu. Na koncu smo se vsi smejali, tudi jaz. (GAŠPER KOS, 6. D) Napočil je čas za spanje. Ema je bila zelo jezna, saj nisva mogli biti tiho, a je kljub temu kmalu zaspala. To je bila priložnost za najin podvig, da ji na obraz nariševa brke. Premislila sva si in ji raje na uho narisali veliko piko. Naslednje jutro je bila Ema zelo jezna. Opravičili sva se ji in spet smo bile najboljše prijateljice. (MANCA K. ŠOSTER, ŽANA P. MARINŠEK, 6. D) Po kosilu je sledil obvezen počitek. A tako se je samo reklo, saj smo lahko počeli karkoli. S sošolci smo se odločili, da si bomo privoščili majhno šalo. S sošolčevega telefona smo poklicali mojega bratranca. Najprej se je z njim pogovarjal sošolec, nato pa še jaz. Bil je tako zmeden, da sem mu moral večkrat zatrditi, da sem to res jaz in da kličem s sošolčevega telefona. (MIHA KOS, 6. D)

V šoli v naravi sem bil zelo vesel, ker sem prvič smučal. (RINOR SARAMATI, 6. C) Najbolj mi je bilo všeč, da sem se naučila nekaj novega. Uživala sem tudi v predstavitvah. (ŠPELA MACUH, 6. C) Naučila sem se dobro smučati. Zanimivi sta bili predavanji o splavarjenju in Himalaji. (ZARA BOŽIČEK, 6. C)

Veseli smučarji

Februar 2017

Učiteljica T. K. je zahtevala strogo disciplino in red. Ko smo en dan predolgo spale, nas je zelo pokregala. Za kazen smo telefone dobile šele po zajtrku. (SERGEJA JEZOVŠEK, 6. D) V zimski šoli v naravi smo se učenci pridno učili smučati ali pa smo svoje smučarske veščine nadgradili. Pri tem se je večkrat zgodil kakšen smešen pripetljaj, kot je npr. tale: učitelj B. E. je nevede stopil na smučko učencu M. K. Ta se je seveda prevrnil, učitelj pa ga je komaj pobral. Pri tem sta se oba pošteno nasmejala. (MIHA KURAJ, 6. D) Pri vlečnici sem se zaletaval in zato večkrat padel. Po večjih padcih sem se odločil, da tega ne bom več počel. (DENIS HUSIKIĆ, 6. D) Na zabavnem večeru ni manjkalo dobrih šal. Kar tekmovali smo, kdo bo povedal bolj smešno. B. je povedal: »Gresta zobotrebca po cesti, vidita ježa in eden od njiju reče: ''Glej, avtobus!''» Jaz sem nadaljeval: »Gresta računalnik in pralni stroj po cesti. Pralni stroj prečka cesto, pri tem pa ga povozi tovornjak. Računalnik reče: ''Da pralni stroj bo dlje živel, dodaj Calgon.''» (SVEN STANKOVIČ, 6. D)

PRIPRAVE NA VALETO Ples, glasba, zabava, zadnji skupni trenutki – devetošolci prav gotovo vedo, o čem govorim. Valeta je poslovilna zabava devetošolcev ob koncu šolskega leta, za nekatere vesel, za druge pa dogodek z nostalgičnim priokusom. Valeta včasih spominja na filme, kjer se vsi zabavajo in plešejo na dobro glasbo. Fantje skočijo v elegantne suknjiče, dekleta pa smo vsa mična v pisanih oblekah. Starši stojijo kot gledalci in občudujejo naše plesne gibe. Ja, prav res, junij 2017 bo poseben mesec, ki se ga prav gotovo ne bo dalo pozabiti. Ampak pozor, devetošolci smo že začeli s pripravami. Pridno smo v telovadnici vadili plesne gibe že decembra, v pomladnih mesecih pa s plesnimi vajami nadaljujemo. ANTONINA ŽABERL, 9. E

Tekmovanje v kvizu Male sive celice

Učenje smučanja

Matic Topolovec, 2. a

Februar 2017

ZGODILO SE JE ... OTROŠKI PARLAMENT Piše: ROK KRIVOKAPIĆ, 7. A

Tema otroškega parlamenta v šolskem letu 2016/17 je OTROCI IN NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI.

DRUGO SREČANJE Na drugem srečanju smo parlamentarci druge in tretje triade sodelovali v zabavnih delavnicah o vrednotah, ki jih je pripravilo Društvo za boljši svet. Na vprašanje, ali je nekdo srečen, nikoli ne moremo odgovoriti pravilno. Ustavili smo se ob primeru: Fatima živi v blatni hiši s slamnato streho. Doma ima kozo, petelina in ovco. Je muslimanka. Sledilo je vprašanje: »Je srečna ali ne?« DA. Pri tem odgovoru se je pojavila razlaga: »Srečna je, ker ima doma živali in ji ni dolgčas.« NE. Sledila je razlaga: »Saj je revna« NE VEM. Kar pa je bil edini pravilni odgovor.

O čem bi razmišljali letos?

PRVO SREČANJE Ko smo se učenci od 1. do 9. razreda zbrali prvič, so nam mentorice predstavile možne naslove. Učenci tretje triade smo izbrali naslova Kdo sem? in Kdo želim postati? Pogovorili smo se o vrednotah in izmenjali lastna mnenja. Par besed smo namenili tudi prihodnosti. O vrednotah in prihodnostih smo potem razmišljali na razrednih urah.

Da? Ne? Ne vem? Kaj je pravi odgovor?

Ugotovili smo, da se ljudje nenehno prilagajamo, da bi ugajali drugim. To smo spoznali na podlagi tega, ker smo po tretjem vprašanju že vsi odgovarjali z »ne vem«. Februarja smo svoje delo predstavili na šolskem parlamentu. Regijski parlament bo v mesecu marcu.

Izdelovanje plakata o samopodobi in vrednotah

Februar 2017

OTROCI NAČRTUJEJO PRIHODNOST Mladi parlamentarci in parlamentarke OŠ Šmarje pri Jelšah smo letos v okviru 27. otroškega parlamenta razglabljali na temo Otroci in načrtovanje prihodnosti. Učenci prve triade so z mentorico Lidijo Javorič razmišljali predvsem o skrbi za zdravje, starejše pa sta vodili in usmerjali učiteljici Valentina Kidrič in Marjeta Dečman Iglič. Nekajkrat smo se zbrali, izdelovali plakate ter se pogovarjali o pomembnih vprašanjih, kdo smo in kaj želimo postati. V začetku januarja smo sodelovali tudi v dveh delavnicah, ki sta ju vodila predstavnika Društva za boljši svet. Skozi delavnice in celotno šolsko letos smo dobro obdelali našo samopodobo, prihodnost, vrednote, medsebojne odnose in delovanje družbe. Nastajali so referati, risbe, ankete, plakati, debate in predstavitve pri pouku. 9. marca 2017 pa je bil čas, da naše celoletno delo predstavimo tudi drugim. Zbrali smo se v zbornici. Povabili smo ravnatelja Mitjo Šketa, podravnateljico Greto Stiplošek Pajk ter predstavnici svetovalne službe Jernejo Kocman in Aljošo Vodeb. Na srečanju smo predstavili svoja razmišljanja ter podali koristne nasvete glede prihodnosti. Program sta povezovali devetošolki Lara Čakš in Saša Zvonar, za izdelavo ankete o naši samopodobi pa sta poskrbela Ognjen Jošić in Lara Smole iz 8. a. Konec meseca marca nas čaka regijski otroški parlament, ki bo potekal v OŠ Podčetrtek.

VSAKO MNENJE ŠTEJE ANKETA

MED POČITNICAMI NI POČITKA Prvo ocenjevalno obdobje se je zaključilo konec januarja, a se je takoj začelo novo, zato si učenci zaslužimo počitnice, ki jih vedno vsi nestrpno čakamo. Glavna tema, ko se vrnemo s počitnic, je seveda, kaj smo počeli. Nekaj učencev nam je to zaupalo v tednu pred začetkom zimskih počitnic. Grem stavit, da te zanima, zato pa kar veselo k branju! ZALA JURJEC, 9. C: Med počitnicami bom veliko časa preživela s prijatelji in družino. Z družino pogosto smučamo, zato bomo redni gostje smučišč tudi med počitnicami. Obiskali bomo babico in druge sorodnike, poleg tega pa se bomo podali še na kakšen družinski izlet.

JANJA GOLEŽ, 3. A: Med počitnicami bom veliko časa preživela pri sošolki Nini, s katero se bova SAŠA ZVONAR, 9. C igrali v njeni sobi. Morda bom pri njej celo prespala. Z družino pa bomo obiskali teto in babico, ki bo praznovala rojstni dan. TINA PLANINŠEK 4. A: Med počitnicami bomo z družino odšli v toplice in na morje. Večino časa bom spala in si nabirala moči za šolo. Obiskala bom tudi kakšno prijateljico ter z družino odšla na smučanje.

Zasedanje predstavnikov šolskega parlamenta

TEA ŽOLGAR, 4. A: Med počitnicami bomo z družino odšli na morje. Tam se bom igrala, igrala igrice, kopala pa se še ne bom, saj je še zelo mrzlo. Družila se bom tudi s svojo prijateljico Pio. PIA FIJAVŽ, 4. A: Med zimskimi počitnicami bomo s starši šli na morje in na Roglo, saj zelo rada smučam. Pri meni bosta prespali prijateljici. Komaj čakam! TINKARA ČERČEK, 9. E

Naši najmlajši parlamentarci 12

Februar 2017

V SREDIŠČU INFORMATIVNI DNEVI 2017

PRED POKLICNO ODLOČITVIJO Pišeta: EVA PRAŠNIČKI IN PETRA LOTRIČ, 9. D

Kot vsako leto so se tudi letos sredi februarja na srednjih šolah odvijali informativni dnevi. V petek, 10. 2., in soboto, 11. 2., so tako devetošolci izkoristili najboljšo priložnost, da izvedo čim več informacij o srednji šoli, na katero se želijo vpisati. Devetošolce sva povprašali, kam so šli na informativne dneve, kako so jim bili všeč in za katero šolo se trenutno najbolj zanimajo. Sara Kovče, 9. a Šla sem na Zdravstveno šolo Celje. Šola se mi je zdela kar privlačna, osebe, ki so predstavljale šolo, so me pritegnile. Ni mi bil všeč le dolg govor ravnateljice, všeč pa mi je bilo to, da smo sami lahko poskusili nekaj stvari. Trenutno se najbolj zanimam za to šolo. Zala Milanez, 9. a Ogledala sem si I. gimnazijo v Celju, Zdravstveno šolo Celje in Gimnazijo Celje - Center. Všeč so mi bili filmčki, ki so jih predvajali, saj so na kratek, vendar zanimiv način prikazali šolo. Všeč so mi bili tudi glasbeni nastopi. Najbolj me je pritegnila I. gimnazija v Celju. Jaka Janžovnik, 9. b Šel sem na medijsko in šolo za elektrotehniko. Bilo je zanimivo predstavljeno. Najbolj se zanimam za Srednjo medijsko šolo v Celju. Erina Javornik, 9. b Ogledala sem si Izobraževalni center Piramida v Mariboru. Všeč mi je vse, najbolj pa to, da je šola bolj kot ne nova in velika, ter to, da si učenci sami pripravijo malico. Bila sem še na Šolskem centru Šentjur, kjer mi ni bilo tako všeč, še posebej to, da je šola stara in ima13

jo le eno delavnico za peko peciva. V Mariboru imajo pet delavnic za slaščičarja, dve za mesarja in tri za peka. Odločila sem se, da se bom vpisala na IC Piramida (smer slaščičar), stanovala pa bom v Dijaškem domu Lizike Jančar. Zala Jurjec, 9. c Ogledala sem si Gimnazijo Celje - Center in Zdravstveno šolo Celje. Najbolj se zanimam za Center, ker je bilo že ob prihodu v šolo zelo dobro vzdušje, učenci in učitelji so prijazni in tudi »za hece«. Všeč mi je, da hodijo na različne ekskurzije, imajo veliko različnih krožkov. Že takoj, ko sem vstopila v šolo, sem vedela, da se bom odločila zanjo. Upam, da bom sprejeta. Ivana Gajšek, 9. c Na informativni dan sem šla na Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana, kjer imajo program Umetniška gimnazija: dramsko-gledališka smer. Bilo mi je všeč vse, najbolj pa to, da imajo svoj oder in plesne dvorane. Imajo celo učilnico, ki izgleda kot studio, v sobi je mikrofon in računalnik in vse to je priključeno na mešalno mizo. Če se posnameš, učitelj vse zmontira in izpopolni, doda spremljavo ipd. Delček tega so nam predstavili tudi na informativnem dnevu. Pouk je deljen na teoretični in praktični del. Strokovni predmeti so: zgodovina in teorija drame in gledališča, umetnost govora, umetnost giba, video in film, delavnice (dramsko-gledališka, inštrument, zvočnoglasbena, gibalna, video-filmska in likovna). Zelo rada nastopam in sem rada na odru, rada pa imam tudi umetnost: ples, petje, igro (gledališče). Trenutno se v teh stvareh najbolj najdem, zato se najbolj zanimam za to šolo.

Februar 2017

V SREDIŠČU Eva Novak, 9. d ŠE NAJINO MNENJE O ŠOLAH … Obiskala sem I. gimnazijo in Gimnazijo Celje - Center. Odločili sva se za obisk Gimnazije Celje - Center in Bilo mi je všeč, najbolj delavnice. Trenutno se najbolj Šolskega centra Rogaška Slatina. zanimam za umetniško smer na Kajuhu. GCC Alen Strašek, 9. d Na Gimnaziji Celje - Center sva opazili kar nekaj Ogledal sem si računalniško in oko- znanih obrazov z naše šole − tistih, ki se tam že ljevarstveno šolo na Lavi ter Sred- šolajo, in tistih, ki so si šolo prišli le ogledat. Že pri njo zdravstveno šolo Celje. Všeč mi vratih so nas prijazno sprejeli, nato pa smo šli do je bilo na računalniški, ker so lepo telovadnice, od koder se je razlegala glasba. Po pripravili predstavitev, na okoljevar- skupnem uvodnem programu smo se razdelili v stveni pa ne, saj sem si ta poklic skupine − umetniška gimnazija, nekaj skupin predpredstavljal malo drugače. Zdrav- šolske vzgoje in splošne gimnazije. Ogledali smo si stvena se mi je tudi zdela v redu. šolo (najprej s starši in učitelji, nato pa še sami z Najbolj se zanimam za računalniško. dijaki) in izvedeli veliko koristnih informacij. Všeč nama je bila predvsem pozitivnost in povezanost dijakov, glasbeni nastopi, pa tudi okrasitev šole in Tinkara Čerček, 9. e Šla sem na I. gimnazijo in Gimnazi- urejenost učilnic. Čeprav je gimnazija precej zajo Lava. Na Kajuhu mi ni bilo tako htevna in zahteva sprotno delo, sva se odločili za všeč kot na Lavi, zato sem še bolj vpis v ta program. potrdila to, da se bom odločila za Lavo. Zanimivo mi je bilo, ker sem izvedela, kako poteka pouk, videla šolo in spoznala nekaj učiteljev. Povsem sem prepričana, da se bom vpisala v evropski oddelek na Gimnaziji Lava. Telovadnica GCC je bila nabito polna. Aleksej Koleš, 9. e (Foto: Facebook stran GCC) Ogledal sem si Gimnazijo Lava – evropski oddelek. Vse se mi je zdelo super. Trenutno se najbolj zaniŠCRS mam za zobotehnično v Ljubljani. Tudi na Šolskem cenO namenu informativnih dnevov in nasvetih v zvezi z tru Rogaška Slatina je njimi sva povprašali tudi šolsko psihologinjo Jernejo bilo veliko znanih obra- Logo ŠCRS (Vir: Google slike) Kocman: zov. Ob vstopu v šolo Informativni dnevi so odlična priložnost, da učenci so nas napotili v zgornje nadstropje v učilnico kemi(devetošolci, pa tudi osmošolci, ki že veliko razmišljajo je, kjer je bilo že kar nekaj devetošolcev. Učenci so o izbiri srednje šole) obiščejo šolo, za katero se zani- se nam predstavili z glasbo in kratkim filmom, nato majo in so jo do sedaj spoznali le preko spletne strani nas je nagovorila ravnateljica. Obiskal nas je tudi ali po pripovedovanju koga drugega, gredo tja ter si njihov bivši zlati maturant. Tisti, ki smo se zanimali šolo ogledajo, spoznajo profesorje in dijake, ki že obi- za gimnazijski program, smo ostali v učilnici, predskujejo šolo, si ustvarijo nek vtis. Na informativnih dne- stavitve programov tehnik optik in tehnik steklarvih predstavijo šolo, programe, dejavnosti, ki potekajo stva pa so potekale v drugih učilnicah. Ravnateljica na šoli, način dela in podobno, tako da si lahko učenci je o programu gimnazija povedala nekaj več, poustvarijo še boljšo sliko, postavijo vsa vprašanja, ki se tem pa smo se razdelili v manjše skupine, da so jim mogoče porajajo o stvareh, o katerih dvomijo, se nam dijaki razkazali šolo. Šola nama je bila všeč, pogovorijo z dijaki, si ogledajo pouk … Res pa je, da saj se dijaki med sabo razumejo in se vsi poznajo. šole po navadi zelo dobro pripravijo informativne dneve, včasih oziroma pogosto pa prikazujejo prelepo sli- ODLOČITE SE SAMI ko, tako da moraš biti pozoren in res pridobiti informa- Po zaključenih informativnih dnevih sva ugotovili, cije iz vseh možnih virov, iz katerih se seveda da. Ne da je vsaka šola dobra izbira, le sam se moraš odsmeš kar slepo zaupati čisto vsemu, kar povedo, am- ločiti zanjo in biti vztrajen. Zato naj na vašo odločipak moraš prej preveriti na spletu, pri drugih ljudeh, ki tev ne vplivata ne mnenje staršev in ne to, kam so tja že hodili, ki že opravljajo tisti poklic, za katerega gredo tvoji prijatelji – odločite se sami. se želiš izobraziti ipd.

Februar 2017

INTERVJU ŠPORTNICA LETA 2016 JE DEVETOŠOLKA LAURA POTISK V torek, 27. 1. 2017, se je v Kulturnem centru v Rogaški Slatini odvijala že 22. prireditev Športnik leta, na kateri vsako leto razglasijo najboljše športnike preteklega leta. Letos sta si ta laskavi naziv prislužila karateistka Laura Potisk in nogometaš Alen Neskić. Za športnico leta je bila Laura Potisk izbrana že tretjič. Spraševala: ANJA MRAZ, 9. D Laura ob prejemu naziva (foto: Kozjansko.info)

10 pokalov. Kako dolgo se že ukvarjaš s karatejem in kako to, da si se odločila ravno za ta šport? S karatejem se ukvarjam že devet let. Za ta šport sem se odločila, ker sta to trenirala tudi moja bratranca. Tako sem se še jaz odločila, da začnem trenirati. Kateri rezultat lanskega leta bi posebej izpostavila? Izpostavila bi naslov državne prvakinje ter 2. in 5. mesto na Balkanskem prvenstvu. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Čim boljša uvrstitev na državnem prvenstvu, čim višja mesta na mednarodnih turnirjih ter kvalifikacije na svetovno prvenstvo. Kolikokrat na teden treniraš? Treningi potekajo skoraj vsak dan, pred tekmami je še posebej naporno. Ti poleg treningov ostane še kaj prostega časa in časa za šolo? Čas se seveda najde, vendar si moraš urnik dobro razporediti. Kaj pa rada počneš v prostem času izven šole (poleg karateja)? Ukvarjam se tudi z drugimi športi, rada gledam televizijo in igram računalniške igrice. Hvala za odgovore. Želimo ti še veliko uspehov in medalj. Hvala in hvala za povabilo.

Laura, najprej ti čestitamo za tvoj izjemni dosežek. Kako si sploh se počutila ob prejemu naziva "Športnica leta"? Občutki so bili seveda odlični. To je tudi nekakšna nagrada za trud skozi leto. Koliko priznanj si že dobila in kakšna? Priznanj je kar veliko. Imam okoli 200 medalj in 15

Februar 2017

TRETJI POLČAS TIM GAJSER Piše: DAVID JAGODIČ, 8. A

Svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser se je rodil 8. septembra 1996 na Ptuju. Zdaj živi v Makolah, a je zaradi treningov in tekem veliko zdoma. Osvojil je naslednje naslove: − evropski prvak v razredu 65cc leta 2007, − evropski prvak v razredu 85cc leta 2009, − evropski in svetovni prvak v razredu 125cc leta 2012, − 5. mesto na svetovnem prvenstvu v razredu MX2 leta 2014, − svetovni prvak v razredu MX2 leta 2015, − svetovni prvak v razredu MXGP leta 2016. Najbolj ga pri tem podpirajo oče in trener Bogo Gajser, njegov polbrat Nejc, mama Vesna, sestri Neja in Alja in njegova punca Špela.

ZIMSKI ŠPORTNI DAN V NARAVI V ponedeljek, 27. 1. 2017, smo imeli učenci tretje triade športni dan. Izbirali smo lahko med tremi disciplinami: pohodom, drsanjem in smučanjem. Pohodniki smo se najprej zbrali v telovadnici, kjer smo se dodobra ogreli, po malici pa se podali v smeri proti cerkvi sv. Miklavža. Tisti, ki so izbrali drsanje, so se odpeljali v Maribor, smučarji pa so prijeten zimski dan preživeli na Pohorju.

ALJAŽ KAJBA, 7. D

ŠPORTNI PREGLED Piše: LUKA VRBEK, 8. A

Ilka Štuhec je naša svetovna prvakinja v smuku. Na tekmi je za štiri desetinke premagala tekmico na drugem mestu. Boštjan Kline je bil 7. Tekmo je dobil Beat Feutz. 4. 3. in 5. 3. je potekala tekma v Južni Koreji. Ilka je dosegla dve tretji mesti. S temi dosežki se poteguje za kar tri kristalne globuse, enega že ima. V nedeljo popoldan se je odvijala tekma Slovenske lige med Olimpijo in Rudarjem. Tekmo je presenetljivo dobil Rudar z 2 : 4. V Ljubljani so bili navijači Olimpije pretreseni, medtem ko so se v Mariboru veselili. Na lestvici sedaj vodi Maribor s tremi točkami prednosti in s tekmo manj.

S Timom Gajserjem

in Napolijem.

V torek se začenjajo liga prvakov in povratne tekme četrtfinala. Gotovo bodo postregli z veliko zanimivimi tekmami, ena izmed njih bo med Real Madridom

Z Bogom in Nejcem Gajserjem

Februar 2017

USPEHI NA SMUČARSKEM TEKMOVANJU Piše: SVEN BORŠIĆ, 9. D

17 naših učenk in učencev je v različnih starostnih kategorijah v torek, 14. 2. 2017, sodelovalo na osnovnošolskem področnem smučarskem tekmovanju celjske in zasavske regije na Golteh. Vidnejše rezultate so dosegli: Eva Leskovar (7. mesto), Lea Leskovar (15. mesto), Žan Seidl (14. mesto), Maša Kramer (11. mesto) in Rok Drame (13. mesto). Teden dni pred tekmovanjem so sodelovali na kvalifikacijah na smučišču Janina in dosegli naslednje uvrstitve: 4., 5, razred (deklice): 1. Leskovar Lea 5. Opalič Tina

4., 5. razred (dečki): 2. Seidl Žan 5. Kunej Filip

6., 7. razred (deklice): 1. Leskovar Eva 5. Tašner Klavdija 6. Panter Ajda 8. Petauer Maja 10. Sekirnik Mojca

6., 7. razred (dečki): 9. Žaberl Leon 16. Žabrl Simon

8., 9. razred (deklice): 1. Potisk Laura 3. Jurjec Zala 4. Grat Tinka 10. Dolenc Nataša

8., 9. razred (dečki): 3. Križan Gašper 5. Drame Rok 6. Močnik Domen 8. Povalej Tomaž

Ekipno: 1. mesto: OŠ Šmarje pri Jelšah

ŠAHISTI ZLATI IN SREBRNI NA EKIPNEM PODROČNEM TEKMOVANJU V sredo, 8. marca 2017, so se učenci naše šole potegovali za odličja na ekipnem področnem šahovskem tekmovanju. Ekipa, v kateri so igrali Tadej Dimec, Tilen Drama, Rok Košič in Luka Kitak, je v kategoriji fantov do 12 let pometla s konkurenco in osvojila 1. mesto. Ekipa v sestavi Jakob Gobec, Vid Ratej, Nik Sovinc, Ulla Muzel in Lukas Ancelj je v isti kategoriji osvojila 2. mesto. Nik Deželak, Tilen Šket, Tristan Ancelj in Jakob Rihter pa so med fanti do 15 let dosegli 5. mesto.

Veselje ob prejemu pokala in medalj

UVRSTITEV NOGOMETAŠIC NA REGIJSKO TEKMOVANJE Mlajše učenke OŠ Šmarje pri Jelšah (kategorija do 13 let) so 14. marca v Rogatcu odigrale finalni medobčinski turnir v malem nogometu. Med štirimi ekipami so po borbenih srečanjih osvojile prvo mesto in se tako uvrstile na regijsko tekmovanje v Celje.

Prve na medobčinskem turnirju

Februar 2017

ŠPORT BOKS − ŠPORT, PRI KATEREM SE NASPROTNIKA SPOŠTUJETA Piše: ANA KATARINA NAPOTNIK, 9. B Poznamo ogromno vrst športa. Med manj znanimi je boks, zato sem se odločila, da ga bom predstavila v celoti, saj ga tudi sama treniram.

ZGODOVINA BOKSA

Boks je eden najstarejših športov v Sredozemlju, saj so se s pestmi bojevali že na antičnih olimpijskih igrah. Boj s pestmi se je začel v boks preoblikovati v začetku 18. stoletja, ime pa je dobil po angleški besedi to box, ki pomeni udarjati s pestmi. Boksarska srečanja so bila še vedno izjemno dolga. Najdaljše je bilo leta 1855, ko sta se tekmeca bojevala kar 6 ur in 15 minut. Takrat še niso uporabljali boksarskih rokavic in po udarcu, ki je nasprotnika podrl na tla, so obračun za trideset sekund prekinili. Pravila sodobnega boksa je vpeljal markiz Queensbury in s tem v začetku 19. stoletja dokončno spremenil boj s pestmi v angleški boks. Po uvedbi pravil je bilo srečanje razdeljeno na triminutne runde, med rundami pa so sledili enominutni odmori. Po novih pravilih so si morali boksarji nadeti boksarske rokavice, glede na težo pa so bili razdeljeni v kategorije. Boks je postal olimpijski šport na olimpijskih igrah v St. Louisu leta 1904. (Vir: Wikipedija)

Poznamo tudi tehnični knokavt, kadar eden izmed tekmovalcev ne more nadaljevati dvoboja in ga sodnik razglasi za poraženca. Če pa se dvoboj konča brez predaje, o zmagi odločajo točke: ob koncu tekme žirija in sodnik preštejejo pravilno izvedene udarce ter s tem boksarjem dodelijo določeno število točk.

BOKS V ŠMARJU PRI JELŠAH V Šmarju pri Jelšah deluje Boks klub Legionar, ustanovljen leta 2014. soustanovitelj in trener je Aleš Šurbek s Sladke Gore. Njegovi varovanci dosegajo zelo dobre rezultate. V nadaljevanju so predstavljeni treningi, oprema in tekmovanja.

POTEK TRENINGA

Ogrevanje začnemo s tekom in razgibavanjem vseh delov telesa od glave do pet, sledi skakanje čez kolebnico ali boksanje »na suho« (šalda boks). Nato si nadenemo boksarske rokavice in boksamo v vrečo ali pa proti trenerju.

OPREMA

Obvezna boksarska oprema so: boksarske rokavice, športni copati, športna oblačila, kolebnica, ščitnik za zobe in čelada za glavo.

Minojska fanta pri boksu v rokavicah na freski (vir: Wikipedija)

BOKSARSKE KATEGORIJE IN PRAVILA

Boks je borilni šport. Po navadi sta v ringu dva boksarja in en sodnik. Kategorije pri boksu so: polmušja (do 48 kg), mušja (do 51 kg), bantamska (do 54 kg), peresna (do 57 kg), lahka (do 60 kg), polvelterska (do 64 kg), velterska (do 69 kg), srednja (do 75 kg), poltežka (do 81 kg), težka (do 91 kg) in supertežka (nad 91 kg). Najboljši slovenski boksar je Dejan Zavec, ki je leta 2009 postal svetovni prvak v velterski kategoriji. Dvoboj se lahko konča na več različnih načinov. Cilj boksarjev v angleškem boksu je nasprotnika tako močno udariti, da bi bil izločen, ali ga prisiliti k predaji oziroma zmagati z večjim številom točk. Dvoboj se konča z knokavtom (boksarski udarec), če eden izmed igralcev pade na tla in deset sekund negibno leži. 18

Obvezsarska (foto: Napotnik)

na bokoprema Ana K.

TEKMOVANJA Najprej se je potrebno na tekmovanje prijaviti, o razvrstitvi v določeno kategorijo odločajo kilogrami. Na dan tekme poteka tehtanje 3 do 4 ure prej. Pred vsako borbo so potrebni pregled pri zdravniku, priprave tekmovalca na borbo in celotno ogrevanje. Potem gresta tekmovalca v ring. Pred borbo sodnik pregleda, če imata vsa zaščitna sredstva, in ju opozori na pravila. Nato se dvoboj lahko začne.

Februar 2017

ŠPORT Aleš Šurbek, trener in eden glavnih ustanoviteljev Boks kluba Legionar »S tekmovanji sem zelo zadovoljen, tako z vidika naših mladih boksarjev kot z vidika organizacije ter poteka tekmovanj. Na ravni Boksarske zveze Slovenije se daje velik poudarek kaljenju novih in tudi izkušenih borcev.«

Tekmovalca med borbo

(foto: Facebook stran Boks kluba Legionar)

Klara Šurbek, članica Boks kluba Legionar »Boks mi je všeč, ker imam rada šport in ker lahko na treningu sprostiš vso jezo. Za boks me je navdušil oče, ki je boksar in zdaj tudi trener. Pred tekmovanji me je skoraj vedno strah, saj so sodniki skoraj vedno nepravični. Ko si v ringu, ne moreš o ničemer razmišljati. Najbolj mi je všeč, ko vidim, da sem opravila dobro delo in sem zmagala. Boks si predstavljam kot šport, pri katerem se nasprotnika med seboj spoštujeta.«

Člani Boks kluba Legionar s trenerjem Alešem Šurbkom (foto: Facebook Boks kluba Legionar)

Februar 2017

GLASBA DRUŽI NAS VESELJE DO PETJA IN IGRANJA Smo ansambel treh deklet, ki prihajamo iz okolice Šmarja pri Jelšah. Sestavljamo ga Kaja Pevec na kitari, Lara Pevec na harmoniki, za vokal pa skrbi Sara Marzek. Smo učenke 7. in 8. razreda. Spoznale smo se v šoli, začutile, da nas glasba povezuje in tako začele glasbeno pot. Kljub temu da šola in učenje zahtevata veliko časa, vedno najdemo čas za vaje. Poleg tedenske skupne vaje posamezno vadimo tudi doma. Večkrat pa nam na pomoč priskoči tudi naš mentor. Zelo rade se odzovemo vsakem povabilu na nastope. Igramo na rojstnih dnevih, presenečenjih, na občnih zborih in drugih prireditvah. 20. aprila bo minilo eno leto od ustanovitve ansambla. Smo zabavne, prijetne, iskrene, rade se poveselimo ... Glasba je naša strast in to skušamo deliti z ljudmi. Življenja brez glasbe si ne predstavljamo. Ponosne smo, če nam kdo reče, da smo odlične ali da smo dobro nastopale. Upam, da bomo to dobro voljo širile še naprej, naš cilj pa je, da bomo čim bolj prepoznavne.

POPULARNE PESMI MESECA FEBRUARJA Piše: LARA BOSNAR, 7. A Tudi ta mesec smo vam dali na razpolago ogromno pesmi, ki so nastale v februarju. Med štiriindvajsetimi ste izbrali štiri vaše najljubše. 1. mesto: HEAVYDIRTIYSOUL – Twenty one pilots Pesem je sicer nastala že nekaj časa nazaj, v mesecu februarju pa je izšel uradni video. Ponovno je osvojila lestvice v Ameriki in izgleda, da tudi v Sloveniji.

2. mesto: COLD – Maron5 Video naj bi bil med najbolj gledanimi. Všeč vam je tudi sama pesem.

SARA MARZEK, 8. A

3. mesto: HELIUM – Sia To je ena izmed pesmi, ki se je pojavila v filmu Fifty Shades Darker. Tako je pesem pridobila tudi na gledanosti in poslušanosti. Glasba nas povezuje (foto: osebni arhiv)

LJUBEZENSKA GLASBA Izbor: LEJA STIPLOŠEK, 7. A

Februar je mesec, v katerem nastopi tudi čas za ljubezen. Prepričana sem, da vam bo ta mesec in seveda vse ostale še polepšalo nekaj pesmi, ki opevajo to čudovito čustvo.

4. mesto: HOW WOULD YOU FEEL – Ed Sherran Pevec, ki nas je že zadnjič navdušil z dvema svojima hitoma.

JP Coper − September song Galantis − Love on me Gnashv − I hate you I love you Ed Sherran − Shape of you Dua Lipa − Scared to be lonley Sabrina Carpenter − On Purpose

Februar 2017

NA ODRSKIH DESKAH NA GLEDALIŠKEM VRTILJAKU TUDI NAŠI UČENCI Na območnem srečanju otroških gledaliških skupin Gledališki vrtiljak, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti (OI Šmarje pri Jelšah), se je predstavilo tudi 18 učencev izbirnega predmeta Gledališki klub OŠ Šmarje pri Jelšah. V torek, 7. marca, so v dvorani šmarskega kulturnega doma pred svojimi sošolci odigrali predstavo Revolucija v kraljestvu bonbonov. Strokovno jo je spremljal gledališki igralec Bojan Maroševič, letošnji regijski selektor. Po predstavi je igralcem in mentorici Valentini Kidrič povedal svoje mnenje in jih opremil s koristnimi napotki za nadaljnje gledališko ustvarjanje. Revolucija v kraljestvu, igra O. Laquerra, nas popelje na popotovanje v pravljično sladko deželo, hkrati pa nas spomni na sladkorno bolezen, ki je v današnjem času v porastu med mladimi. Učenci so se poleg igre preizkusili še kot režiserji, kostumografi, koreografi, sami so izdelali sceno in izbrali glasbo.

TINKARA ČERČEK, 9. E O PREDSTAVI REVOLUCIJA V KRALJESTVU BONBONOV Na oder je najprej prišla deklica s piščalko in se začela učiti o sladkorni bolezni. Pojavila se je lizika in jo odpeljala v kraljestvo bonbonov. Tam je ravno potekala revolucija, saj so se prepirali, kateri bonbon ima najboljši okus. Za razsodnico so postavili deklico. Ni se mogla odločiti, saj so ji vsi bonboni zdeli enako dobri. Vsi so bili navdušeni, zato je kralj deklico okronal s svojo krono, nato so še zaplesali na pesem Lollypop. Na koncu smo si ogledali še video o nastanku predstave. V vlogi režiserk sta se preizkusili devetošolki Tinkara Čerček in Lara Lorger. Tina Šket je igrala deklico s piščalko in skrbela za dramaturgijo in scenografijo, Lara Smole, ki je bila ena izmed bonbončkov, in Maruša Golob, ki smo jo videli kot liziko, sta bili prav tako zadolženi za scenografijo in dramaturgijo. Za kostume je poskrbela mentorica Valentina Kidrič, za plesno koreografijo pa plesna skupina »Kuš ni me« pod vodstvom Ivane Gajšek in Lare Čakš, ki sta sicer igrali Melisnico in Bonbon pomarančo. Za glasbo je poskrbel Alen Drofenik, ki je nastopal kot princ Kiki. Kralja Karamelo in kraljico Dražeja sta igrala Tadej Zidar in Tjaša Regoršek, zaviti bonbončki pa so bile Lara Smole, Manca Avsec, Klara Šurbek in Jožica Goručan. Svit Šket je igral bonbon Limeto, Laura Stopar bonbon Mentol in Zala Jurjec bonbon Češnjo. Učenci in mentorica so v predstavo vložili zelo veliko truda in poguma, zato jim želimo veliko uspehov še naprej. DAVID JAGODIČ, 8. A

Ekipa, ki je ustvarila predstavo Revolucija v kraljestvu bonbonov.

ANKETA O GLASBI

KO ZAIGRA HARMONIKA Poznamo ogromno vrst glasbe. Med mladimi je vedno bolj popularna tudi narodnozabavna. Odločila sem se, da bom o tem anketirala osmošolce. Večini deklet se zdijo narodnazabavne pesmi v redu, fantje pa jih naravnost obožujejo. Na vprašanje, ali poslušajo narodnozabavne pesmi, je 45 % punc odgovorilo, da včasih, kar 65 % fantov pa pogosto. 72 % fantov in 60 % punc je odgovorilo, da ne poslušajo samo tujih pesmi. 98 % osmošolcev pozna nekoga, ki igra diatonično harmoniko. Večina ob narodnozabavni glasbi pomisli na Lojzeta Slaka, Slavka Avsenika in Modrijane. Pri mladih so najbolj popularni Modrijani, kar kaže tudi spodnja lestvica, kjer so na prvem mestu. Lestvica trenutno najljubših pesmi med osmošolci: 1. Modrijani: Rock me 2. Manca Špik & Isaac Palma: Oba 3. John Legend: All of me 4. Alen Walker: Feded 5. Severina: Kao SARA MARZEK, 8. A

Februar 2017

FOTO UTRINKI V tem šolskem letu na šoli poteka tudi fotografski krožek pod mentorstvom učiteljice Maje Sekirnik. Mladi fotografi so nam posredovali nekaj fotografij, ki so jih posneli v zgodnjepomladnem gozdu.

Suzana Cajzek, 7. c

Klara Gajšek, 9. a

Nika Amon, 6. b

Eva Strašek, 9. a

Rok Krivokapić, 7. a

Eva Strašek, 9. a

Februar 2017

LJUDSKA MODROST PREPODIMO ZIMO Piše: JULIJA KRIVEC, 8. D

Predstavila vam bom nekaj najbolj značilnih praznikov oz. dogodkov, ki so povezani s preganjanjem zime in odpiranjem vrat pomladi. Za različne običaje ob pustu, valentinovem in gregorjevem sem povprašala babici Jožefo Vahen in Nežo Krivec.

VALENTINOVO

Etnolog Janez Bogataj piše, da imamo Slovenci bogato tradicijo valentinovega. V Sloveniji se je pojavilo šele ob koncu 80. let, ko smo prevzeli ameriški način »praznovanja«. Valentinovo je bilo na Slovenskem eno prvih spomladanskih praznovanj, ki so bila povezana z ljubeznijo med spoloma. Tako je praznovanje vsako leto napovedovalo eno prvih ptičjih ženitev. Praznik je bil najprej povezan z obhodi otrok po hišah, ko so voščili dobro letino, zdravje in srečo. Gospodinje so napekle testene ptičke in jih zatikale na veje dreves in grmov. Otroci so po opravljenem voščilu tekali po vrtu in iskali te dobrote, ki so jih kasneje odnesli domov in jih imeli v naslednjih dneh za priboljšek. Etnolog nas seznani, da »Valentin "ureže prvo trto", ponekod se v tem času prične delo na vrtu. V Beli krajini pravijo, da je to prvi spomladanski dan. Le v severozahodni Sloveniji praznik sv. Valentina obeležujejo po stari tradiciji, ko gospodinje po drevju in grmih okrog hiše otrokom nastavljajo valentinove ptičke.

PUST IN PUSTOVANJE »Za pusta smo odšli otroci in včasih tudi starši, zamaskirani v starih in uničenih oblekah, prav tako tudi čevljih, okoli po hišah in peli pesem za debelo repo in korenje. Včasih pa nam starši niso pustili, da bi hodili od hiše do hiše. Za vsaki pust smo pekli krofe. Navada je bila, da se je na pustni dan jedla prekajena svinjska glava. Na pustno nedeljo je bila vsakič v domačem kraju pustna veselica, kamor so prišle tudi maškare od drugod.«

Pustovanje nekoč (Vir: https:// stareslike.cerknica.org/2010/02/21/1959-begunjemaskare-2/)

GREGORJEVO »Za gregorjevo je bil običaj, da smo iz kleti prinesli repo, ki smo jo jeseni pospravili v klet. Ko je repa pognala kalčke, smo vse skupaj posadili v zemljo, ko je zacvetela (zrasla približno pol metra) oz. dozorela, smo odstranili cvetove. Nato smo zgornji del tega storža odstranili in prišli do sredice (semena). Tako smo včasih pridobivali seme za repo in korenje. Starši so nam govorili, da se na gregorjevo ptički ženijo. Nekateri so gregorjevo imeli za prvi spomladanski dan.«

Testeni ptički za valentinovo − obudimo pozabljeno tradicijo. (Foto: Dnevnik.si)

Februar 2017

ŠOLSKA SKUPNOST URESNIČUJEMO IDEJE UČENCEV Pišeta: ERINA JAVORNIK IN INES PERKOVIČ, 9. B

Šolsko skupnost sestavljajo predstavniki oddelčni skupnosti, ki jih učenci izvolimo na začetku šolskega leta. Iz vsakega razreda sta to dva predstavnika, ki obiskujeta sestanke šolske skupnosti. Izmed predstavnikov izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat voljenih članov traja eno leto. O delovanju naše šolske skupnosti so spregovorili predsednik Domen Močnik, podpredsednik Svit Šket in mentorica Majo Brusl. DOMEN MOČNIK, predsednik Kakšno vlogo ima šolska skupnost? Mislim, da ima eno najpomembnejših vlog, saj imajo učenci veliko zanimivih idej, ki jih potem šola poskuša uresničiti.

Kako potekajo vaši sestanki in o čem se na njih pogovarjate? Pogovarjamo se o temah, ki so vnaprej določene. Kaj so tvoje naloge? Moja naloga je, da pomagam voditi sestanke in pomagam kakšnemu učencu, če potrebuje pomoč. SVIT ŠKET, podpredsednik Kakšno vlogo imaš kot podpredsednik? Pomagam Domnu in učiteljici Maji pri odpiranju teme za pogovor, drugi učenci pa potem dodajajo svoje predloge.

MAJA BRUSL, mentorica Kako po vašem mnenju svojo vlogo opravlja predsednik skupnosti učencev šole? Učenke in učenci vsako leto sami izberejo predsednika šolske skupnosti. To je vedno oseba, ki je zanesljiva, delovna, ima rezultate in ji zaupajo. Vedno je izbran devetošolec ali devetošolka, ki je odgovoren ter ima izkušnje z vodenjem sestankov in javnim nastopanjem. Letos je bil izbran Domen Močnik. Svoje delo opravlja, kot je treba. Ima pa tudi vestnega pomočnika, Svita Šketa, ki prav tako odlično opravlja svoje delo, kar je dokazal tudi na zadnjem sestanku, ko je bil Domen odsoten. Kako potekajo sestanki? Najprej pripravimo celoletni načrt, koliko sestankov bomo približno izvedli. Tako smo letos imeli že tri, čaka pa nas vsaj še eden ali dva. S predsednikom in namestnikom pripravimo uradno vabilo. Povabimo ravnatelja šole in njegovo pomočnico, ki sta naša desna roka na sestanku, in seveda po dva predstavnika iz vsakega razreda. Sestanki vedno trajajo eno šolsko uro, na njih se pogovorimo o aktualnih temah, pripravimo navodila, ki jih učenci skrbno zapišejo in potem prenesejo naprej svojemu razredu. Na zadnjem sestanku smo govorili o valentinovi pošti in pustu ter oboje odlično izpeljali. Zapisnik o vsakem sestanku skrbno vodi in piše naša zapisnikarica Eva Pevec. S sladkimi dobrotami pa nas vedno razveseli tudi naš kuhar Vinko. Kakšno vlogo imate kot mentorica? Upam, da veliko. Že to, da so me učenci ponovno izbrali, mi zelo veliko pomeni, čeprav je kar dosti dela. Kot mentorica koordiniram stvari v zvezi s šolsko skupnostjo, teme, datume, pripravljam stvari, ki jih dorečemo na sestankih … Seveda s pomočjo otrok, drugače ne gre. O čem ste se dogovarjali na prejšnjem sestanku? Pogovarjali smo se o valentinovi pošti in pustu, nato pa smo pod točko razno izmenjali še druge ideje.

Tudi letos je šolska skupnost organizirala valentinovo pošto.

Februar 2017

VALENTINOVA POŠTA Pišeta: NIK ŠTANCAR, 9. B, IN TIM MLAKAR, 9. D

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen − največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Na naši šoli je že tradicija, da nekaj dni pred valentinovim zbiramo lepe misli v obliki pisemc, ki jih odlagamo v škatlo pri dežurnem učencu. Nato valentinovi poštarji pisemca pregledajo in razporedijo ter jih 14. februarja odnesejo naslovnikom.

LJUBEZEN JE V ZRAKU Biti zaljubljen je nekaj lepega, biti ljubljen je nekaj prijetnega. A ob misli nate solza z lica kane, ko srce se spomni na vse te rane. A ljubiti je treba brez meja še naprej, na stare spomine nikoli ne glej. Spet je tukaj Valentin, da prinese lep spomin. Pleti lep spomin le iz najlepših tkanin.

KARMEN VIPOTNIK, 8. D MENTORICA MAJA BRUSL o … … pregledovanju valentinove pošte Pri pregledovanju valentinove pošte potrebujemo zelo veliko pomoči. Sodeluje vsaj 25 učencev, ki razvrstijo pisma. Pri delu je zelo pomembna organizacija. Na pismih morata biti napisana ime in razred, da ni treba iskati, kam kaj sodi. Za vsak razred pripravimo škatle in čokoladice.

… valentinovi pozornosti za vsakega učenca Iz čokoladnice Olimje dobimo tisoč čokoladic, tako da vsak učenec prejme sladko pozornost. Nekateri otroci dobijo veliko, drugi pa manj pisem, zato je vedno dobrodošlo, da napišete tudi prijatelju kakšno dobro besedo. Valentinovi poštarji so pripravljeni.

STE LETOS NAPISALI VALENTINOVO PISMO?

Letos sem pisal samo prijatelju Jerneju Čakšu. (Nejc Sovič, 9. B)

Če dobim valentinovo pošto, sem vesel. (Lenart Močenik, 9. B)

Vsako leto dobim kakšno pisemce za valentinovo, sam pa ga še nisem napisal. (Učitelj Rado Jurjec) Pisemce sem napisala sodelavkam in tajnici . Zelo sem vesela in počaščena, ko prejmem valentinovo pošto. (Učiteljica Silvica Mesi-

… o neprimernih sporočilih Vedno se najde tudi kakšno pismo z neprimerno vsebino. Učence na to opozarjamo, a se še vedno najdejo takšni, ki napišejo kaj neprimernega. Opažamo pa, da je tega vedno manj. Ko pregledamo pošto, neprimerno vržemo v koš, ostalo pa pustimo čez noč v škatlah za valentinove poštarje, ki jih naslednji dan razdelijo. … o valentinovih poštarjih Valentinovi poštarji so po navadi učenci, ki so v šolski skupnosti, pridružijo se jim tudi prostovoljci. … o namenu valentinove pošte Namen valentinove pošte je, da vsakega razveselimo. Skoraj vsi učenci dobijo pošto ali vsaj čokoladico.

ček Schmid)

Februar 2017

ODGOVORNO S HRANO ODGOVORNO S HRANO NA VSAKEM KORAKU Pišeta: LEJA STIPLOŠEK IN LARA BOSNAR, 7. A

Prispevek je nastal v okviru programa Mladi poročevalci za okolje, ki ga izvajata Ekošola in časopisna hiša Delo. Objavljen je bil v Delovi prilogi Zeleno delo v petek, 10. marca. Na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah spodbujajo k odgovornemu odnosu do hrane učence, starše in učitelje. V šoli deluje širši tim, ki vsebinam mednarodnega projekta Odgovorno s hrano posveča posebno pozornost. Vodja projekta Marjeta Dečman Iglič poudarja: »Ne samo da zmanjšamo količino ostankov hrane, temveč učence učimo tudi o izvoru in pomenu lokalno pridelane hrane, seznanjamo jih z dodatki, ki daljšajo obstojnost hrane, in opozarjamo na njihov vpliv na zdravje. Projekt torej zajema širše izobraževanje o pridelavi in predelavi hrane.« Pri razrednih urah se razredniki z učenci pogovarjajo o ravnanju s hrano pri šolski malici. Vodja šolske prehrane Marija Kuraj pravi: »Učence spodbujamo, da vzamejo toliko hrane, kot je lahko pojejo. Spodbujamo jih, da nedotaknjene porcije čim prej vrnejo v šolsko kuhinjo. Tako jih lahko razdelimo tistim, ki želijo še več, sicer gredo z mize kot odpadek.« Opažamo, da učenci v šolskih torbah nosijo veliko nezdravih prigrizkov, posledično pa ostaja šolska malica velikokrat nedotaknjena. V okviru pouka državljanske in domovinske kulture ter etike osmošolci pripravljajo raziskovalno nalogo o prigrizkih iz šolskih torb. Ocenili bodo, kakšne so prehranske navade osmošolcev in jih poskušali ovrednotiti kot dobre ali slabe. Na odločitev, da se poglobijo v to temo, so vplivali tudi rezultati ankete o prehranjevalnih navadah med učenci in njihovimi starši. Učenci vedo, kaj pomeni lokalno pridelano, ne vedo pa, zakaj je tako pomembno; poznajo zdravo prehrano, vendar pa ustaljene prehranske navade težko spreminjajo. Navedli so, da živila po navadi nakupujejo starši, sami pa izrazijo veliko željo po prigrizkih. 26

K ozaveščanju o pomenu lokalno pridelanega doprinese tudi gojenje zelenjave na šolskem vrtu. Pri pouku učenci spoznavajo predelavo te hrane, npr. kisanje zelja in repe, iz različnih zelišč pripravljajo čaje in zeliščna mazila, spoznavajo pripravo kislega mleka, jogurta, domačega masla in peko kruha. Seznanjajo se s samooskrbo s semeni. Sami pridelujejo nekatere vrste semen, kot so semena fižola, solate in zelja. Uporabijo jih za setev naslednje leto in tako znižajo stroške nabave le-teh. Učenci so vsebine, povezane s projektom, spoznavali tudi na strokovnih ekskurzijah. Obiskali so Kozjansko domačijo, kjer so se seznanili s starimi sortami žita in mletjem žit na kamen, in Sirarstvo Vreže, lokalnega dobavitelja mlečnih izdelkov za šolske malice in kosila.

Pri pouku gospodinjstva so šestošolci pripravili skuto, ki so jo uporabili za pripravo zdrave tradicionalne sladice z jabolki.

Ko zadišijo sveže pečene žemljice, narejene iz domače moke …

Februar 2017

ODGOVORNO S HRANO

Učenci pri pouku gospodinjstva pekli domače žemljice.

Okusen obrok iz lokalno pridelanih sestavin.

Na Kozjanski domačiji smo spoznavali stare sorte žit.

Na kmetiji Vreže smo se seznanili s predelavo domačega mleko v sir, skuto in jogurt.

Stara semena žit smo posejali na šolskem ekološkem vrtu. Izdelovanje pletenic iz kvašenega testa v sodelovanju z lokalnim Društvom kmetic Ajda. 27

Februar 2017

EKO KOTIČEK PRVO IN TRETJE MESTO NA NAGRADNEM NATEČAJU EKOŠOLE Učenci 5. razreda iz Zibike smo dobili pri Eko krožku navodila mentorice Karmen Učakar, da iz tetrapakov naredimo eno od svetovnih znamenitosti. Sprva ni imel nihče ideje, katero bi izdelali, zato smo si znamenitosti najprej ogledali na internetu. Ker je bil fantom všeč most Golden Gate, nam deklicam pa Tower bridge, smo se odločili, da bomo v dveh skupinah naredili vsak svojo znamenitost. Zbrali smo tetrapake, naredili načrt in se zakopali v ustvarjanje. Rezali in lepili smo tetrapake, jih oblepili s časopisnim papirjem in pobarvali s temperami. Nastala sta dva čudovita izdelka, ki sta na nagradnem natečaju EKO PAKET osvojila prvo mesto. V petek, 10. 3. 2017 smo nagrado prevzeli na sejmu Altermed v Celju. Tam so bili najboljši izdelki tudi razstavljeni. Komaj smo čakali, da gremo na oder in dobimo nagrado. Dobili smo priznanje in darilno kartico. Z velikim zadovoljstvom in ponosni na čudovita izdelka smo se odpravili nazaj v Zibiko. KAJA VRBEK, 5. R. PODRUŽNICE ZIBIKA

Dekleta so ustvarila Tower bridge Sodelovali smo na natečaju izdelkov iz tetrapaka. Osvojili smo tretje mesto in na sejmu Altermed prejeli nagrado. Bili smo veseli, ker sta bila nagrajena naša izdelka. Pri izdelovanju krmišča in lovske preže smo potrebovali veliko tetrapakov, znanja o prostorskih predstavah ter dobre volje in potrpežljivosti. Zadovoljni smo se udeležili podelitve teh nagrad in prejeli Merkurjev vrednostni bon. Lepo se je bilo sprehajati med stojnicami in okušati dobrote, ki so jih predstavljale različne šole in vrtci. V novem šolskem letu bomo ponovno sodelovali in upamo, da še dobimo kakšno nagrado. UČENCI 1. IN 2. RAZREDA PODRUŽNICE SVETI ŠTEFAN Z UČITELJICO MARTO RIHTER

Fantje pred svojo umetnino

Ponosni ustvarjalci na odru sejma Altermed

Februar 2017

PO SVETU NOVO LETO 28. JANUARJA, SPREMLJA GA OGNJENI PETELIN Piše: ANTONINA ŽABERL, 9. E Ste vedeli, da ljudje po svetu uporabljajo 40 različnih koledarjev? Medtem ko nas je večina nedolgo od tega okronala leto 2017, pa so na drugem koncu sveta 28. januarja vstopili v leto 4175, leto ognjenega petelina.

modrec razkril skrivnost za pregon te strašne nadloge. Izvedeli so, da se Nian strahotno boji rdeče barve, svetlobe in močnega hrupa. Da bi torej pregnali nesrečo, polnijo ulice s kričeče rdečo in ob glasnem bobnanju uprizarjajo zmajev ples, seveda v rdeči opravi. Ena od navad je tudi, da na rdeče lističe napišejo dobre želje in jih obesijo na okno. Rdeča med drugim odganja zle duhove in demone.

UpodoNian Para-

da poteka od 28. januarja do 15. februarja

NIHČE DRUG KOT DRŽAVA S TRADICIJO Najstarejša neprekinjena civilizacija z dolgo zgodovino pisave in lastnica več pomembnih odkritij, kot so papir, kompas, smodnik, znana tudi kot dom gejšam in dobri milijardi Azijcev − Kitajska. Kitajsko novo leto je najpomembnejši kitajski praznik, na Kitajskem znan tudi kot festival pomladi. Navada je železna srajca, kar pri Kitajski, državi, ki sega iz enega ekstrema v drugega, prav gotovo drži. Čeprav tudi sama od začetka 20. stoletja koraka v gregorijanskem koledarju, kot priklenjena na verige običajev ostaja zvesta tradiciji. Novega leta ne praznujejo vsako leto na isti datum, vseke toliko časa pa ima kitajsko leto 13 mesecev.

bitev

V ZNAMENJU OGNJENEGA PETELINA Kitajski horoskop. Določa ga število 12. Dvanajst znamenj, poimenovanih po živalih (podgana, vol, tiger, zmaj, zajec, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in merjasec). Za razliko od nam znane delitve znamenj na 12 mesecev v letu, si vsaka od dvanajstih živalih lasti eno leto, kar pomeni, da je npr. leto podgane vsakih dvanajst let. Prav toliko traja posamezno obdobje enega izmed petih elementov (voda, ogenj, les, zemlja, kovina). Kitajci verjamejo, da je tako že iz časa, ko je Buda (stvarnik življenja v budistični veri) pozval vse živali, vendar jih je prišlo samo dvanajst. Za nagrado jim je obljubil, da bo po njih poimenoval posamezna leta. Prav tako ima po kitajskem prepričanju vsaka žival svojo naravo, ki vpliva na ljudi, rojene tistega leta. Letos smo vstopili v leto ognjenega petelina. Kitajski horoskop pravi, da smo v letu prebujenja, novih začetkov in trdega dela.

NESREČA, PAZI, PRIHAJA RDEČA! Rdeči lampijončki so postali simbol kitajskega novega leta. Odgovor, zakaj polnijo kitajske ulice, najdemo v legendi o Nian oz. zverini Nian, ki naj bi na novoletni večer pustošila po kitajskih vaseh. Sestradana naj bi požrla vse in vsakogar, živali, ljudi ... vse. Nekega dne jim je stari

Ognjeni petelin – simbol leta

Februar 2017

PO SVETU NOVOLETNO VEČERJA − POSLASTICA ALI ŠE ENA NENAVADNA NAVADA KITAJCEV Na večer pred kitajskim novim letom se v okviru družine pripravi pojedina. Najpogosteje se na mizi znajdejo raca, kitajske klobasice, jastog, morsko uho … V večini krajev so ribe vključene v pojedino, vendar se jih, v skladu z rekom “Naj bodo ribe na voljo vsako leto!”, ne poje do konca. Večina jih pripravi tako imenovan “skupen vroč lonec”, saj ta simbolizira zbliževanje in jačanje družinskih odnosov. Ob koncu noči je značilno uživanje v čaru pirotehničnih sredstev. Naslednje jutro otroci staršem zaželijo zdravo in veselo novo leto ter v rdečih papirnatih ovojnicah prejmejo denar. Prav tako se otroci našemijo in sodelujejo v paradi. Lahko bi rekli, da je praznovanje podobno pustu. Ognjemet na novoletni večer

V sredo, 8. 3. 2017, je Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah obiskala francoska profesorica in animatorka Caroline Dewit, ki pod okriljem Francoskega inštituta v Ljubljani potuje po Sloveniji ter v okviru projekta »La France voyage – Francija potuje« učence navdušuje s svojimi delavnicami. V delavnicah smo se seznanjali s francoskim jezikom, spoznavali francosko kulturo in običaje ter s petjem aktivno sodelovali pri glasbenem ustvarjanju. LEJA STIPLOŠEK, 7. A

Najprej smo se predstavili − seveda v francoščini. (foto: Rok Krivokapić, 7. a)

KITAJSKO NOVO LETO PO SVETU Seveda se Kitajsko novo leto ne praznuje le na Kitajskem, marveč tudi na območjih z znatno kitajsko populacijo oz. pod močnim kitajskim kulturnim vplivom. Ta so Južna Koreja, Singapur, Tajska, Malezija, Tajvan, Filipini in kitajske četrti. Z množičnim preseljevanjem Kitajcev po svetu manjšine kitajsko novo leto praznujejo tudi v Severni Ameriki in Evropi, tudi v Sloveniji, kjer postajajo Kitajska, njena kultura in jezik vedno bolj priljubljeni. V nekaterih osnovnih šolah že nekaj let poteka izvajanje krožkov z namenom, da bi učenci bolje spoznali Kitajsko, deželo vzhajajočega sonca. Povzeto po spletni strani: http://mojpogled.com/kitajskihoroskop-2017-leto-petelina/ .

UČILI SMO SE FRANCOSKO 30

OBISK IZ TURČIJE V četrtek, 2. 2., nas je obiskal Barkin, 16-letni fant iz Turčije. Pridružil se je pouku učencev 9. b. Na začetku malo zadržan se je pozneje dobro vklopil v družbo vrstnikov. Pri pouku slovenščine smo analizirali Prešernovo Zdravljico ter mu s tem približali slovensko poezijo. Nekaj zanimivosti o Sloveniji je izvedel pri pouku geografije. Pri angleščini pa nam je učiteljica dodelila delo v skupinah, kjer smo se še bolje spoznali. NUŠA PEPEVNIK, 9. B

Februar 2017

ZABAVNA STRAN ZABAVNA KRIŽANKA

Stran uredil: NEIC KIDRIČ, 7. B

1. Znana slovenska sladica, po navadi je orehova, včasih ji dodajo rozine. 2. Poklicni popravljalec ur. Pride Janezek v šolo in učiteljica mu reče, naj za domačo nalogo napiše 5 stavkov. 4. Vozilo, podobno vlaku, ki vozi po električni cestni želez- Najprej vpraša mamo in ji reče: »Mama, kaj naj napišem za domačo nalogo.« Odgovori mu: »Nimam časa, nici. V Sloveniji jih ni. krompir lupim.« Janezek si to zapiše. Pride do očeta in mu zastavi isto vprašanje. Oče ravno 5. Igralec v nogometnem klubu Real Madrid Cristiano … takrat gleda nogomet in Janezka ne sliši. Ravno takrat zadenejo gol. Na ves glas zakriči: »Gol!« Janezek si 6. Znan slovenski pevec Plestenjak … zapiše tudi to. Pride še do babice in jo vpraša isto kot 7. Eni izmed prvih iger na Game boyu in Nintendu Super mamo in očeta. Ona pa se ravnokar pogovarja po telefonu, zato ga ne sliši. Janezek sliši: »No, pa pojdiva,« … in si zapiše. pride še do sestre, jo vpraša isto kot vse dru8. Pošast s hokejsko masko in mačeto iz grozljivke Petek Nazadnje ge, ona pa zatopljena v TV-program reče: trinajsti. »Superman!« Janezek si zapiše. Pride še do dedka, ki se iz njega malce ponorčuje, zato 9. Jed iz mleka. Po navadi jo damo na pico ali v sendvič. mu reče: »Lolek.« Janezek si tudi to zapiše. Naslednji dan mu učiteljica reče, naj prebere, kar je 10. Naprava za shranjevanje električne energije. napisal. Janezek začne brati: »Nimam časa, krompir lupim.« Učiteljica reče: »No, zdaj ga več ne lupiš.« Ja11. Naprava, ki jo uporabimo, ko zmanjka elektrike. Poga- nezek nadaljuje: »Gol!« Učiteljica se razjezi: »Še eno njajo jo fosilna goriva. tako, pa greva k ravnatelju.« Janezek bere naprej: »No, pa pojdiva.« Res gresta k ravnatelju, ki reče Janezku: »No, povej, kaj si ti zame?« Janezek je zmedeno začel brati naprej in rekel: »Superman.« Ravnatelj nadaljuje: »In kaj sem jaz zate?« Janezek še naprej bere in zaključi: »Lolek.«

3. Ko bereš knjigo, obrneš naslednjo …

Februar 2017