Šolski čvek 30 januar 2017 by OS Smarje

ŠOLSKI ČVEK ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH

Številka 2 Letnik VI

Zasedli RTV in Državni zbor Tradicionalni slovenski zajtrk Devetošolci spoznavajo srednje šole

Zbiranje igrač Humanitarna odprava v Zambijo Učenci načrtujejo prihodnost Januar 2017

Januar 2017

UVODNIK V NOVEM LETU VAM ŽELIMO VELIKO … VODE!? Najprej naj vam zaželimo srečno, zdravo in uspešno leto 2017! Najbolj aktualna novica ta hip je verjetno poplava, ki je povzročila odstop ometa in parketa, kar nekaj dolgih obrazov in veselje med učenci. Pa je to res tako dobra novica? Niti ne, saj nam ni podaljšala počitnic, povzročila je le zmedo in zamenjavo učilnic (pa tudi veliko škode). Novo leto je čas za nov začetek, lahko pa je tudi dobra motivacija. Če vam je do sedaj pri ocenah malce ''škripalo'', je zdaj pravi trenutek, da to popravite in se vzamete v roke, saj bo junij (upajmo) kmalu tu. Upamo tudi, da so se prvo- in šestošolci dobro vključili v svoj novi razred in da bomo devetošolci izbrali pravo srednjo šolo za nas (in bomo nanjo tudi sprejeti). V tej številki vas bomo popeljali med odpadke (ne dobesedno), v svet tehnologije, na tekme, v kuhinjo, kjer boste spoznali nekaj novih receptov, in v svet glasbe. Ugotavljali smo, ali je starost pri poslušanju glasbe res tako pomembna. O teh in drugih temah pa boste lahko izvedeli le, če boste prebrali časopis – zato le obrnite stran in začnite z branjem. EVA PRAŠNIČKI IN PETRA LOTRIČ, 9. D

PATRICIJA GRAČNAR MESEC, 4. A

ŠTIRI MILIJONE TON ODPADKOV? Ste se kdaj vprašali koliko odpadkov odvržemo? Preveč. V Sloveniji se v smeteh znajde kar štiri milijone ton odpadkov letno. Med njimi je še petina uporabnih izdelkov. Če vas zanima, kaj o tem meni dr. Marinka Vovk, vzemite v roke Šolski čvek. Pišemo tudi o športu, vam predlagamo okusne recepte in vas vabimo na zabavno stran z zanimivimi vprašanji in drugimi zanimivostmi. Ste ustvarjalni? Tudi to smo pripravili za vas – ustvarjalno stran z navodili za preživljanje dolgih zimskih večerov. Torej, nikar ne odlašajte. Šolski čvek je pred vami! ROK KRIVOKAPIĆ, 7. A

ŠOLSKI ČVEK: ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH; letnik VI, šolsko leto 2016/17, številka 2 ČASOPIS SO USTVARJALI IN OBLIKOVALI UČENCI IZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO. Glavna urednica: Petra Lotrič (9. d) Pomočnica glavne urednice: Eva Prašnički (9. d) Novinarji: Lara Bosnar (7. a), Leja Stiplošek (7. a), Rok Krivokapić (7. a), Neic Kidrič (7. b), Aljaž Kajba (7. d), David Jagodič (8. a), Luka Vrbek (8. a), Sara Marzek (8. a), Lea Gole (8. c), Julija Krivec (8. d), Karmen Vipotnik (8. d), Erina Javornik (9. b), Ana Katarina Napotnik (9. b), Nuša Pepevnik (9. b), Ines Perkovič (9. b), Nik Štancar (9. b), Sven Boršić (9. d), Tim Mlakar (9. d), Anja Mraz (9. d), Tinkara Čerček (9. e), Zala Plevnik (9. e), Lara Lorger (9. e), Antonina Žaberl (9. e) Mentorica: Monika Javornik SLIKA NA NASLOVNICI: Eva Vizjak, 1. a

Januar 2017

POZDRAV UREDNIŠTVA POGLED V PRIHODNOST Minilo je novo leto in trije dobri možje so odšli v začasen pokoj. Med prazniki smo se posvetili sebi in svojim najbližjim ter skupaj nabirali energijo za prihajajoče leto 2017. Vsak od nas se je gotovo zazrl v prihodnost, tudi naša novinarska ekipa. Odločili smo se, da se bomo v prihajajočem letu še bolj trudili ohranjati naravo zdravo in čisto. Prav zato sta se mlada novinarja odpravila v Center ponovne uporabe Tuncovec in pripravila zanimiv in poučen intervju na temo enega največjih globalnih problemov − odpadkov. »V nekaj letih bo odpadek le še muzejski rekvizit,« pravi dr. Marinka Vovk, ustanoviteljica prvega centra ponovne uporabe v Sloveniji. Prelistaj časopis in se sprehodi skozi njen pogled na ponovno uporabo izdelkov in preberi druge barvite zgodbe te zime. ANTONINA ŽABERL IN ZALA PLEVNIK, 9. E

ZIMSKE RADOSTI Čez tri tedne se bodo začele zimske počitnice. Že veste, kako jih boste preživeli? Boste šli na smučišča? Zima je čas zabave in veselja. Ko zapade sneg, lahko počnemo veliko zanimivih stvari. Drsamo, se smučamo, kepamo ... Kaj najraje počnete pozimi? Čeprav smo že mesec dni v letu 2017, vam vseeno želim veliko sreče, veselja, zdravja in seveda veliko dobrih ocen. Tudi tokratna številka je tako zanimiva kot prva. Mogoče še bolj. Spet prinaša veliko zanimivih tem. Berete lahko o športu, o uporabi mobitela pri pouku, aktualnih dogodkih v šoli … Po branju pa predlagam, da preizkusite kakšen kuharski recept. Seveda ne manjka niti zabavna križanka. Upam, da vas bo Šolski čvek navdušil in ga boste z veseljem prebrali. Uživajte v zimi! LEA GOLE, 8. C

DVE POPLAVI Tako, prazničnega časa, posledično tudi počitnic je konec! Kljub temu da smo se komaj vrnili v šolo, že komaj čakamo naslednje počitnice. Najprej si jih je treba seveda zaslužiti, saj se bliža konec prvega ocenjevalnega obdobja. Če zavrtimo čas nazaj v praznične dni, je bilo na šoli kar pestro. Učenci 9. razredov smo že začeli izbirati srednje šole in nekatere smo si imeli celo možnost ogledati. Pestro je bilo tudi na športnem področju, predvsem v košarki. Seveda ne moremo mimo intervjuja z dr. Marinko Vovk, ustanoviteljico prvega centra ponovne uporabe v Sloveniji. Z njo sta se srečala učenca Zala Plevnik in Rok Krivokapić, ki sta izvedela, kako ljudje še vedno ne znamo pravilno ločevati odpadkov. Vendar to še ni vse! Med drugim je v decembru potekal tradicionalni slovenski zajtrk, ki nas je opomnil na to, kako pomembno je jesti zdravo, predvsem pa domače. Če strnem, je naša šola v kratkem času doživela kar dve poplavi, in sicer tisto, o kateri se je veliko govorilo in se tudi videlo na tleh in stenah, ter poplavo podatkov, novic in zanimivih dogodkov, o katerih boste podrobneje izvedeli v tokratni številki. Hitro preberi, preden še tebe ne zajame kakšna »poplava«! TINKARA ČERČEK, 9. E

DRAGI »ČVEKOVCI«! Zima nam je to leto zares pokazala zobe. Travniki so pobeljeni, naše vrtove pa krasijo krasni snežaki. Pred vrati so zimske počitnice. Le kaj bomo počeli? Mislim, da je odgovor na dlani: se kepali, delali snežake, gradili igluje … Želimo vam veliko lepih zimskih dni in užitkov pri branju našega časopisa. ALJAŽ KAJBA, 7. D

Januar 2017

REPORTAŽA UČENCI OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH ZASEDLI RTV IN PARLAMENT V ponedeljek, 14. 11. 2016, smo se učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo in nadarjeni odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. V dveh ločenih skupinah smo si ogledali radijske in televizijske prostore RTV Slovenija. Pišejo: EVA PRAŠNIČKI, PETRA LOTRIČ, 9. D, IN ANTONINA ŽABERL, 9. E Prenovljen studio oddaje Male sive celice

KO RDEČA LUČKA UGASNE Po ozkih hodnikih smo prišli do skladišča z več kot 100.000 rekvizitov za različne oddaje. Prisluhnili smo vodički, ki je predstavila delo in pomen nacionalnega medija, nato pa se v studiu oddaje Male sive celice čudili množici kamer in reflektorjev na stropu. Sprehodili smo se po virtualnem studiu za snemanje informativnih oddaj, kjer so nam predstavili tudi, kako snemajo vremensko napoved. Hitro smo prepoznali studio oddaje Dobro jutro ter »poševni oder« iz oddaje Vse je mogoče. Tako smo spoznali, kako delujejo stvari, preden jih vidimo na televiziji. Druga skupina si je ogledala prostore Vala 202: manjši studio, kjer so snemali in urejali prispevke, velik studio z zvočno izoliranim prostorom za snemanje in dvorano, namenjeno vajam Simfoničnega orkestra RTV.

Studio Vala 202

Ste nas videli pri poročilih?

V skladišču rekvizitov in scene

Januar 2017

REPORTAŽA TUDI MI SMO BILI NA SEJI V parlamentu smo si v dveh skupinah ogledali veliki in mali salon. Vodička nam je razlagala o funkcijah poslancev in drugih uslužbencev, o politiki in delu v parlamentu. Posedeni v udobne stole okrog velike, masivne mize smo jo poslušali in odgovarjali na vprašanja. » Le kdo običajno sedi na mojem mestu?« sem bila radovedna v mislih. Kot naslednje smo si ogledali slavno dvorano, ki smo jo že nemalokrat opazili, ko smo gledali poročila v domačem naslanjaču. Premiera Cerarja ni bilo na spregled, a smo bili iz balkona priča besednemu dvoboju učenih besed gospodarskega ministra Zdravka Počivavška in ministrice za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak. Presenetilo nas je, da je v dvorani sedelo le nekaj poslancev, pa še ti niso posvečali velike pozornosti obravnavani temi – nekateri so brali časopis, drugi gledali v računalnik ali telefon itd. V preddverju velike dvorane smo si ogledali še znamenito fresko Zgodovina Slovencev od naselitve do danes.

Prepričana sem, da je bila ekskurzija večini učencev všeč. Dobili smo veliko novega znanja s področja novinarstva, ob tem pa smo se tudi zabavali. Za naslednje leto bi predlagala obisk medijske hiše Pro plus, da bi učenci dobili nova znanja še na drugih področjih televizije. LEJA STIPLOŠEK, 7. A

Na ekskurziji je bilo zelo lepo, naučili smo se veliko novega, pa še sejo smo videli v živo. Najbolj mi je bila všeč velika dvorana na radiu in igra o seji, ko smo se pretvarjali, da smo politiki. ROK KRIVOKAPIĆ, 7. A

Ekskurzija se nama je zdela zelo zanimiva in poučna, saj sva se naučili tudi nekaj novih stvari. To ekskurzijo bi še z veseljem kdaj ponovili.

Saj se spodobi, da imajo v parlamentu najudobnejše sedeže, kajne?

PROSTI ČAS IN SPREHOD PO LJUBLJANI

Sledil je čas za malico in sprehod po Ljubljani. Ekskurzija se nam je zdela zanimiva, saj smo se naučili veliko novega. Če bi lahko, bi jo še ponovili.

Pred slovensko hišo demokracije 6

Januar 2017

ZGODILO SE JE ... UČENCI NAČRTUJEJO PRIHODNOST Tema otroškega parlamenta v šolskem letu 2016/17 je OTROCI IN NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI. V mesecu oktobru smo mentorice otroškega parlamenta pripravile uvodno srečanje mladih parlamentarcev, kjer smo predstavile sklepe lanskega državnega ter teme letošnjega otroškega parlamenta. Učenci so pri razrednih urah s svojimi sošolci razmišljali o prihodnosti (vrednote, ki jih želim imeti, skrb za zdravje, oblikovanje pozitivne samopodobe, kdo sem in kaj želim postati). Najmlajši so pod vodstvom učiteljice Lidije Javorič razpravljali o vrednotah, kot so skrb za zdravje ipd. V torek, 10. 1. 2017, sta potekali delavnici, ki sta jo vodila predstavnika Društva za boljši svet. Učenci druge in tretje triade so skozi socialne igre in igre vlog razmišljali o prihodnosti, vrednotah ter delovanju družbe. Mladi parlamentarci bodo kmalu spet aktivni; že v mesecu februarju bodo svoje dosedanje delo predstavili na šolskem parlamentu. Pri tem se bodo urili za regijski parlament, ki bo v mesecu marcu. VALENTINA KIDRIČ IN MARJETA DEČMAN IGLIČ, MENTORICI OTROŠKEGA PARLAMENTA

V ŠOLI IN VRTCU NA SVETEM ŠTEFANU ZBIRALI IGRAČE V šoli in vrtcu Sveti Štefan smo decembra organizirali zbiralno akcijo igrač. Učenci so doma poiskali igrače, s katerimi se ne igrajo več, jih očistili in prinesli v šolo. Zbiranje je potekalo tri dni. Nabralo se je ogromno plišastih igrač, avtomobilčkov, didaktičnih iger, barbik, super junakov, knjig, avtomobilčkov, sestavljank, slik in podobnega. Naredili smo tržnico, otroci so prinesene igrače skrbno zložili na mize v jedilnici, nato pa smo začeli z izmenjavo. Učenci so si razstavljeno ogledovali in izbrali igrače, najmlajšim iz vrtca so pri tem pomagali starši. »Ker vsak otrok najbolj zasluži si le to, da mu vsak dan sonček sije in pri srcu mu je venomer toplo.« Zagotovo je bilo toplo pri srcu vsem, ki so si na tržnici izbrali »novo« igračo in jo odnesli domov. Še bolj pa bo toplo pri srcu tistim, ki jim bo šmarska Karitas podarila ostale igrače. Odločili smo se namreč, da bomo tiste, ki so ostale, in teh je bilo veliko, podarili v dobrodelne namene, župnijski Karitas Šmarje pri Jelšah, ki jih bo lahko podarila otrokom iz socialno šibkejših družin. Miklavž pa je tudi vedel, da bodo otroci zbirali igrače. Dobro pozna njihova dobra srca, zato je vsakemu v zahvalo poslal čokolado. Želi si, da bi s svojo dobroto še naprej razveseljevali otroke okrog sebe. Otroci, ki so prejeli te igrače, so jih bili nadvse veseli in se jim iz srca zahvaljujejo. Sledimo zgornji misli ne samo v prazničnem času, temveč skozi celo leto. MONJA ŠALAMON

Januar 2017

ZGODILO SE JE ... JUSTIN BIEBER V ZAGREBU PURPOSE WORLD TOUR V četrtek, 17. 10. 2016, je bil v Zagrebu koncert Justina Bieberja. Udeležilo se ga je približno 30 tisoč ljudi, 17 tisoč je bilo samo Slovencev. Koncert se je uradno začel ob 20. uri. Ob 18. uri so začeli odpirati areno. Najprej so nastopile predskupine, nato pa se je na odru pojavil sam Justin Bieber. V areni je završalo. Njegovi oboževalci so kričali in jokali. Vzdušje je bilo fenomenalno, saj je pel svoje najboljše uspešnice, kot so What do you mean?, Love yourself, Sorry … Ob njem so zaplesali tudi plesalci, otroci, stari od 10 do 12 let. Meni je bilo zelo všeč njegov stil, koreografija in tudi sama izvedba koncerta. Povedal je, da se bo še vrnil v Zagreb, na koncu pa dvignil hrvaško zastavo.

GLASBENO DOŽIVETJE Sedmošolci smo se v torek, 15. 11. 2016, odpravili v Ljubljano, kjer smo prisluhnili koncertu Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z naslovom Glasbene reke. Zaigrali so skladbe znanih skladateljev: Glasba na vodi, Vltava, Ob Kolpi in Na lepi modri Donavi. Povezovalec Nejc Šmit je na zabaven način predstavil delovanje orkestra. Nato smo si ogledali razstavo v Narodni galeriji. Vodička nam je predstavila pomembnejša dela slovenskih slikarjev. Nič ne bi imel proti, če bi še kdaj šli v Ljubljano, ker je bilo zelo zanimivo.

Spoznavali smo svet glasbene in likovne umetnosti. (Foto: spletna stran Slovenske filharmonije in Narodne galerije)

SARA MARZEK, 8. A ALJAŽ KAJBA, 7. D

Januar 2017

ZGODILO SE JE ... LOV ZA POKEMONI NA KAJUHU 25. 11. smo se nekateri šmarski učenci pridružili osnovnošolcem celjskega področja na obisku I. gimnazije v Celju. Lovili smo pokemone, ob tem pa pokazali dobro znanje tujih jezikov. Glavni namen je bil, da spoznamo šolo. Po prijaznem sprejemu so nam profesorice podale navodila ter nam zaželele srečo. Začeli smo z iskanjem pokemonov. Pri vsaki postaji smo morali znati nemško, francosko ali špansko. Če si pravilno odgovoril na vprašanje, si dobil 5 točk, za 3 točke je bilo potrebno znati angleško. Na koncu smo se vse skupine zbrale, gimnazijci pa so nam zapeli v vseh jezikih, zapisanih na listu. Ob koncu smo dobili še diplome, nato pa bogatejši za novo izkušnjo odšli domov.

VESELJE DO ZNANOSTI Veselje do znanosti je dogodek, ki poteka že več let. Mladi znanstveniki v okolici Celja se že vrsto let zbirajo na GCC. Letos je bilo zelo zanimivo. Najprej so nam predavatelji govorili o sintetičnih drogah, ki so mnogo bolj nevarne in tudi cenejše. Po predavanju smo odšli do učilnic, kjer so nam pripravili različne delavnice. V prvi smo delali kemijske poskuse z vodo, mehurčki in baloni. V naslednji smo se naučili, kako igrati klavir na konzerve kokakole s pomočjo računalnika. V tretji pa nam je učiteljica za kemijo predstavljala različne poskuse s plini in tekočim dušikom. Iz zadnje delavnice smo vsi odšli s helijevimi baloni. Dogodek je bil zelo zanimiv in poučen.

Nastop učencev 1. gimnazije Celje (foto: spletna stran 1. gimnazije Celje)

Skupinska slika pred odhodom

V delavnicah smo izvajali kemijske poskuse. (foto: spletna stran GCC; fotografiji sta simbolični.)

(foto: spletna stran 1. gimnazije Celje)

SVEN BORŠIĆ, 9. D

TIM MLAKAR, 9. D

Januar 2017

ZGODILO SE JE ... OBISK ŠOLSKEGA CENTRA ROGAŠKA SLATINA Vsako leto v decembru v Šolskem centru Rogaška Slatina dijaki pripravijo prav poseben dan − dan odprtih vrat. Skupaj s profesorji osnovnošolcem predstavijo projektno delo, programe, ki jih izvajajo, obšolske dejavnosti in samo vzdušje na šoli. Ker sem kot devetošolka tudi jaz pred pragom zelo pomembne odločitve glede izbire srednje šole, sem si rezervirala sredino popoldne, 7. decembra in se z nekaterimi sošolci napotila v Rogaško Slatino. Pred vhodnimi vrati šole nas je pričakalo nekaj znanih obrazov, bivših učencev šmarske osnovne šole. Porazdeljeni v manjše skupine smo se odpravili po šoli. Dan odprtih vrat je bil na temo filma Nika. To je priljubljen slovenski mladinski film, ki govori o srednješolki Niki, ki je zaljubljena v predvsem nenavaden šport, dirkanje z gokartom. Skozi film osebnostno raste in si kuje pot do svojih sanj. Najprej smo si ogledali čudovite risbe na steklu. Ker je bil predpraznični čas, so bile seveda odete v praznične motive. Nato smo nadstropje više obiskali optično učilnico. Najbolj me je zanimal gimnazijski program, zato sem postala še posebej pozorna v kemijski učilnici. Ob prijetni glasbi smo se skozi hodnik sprehajali iz ene učilnice v drugo. Debatni krožek, učilnica za geografijo, jezikovna učilnica, kemijski poskusi − ob vsem tem zanimivem dogajanju smo z vodičem kaj hitro pozabili na čas, zato pred odhodom domov nismo pojedli hrane, pripravljene za nas. A mi ni bilo žal. Na hitro smo si razdelili revije, ki smo jih bili dobili, in skočili v avtobus. Popoldne sem preživela zelo zanimivo. Spoznala sem nekaj novih in srečala nekaj starih prijateljev. O šolskem centru Rogaška Slatina sem dobila dober vtis. Najbolj mi je bila všeč toplina, ki obdaja šolsko okolje.

IZJEMEN USPEH NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU IZ ZNANJA ASTRONOMIJE V soboto, 14. januarja, je na treh lokacijah v državi potekalo državno tekmovanje iz astronomije; za šole vzhodne in severne Slovenije v Murski Soboti. Državnega tekmovanja se je udeležilo 360 mladih, ki so bili najboljši na predhodnem šolskem tekmovanju. Našo šolo so zastopali Domen Kamplet, Tadej Zidar, Žiga Kovačič, Tim Mlakar, Rok Drame, Tilen Šket, Rok Hladin, Jakob Rihter in Maja Petauer. Domen Kamplet, Tadej Zidar, Tilen Šket in Rok Hladin so osvojili zlata priznanja, ostali naši tekmovalci pa srebrna. Domen Kamplet in Rok Hladin bosta prejela še tretjo nagrado, Tilen Šket pa za drugo mesto v državi drugo nagrado. Tilen, Domen in Rok so povabljeni tudi na 24. Sanktpeterburško astronomsko olimpijado.

Tilen Šket (prvi z leve), Rok Hladin (drugi z desne), Domen Kamplet (prvi z desne) in Tadej Zidar (na fotografiji manjka) so osvojili zlata priznanja.

ANTONINA ŽABERL, 9. E

Januar 2017

VSAKO MNENJE ŠTEJE ANKETA

PREGLED DOGAJANJA Zaradi počene cevi poplavljen del šole

NEVARNA PIROTEHNIKA Kaj menite o uporabi pirotehnike? Na splošno pomeni veliko nevarnost, na kar so v decembru opozarjali tudi v medijih, a so kljub temu mnogi mladi posegli po njej. Pomeni jim zabavo in veselje, a kaj ko nekaterim za vedno zaznamuje življenje. Devetošolce smo povprašali, kako gledajo na uporabo teh nevarnih eksplozivnih sredstev.

OŠ Šmarje pri Jelšah – V noči s torka na sredo, 4. 1. 2017, je počila vodovodna cev pod umivalnikom v učilnici SLJ3. Prišlo je do izlitja večje količine vode, ki je poplavila učilnico, sosednjo knjižnico, hodnike in spodnje prostore, učilnico tehnike, zobno ambulanto ter kurilnico. Hišniki in čistilke so s hitrim ukrepanjem omejili nadaljnje širjenje vode. Povzročena je velika materialna škoda. Cenilec Zavarovalnice Triglav jo je ocenil na 30.000 €. V tem času poteka intenzivno izsuševanje in zračenje prostorov.

INES PERKOVIČ, 9. B, IN JERNEJA ČOKL, 9. E: Ne marava pirotehnike, saj veva kakšne bolečine oz. posledice lahko pusti. Z njo nimava izkušenj in je tudi ne uporabljava, saj naju je strah za živali in druge ljudi. Zgodi se lahko nesreča. Za novo leto nisva uporabljali pirotehnike, so jo pa najini starši. Razsežnosti poplave

MITJA NOVAK, 9. B Pirotehniko imam zelo rad, saj je vsaka različne barve. Tudi uporabljam jo. Predvsem mi je všeč, ko poči in lepo izgleda. Na tak način pokažemo veselje ob prihodu novega leta. Za novo leto sem jo uporabljal, tako kot že nekaj let prej. Zavedam se nevarnosti, zato jo uporabljam varno. Nikoli se še ni nič pripetilo. Skupaj z očetom jo kupiva pri pooblaščenem prodajalcu. Nikoli je še nisem kupil sam. Uporabljam jo v dovoljenem času in večinoma v prisotnosti odrasle osebe. ANA KATARINA NAPOTNIK, 9. B

Praznične lučke odnesel nepridiprav Na OŠ Šmarje pri Jelšah so se decembra prižgale lučke v prazničnem vzdušju. Osebje na šoli vsako leto poskrbi, da je šola okrašena primerno letnemu času, še posebej med prazniki. Šolo so krasile barvne lučke, smreke in razni drugi okraski v učilnicah in na hodnikih. Učencem je okrasitev vsako leto bolj všeč. Nekaj prazničnih lučk si je prisvojil nekdo, ki si jih je zaželel na domači smrečici. SAŠA ZVONAR, 9. C

Januar 2017

V SREDIŠČU V Evropski uniji vsako leto odvržemo 2 milijardi ton odpadkov, že samo v Sloveniji 4 milijone ton, to je 400 kg na vsakega prebivalca. Petina vsega, kar zavržemo, je še uporabnega. Kako se s tem problem soočajo v Sloveniji, smo izvedeli ob obisku zbirnega centra in Centra ponovne uporabe v Tuncovcu.

V začetku decembra sva Rok Krivokapić in Zala Plevnik, mlada poročevalca za okolje v okviru programa Ekošola in novinarskega natečaja medijske hiše Delo, izvedla intervju z direktorico in ustanoviteljico prvega Centra ponovne uporabe v Sloveniji dr. Marinko Vovk. Z nama je spregovorila o krožnem gospodarstvu in možnostih na področju ponovne uporabe izdelkov.

ČEZ NEKAJ LET BO ODPADEK LE ŠE MUZEJSKI REKVIZIT Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, direktorica in ustanoviteljica prvega Centra ponovne uporabe v Sloveniji, ki deluje v Rogaški Slatini, raziskovalka in inovatorka na področju izboljševanja odnosa do okolja, ki je v Sloveniji razvila idejo socialnega podjetništva. Zazrta v prihodnost, polna energije in novih idej je osvetlila področje ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva. Spraševala: ZALA PLEVNIK, 9. E, IN ROK KRIVOKAPIĆ, 7. A

Menite, da bi lahko skupaj z drugimi centri po Sloveniji dolgoročno zmanjšali tolikšno količino uporabnih, a zavrženih izdelkov? Naša mreža centrov ponovne uporabe šteje devet lokacij, smo pa pomagali pri vzpostavitvi številnih drugih tovrstnih mrež, ki so tudi na Gorenjskem in Dolenjskem, trenutno se formira na Primorskem. Na nacionalnem nivoju lahko bistveno zmanjšamo količino odpadkov, kar smo že dokazali. Za primerjavo: vsak Slovenec ima letno najmanj sedem kilogramov izdelkov, ki jih je možno ponovno uporabiti. Kakšna je pot odpadka od moje hiše do polic vašega centra? Odpadek v smislu ponovne uporabe razumemo kot izdelek. V centru ponovne uporabe sprejemamo uporabne izdelke iz skupine kosovnih materialov in oblačil. Izdelkov, ki jih vračamo nazaj v uporabo, je približno 15 odstotkov. Najprej jih diagnosticiramo, nato jih vključimo v obdelavo. Iz tekstila delamo šest različnih serij: od industrijskih krp, ponjav, izolacije do predpasnikov, torb, del pa vrnemo na prodajne police. Porcelan operemo in ga postavimo na police. V našem centru smo usmerjeni predvsem v mizarstvo. Od čiščenja, preko vzdrževanja, priprave in obdelave pridejo izdelki na police. Zelo pomembno je, kako so postavljeni in kombinirani.

Pogovor z dr. Marinko Vovk (foto: M. Javornik)

Tema letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je zmanjševanje odpadne embalaže. Kaj svetujete, kako lahko zmanjšamo odpadno embalažo? Pomembno je, da ljudje poznajo načine za zmanjševanje odpadne embalaže. V prostorih komunalnega podjetja in občine smo naredili razstavo, na kateri smo prikazali različne možnosti, npr. hrane ne zavijajmo v folijo, temveč jo shranimo v posodo. Nosilne vreče, ki jih kupujemo, nadomestimo s košaro, plastične vrečke za sadje in zelenjavo pa s pralno vrečko iz zaves. Dnevno vržemo v koš ogromno embalaže, izdelek pa smo uporabili v zelo kratkem času.

S kakšnim namenom ste ustanovili Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini? Z namenom, da še uporabne izdelke znova uporabimo in preprečimo, da postanejo odpadki. S tem zmanjšamo njihovo količino, ob tem pa zaposlimo težje zaposljive ljudi. V lokalno okolje smo prinesli novo obliko podjetništva, t. i. zeleno podjetništvo. Naredili smo miselni premik, da še uporabni izdelki niso odpadki. Ljudi na ta način osveščamo, kako pomembno je varovanje okolja.

So ljudje ozaveščeni o ločevanju odpadkov ali je še vedno veliko neločenih odpadkov? OKP Rogaška Slatina redno komunicira s svojimi strankami. Ogromno dela na osveščanju preko facebook strani. Prvi je začel z uporabo mobilne aplikacije Več kot odpadki, ki je zelo dober pripomoček za pravilno ločevanje. V slovenskem merilu je občina Rogaška Slatina, kar so pokazale tudi statistične meritve, ena najbolj osveščenih, saj je količina odpadkov na osebo zelo nizka.

Januar 2017

V SREDIŠČU Ali se pri svojem delu srečujete tudi s kakšnimi problemi, ki se nanašajo na ločevanje odpadkov? Ljudje so nedosledni in puščajo v embalaži ostanke hrane. Tako se vse skupaj znajde v rumenem zabojniku. Pomembno je bolj dosledno ločevanje v smislu izpraznitve embalaže. Kako je s sortiranjem pri vas? V zbirnem centru se pripravijo na recikliranje osnovne frakcije, kot so embalaža, papir, plastika, steklo, gradbeni odpad … Gre za primarno pripravo. Sekundarna priprava poteka v Simbiu Celje, kjer sortirajo na več frakcij, nato pa gredo sekundarne surovine v nadaljnjo predelavo. Kaj pa mešani komunalni odpadki? Imamo na tem področju kakšno možnost, da jih tudi recikliramo? Mešanih komunalnih odpadkov ne moremo reciklirati, je pa možno iz njih pridobiti energijo. V Celju jih s posebno napravo termično predelajo, da izgorijo v energetski del, s čimer se ogreva del mestnega središča. Širše v Sloveniji pa je to težava, saj nimamo take naprave.

Kaj še lahko pričakujemo na področju krožnega gospodarstva na našem območju? V Rogaški Slatini bomo z naslednjim letom uvedli nekaj zelo inovativnega. Primanjkljaje na izdelkih bo mogoče enostavno natisniti z uporabo 3Dtiskalnika. Tako bo izdelek spet funkcionalen. Želimo, da si mladi na ta način ustvarijo poklic. Izdelke bomo delali pri nas, ne pa v daljnih azijskih državah. Potovalo bo samo znanje. V Ljubljani nas imenujejo kar »bolnica za odpadke«, saj jih oživimo, tako da postanejo zdravi izdelki in živijo dalje. Prihodnost je vsekakor v varčevanju virov in ustvarjanju zelenih lokalnih delovnih mest, ki bodo v korist ljudem in skupnosti. Popravila in ponovna uporaba z ekodesignom postajata pomemben del nove veje podjetništva, ki ga podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor s podporo projekta “3R kot življenjski slog”, ki poteka v Sloveniji v izvedbi Okoljsko raziskovalnega zavoda.

Kako ljudi ozaveščate, da bi zmanjšali količino odpadkov? Ključne so dobre prakse. Ni dovolj samo letak ali obvestilo, ljudje morajo videti, kaj nastane po tem, ko odložijo odpadek v zabojnik. Zato imamo tudi dneve odprtih vrat, da začutijo in dobijo izkušnjo, ki je ključna. Kako OKP prispeva h krožnemu gospodarstvu? OKP je prvo slovensko komunalno podjetje, ki je najbolj zaslužno za to, da je celoten sistem v Sloveniji zaživel. Prvi center ponovne uporabe je prav v Rogaški Slatini. Na začetku so bile velike težave, saj ministrstvo sistema rumenih vreč ni imelo v zakonodajni izvedbi in ga posledično ni poznalo, prav tako so bile skeptične druge občine. Predpisan je bil namreč sistem ekoloških otokov po prinašalnem sistemu, ki pa že deset let ni bil uspešen. Za prenos sistema v zakonodajo sem imela nemalo poti in dela, da so pristojni na državni ravni razumeli učinke sistema, ki ga je OKP že izvajal in je uradno priznan s strani Evropske komisije kot najbolj uspešen sistem za zmanjševanje odpadkov, kar je zapisano tudi v evropskem poročilu. Na to smo res lahko ponosni, saj je domala vsa Slovenija po vzoru OKP uvedla ta sistem. Pri tem ima pomembne zasluge direktor OKP Rogaška Slatina mag. Bojan Pirš, ki je z uvedbo inovativnega sistema presegel staro prakso, Rogaško Slatino pa dvignil v sam vrh uspešnih lokalnih skupnosti v zavezi zmanjševanja odpadkov.

Zavrženi izdelki na prodajnih policah spet zaživijo.

Učenci, ki se pripravljajo na Ekokviz, so razširili znanje o krožnem gospodarstvu.

Januar 2017

ANKETA KAM PO KONČANI OSNOVNI ŠOLI? Ker se kmalu približujejo vpisi v srednje šole, sva se novinarki šolskega časopisa odločili narediti anketo na temo Kam po končani osnovni šoli. Anketiranci so bili vsi učenci devetih razredov OŠ Šmarje pri Jelšah. Zanimalo naju je, kam se bodo vpisali, kaj so prednosti in slabosti njihove izbire in kako bi reagirali, če jim v šoli ne bi šlo.

KAJ TE NEJBOLJ OVIRA PRI ODLOČITVI ZA DOSEGO ŽELJENEGA POKLICA?  Moje sposobnosti ter razdalja od doma do šole.  Možnost zaposlitve po koncu študija in ocene.  Razdalja, finančna sredstva in učni uspeh.  Vložiti bo potrebno veliko truda in učenja.  Razdalja do želene šole in časovna doba šolanja.  Nisem prepričan, ali bom lahko to počel vse življenje in če me bo to veselilo.

REZULTATI: Najprej so devetošolci obkrožili, kakšen učni uspeh so imeli v 6., 7. in 8. razredu. Rezultat kaže, da so povprečje ohranili ali pa je padlo. 

  



Na vprašanje, kaj jim pomeni beseda poklic, so odgovarjali, da jim pomeni delo, zaslužek, službo, prihodnost … Skoraj vsi že razmišljajo o svoji poklicni odločitvi. 60 % devetošolcev se bo vpisalo na poklicno šolo, 40 % pa na gimnazijo. Kar 40 % devetošolcev se je vpisalo v šolo, kjer se bodo šolali za poklic, o katerem so sanjali kot otroci. Na njihovo odločitev glede šolanja večina pravi, da ni vplival nihče. Pri nekaterih pa so to bili starši ali šolski uspeh.

Devetošolka pri reševanju ankete (foto: Ines Perkovič)

Devetošolci menijo, da šola, na katero se želijo vpisati, zanje ni prezahtevna. Če v srednji šoli ne bi bili uspešni, bi se večina še bolj potrudila ali pa se prepisala na kakšno lažjo šolo. Kaj je tisto, kar te pri poti do izbranega poklica najbolj privlači in kaj najbolj moti? Največ učencev privlači to, da bodo delali tisto, kar si želijo. Vsi devetošolci že razmišljajo o tem, kaj bodo počeli v svojem življenju. INES PERKOVIČ IN ERINA JAVORNIK, 9. B

Januar 2017

TRETJI POLČAS ŠPORTNI PREGLED Zbral: LUKA VRBEK, 8. A

V petek je potekala ekipna tekma smučarjev skakalcev. Naši tekmovalci so se odlično odrezali na ekipni tekmi v Zakopanah. Najboljši posameznik tekme je bil Peter Prevc, ki je z dosežkom pokazal, da mu je kratek počitek koristil, saj je ponovno v dobri formi.

24. 1. je potekala rokometna tekma za svetovno prvenstvo v Franciji, kjer so se naši rokometaši v četrtfinalu pomerili s Katarjem. V soboto v istem tednu so premagali hrvaško reprezentanco in s tem osvojili bronasto kolajno.

V Nemčiji je potekala smukaška tekma, ki jo je presenetljivo dobila Lindsey Vonn. Naša smučarka Ilka Štuhec je bila na koncu 8. Naslednji dan je že potekal superveleslalom, ki ga je dobila Lara Gut. Ilka je bila 13. Zadnji januarski vikend pa nas je Mariborčanka razveselila z odličnim 3. mestom v smuku in zmago v superveleslalomu. Zanjo je to že peta zmaga v letošnji sezoni.

ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

ŠE ENA USPEŠNA TEKMA DEKLET U15 V ponedeljek, 12. 12. 2016, smo dekleta U15 ponovno odigrala dve tekmi, in sicer proti OŠ Zreče in OŠ Hudinja. Igrale smo odlično in uspešno premagale obe ekipi. V ponedeljek, 19. 12. 2016, pa nam je v odločilni tekmi zmanjkalo malo športne sreče, da bi se uvrstile naprej. Tako se je letošnja sezona za dekleta U15 prehitro zaključila, svoje upe pa polagamo na mlajše deklice selekcije U13. TINKARA ČERČEK, 9. E

Januar 2017

ZDRAVO TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Piše: NIK ŠTANCAR, 9. B V petek, 18. novembra 2016, smo prvo šolsko uro vsi učenci OŠ Šmarje pri Jelšah jedli tradicionalni slovenski zajtrk, 1. razredom pa sta se pridružila še ravnatelj šole Mitja Šket in župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket. Glavni namen je ozavestiti pomen zdrave prehrane. Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka so: polnozrnati kruh, maslo, med, mleko in jabolko.

ANKETA: POMEN ZAJTRKA Učence in učitelje smo povprašali, kaj vedo o tradicionalnem slovenskem zajtrku, kaj zjutraj jedo in zakaj je zajtrk pomemben. Dobili smo zelo zanimive odgovore. Župan Stanko Šket: Namen tradicionalnega slovenskega zajtrka je, da imamo vsi zdrav zajtrk in da je tisto, kar pojemo, pridelano v slovenskem okolju. Po navadi med vikendom jem isto kot danes, med tednom pa kakšen jogurt ali pa popijem mleko. V šoli se počutim zelo dobro, saj veste, da sem tukaj deloval 40 let in se zato vedno zelo rad vračam med učence. Ravnatelj Mitja Šket: Zagotovo je namen tradicionalnega slovenskega zajtrka spodbujati uživanje doma pridelane hrano. Med tednom jem zelo malo, med vikendom pa po navadi sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka, ampak ne vse. David Anderlič, 6. B: Za zajtrk po navadi jem kosmiče, jajce, kruh, maslo in mleko. Leon Mernik, 6. B: Zajtrk je pomemben za energijo, da se lažje učim, delam nalogo. Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka so maslo, med, kruh, jabolka in mleko. Tadej Zidar, 9. B: Zajtrk je pomemben, da lažje razmišljamo, da imamo čez dan energijo. Menim, da je zelo pomembno, da je hrana pridelala v Sloveniji, torej da ni za njo veliko prevoženih kilometrov. Učiteljica Liljana Petek: Zajtrk je pomemben, da lahko začneš delati. Za zajtrk po navadi pojem banano in spijem pomarančni sok. Namen tradicionalnega slovenskega zajtrka je, da se otroci navadite zjutraj nekaj pojesti, kar vam daje energijo za učenje in razmišljanje.

Župan in ravnatelj med zajtrkom s prvošolci

Učiteljica Slava Arzenšek: Mleko, kruh, med, maslo, sadje – to so sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka. Namen je izboljšati kakovost življenja, bolj zdravo življenje.

(foto: Rok Krivokapić)

Januar 2017

NA FILMSKIH PLATNIH ZADNJI ŠOLSKI DAN V LETU 2016 Zadnji šolski dan v letu 2016 smo preživeli v razredih in v kinu Cineplex v Celju. Malici v razredih sta sledila zabava in medsebojno obdarovanje. Vsi smo se razveselili zelo zabavnih daril. Ob pol desetih smo se odpeljali proti Celju, kjer smo si v dveh kinodvoranah ogledali dva filma, šestoin sedmošolci mladinski pustolovski triler Pojdi z mano, osmo- in devetošolci pa mladinski film Nika.

O FILMU NIKA Film govori o deklici Niki, ki ljubi vožnjo z gokarti. S tem se je ukvarjala že profesionalno, ampak po nesreči, ki jo je imel njen oče, ji mama ni več dovolila dirkati. Nika je bila zelo uporniška in ni poslušala mame. Spoznala je fanta, ki ji je bil zelo všeč. Znašla sta se v velikih težavah. Z avtom sta se zaletela v gospoda, ki je zahteval pet tisoč evrov do konca meseca, sicer je bil pripravljen poklicati policijo. Nina je veliko neopravičeno manjkala pri pouku, da je bila s fantom in dirkala. Nekega dne je domov poklicala učiteljica in povedala, da Nika veliko manjka. Ko je deklica prišla domov, jo je mama kregala in ji prepovedala vožnjo z gokartom. Nika ji je obljubila, da bo naredila letnik, če bo lahko dirkala. Mama je pristala in ji dovolila. Na dan dirke je Nika zaradi trka kvalifikacije končala na osmem mestu, na tekmi pa je iz ozadja prišla na prvo mesto. Za zmago je prejela pet tisoč evrov. Tako sta z mamo lahko poravnali dolg gospodu. Nika je nadaljevala z dirkanjem. Film je odličen, saj je zelo napet in zanimiv. Najzanimivejša se mi je zdela dirka, ki je bila zelo napeta do konca.

OCENA FILMA

POJDI Z MANO Film Pojdi z mano je druga slovenska grozljivka. Predstavlja štiri najstnike, ki so se izgubili v gozdu, v okolici pa je veliko »psihopatov«. Film mi je bil zelo všeč, saj je bil grozljiv in na trenutke napet. Najboljši prizor se mi je zdel, ko so izvedeli za psihopata, ki izrezuje oči. V filmu se pojavlja tudi t. i. tehnika »jump scare« (ko se v nepričakovanem trenutku pojavi grozen prizor). Mogoče bi lahko vključili še več srhljivih prizorov, kot so v drugih grozljivkah. Glavne osebe so: najstniki (Matej, Špurč, Oto in Mina), družina Zalaznik, Aga in njen sin (psihopat). Najstniki Manc, Špurč, Oto in Mina se odločijo, da bodo za fotografski krožek posneli nekaj fotografij na temo Skrita Slovenija. Najprej fotografirajo v okolici doma, vendar fotografije niso zanimive. Zato Manc predlaga, da gredo fotografirat jame blizu hiše, kjer je živel njegov dedek. Če želite izvedeti, kaj se zgodi najstnikom, predlagam, da si ogledate film. Film bi priporočal predvsem ljubiteljem grozljivk. Ocena 1−10: 9,5

Najstniki, izgubljeni v gozdu brez signala in interneta

Med fotografiranjem jame

Prizor iz filma, ko je Nikin gokart zajel ogenj. LUKA VRBEK, 8. A 17

NEIC KIDRIČ, 7. B

Januar 2017

GLASBA GLASBENI OKUS ŠESTOŠOLCEV IN DEVETOŠOLCEV Kaj je glasba? Nekaj, kar te sprošča in pomirja, razveseljuje. Ob poslušanju se bolje počutimo. Vsak ima svoj glasbeni okus, se pravi neko zvrst, ki jo najraje posluša. Kdaj poslušamo glasbo? Odvisno od posameznika, večina pa jo verjetno posluša kar precejšen del prostega časa. Zakaj poslušamo glasbo? Verjetno zato, ker nas razveseljuje in sprošča. Kakšno glasbo poslušamo? No, to boste izvedeli v nadaljevanju članka, saj je naša tema Primerjava glasbenega okusa šestošolcev in devetošolcev. Zanimalo naju je, ali med drugim tudi starost vpliva na to, kakšen je naš glasbeni okus.

ANKETA KAJ TI POMENI GLASBA? Kaj jima pomeni glasba, sva povprašali učenca devetega razreda, ki sta nama zaupala sledeče: ALEN STRAŠEK, 9. D Rad poslušam glasbo, ker me pomirja. Najraje poslušam Robina Schulza in Taylor Swift, ne maram pa Justina Bieberja.

ANJA MRAZ, 9. D Poslušam pop glasbo, ne maram pa narodnozabavne glasbe. Glasba mi pomeni veliko, saj me sprošča. Mislim, da brez nje ne bi mogla živeti. V prostem času občasno igram sintetizator. Najraje poslušam Justina Bieberja, Twenty One Pilots in The Chainsmokers. Imam več najljubših pesmi, med njimi so tudi Cold water, Let me love you, Doubt in Final song.

Glasba ima za vsako osebo drug pomen. (Vir: google slike)

"Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija." Ludwig van Beethoven

Za najino raziskavo sva anketirali 6. in 9. d. Ugotovili sva naslednje: V šestem razredu skoraj polovica razreda posluša tujo pop glasbo, osem jih posluša tuji oz. domači rap, domače glasbe pa ne poslušajo veliko. V devetem razredu več kot polovica učencev posluša tujo pop glasbo, trije tujo rock glasbo, trije tujo rap glasbo in eden narodnozabavno glasbo.

Učenci najraje poslušajo pop glasbo. (Vir: google slike) Tudi če nam neka zvrst glasbe ni najbolj všeč, moramo spoštovati mnenje tistega, ki jo posluša, saj ima vsak svoj okus.

Ugotovili sva, da glasbeni okus učencev ni tako različen, kot sva predvidevali, da bo. V obeh razredih torej prevladuje poslušanje tuje pop glasbe, domača glasba pa jih ne pritegne najbolj. Naš glasbeni okus se bo čez leta verjetno spremenil, saj je na glasbeni sceni vedno nekaj zanimivega, nekaj novega.

EVA PRAŠNIČKI IN PETRA LOTRIČ, 9. D 18

Januar 2017

GLASBA NAJ PESMI MESECA JANUARJA Katera pesem, ki je nastala v mesecu januarju, vam je najbolj všeč? Tri najljubše najdete na spodnjem seznamu. SHAPE OF YOU – Ed Sheeran

CASTLE ON THE HILL – Ed Sheeran

Z ALICO V ČUDEŽNI DEŽELI V petek, 2. 12. 2016, smo si učenci, nadarjeni na področju tujih jezikov, v Mariboru ogledali muzikal Alica v čudežni deželi. Predstavo v angleščini so pripravili dijaki II. gimnazije Maribor. V domišljiskem svetu smo z Alico preko nesmislov Čudežne dežele iskali smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje je rastla, se spreminjala, učila in spremljala v zrcalu Čudežne dežele, ki nas je na vsakem koraku opominjalo, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Pred ogledom smo se sprehodili po mestu, kjer smo se prepustili prazničnemu vzdušju. Pozno popoldne smo se peš odpravili proti gimnaziji. Predstava je trajala dobri dve uri, vmes pa je bil 10-minutni odmor. Vsi smo bili zelo navdušeni, tako da smo se dobre volje in bogatejši za lepo kulturno doživetje vrnili domov. EVA PEVEC IN LANA TURK, 9. D

ALONE – Alan Walker

V pričakovanju predstave

Če še niste slišali teh pesmi, jih le poslušajte, saj so res odlične. LARA BOSNAR, 7. A

Pisana druščina na odru je navdušila.

Januar 2017

LJUDSKA MODROST ZIMA Zima je čas, ko narava zaspi, zapade sneg in začne se zimsko veselje. Seveda pa ne smemo pozabiti na praznike, ki jih čakamo celo leto. Božično-novoletni prazniki naj bi bili čas, ko se vračajo duhovi prednikov. V tem času naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in s posebnimi dejanji tudi vplivati nanjo.

LJUDSKE ŠEGE OB BOŽIČU Za božič je značilno, da postavljamo božično jelko, ki jo lepo okrasimo, pod njo pa jaslice. Pečemo pecivo, največkrat medenjake ali potico. Po starem običaju praznovanje božiča sovpada s staropoganskim praznikom zimskim kresom. V dvanajstih svetih nočeh naj bi imele čarovnice in druga hudobna bitja posebno moč nad živalmi in ljudmi, zaradi česar so se jim ti skušali zoperstaviti z vsemi sredstvi. Na sveti večer so dobre mamice za svoje otroke napekle poleg običajne božične dobrote šiplinga tudi majhne hlebčke kruha, imenovane taubé, za vsakega otroka posebej. Njihovo veselje, ki so ga imele pri tem, se izraža v mnogih pesmih. V Sloveniji in na Hrvaškem je poznana šega kurjenja velikega kosa lesa, čoka, panja oziroma badnjaka, ki je moral goreti čim dlje. Šega je bila živa, dokler so v hišah obstajala odprta ognjišča. Čok je bil neke vrste hišni bog, saj so mu darovali vino, hrano in so iz njega tudi prerokovali. O božiču je nastalo veliko vraž. Po ljudski veri tudi živali napovedujejo prihodnost. Znana je vraža, ki pravi, da se je dekle, ki je šlo od polnočnice in potrkalo na hlevska vrta, za katerimi se je oglasila odrasla ovca, kmalu poročilo.

Povzeto po spletnih straneh: http://lifestyle.enaa.com/zdravje-in-prosti-cas/bozicne-in-novoletne-vraze-sege-terobicaji.html http://www.gottschee.net/Dateien/Erzaehlung/Web%20Slowenisch/Wilhelm% 20Tschinkel/02.htm http://www.rtvslo.si/blog/freja/vrazeverje/12476

NOVOLETNI SIMBOLI Novoletni čas zaznamuje uporaba različnih simbolov za srečo. Mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarčki, prašički in slončki so nepogrešljivi motivi. Mušnica je simbol dolgega življenja, kot takšna pa je povezana z različnimi nadnaravnimi bitji, ki lahko prebivajo pod njenim klobukom. Takšna bitja so na primer škrati, varuhi zemeljskih zakladov, pa tudi rastlin, živali in znanja. Ponekod se zadržujejo kot hišni duhovi in ljudem, če z njimi lepo ravnajo, pomagajo pri delu, prinašajo pa jim tudi srečo. Podkev je kot simbol sreče in kot zaščitni amulet na Zahodu zelo razširjena. Če sta njena krajca obrnjena navzdol, ščiti pred vplivi demonov in čarovnic, če pa sta obrnjena navzgor, prinaša srečo hiši in njenim prebivalcem. Srečo prinaša tudi dimnikar, kar po eni od interpretacij izvira iz njegove povezanosti z ognjem in ognjiščem, ki je nekoč predstavljalo središče doma, ogenj pa je prinašal rodovitnost in življenje. Na novoletnih voščilnicah z motivi simbolov za srečo pa skoraj zagotovo ne manjka štiriperesna deteljica. Ta velja za rastlino, ki odganja zle sile oziroma pred njimi varuje ljudi in živali, hkrati pa tistemu, ki jo ima pri sebi, prinaša srečo in uspeh. Ljudska vraža pravi, da če nam ob novem letu prva vošči ženska, bomo vse leto nesrečni. Zato je bolj primerno, da za novega leta dan prvi pride k hiši moški, kajti potem je sreča pri hiši vse leto. Poznamo veliko pregovorov o zimi: 

O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.  O božiču se spodobi malo snega in belega kruha.  Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.  Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.  Svetal božič bo dal jeseni poln kozarec. Če zares držijo, se letos za veliko noč obeta sneg. Drevesa bodo dobro obrodila. Čaka nas torej dobra letina. Pripravite se na delo, saj ga ne bo manjkalo.

JULIJA KRIVEC, 8. D

Januar 2017

USTVARJALNOST BREZ MEJA KAJ LAHKO POČNEŠ V DOLGIH ZIMSKIH VEČERIH? Se kdaj sprašuješ, kaj početi v zimskih večerih, ko zunaj ni snega pa tudi temno je že. No, imam rešitev! Pet idej, ki te bodo osupnile in ti dolgočasne večere ob televiziji in računalniku spremenile v pravo avanturo. DRUŽABNE IGRE NA DRUGAČEN NAČIN: Si že naveličan kart ali igre človek, ne jezi se? Kaj pa, če bi pravila igre malce priredili in igro naredili bolj zabavno? S prijatelji ali družino se spomnite nekaj zabavnega in unikatnega. Izvirnost nima meja!

˝KINO˝: Verjetno te starši ne morejo peljati v kino vsak konec tedna? Kaj pa, če bi si kakšen film ogledal doma. Le naredi popolno temo, pripravi si pokovko in si preprosto poišči kakšen dober film ali film, ki si ga že dolgo želiš ogledati. Uživaj!

PREIZKUSI NOV RECEPT: Ali rad kuhaš in se preizkušaš v kuhinji. Kaj pa, če bi preizkusil kakšen nov recept. Ideje lahko poiščeš na strani Kulinarični kotiček. Vso srečo!

IZDELAJ KAJ NOVEGA: Ali tvoja soba potrebuje preobrazbo ali pa se je prebudila tvoja ustvarjalna žilica? Izdelaj kaj novega zase in za svojo sobo ter popolnoma sprosti svojo ustvarjalno žilico. ODKRIVANJE OKOLICE: Če rad odkrivaš okolico, se le toplo obleci in obuj prave čevlje ter se odpravi odkrivat zanimivosti svojega kraja. Če je zunaj že temno, lahko s seboj vzameš svetilko in povabiš tudi prijatelja.

Upam, da si dobil kakšno dobro idejo, ki jo boš tudi preizkusil. Lepo se imej! LARA BOSNAR, 7. A 21

Januar 2017

DOBRODELNOST V četrtek, 22. 12. 2016, so se na naši šoli dogajale zelo zanimive stvari. Po proslavi nas je obiskala skupina zdravnikov brez meja. V avli šole so postavili dobrodelno tržnico, kjer smo učenci lahko darovali zdravila, očala in denar in izvedeli več o njihovi dobrodelnosti. Na vprašanja o pripravah na odpravo v Zambijo je z veseljem odgovorila zdravnica brez meja Anja Vidmar. Spraševala: KARMEN VIPOTNIK, 8. D

Kako pa nameravate reševati težave s pomankanjem bolniških postelj in zdravil? Nekaj jih bomo nesli s seboj, nekaj pa jih bomo kupili tam. To je bolnišnica, ki nekaj minimalne opreme ima, ampak po navadi premalo, saj ne uspejo kupiti vseh stvari. Ste že bili kdaj tako daleč od doma? Jaz ne, drugi pa so že bili. Najdlje sem bila v Egiptu. Kaj pa bi svetovali vsem, ki se jim zdi dobrodelnost nepotrebna? Svetovala bi jim, da poskusijo biti kdaj dobrodelni in bodo videli, kako je to lepo. Kakšne osebnosti pa morajo biti mladi, ki bi radi postali zdravniki brez meja? Biti moraš zelo discipliniran in pridobiti veliko znanja. Ko imaš znanje, pa tudi dobrosrčen. Pomoč drugim ti mora veliko pomeniti. Če ti nič ne pomeni, je nesmiselno, da se spuščaš v kaj takšnega, ker boš samo trpel.

Februarja se z ekipo odpravljate v Zambijo. Kako potekajo priprave? Ste že bili kdaj tam ali bo to prvič? V Zambijo gremo prvič. Imamo kontakte z Društvom za tropsko medicino in zdravnikom, ki nam pove, kakšna situacija je tam in katere bakterije so najpogostejše. Povedo nam, kaj se moramo naučiti in katera zdravila je potrebno uporabljati. Pri nas bi za določeno bolezen uporabljali določena zdravila, tam pa uporabljajo drugačna.

Kako to, da ste se odločili pomagati ljudem v daljni Zambiji? Vsak od nas ima svoje osebne razloge. Za pomoč ljudem smo se odločili zato, da bi jim omogočili zdravljenje. Zobozdravnici sta se odločili predvsem zaradi humanitarnosti. Vsak od nas je že na medicinski fakulteti obiskoval izbirni predmet iz tropske medicine. Tam smo se učili o bolj redkih boleznih v tropih. Sedaj pa se bomo lahko tudi v tem izkusili in se ob tem tudi kaj naučili. Ste seznanjeni, kakšne so zdravstvene razmere v Zambiji in katere bolezni so najpogostejše? Ja, seveda. Tam je zelo veliko okužb s HIV-om. So ena najbolj okuženih držav na svetu s to smrtonosno boleznijo. Zelo veliko je tuberkuloze, ki je pri nas skorajda ni več.

Kaj pa vam pomeni dobrodelnost? Jaz gledam na to tako: nekaj malega prispevaš in s tem osrečiš mnogo ljudi. To je nekaj najlepšega. Videti ljudi, vesele majhnih stvari, ki pa jih mi z lahkoto naredimo.

Zdravniki brez meja z učiteljico geografije in zgodovine Lijano Petek (foto: Karmen Vipotnik 8. d)

Januar 2017

DOBRODELNOST S čim vam lahko pomagamo? Zelo nam pomagajo očala in zdravila, saj v Zambiji nimajo optikov. Zbiramo pa tudi prostovoljne prispevke. Prispevate lahko tudi preko SMS-sporočila na odprava5 na 1919. Pričakujete, da se boste na odpravi srečali tudi s kakšnimi težavami? Ja, tega nas je zelo strah, saj je tam vse malo drugače. Skrbi nas, da bomo imeli težave z materialom. Komu vse bi predlagali ta poklic oz. odločitev? Predvsem takim, ki so disciplinirani, jim dobrodelnost veliko pomeni, se znajdejo ter znajo delati tudi v pogojih, ko materiala za delo ni na pretek.

Novinarka Karmen z zdravniki brez meja (foto: arhiv šole)

Dobrodelna stojnica (foto: Karmen Vipotnik) 23

BLAŽ MEDVED, 1. A

JULIJA GOLEŽ, 4. C

Predstavitev odprave v Zambijo (foto: Karmen Vipotnik)

Januar 2017

SVET TEHNOLOGIJE

MMM, ŽE DIŠI ...

MOBILNI TELEFONI PRI POUKU?

RAFAELO KROGLICE

Najstniki uporabljamo mobilne telefone za različne stvari, največkrat za pisanje sporočil, klicanje, igranje igric in brskanje po spletu. Trenutno so najpopularnejše aplikacije Snapchat, Facebook, Twiter in Messenger.

SESTAVINE ZA 10 OSEB:

Uporaba mobitelov je v šoli v času pouka prepovedana, saj so ga učenci, kot so pokazale pretekle izkušnje, uporabljali predvsem za preganjanje dolgčasa med poukom. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, ali lahko te naprave uporabimo tudi koristno. Pri nekaterih predmetih jih učitelji vključujejo za reševanje različnih interaktivnih kvizov in za računanje namesto kalkulatorja. Največkrat je to pri pouku naravoslovja, matematike in fizike.

2 vrečki praška za puding z okusom smetane

80 g kokosa Olupljeni mandlji in lešniki

KROGLICE

5 dl mleka 2 žlici sladkorja 1 vrečka vaniljevega sladkorja 200 g zmehčanega masla 200 g sladkorja v prahu 150 g kokosa

PRIPRAVA: Čas priprave: 60 min Čas kuhanja: 10 min

Vir: http://www.zurnal24.si/nadzor-nad-uporabo-mobitelovnekatere-sole-morajo-uporabljati-motilce-signala-clanek265372

ALJAŽ KAJBA, 7. D

1 Po navodilih proizvajalca iz mleka, sladkorja in praška skuhamo puding ter ga ohladimo na sobno temperaturo. Puding med ohlajanjem večkrat premešamo, lahko ga tudi pokrijemo s kosom prosojne folije za živila. 2 Zmehčamo maslo in sladkor v prahu ter ju z električnim mešalnikom penasto umešamo. Dodamo ohlajen puding in dobro premešamo, da dobimo povsem gladko in enotno zmes, v katero vmešamo kokos. Skledo s pripravljeno zmesjo pokrijemo in za nekaj ur postavimo v hladilnik, da se zmes dobro ohladi in strdi. 3 Iz ohlajene zmesi oblikujemo poljubno velike kroglice, ki jih nadevamo z olupljenimi mandlji ali lešniki. Kroglice na koncu povaljamo v kokosovi moki. Serviramo na krožnik ali pladenj in postrežemo. LEA GOLE, 8. C

Januar 2017

KUHARSKI KOTIČEK Dragi mladi kuhar! Po mojem mnenju si tudi ti želiš spoznati nekaj zimskih receptov.

K vrhunski vroči čokoladi pa spada tudi kakšna sladka priloga. Naredili bomo TROJNE ČOKOLADNE BROWNIJE. Za pripravo potrebuješ:

GREMO NA DELO! Najprej si umijmo roke. Pripravili bomo VROČO ČOKOLADO Z AROMO MENTOLA.

       

Za napitek potrebuješ:  200 g na koščke narezane navadne čokolade  600 ml mleka  200 ml sladke smetane  4 sladkorne spirale z okusom mentola Zdaj pa začnimo s pripravo. Najprej v kozico vlijemo mleko, ki mu dodamo na koščke narezano čokolado. Vse skupaj na zmerni temperaturi med mešanjem počasi segrevamo toliko časa, da se čokolada povsem raztopi. Tik preden mleko zavre, kozico odstavimo. Nato v čokoladno zmes vmešamo polovico sladke smetane (100 ml). Drugo polovico smetane z električnim mešalnikom čvrsto stepemo. Vročo čokolado nalijemo v skodelice in okrasimo s stepeno smetano. Dodamo sladkorne spirale in pripravljen napitek postrežemo.

Prirejeno po receptu s spletne strani: http://okusno.je/ pijaca/vroca-cokolada-z-okusom-mentola

maslo za pekač 125 g masla 190 g temne čokolade 2 jajci 100 g kristalnega sladkorja 125 g gladke moke 120 g mlečne čokolade (mlečnih čokoladnih kapljic) 120 g bele čokolade (belih čokoladnih kapljic)

Potek dela: Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Manjši kvadraten pekač (velikosti 20 x 20 cm) rahlo namastimo z maslom in obložimo s papirjem za peko. Belo, temno in mlečno čokolado narežemo na majhne koščke. V kozici na nizkem ognju počasi stopimo maslo in na koščke narezano temno čokolado. Med segrevanjem večkrat dobro premešamo in ko dobimo gladko čokoladno zmes, kozico odstavimo. Zmes malo ohladimo, potem pa vanjo postopoma (enega za drugim) vmešamo jajca. Ko dodamo vsa jajca, v zmes vmešamo sladkor in moko. Čisto na koncu vmešamo še na koščke narezano belo in mlečno čokolado. Testo pretresemo v pekač, po vrhu lepo pogladimo in za 20 minut potisnemo v ogreto pečico. Browniji so pečeni, ko se testo po vrhu lepo zapeče, v notranjosti pa je še mehko in mokro. Pečeno testo dobro ohladimo. Ohlajeno narežemo na enako velike kose oziroma brownije, ki jih serviramo na krožnik ali večji pladenj in postrežemo. Prirejeno po: http://okusno.je/recept/trojni-cokoladnibrowniji

LEJA STIPLOŠEK, 7. A

Januar 2017

NEKOČ IN DANES OD ROK DO STROJEV Ljudje so dolga stoletja polja obdelovali ročno. Kosili so z ročno koso, želi s srpi, orali, prekopavali zemljo, pobirali in izkopavali pridelke z lopatami in rokami. Leta 1763 je John Small naredil plug, ki so ga vlekli konji ali voli. Nekaj časa za tem so naredili prvi traktor. Leta 1889 je v ZDA John Froelich na podvozje lokomobila namestil Ottov (Nikolaj Avgust Otto) enovaljni motor z notranjim izgorevanjem, ki je zmogel vsega 15 kW (20 KM) ali 5 km/h. Tako se je začel tehnološki razvoj. Začeli so izdelovati močnejše traktorje in priključke, ki pa so si jih lahko privoščili le najbogatejši kmetje, saj je bila takrat velika revščina. Čez nekaj časa je Herny Ford s svojim sinom ustanovil podjetje za proizvodnjo traktorjev Herny Ford & Son, ki je proizvajalo traktorje z bla-

govno znamko Fordson. Prvi Fordson Model F so naredili leta 1916. To je bil prvi majhen, lahek, serijsko izdelan traktor, ki je bil cenovno dostopen povprečnemu kmetu. Nato so delali vedno boljše traktorje, čez čas so naredili traktorje s kabinami in še močnejšimi motorji. Kmalu po izdelavi prvega traktorja so začeli tudi z izdelavo priključkov: plugov, traktorskih kosilnic, nakladalk, prikolic ... V današnjem času imajo traktorji ogromno elektronike in so tehnološko zelo dovršeni. Prav je, da se znanost razvija, čeprav človek včasih pomisli, da je že vsega preveč in bi se morali malo ustaviti. Bomo čez nekaj let lahko kupili leteči traktor?

Delo na polju nekoč in danes Najnovejši traktorji po znamkah: John Deere - John Deere 6 M (170 KM) New Holland - New Holland T7 (190 KM) Fendt - Fendt 1050 vario (190 KM)

Same – Same Audax (170KM)

DAVID JAGODIČ, 8. A

Januar 2017

ZABAVNA STRAN ZNAŠ ODGOVORITI?

VICI

Ata in mama imata 6 sinov in vsak sin je imel sestro. Koliko je vseh skupaj?

Blondinka in računalnik Zakaj blondinka naliva vodo v računalnik? "Ker želi surfati po internetu."

Letalo bi potrebovalo za polet od Ljubljane do Zagreba 1 uro in 20 minut. Za pot nazaj pa potrebuje pri isti hitrosti samo 80 minut. Kako je to mogoče? Ali katoliška cerkev dovoljuje, da se moški poroči s sestro svoje vdove? Letalo se zruši točno na meji med ZDA in Kanado. Kje bodo pokopali preživele?

Janezek in spričevalo »Janezek, kje imaš spričevalo?« vpraša oče. Janezek: »Posodil sem ga Petru, da bo z njim prestrašil očeta.«

V katerem primeru je enajst plus dva enako ena?

PETA SE JE ZATAKNILA

Odgovore najdeš na tej strani.

Na proslavi ob 40-letnici šoli se je zgodila neprijetna prigoda. Ko je voditeljica T. J. napovedala še zadnjo točko programa in hotela oditi z odra, je ugotovila, da se ji je peta zataknila med razpoko na lesenem odru. Hitro se je znašla, se sezula in z odra odšla bosa. (D. J.)

Pri uri. Preživelih ne bodo pokopali. Vdovi je mož umrl in se ne more z nikomer poročiti. 1 ura in 20 min je 80 minut. Imata 6 sinov in 1 hčerko.

ZANIMIVOST

Pamukkale se raztezajo na območju jugozahodne Turčije v bližini mesta Denizlija ob reki Menderes. Sestavlja jih 17 izvirov mineralne vode, ki na površje prihaja s toploto med 35 in 100 stopinjami Celzija. Terase, ki so videti kot plitvi bazenčki, so sinje modre barve in se nižajo ena pod drugo v dolžini 7 metrov. V teh bazenih, napolnjenih z vodo, se ustvarjajo kamniti zidovi. Zaradi svoje edinstvenosti jih obiskujejo turisti s celega sveta.

REŠITVE:

ZIMSKA KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. Namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem. 2. Zemljin satelit. 3. Padavina v trdem stanju. 4. Žival, znana po svojem dolgem vratu. 5. Večji del pohištva. 6. Glasbilo s strunami. Zabavno stran uredili: ANJA MRAZ, 9. D, IN NUŠA PEPEVNIK, 9. B

Januar 2017