Oskar 2020_21

OSKAR 2020/ 21 Šolski časopis Osnovne šole Oskarja Kovačiča Ljubljana

www.ososkar.si

Urednica: Špela Stele

Zbiranje prispevkov: Učitelji in učiteljice OŠ Oskarja Kovačiča

Oblikovanje: Manja Vršič

Na naslovnici je maketa vesolja, ki so jo za natečaj UHU izdelali učenci 2.- c razreda in si z njim prislužili glavno nagrado.

Mentorici sta Mojca Ogrizek Drinovec in Mojca Abbad.

KAZALO VSEBINE KAJ VSE POČNEMO V ŠOLI ..................................................................... 4 TEDEN MOBILNOSTI ............................................................................... 4 IN NATO ŠOLA NA DALJAVO ................................................................... 6 INTERVJU ................................................................................................ 9 PIŠEM, PIŠEŠ, PIŠE ................................................................................ 14 EKO KOTIČEK ........................................................................................ 26 ŠPORT ................................................................................................... 36 LEPOTA IN ZDRAVJE .............................................................................. 39 KREPIMO HVALEŽNOST ........................................................................ 51 PROJEKTI .............................................................................................. 59 POVSOD JE LEPO ................................................................................... 65 FILMI ..................................................................................................... 78 WIR SCHREIBEN DEUTSCH ................................................................... 89

Ula Gmeiner, 2. c

KAJ VSE POČNEMO V ŠOLI TEDEN MOBILNOSTI: TRADICIONALNI OSKARJEV POHOD Tudi letos smo se septembra v Tednu mobilnosti podali na 10-kilometrski Oskarjev pohod od naše šole čez Golovec.

Pot je v dobri družbi minila res hitro, prehodili pa so jo vsi učenci od 1. do 9. razreda.

7. a malica …

Sodelovalno risanje okolju prijaznih prometnih sredstev v Evropskem tednu mobilnosti v sklopu umetniško-ustvarjalnih delavnic (2. d in 3. d)

TEDEN MOBILNOSTI – KOLESARSKI KROG Septembra 2020 smo se s sošolci odpravili na kolesarski dan, ki je potekal v okviru Tedna mobilnosti.

Vodili sta nas učiteljici Helena Vindiš in Andreja Marucelj Štrus. Preden smo se odpravili, smo opravili kratek test zaviranja ter zavijanja.

Zaradi varnosti smo morali nositi rumene odsevne jopiče. Nato smo se odpravili proti centru Ljubljane.

Tam smo se vozili od postaje do postaje in se pogovarjali o varnosti na kolesu ter o zdravem življenju.

Na prvi postaji smo se pogovarjali o hudih ali pa celo smrtonosnih boleznih. Govorili smo tudi o sončnih opeklinah in kaj se zgodi, če se ne namažemo s sončno kremo, ali kaj se zgodi, če prevečkrat hodimo v solarij. Potem smo se odpravili do naslednje postaje, kjer smo se pogovarjali, kako in kdaj je pravilno prečkati cesto.

Ali se sploh še spomnite, kaj pomeni pravilo srečanja ali pa pravilo desnega? Jaz se od 5. razreda nisem spomnil čisto nič do danes, ko smo obnovili to znanje. Ponovili smo tudi, kako policist vodi promet, če so semaforji pokvarjeni, in kako zapustiti krožišče.

Nato smo šli do naslednje postaje, kjer smo imeli tekmovanje. To tekmovanje ni bilo tekmovanje, kdo hitreje prevozi določeno razdaljo. Ne, to tekmovanje je bilo ravno obratno: določeno razdaljo si moral prevoziti čim počasneje. Ta postaja je bila dokaj kratka, a je bila zabavna. Na naslednji postaji smo se pogovarjali o varnosti na cesti in kaj je priporočeno nositi, če se voziš s kolesom. Tam smo dobili še odsevne jopiče in odsevnike ali kresničke.

Na naslednji postaji smo preverili opremo na kolesu. Obvezna oprema na kolesu je sprednja bela luč, zadnja rdeča luč, odsevniki na pedalih ter kolesih in zvonec.

Na naslednji postaji so nam razložili, kakšna čelada je kvalitetna. Naučili smo se, kako pravilno nositi čelado in kako poskusiti, če je čelada pravilno nameščena. Ogledali smo si tudi, kako je čelada narejena in naredili test z jajcem: jajce smo dali v majhno čelado ter ga vrgli s pol metra višine in jajce je bilo nedotaknjeno.

Na zadnji postaji smo spoznali, kako oživljati odraslega človeka, otroka ter dojenčka. Pri dojenčku je zanimivo, da ga lahko oživljaš samo s palci, ker bi ga drugače poškodoval. Potem smo si pogledali še, kam in kako moraš namestiti defibrilator.

Ko smo opravili to, smo se odpravili nazaj v šolo, kjer nam je učiteljica razdelila še majhna darilca – zvonce ali lučke. Skratka, ta dan je bil zelo zabaven ter poučen.

Tristan Čeh, 7. a

IN NATO ŠOLA NA DALJAVO

KORONA POD KORENI Preteklo leto 2020 je bilo zaznamovano z epidemijo korona virusa. Zaradi tega smo imeli organiziran pouk na daljavo. Na začetku je bilo delo od doma precej dolgočasno. Po cele mesece nismo videli prijateljev, prepisovali smo dolga besedila in upali, da se čim prej vrnemo v šolo. Potem pa smo pri matematiki končno prišli do poglavja `kvadratni koreni`.

Sprva smo mislili, da bo dolgočasno, a še zdaleč ni bilo tako. Vse se je začelo, ko nam je učiteljica na videokonferenci povedala, da bomo poglavje KORENI razdelili po stopnjah, tako da bo vsak delal tako hitro, kot je sam zmožen. Že takrat nas je spravila v boljšo voljo. Ko se je začel prvi dan, smo vsi odprli svoje zvezke za predavanje in opazili, kako nam je učiteljica posnela raznovrstne posnetke z razlago snovi, naloge iz i-učbenika in celo kviz, kjer bi na koncu preverili svoje znanje. Seveda smo bili vsi najbolj navdušeni nad posnetki z razlago, saj smo bili lahko čisto pri vsaki novi snovi deležni učiteljičine razlage. Na naslednji videokonferenci smo učiteljici povedali, da nam je zelo všeč ta način poučevanja. Tudi ona se je strinjala z nami ter povedala, da bo za vse učence, ki snovi ne razumejo, pripravila SOS urico, na kateri jim bo snov še dodatno razložila. Minevali so dnevi in z njimi smo se tudi mi uspešno prebijali čez nove stopnje kvadratnih korenov. Po vsakem rešenem kvizu smo od učiteljice dobili povratne informacije, kako nam gre in kaj moramo še vaditi. Bilo je skoraj kot v šoli. Vsi smo najbolj pogrešali delo v skupinah. To smo povedali tudi učiteljici, ki pa se je spomnila odlične rešitve. Naslednjo uro nas je razdelila v manjše skupine. Na beli tabli smo skupaj reševali naloge in si pri tem pomagali. V skupine smo se lahko razdelili sami, glede na stopnjo, ki smo jo želeli utrditi. Bilo je zelo zabavno.

Bilo je zabavno saj je bilo poučevanje izvedeno na drugačen način. Ni bilo tako kot pri ostalih predmetih. Seveda smo se tudi veliko naučili. Zdaj, ko znamo izračunati vrednost kvadratnega korena, pa vam lahko povemo, da je korona na kvadratni koren enako zabavno poučevanje na kvadrat.

Anja in Naila, 8. a

KORONA ŠALE Mislim, da sem dobila nekaj barve od luči v hladilniku.

Moj hladilnik je imel v času korona virusa v 24 urah kar 250 ogledov.

Kot kaže, se življenje vrača na stare tirnice. Nekateri učenci so se vrnili nazaj v šolske klopi, nekateri smo pa še vedno doma.

Moj brat me je vprašal, če se greva Monopoli, pa sem rekla NE, ker ne smemo izven občine.

Včasih smo bili kar divji ... Jedli smo torto, potem ko je kdo pihal po njej.

Največja bedarija, ki si jo lahko kupil v 2019, je bila vinjeta in planer za 2020.

Zbrala Zarja Urek, 8. d

INTERVJU 3,14159265358979323846 ... https://www.youtube.com/watch?v=GkgOm41rROE

Intervju z Brino Gradišar, učenko naše šole Letos zaradi korone ni bilo tekmovanja v recitiranju decimalk števila PI, smo pa imeli pijevo olimpijado, na kateri smo v sodelovanju s še petimi šolami reševali zabavne naloge, povezane s številom PI. Šolski rekord v recitiranju decimalk števila PI ima še vedno Brina Gradišar iz 8. b, zato sem jo povabila na kratek intervju.

1.

Brina koliko decimalk števila pi si zrecitirala za šolski rekord?

Zrecitirala sem jih 1100, toliko jih znam še zdaj, ker se jih učim samo pred tekmovanjem.

2. Uau, neverjetno! Kako si jih zapomniš toliko, imaš kakšen poseben sistem?

Učim se jih tako, da ne mislim preveč na decimalke, temveč si predstavljam, kako gredo gor in dol.

3. Glede na to, da jih znaš še zdaj, jih kaj ponavljaš, kako pogosto?

Ponavljam jih vsak drugi dan.

4. Koliko časa pa traja, da poveš vse?

Govorim precej hitro, zato traja samo 5 min.

5. Kako si se odločila, da se boš učila decimalke pi, si mislila, da jih boš kdaj recitirala?

Ne, učiteljica me je povabila na tekmovanje pa sem rekla 'zakaj pa ne!' In potem je bil to kot izziv.

6. Kdaj si začela tekmovati?

Tekmovati sem začela že v šestem razredu, ko sem povedala 550 decimalk.

7. Kaj bi priporočila tistim, ki se sedaj učijo decimalke?

Naj se jih ne učijo preveč naenkrat, naj raje začnejo prej in vso srečo v podiranju rekorda OŠ Oskarja Kovačiča😉 Najlepša hvala, Brina!

Ana Lina Lenarčič, 8. c

ALTANA BOLDYREVA, učenka 9. c • Koliko časa že živiš v Sloveniji in kako ti je všeč ?

V Sloveniji sem 4 leta in pol. Mi je kar všeč. Je lepa država in življenje tukaj je prav dobro.

• Ali je učenje slovenskega jezika težko ? Kaj ti je delalo največ težav? Jezik sem se začela učiti eno leto pred prihodom v Slovenijo in ne bi rekla, da sem imela veliko težav. Stara sem bila 9 in mi je učenje šlo prav dobro. Vendar ko sem pa prišla v Ljubljano, sem znala kakšne 3 besede. S sošolci sem se pogovarjala v angleščini, govoriti slovensko sem začela čez 2 meseca. Najtežja mi je bila dvojina. In ne bi rekla, da jo razumem in znam zdaj, zdaj pišem in govorim bolj intuitivno.

• Kaj najraje delaš v prostem času, ko nisi v šoli?

Vedno rada poslušam glasbo. Poleg navadne šole imam tudi glasbeno, ampak najraje imam glasbo v mojih slušalkah.

• Ali so te učenci in učitelji naše šole dobro sprejeli ? Kako se na splošno počutiš na naši šoli ?

Ta šola je zame tretja in mislim, da je najboljša. Skoraj nič nisem imela težav z učenci niti z učitelji. Na šoli se počutim zelo dobro in se hočem zahvaliti učiteljem, ki nas še trpijo. Hvala!

•

Ali si že obiskala katero izmed znamenitosti v Sloveniji, če si, katera izmed njih ti je bila najbolj všeč ?

Za zdaj sem obiskala nekaj jam (tudi Postojnsko), Triglavski narodni park in nekaj muzejev. Ne vem, če je znamenitost, ampak mi je zelo všeč grad Snežnik v Loški dolini.

•

Kako bi med seboj primerjala Rusijo in Slovenijo? Kje so boljši pogoji za življenje ?

V Sloveniji. Tukaj so veliko boljši pogoji za življenje. Slovenija je nasprotje od Rusije. Slovenija je res “zelena”, ima svoje tradicije in običaje, čisto drugo mentaliteto in tako dalje.

•

Kaj pa primerjava šole v Rusiji in Sloveniji?

Tudi šole so boljše od ruskih. So prav nove, učitelji so boljši, potek učenja, tudi odlična hrana je v šoli.

V Rusiji je tudi vse to, ampak to so kakšne zasebne šole, kjer moraš plačati veliko denarja, navadne šole so pa nasprotje od tega, kar sem prej rekla.

•

Približno kolikokrat na leto se vračaš v Rusijo? Če ne štejemo časa korone, grem v Rusijo pridem dva- ali trikrat na leto. Avgusta, med jesenskimi počitnicami ali pa za novo leto. Če imam izbiro, želim iti tudi za zimske počitnice.

•

Ali imate v Rusiji kakšen običaj ali drugačno praznovanje praznikov kot pri nas?

Mislim, da ne. Nisem “človek tradicij”, tako da mogoče tudi so, ampak jih ne poznam.

•

Ali načrtuješ vrnitev v Rusijo, ko boš odrasla? Zakaj? Če bo Rusija, ko bom odrasla, primerna za življenje, bom zelo rada živela v Sankt Peterburgu. Všeč mi je to mesto in bi ga lahko res bolje spoznala.

Z Altano sva se pogovarjali ZALA IN NEJA, UČENKI 9. C.

INTERVJU Z ANDREJO VERBINC, učiteljico matematike Hej! Odločila sem se, da vsi malo bolje spoznamo go. Verbinc, učiteljico matematike, saj ima zelo zanimivo preteklost. Zato sem se odločila narediti kratek intervju z njo.

Kdaj ste začeli igrati rokomet? Kje ste ga igrali? Rokomet sem začela igrati v 6. razredu (to je zdaj 7. razred). Začela sem pri Krimu, nato sem prosti koncu kariere zaigrala še pri mestnem tekmecu Olimpiji.

Ali tudi sedaj radi spremljate rokomet? Ali ga kdaj igrate za zabavo?

Rokomet spremljam, za zabavo ga ne igram, saj je nevarnost poškodb prevelika.

Ste v igranju rokometa uživali? Ja, seveda, sicer ne bi vztrajala 15 let. Ne smem pozabiti, da je bila tudi družba tista, zaradi katere sem toliko let ostala v temu športu.

Kako ste usklajevali šolo in treninge? Priznam, da ni bilo vedno lahko, vendar se hitro naučiš načrtovati, kdaj se boš učil in kdaj boš imel prosti čas. Zagotovo mi je tako načrtovanje zelo olajšalo učenje, ko sem bila v srednji šoli in potem na fakulteti. No, seveda mi ta organiziranost pomaga še danes.

Kateri je vaš najljubši rokometni klub? Ali imate najljubšega igralca? Najljubšega kluba nimam, ravno tako nimam izbranega igralca.

Kateri je bil vaš nepozaben trenutek? Uh, tega je že dolgo nazaj … Mogoče bi izpostavila leto, ko sem bila izbrana za najboljšo igralko in strelko 1. slovenske lige. In zelo sem ponosna ravno tako na to, da sem igrala na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Čez nekaj dni bo svetovno prvenstvo v rokometu v Egiptu. Ali ga boste spremljali? Za katero reprezentanco navijate poleg Slovenije? Svetovno prvenstvo bom spremljala in navijala le za naše fante.

Ali vam je v času epidemije dobro poučevati na daljavo? Bolje bi bilo poučevati v šoli, vendar moram reči, da se kar znajdem in da se zelo rada učim novih pristopov poučevanja in seveda novih aplikacij.

Ali svoje učence kdaj, ko dobro opravijo nalogo, nagradite? Seveda, vedno s pohvalo in vzpodbudno povratno informacijo. Najbolj pa sem vesela, ko učenci spoznajo, da ob opravljanju nalog pridobijo znanje in ob tem so tudi sami bolj zadovoljni in motivirani.

Kako med poukom motivirate učence? Ali med pokom kdaj tudi "telovadite", glede na to, da ste športnega duha? Motivacijo poskušam dvigniti z zanimivo nalogo ali z delom v skupinah. Priznam, da sem telovadbo oz. kakšno minutko za telovadbo med urami zanemarila. Če bomo ostali doma še dlje, bo treba tudi to vključiti v ure.

Kako to, da ste se odločili postati učiteljica matematike?

V 4. letniku srednje šole sem ugotovila, da mi je matematika ljuba, in tako sem se vpisala na Pedagoško fakulteto in postala učiteljica matematike. Vesela sem, da sem se tako odločila, ker zelo uživam v poučevanju matematike.

Z učiteljico sem se pogovarjala Nina Milovanovič iz 7. a.

MIHA KASTELEC, učitelj športa • Koliko časa že poučujete na naši šoli in kako vam je všeč ?

Na OŠ Oskarja Kovačiča poučujem že 17 let in moram priznati, da se med sodelavci in učenci počutim super.

• Ali ste že kot otrok želeli postati učitelj? Zakaj ste se odločili za poučevanje športne vzgoje?

Kot otrok sem seveda hotel postati vse od policaja do mesarja. Od najstniških let hotel postati učitelj športa. To je bil po poklicu tudi moj stric in vedno sem ga občudoval.

• Ali ste zadovoljni s svojo službo in kaj je najtežji del vašega poklica?

S poklicem sem zadovoljen, najtežje je motivirati za šport nemotivirane učence.

• Koliko časa na dan se ukvarjate s športom zdaj in koliko ste se prej, ko so bile razmere »normalne«?

Za šport dnevno v povprečju namenim kakšno uro, priznam pa, da v času korone športu posvetim več časa. Šport me sprošča in takrat se ne obremenjujem z zaprtjem in prepovedjo družabnega življenja, ki ga močno pogrešam.

• Kot veva, ste razrednik 9. c-razreda in zanima naju, če ste z vlogo razrednika zadovoljni?

Vloga razrednika je zelo zahtevna, vendar ko sem pred štirimi leti prevzel 6. c, sem začutil neko povezanost med nami, zato tudi laže rešujemo razredne zaplete.

• Ali pazite na svojo prehrano?

Na prehrano seveda pazim, vendar nisem nek obsedenec s povsem zdravo prehrano. Ne konzumiram pa sladkih pijač in slabih sladkarij.

• Kateri je vaš najljubši dvoranski in kateri zunanji šport?

Najljubša dvoranska športa sta mi košarka in nogomet, zunanji pa smučanje, tek, kolesarjenje, pohodništvo.

• S čim se ukvarjate v prostem času?

Zelo rad kuham, tako da velikokrat povabim prijatelje na dobro hrano. Rad poslušam kvalitetno glasbo. Ker sem velik ljubitelj sonca, obožujem ležanje na soncu z dobro knjigo.

• Ali mislite, da se boste kdaj naveličali učiteljskega poklica? Zakaj?

Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar mislim, da bom v tem poklicu kar vztrajal. Je dinamičen in nepredvidljiv, vsako uro se naučiš in doživiš nekaj novega.

Spraševali sta: ZALA IN NEJA, 9. C

HIMNA 4.D

zato si med odmorom noge razbremenimo.

Mi smo oddelek brez meja in vesela druščina.

Vsi zelo smo smešni, ampak med poukom smo pa resni.

Včasih preko Teamsov se učimo in si prave šole želimo.

Sedaj ko nazaj smo prišli, bomo vse zamujeno nadoknadili.

Učenje vedno prvo je, potem zabava se začne.

Radi zanimivosti iz okolja odkrivamo, saj tako zakonitosti sveta pridobivamo.

Učiteljice nas učijo, v glavo vse možne stvari zložijo.

Pri športni se potimo in za nagrado znoj dobimo. Šport nam je v veselje, saj nam zdrav duh v telo pripelje.

Angleščina je res kul, razen takrat ko nas je ful.

Slovenščino se moramo učiti, drugače ne bomo znali govoriti.

Tudi ko malico dobimo, se zelo razveselimo.

Ko pa zvonec zazvoni, 4. D iz učilnice pohiti, saj ko na stolu sedimo, modrice dobimo,

Naš oddelek je glasen, a kljub temu zabaven in krasen.

Dober oddelek - dobri smo, vedno si pomagamo.

Za naše fante nogomet je dobra zabava, da zbistri se njihova glava!

Punce rade klepetamo, skačemo in se igramo.

Kot zajčki mladi se imamo radi.

4. d je junak, saj pomaga rad vsak.

4. d zmore vse.

Tudi če je korona, nič ne de!

Vse nam uspe.

Učenci in učenke 4. d

PIŠEM, PIŠEŠ, PIŠE UMETNIKI TUDI DOMA V 1. A-RAZREDU SMO TUDI V ČASU ŠOLANJA NA DALJAVO USTVARJALNO IN DELAVNO PREŽIVLJALI DOPOLDNEVE. PRAVLJIČNE URICE SMO ENOSTAVNO PRENESLI NA SPLET IN NA VIDEOSREČANJU BRALI PRAVLJICO O GRDEM RAČKU. RAZMIŠLJALI IN UGOTAVLJALI SMO, KAJ VSE NAS TA PRAVLJICA UČI? VELIKO SMO IMELI POVEDATI. VENDAR NISMO OSTALI SAMO PRI BESEDAH IN RAZMIŠLJANJU, LOTILI SMO SE TUDI KONKRETNEGA DELA. VSAK SI JE IZDELAL PRAVO KNJIGO. TA ZAMISEL NAS JE SPODBUDILA K IZDELAVI NOVIH, ČISTO SVOJIH KNJIG. TE V RAZREDU ŠE VEDNO NASTAJAJO!

USTVARJALI IN OBLIKOVALI SMO TUDI IZ DAS MASE. NA ZAČETKU SO NASTAJALE OSNOVNE OBLIKE TELES. TAKO SMO V DELO VKLJUČILI ŠE NEKAJ MATEMATIKE. VSE SKUPAJ SMO SESTAVILI V ENO FIGURO, KI SMO JO ŠE MALO POGLADILI IN DOKONČALI Z MODELIRKAMI. RAČKI SO RASLI IN RASLI IN SE LEPŠALI. ŽELELI SMO, DA NASTANE LEP LABOD. IN RES, NASTALI SO PRAV POSEBNO LEPI LABODI, KAJNE? UČITELJICI MARJANA IN BARBARA

BRALI SMO……

ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM? Zajec je prišel k psu čevljarju. Bil je bos. Prosil ga je za čevlje. Pes jih je res naredil. Zajec jih je pomeril in stekel v goščo. Pes je stekel za njim. Od tistega dne vsi psi lovijo zajce.

Hana Koželj, 2. d

Zajec je bos prišel k psu čevljarju. Vprašal ga je, če mu lahko sešije nove čevlje.

Zahvalil se je, ker mu je naredil udobne čevlje. Pes ga je lovil. Ni mu plačal.

Poklical je vso čredo psov, da so ga iskali.

Lana Janinne Virant, 2. d

Zajec je prišel k psu čevljarju. Vprašal ga je za par udobnih čevljev. Pes mu je naredil udobne čevlje. Zajec jih je takoj obul. A ker ni imel denarja, je kar stekel stran. Pes ni bil vesel. Stekel je za njim. Pa ga še danes ni ujel. Zdaj še ta prepir ni končan, vsak pes lovi vse zajce.

Sara Andrić, 2. d

MUCA ŽOGARICA Nekega dne so otroci imeli športni dan. Ven so prinesli žoge. Začeli so si jih podajati. Čez nekaj minut je kuharica zaklicala, da je malica pripravljena. Odšli so na malico, žoge pa so pustili razmetane.

Medtem jih je muca Žogarica opazovala. Ko so otroci prišli iz malice, niso našli žog. Po igrišču so jih iskali, a jih niso našli. Muca Žogarica se jih je usmilila. Prišla je do njih in se jim predstavila.

Povedala jim je, da je žoge vzela ona, ker jih niso pospravili. Rekla jim je, da dobijo žoge, če jih bodo od zdaj naprej pospravljali. Otroci so ji odgovorili, da bodo žoge pridno pospravljali, in nadaljevali so s športnim dnem.

Tjaša Sodin in Erazem Bricelj, 3. d

ZALJUBLJENE ČRKE Nekoč, ko so bile črke še mlade, so skakale sem in tja. Potem pa je prišel februar, vreme se je rahlo otoplilo. Črke so se veselile pomladi. Ko so črke pogledale druga drugo, so se zaljubile in se postavile v abecedo za vedno od A do Ž. In zato lahko zdaj ljudje nekaj zapišejo.

Alisa Savytska, 2. d

MUCA TELEFONARICA Otroci so na telefonu radi igrali igrice. Muca Telefonarica jih je opazovala in si rekla, da so otroci preveč na telefonu. Po končani igri so otroci šli na igrišče, medtem pa jim je muca skrila telefone.

Ko so se otroci vrnili z igrišča, so iskali svoje telefone, vendar jih niso našli. Muca Telefonarica jih je povabila v sobo, kamor je skrila telefone. Otrokom je razložila, da naj telefone uporabljajo ZMERNO. Otroci so muci obljubili, da telefonov ne bodo več uporabljali za igranje igric, zato jim jih je muca vrnila.

Ula Zaletelj, 3. d

Sončnica Mi imamo radi sončnice, ki rastejo na vrtu, eno imamo pa na prtu.

Mi imamo sončnice na rami, ti si pa z nami.

Ula Zaletelj, 3. d Ula Gmeiner, 2. c PLEŠI, PLEŠI, PETELIN Pleši, pleši, petelin, kak bom plesal, če sem hin?

Kure uganjam dan in noč, hitro pridi na pomoč.

Lisjak priteče ves zagnan, rad bi s kurami bil obdan, petelina ulovi in ga s tacami drži.

Petelin krepak, močan, lisjaka brž odžene stran.

Potem pa s kurami slavi, pleše se in vse vrti.

Laris Glamočanin, 5. b

IZLET V ŽIVALSKI VRT Ati, mami, moj bratec Primož in jaz smo se nekega dene odpravili v živalski vrt. Ati nas je z avtom odpeljal v živalski vrt. V živalskem vrtu smo videli različne živali: leva, žirafo, tigra, leoparda, zebro, geparda, losa, jelena, sovo in druge. Meni so vse te živali zelo zanimive, ker ima vsaka vsaka svojo posebnost. Na primer zebra. Zebri črte služijo kot obramba pred plenilci. Vidite, kako zanimiva je zebra. Tako zanimive so tudi druge živali. Živalski vrt je prima. V njem je veliko živali, ki si jih lahko ogledamo in se o njih naučimo kaj zanimivega. Na koncu dneva nas je ati z avtom odpeljal nazaj domov. Ta teden je bil prima. Zares sem se imela lepo.

Julija Štepec, 2. c

POT DO PSIČKE LU Nekega spomladanskega jutra je zazvonila budilka. Hitro sem se oblekla in umila zobe. Mama me je za mizo pričakala z zajtrkom. Med zajtrkom sem jo vprašala, kam sploh greva, da je tako nestrpna. Veselo mi je odgovorila, da bomo odšli po našega novega psa.

Pri priči sem pojedla ter se skupaj z mamo odpeljala novim dogodivščinam naproti. O psih sem vedela samo to, da jedo brikete, ne smejo pa zaužiti čokolade, saj jim lahko postane zelo slabo. Vozili sva se po gozdu, polnem spomladanskih cvetlic. Bile so najrazličnejših barv. Čez nebo se je razprostirala široka mavrica, iz zelenih listov so kapljale kapljice rose. Skratka, bilo je kot iz najlepših sanj. Čez nekaj trenutkov sva zagledali prečudovito kmetijo. Zaslišala sem mukanje krav, kokodakanje kokoši, petelin pa je že ponosno naznanjal novi dan. Ko sva z mamo stopili iz avta, je do naju pritekla kepica dlake po imenu Lu. Bila je prečudovite lisičje rjave barve, imela je lepo ošiljen smrček, gosto dlako ter majhne tačke. Nisem mogla verjeti svojim očem.

Lastnica je sklenila, da nama razkaže kmetijo. Med ogledom pa sem ugotovila, da je Lu izginila neznano kam. To čarobno jutro se je spremenilo v pravo nočno moro.

Iskale smo jo po vsej kmetiji, po vsej vasi in tudi po gozdu. V gozdu sem jo končno zaslišala. Bila je v notranjosti jame in je neutolažljivo lajala. Sklenila sem, da grem ponjo. Hodila sem po temačni jami. S stropa so kapljale kapljice hladne vode. S sabo nisem imela telefona, da bi poklicala mamo in jo prosila za pomoč. Lu je še vedno lajala in postala sem nervozna. Naenkrat mi je spodrsnilo in padla sem v globoko luknjo, polno vode. Bila sem čisto premočena. Krvavela sem iz noge. V daljavi sem videla, kako se mi približuje nekaj kosmatega. Ustrašila sem se. Na srečo je bil strah zaman, ko sem ugotovila, da je podoba v temi psička in to ne katerakoli, ampak moja bodoča živalska prijateljica, zaradi katere sem bila že vse jutro na trnih. Nenadoma je spet izginila. Mislila sem že, da me je zapustila, nakar sem zagledala mamo, Lu in lastnico kmetije. Bila sem srečna kot še nikoli. Izvlekli so me iz jame in mi povili nogo, psička pa mi je ves čas stala ob strani.

Spoznala sem, da me je tisti dan rešila prav ona, moja sorodna duša, brez katere si danes ne znam predstavljati življenja.

Od tistega dne sva neločljivi in ko mi je hudo, me pogleda in vse skrbi so že v daljni preteklosti.

EMA LENAI ZAJC, 6. b

KAKO SO NASTALE SUPERGE NA VEZALKE?

Živel je deček, ki ni imel denarja, zato je nosil stare očetove čevlje, ki so mu bili preveliki.

Deček se je zasmilil čevljem, zato so čevlji prosili škarje in vezalke, da bi jim pomagale. Škarje in vezalke ne bi nikoli sodelovale. Raje bi škarje razstrigle vezalke in vezalke zvezale škarje.

Ker pa deček ne more hoditi po svetu s takšnimi čevlji, so se škarje, vezalke in čevlji lotili dela. Škarje so izrezale luknje v čevlje in vezalke so se spletle v njih. Takrat so stari čevlji postali superge na vezalke.

Katja Anzeljc, 7. b

Kako je nastala rolka?

Nekoč je živel fant, ki je imel zlobno mačeho.

Nekega dne mu je naročila, da naj gre v mesto po kokakolo, drugače mu bo izklopila internet. Najhitrejša pot je bila po reki, a reka je usahnila. Avta niso imeli, imeli so samo ladjico in surf. A s tem si ni mogel pomagati. Nato se je spomnil na star avto na daljinec z velikimi gumami. Gume je privil na surf in izumil rolko (vsaj mislil je tako). Z rolko se je odpeljal v mesto in pripeljal veliko kokakole. Živel je do konca življenja priklopljen na internet, mačeha pa je umrla, ker je popila preveč kokakole.

Aljaž Praprotnik, 7. b

Amna Mujadžić, 2. c

Kulturni praznik 2021 Kulturni dan bo letos prav posebej zaspan.

Koronavirus nas še vedno oblega, upam, da čim prej izgine ta zalega. Še dobro, da Prešernu ni bilo treba karantene dočakati, ker ne bi mogel brez računalnikov zdržati.

Doktor fig, ki je nekoč zlagal rimo za rimo, je postal tako dober pesnik, da ga še danes slavimo.

Zato 8. februar, kulturni praznik, tudi letos proslavite; priznajte, se že veselite, da se v dobro knjigo potopite.

Peter Koren, 7. c

Pika in veliko presenečenje Živijo, sem Pika. Rada imam zajčke, mačke in pse. Moja najljubša barva je ROŽNATA. Doma sem v bloku. Vedno se mi zdi, da se ne more zgoditi nič zabavnega. Že odkar se je rodil moj bratec, se ne zgodi nič zabavnega. Moja mami se vedno zabava. Se sprašujete zakaj? Vsak dan se igra in igra na računalniku ter z dojenčkom. Jaz pa mislim, da to ni pravično! Mami se ukvarja z Miho in očka ji seveda pomaga. Jaz hodim že sama v šolo in domov. Moji sošolci so večinoma prijazni, a kot povsod – so nekateri tudi tečni. Najbolj tečen je Jaka in najbolj tečna je Hana. Oba ves čas pametujeta, nas tepeta, popravljata in ves čas govorita. Kot sem rekla, nič zabavnega se ne dogaja.

A enkrat se mi je zgodila zelo smešna stvar. Kot po navadi, se prične doma. Bila sem doma in pripravljala šolsko torbo za naslednji dan, ko sem našla listek s skrivnim sporočilom. Prebrala sem ga in na njem je pisalo tole: »Draga Pika, tole ti pišem zato, ker bi rad, da rešiš uganko. Jutri jo dobiš na istem mestu, ob istem času. Tvoj TNSZZ.« Ko sem to prebrala, sem bila zelo razburjena in sem si mislila tole: »Le kdo je moj skrivni oboževalec?! Upam, da bom rešila zahtevano uganko.« No, tako je bilo dan in celo noč. Končno sem zatisnila oči. Tako sem spala, dokler me ni zbudila budilka. Hitro sem si umila zobe, počesala lase in se preoblekla. Ko sem odšla v šolo, sem pogledala v torbo. Tam je bil listek! Na njem je pisalo: »Izvoli uganko. Kaj je zahtevno, a jo rešiš, če te je volja. Začne se na S…. Tvoj TNSZZ.« No, to pa postaja vse bolj vznemirljivo! Edino, kar me moti, je to, da ne vem, kdo je TNSZZ. Najprej bom rešila uganko. Zahtevna je in jo lahko rešiš. Torej je lahko matematična naloga, a se mi zdi, da ni.

Kaj pa skrivnost? Mislim, da je. Sedaj moram razvozlati, kaj pomeni TNSZZ. Joj, učiteljica že govori, naj neham razmišljati o nečem drugem kot o matematiki. Seveda je ne poslušam. Ure minevajo kot dnevi. Jupi, končno je konec pouka. Hitro stečem domov in naredim domačo nalogo. Še hitreje končam in pogledam na uro, če je že toliko kot takrat, ko sem dobila prvi list. Ura je točno 16:00. Še pol ure in naslednji listek bo tu. Ko čakam, gledam svojo najljubšo nadaljevanko. Čas mine veliko hitreje kot v šoli. Končno je ura 16:30 in grem pogledat v torbo. Naposled najdem le listek z narobe obrnjenimi črkami in piše tako: ŽIVJO, REŠITEV JE SKRIVNOST.

Haha, končno sem ga prehitela. In še prav sem imela. Naslednji dan je moj najljubši predmet – likovna umetnost. Komaj čakam jutri. Zdaj pa grem počasi spat. Uredim se, pripravim in grem v posteljo. Zjutraj vstanem pred vsemi. Malo se sprehodim, ko torba pade na tla. Ustavim se in pregledam vsebino. In spet je tam listek! Pogledam ga in na njem so številke. 15, 1, 20, 23, 16, 11, 6, 14, 19, 20, 16, 11, 22.

Si razvozlal? Jaz sem! Piše na tvojem stolu. Torej bom imela v šoli nov listek, jupi! Mama se zbudi in reče, naj pospravim torbo. Takoj jo pospravim in grem v šolo. Na stolu me ne čaka list, mimo so že 4 ure. Še likovna umetnost in konec. Torej je doma listek na MOJEM stolu. Poiščem listek in preberem. No, ne morem ravno reči, da sem ga prebrala, saj je bil prazen. Za vsak primer sem ga shranila. Spet sem pogledala svojo najljubšo nadaljevanko. Kmalu je bil čas za spanje. Šla sem v sobo in ugasnila luč. Nato se je nekaj zasvetilo – lahko uganeš kaj? To je bilo sporočilo. Lahko sem ga prebrala. Na njem je pisalo: »Še ena uganka. Gusarji potujejo, ga iščejo in včasih najdejo. Tudi ti ga boš. TNSZZ.« Veste kaj?! Ta ideja se mi zdi zelo kul. Seveda sem uganko takoj rešila. Odgovor je bil ZAKLAD! Ampak kaj pa pomeni, da bom tudi jaz našla zaklad? Upam, da bo najboljše darilo vseh časov. No ja, komaj čakam, da to razvozlam in da uganem, kaj so mislili s tem, da dobim zaklad. Nisem

zaspala kar dolgo časa. Kmalu pa sem šla spat, kajti bila sem zelo utrujena. Zjutraj sem se zbudila in opazila, da imam zobozdravnika. Čisto sem pozabila na čas in vse ostalo. Hitro sem se pripravila in odšla z očkom k zobozdravniku. Tam sem malo čakala, ko so naju poklicali, sem vstopila. Bilo je belo, le tu in tam je bila kakšna modra in podobna barva. Najprej mi ni bilo všeč, a ko sem videla zobozdravnika, je bila to čisto druga pesem. Oči me je čakal zunaj, ko je zobozdravnik raziskoval mojo čeljust. Bilo mi je všeč, še posebej, ko je začel govoriti o otrocih, ki so s strahom prišli k njemu. Na koncu sem dobila napihnjeno rokavico, ker sem bila pridna. Za tem sva z očijem odšla v šolo. Tam sem se hitro opravičila za zamudo in se usedla. Tako smo se učili 5 šolskih ur. Doma sem spet pobrskala po torbi za listkom. Misliš, da sem ga našla? No, nisem. Sem pa zato izvedela, kaj je TNSZZ. To je okrajšava za TVOJA NOVA SKRIVNOST Z ZAKLADOM. Se sliši bolj razburljivo, kaj ? To je ena izmed najboljših stvari, ki so se mi zgodile. Čakaj! Preden bereš naprej, se spomni na uganko.

Tista uganka z gusarjem. Če prav razmišljam, mora biti nekje v moji hiši zaklad z namigom. HA! Nekaj sem se spomnila. Miha ima komplet igrač za pirate. Tam sem videla malo skrinjico, kjer bi lahko kdor koli skril listek. Šla sem iskat skrinjico. Imela sem srečo, našla sem jo in odprla. Uganite!

Notri ni bilo lista – bile pa so enačbe. Reši črke, ki tvorijo naslednji list. 2+T = 5, 5-2=3, 5-V=2, 5-2=3.

Takoj sem jo rešila. Črki pa sta TV. Bolj zabavne uganke pa še ne! To me bolj spominja na matematiko. Sledim črkam in grem v dnevno sobo, kjer imam TV. Listek je na daljincu, kjer piše: »Pika, ugani, od katere domače živali je ta dlaka. Tvoj TNSZZS. WOW. Ta – kdorkoli je že – je zelo domiseln. Mislim, da je dlaka od mačke ali psa. Bolj me spominja na mačjo. Pa ste opazili, da se je podpisal še z enim S? Mogoče se je zmotil ali pa je to dodal namenoma kot TVOJA NOVA SKRIVNOST Z ZAKLADOM S STARŠI. Torej so le starši vpleteni v to! Me zanima, kaj bo zaklad. Čakaj, da razmislim. Dlaka od mačke, računanje ure, nočni vid in skrivnost. Mislim, da vem, kaj bo zaklad!

Ampak ti ne povem. Razen, če veš, kaj mislim. No, vrnimo se nazaj. Ko sem šla v sobo, sem pogledala mami. Igrala se je z bratcem Miho. Spet sem šla v dnevno sobo pogledat očka. Bral je časopis. Ogledala sem si svojo najljubšo zbirko slik. Kmalu je bil čas za spanje. Ko sem se uredila za spanje, sem hotela Mihi pritisniti poljub na lice, zaslišala sem mamico in očija govoriti. Iz njunega pogovora sem razbrala tri besede: dnevna soba, Miha, nič ne ve. Hitro sem zbežala v sobo, takrat pa sta mami in oči prišla iz dnevne sobe. Odločila sem se, da ne bom zaspala. Tako čakam tri ure, dokler mama ne pride v mojo sobo, pogleda, če spim, in gre. Seveda sem se delala, da spim. Nato sem slišala, kako nekdo odpira mojo šolsko torbo. Kmalu jo je zaprla. Po tem je vse potihnilo. Nekaj trenutkov za tem sem zaspala. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem najprej šla pogledat v torbo.

Ja, listek je bil notri! Na njem je pisalo: »Draga Pika, seveda vsak na koncu dobi zaklad … Našla ga boš v dnevni sobi. Miha ne ve zanj. TNSZZ, starša. Vedela sem, da sta vpletena! Hitro sem stekla v dnevno sobo, kjer me je čakala veliiiiiiiiiiiiiika škatla. Odprla sem jo. Notri je bila mucka. Prijela sem jo z mislimi – ti si samo moja!

Lorena Železnik, 5. B

Zgodba, ki je enega mladega fanta zaznamovala za celo življenje Napisal: Šemso Vejzović, 9. b

Risbe: Andrey Ryzhov , 9. d

Njegova zgodba se začne, ko v enem trenutku izgubi vse, kar je imel: družino prijatelje, vse … A se je držal pokonci in se ni vdal. Ime mu je bilo Ateš, klicali so ga legija.

Ateš ni nikoli govoril o svoji družini, ker mu je bilo zelo težko govoriti o tem. Nekega večera ga je njegova soproga vprašala, kaj se je zgodilo in čeprav mu je bilo težko, je začel pripovedovati … »Vse se je začelo 15. 9. 2013, ko je moj oče imel prometno nesrečo in je umrl. Od takrat je šlo vse navzdol. Jaz nisem vedel, saj sem bil v vojski. Ko sem se vrnil, sem izvedel, da je imel oče imel prometno nesrečo. Hotel sem poklicati nekoga, a nisem vedel, koga naj pokličem. Bili smo trije otroci, vsak od nas v nekem drugem svetu. Moja mlajša sestra je bila pridna – poslušala je, imela je dobre ocene in bila je zelo navezana na očeta, čeprav nas je oče maltretiral. Jaz sem šel v vojsko zaradi tega. Nisem mogel zdržati, čeprav sem bil mlad, imel sem komaj šestnajst let. Moja starejša sestra je bila v nekem svetu, ki ga nisem nikoli razumel. Na žalost je bilo tako.

Vrnil sem se domov, a vrata hiše so bila zaklenjena, kar mi je bilo čudno, in v hišo sem vstopil skozi okno. Iskal sem mamo, a je nisem našel. Šel sem v njeno sobo in videl sem mamo, ki se je obesila. Poskušal sem jo rešiti, a je bilo prepozno. Sester ni bilo doma, a ko so prišle, so videle policiste in reševalce. To je bilo zelo težko, ker smo v petih dneh izgubili dve osebi.

Moj oče je bil skregan z vsemi in jaz nisem vedel, kaj naj naredim, komu naj vse to sploh sporočim. Klicala sta me babi in dedi, a nisem se mogel pogovarjati. Nato je prišla socialna služba in mojo mlajšo sestro vzela. Rekli so, da je možno da jo dobimo nazaj, če bomo imeli dovolj denarja in dovolj veliko stanovanje. Jaz sem šolo končal v vojski, moja starejša sestra pa je končala ekonomsko šolo. Začel sem delati vse, kar sem lahko. Vojak več nisem hotel biti, ker sem videl grozne stvari. Želel sem si iti v tujsko legijo. Začel sem delati tudi ponoči kot varnostnik, da bi imel dovolj veliko plačo. Mislil sem, da tudi moja sestra dela, ampak ni.

Samo jaz sem delal in delal, malo spal, a veliko delal. Po enem mesecu sem videl sestro. Bil je petek in sedela sva in se pogovarjala o različnih temah. V enem trenutku mi je rekla, da me ima rada in naj si to zapomnim za vedno. Zjutraj sem se zbudil in videl pismo na mizi.

Bilo me ga je strah odpreti ga. V pismu je pisalo: »Ateš, rada te imam, nikoli tega ne pozabi.

A jaz nisem tako močna kot ti. S fantom sem odpotovala v Avstralijo. Tam bom živela in se ne bom vrnila. Oprosti, ker sem ti vzela ves denar. Morala sem. Povej najini sesti, da jo imam rada. Prosim, predaj ji moje pismo. Želim ti veliko sreče.« Bil sem izgubljen in nisem vedel, kaj se dogaja. V ponedeljek sem šel obiskat mlajšo sestro.

Rekla mi je, da gre za en mesec v Ameriko z družino, pri kateri je živela. Objel sem sestro in šel. Imel sem še en mesec časa, da prihranim denar, da bom lahko svojo mlajšo sestro odpeljal domov. Prodal sam računalnik in televizor.

Ko sem prišel po sestro, sem izvedel, da ... Izvedel sem, da je letalo strmoglavilo v morje in da so vsi umrli. Nisem imel več solz, da bi jokal. Ostal sem sam. V samo treh mesecih sem ostal brez družine, brez vsega.

Odločil sem se in odšel tujsko legijo.

To je posebna vojska, v kateri redki zdržijo, a jaz sem zdržal. Po dveh letih sem šel na misijo v Karabay v Turčiji.

Moja misija je bila skoraj pri koncu, a me je ranil nek diler, ki je udaril enega starejšega človeka. Nekdo mi je pomagal do bolnišnice, nato me je gospod odpeljal k sebi domov, kjer so mi res pomagali. Občutil sem neko toploto okrog srca. Njegova žena je prišla v mojo sobo in me vprašala, koliko sem star. Povedal sem ji, da sem dvaindvajset. Svojo roko je dela na moj obraz in čutil sem, kot da mi je mama to naredila, čeprav ni moja mama nikoli tega naredila. Prišel je ta gospod in me vprašal, če sem vojak. Tudi on je bil vojak. Bil sem zelo vesel in postali smo družina. A jaz sem se moral vrniti v legijo. Čez leto in pol in me je tisti gospod spet poklical in mi povedal, da je njegova žena bolna in da me želi videti. Takrat sem šel v Karabay in bil z njim. Bil sem žalosten, ko je umrla, a sem bil srečen, ker mi je na koncu rekla, da sem njen sin. Dobil sem sestro in očeta. Od takrat sem tukaj in ne grem nikamor. Od takrat je minilo že petnajst let in sem najbolj srečen človek na svetu.

EKO KOTIČEK

LIKOVNI NATEČAJ EKOŠOLE V mesecu marcu 2021 smo v OPB 1. a- razreda sodelovali v likovnem natečaju za kreativne izdelke v okviru EKOŠOLE. Otroci so naslikali doživeto vremensko dogajanje v našem kraju, v Ljubljani.

Mentorica: Nasta Tavčar IZVEDBA NARAVOSLOVNEGA DNE NA DALJAVO: VARUJMO OKOLJE Razredna razstava izdelkov, narejenih na daljavo, učencev 3. d

OB DNEVU MOKRIŠČ SO UČENCI 7.

RAZREDOV PESNILI PESMI O NAŠEM PLANETU Planet Zemlja je naš planet, zato poskrbimo, da raslo bo več kot le cvet. Če odpadov ne bomo metali več v naravo, bo Zemlja imela pravo zabavo.

Imeli se bomo fino in gledali v zeleno dolino.

Andraž Breskvar ZAŠČITIMO PLANET Človek, nisi bolj pomemben Kot ves drugi živi svet, Le da nosiš odgovornost, Da zaščitiš naš planet.

Da razmišljaš in da delaš Zemlji v prid, ne bodi len!

Saj tako boš poskrbel, da bo ostal planet zelen.

Zaščitimo brez razlike vse cvetlice in vse trave, vse gozdove in svet gorski, vso naravo in vesolje ter prelestni zaklad morski vode, kopno in vmes tudi naš močvirski svet.

Bojana Marinović Hej, ljudje!

Poglejte Zemljo.

Ooo, mi pa na njej živimo.

Dajte no, poglejte jo, pa takoj vidijo smetko.

Popravite se, saj bolje to je, če hočemo še stoletje.

In ne pozabite: čistite in pospravljajte, da mokrišč ne uničite.

Lahko smo zmagovalci, samo popravite se vi.

Anže Amadej Žagar

PLANET ZEMLJA Naša Zemlja je okrogla.

Ima veliko vode, sploh pa kadar se stali prvi sneg.

Ljudje pa sekamo drevesa in takrat se Zemlji do konca zmeša.

Trga jo od bolečin, ko tako ravnam z njo.

Z avtom se vozimo in tako tudi manj korakov naredimo. Če še dolgo let bilo bo tako, Zemlja kmalu umrla bo.

To je Zemlja – naš planet, ki pozna jo res ves svet.

Ni okrogel in ploščat, temveč je tudi malo zobat.

Res na vsaki strani sveta so hribi, gore in morja.

Tukaj tudi hiše stojijo, zato se te divje živali bojijo.

In veš, tudi drevesa živijo, medtem jih pa vsak dan skoraj več kot tisoč umorijo.

Tako jaz vidim naš planet, zato vam priporočim, kako zanj skrbet.

Za umivanje rok papirnato brisačko eno, saj s tem drevo prihranimo.

Porabljaj elektrike čim manj, saj ni treba biti na računalniku cel dan.

To je z moje strani.

Upam, da si bil zadovoljen tudi ti, ko si za naravoslovni dan naredil vse.

Saj tako se naučiš, kako nekateri poskušajo rešiti svet.

Potrudi se, saj to je naš PLANET! Aleksandra Žerovnik in Neža Jamnik

OZAVEŠČANJE LJUDI

PESEM O ZEMLJI

Naša Zemlja je že veliko prestala.

Prej je doživela meteorsko obstreljevanje, zdaj ji težave povzroča onesnaževanje.

Ljudje mečejo odpadke v naravo, s tem pa uničujejo rastline in travo.

In za konec, če hočete storiti nekaj za okolje, pojdite v trgovino s svojo vrečko, da bo bolje!

Peter Koren EN SAM PLANET IMAMO En sam svet imamo, se z naravo poigramo, na njo lepo zaigramo.

Onesnaženje Zemlje je slabo vedenje.

Smet za smetjo pa ne bo več lepo.

Gozda več ni, papir pa žari.

Tovarna vse zakadi, narava pa zboli.

Smeti vsepovsod, živali pa ni naokrog.

Zemlja le ena je, mi pa zanjo ne trudimo se.

Poln je naš svet teh malih čudes, ki lepa so zares.

Sara Stefanija

Mokrišča so lepa res, in polna čudes. Če ne bi bilo preveč smeti, bi JUHU rekli mi. Še lepša Zemlja bi bila, če vsi z njo ravnali bi, kot sama si želi.

Teodor Strmšnik

Tjaša Sodin, 3. d

NAŠA ZEMLJA

Aleksandra Paraš, 3. d

Zemlja je okrogla,

NAŠ PLANET

Zemlja je planet.

Lep kakor pomladni cvet

V krožnico je vpeta,

je ta naš planet.

kroži spet in spet.

Tiči v črnem vesolju, v praznini, sami tišini.

Sonce jo ogreva, veter jo hladi.

Ime mu je Zemlja in ohraniti ga,

Dež pa jo namoči,

da se bo njegovo ime slišalo še

da ne presuši.

daleč naokoli je naša želja.

Človek jo spreminja, Krasijo jo vodovja, gozdovi, puščave, ledeniki

kup dobrin izginja.

Da naj pazi nanjo,

ter njeni ostali naravni spomeniki.

svet ga opominja.

Hana Mujanović

Na njej bivajo bitja različnih vrst, ki skupaj sestavljajo življenje.

Saj prav to jo krasi, vsaj to je moje mnenje.

Če jo želimo še naprej občudovati, se moramo združiti in ji pomagati.

Vem, da nam lahko uspe ta naš zaklad zavarovati in še naslednje generacije pričakati.

Ula Urbanija, 5. razred Zala Vrtačnik

ZAVRŽENA HRANA V sklopu mednarodnega projekta Vrednotenje prečnih veščin na področju naravoslovja, tehnologije in matematike. (Assessment of Transversal skills on STEM - ATS STEM) so se učenci 6. d razreda pod mentorstvom učiteljic Mojce Drašler, Hedvike Kosmač, Andreje Marucelj Strus in Sandre Toni lotili problematike zavržene hrane. Kot rezultat raziskovanj, poizvedovanja in analiziranja je nastala zgibanka, kjer so navedene tudi rešitve problema.

Kar skrbno preberite.

TEKMOVALKE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE RAZMIŠLJAJO O ONESNAŽEVANJU OB KNJIGI KAKO DOLG JE ČAS MATETA DOLENCA Največja svetovna problematika, s katero se k sreči ukvarja vse več ljudi, je zagotovo onesnaževanje okolja, narave. Seveda smo naravo onesnaževali že dolgo, vendar se je o tem začelo govoriti in razpravljati šele pred kratkim. Kljub zapoznelemu ukrepanju pa se je zavedanje o škodovanju okolju zelo hitro razširilo, za to pa se gre zahvaliti vsem ljudem, ki se dnevno izpostavljajo, ker jim je mar. Mednje spada tudi pisatelj Mate Dolenc, ki s svojimi deli okoljevarstveno zavedanje približa tudi otrokom in mladini.

V knjigi Kako dolg je čas skozi različne zgodbice pooseblja naravo ter živalim in rastlinam da sposobnost govora. Predstavi nam pogled narave na človeka in njegova dejanja, s tem pa nam pomaga razumeti resnost problema. Spomni nas, da kljub našemu prepričanju, da smo smisel tega sveta, je narava tu bila že pred nami in bo morda ostala po nas, če je ne bomo prej uničili.

Prepričanje, da smo središče sveta, vodi v nepremišljena dejanja, s katerimi škodujemo naravi in sebi, našim potomcem, saj se bomo z njimi uničili.

April Kotnik, 9. c

Ana Vovk, 7. b

Ljudje smo zelo sebični in po mojem mnenju je to vzrok za onesnaževanje. Ko so gradili tovarne, ljudje niso mislili na škodo, ki jo bo to povzročilo. Že od nekdaj večina dela le za svojo korist in si lasti okolje, kot da bi jim pripadalo.

Pisatelj omenja živalske vrtove in meni, da je to tudi neke vrste prisvajanja okolja, saj vzame žival iz narave in jo zapre v kletko. Lahko pa tudi vzamemo naravo od živali, ko gradimo povsod in ne gledamo na okolje, ki je lahko pomembno za ohranjanje nekaterih vrst živali. Včasih tudi za turizem, da bi si ljudje ogledali lepe kraje. A cilj ni, da bi osrečili ljudi, ampak da bi zaslužili denar.

Nekaterim je biti bogat najpomembnejše v življenju. Na srečo vsi niso taki, veliko si jih prizadeva za ohranjanje narave in živalskih vrst. To lahko vidimo v črtici, kjer okoljevarstveniki zmagajo proti poslovnežem, ki želijo zgraditi poslovno cono, in zaščitijo vrsto hrošča na barju. S tem nam hoče povedati, da dobro lahko zmaga, če si prizadevamo za to.

Zoja Nina Garafol, 9. b

Saša Adžić, 7. b

Katja Anzeljc, 7. b

V knjigi Kako dolg je čas pisatelj skoraj v vsaki črtici opozarja na onesnaževanje okolja. Ljudje s tovarnami in plini uničujemo atmosfero, ki ščiti pred nevarnimi sončnimi žarki. Če tega ne bomo ustavili, bodo posledice vedno hujše in vedno težje se bomo zaščitili. Nafta v morju uničuje morske živali in rastline, kar lahko povzroči izumrtje morskega sveta.

Tudi v naravi je onesnaženje vidno: steklenice, plastenke, plastične vrečke, star papir leži vsepovsod, ob cestah … Ker človek misli le nase, mu je vseeno, kam odvrže smeti … Če se ne bomo spametovali, bodo posledice hude.

Amadea Jordan, 9. d

Ljudje se dandanes premalo zavedamo, kako močne bodo posledice našega nepremišljenega onesnaževanja. Nekateri mislijo, da ves kisik dobimo iz dreves, vendar je tako razmišljanje napačno, saj tudi korale v morju proizvajajo kisik, pa ne samo korale, tudi druge morske rastline.

Spominjam se svojega prvega potovanja na jug, čez Sredozemsko morje vse do Egipta. Plaže so bile imenitne. Namesto školjk sem zbirala bele, majhnim kaktusom podobne stvari. Starša sta mi povedala, da so to korale. Zdelo se mi je enkratno, da jih bom lahko pokazala prijateljicam. Šele ta leta, ko se bolj govori o onesnaževanju, sem dojela, da te mrtve korale na plaži niso bile prav nič imenitne in lepe. Morale bi biti živobarvne in polne življenja, v morju, kamor spadajo! Na žalost pa zaradi človeškega poseganja v naravo izumira vedno več živalskih vrst.

Neža Lesjak, 9. c

Avtor nas skozi oči živali skuša opozoriti na to, da je svet vedno bolj onesnažen. Po mojem mnenju se največ škode povzroči takrat, ko se tanker, poln nafte, prekolje in se vsa nafta zlije v morje. Takrat živali ne morejo dihati, nimajo svetlobe, nekatere pa celo »mislijo«, da se s tem lahko prehranjujejo, vendar nafta zelo škoduje njihovim organizmom in povzroči tudi smrt.

Druga oblika onesnaževanja pa je s tovarnami in plini.

Povzročili smo že luknje v atmosferi, skozi katere prihajajo strupeni žarki. To škodi živalim, rastlinam in nam.

Nekateri ljudje se tega sploh ne zavedajo.

Strupeni žarki v preveliki količini slabo vplivajo na našo kožo, plini pa škodijo našim dihalom. Tudi reke in jezera so čedalje bolj onesnažena, kar povzroča izumiranje živih bitij v njih, onesnažujemo pa tudi podtalnico, iz katere pridobivamo vodo za vsakdanjo rabo.

Besedilo: Anja Oven, 9. d Kolaž: Pia Aličaić, 7. b

Ljudje mečemo smeti v naravo vsak dan, te pa ne škodujejo le živalim, ampak tudi nam. Riba, ki jo kupiš v trgovini, je v svojem življenju gotovo jedla plastiko, saj je je polno v morju, in ko ti poješ ribo, si pojedel tudi plastiko. Po tej filozofiji bi lahko vzeli vrečko iz smeti, jo posolili in pojedli …

Julija Golob, 9. c

Balon Jakob Horvat, 5. c

ŠPORT DAN ŠPORTA Učenci razredne stopnje so napisali, kaj jim pomeni šport …

V ŠOLO HODIMO S PEŠBUSOM Učitelja v 1. razredu, Katarina Tiršek in Franc Oblak, sta se odločila, da letos tudi naša šola sodeluje v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto za spodbujanje aktivne mobilnosti in ustvarjanje zdravega bivalnega okolja. Namen je bil v praksi spodbuditi aktivno hojo v šolo in učence ozaveščati o pomenu hoje kot zdrave in okolju prijazne oblike gibanja. V šolskem okolišu razredne stopnje so bile s tablami označene postaje PEŠBUSA, na katerih so vsako jutro ob različnih urah otroke čakali učitelji in jih spremili v šolo.

LEPOTA IN ZDRAVJE

Zara Svet, 2. c

V 1. A SMO POSADILI PRVO RASTLINO – REDKVICO. POSADILI SMO JIH V MALI RASTLINJAK. KO BO REDKVICA ZRASTLA, JO BOMO SEVEDA SKUPAJ POJEDLI.

Sara Posušen, 2. c

SESTAVINE: • 1 kg krompirja • 2 čebuli • 0,5 dcl olja • 1 ščepec popra • 1 ščepec soli • 1 šopek peteršilja Postopek priprave jedi: ➢ Neolupljen krompir temeljito očistimo in operemo. Postavimo ga v večjo posodo in zalijemo s toliko hladne vode, da pokrijemo ves krompir v posodi. Vodo solimo in pokrijemo. Krompir kuhamo od 15 do 20 minut. ➢ Ko je krompir kuhan, ga odstavimo in odlijemo vodo. Pustimo, da se ohladi, nato ga olupimo. ➢ Medtem ko čakamo, da se krompir ohladi, olupimo čebulo in jo narežemo na tanke rezine. V ponvi segrejemo olje in jo na hitro popražimo. Čebula, ki ji lahko dodamo malo soli, da se hitreje razpusti, naj malo porumeni in prijetno zadiši. ➢ Ponev odstavimo. Nasekljamo peteršilj in ga potresemo po krompirju.

Zapisala: Ula Dolenc, 7. c

SESTAVINE: Rezančno testo: • 250 g moke • 1–2 jajci zabela: • 40 g zaseke • 1 žlica kisle smetane • 1 žlica strtih makovih zrn

Postopek priprave jedi: Posodo pristavimo in zavremo hladno vodo za kuhanje krpic.

■ Iz moke in jajc (po potrebi malo vode) zgnetemo gladko rezančno testo. Na pomokani delovni površini ga tanko razvaljamo, potem pa ga položimo na čist prt, kjer ga na pol posušimo.

■ Testo razrežemo na široke pramene, ki jih natrgamo na kvadratne oziroma pravokotne krpice, ki jih stresemo v krop in kuhamo slabih 10 minut.

■ Tik pred koncem kuhanja krpic v kozici segrejemo zaseko.

■ Kuhane krpice odcedimo, nato pa jih oprhamo od tekočo mlačno vodo, še enkrat odcedimo in stresemo v segreto skledo.

■ Segreti zaseki dodamo kislo smetano, premešamo in prelijemo krpice v skledi.

Zapisala: Naja Belčevski, 7. c

SESTAVINE: za 2 osebi - koruzna ali ajdova moka - ščep soli - voda 0,5l - žlica masla ali olja

Postopek priprave jedi:

V manjšo in višjo posodo nalijemo vodo do približno 2/3 posode, solimo, zavremo in odstavimo. V vodo previdno z žlico nadevamo koruzno ali ajdovo moko – na vodi nastane kupček moke. Vanj 2 × do dna zabodemo vilice za meso, da nastanejo 4 luknjice. Če takih vilic nimamo, lahko v moko 2 × zapičimo ročaj kuhalnice.

Ogenj zmanjšamo in posodo postavimo nazaj na štedilnik. Po 25 minutah kuhanja na nizki temperaturi posodo odstavimo s štedilnika.

Pod kupom moke ostane voda, ki jo moramo odložiti in shraniti. To storimo tako, da z vilicami za meso pridržimo kupček moke in previdno nagnemo posodo nad skodelico, da odvečna voda odteče.

Potem vilice zabodemo do dna in rahlo premešamo. Nastajati začnejo kroglice –žganci. Vilice lahko pri tem koraku nadomestimo z navadnimi vilicami. Mešamo, dokler se kroglice lepo oblikujejo. Stresemo jih v skledo. Ko se kroglice ne oblikujejo več, ker je zmes presuha, dolijemo kakšno žlico vode, ki smo jo prej odlili.

Ponovno premešamo, da nastanejo novi žganci. Postopek ponavljamo, dokler nam ne zmanjka moke. Žgance je potrebno še zabeliti. Lahko jih zabelimo z maslom ali oljem. Po želji jih lahko zabelimo z ocvirki. V posodi stopimo košček masla in primešamo žgance. Pražimo jih nekaj minut in medtem mešamo s kuhalnico.

Zapisala: Ajna Mujić, 7. a

KUHARSKA DELAVNICA

V

5. A V sredo smo vsi že nestrpno pričakovali videokonferenco ob 10.00 uri. Vnaprej smo si pripravili sestavine in pripomočke za pripravo testa za pico. Prav vsi iz razreda smo se priključili in s pričakovanjem zrli v ekran.

Francesca iz Parme, ki jo je upodobila naša učiteljica, nas je pozdravila in v polomljeni slovenščini podala osnovna navodila. Skupaj smo dali vse sestavine postopoma v posodo in začeli mešati s štirimi prsti. Ko so se vse dobro premešale, je Francesca rekla, naj začnemo mesiti testo. Mesili smo ga kar dvajset minut, nato je

vzhajalo dve uri.

Ko je vzhajalo, sem ga razvaljala, namazala s paradižnikovo mezgo, posula z dišečim origanom in obložila z mocarelo, sirom in olivami. Mislila sem, da bo težje, ampak je vse šlo kot po maslu. Po desetih minutah peke je začelo iz pečice omamno dišati.

Z navdušenjem smo pojedli našo specialiteto in se seveda vsi strinjali, da je to najboljše testo za pizzo na svetu. Nadvse smo uživali v kuhanju umetnine iz 5. a-razreda!

Kaja Kmet Džamdžić, 5. a

V 3. d so se sladkali …

ZIMA Mrzlo je, jopice smo že oblekli, piškote iz pečic smo izvlekli.

Božično drevesce sobo krasi, na vratih smrekov venec visi.

Res se je močno shladilo, zunaj se vse je pobelilo.

Vesele praznike si med sabo želimo, A ne zjutraj!

Ker med zimo dolgo spimo.

Peter Koren, 7. c

ČAS

Čas je kot deroča reka, ki s seboj ponese vsakega človeka.

Tiho skozi prste nam polzi in še predno se zavemo, že ga več ni.

Čas je kratka, sladka poezija, če uporabimo ga vešče, dolgčas nam ubija.

V svoj tok združi tisoče ljudi, a vedno nam dovoli, da ti si ti.

Enej Medved, 7. d

STRIPI Evita Novak in Špela Kralj, 6. razred

KREPIMO HVALEŽNOST Naša družina Mi smo družinica, radi se imamo, smo zabavni in prijazni in radi se igramo.

Skupaj si pomagamo, ker smo veseli, si pripovedujemo razne stvari.

Tjaša Sodin, 3. d

SAMO ENA JE MAMA …

Moja mamica ima rjave lase. Je velika. Njeni lasje so kratki in rjavi. Tudi oči ima rjave. Je učiteljica.

Uči slovenščino. Lika, kuha, hodi na telovadbo. Njeno veselje je, da gre na sprehod. Vsak dan dela z mano nalogo. Rada jo imam, ker lahko, ko pridem domov, gledam risanke. Najraje z njo gledam filme.

Varja Vampelj, 2. d

Moja mamica je velika. Ima modre oči. Lase ima kratke in rjave. Ko gre delat, se uredi. Dela v Merkatorju za čistilko. Doma čisti in kuha. Njeno veselje je, da se z mano pelje s kolesom in ko jaz pomijem posodo. Vsak dan mora delati za službo. Rada jo imam, ker mi pusti gledati risanke.

Leila Tralješić, 2. d

Moja mamica je velika. Ima dolge, skodrane, rjave lase. Oči ima velike in lepe. V trebuhu ima dojenčka, zato doma opravlja domača opravila. Najraje gleda Umore na podeželju. Vsak dan me zbudi in mi pripravi zajtrk. Rad jo imam, ker mi pomaga. Z njo bi vsak dan gledal risanke.

Maj Grom, 2. d

Moja mami je velika. Ima rjave oči. Lase ima svetle in skodrane lase. Rada se naliči. Dela na daljavo. Veliko kuha. Najraje se igra z mano in Maksom. Vsak dan me posluša, ko igram klavir.

Rada jo imam, ker mi vedno pomaga. Najraje se stisnem k njej.

Hana Koželj, 2. d

Moja mamica ima zelene in rjave oči. Je velika. Lase ima temno rjave. Rada se ureja, telovadi in kuha. Najraje se igra z mano. Vsak dan z mano ustvarja. Ker mi vedno pomaga, jo imam rada.

Všeč mi je, kadar se skupaj učiva.

Melanni Nared, 2. d

Moja mamica je velika. Ima modre oči. Lasje ima dolge. Rada se našminka in uredi. Skrbi za dojenčka. Dela v Hoferju. Z mano gre rada na sprehod. Mami me posluša, ko berem. Imam jo rada, ker mi pomaga.

Maša Magajna, 2. d

MAMA Mama je nekdo, ki te tolaži.

Pogreša te že v eni minuti, ker njen otrok si.

Mama je tista, ki joka, če narediš kaj slabega, in joka še bolj, če narediš kaj dobrega.

Moja mami je kot vreme, jaz pa sem seme.

Brez sonca in dežja zrasti ne bi mogla, ne bila bi zdrava in lepa roža.

Zaradi njene topline in ljubezni rastem vse višje.

Janice Lyn Nedic in Lara Ficko, 5. d

ZA KAJ SEM HVALEŽEN/-NA? Ob koncu res posebnega leta 2020 so si učenci 7., 8., in 9. razredov v okviru pouka slovenščine ogledali 3 kratke filme na temo hvaležnosti, potem pa zapisali, za kaj so hvaležni oni …

Hvaležna sem, da imam družino, ki mi v težkih časih stoji ob strani, me objamejo, kadar mi je hudo.

Hvaležna sem tudi, da imam prijatelje, ki me nasmejijo, kadar mi je hudo, ki z mano delajo kakšne neumnosti, ki se mi pomagajo učiti matematiko in ki me vsak dan nasmejijo, ne glede na to, kako slab dan imam. Hvaležna sem tudi za zdravnike, ki nam pomagajo v času epidemije.

Zala Podvršič, 8. c V letošnjem letu sem hvaležna družini, da me podpira, da skrbi zame, mi pomaga, kakšno stvar razloži, da je ob meni, da mami, oči in jaz kuhamo drug za drugega.

Učiteljem sem hvaležna, da se trudijo za vse, da pomagajo, nas učijo, nam razložijo stvari, nas spodbujajo k dobremu delu in nam polepšajo dni ter rišejo nasmeh na obraze.

Prijateljem sem hvaležna, da mi pomagajo, da me zabavajo in jaz lahko njih, da se lahko pogovarjamo, sočustvujemo, podpiramo, opominjamo in sodelujemo. Tudi na daljavo.

Katja Anzeljc, 7. b V letošnjem letu sem hvaležna za dobre prijatelje in družino, ki jo imam.

Pia Aličaić, 7. b V teh časih smo lahko hvaležni za marsikaj. Vsi preživljamo hude čase in vsi si želimo čim prej iz karantene. Želimo si normalno v šolo, se igrati s prijatelji, iti po nakupih, obiskati sorodnike, iti v galerije in gledališča ali pa se znebiti maske. Zato se moramo držati pravil, da bomo spet lahko počeli vse te stvari.

Jaz sem hvaležna, da so vsi, ki mi pomenijo veliko, še zdravi tako kot jaz.

Ana Vovk, 7. b Jaz sem hvaležen za svojo družino, ki me v teh težkih časih podpira in s katero lahko preživljam prosti čas. Žan Luka Krnc, 7. b Letos sem lahko hvaležen, da se nisem okužil s koronavirusom.

Tristan Čeh, 7. a Hvaležna sem za svojo prekrasno družino, hvaležna sem za topel dom in tople obroke ter za zdravje moje družine in mene.

Lana Zrimšek, 9. c

Ula Gmeiner, 2. c

To leto ni bilo ravno najboljše, saj se je zgodilo veliko slabega, a ravno v teh časih mislim, da smo lahko hvaležni za svoje družine in prijatelje, ker gremo vsi čez isto izkušnjo. Mislim da je lepo, da ti nekdo stoji ob strani.

Lana Golob, 9. c Jaz sem hvaležna za družino in prijatelje. Hvaležna sem tudi za zdravje, ki je v teh časih zelo pomembno.

Neja Zaletelj, 9. c V tem letu sem lahko hvaležna za vse lepe trenutke, ki sem jih doživela z družino in prijatelji, za dobro zaključeno šolsko leto in za vse tekme, na katerih sem bila uspešna.

Zarja Urek, 8. c Hvaležna sem za družino, toplino doma in zdravje.

Kaja Kukec, 9. c Lahko sem hvaležna za vse prijatelje ki mi stojijo ob strani, in za družino. ki me podpira.

Zala Elikan, 9. c Hvaležna se za vse lepe trenutke, ki so se mi zgodili v letošnjem letu.

Lina Sedevčič Hostnik, 7. b Hvaležna sem za prijatelje, družino, dom in za vse, kar imam.

Ana Lukan, 7. b Hvaležen sem, da imamo dovolj hrane, dom in da pri nas ni vojne.

Matevž Račič, 7. b Hvaležen sem, da smo jaz, mami, oči, babi in dedi zdravi in da lahko preživljamo vse dneve skupaj, sicer letos nekoliko drugače. Upam, da bo naslednje leto spet vse po starem.

Maj Lovšin Šurbek, 7. b Hvaležen sem, da se kljub covidu-19 lahko šolam. Hvaležen sem tistim, ki mi omogočijo šolanje na daljavo.

Bert Zorčič, 7. a Hvaležna sem za pogoje, ki jih imam, družino, prijatelje in za vse stvari, ki jih imam.

Sara Stefanija, 7. b

V letošnjem letu sem zelo hvaležen celi družini, ker me vedno podpira pri športu, šoli in povsod drugje. Zelo sem vesel, da imam tako družino, da se lahko vedno, če imam kakšen problem, obrnem nanjo. Hvaležen sem tudi stricu od moje mame, da je letos med poletnimi počitnicami hodil z mano na šolsko igrišče in igral košarko. Vesel sem, da smo se letos v sedmem razredu spet videli. Najbolj všeč pa mi je, da se v šoli letos bolj združimo. Sedaj smo boljši prijatelji in ne družimo se več tako veliko po skupinah kot lani. Fantje se sedaj družijo tudi s puncami in obratno, kar mi je zelo všeč, da se vsi iz razreda ujamemo in smo kot pravi razred. Vesel sem, da imam tako mamo, da si vedno vzame čas zame, če kaj potrebujem, in mi pomaga, če potrebujem pomoč pri šolskih nalogah. Vesel sem tudi (in ne samo jaz, tudi drugi iz razreda), da imamo Vas za razredničarko.

Jaka Podvršič, 7. a Čeprav se je v tem letu veliko slabih stvari zgodilo, sem vseeno hvaležna vsem učiteljem in učiteljicam, ki so nas učili in nas še bodo. Hvaležna sem tudi, da sem v tem letu ostala zdrava in nisem dobila korone.

Loana Miller, 9. b Hvaležna sem, da imam čudovite prijatelje in družino ter da na tem svetu obstajajo dobri ljudje.

Ajna Mujić, 7. a Hvaležen sem za zdravje, družino, prijatelje in za šolo na daljavo.

Mark Kramar, 7. b Hvaležen sem za, da imam žive bližnje sorodnike, da imam streho nad glavo, da imam vsak dan za jesti, da imamo pitno vodo, da me ne zebe, da imam oblačila in da sem tako lep.

Svit Ćivović, 7. a

Pogled skozi mikroskop Luka Todič, 4. b

PRAVICA DO BIVALIŠČA – DELAVNICA AMNESTY INTERNATIONAL PO OGLEDU FILMA KAFARNAUM Pri pouku slovenščine si včasih ogledamo tudi kakšen film, ki ga povežemo z učnim načrtom. Tokrat smo gledali film Kafarnaum, ki govori o dvanajstletnem dečku Zainu, ki odrašča v revščini v bejrutskem barakarskem naselju. Odloči se tožiti starše, ker sta ga privedla v svet brez varnosti, ljubezni in prihodnosti.

Najprej smo se po skupinah lotili plakatov, v katerih smo z asociacijami povedali, kaj nam pomeni dom.

Ko razmišljamo o domu, najprej pomislimo na stvari, brez katerih si ne moremo predstavljati življenja. A na svetu so ljudje, ki živijo v pogojih, ki se nam zdijo nepredstavljivi. Verjetno si vsak dan želijo boljšega življenja in si to tudi zaslužijo. Vsi smo ljudje in vsi si zaslužimo enake pravice. Veliko ljudem so najbolj osnovne človekove pravice kršene vsakodnevno in so zaradi pogojev, v katerih živijo, primorani delati stvari, na katere niso ponosni, in se potem počutijo slabo.

Vsak človek si zasluži normalno življenje brez trpljenja.

Zoja Nina Garafol, 9. b

Potem smo na pred šolo risali svojo barako. Baraka ni smela biti večja kot 4 krat 4 metre, morala je imeti samo eno okno. Nato nas je 10 skušalo v taki narisani baraki preživeti 10 minut. Nemogoče!

Namen delavnic je bil, da se zavemo, kako srečni smo lahko, da živimo, kakor živimo mi, da imamo dom, svojo sobo, starše, ki nas imajo radi … Še kako smo dojeli sporočilo!

Učenci 9. c in 9. b

PROJEKTI POTUJEMO SODELUJEMO ETWINNING KOTIČEK Letošnje šolsko leto smo na šoli obarvali tudi z eTwinning projekti, v katere so bili vključeni učenci 1. in 5. razreda. Gre za mednarodne projekte, ki potekajo preko portala eTwinning. ETwinning je skupnost evropskih šol, znotraj katere sodelujoči komunicirajo, ustvarjajo skupne projekte, se izobražujejo in izmenjujejo ideje ter izkušnje. Na naši šoli sta oba projekta potekala v okviru predmeta angleščina pod okriljem učiteljic Petre Šlankovič in Mance Žuna. Projekt prvošolcev je bil prometno naravnav, petošolci pa so virtualno potovali po državah Evrope. Vsak mesec smo ustvarjali in izpolnjevali različne aktivnosti ter skozi angleščino spoznavali zanimive vsebine in sklenili mednarodna prijateljstva. Kljub temu da nam je leto prineslo šolanje na daljavo, smo vedno znova našli inovativne načine za izpeljavo vseh dejavnosti.

LITTLE TRAVELLERS

Projekt, v katerega je bil vključen 1. D-razred, se je imenoval Little Travellers oziroma Mali popotniki. Učenci so ob spoznavanju prometnih sredstev sodelovali z učenci iz drugih držav. Poleg Slovenije so bile to še Francija, Italija, Poljska, Romunija, Španija, Slovaška in Turčija.

Z učenci smo igrali interaktivne igre spomina, naredili e-knjigo in prave knjige, ustvarjali vozila iz doma narejenega plastelina, imeli videosrečanje z vsemi učenci, ki so bili del projekta, ter tekmovali v poznavanju zastav vključenih držav. V decembru smo po Evropi poslali voščilnice. Pripravili smo videopredstavitve svojih držav, običajev, tradicionalnih jedi in plesov, s katerimi smo spoznali kulture drugod po svetu in svetu približali našo. Pomlad smo si popestrili z

ustvarjanjem zastav in prepevanjem pesmi Kolesa avtobusa se vrte, ki smo jo priredili v mednarodno obliko. Naredili smo kazala, ki nas bodo spremljala pri pridobivanju novih znanj še v naslednjih šolskih letih. Kot se spodobi, smo projekt zaključili s skupinskim videosrečanjem, ki nam bo zagotovo še dolgo ostalo v spominu.

MNENJE UČENCEV O PROJEKTU: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo iz stolov naredili avtobus in peli pesem The Wheels on the Bus. Sara B. Meni je bilo zelo všeč, ko smo delali voščilnice za otroke iz drugih držav, ko smo delali kazala in ko smo snemali pesem o avtobusu. Timotej Ž.

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo sami naredili plastelin in potem izdelovali prevozna sredstva. Nika K. N. Najboljši del je bil, ko smo imeli videokonferenco, kjer smo videli otroke iz drugih držav. Nik M.

VIRTUAL TRIP AROUND EUROPE S 5. D-razredom smo se prijavili v projekt Virtual Trip Around Europe. Glavna ideja projekta je bila, da v današnjem času, ko potovanja žal niso mogoča, učence popeljemo na virtualno potovanje po Evropi. Skozi projekt smo spoznali in obiskali kar 12 sodelujočih držav: Albanijo, Grčijo, Gruzijo, Hrvaško, Italijo, Irsko, Islandijo, Makedonijo, Poljsko, Romunijo, Španijo in Turčijo.

Učenci so spoznali druge evropske kulture, tradicije in kakšno je vsakdanje življenje drugih vrstnikov. Cilj projekta je bil, da učencem vzbudimo zavedanje, da

so del velikega sveta, in da je angleški jezik orodje za pridobivanje znanja ter novih mednarodnih prijateljstev.

Učenci so se najprej predstavili s svojo sliko, posnetkom ali opisom, ki smo ga spremenili v zabavno igro, v kateri smo poskušali ugotoviti, kdo je iz katere države. Decembra je vsaka država predstavila svoje božične in novoletne tradicije, nato je sledila predstavitev naše države in izdelava kviza o Sloveniji, ki smo ga marca odigrali preko videokonference s poljsko šolo. Do konca šolskega leta nas čaka še kar nekaj zabavnih aktivnosti, preko katerih bomo obogatili znanje angleščine in širili svoja obzorja.

MNENJE UČENCEV O PROJEKTU:

Projekt mi je bil všeč, ker smo imeli same nove izzive: snemali smo se, peli, plesali in imeli videoklic s Poljsko. Maša K. Ta projekt je bil super. Super pa bi bilo, da bi to imeli v vseh razredih. Najboljša stvar je, da smo sodelovali z različnimi državami. Anastazija P. Takšne projekte je pomembno imeti, da se lahko s kom pogovarjamo po angleško.

Ula P. Rad bi imel še več takih projektov, ker sem se zabaval in veliko naučil. Miha K. Petra Šlankovič in Manca Žuna, učiteljici

PROJEKT ATS Sodelovanje v skupinah 8. d-razred Letošnje šolsko leto je bil naš razred (8. d) izbran za sodelovanje v projektu ATS. Na videokonferencah smo se razdelili v skupine in reševali probleme. Problemi so se večinoma navezovali na koronavirus ter na težave pri medicinskih in doma narejenih maskah.

Program je bil razdeljen na 3 dele: etični, fizikalni ter matematični. Po razlagi so nas učiteljice razdelile v 4 skupine po približno 6. Vsak učenec je bil v svoji ekipi s petimi drugimi učenci ter je imel nalogo, da skupini prispeva svoje mnenje.

Etični del, ki ga je vodila učiteljica Špela Marinko Čeh, se je navezoval na problem odvrženih mask v naravo. Naša naloga v skupinah je bila, da napišemo posledice nepravilnega odmeta mask ter svoje rešitve. To je bilo naše prvo sodelovanje v skupinah, zato nekateri učenci niso sodelovali. Kljub temu je vsem skupinam uspelo napisati dobre točke.

Učiteljica Urška Lun je vodila fizikalni del projekta, kjer je bila naša naloga, da ugotovimo, katere vrste mask so najbolj učinkovite in uporabne. Zdaj smo se z delom v skupinah večinoma vsi sprijaznili in velika večina učencev, ki v prvem delu ni sodelovala, je zdaj začela sodelovati. Vse skupine so večinoma prišle do ugotovitve, da so pralne maske manj potrošne in cenejše, ampak so zato tudi malo manj učinkovite kot medicinske.

Zadnji del, ki ga je vodila učiteljica Andreja Verbinc, je bil matematični. Bil je povezan s fizikalnim, saj smo dobili naloge s podatki o porabi materialov pri izdelavi obeh vrst mask.

Na koncu smo morali s podatki, ki smo jih dobili, narediti še končno predstavitev o obeh vrstah mask ter o tem, katera vrsta mask je boljša. Vse skupine so na koncu dobile približno isti rezultat.

ATS se je meni zdel zanimiv. Kljub temu da me ob prvih urah ni pritegnil, je drugo in tretjo uro postal veliko bolj zabaven, saj smo ostali v istih skupinah ter se vsako uro bolje razumeli. Mislim, da je bil ta projekt za vse na nek način tudi uporaben, saj smo se naučili sodelovati v skupinah ter poslušati mnenja drugih članov.

ALJAŽ KENDA, 8. d

ZAŠČITNE MASKE Pozdravljeni, 8. D-razred se je pridružil projektu ATS, pri katerem smo se pogovarjali o problemih mask. Ugotovili smo, da veliko ljudi odvrže maske v naravo, kar povzroča veliko onesnaževanje.

Po našem mnenju je najbolje imeti pralne maske, saj jih lahko večkrat uporabimo in niso tako nevarne okolju. Lahko pa jih naredimo tudi doma iz čistih krp ali česa podobnega, saj tako prihranimo nekaj denarja. Pomembno je tudi, iz kakšnega materiala so maske narejene.

Poznamo različne vrste mask.

Kirurške maske zadržijo 89 % mikrodelcev, kar je veliko, vendar maska hitro postane mokra in jo je treba menjati. Nosimo lahko tudi ruto, večja zaščita pa je, če nosiš dve skupaj. Ugotovili smo tudi, da vrečka za sesalce pripomore k boljši maski, vendar se v njej zelo slabo diha in ni prijetna. Najboljša maska je iz bombaža, vedno pa je dobro imeti masko z več plastmi.

Graf o zaščiti z različnih materialov:

Maske bi lahko tudi reciklirali, vendar ne iz materiala, ki bi bil nezdrav. Lahko bi bile npr. iz starih čistih oblačil.

Ugotovili smo tudi, da veliko ljudi maske nosi narobe (jih ne operejo, ne vržejo stran, ko je to potrebno, ne nosijo jih čez nos in brado, jih delajo iz nečistih kosov blaga ...). Nekateri pa jih sploh ne nosijo.

Učenke 8. d: Zarja Urek, Zala Podvršič in Anja Gornik.

POVSOD JE LEPO LITERARNI POHOD PO LJUBLJANI Bil je lep sončen dan (okej, mogoče malce oblačen), pod vodstvom učiteljice Špele Stele smo se učenci, nadarjeni za slovenščino, odpravili v mesto in se ustavili na Šuštarskem mostu, kjer smo prejeli liste z vprašanji in manjši listek s točkami, ki smo jih morali poiskati s pomočjo telefonov. Dobili smo tudi časovno omejitev (insert time limit). Razdelili smo se po ekipah, katerih člani so bili iz istih razredov, če pa ni šlo drugače, pa so bili vsaj iz istih paralelk. Pa smo šli! Naša prva postojanka je bila hiša na Rožni ulici številka 5. »V tej hiši je Prešeren od leta 1892-35 živel ter zložil velike pesnitve gazele, Sonete nesreče in Sonetni Venec.« (napis na hiši) Nato smo se napotili do Mestne hiše na Mestnem trgu 1. Zanimivo je, da je bil Ivan Tavčar župan Ljubljane med leti 1911 in 1921, v tistih letih pa je napisal tudi ena svojih najbolj znanih del Visoško kroniko, Cvetje v jeseni in Mlada leta (P. S. vsa dela si lahko izposodite v knjižnicah) in ker smo bili že ravno tam, smo naredili nekaj korakov nazaj do Starega trga 4, kjer lahko nad trgovino GUD vidimo spominsko ploščo, posvečeno Janezu Vajkardu Valvasorju. No, po tem ko smo se končno naveličali Starega trga, smo se sprehodili do galerije na Stritarjevi 6. Tam lahko opazimo dva doprsna kipa. Našo pozornost pa je pritegnila skulptura, pod katero je pisalo Adam Bohorič, ker je ravno on deloval v Stanovski šoli na tem mestu. Nekje na tem delu poti so nam umrli naši dragi telefoni in tako smo izgubili dostop do zemljevida. Še sreča, da na vogalu stoji TIC (turistično informacijski center) in smo lahko skočili po zemljevid. Na poti smo pozdravili Prešerna in pomahali Juliji na Wolfovi 4 in se tako spomnili na ljubezensko zgodbo, boljšo od vsake telenovele. Ustavili smo se pri Slovenski filharmoniji na Kongresnem trgu 10. Nadaljevali smo do NUK-a in občudovali čudovito zgradbo, se zasukali za 180°, naredili 10 korakov in se znašli pred SAZU-jem (Slovenska akademija znanosti in umetnosti). Tam se nismo kaj dosti ustavljali, saj smo morali pohiteti do tržnice, kjer nas je čakal Vodnikov spomenik in nas z naslednjimi verzi spomnil, da nam je zapustil osupljive pesmi: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojó.

Na poti nazaj proti Šuštarskemu mostu smo se na hitro ustavili v Vigoju in kot bi mignil, je vsak v rokah držal svoj sladoled. Sedaj pa lahko sami ugibate, kaj se je zgodilo.

Napisala Neža Lesjak, 9. c

MOJE ŽIVLJENJE V TUJINI Bilo je poletje 2009 in bila sem stara dve leti in pol.

Z mami, očijem in bratcem Jakom smo se preselili v Švico. Odšli smo, ker je oči dobil ponudbo za delo v rokometnem klubu Kriens. Živeli smo v manjšem mestecu Kriens, ki je blizu večjega švicarskega turističnega kraja Luzern. Z Jakom nisva obiskovala vrtca, ampak sva bila doma z mami. Veliko časa sva imela za igranje in veliko časa smo preživeli zunaj, na sprehodih in igriščih. Ob vikendih smo si skoraj vedno ogledali očijevo tekmo. Kadar smo dobili obiske, smo šli v mesto Luzern, ki je s svojim jezerom zelo lepo. V Švici se nam je rodila moja sestrica Živa.

Po dveh letih smo se preselili v Avstrijo, v kraj Bregenz. Tam smo živeli blizu Bodenskega jezera, ob gozdu, kamor sva z Jakom hodila v gozdni vrtec. Imeli smo dva indijanska šotora. V gozdu smo se veliko igrali, ustvarjali in zabavali. Ob najbolj deževnih dneh smo si na hribu naredili blatni tobogan. Domov sva hodila popolnoma blatna, tako da naju je mami slekla že pred vhodom v hišo.

Dve leti kasneje smo se mami in mi trije preselili v Slovenijo, oči pa je šel v Luksemburg. Tisto leto sem v Sloveniji obiskovala prvi razred. Bilo je v redu, samo zelo smo pogrešali očija in najboljše je bilo, ko je prišel k nam ali pa smo šli mi k njemu. Po enem letu smo se odločili, da se tudi mi preselimo v Luksemburg. Tam smo živeli v mestu Differdange. Začela sem obiskovati 2. razred, Jaka prvega, Živa pa je hodila v Spillschoul (igralna šola).

V šoli sem se naučila nemški, luksemburški in francoski jezik. V razredu nas je bilo okoli 15 in smo bili zelo različnih narodnosti: Luksemburžani, Francozi, Italijani, Portugalci, Ukrajinci, Črnogorci, Bošnjaki ... in mi trije Slovenci. V Luksemburgu sem najprej trenirala rokomet, potem pa sem se navdušila nad ritmično gimnastiko. Moje trenerke so bile vse Rusinje. Hodili smo na tekmovanja v Nemčijo, Francijo in Belgijo. V Luksemburgu smo ostali pet let, zato imamo tam veliko prijateljev. Bilo nam je zelo lepo, a smo pogrešali našo družino v Sloveniji.

Predlansko poletje smo se odločili, da je čas, da se vrnemo v Slovenijo. Sicer smo se tega zelo veselili, a nam je bilo vseeno težko pustiti kraj, kjer nam je bilo lepo, in prijatelje. Nekateri so nas že obiskali v Sloveniji. Komaj čakamo in se veselimo, da bomo šli lahko tudi mi na obisk k našim prijateljem v Luksemburg.

Rada sem živela v vseh krajih. Z družino smo tam doživeli veliko lepega in imamo krasne spomine.

Zala Podvršič, 8. d

SLOVENIJA – MOJA DEŽELA Slovenska država, še lepša kot zastava.

Polna je zelenja in vsakdanjega veselja.

Dolga pot do samostojnosti, ne pa do enotnosti.

Prešeren himno nam napisal je, Premrl pa uglasbil jo je.

Zarja, Luna, Marko in Žiga, 8. d

Slovenija je lepa država.

Ima lepe pokrajine in tudi gore.

Hrana je tudi odlična, saj kuharica je nesebična.

Morja imamo bolj malo, Ampak tok, da se kopamo, bo zadostovalo.

Imamo športnike nesebične, ki rezultate imajo odlične.

Beni, Žiga, Aljaž, Edo, Tim, 8. c

Hrana je prečudovita, kuhinja je zelo razvita.

Lepe spomine nam ona pusti, nad športnike noben navijač rok dvignit ne dovoli.

Sara Bytyqi, Žan Slemenšek, Galja Petrovič, 8. d

PREDSTAVITEV DRŽAVE: NIZOZEMSKA Goede dag (izgovori se »HUDE DAH«) ali dober dan.

Predstavila vam bom državo Nizozemsko. To državo sem si izbrala, ker sem tam že bila in zaradi tega, ker je država že sama po sebi zelo lepa.

Na Nizozemskem govorijo nizozemsko.

Nizozemščina je germanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov ljudi po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.

Holandščina pa je narečje, ki ga govorijo v nizozemski pokrajini Holandiji.

Prebivalci države so Nizozemci in jih je okoli 16 milijonov. Veliko prebivalcev je priseljencev zaradi kolonij. Kolonija je dežela, ki je pod oblastjo močnejše države, od katere je ločena. To me spominja na igrico Zemljo krast. Večino kolonij je država izgubila, pod njeno ozemlje pa še vedno spadajo Karibski otoki Aruba, Curacao, Sint Maarten in še nekaj manjših.

Nizozemska je parlamentarna monarhija. Kraljica Nizozemske je Beatrika Nizozemska. Ministrski predsednik pa je Mark Rutte. Nizozemska je članica Evropske unije že od 25. marca 1957.

Zastava Nizozemske je sestavljena iz treh ležečih barvnih pasov. Barve si sledijo v zaporedju: rdeča, bela in modra. Nizozemski grb je sestavljen iz dveh levov, ki držita grb. Na grbu je še en lev, ki drži meč, kar je simbol moči, in sedem puščic, ki pomenijo nekdanje nizozemske province.

Pod levoma in grbom piše: Bom nadaljeval, bom vzdrževal. Nizozemska himna je nastala v letu 1626. Napisal jo je pesnik Philipis, uglasbil pa glasbenik Adrianus Valerus. Izvaja se jo v G-duru.

Med najbolj znanimi nizozemskimi državljani sta prav gotovo Vincent Van Gogh in Ana Frank. Vincent Van Gogh je bil zelo znan slikar v 19. stoletju.

Njegova znana dela so bila: Sončnice, Irisi, Odpadanje jesenskega listja, Zvezdnata noč itd. Ana Frank pa je punčka naših let, ki se je s svojo družino skrivala pred nacisti. Znana je po svojem dnevniku, ki ga je pisala med drugo svetovno vojno.

Nizozemska leži v severozahodni Evropi. Na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu z Belgijo na vzhodu pa z Nemčijo. Zemljevid Nizozemske spominja na leva. Država je sestavljena iz 12 provinc. Glavno mesto Amsterdam leži v Holandiji. Druga večja mesta na Nizozemskem so Den Haag, Utrecht, Rotterdam in druga. Najdaljša reka je Ren. Podnebje na Nizozemskem je oceansko z milimi zimami in svežimi poletji. Padavine so pogoste in enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Sneg je redek pojav.

Nizozemska je gospodarsko izjemno uspešna država. Največ prometa dosegajo živilska, kemična, elektrotehnična industrija – vsi poznamo znamko Phillips. Poleg tega ima Nizozemska z rečnim prometom po Renu in pristaniščem Rotterdam zelo pomembno transportno vlogo v Evropi. Država ima bogato kmetijsko tradicijo, znana pa je tudi po pridelavi cvetja. Turizem na Nizozemskem uspeva zaradi bogate naravne in kulturne dediščine. Poleg številnih muzejev, kjer si lahko ogledamo dela slavnih nizozemskih slikarjev, so zaščitni znak Nizozemske: mlini na veter, tulipani, sir, cokle itd.

Ali ste vedeli: • • •

da so na Nizozemskem iznašli oranžno korenje zaradi svojega kralja; da je Nizozemska največja proizvajalka tulipanov na svetu (zasadijo več kot 4 milijarde čebulic tulipanov na leto, zato jo imenujemo tudi dežela tulipanov); da je tudi Slovenija povezana z Nizozemsko, saj je naš kolesar Primož Roglič član profesionalnega nizozemskega kolesarskega kluba Jumbo Visma.

Ana Vovk, 7. b

PREDSTAVITEV DRŽAVE: KANADA Jan Petrič, 7. b

Predstavil vam bom državo Kanado. Glavno mesto Kanade je Ottowa največje mesto pa je Toronto, v katerem živi okoli 2,7 milijona ljudi, himna se imenuje O Canada in govori o domu ter domovini. Meji na Združene države Amerike.

ZGODODVINA: Ustanovljena je bila 1. julija 1867. Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes pot Beringov preliv. Kanadska uradna jezika sta francoščina ter angleščina.

Kanadska zastava je ena od najbolj znanih zastav. Zastava je belo-rdeča z javorjevim listom, ki predstavlja Kanado, ker je tam največ dreves javorja na svetu.

ŠPORT: V Kanadi je najbolj priljubljen šport hokej. Ima pa tudi šport po imenu currling. To je šport, v katerem je dolga linja ledu. Na ledu je narisan krog, v katerem so manjši krogi, in v krogih so napisane točke od 10 do 90. Ti moraš z roko vreči pak v krog z največ točkami.

HRANA: Kanada je znana po javorjem sirupu, ki ga dodajo na palačinke z maslom. Obstaja pa tudi dobra slana hrana. Ena je »poutine«, tj. ocvrt krompir, polit z omako iz soka pečenega piščanca, na vrh pa včasih tudi dodajo malo narezane mlade čebule.

VALUTA: Kanada je imela veliko valut, a zdajšnja valuta je kanadski dolar, ki velja od leta 1858. En kanadski dolar je vreden približno 0,63 evra.

V Kanadi živi okoli 37 milijonov ljudi. Kanada pa ima tudi 13 narodnih otokov. Kanadska kulturna dediščina sta CN tower v Torontu in kanadski parlament v Ottawi. Med naravno dediščino pa uvrščamo gorovje Rocky mountains ter Niagaraske slapove.

CN TOWER

PARLAMENT V OTTAWI

Rocky Mountains ZNANE OSEBNOSTI: Pevec Justin Bieber

ZANIMIVOSTI: 1. Kanada ima najdaljšo obalo na svetu, dolgo okoli 2000 km.

2. Najnižja zabeležena temperatura v Kanadi znaša kar – 63° C. Ta temperatura je bila zabeležena leta 1947 v provinci Yukon.

3. Zaradi izjemno nizkih temperatur v Kanadi včasih zmrzne celo Atlantski ocean, kar domačinom omogoča, da na zaledenelem morju igrajo hokej.

PREDSTAVITEV DRŽAVE: POLJSKA Zapisal: Mark Zupan, 7. a Dzien dobry.

Dziszaj wam predstawie Polske.

Zdajle pa sem vam v poljščini povedal, katero državo vam bom danes predstavil. To je Poljska.

Glavno mesto Poljske je Varšava, ki ima skoraj 2 milijona prebivalcev. Državno ime Poljska (Polska) izhaja iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija.

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, ki leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu ter med Baltskim morjem, Litvo in Rusijo na severu.

Poljska je velika približno 313. 000 km2 in ima 38,5 milijonov prebivalcev.

Njihova zastava je znana v belo-rdeči barvi. Bela simbolizira mir, rdeča izhaja iz grba. Grb je znameniti beli orel na rdečem polju in izhaja že iz srednjega veka.

Poljska je precej ravninska država. Na severu je jezerska pokrajina, imenovana Mazurija. Gore lahko zasledimo samo na jugu države, kjer se nahajata dve večji gorovji, in sicer Karpati in Sudeti. Preko gorovja poteka tudi državna meja. Najvišji vrh je Rysy, ki je visok 2499 metrov in leži v gorovju Tatra. Najbolj pomembni reki pa sta Odra in Visla.

Okoli 30% njenega površja prerašča gozd, večinoma iglast, v nižinah pa so šotna barja in redek gozd.

Povprečna letna temperatura države se giblje med 6 °C na SV in 8 °C na JZ, zimske temperature pa se lahko spustijo tudi do – 40°C. Sama Poljska pa ima tudi veliko naravne in kulturne dediščine.

Med najbolj znane znamenitosti spadajo: Kraljevi grad v Varšavi

rudnik soli Wielizcka blizu Krakowa

koncentracijsko taborišče Auschwitz

Lazienki park v Varšavi

dvorana Cloth v Krakowu

grad Wawel v Krakowu

Poljska ima trenutno 6. največje gospodarstvo v EU in zadnja tri leta beleži največjo gospodarsko rast v EU. Nekoč izrazito agrarna dežela se je že po drugi svetovni vojni industrializirala s pomočjo bogatih nahajališč rjavega in črnega premoga ter bakrove, cinkove in železove rude.

Njihova denarna valuta je poljski zlot, se pa pripravljajo za uvedbo evra. Predsednik Poljske je Andrzej Duda, njihov uradni jezik pa je poljščina.

Znani Poljaki so: -

astronom Nikolaj Kopernik

-

skladatelj Frederic Chopin

-

znanstvenica Marie Curie – Sklodowska

-

režiserja Roman Polanski in Krzysztof Kieslowski

-

papež Janez Pavel II.

Poljsko sem obiskal že večkrat, saj tam tekmuje moj stric (dirka speedway, ki je drugi najpopularnejši šport tam).

Najbolj všeč mi je bila njihova tradicionalna juha ŽUREK, ki je pripravljena v kruhu, v obliki sklede, v njem pa je juha z mesom, jajcem in zelenjavo.

Poljsko sem si izbral zato, ker ima moj stric veliko tekem tam in zato ker mi je nekdo že vzel Hrvaško. TO JE BIL SAMO HEC!

Grad Malbork v Gdansku

FILMI Jakob Horvat iz 5. c je v času dela na daljavo posnel dve stopmotion animaciji.

Potem ko je opravil vse šolske obveznosti, je Jakob vzel v roke svoj mobi, pa ne zato, da bi igral Amongus ali kako podobno »trendi« igrico, ampak je z njim ustvarja. V času dela na daljavo smo spoznali, da računalniki in mobiteli lahko služijo kot učno sredstvo, Jakob pa je dokazal, da so lahko odličen ustvarjalni pripomoček. https://vimeo.com/536669710 https://vimeo.com/536665770 Mojca Ogrizek Drinovec

FILMSKI USTVARJALCI: KDO JE KDO IN KAKO SODELUJE PRI FILMU?

Filmski ustvarjalci predstavljajo skupino ljudi, ki so potrebni za izdelavo filma. Najbolj očitni in tudi tisti, ki jih vidimo, so seveda igralci. Njihova naloga je, da se globoko poglobijo v vlogo in odigrajo čustveno, kot da se to dogaja njim in ne, kot da samo berejo. Pri nas igralec lahko postaneš po končani Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Za igralce so primerni ljudje, ki tekoče govorijo jezik, v katerem igrajo, pogosto pa morajo znati tudi peti in plesati. Eden izmed bolj slavnih ameriških igralcev je Leonardo DiCaprio. Naslednji član filmskega ustvarjanja je režiser, ki skrbi za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo, običajno pa je tudi glavna avtoriteta na snemanju. Njegove naloge so: določitev umetniškega vidika filma, nadzor nad vsebino in scenarijem filma, vodenje igralcev, izbira prostora za snemanje, določanje tehničnih podrobnosti

(položaj kamere). Da bi postal režiser, moraš pri nas dokončati AGRFT. Zelo znan je ameriški filmski režiser Martin.

1. asistent je človek, ki določa urnike in poskrbi, da je film končan do roka. Velikokrat mu pomaga 2. asistent.

Producent ima podobno vlogo kot režiser, le da on skrbi za igralce, ostalo ekipo in denar.

Direktorji za izbor igralcev poskrbijo za najem igralcev, po navadi preko avdicij, lahko pa si tudi zamislijo igralca, ki bi bil primeren za vlogo.

Scenarist je pisatelj filmskih scenarijev, ter je delo, ki ne potrebuje posebne izobrazbe, a je zanj potrebna velika koncentracija ter dobro pripovedovanje oziroma izmišljevanje zgodb.

Kaskaderji so predvsem pomembni pri akcijskih filmih, saj so zamenjave zvezdnikov, kadar se ti nočejo poškodovati. So pa seveda dobro plačani, saj se lahko hitro poškodujejo.

Nadzornik scenarijev zapisuje, kaj so že posneli ter kakšne spremembe so dodali besedilom. Poleg tega skrbi tudi za pripomočke, luči in kostume.

Izvršni direktor je človek, ki filmu zagotovi denar. Njihovo število je odvisno od proračuna filma – večji kot je, več jih je.

Da se igralci lažje naučijo scenarije ter obvladajo naglase, jim pomaga trener dialogov.

Snemalec je oseba, ki upravlja kamere. Pogosto jih je na snemanju več, njihov vodja pa se imenuje direktor fotografije.

Asistent snemalcev skrbi, da je kamera vedno osredotočena na igralce, da posnetek ni zamegljen.

Scenografi skrbijo za pravilno sceno filma. Njihova naloga je, da pravilno opremijo snemalni studio.

Kostumograf je človek, ki na osnovi filmskega scenarija pripravi kostume za igralce, statiste in druge nastopajoče. K pripravi kostumov ga povabi režiser, ki mu tudi predstavi ekipo igralcev.

Podobno službo ima tudi masker, le da on skrbi za ličila igralcev.

V filmu pogosto sodeluje komponist, ki skrbi za glasbo, ki jo slišimo v ozadju.

Dekorater odra poskrbi za najmanjše podrobnosti – prinese rože, zavese, okraske, preproge, ogledala, knjige, lonce …

Upravitelj lokacij raziskuje in poskrbi za primeren dostop do mesta snemanja. Ko ga najde, pa se njegov asistent dogovori za najem za snemanje.

Pri filmih, ki vključujejo živali, recimo psa, mora nekdo trenirati te živali. Ta oseba je trener ali skrbnik živali.

Montažer je oseba, ki skrbi za montažo filma. Posnetke scen mora združiti in prilagoditi, da nastane film.

Skrbi za elektronsko montažo slike in zvoka. Izobrazba, potrebna za delo, je višješolska izobrazba smeri medijske komunikacije ali likovna z dodatnim programom za strokovno izobraževanje po končani višješolski izbobrazbi.

Julija Golob, 9. c

Vir fotografij v članku: splet

ENIMATION – NATEČAJ ZA PISANJE SCENARIJA Med 10. in 14. novembrom 2020 je v Mariboru potekal že 10. mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ENIMATION. Poslanstvo festivala ENIMATION je navduševati mlade za filmsko ustvarjanje. Osrednja tema festivala je bila FILMSKI SCENARIJ (kaj je, kako nastane, kdo je filmski scenarist, scenaristka).

Devetošolci so pri izbirnem predmetu Filmska vzgoja v skupinah napisali svoje scenarije za kratke filme. Poslali smo ji na Enimation in dva scenarija, ki sta objavljena tukaj, sta dobila nagrado, in sicer udeležbo na SPLETNI DELAVNICI RAZVIJANJA ZGODBE V FILMSKI SCENARIJ ter v DELAVNICI SCENARIJA V ŽIVO s scenaristko in predavateljico scenaristike Anjo Bunderla.

SCENARIJ 1 Bob se je pripravljal na jutrišnji polet. Vesoljska postaja je organizirala skupino petih ljudi za delo v vesolju. Nahajal se je v raketi, kjer bo preživel noč pred poletom. Z njim so bili tudi ostali potniki – Lily, Sue, Oliver in Liam. Oblečeni so bili v skafandre, ki so bili zaradi prepoznavnosti obarvani v različne barve: Lily roza, Sue zelen, Oliver oranžen in Bob rumen. Ko je končal s pripravljanjem na jutrišnji dan, se je odpravil spat. Naslednje jutro so se odpravili v vesolje, postaja jim je med poletom poslala seznam nalog, ki so jih morali opraviti, oni pa so jih začeli izpolnjevati. Nekaj časa je bilo vse v najlepšem redu, nato pa so se začele dogajati čudne reči. Na peti dan njihovega potovanja pri večerji niso mogli priklicati Oliverja. Našli so ga mrtvega. Nekaj je bilo narobe s komunikacijo Zemlje, saj jih niso mogli priklicati. Po tem se je vsak držal bolj zase, vsi so bili bolj previdni, saj je bil zelo očitno umorjen. Bob je začel pisati, kdo bi lahko bil morilec. Sprva je sumil Liama, a tega so našli mrtvega čez nekaj dni. Vsi so se začeli zaklepati, niso govorili med sabo, sumili so drug drugega, a nihče ni prišel do resnega zaključka.

Ostali so le še trije, zato je Bob sklepal, da je morilka Lily. Ravno ko je zbral dovolj dokazov, da je bila to ona, pa je našel Sue mrtvo. Ko si je ogledoval truplo, se je nad njega zgrnila senca – bila je Lily in ga zabodla v srce.

Scenaristki: Julija Golob, Boldyreva Altana Olegovna, 9. c.

SCENARIJ 2: ULIČNI NOGOMET

Skupina prijateljev Miha, Jernej, Jakob in Andrej vsak dan igra nogomet na parkirišču v Štepanjskem naselju. To seveda ni najboljše niti najbolj primerno mesto za igro. Mimo vozijo avtomobili in v bližini so hiše. Več žog je bilo povoženih, nekaj pa so jih predrli jezni sosedje. Nekega lepega popoldneva so kot po navadi igrali nogomet, ampak tokrat se je nekaj zgodilo. Andrej je udaril žogo, ki se je čudno odbila in razbila okno. Fantje so se ustrašili in pobegnili.

Soseda ravno takrat ni bilo doma, a ko se vrnil, je videl narejeno škodo. Ni mogel vedeti, kdo je povzročitelj. Čez nekaj časa se je spomnil in pogledal posnetek nadzornih kamer. Fantje doma niso nič povedali in od nesreče so se parkirišča raje izogibali. Vendar so se čez nekaj dni srečali s tem sosedom. Bili so na smrt prestrašeni. Na njihovo srečo je bil sosed zelo razumevajoč. Želel je le, da povedo staršem, kaj so naredili, in da poravnajo škodo. Ko so fantje priznali svojim staršem, kaj so naredili, so bili ti zelo jezni, da niso povedali že prej.

Skupaj so se odločili, da bodo sami zbrali denar in to so tudi storili.

Scenaristi: Rok Berkopec, Rok Kadrijević, Sven Stupar, Maks Kačičnik in Tadej Hacin

AKCIJSKI FILMI

Avtorica: Pina Grgič, 9. B

Vir fotografije: splet

Akcijski film je filmska zvrst, v kateri glavno osebo filma potisnejo v vrsto dogodkov, ki običajno vključujejo nasilje, dolgotrajne spopade, fizične podvige, reševanja in podivjane prizore. V akcijskih filmih se po navadi pojavlja iznajdljiv osrednji junak, ki se bori proti zlu. Takšni filmi vključujejo življenjsko nevarne situacije, nevarno zlobno osebo in veliko stranskih oseb. V večini akcijskih filmov na koncu zmaga dobri junak, v majhnem številu filmov te zvrsti pa zmaga zlo.

Ta zvrst je tesno povezana z žanri trilerjev in pustolovščin, lahko pa vsebuje tudi elemente drame in vohunske akcije.

ZGODOVINA Akcijski filmi so se začeli v času klasičnega akcijskega vesterna. Prvi akcijski film je nastal leta 1903, tj. Veliki rop vlaka.

V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja so bili akcijski filmi pustolovski filmi, v katerih so igralci vihteli meče in se med seboj spopadali. Indijski akcijski filmi so bili v tej dobi znani kot kaskaderski filmi.

V štiridesetih in petdesetih letih je bila vojna. Takrat je prišlo do drugačne podvrsti filmov, večina filmov je bila v obliki vojnega ali kavbojskega filma. Vojni filmi so bili sestavljeni iz pomorskih, zračnih ali kopenskih bitk.

Slika: Velik rop vlaka V sedemdesetih so se detektivske zgodbe in drame o zločinih začele razvijati in se združile z novim akcijskim slogom, kar je privedlo do niza policijskih filmov, kot so Bullitt (1968), The French Connection (1971) in The Seven-Ups (1973).

V istem obdobju so hongkonški filmi borilnih veščin postali priljubljeni med občinstvom po vsem svetu, saj je imel hongkonški akcijski kino mednarodni vpliv s filmi kung fu in predvsem s filmi Brucea Leeja.

V osemdesetih letih je Hollywood ustvaril številne uspešnice z igralci, kot so Harrison Ford, Arnold Schwarzenegger, Charles Bronson in Bruce Willis.

SLIKA 1: KUNG FU

Film Die Hard iz leta 1988 je zelo vplival na razvoj žanra akcije. Bruce Willis v filmu igra newyorškega policijskega detektiva, ki se nehote zaplete v teroristični prevzem stolpnice v Los Angelesu.

Slika: Kung fu Thrift Do konca osemdesetih let je bil vpliv uspešnega akcijskega filma čutiti skoraj v vseh zvrsteh. v osemdesetih in devetdesetih letih so se povečali tako proračuni kot število nadaljevanj, ki bi jih film lahko imel. To je privedlo do vedno večjega števila filmskih ustvarjalcev, ki so ustvarili nove tehnologije, da so jim

omogočile premagati konkurenco in občinstvo dvigniti na višji nivo. Uspeh filma Batman od Tima Burtona je leta 1989 privedel do niza finančno uspešnih nadaljevanj. V enem desetletju so dokazali sposobnost preživetja novega podžanra akcijskega filma: stripovskega filma.

Kasneje se začnejo akcijski filmi močno prepletati z znanstvenofantastičnimi filmi, kot so Zvezdne steze iz leta 2009. To pomeni, da sta se v enem filmu prepletala dva žanra. V istem obdobju so režiserji črpali navdih za nove akcijske filme iz sedemdesetih letih, kot na primeri v seriji Hitri in drzni, kjer je osrednji del akcijskega filma avtomobilski lov, kot je bilo v filmih Smokey in Bandit v sedemdesetih letih.

Križanje dogajanja z znanstveno fantastiko se nadaljuje s številnimi liki in nastavitvami Marvel Comics, ki se uporabljajo za velike proračunske filme. Tradicionalni akcijski filmi, kot je serija Hitri in drzni, ostajajo priljubljeni še danes.

Slika: Hitri in drzni

USTVARJANJE NEKOČ IN DANES Za ustvarjanje posebnih učinkov in spektakularnih akcijskih prizorov režiserji uporabljajo računalniško ustvarjene slike ali CGI. Ko vidimo super junaka, kot je Spiderman, ki se ziba od stavbe do stavbe, ali opazimo, da se celo mesto ruši in gori, gledamo prizore, ustvarjene s CGI. Pred izumom CGI so morali režiserji posneti prave eksplozije in požare, ki so jih ustvarili strokovnjaki za pirotehniko, za izvedbo nevarnih kadrov, kot so skoki z vlakov in padci s hitrimi motorji, pa so morali uporabiti posebej usposobljene igralce. Čeprav se te starejše tehnike včasih še vedno uporabljajo, je večina posebnih učinkov, ki jih danes vidimo, ustvarjenih s CGI. Od izuma CGI vedno več akcijskih filmov temelji na stripovskih super junakih, kot so Superman, Batman in Možje X. Pred CGI so režiserji težko ustvarjali realistične prizore super junakov z njihovimi nadčloveškimi močmi, toda s CGI lahko kažejo, da Superman v resnici leti med stavbami in trči skozi stene.

Slika: CGI

VZPONI AKCIJSKEGA FILMA Na zahodu sta v dvajsetih in tridesetih letih 20. Stoletja pustolovske filme popularizirala igralca Douglas Fairbanks in Errol Flynn.

Izjemen uspeh serije o Jamesu Bondu v šestdesetih in sedemdesetih letih je v zadnjih letih pomagal popularizirati koncept modernega akcijskega filma.

Akcijski filmi so v Hollywoodu prevladali šele v osemdesetih in devetdesetih letih, ko so ga popularizirali igralci Arnold Schwarzenegger, Bruce Willis in Sylvester Stallone.

Slika: James Bond

TRENUTNI TRENDI Trenutni trendi v akcijskem filmu vključujejo razvoj bolj izpopolnjenih borbenih prizorov v zahodnem filmu.

Na ta trend vpliva velik uspeh hongkonškega akcijskega filma v Aziji in na zahodu. Azijske elemente borilnih veščin, kot sta kung-fu in karate, zdaj lahko najdemo v številnih akcijskih filmih. Zdaj lahko ločimo filme, ki se nagibajo k fizičnim, okretnim spopadom, kot je The Transporter, in tistimi, ki se nagibajo k drugim običajnim akcijskim filmskim, kot so eksplozije in veliko streljanja, npr. Smrtonosno orožje, čeprav večina akcijskih filmov uporablja elementi obeh.

1. NAJBOLJ ZNANI IGRALCI 1. Arnold Schwarzenegger (Terminator, Popolni spomin, Predator) 2. Sylvester Stallone (Rambo, Plačanci, Rocky) 3. Bruce Willis (Umri pokončno, Časovna zanka, Igra z ognjem) 4. Tom Cruise (Misija nemogoče, Top gun, Na robu jutrišnjega dne) 5. Harrison Ford (Indiana Jones, Klic divjine, Vojna zvezd) 6. Bruce Lee (Jeklena pest, Na zmajevi poti, The Kid)

Vir fotografij v članku: splet

NAJBOLJ POPULARNA SERIJA NA PREDMETNI STOPNJI NAŠE ŠOLE : Tisa Bogme in Katarina Pantar iz 7. b sta med šolanjem na domu naredili spletno anketo o tem, katera serija je najbolj gledana med učenci naše šole.

Preberite rezultate ankete. Na prvem mestu vodijo: 1.Friends/ Prijatelji

Sledijo še naslednje serije: 2.Stranger things

3.The Simpsons

4.The Vampire diaries/TVD

5.Riverdale

Burja je močan veter, ki piha na Primorskem. Tokrat je pripihala bronasto nagrado Niku Habincu na mednarodnem likovnem natečaju Kraj burje. Ustvarjali smo že v lanskem šolskem letu, vendar so zaradi epidemije natečaj prestavili na letošnje šolsko leto, razstavo del pa na splet.

Mojca Ogrizek Drinovec

ODDALJEVANJE IN ZBLIŽEVANJE Zame je pri oddaljevanju in zbliževanju tako, da lahko je dobro ali slabo.

Imam prijatelja, ki živi daleč stran in ko se peljem do tam, postanem zelo zaspan.

Vidimo se le trikrat na leto, a ko se, dogodek poteka zelo doživeto.

A čas se še prehitro zasuka, in ko se ločimo, je to za nas velika muka.

A oddaljevanje ni vedno slabo, ker ko se obdobje testov oddalji, je vselej lepo.

Takrat od veselja skačem v zrak in se derem, kot da me bo zbil vlak.

Peter Koren, 7. c

Rok Žerovnik 5. d

WIR SCHREIBEN DEUTSCH – PIŠEMO NEMŠKO VALENTINSTAG Lieber Rok, ich denke du bist eines der schönsten Dinge in meinem Leben. Und ich denke, ich mag dich wirklich.

Autorin: Anonym Meine Liebe Liebe, Liebe Spür ich Liebe Deine Liebe, Liebe.

Du liebst mich.

Ich liebe dich.

Diese Liebe für mich.

Liebe, Liebe Spür ich für dich Liebe.

Du liebst mich.

Ich liebe dich.

Tisa Bogme, 7. b

Vir fotografije: splet

Lieber Schatz, Ich weiß du bist der einzig wahre.

Ich weiß es einfach.

Vom ersten Moment, als ich dich sah, wusste ich es.

Deshalb will ich dich.

Ich will singen am Abend am Feuer mit dir und das ist ein Moment an den ich mich erinnern will.

Du bist das Schönste, was mir je passiert ist.

Ich möchte dich in meinem Herzen spüren.

Ich will fühlen was Liebe ist.

Ich deins, du meins, wir eins.

Für immer.

Deine Liebe

von: Anonym

Alisa Savytska, 2. razred

Wer mag wen?

Mein Vati mag meine Mutti.

Meine Familie mag …

Meine Mutti mag meinen Vati.

Meine Oma mag meinen Opa.

Ich mag Schokolade und Saft.

Mein Opa mag meine Oma.

Mein Vati mag Brot und Pilze.

Ich mag meine Mutti und meinen Vati.

Mein Bruder mag Salat und Reis.

Meine Mutti mag mich.

Mein Opa mag Eier und Bier.

Mein Vati mag mich.

Meine Mutti mag Fleisch und Suppe.

Zoja Jovanovič, 4. d

Meine Schwester mag Brokkoli und Fisch.

Meine Oma mag Spaghetti und Kiwi.

Maks Hernaus, 4. C

Mein Monster heißt Rosa Bär. Ihre Lieblingsfarbe ist Rosa.

Sie mag Luftballons.

Mein Monster hat einen Kopf.

Der Kopf ist rosa.

Mein Monster hat ein Auge.

Das Auge ist grün.

Mein Monster hat vier Zähne.

Lana Svetelšek Nikitovič, 4. a

MEINE HEXENFAMILIE Das ist meine Mutti. Sie heißt Mračnica. Sie ist 236 Jahre alt. Sie mag die Farbe Pink. Sie spielt Trommel, Klavier und Horn. Sie ist groß schlank und freundlich. Sie ist Sängerin und möchte keine Hexe sein. Sie trägt ein rosagoldenes Kleid mit einem Umhang. Sie hat einen großen magischen Hut auf dem Kopf. Ihre Haare und Augen sind schwarz.

Das ist meine kleine Schwester Susana. Sie ist 103 Jahre alt. Sie mag die Farbe Schwarz. Sie spielt das Spiel Magic. Sie ist groß, sportlich und leise.

Sie macht gerne Zaubertränke. Sie trägt einen schwarzen Umhang und ein lila Kleid. Sie hat eine grüne Warze auf der Nase. Ihre Haare sind lila.

Ihre Augen sind blau und rosa.

Das ist meine Oma Jasmin. Sie ist 275 Jahre alt. Sie mag Frösche und ihren Zauberstab. Sie ist klein, freundlich und sehr laut. Sie hat viele Warzen im Gesicht. Ihre Nägel sind lang und dunkelblau. Sie trägt einen dunkelblauen und schwarzen Mantel. Ihre Haare sind grau und lockig. Ihre Augen sind grün.

Das ist mein Vati. Er heißt Jonas. Er ist 241 Jahre alt. Er mag Magie. Er ist groβ, muskulös, sportlich und leise. Seine Haut ist grün. Sein Haar ist kurz, grau und lockig. Sein Zauberstab ist aus Apfelbaumholz und im Kern ist Drachenblut. Er trägt einen dunkelgrünen Mantel mit großen Stacheln.

Seine Augen sind dunkelschwarz und blau.

Das ist mein Opa. Er heiβt Jochen. Er ist 278 Jahre alt. Er mag Nächte und Videospiele. Er ist sehr klein, schlank und laut. Er hat sehr lange braune Haare. Sein Bart ist schwarz, lang bis unendlich. Er ist Zauberlehrer auf der Hogwarts School of Witchcraft and Wizardry. Er hat rosa Warzen im Gesicht. Er trägt eine seltsame Mütze auf dem Kopf die einer kleiner Hexe ähnelt. Živa Jug, 5. c

SPORT UND MEIN LIEBLINGSSPORTLER Manchmal finde ich Sport lustig, manchmal aber nicht. Ich weiß, dass Sport gesund ist. Man muss für Sport Zeit finden und die Zeit auch genießen.

Meine Lieblingssportarten sind Radfahren, Basketball und Bowling. Radfahren ist mein Lieblingssport, weil man schnell fahren kann. In Slowenien gibt es viele schöne Straßen und es gibt nicht zu viele Fahrzeuge. Basketball und Bowling kann man mit Freunden spielen und ich finde das toll. Ich denke, dass Adrenalinsportarten cool sind, aber manchmal sind sie sehr furchtbar. Ich finde Tanzen langweilig.

Ich bin mehr musikalisch als sportlich. Jetzt trainiere ich keinen Sport, aber ich spiele Gitarre.

Mein Lieblingssportler ist Primož Roglič. Er ist ein Radfahrer. Er kommt aus Slowenien. Er wurde am 29. Oktober 1989 geboren. Er ist 177 cm groß. Er hat braune Haare und starke Beine. Er hat viele Radrennen gewonnen, zum Beispiel La Vuelta 2020. Er ist jetzt der beste Radfahrer der Welt.

Brin Lengar, 9. C

Vir fotografije: splet

BALLETT UND ICH Ich bin sportlich. Ich finde Sport lustig. Sport bedeutet für mich Tanzen. Ich liebe auch Adrenalinsportarten, vor allem Geschwindigkeit.

Ich tanze Ballett. Ich trainiere jeden Tag außer am Wochenende. Ich tanze am Konservatorium für Musik und Ballett in Ljubljana. Ich trainiere schon 11 Jahre.

Mein Lieblingstänzer ist Sergei Polunin. Ich weiß, dass er der beste Balletttänzer der Welt ist, weil er 1, 80 m springt. Er kommt aus der Ukraine. Er wurde am 28. November 1989 geboren. Er ist 31 Jahre alt. Er hat blaue Augen und braune Haare. Er ist 1,80 m groß. Er trainiert schon 28 Jahre.

April Kotnik, 9. c

Vir fotografij: Pinterest

MEINE FERIEN Meine Ferien waren toll! Ich war am Meer in Croatien. Wir sind im Mai in die Ferien gefahren. Wir waren in Camp. Ich war mit meiner Familie. Wir sind mit dem Auto gefahren. Es war ein langer Weg, aber wir hatten Spaß. Die Reise war gut. Wir hatten Glück mit dem Wetter, weil es warm war. Meine kleine Schwester und ich hatten viel Freizeit um Schach zu spielen. Wir sind im Meer geschwommen. Obwohl das Meer noch kalt war, war es toll. Ich hatte viel Spaß. Ich freue mich schon auf meine nächsten Ferien.

Ema Turk, 8. c

Meine Ferien in Wien

Vir fotografije: splet

Ich war im Herbst 2019 in Wien. Ich war mit meiner Mutti. Wir sind mit dem Bus gefahren. Die Reise war lang und interessant. Das Wetter war schön und sonnig. Wir hatten keine Probleme.

Am Vormittag waren wir in Schönbrunn. Das Schloß ist groβ und schön.

Wir waren auch im Tiergarten Schönbrunn. Der Tiergarten ist 300 Jahre alt. Ich habe viele Tiere im Tiergarten gesehen.

Am Nachmittag haben wir im Hotel Sacher gegessen. Das Hotel ist sehr elegant und bekannt. Wir haben Sacher Torte gegessen. Die Torte war lecker, aber auch sehr teuer.

Wir hatten viel Spaß in Wien. Die Reise war sehr anstrengend aber auch lustig.

Jure Miljević, 8. a

Maj Pliverič Elikan, 5. d