Page 1

ŠOLSKO GLASILO UČENCEV OSNOVNE ŠOLE NOVE FUŢINE Preglov trg 8 LJUBLJANA

1


ŠOLSKO LETO 2011/2012

LETNIK 22 ŠTEVILKA 1 Urednica šolskega glasila: Andreja Mentorica interesne dejavnosti: Andreja Lektoriranje: Andreja, Metka Ilustracija na naslovnici: Mario, 5.a Ilustracije: učenci Računalniško urejanje: Andreja Skeniranje slik: Ana, 7.b Šolsko glasilo na šolski spletni strani objavil: Klemen

Ljubljana, oktober 2011

VSEBINA 3 4 5 8 12 25 26 40 46 57

PRIČAKOVANJA BIVŠIH DEVETOŠOLCEV EVROPSKA IN SLOVENSKA KULTURNA DEDIŠČINA RASTEM S KNJIGO PRAZNUJMO SKUPAJ OKTOBER, MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŢNIC PRIMOŢ TRUBAR NARAVA POJE LJUBLJANICA AMBASADORJI ŠOLE, junij 2011 RAČUNALNIŠKO RISANJE

2


PRIČAKOVANJA BIVŠIH DEVETOŠOLCEV OB VSTOPU V SREDNJO ŠOLO

Veselje in zadovoljstvo ob vstopu v srednjo šolo.

Spoznal bom nove zanimive sošolce.

Sprejeli nas bodo prijazni učitelji, ki bodo pripravljeni večkrat razloţiti snov, ki je ne bomo razumeli.

Upam, da pouk ne bo trajal predolgo.

Upam, da nam ne bo treba biti cel dan v mokrih čevljih.

3


24. september – 1. oktober 2011 DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Kaj vse prištevamo v kulturno dediščino nekega naroda? Stare stvari, stare zgradbe, staro orodje, staro orožje, stare stroje.

Če te zanima, bo spodnja spletna stran prava: http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/ Nariši predmet, zgradbo, park, ki si ga ţe videl, pa sodi v kulturno dediščino našega naroda. Veš kaj predstavlja risba na naslovni strani?

4


Projekt RASTEM S KNJIGO Po prijetnem dvournem druţenju v Knjiţnici Joţeta Mazovca, kjer so se naši učenci aktivno udeleţili in sodelovali v projektu Rastem s knjigo ter bili obdarovani s knjigo Dese Muck Blazno resno o šoli, so zapisali naslednje misli.

7.A Bilo je zelo zabavno in poučno. Bilo je zelo kul, ko smo dobili knjige. Jernej Meni je bilo zanimivo, ker smo gledali film, super je bila knjiga za računalništvo. Antonio Rasti s knjigo pomeni, da s knjigo odraščaš in se iz nje veliko naučiš. S V knjiţnici so mi bile zelo všeč knjige za katere sem slišala prvič. Gotovo si bom katero sposodila. Slavica V knjiţnici je bilo zanimivo, mislim da smo dobro sodelovali z gospo bibliotekarko. Najbolj mi je bil všeč film. Sindi Zelo je bilo lepo, ker smo gledali knjige. Fikret Slišal sem za veliko novih knjig. Všeč so mi bile predstavitve knjig. Samo Bilo mi je všeč in zdelo se mi je zanimivo. Izvedeli smo, katere nove knjige so dobili pred kratkim v knjiţnici. Morda si bom katero sposodila. Všeč mi je bil film. NN

5


Obisk v knjiţnici je bil poučen in zabaven. Zelo mi je bilo všeč, ko so nam podarili knjigo in nam prevajali film. Rad bi, da je takih dni več. Rada berem. Sarah Všeč mi je bilo, kako so nam predstavili knjige. Vse so mi bile lepe na svoj način. Vse so me kar vabile, tudi platnice so bile zelo lepo okrašene. Vse mi je bilo všeč in tudi film. Nataša Ana Všeč mi je bilo, da smo se nekaj novega naučili in izvedeli več o knjigah. Najbolj mi je bilo všeč darilo, ki smo ga prejeli. Ţiga Zanimiv mi je bil film o šoli. Matej Všeč mi je bila knjiga Kebarie in film o šoli. Bibliotekarka je bila zanimiva in govorila je zanimive stvari o knjigah. Keti

7.B Film mi je bil všeč. Najboljša knjiga je bila Blazno resno o seksu. Smejal sem se sošolcema. Senan Rastem s knjigo pomeni, da imaš knjigo, ki ti je zelo pri srcu in ti je najljubša. Rastemo s knjigo pomeni, da beremo knjige ko odraščamo. Rastemo s knjigo pomeni, da med odraščanjem beremo knjige. Rasti s knjigo pomeni, da ţe od malih nog bereš knjige. SCHRATCH knjiga mi je bila najbolj zanimiva. Zdelo se mi je, da je bilo dobro in da bomo več brali. Rastem s knjigo pomeni, da bereš knjige ţe od malega in jih bereš vedno do odraslega in še takrat.

6


Meni je bilo zelo smešno, ko smo govorili o krompirju in ko smo gledali film Blazno resno o šoli. Sanel Bilo je zabavno, ker smo slišali veliko obnov. Najbolj mi je bila všeč knjiga Rekordi. Všeč mi je bilo, ker smo spoznali nove knjige. Rastem s knjigo pomeni, da vedno bereš knjige in da imaš rad branje. Všeč mi je bilo zato, ker smo si ogledali veliko knjig. Najboljše je bilo to, da smo si ogledali film. Naj knjiga SCHRATCH. Rastem s knjigo pomeni, da ţe od malih nog bereš knjige, da jih imaš rad in da knjige poznaš. Tisti dan mi bo ostal v spominu, ker nam je knjiţničarka predstavila nekaj knjig. Blaţ Meni je bilo zelo dobro in smešno. Dobro mi je bilo, ker sem spoznala nove knjige. Smešno mi je bilo zaradi fanta in ene knjige, ki jo je omenila gospa v knjiţnici. Rastem s knjigo pomeni, da si imel ţe od malega rad knjige in si jih rad bral. Se mi zdi! Ta dan mi je bil všeč. Najbolj mi je bila všeč knjiga Blazno resno o šoli. Rastem s knjigo pomeni, da rastem s knjigo. V knjiţnici mi je bilo zelo všeč. Bibliotekarka nam je povedala zelo veliko o knjigah, ki jih nismo poznali. Ogledali smo si zelo zabaven in hkrati poučen film ter prišli do spoznanja, da je učenje oziroma šola zelo pomembna. Bibliotekarka nam je razloţila, kaj je razlika med knjiţničarko in bibliotekarko. Projekt Rastem s knjigo mi pomeni, da s knjigo lahko prideš daleč. Ana Rastem s knjigo pomeni, da rabimo polno brati, še dokler smo majhni. Knjiga nam lahko velikokrat pomaga v ţivljenju. Meni je bila naj knjiga knjiga o Romih. Učiteljica Andreja, Alenka in Metka.

7


STE VEDELI, DA IMA VSAK MESEC NEKAJ POSEBNO PRAZNIČNIH DNI »Kaj praznujemo na kateri dan?« smo se spraševali vsak mesec posebej. Poleg ţe znanih praznikov smo našli še nekaj posebno prazničnih dni, za katere prej nismo vedeli. Najprej se spomni, koliko dni ima kateri mesec. Potem pa razvozlaj, na kateri dan v mesecu praznujemo katerega od naštetih dni. Vemo po kaj in zakaj gremo v SEPTEMBER, KIMAVEC gledališče. Zakaj gredo ljudje na sodišče? Na sodišču rešujemo večje teţave. Po pravično razrešitev problema.

dan slovenskega sodstva

Zakaj vse nam koristi, da se v šoli naučimo brati in pisati? Če znamo brati, nas ne more vsak pretentati. Le tako se lahko izobraţujemo.

mednarodni dan pismenosti 9.9.1945 rojen Slavko Pregl dan slovenskih planincev

Mnogo ljudi hodi v gore in na planine. Zakaj hodijo v gore? Kdo mora pri tem poskrbeti za varnost? Ljudje se ţelijo nadihati sveţega zraka, so telesno aktivni, pridobivajo kondicijo. Nekatere to zelo veseli. Vsak mora najprej poskrbeti za svojo varnost tako, da se primerno obleče in obuje. Če je slabo vreme, ne hodimo v gore.

mednarodni dan varstva ozonske plasti svetovni dan Guinnessovih rekordov mednarodni dan miru

evropski dan jezikov svetovni dan kontracepcije svetovni dan turizma 28.9.1831 se je rodil Fran Levstik svetovni dan boja proti steklini 29.9.1928 se je rodil Tone Pavček svetovni dan srca svetovni dan gluhih

8


Zakaj je pomembna ozonska plast? Na kakšen način lahko ozonsko plast varuješ ti? Ozonska plast nas varuje pred nevarnimi ţarki, torej nam pomaga ohranjati zdravje. Ne onesnaţujmo narave, okolja. V sluţbo ali po opravkih se odpravimo peš ali s kolesom. Ločujmo smeti, odpadke in jih ponovno uporabimo. Ne uporabljajmo dišečih sprejev, ker vsebujejo plin, ki uničuje ozonsko plast. Katero povest je ţe napisal Fran Levstik? Napisal je povest Martin Krpan. Mnogi potujejo po svetu. Zakaj je turizem pomemben? Ljudje spoznavajo naravo, se zabavajo, spoznavajo nove ljudi. Ob vsem te se učijo. Nekateri se s tem vaţijo. Spoznavajo nove kulture in njihove znamenitosti. Katera literarna dela je napisal mladinski pisatelj Slavko Pregl in si jih lahko sposodiš v šolski knjiţnici? Pojdi v šolsko knjiţnico in jih poišči. To sedaj ţe znaš, kajne. Gluhi ljudje imajo svoj praznični dan in svoj način pogovora. Gluhi ljudje bolj razvijejo ostale čute. Pogovarjajo se s prsti in izgovarjajo besede brez zvoka. Kaj meniš o rekordih? Doseganje nekaterih rekordov ni najbolj zdravo za ljudi, nekateri pa škodijo ţivalim. OK so, če ne povzročajo poškodb.

9


OKTOBER, VINOTOK mednarodni dan starejših svetovni dan otroka svetovni dan habitata svetovni dan arhitekture svetovni dan glasbe svetovni dan varstva živali 5.10.1963 rojen Matjaž Pikalo

svetovni dan pošte svetovni dan duševnega zdravja

svetovni dan standardizacije svetovni dan hrane mednarodni dan boja proti revščini

22.10.1911 rojena Kristina Brenkova dan OZN 25.10.1946 rojen Vitan Mal

dan reformacije svetovni dan varčevanja

Se ti zdi glasba v ţivljenju pomembna? Pogosto poslušam glasbo. Glasba je tako pomembna, da ne morem ţiveti brez nje. Ko se učim, je bolje, če je tišina.

10


Zakaj posebej obeleţimo svetovni dan ţivali? Ker ljudje še ne znajo pravilno ravnati z ţivalmi. Nekateri jih zanemarjajo, se jih naveličajo, imajo z njimi preveč dela, pa se jim ne da. Ta dan je pomemben zato, da se spomnimo, da moramo z njimi pravilno ravnati! Kaj vse lahko postorimo na pošti? Oddamo in sprejmemo pakete, kupujemo znamke, plačujemo poloţnice, kupujemo spominske znamke, kupujemo zgoščenke, šolske potrebščine, … Je revščina dandanes še problem? Da, je. Je. Premagamo jo lahko le tako, da se izobraţujemo in skušamo najti zaposlitev ali odpremo lastno podjetje. Pri čem vse bi lahko varčevali? V nekaterih primerih s hrano, z bencinom, z baterijami, z elektriko, plinom, z lesom, …. Ob svetovnem dnevu hrane smo se zamislili: » Ţivimo zato, da se hranimo, jemo? Se hranimo zato, da ţivimo?« Kaj meniš o kvaliteti hrane? Ali je hrane na svetu za vse dovolj? Oboje. Ţivimo, da se hranimo in hranimo se, da ţivimo. Na svetu pridelamo premalo hrane, da bi jo bilo za vse dovolj. Kvalitetna je sveţa hrana, brez dodatkov in škodljivih barvil. Naravno sladilo je med. Hrana je pomembna, celo zelo. Naj hrana: testenine. Rada jem vse po malem. Kaj bi jedel/-la teden dni, če bi morala izbrati med naslednjim: sadje, zelenjavo, meso 14 otrok je menilo takole: 7 bi se jih odločilo za sadje, 4 bi izbrali zelenjavo, 3 bi izbrali meso. Zdravo bi bilo, če bi jedli vsega po malo.

11


Projekt OKTOBER, MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŢNIC » Šolske knjiţnice opolnomočajo učence za ţivljenje.« V šolski knjiţnici smo se odločili, da bomo s pomočjo literature malo natančneje spoznali ţivljenje čebel. Učenci so pri pouku narisali precej zanimivih ilustracij. Najlepše narisanim čebelicam je skupina likovno nadarjenih otrok skupaj s knjiţničarko podelila medonosno roţico.

2.A

Nastja, Kaja, Zoja, , 2.a

12


2. B

Nejla, Ana, Doris, Iman, Laura, Miha, 2.b

13


3.A

Klara, Bla탑, Sergej, Erik, 3.a

Lana, David, 3.a

14


4.A

15


5.A

Bla탑, 5.a

16


Dragan, 5.a

Gal, 5.a

17


Lara, 5.a

Pia, 5.a

18


Aneja, 5.a

19


Jan, 5.a

20


Kaj pa smo se o čebelah naučili ob prebiranju in listanju literature v knjižnici in doma? Učenci so si izbrali temo in pripravili naslednje izdelke.

Hannah, 6.b

Beisa, 6.a

Barve, ki privlačijo čebele so: rumena, modra, vijolična, bela. Dobro vidijo. So ljubiteljice sonca in manj sence. Pasejo se predvsem na medonosnih rastlinah. Te so: lipa, javor, kostanj, divja češnja, bazilika, drobnjak, gorčica, komarček, marjetica, origano, sončnice, vijolice, … Nermina, 7.b

Čebele v naravi nabirajo sladko tekočino, mano ali medičino, nektar. Le to predelajo in naredijo med, ki ga skladiščijo v celicah satja. Čebelarjeva naloga je, da med pretoči iz satja v posode. Hannah, 6.b

21


Maruša, 5.a

Beisa, 6.a 22


Beisa, 6.a

Če vidiš med v kozarcu take oblike, lahko zanesljivo veš, da je to med slovenskega izvora.

23


ČEBELE SE LE BRANIJO Čebele se branijo tako, da uporabijo svoje ţelo. A ko enkrat čebela piči, umre. Če nas čebela piči, se moramo hitro namazati in hitro izvleči ţelo iz noge ali roke. Na mesto pika moramo dati nekaj mrzlega, sicer se nam lahko naredi bula.

Maruša, 5.a V mesecu oktobru je potekalo še praznovanje PRAZNIK ČEBELICE, kajti knjiţna zbirka Čebelica je praznovala svoj 58. rojstni dan. Pripravili smo razstavo knjig iz te zbirke, jih prelistali, nekatere prebrali in se ob tem spomnili slovenske mladinske pisateljice Kristine Brenkove. V mesecu oktobru je minilo 100 let od njenega rojstva. Učence sem k sodelovanju povabila knjiţničarka Andreja. Za vse nastale izdelke, risbice, pogovore in razmišljanja se vsem učencem iskreno zahvaljujem. Vsega res nismo zapisali, smo se pa o marsičem pogovorili. Andreja Literatura: Angerer, T.: Od čebelnjaka do medenjaka. Ljubljana, 1999. Čebele in okolje. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2011. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, < >. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2008. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2009. Čebelica, moja prijateljica. <Ljubljana> : Čebelarska zveza Slovenije, 2010. Od cveta do cveta. V: Gea, 8(1998)3, priloga št. 2. Čebele. http://sl.wikipedia.org/ Panjske končnice. http://sl.wikipedia.org/ Panjske končnice. http://web.bf.uni-lj.si/

24


PRIMOŢ TRUBAR Pred nekaj leti je minilo 500 let od njegovega rojstva. Rodil se je …………………… na Raščici pri V……………… L……………… , umrl pa je …………………………… v ……………………… …………………………… . Velja za slovenskega ………………………………… duhovnika, …………………………, …………………………………… . Bi znal razloţiti, od kod izvira priimek Trubar? …………………………………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………………………………… . Katera dela vse je opravljal njegov oče? ……………………………………………………………………………………………………………………………………………… . Kdo v druţini je bila Jera? ……………………………………… . Koliko let je bilo Primoţu, ko je odšel z doma? ……………………………… . Za kateri poklic se je izšolal? ………………………………………………………… . Kje vse se je šolal? ……………, …………………………, …………………………………… . Kateri škof mu je na njegovi poti pomagal? …………………………………………. Pri devetnajstih mu je škof Bonomo ţe dodelil ţupnijo. Katero? ………………………………………………………………………………………. Sluţboval je še na Dunaju in v Laškem. Katerega leta se je vrnil v Ljubljano? ……………………………… Kam je pobegnil leta 1548? ………………………………………….. Kateri dve knjiţici je Trubar dal v tisk tiskarju Morhartu v Tubingenu? ………………………………………………………………………………………………, ………………………………………………………………………………………………. TRUBAR ZATO VELJA ZA ZAČETNIKA SLOVENSKE KNJIŢEVNOSTI.

Odgovore lahko najdeš na svetovnem spletu v Wikipediji, prosti enciklopediji in v različnih literarnih knjigah.

25


NARAVA POJE 4.a,

2010/2011

26


PESEM O NARAVI Juhu, juhuhu, narava je tu. Juhu, juhuhu, tako se veselimo, ko po naravi potujemo. Juhu, juhuhu, tako se veselimo, ko ptičke peti poslušamo. Juhu, juhuhu, tako se veselimo, ko v zvezek o naravi pišemo. Veter piha, nosi veje, nam se pa narava smeje. Anja, 4.a

27


PESEM O NARAVI Roţe cvetijo, čebele pa med nabirat hitijo. Troti veselo brenčijo, ko s cveta na cvet letijo. Otroci od sreče kričijo, ko v šolo in vrtec hitijo. Šolarji pa se bodo po šoli smejali, ker bodo nogomet igrali. Mesec maj prihaja, ljubezen med ljudmi razsaja. Po travniku se zapodimo in se veselimo. Fotosinteza se je začela, datum običajnega začetka krepko prehitela. Kdor bo rastline, ţivali rad imel, rad bo ta moj spel zapel. Mater naravo naj rad ima, iz dna svojega srca. Naj vse odpadke ločuje in naj ne onesnaţuje. Naj se izogiba slabe druţbe, da ne pride do duševne okuţbe. Naj v travi leţi in se ţivljenja veseli !!! Jan, 4.a

28


NARAVA Spomladi drevje ţe brsti, trata zeleni in se prvi zvonček zacveti. Takrat narava se prebuja in nam novo moč ponuja. Poleti pa nas zvonček greje, kar naravi dobro dene. Morje, reke in gore vabijo nas na pustolovščine. Jesen spet lepa je, drevesne krošnje nam ponuja, tam rdečo, rumeno, rjavo štorklje, lastovke nam pobegnejo v daljavo. Zima spet svoj čar ima, čeprav drevesa spet so gola vsa. Jezera zamrznejo, ţivali v globoki spanec tonejo. Le iglavci nas opozarjajo, da narava ne spi vsa. Dragan, 4.a

29


NARAVA V naravi vse je lepo. Roţice rastejo, dišijo in krasijo. Drevesa so ţiva bitja, na njih ptice ponoči spijo, zjutraj se pa zbudijo. Narava je vse, kar je ţivo. Roţa, trava in drevo. Muca, kuţa, kokoš, konj, na zelenico in v gozd. Čebelice, ki delajo med, otroci, ki kršijo hišni red. Starši vse to popravijo in se v naravo vrnejo. Mario, 4.a

30


NARAVA JE … Narava je zelena in rumena, škrlatno rdeča in bela kot sveča. Spomladi dehteča in vsa kipeča. Poleti ţari, nam v senco se mudi. Jeseni rodi, da dolgčas ji ni. Pozimi pa spi, pod snegom ţdi in smrči. Kaj pa mi? Imamo jo radi, a ne vsi … Oblaki prahu in kupi smeti, vse to jo boli. Nam v čast pa to ni! Draga narava, prijateljica prava! Ostani nam zdrava in vsa nasmejana. Če dobro si ti, potem smo še mi. Lara, 4.a

NARAVA Reke, potoki in vasi so onesnaţeni, največji krivci za to smo mi. Narava je naš koš za smeti, a se med tem grdo počuti. Kaj bi lahko naredili, da bi se bolje počutili? Veliko odpadkov v naravi leţi, pa jih nobeden noče pospraviti. Veliko papirčkov okoli koša leţi, ker ga je nekaterim teţko zaciljati. V smeti mečemo odpadke zato, da bo naš svet spet zgledal lepo. Aleksandar, 4.a 31


NARAVA Ko sem v naravi, se moje telo predrami. Skačem po travi, gledam ţivali. V naravi je tako lepo, saj roţice cveto in ptički pojo, sonce zlato kuka na trato. Odziv iz gozda nam govori, da naša narava cveti. Dejan, 4.a

32


ZELENA PESEM Zelena si moja deţela, gozdovi in polja so tvoj okras, krasijo te lepi slapovi šumeči, med njimi so polja, lepe vasi. Nad lepo Gorenjsko kraljuje Triglav, lepo se ozira preko daljav. Tam sem doma, kjer bistra Sava nosi pozdrav mi Triglava, kjer polja diše in dobrava. Tam sem doma, kjer sonce poljublja zemljo, ko nad goro jemlje slovo. Kukavica v gozdu se oglaša, veter njen odmev prinaša. Štela si leta mi grda ptica, a vendar si smeh spravila mi na lica. Amir, 4.a

33


PESEM O MATERI NARAVI Mati narava, mati narava, kaj še spiš, kaj še spiš, saj je ţe poletje, saj je ţe poletje, tvik, cvik, tvik! Cvik, tvik, cvik! Ţivali se ţe zbujajo, ţivali se ţe zbujajo. Nazaj na delo, nazaj na delo. Ror, ror, ror! Ror, ror, ror! Nič se ne boji, nič se ne boji. Mu, mu, mu! Mu, mu, mu! Čas je, da oţiviš, čas je da oţiviš. Me, be, me! Be, me, be! Aly, 4.a

PESMICA O NARAVI Narava je narava, zelena je pokrajina, zelena je ţe narava, narava po zimi ţe spi. Narava je narava, polna je veselja, polna je dogodivščin, zato narava rad te imam. Blaţ, 4.a

34


NARAVA Kaj brez tebe bi, drevo? Kje senco bi iskala? Kaj brez tebe bi sinička, kdo zjutraj bi mi pel? Kaj brez tebe bi narava? Ali bi bilo ţivljenje? Zato obljubljam ti narava, da zate skrbela bom. Leila, 4.a

POMLADNA PESEM Zjutraj vrabčki glasno ţvrgolijo in vsako juto me zbudijo. Juhuhu, pomlad je tu. Rumeno sonce neţno z ţarki boţa roţice na trati. Juhuhu, pomlad je tu. Drobne čebele od cveta do cveta letijo in med nabirat hitijo. Juhuhu, pomlad je tu. Oblečem si kratke hlače, obujem superge in stečem na plan v lep sončen dan. Juhuhu, pomlad je tu. Pia, 4.a 35


PESEM O NARAVI Spomladi se zbudi in drevesa pozeleni. Roţe cvetijo in ţivali se iz zimskega spanja prebudijo. Poletje je vroče, bojimo se toče. Pomladi listje porumeni, svet oranţen naredi. Zima nam prinese sneg, ki nam pobeli breg. Nik, 4.a

LEPA NARAVA Lepa je naša mati narava in sonce sijoče, ki zgodaj vstaja. Takrat roţe se razprejo in gozdu povejo, naj se zbudijo in se veselijo. Takrat še nam se v naravo mudi, saj tam se nam vsem dobro godi. Ptički in drevesa in reke in mi vsi smo se znašli v naravi. Irma, 4.a

36


NARAVA Naravo čistimo in jo spoštujemo. Vanjo hodimo in roţe gledamo. Ko pa sonce spat gre, narava oveni. Roţe in drevesa, cvetela bodo ob soncu in deţju. Ajda, 4.a

PESEM O NARAVI Poglej nebo, poglej drevesa, cvetlice, ki cvetijo. Prisluhni potoku, ki ţubori. Poglej jasno vreme, ptičku, ki ţvrgoli. Sonček čez dan samo zame sije, zato sončka ne smem zapustiti, saj on zna mojo dušo osvetliti. Nikola, 4.a

37


PESEM O NARAVI Reke, gore, trava to vse je narava. Cvetlice, drevesa, jelke to je narava. Zakaj, le zakaj onesnaţujejo? Jaz bi jo rešila, a ne vem kako, to lepo naravo. Oo, narava, kaj so ti naredili?! To je treba rešiti, ojej, ojej, naravo poglej. Cvetlice, vode, jelke, kaj so vam naredili? Ojej, ojej, narava mora biti čista. Ko bo čista, bo svet vesel. To je prava narava. Maruša, 4.a

38


PESEM O POMLADI Lepa si pomlad zelena, kakor roţca razcvetena, hitro si ozelenela in nam kup veselja vzela.

Škrjanček poje, ţvrgoli, saj se belega dneva veseli, škrjanček poje ves dan, da pokonci dviga celo vas. Oj predrage ve čebelice moje, ste prijateljice, saj spomladi mi veselo medeka nabirate, da čez zimo jaz se z njim dobro okrepim. Matic, 4.a

39


RASTLINE: trava, koprive, zlatice, regrat, mah, alge, javor, vrbe, hren. ŢIVALI: kozice, mravlje, pajki, ribe, mušice, komarji, golob, pijavka, glista, polţek. ONESNAŢEVALCI: rabljeni predmeti, toplarna, elektrarna, kanalizacija, kovinski predmeti, vrečke, steklo, opeka, plastenke, umazanija, ki prihaja iz odtokov. KAJ BI NAREDILI, DA BI ZAVAROVALI ŢIVA BITJA OB IN V VODI? Odpadkov ne bom več metal v vodo.

Matic, 5.a

Vsako leto bi očistil reko in okolico. Odtoke bi speljali kam drugam, ne v Ljubljanico. V bliţini reke ne bi postavljal tovaren. Postavili bi čistilno napravo. Prepovedali bi ribolov. Ne bi sekali dreves ob bregu reke. Kanalizacija naj gre najprej v čistilno napravo. Smeti ne bomo metali v reke, jezera in morja. Nadzorovati bi morali izpuste odpadnih voda iz toplarne in elektrarne v reke. Čistili bi vodo s čistilnimi napravami.

40


NAJLJUBŠA ŢIVAL:

41


42


43


44


Avtorji plakata: 4.a (2010/11)

45


PODELITEV AMBASADORJEV ŠOLE junij 2011 Fotografije: učiteljica Barbara

46


47


48


49


50


51


52


53


54


55


Ä&#x152;estitamo in se veselimo naslednje podelitve ob koncu ĹĄolskega leta. Torej veselo na delo.

56


RAČUNALNIŠKO RISANJE

Matic, 5.a

57


Matic, 5.a

58

Sonce - šolsko glasilo(2011)  

šolsko glasilo

Advertisement